List 12.
Opomin kmetovavcam
po Krajnskim, Štajarskim in Istrijanskim.
Za gotovo smo zvedili, da so lišaji ali grinte pri konjih tu in tam po Krajnskim zlo razširjeni. Nas deželni zdravnik živine, ki je unidan na Notrajnsko in Go-renskovpoklican bil, se je tega z lastnimi očmi prepričal. Ce lih nar bolj poleg- cesta, so vunder tudi konji na nekterih stranskih krajih tako zlo grintavi, da skoraj vsak deseti konj ima to bolezin. Tudi iz Štajar-skiga in Istrijanskiga se sliši, de je ondi ta bolezin zlo razširjena.
Vse to pa pride odtod, ker jo zavolj nemarnosti hlapcov in gospodarjev en konj od druziga naleze. Ce se gospodarju še tako dopoveduje, da naj nikar ne zanemari pervih golih lis po životu, ampak naj grintoviga konja s černo žajfo in z močnim lugam, kterimu se tudi nekoliko apnja pridjati za-more, pridno (^vsak dan) umiva, naj ga od vsih druzih konj loči, stalo, kjer je stal, čisto osnaži, in, dokler je grintov, ž njim okoli ne vozi, da druzih konj ne oskruni, vunder vse to nične pomaga, preden ne pride ojstra prepoved, s grintovimi konji vozariti, dokler niso ozdravljeni.
O začetku zares ne dene ta bolezin konju skoraj nič, in to je, kar gospodarje večidel tako nečimerne stori, da si mislijo: e kaj! ti lišajčki bojo še prešli. Pa se motijo — lišaji vedno veči postajajo, dokler ni na zadnje konj gol kakor miš. Kader je tako cela koža bolna, se ostrupeni tudi kri konja, da se grinte teško več odpraviti dajo in tudi druge bolezni nastopijo. Da ena grintova ovca deset grintovih naredi, je že star resničen pregovor.
Ko so kmetovavci lastnost, nevarnost in nasledke te bolezni spoznali, lahko spoznajo, kaj je o ti kugi storiti:
1) grintov konj ne sme na cesto in med druge konje;
%) tudi mazači, ki grintove konje ozdravljajo, in brez da bi sebe in svoje oblačilo osnažili, h drugim konjem grejo, jih na kakšni drugi bolezni ozdravljat, zamorejo grinte zanesti;
3)  bolezin se ne sme zanemariti o začetku, ko jo imenovano umivanje še lahko ozdravi;
4)  ker se lišaji in grinte tudi v kertače (štri-geljne), jasli, steljo i. t. d. zatrosijo, vsak gospodar spozna, kako delječ mora snažnost seči;
5)  župana m je v tem veliko storiti mogoče, ako
58
po svoji zupanfi to važno reč razglasijo, vse gospodarje opomnijo, česar je storiti treba, se ojstro sami po postavi ravnajo in tudi druge po nji ravnati primo-rajo, ako imajo griulove konje.