Leto LIIHI. Številko 153.
ü UnMlaoi. o petefi 10. mim 1925.
Cena Din 1*50
shafa *»ak dan popoldne, lsvzemal nedelje in praznika. — Inseratl: do 30 petič ä 2 D, do 100 vrst ? D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. —■ Insera ni davek posebej. — ,,Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 O
Spravniatvot Knaflova ulica stav. 5, pritličje Uredništvo: Enaflova ulica fit. 5, I. nadstropje
Poštnina plaCana v gotovini«
— Telefon štev. 304.
— Telefon štev. 34.
Vatikan izziva
Kdor zadnja leta objektivno presoja poritiko katoliške cerkve v poedinih državah, zlasti pa v nacijonalnih državah, ki so nastale na razvalinah stare avstro-oxrske monarhije, dobi nehote vtis. da i£ra Vatikan dvorezno vIoko ali pa da je izgubil inirijativo in ne more brzdati svojih podrejenih organov. Da ne govorimo o politfioijoči duhovščini, ki se niti najmanj ne zmeni za papeževe odredbe, da se duhovščina ne sme vmešavati v politiko, lahko zabeležimo v zadnjem času več dogodkov, ki jasno pričajo, da je visoka cerkvena gospoda ubrala napram posvetni oblasti skrajno nekorektno in izzivajočo pot. Cerkvena politika je postala agresivna in porabi vsako priliko, da izziva konflikte med ceTkviio in državo. Sveti stolici odnosno njenim podrejenim organom ne diši. da se ie začel med narodi širiti nacijonalni duh, da ljudstvo vedno bolj uvideva, da cerkev ni poklicana netiti političnih strasti Širiti mržnje v nasprotju s krščanskimi načeli ljubezni do bližnjega. Zato so začeli ti organi nastopati zelo objestno rn izzivajoče proti državi in njenim ustanovam, ki so edmo kompetentne skrbeti za prosvetni blagor prebivalstva. Zelo zanimivo bi bilo izvedeti, če je rimski papež res točno poučen o tem, kaj počenjajo v njegovem imenu poedmi škofje, ki izdajajo pastirske liste, tičoče se Izključno posvetnih stvari. Zdi se, da rimska avtokraciia pri tem nima vedno inicijative v svojih rokah, da glava ne ve, kaj delajo udje in kako nevarno je to početje za njeno zdravje.
Cerkveno politične razmere so posebno nezdrave na Češkoslovaškem. Češkoslovaški episkopat je že opetova-no demonstriral svojo reakcijonarnost in politično zagrizenost, svojo agresivnost napram svobodnemu prepričanju in vestnemu izpolnjevanju državljanskih dolžnosti ne glede na religijo, ki bi morala biti privatna stvar vsakega poedin-ca. Ni Še pozabljeno famozno pastirsko pismo slovaških škofov, ki so na neču-ven način zlorabili verski čut v politične namene s tem, da odrekajo pravioo do udeležbe pri cerkvenih obredih vsem pripadnikom naprednih organizacij. Temu izzivanju je sledilo zdaj drugo, ki pomeni skrajno netaktno, nekorektno in neumestno preziranje narodnih svetinj. Na drugem mestu poročamo o demonstrativnem odhodu papeževega nuncija Marmaggija iz Prage. Povod za to demonstracijo Vatikana proti češkoslovaškemu narodu ie dala Husova proslava, v kateri vidi sveta stolica organizirane Drotikatoliške demonstracije. Vatikan je bil v osebi msgr. Marmagsi.fa «gl ob oko užaljen* in je izvajal posledice, ki tako globoko zadenejo nacijonalni čut bratskega češkoslovaškega naroda, da bi se čudili, ako bi prizadet? češkoslovaška javnost primerno ne odgovnrila na to prrvvr/Kacijo in enkrat za vselej donove-dala Vatikanu, naj se nikar ne vmešava v stvari, ki ga nič ne brigajo.
Kdo je bil Jan lius in kako velike so bile njegove z.aslujre za razvoj in napredek češkoslovaškeoa naroda, je itak znano. Husovo živlienjsko delo tvori najsvetlejšo stran češke zgodovine. In ne glede na to. da je in ostane nieg^vo ime s:mbol slehernemu poštenemu Ce-hoslovaku, da se je vršila Husova proslava pod protektoratom prezidenta republike in častnim predsedstvom ministrskega r>redsedn;Va. torej v znamenju vsenarodrie prireditve, ie msgr. Mar-magjjl v znak protesta orcüelrso zapustil Prago in odpotoval v Rim.
Vatikan je zagrešil s tem korakom izzivanje, ki ga ni mogoče dovolj obsoditi in ožigosati. Že navadna taktnost in korektnost zahteva, da se predstavniki cerkvene in posvetne oblasti v takih slučajih izogibljeio konflikta, ki "napravi na javnost zelo mučen vtis. Država se tejra principa dosledno tudi drži. Niti prt nas. niti v drugih državah s katoliškim prebivalstvom še nismo zabeležili pomembne !še cerkvene prireditve, ki bi se je ne udeležili tudi oficiielni zastopniki državne oblasti. Vatikanu je prihranjena Častna izjema, da je demonstrativno prekršil to splošno veljavno načelo sodelovanja med obema najmočnejšima organizacijama — državo in cerkvijo. Ni sicer neposredne nevarnosti, da pride do popolnega razkola med Vatikanom in Češkoslovaško vlado, vendar bi se pa prav nič ne čudili, če bi država izvajala iz tega nuncijevega koraka povsem upravičene in umestne posledice. Gotovo pa stori svojo dolžnost napredna, narodno čuteča češkoslovaška javnost, ki pač ne bo dovolila, da bi cerkveni mogotci na tako izzivalen način demonstrirali proti narodnemu čustvovanju iri simfcohi češke nso^^as^
i kombinacija
Značilna in odločilna izjava Svetozarja Pribičeviča* — Gospod Pribičevič ima garancije merodajnih faktorjev. — Razna poli*
tična ugibanja.
— Beograd, 9. julija (Izv.) Z naslado je včeraj objavljal gotov tisk po beo-gradskem «Vremenu» izmišljeno vest o sestanku Ljube Zivkoviča in Svetozarja Pribičevič a. Na tem sestanku naj bi bil baje Ljuba Živkovič pozval voditelja samostojnih demokratov, nai odstopi. Današnje »Vreme« objavlja lastnoročno pismo ministra Svetozarja Pribičeviča, ki kategorično in jasno zanika tak sestanek. Pismo se glasi:
»Ne čudim se, če se izmišljajo vesti o tem sestanku, res pa je rekord, da se objavljajo podrobnosti razgovora na tem izmišljenem sestanku. Zagotavljam Vas, gospod urednik, da nisem imel nobenega sestanka niti oreje, rit? te dni, niti predvčerajšnjim, niti včeraj in niti danes z velespoštovanim gospodom Ljubo Zivkovičem.
Posebno nisem imel potrebe, da se informiram o pogajanjih med radikali in radičevci rn da se poučim o resničnosti vesti, da so se radikali odločil! za koalicijo z radičevci brez samostojnih demokratov.
Pred vsem imam kategorično izjavo merodajnih faktorjev narodnoradikalne stranke, da taka koalicija brez samostojnih demokratov ni vzeta v kombinacijo, razun tega znam pozitivno, čn piistori forumi narodnoradikalne stranke, šef stranke, poslanski klub »t«2., še niso sprejel« nobenega sklepa glede koaHcHe radikalov z radičevci brez samostojnih demokratov. To vem in zato Vas lahko zagotavljam, kako ie prav nemogoča vest o nekem mojem sestanku z g. Ljr.-bo zivkevičem. Beograd, 8. julija 1925. Svetozar Pribičevič 1. r.
— Beograd, 9. julija (Izv.) Beograd-ski tisk vseh smeri in tendenc koncentrira svojo pozornost samo na razgovore med radikali in radičevci. Priobču-jc]o se različne kombinacije, varijacije
in poročila o pogojih radičevcev za vstop v vlado. Nekateri forsirajo kombinacijo vlade RR. drugi so zadovoljni že z homogeno radikalno vlado in največ sigurni so oni, ki vztrajajo pri programu Narodnega bloka. Značilen je danes situacijski članek «POlitike». Ta list je najpreje izjavil, da se sestavi vlada RR že te dni, napovedal je včerajšnji dan — za dan imenovanja nove vlade. Ker se to ni zgodilo, so postali gotovi politični krogi nervozni. »Politika« omenja, da je bilo doseženo soglasje v vseh spornih vprašanjih državne uprave, do včeraj so pogaianja potekala v popolnem soglasju. Včeraj je prišlo na sestanku do gotovih diferenc. Radičevci so zahtevali, da se jim odstopi toliko ministrskih res ort ov, kolikor to odgovarja razmeroma njih moči v parlamentu. Sedaj so popustili. Zahtevajo samo resorte v številu ministrskih sedežev, ki jih imajo samostojni demokratje. »Politika« dalje navaia. da sta včeraj sestavljala Ljuba Zivkovič in dr. Superina načrt deklaracije vlade RR in da ta deklaracija vsebuje vse glavne momente sedanjih razgovorov. Kot vrhunec izmišljenih vesti navaja »Politika« informacijo o bivanju voditeljev narodnoradikalne stranke v Sloveniji g. Hribarja in dr. Z u p a .i i č a češ d a so se vršili razgovori za njiju vstop v vlado. 0!) Vas do-.mik omenja to, da spozna javnost, kako so nekateri krogi neorijentirau! glede dejanskega položaja pogajanj. Zanimiv je tudi končni zaključek »Politiken, ki naglasa: »Če se d^nes defhirtivno doseže sporazum v vprašanju portfeljev in kvalitativne njih razdelitve, se takoj to sporoči kralju, ki pride nato že jutri v Beograd. Ako pa vse to ne uspe. tedaj pride na povr*?^ fcoi?f?*sre*** rad:kalna vlada.
Sestava zapisnikov o poteku pogajanj. — Ministrski predsednik prouči in odobri sporazum v imenu Narodnega bloka — Optimistično razpoloženje pri Narodnem bloku- — Nove volitve?
nikak sporazum. Če se kak sporazum sklene, ga sklene ministrski predsednik
— Beograd, 9. julija. (Izv. Ob 12.30.) Danes ob 8.30 dopoldre so se sestali zascopniH naroclno<rad 'kalne in hrvat* skoiseljačke stranke. Kakor je videti, bo to najbrže zadnji ofici,eini sestanek obeh parlametarnih skupin. Kakor ie trenotno izjavil zastopnik HSS dr. Ni* k i c vašemu dopisniku, se na tem se* Stanku, ki bo trajal najbrže do 13. po-poldne in na kar se izda kratek komu* nike o rezultatih pogajanj, sestavljajo in redigirajo zapisniki o poteku dose* daniih pogajanj. Po pozitivnih infor* macijah Vašega dopisnika se nato ti za* pisniki predlože ministrskemu pred* sedniku Nikoli Pašiču v proučavanje in v končno odobritev. Videti je, da mini* sirski predsednik Nikola Pesic* vztraja na stališču, da se ima politična situacij ja nadalje razvijati v pravcu razširjenja Narodnega bloka.
Vesti takozvanega blokaškega tiska o doseženem sporazumu, da je pričakovati že danes ali jutri sestavo vlade RR. so po informacijah Vašega dopisnika popolnoma izmišljene. Dosežen ni
Nikola Pašič v imenu Narodnega bloka. Pristaši in zagovorniki Naiodnega bloka so danes boli kakor poprej optimistično razpoloženi. Znake optimizma pa je opažati tudi pri prijateljih sporazuma. Videti pa je, da so nekateri krogi zelo malo ali pa sploh slabo obveščeni o pravilni situaciji. — Danes je povsem iasno dejstvo, da vlada med voditeljema Narodnega bloka popolno soglasje.
Ministrski predsednik Nikola Pašič bo poročal o sporazumu drugemu ustavnemu faktorju in radikalnemu klubu ter bo obenem točno preciziral stališče vlade napram HSS. Nekateri parlamentarni krogi naglašajo. da se bo ministrski predsednik pri sklepanju sporazuma držal svojega starega načela, to je, da se za vsako spremembo političnega kurza ima vprašati narod. Samo način konsultacije naroda še ni točno določen. Ali se naj ima narod izreči o sporazumu na javnih mnogoštevilnih shodih ali pa potom novih volitev.
ira v Hf
Nadaljevanje razprave o obtožbi proti Lukiniču* — Radičevci dvigajo velikanski vihar« — Položaj rudarjev v Velenju.
Beograd, 9. julija. (Izv. Ob 12.30) Današnja narodna skupščina je bila v znamenju obstrukcije. Opozicijonalci, ki zahtevajo obtožbo pravosodnega ministra dr. E, Lukiniča, so pričeli zavlačevati razpravo, mesto da bi jo forsirali, da bi tako cos*gli svoj namen. Radicevoi so danes zagnali v skupščini velikanski trušč in vihar, ko je pričel govorita posl dr. Paleček (sam. dem.
Plenarna seja narodne skupščine je bila otvorjena ob 10.30 dopofdn*. Pojavila se je takoj obstrukcija, ki je trajala do opoldne. Posl. Vujic (zemljorad.) je protestfml pro-il temu, da ministri ne odgovarjajo na mnogoštevilna vprašanja in interpelacije poslancev. Zahteva, da na nujne taterpelacije ministri takoj odgovarjajo. Črnogorski fede-raHst Vujeti6 je protestiral proti temü, da vlada ne odgovarja na njegovo vprašanje glede umora majorja Miškoviča.
. ^dini&ter za šume in rudnike dr, 2ej>
jav je odgovoril na interpelacijo posl. Vfa-diroirja Pušenjaka glede položaja rrdariev v državnem premogovniku v Velenju ter dal zagotovilo, da bo ministrstvo za Šume in rudnike upoštevalo želje In potreb?, ki so jih predložili velenjski r udaril.
Fin. minister dr. StoJadinnvie je ro<?a! kratko poročilo glade izmenjava pokvarjenega papirnatega denarja. Povdaril je, da bo vprašanje v kratkem času povoljno rešeno, ker država dobi kovani denar hi se papir popolnoma vzame Iz prjmcia.
Posl. Moskovljevič (zemljorad.) in posl. dr. Bazala (HZ) sta govorila o poslovniku. Njiju govora sta bila obstrukcijoiMstična.
Narodna skupščina je točno ob 12. prešla k dnevnemu redu, to je k nadaljevanju razprave o obtožbi pravosodnega ministra.
Posl. dr. P al e ček (sam. dem.) je dobil besedo. Takoj ko je stopil na govorni« Sfco iribano so radičevci zagnali
krik in vik. Dolgo Čias ni mogel priti dr. Paleček do besede. Končno .'e skupščinski predsednik strastne radičevce pomiril, nakar je Paleček v stvarnem in premišljenem govoru utemeljeval obrambo pravosodnega
ministra, naglašajoč nevzdržnost argumen. tov, ki jih navajajo obtož^eljl za obtožbo ministra.
Skupščinska seja ob 12.30 še traja,
Anglija urgira plačilo dolgov
Izjave zakladnega kancelarja Churchilla v poslanski zbornici.
Sporazum še ni dosežen z nobeno državo*
istočasno, ko odplačujejo dolgove ameriški vladi, odplačevati sorazmerne zneske tudi
Angliji.
Francija in Portugalska sta vzeli to noto
London, 8. julija, a. Zakladni kancelar Churchill je na sinočnji seji spodnje zbor* niče podal glede medzavezniških dolgov na* slednje pojasnilo:
Dne 26. junija t. I. so bile pozvane vlade Francije, Italije, Portugalske, Grške, Rumu* nije in Jugoslavije s posebnimi notami, v katerih je angleška vlada izjavila, da želi v najkrajšem času prejeti od vseh vlad defi* nitivne predloge glede plačila njihovih dol* gov v gotovini. V teh notah je angleška vla* da opozorila interesirane vlade na izjavo, ki jo je podal zakladni kancelar v spodnji zbornici dne 10. decembra 1924 in v kateri je nagla sil,   da morajo evropski dolžniki
na znanje. Francoska vlada se zanaša na neke preliminarne dogovore in potrjuje iz* javo, ki jo je podal francoski finančni mini* ster angleškemu zunanjemu ministru v Že* nevi, da se bodo tozadevna pogajanja priče« la v najkrajšem času. Italijanska vlada je formelno naznanila angleški, da je priprav* ljena pričeti razpravo za definitivno prija< teljsko rešitev vprašanja dolgov napram Angliji. Ostale države še niso odgovorile.
LOČITEV CERKVE OD DRŽAVE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM
— Praga, 9. Julija. (Č) Narodna skupščina je včeraj proti ogorčenim protestom komunistov odklonila komunistični predlog, da se ministrski predsednik ali njegov namestnik pozoveta k poročilu, kakšno stališče zavzema republika napram Vatikanu, oziroma kcj namerava vlada ukreniti proti Vatikanu, ker je bil odpoklican papeški nuncij.
— Praga, 9. julija. (Izv.) Strankino voH-stvo češkoslovaške socialistične stranke, ki ji pripada tudi zunanji minister dr. Ben e?, je snočl sklenilo pozvati vlado, da odpokliče Češkoslovaškega poslanika pri Vatikanu. Sprejeta je bila obenem resolucija, ki odločno zahteva končno re?itev izvedbe ločitve cerkve od države. Sličen protest, ka-kot narodni socialisti proti Vatikanu so sprejeli tudi socijalni demokratje. Sociialni demokratje ogorčeno obsojajo postopanje papeškega nuncija msgr. Marmaggija. Vprašanje ločitve cerkve od države postaja na Češkoslovaškem vedno bolj pereče in aktualno. Pri bodočih volitvah nastopno napredne strsüke ž geslom: ločitev cerkve od države.
TARIFNA POGAJANJA MED JUGOSLAVIJO IN AVSTRIJO
— Dunaj, 9. julija. (Izv.) Med avstrijskimi, jugoslovenskimi in madžarskimi delegacijami se neprestano vrše pogajanja glede medsebojnih tarifnih olajšav. Pogajanja povoljno napredujejo.
UMOR ANGLEŠKEGA" DIPLOMATA V CARIGRADU
— Carigrad, 9. julija. Reuter Javlja iz Carigrada: Prvega tajnika angleškega poslaništva Forbesa so našli umorjenega. Merilci neznani.
Novi predlogi za budžetske dvanajstine
Beograd, S. julija p. Večina finančnega odbora je imela danes dopoldne sejo, na kateri se ie nadaljevala razprava o arnandmanih za budžetske dvanajstine. Samostojni demokrati so pokrenili vprašanje, naj sp določbe srbskega zakona, za profesorje, ki določa 30 let službe, razširijo tudi na profesorje na Hrvatskem. Nekateri radikali so zahtevali 35 let za vse profesorje v državi, kar je bilo odbito. Nato je bilo r.a predlog samostojnih demokratov rešeno vprašanje železnJških kart za duhovnike, ki jih bodo dobib\ kakor vsi ostali državni nameščenci.
Jutri popoldne bo plenarna seja finančnega odbora s sledečim dnevnim redom: Prošnje in pritožbe, odobritev kredita iz7hi8=^ posojila, odobritev naknadnih izdatkov, ter odredba o dravinjskih dokladah svečenikov.
Požar orožniške Kasarne v Bitolju
Beograd, 8. julija, p. V Bitolju je velik požar popolnoma upepelil poslopje žandar* merijskega bataljona. Ogenj 90 zanetili ka* kor je dognala preiskava kaznjenci, vendar pa pravih krivcev še niso našli. Škoda znaša nad tri milijone dinarjev.
Jugoslavija in Grška
Beograd, 8. julija, p. Tukajšnjo grSko po* alaništvo objavlja :Neki beograjski dnev* nik je dne 5. t. m. v uvodnem članku ob* javil vest, da je grška vlada izdala te dni komunike, po katerem se namerava Grčija v slučaju, ako Jugoslavija -ne odstopi od svojih zahtev, pogajati za sporazum z Bol* garsko in Italijo. Grško poslaništvo je po* oblaščeno izjaviti, da grška vlada nikdar ni objavila ališaeg* komunikci*. Tudi vest*
nekega drugega beograjskega lista, da se j( novi grški zunanji minister izrekel protf zvezi z Jugoslavijo, je popolnoma izmišlje* na. Grčija želi nasprotno živeti v čim naj* boljših odnosa jih z Jugoslavijo, tudi če ne bi bil dosežen sporazum glede zveze med obema državama.
Nemška vlada in moskovski proces
Berlin, 8. julija, z. Dr. Freund, ki se %. udeležil po nalogu nemške vlade moskov* skega procesa proti nemškim dijakom, je po svojem povratku poročal v zunanjem mini* strstvu o poteku procesa. Nemška vlada bo na podlagi tega poročila storila nove diplo* matske korake v Moskvi. .»
Francoska narodna obramba
Pariz, 8. julija, s. Vlada je predložila v rbornici zakonski predlog o organizaciji francoskega naroda za slučaj vojne, ki ga je izdelal vrhovni narodni obrambni svet. Senat je soglasno odobril zakonski predlog, s katerim se otvarjajo za proračunsko leto 1925. krediti za gradbo ladijskih enot.
IS
Borzna poročila.
Dinar v Curihu 9,05 $ Ljubljanska borza. £
LESNI TRG Zaboji za slive 22 in pol: blago zaboji za slive 25: blago 7.50; zaboji za slive 30: blago 11.—; zaboji za slive, fco na-kladna postaja: blago 11.—; deske 20 in 25 mm, monte, fco meja: nJago 520; o^lje la vilano, eksp., fco meja. 2 vagona: denar 92, blago 92, zaključek 92.
2ITNI TRG. Pšenica Hard Winter II iic. Postojna trs, bkgo 405; pšenica slavonska 76/772% par Lj. juli, blago 320; ječmen slav., 62/63 par. Lj. 3uli, blago 230; koruza slav. par. slav, post, blago 195; koruza defektna gl. vzorca par. Lj. 1 vag.* denar 185, blago 200; zaključki 1S5.
EFEKTI
2H% 'drž. renta za vojno škodo: denar 235, blago 339; 7% jnv. posojilo iz leta 1921: der.nr 65; Celiska posojilnica d. d.: denar 20!, blasro 206: Ljubljanska kreditna banka: denar 225, blago 265; Merkantilna banka: denar 100- blago 105: Kreditni zavod: denar 175. blago 1S5: Strojne tovarne 5n livarne: denar 104; Združene papirnice: denar 100; Stavbena: denar 165, blago 180; 4H^? kom. zad. dež. banke: denar 20;. 4}$% zast. I. kr. dež. banke: denar 20.
Zagrebška borza.
Dne 9. julija. — Sprejeto ob 12.
Devize: Curlh 11.045—11.145, Pra^ 168.05-^170.45. Pariz 267.50—272.50, New. york 56.63—57.43, London 276.50—179.50, Milan 208.10—211.10, Berlin 13.50—13.65, Dunaj 0.0799—0.0811. .
Efekti: 7% inv. pos. 1921 65.25, 2^«* drž, renta za ratnu štetu 230—232, Ljubljanska kreditna 235—250. Centralna banke 8—9, Hrv. esk banka 104—iOi, Kreditna banka Zagreb 5650—57, Jugobanka 97—180» Praštediona. 800—£0o, Slavcnska banka 69-~ 70, Eksploatacija 26, Sečerana Osijek SOG —505, Isis d. d. 62.50, Nihaš 42—45, Gut< man 355—370, Slaveks 135—150, Slavonija 43—44, .Trboveljska 330—340, Vevče 100—t 105« ^ i ,   j - •/
^    Inozemske borze*
— Ctirih. 9. julija. Borza: Beogra'd 9.0&% Pariz 24.15, London 25.03, Newyork 515.10, Milan 18.90, Praga 15.25, Dunaj 0.007255.
— Trst, 9. julija. Predborza: Beosrad 47.50—48, Pariz 127—127.50. Frasa S0-< 80.50, London 131.25—132, Newyork 27.iq —27.204 Otrib p25—537»   Ouuaj OJ^si-«
_JLQ3£D
Stev. 153.
|   Čevljarski uojenfck Rot bann
Ljubljanski baron z baronico na rivijerL
REVOLUCIJA NA GRŠKEM. Revolucijonarno vojaštvo straži atenske ulice.
Rim o bo]« proti Husu
Veličastne husitske manifestacije v Pragi. — Nad 30.000 ljudi se poklanja Janu Husu,— Pape šla nuncij takoj zapustil Prago.
— Ogorčenje v češki javnosti*
Praga, 8. julija. Današnji listi vseii [folrtfčnih smeri živahno in mestoma v c'd-\ ločnem tonu komentirajo nenadni odhod jpapeskega nuncija msgr. Marmaggi-Ia iz lPrage. Ta na aemonstrativen način Izve-• rdenl o'dHo'd spravlja javnost v zvezo z vc-'aičastniml na čast mistru Tanu Husu prirejenimi manifestacijami češkoslovaškega naroda.
Oficijelno je bil proglašen 6. julij kot loržavni praznik na čast Janu Husu. Prvi praznik so zato praznovali povsod na naj-svečanejši način. Po 510 letih je češkoslovaški narod v dostojnih proslavah izkazal globoko spoštovanje 'do mučenika za pra-Vico in resnico ter borca za svobo'do prepričanja in misli. V Pragi so se že ob 9. dopoldne 6. t m. na zgodovinsko važnem Staromestnem trgu pred rfusovfrn spomenikom zbrale ogromne množjpe narotia. Poleg inteligenta priprost delavec in vojak, poleg priproste žene zastopnice najvplivnejših kulturnih ženskih' organizacij. Vse korporacije so prišle s svojimi zastavami. Nad 30.000 ljuHi se je zbralo pred spomenikom in goste vrste so se morale postaviti v bližnje ulice. Slavnosti so se udeležili zastopniki vlade: zunanji minister dr. B e n e š, Stfibrny in Markovi č, predsednik narodne skupščine T o m a š e k, •šef generalnega štaba general Mitte 1 -hauser ter zastopniki znanosti in umetnosti. Ob 11. jdopoldne je prišel na slavnostni prostor predsednik republike T. G. Masaryk v spremstvu ministrskega predsdnika dr. Š v e h 1 e. Nastala je sve-Sana tišina. Mogočen pevski zbor je into-niral koral »božjfh bojevnikov«. Nato je prof. Husove fakultete dr. F. Hrejza prestal manifest 6. julija 1925. Manifest kratko pravi, da po 500 letiH češkoslovaški narod izkazuje svojemu mučeniku in učitelju spoštovanje, ne časti mrstra Jana Husa /toliko kot mučenika, več kot glasnika resnice ter boritelja za svobodo prepričanja in misli.
Ves cian je v vseli obratih 3elo počivalo. Niti časopisi niso izšli. Včeraj zjutraj pa je izšla kratka izdaja klerikalne stranke »Lidovi Listy«. Vsebina, 5e bila hujska-loča proti Janu Husu ter Je obenem priobčila poročilo o nenadnem o'dhodu pape-'škega nuncija. To poročilo temelji na av-* tentičnih informacijah, izviraj očih iz krogov visokega češkoslovaškega klera. Poročilo naglasa, da je z ozirom na svečanosti mistra Jana Husa, ki so se vršile pod protektoratom prezidenta republike T. O. Masaryka in po'd častnim predse'dnf-štvom ministrskega predsednika dr. Š v e h*-Je, prejel apostolski nuncij msgr. Marin a g g i o'd svete Stolice ukaz, naj takoj zapusti Prago v znak protesta proti žalitvi, ki je bila storjena sveti Stolici in češkoslovaškim katolikom na navedeni način. »LI-'dovi Listy« kot glavni organ cerkvenih krogov javljajo:
»Z ozirom na viharne protikatoliške manifestacije, ki so bile organizirane na spominski dan mistru Janu Husu, katerih Protektorat je prevzel sam prezident republike T. G. Masaryk, častno predseduištvo
pa ministrski predsednik Švehla, Je sveta Stolica v znak protesta proti taki žalitvi, storjeni njej in vsem češkoslovaškim katolikom, ukazala apostolskemu nunciju msgr, Mannagsiju, da ta dan zapusti Prago.
G. nuncij ie včeraj (6. julija) ob 10.15 odpotoval, spremljan do meje republike od msgr. A rate, tajnika nuncijature. Na kolodvoru se je od njega poslovil nadškof msgr. Kordač, kakor tudi drugI cerkveni dostojanstveniki.
Češkoslovaški napredni tisk odločno odklanja protest Rima, ki proglaša, 'da smatra proslavo Jana Husa kot poveličevanje odpadnika. Čehoslovaki so odločeni Rimu primerno o'dgovoriti, da si ne 'dovoljujejo na ta način žaliti svojih" najglobokejšili čustev. Rim je globoko užalil Čehoslovaško. Vrgel je rokavico na brezobziren način v obraz češkoslovaškega naroda. Rim prezira suvereniteto svobodne države. Češkoslovaška zato pripravlja odločen in dostojen odgovor Rimu.
Konflikt mecl Rimom in Prago ima ?e drugo ozadje. Katoliški krogi so inscenira?! Ijuto kampanjo in agitacijo proti proslavi Jana Husa. Praški nadškof sam je imel v nedeljo na predvečer Husovega praznika govor, v katerem je izvajal, da verni katoliki ne morejo proslavljati heretika Husa in je v ime rimske cerkve svečano protestiral proti državni proslavi. Organiziran je bil tudi klerikalni tisk, da bi med narodom izzval razdor in prepire.
»Prager Tagblatt« objavlja tlanes informacijo iz cerkvenih krogov, to je od pa-peške nuncijature in pravi:
Dejstvo je, da je apostolski nuncij zapustil Prago po nalogu svete Stolice. To v znak protesta radi Stolici In vsem katolikom republike storjene žalitve, da so se na Husov dan pod protektoratom predsednika republike, ministrskega predsednika In zunanjega ministra vršile manifestacije, ki jih morajo smatrati katoliki kakor proti njim naperjene.
Vlada je bila nekaj dni popre] na to opozorjena, toda smatrala je, da ni potrebno temu opozorilu dajati posebne pozornosti.
Sveta stolica vidi v načinu, kakor Je bit proslavljen Husov dan In posebno v Protektorat« vlade, formalno pospeševanje odpadništva napram katolikom. Nuncij Mar-maggi je pokazal zunanjemu ministru brzojavni poziv svete Stolice. V ztiriaajerrt ministrstvu so prepričani, da" odpoklicani e papežkega nuncija ne pomenja še pretr-ganja diplomatičnih zvez med Prago in Vatikanom, marveč je bil nuncij pozvan v Rim ad referendum. Nasproti tej Informaciji »Prager Tagblatta« pa pristavlja »Bo-h'emia«: Odhod nuncija je oficielen. Prekinjeni e <hplomatičniK odnošajev se je izvedlo na oČIviden način. List pravi dalje, da se nuncij popreje ne povrne, dokler, ne dobi popolnega zadoščenja.
Klerikalni krogi nameravajo po zatrdilu nekaterih' političnih faktorjev pri prihodnjih volitvah izrabiti konflikt med Prago in Vatikanom.
Crikvenica je doživela te dni redko sen^ zacijo, k! je vzbudil« veKko pozornost med tamosnjimi gosti, kakor tudi prebivalstvom samim.
Beg iz hotela.
Ko je v torek 7. t. m. zjutraj pristal na pomolu v Crkvenici parobrod «Jadran», in ko so bili že skoraj vsi potniki na krovu, je nenadoma, kakor brez sape priletel po obrežju neki starejši gospod. Sprva je ob* stal na obrežju, nato pa je ves radosten pri* čel kričati: »Držite lopova, držite lopova!* Našel je onega, ki ga je iskal. Na obrežju se je med tem zbralo precej radovednega občinstva, poštami gospod pa jo tekel nas ravnost na ladjo in zagrabil mladega, komaj 18 letnega mladeniča. Poleg njega je stala elegantno oblečena mlada dama, ki se je tresla po vsem životu. Stari gospod, znani crkveniški restavrater F. L, je zagrabil mla* deaiča za plašč, zahtevajoč energično, da mu plača račun. Mladenič se je skušal izviti in zadevo pojasniti, toda ni mu pomagalo.
Med tem se je okoli skupine prepiraj očih zbrala množica radovednega občinstva, ki je po svoje komentirala dogodek. Zaznalo se je med tem samo, da je parček pobegnil iz hotela, ne da bi preje likvidiral račun, ki je znašal več tisoč dinarjev.
Da se bi stvar ne rešila na ulici, je služ* bujoči stražnik trojico odpeljal na policijo, neki sluga pa je naložil na rame več zelo lepih kovčegov. Bcogradčanke, ki se naha* jajo na letovišču, so videč aretirani par vzklikale: «Boga Ti! Pa to su baron i nje* gova gospodja!»
Na policiji.
PrišedŠi na policijo je gospod F. I. ob* tožil mladi par, da je pri njem jedel in pil, stanoval, a da ni plačal niti pare. Pri njem sta živela 10 dni v pravem razkošju in ras čun se je večal od dne do dne. Restavrater nikakor ni hotel vznemirjati «mladcga bas rona», tako se mu je ta predstavil, smatra« joč, da to sploh ni potrebno. Nato je go* spod F. I. pripovedoval: Pred približno 20 dnevi se je v Crkvenici izkrcal mladi par ter povpraševal za mirnejši penzijon. Ustavila sta se v hotelu g. F. I. V zglasilnici sta se vpisala kot baronica in baron Bettmayer, brat in sestra iz I^jubljane. On ima 18, ona 22 let. Mladi baronski par je dobil sobo št. 4 z balkonom m razgledom na morje, in to predvsem zato, ker je mlada baronica izra* žila željo, da v lepih nočnih dneh rada opa* zuje mesec, kako plove po svoji enolični stezi. Seveda je bilo njeni želji takoj ugo* deno in to tembolj, ker brat sploh ni vpra* šal za ceno. Iz velike ljubavi do «sestre» je
mladi Leopold naroči!, da se postelje spoje. 2e drugi dan je služinčad pričela šepetati, da to ne moreta biti brat in sestra. Zjutraj, ko je sobarica prinesla kavo, je on razkošno ležal v pidžami, dočim mu je ona neverjet* no ljubeznjivo delala frizuro. Večkrat jo je on tudi poljubil, ne da bi se ženiral sobarice, še manj pa dejstva, da je bila sestra vedno v kombineži. Tako sta oba živela prav lepo in razkošno, delala izlete po obrežju tja doli do čeSke kolonije in še dalje ...
Na policiji so ugotovili, da mladi par nista brat in sestra, še manj da po njih žilah teče «modra» kri. On, Milan D., je bil še približno pred pol leta čevljarski vajenec, kateremu pa se je pristudila dreta in ugibal jc, kako bi se drugače dalo udobno živeti,
Mnogokra je čital liste in gledal slike naših, morskih, kopališč. <;ul je, tla je Crkvenica naše najlepše letovišče in da zahaja tja sa* mo aristokracija. In nekega lepega dne je Milan sklenil, da poj de na morje. Ali kje naj bi našel prijateljico? Toda brihtna glas vica jc vedel za izhod. Sedel je za zama=» zano mizico v siromašni svoji sobici v Ljuba ljani in napisal oglas sledeče vsebine:
«Mlad, boljši gospod išče znanstva mla* de dame. gospodične, vdove ali gospe, ki bi ž njim hotela za mesec dni na morje. Po* nudbe s fotografijo poslati pod »Pomladni nageJjcek», poštno ležeče, Ljubljana.*
Ta oglas je dal Milan v ljubljanske in zagrebške liste in čez nekaj dni je prejel cele kopice raznobojnih' dišečih' pisem. V vseh pismih se je poleg »Ponudbe« nahajala tudi fotografija one, ki bi rada odšla na morje. Čim je Milan pregledial vsa pisma in fotografije, si je za partnerico izbral neko blondinko, Mileno Z. iz Zagreba. Ugajala mu je predvsem, ker je imela lepo »bubi« prizuro in ker mu je v pismu tudi opisala na drobno svoje predživljenje. Naglasila je, da je bila popreje ljubica nekega zagrebškega direktorja, da pa je sedaj, odkar ga je zapustila, »zelo solidna«. Milan in Milena sta se sestala na neki postaji in nato odpotovala v Crkvenico, popreje pa sta se domenila, da se izdajata za brata in sestro ter kot barona.
Konec idile.
Čevljarček Milan in krojačica Milena sta živela kot dva lahkoživčka. Nnjih" toalete so prav elegantne ter sta zato lahko igrala vlogo baronov. Sedaj je konec idiličnega življenja na rivijeri, MIlan in Milena sta živela kot <iva lahkoživčka. NjiK toale-pa jima je policija zaplenila kovčege z obleko in perilom. V Crkvenici se mnogo govori o tem dogodku.
Politične vesti
=s »Ali bo al? ne bo,« ta nasitov daje današnji »Slovenec« svojemu poročilu o pogajanjih radikalov in radičevcev za sporazum. Klerikalno glasilo je torej samo telo dvomiti o tem, kar je preje tedne in tedne oznanjalo kot gotovo stvar, ki se ufesničl danes ali jutri. Sprva, ko so prodrle prve vesti o radikalno-radi-Čevskih pogajanjih v javnost, so naši klerikalci kar poskakovali od radosti, ne radi pogajanj kot takih, marveč v prvi vrsti zbog tega, ker so se nadejali, da bo ena glavnih posledic uspelih pogajanj izločitev samostojnih demokratov iz vlade. To je za klerikalce želja vseh želja. Samo da ni v vladi teh preklicanih samostojnih demokratov, pa bo mogoče na ta ali oni način vendarle pristaviti tudi klerikalni piskerček k vladni žerjavici Toda sedaj kaže vse na to, da bodo radičevci, ako res hočejo imeti »sporazum«, ki pa ie dejansko samo lep opis za vstop v vlado, morali vgrizniti v kislo jabolko in skleniti ta »sporazum« s celokupnim Narodnim blokom, to se nravi tudi s samostojnimi demokrati. To pa naši klerikalni gospodi ne gre v račun, za to ie postala naenkrat skeptična, prav tako skeptična, kakor smo bili mi od vsega začetka, tudi takrat, ko je »Slovenec« še dan za dnevom z debelimi črkami zmagoslavno oznanjal, da je »sporazum« že perfekten in da že danes ali jutri zlete samostojni demokrati iz vlade.
sss Kakor klerikalci lani. Današnji «Slovenec» piše, pretresujoč možnost sporazuma med radikali in radičevci:
«Zelo bi bilo potrebno, da pridejo radičevci sedaj na vlado in pokažejo, kako bodo odpravili davke in kako se njihov zmagoslavni klic: «Zivela republika!» tukaj uveljavlja.* Lani osorej so bili naši klerikalci tudi na skoku v vlado. Sreča jim je bila mila in dokopali so se kar do štirih portfeljev. Tri mesece so bili na vladi. Ali so v tem Času «od-pravili davke», ali so uveljavili svoj zmagoslavni klic: «Zivela slovenska avtonomija, živela neodvisna Slovenija !»? Niti tega niti onega niso v vladi izvojevali, dasi so se takrat naslanjali na radičevce. Zdi se. da jim bodo radičevci v tem oziru lahko podali roko.
= Odstop dveh italijanskih ministrov radi padanja lire. Včeraj sta podala ostavko finančni minister De Štefani in minister za narodno gospodarstvo Nava. Naslednik prvemu bo naj-brže conte Volpi, drugemu posl. Belluz-zo. Za odstop obeh je bil velik pritisk v listih, ki so zahtevali za rešitev krize delo in mir ter vstvaritev novega zaupanja, pred katero je predvsem potreben odstop obeh imenovanih ministrov*
— Pravilno so jih označili. «Samo-uprava» posveča klerikalni stranki in-teresanten članek, v katerem jih ka-rakterizuje takole: «V motnem se najlažje ribari, pa evo vam Koroščevih klerikalcev! Čim začutijo kako mot-nejšo politično atmosfero, ki bi lahko izzvalavečje ali manjše spremembe, ta-kaj se prijavljajo za besedo in takoj vedno tudi nekaj zahtevajo. Pred nekoliko dnevi so lansirali vest, kako bi tudi
oni kot predstavnik! slovenskega dela našega naroda morali priti v vlado, v kateri bi bila zakopana večina Srbov in Hrvatov. Tako so oni pisali, ko sa mislili, da se nahajamo neposredno pred obrazovanjem nove vlade radikalov in hrvatske seljačke stranke. Kdor se spominja dolge lanske poletne krize pred imenovanjem vlade Ljube Davidoviča in v predpostavki druge vlade iz naših vrst, ta dobro ve, kako so se klerikalci tudi takrat ponujali. Res, ne javno in odkrito, nego sramežljivo, zakulisno, preko svojih maherjev, ki imajo za vsako politično situacijo pripravljena vsa! dva oferta in to popolnoma si nasprotujoča in divergentna. Skušnje so nag naučile, kadar klerikalci najbolj kriče, takrat so najcenejši.» Dobra karakte-rizacija! Torej rudi sedaj se ponujajo! Za kakšno ceno?
Sodišče
V Ljubljani, 8. julija 1925,
— Fantovska nagaiivost. Brata Peter in Janez Vilfan v Srednji-h Bitnjah sta huda na posestnika Janeza Rozmana, k! je dal zapreti njunega brata Avguština, ker ie z Rozmanovim hlapcem pomagal gospodarju žito krasti. Nad Rozmanom sta se maščevala na sledeče načine: v noči 19. aprila sta namazala kljuke s človeškim blatom ter isto nesnago vrgla tudi skozi okno v sobo ter pomazala tla fn pohištvo. V noči 23. aprila sta zavezala z žico vrata, obenem sta razbila vezna straniščna vrata in odnesla eno steno svinjaka. V noči 24. aprila sta Rozmanu polomila pet mladih jablan, v noči 25. aprila sta napeljala čez pot pred Rozmanovo hišo močno telefonsko žico, koncem aprila pa sta zažgala kup gnoja, da je bila nevarnost za požar. Oba brata seve vse trdovratno tajita, toda priče potrjujejo, da je Janez Vilfan zagrozil Rozmanovim: »Boste že videli, kaj se vam bo še zgodilo, ker ste Avguština zaprli!« Ker je pred sodiščem vzel vse grehe nase Peter Vflfan, je bil le on obsojen na dva meseca ječe, dočim je bil Janez po pol nam/ oproščen.
— Učitelj ie v šoli uradna oseba. 39.
letni posestnik Janez Kepec iz Javoršice pri Moravčah je dne 12. maja t. 1. prilomastil s klobukom na glavi in s pipo v ustih v Šolsko sobo na Vrhpolju, kjer je šolski upravitelj Stanko Svete pridržai iz službenih ozirov učence v šoli. Kepec je zaklical svojemu sinu: »Fran cel j, bež' domov!« Nad šolskim upraviteljem pa je vpričo otrok vpil: »Tvoje ure so do dvanajstih, drugič te bom skozi okno vrgel, ako boš mojega fanta zapiral!« Ker se je Kepec pozneje ke-sal svoje sutovosü ter pred Šolsko decd šolskega upravrtelja odpuščanja prosil, meje ta odpustil ter prosil za milostno kazen. Le vsledg tega in ker mož do sedaj še n! bil kaznovan, mu je senat prisodil po § 104 srb. k. z. le 50 Din globe. Seve mora pla-« čati tudi 50 Din takse In sodne stroške. Predsednik <mu je napravil ganljivo pridigo,
_ Skrajna posurovelost. Ko so lanska
jesen v Zg. Berniku pn Cerkljah obhajal! neko poroko, je prišla orročad radovednosf past, je 19-letni hlapec Jože Vidmar iz gol^ razposajenosti z okovanim čevljem osuva» 13-letnega Fr. Dolinarja tako hudo, da stf morali dečka operirati, a se mu rana št vedno gnoji, ker najhrže gnije kost pod b& kom. Najbrž bo ostal deček celo življenji pohabljen. Vidmar je dobil 1 mesec ječe te/ mora plačati poškodovancu 2000 Din za bo« lečine, nadalje stroške zdravnika in 50 DU takse — seve, ako bo sploh imel kdaj pra mož en je.
— Od trgovca do postopača in sleparja
Ivan Kandorfer, doma iz Pilštajna na Štajert skem, je bil do izbruha vojne v št. Pavlj trgovec z deželnimi pridelki. Med vojska je baje porabil ves denar. 2 leti je ime bolno ženo, ki mu je med tem umrla tet zapustila 6 nepreskrbljenih otrok, ki so }il prevzeli botri in botre, mož pa je odšel zt delom po svetu. Toda povsod je ostal h par tednov. Ko so ga odslovili iz kemični tovarne v Šoštanju, se je preselil k nek vdovi. Od tam je pisal tovarni Mallv č) Demberger v Tržič, se izdal za trgovci ter naročil 17 parov čevljev, ki jih je raz* prodal, denar pa zapravil. Nravnostno spri* čevalo ga opisuje za navadnega pustolov* ca, ki je bü že večkrat zaradi tatvin in go< Ijufij kaznovan. Zadnjo kazen je dobil pr{ okrožnem sodišču v Celju 4 mesece ječe* Tudi danes se mu toliko prisodi.
QSKAR H.
92
a%pad carstva
Roman zadnjega avstrijskega cesarja.
Grof Wolkenstein je sicer vedel, da niso bile tvsarjeve odločitve nikdar dolgotrajne, da so bile pod tujimi vplivi izpostavljene najrazličnejšim spremembam, toda prisrčnost cesarjevih besed je premagala vsak odpor, ki ga je zasnoval v svoji notranjosti.
.Wolkenstein se je v cesarjevi biližinj mudil samo kratko Časa. Ko se je cesarska obitelj preselila iz Pranginsa v Hortenstein, je grof zopet odpotoval, baje v Pariz v važnih rodbinskih zadevah. Samo cesar je vedel, da se je grof napotil na Ogrsko, da bi tam izvršil zadnje priprave za prevrat. Wolkenstein je razvijal mrzlično delavnost. Spori na za-padm ogrski meji v GradišČanski so dal! povod, da je bilo tjakaj poslanih več vojaških čet, med njimi tudi oddelek grofa Ostenburga, legitimista najčistejše krvi in odločnega cesarjevega pristaša. Tudi drugi armadni poveljniki so obljubili, da se za denar in dobro besedo v danem trenotku pridružijo cesarju. Temu nasproti se je ponesrečila vsa propaganda x AySiriji ia sicer zajradi n^ažcetoosti nje«
nih agentov. Avstrijska vlada je postala pozorna na restavracijski pokret. Nüf so preočitno vodile na Ogrsko. Med obilnimi listi v obeh državah je nastala ostra polemika, ki je vzbudila pozornost ogrske vfcde na ta pokret, ki je bil nesporno naperjen pnoti obstoječemu državnemu redu. Wolkenstein je za to izvedel in je Čutil, da so ogroženi sadovi njegovega dolgotrajnega truda. Priprave seveda še niso tako napredovale, da bi bilo računati z brezpogojnim uspehom zamišljenega udarca. Vseeno pa je bilo treba ta udarec takoj izvesti, ker bi sicer čuječnost in protiodredbe fiorthyjeve vlade vsak dan bolj poslabšale nade na uspeh. Tako se je Wolkenstein s težkim srcem odločil cesarja poklicati na Ogrsko. Zavedal se je, da lahko postane stvar usodepolna. Znani velikonočni cesarjev izlet na Ogrsko bi skoraj imel za posledico, da bi ga izgnali iz švicarskega zavetišča. Ce bi se sedaj v drugič vmešal v kako politično podjetje, bi mu gotovo Švica odpovedala svojo streho. In tako bi se akcija ponesrečila, bi tako postal cesar begunec brez zavetja in strehe. Več dni je razmišljal, ako bi ne bilo najboljše, da bi opustil vse načrte in cesarju nasve-toval največjo previdnost. Morda bi bil to storil, ako bi ne bila temu nasproti obljuba, ki jo je dal Aranki Hrepenel je po nji in edina možnost, jo videti, se mu je nudila, ako vkoraka na cesarjevi strani v Budimpešto. Tako je kolebal v odiočitvi, dokler, &a ni Arankinp pismo naootilo. da se ie ven-
darle odločil. Arankino pismo je imelo samo dve vrsti: »Kdaj vkoraka tvoj kralj v Budimpešto? Pričakujem Te! Ne daj predolgo čakati nase!«
Wolkenstein je vse potrebno pripravil. Karel in Zita sta na krovu letala prispela iz Švice v Šopronj. Podpolkovnik Ostenburg se je brezpogojno postavil v Karlovo službo. Njegovemu vzgledu so sledili drugi poveljniki. V kratkem času je imel Karel okrog 6.000 do 7.000 mož močno armado, ki se je zdela dovolj močna, da strmoglavi Horthyjevo vlado. V prvem presenečenju je poslal Horthy v So-pronj parlamentarja, ki bi naj stopil s kraljem v pogajanja .Smatrajoč, da je gospodar situacije, je Karel odklonil vsaka pogajanja ter zahteval brezpogojno pokorščino. Imenoval je posebno ministrstvo pod predsedništvom Rakovskega in se napotil s svojimi četami proti Budimpešti. Razne garnizije sp se napol dobrovoljno, napol prisiljeno pridružile kraljevim četam, Karel je bil poln zaupanja, kaioor še nikoli preje, in je smatral uspeh svojega podjetja za siguren.
V Budimpešti se je po prvem presenečenju vzbudila volja za odločen odpor. Horthy ni popolnoma zaupal svojim četam, zato ji hje pomnožil s prostovoUskimi bataljoni, ki so jih večinoma tvorili visokosolci Čete iz mest, ki so se nahajale ob potu iz Sopronja v Budimpešto, je Horthy odpoklical in itm dal ukaz, naj povsodi     sabo porušijo želez-
901
niški tir, da tako otežkočijo nadaljno prodiranj Karlove armade. V jutranjih urah dne 22. oktobr 1921. sc je spopadla armada Horthvjeve vlade, ki ji je poveljeval Lehar, Hegödüs in Ostenburg. Vse tri je Karel imenoval za svoje generale. Bilo je to pri Budaöru, 10 km pred Budimpešto. Hortrvyjeva artiljerija je jela z vso silo obstreljevati Karlove; Čete. Pod zaščito topovskega ognja so napadle prostovoljske Čete Karlove oddelke. Čim so zagrmeli prvi topovski streli, sta Karel in Zita zapustila salonski voz svojega vlaka. Spremstvo in štab so obkolili kraljevsko dvojico, ki sta izrazila željo, da bi rada prisostvovala službi božji. Po kraljevem ukazu so prinesli iz vlaka mizo, jo pokrili z altarskim prtom, na kar je vojaški duhovnik Ostenburgova divizije opravil službo božjo. Pobožno klečeč ob progi sta kralj in kraljica prisostvovala službi božji, med tem Pa so grmeli topovi v bitki, ki je odločila njiju usodo. Karel je bil zatopljen v molitev. Prosil je Boga, da bi dodelil zmago njegovemu Orožju. Toda Bog očividno ni poslušal njegovih prošenj, Grmenje topov je postajalo vedno silnejše in že sa je opazilo, da se Karlove čete umikajo. V tem trenotku je pridrčal po cesti avtomobil, poln prahu in ves poškodovan od številnih topovskih strelov. V bližini kraljevske dvojice se je ustavil. Iz voza ja skočil grof Wolkenstein. S skoraj blaznim izrazom v očeh je vzkliknil: »Kje je Njegovo veliČajistvaJ Pri tej priči moram govoriti ž nümU
«
Stev 158.
»SLOVENSKI NAROD« dac 10. jnflja 1926.
Stran 3.
Dnevne vesti
V Liubijant. dne 9. julija 1925.
~ Nacelstvo in Izvršilni odbor demokratske stranke ima svojo plenarno sejo v soboto 18. t. m. ob 20. zvečer v veliki dvorani Kazine. Na dnevnem redu so tele točke: Poročilo predsedstva o političnem položaju in o gospodarskem delu sedanjega parlamenta. Poročila sreskih strankinih organizacij in slučajnosti. Vsi člani načelstva in izvršilnega odbora se pozivajo, da se seje zanesljivo udeleže. Vstop je dovoljen le proti vabilu.
— Klerikalci protestirajo danes po* poldne ob 3. uri v akademskem domuy Ker državna blagajna odslej odteza nu* nam in kloštrskim šolam okrog 70.000 dinarjev mesečnih dohodkov. Kjer ob^ čine nimajo lastnih šol, država izjemo* ma še nekaj let plačuje redovnice o pr. Šmihel, Škof j a Loka itd. — teh še vedno plačanih redovnic je v Sloveniji 31. To se pravi, da država še vedno da* ruje kloštrom mesečno okrog 40.000 dis narjev, četudi se dobro ve, da je samo* Btanska šola po svojem duhu državni misli sovražna. Samostani so bistveni del političnega klerikalizma v Sloveniji in ta je po programu in po delu proiU državen* Neka posebej v ta namen se* stavljena družba zagrizenih klerikalnih ljudi -— na čelu ji je nek gospod, ki je fcelel potegniti v Kranju ob izbruhu vojne več nacijonalnih ljudi v veliko nesrečo — si je nadela ime ^Krščanska sola» in sklicuje za danes popoldne protestno zborovanje. Kličejo vse nek« danje učenke kloštrskih šol in manj zavedne matere sedanjih učenk na teh šolah. Ugotavljamo, da je to v bistvu in po namenu Čisto navadno politično zborovanje pod versko-šolsko krinko naperjeno proti načelom državne pro* svetne vzgoje. Radovedni smo, koliko kratkovidnih mater iz nacionalnih ljubi Ijanskih rodbin se je posrečilo klerikal? nim agitatorjem premotiti!
— Iz državne službe. Imenovan je za uradnika pri direkciji šum v Ljubljani bivši nadzornik državnega skladišča v Trstu, zdaj dnevničar pri finančni delegaciji v Ljubljani Srečko Feliks Zalokar; premeščena sta Franc Mtklavčtč, upravitelj ihanske uprave iz Bohinjske Bistrice na a31ed m Alojzij Rus, upravitelj šumske *:prave, z B?eda v Bohinjsko Bistrico t razbija vi jen je ukaz o imenovanju in vpoko-jirvi ravnatelja agrarne direkcije v Ljub« Ijani Antona Fajfaiika.
— Jugosloveoskj protialkoholnT^ongTes [m Beogradu. V univerzitetni dvorani v Beogradu je zboroval v torek prvi jugosfoven-skš kongres proti alkoholu fei IV. redni občni zbor jugoslovenske zveze treznosti. Kongresa se je udeležilo 72 delegatov iz vseh krajev države. Iz poročila upravnega odbora je razvidno, da je posvetila uprava lani malone vse svoje delovanje propagandi, ustanavljanju novih udruženj in pridobivanju novih Članov. Novih društev je bilo ustanovljenih v minulem poslovnemu letu 27, največ v južni Srbiji iert Hercegovini, V Jugoslaviji imamo zdaj 68 društev 2a pobijanje alkoholizma. Prihodnji občni zbor bo y Skoplju.
— Nekoliko statističnih podatkov o prebivalstva ljubljanske oblast!. Ljubljanska oblast je štela ob koncu minulega leta 555.852 prebivalcev. Leta 1924. je bilo 4281 porok. Število rojencev je znašalo 17.441, med rojenci je bilo 1470 nezakonsko rojenih in 380 mrtvorojenih. Umrlo pa je 9663 oseb.
— Uspeh naše plesne umetnice y Parizu, Znana naša umetnica, plesalka gdč. Rut Vavpotičeva iz Ljubljane, ki biva v Parizu, je pretekli mesec sodelovala na raznih prireditvah. Pariški listi so priobčili o nji zelo laskave kritike. Zlasti je uspela ^Grande Soiree Yougoslavie«, ki se ja vršila dne 18. junija pod pokroviteljstvom poslanika SHS g. Miroslava Spalaj-'•loviča m podpredsednika »Instituta d.' Emdes Slaves« g. Emila Haumanta, profesorja na Sorbonni. Na soirčeji so med drugim sodelovali profesor A. Arnavtovič, gdč. Dara Nestorovič, profesorica na konzerva-teriju v Beogradu, gdč. Rut Vavpotičeva, na klavirju je spremljaj a gdč. Jadviga Po-žene;ova Iz Ljubljane, dalje so sodelovali gdč. Vida Jerajeva, g. Cvetko Rihtman in gdč. A. Kneževičeva. Bil je to lep večer jugoslovenske umetnosti v Parizu, k» je moralno ra gmotno dobro uspel. — Gdč. Vavpotičeva se je Halje odzvala vabi'u k proslavi, ki Jo je priredilo udruženje »La Fraternitč des Peuples« in je tam debitira-la z velikim uspehom. Sodelovala pa je tudi na plesu in koncertu dne 12. junija v salonu Jean - Goujon, ki so ga priredili prijatelji ruskega naroda. Na prireditvi so sodelovali razni odlični pevci in pevke.
— Odlikovan novinar. Urednik zagrebške »Riječi« Ante Kovač je odlikovan z redom Belega Orla V. reda.
— Zopet vellku krivica klerikalcem. »Slovenec« se zgraža, ker je srezki pagla-var v Celju odstavil motniškega župana Karla Novaka, ki da je zvest pristaš SLS. »Slovenec« je pokadil odstavljenemu županu takole: S tem je občtna trg Motnik izgubila svojega priljubljenega župana, ki je bil zvest m pošten v službovanju in posebno naklonjen in skrben za revnejše sloje.« Pri tem pa »Slovenec« zamolči, da je bil župan Novak nedavno pri deželnem sodišču v Ljubljani obsojen na zaporno kazen zaradi volilnih sleparij.
— Si tacuisses! Včerajšnji »Slovenec« je prevzel nalogo purista ter pod naslovom »Pišite pravilno slovenščino!« poučuje neki ljubljanski dnevnik, da se besedica »se« vedno veže s prvim, nikoli pa ne s četrtim sklonom, da je torej popolnoma napačna pisava: »večina radikalov je za to, da se dr. Lukiuiča izroči sodišču«. Uredništvo »Slovenca« ima prav, toda najprej maj pometa pred lastnim pragom ter nauči pravilne slovenščine osefate  svojega lastnega.
upravništva. Tako pa Čitamo v Isti Številki »Slovenca« sledeče inserate: ^prikrojeval-ko se išče, veliko sobo se odda« itd.
— Naraščanje Save. Radi neprestanih nalivov je začela Sava pri Beogradu zopet naraščati. V gornjem toku je narastla čez en meter, pri Beogradu pa za pol metra. Donava narašča manj.
se je zaklala.
— Umori in uboji v ljubljanski oblasti leta 1924. V minulem letu je biio umorjenih in ubitih 45 oseb, in sicer je bilo ubitih s topim predmetom 15, ustreljenih 14 in zabodenih 8 oseb; zadavljena in obešena je bila 1 oseba, ubita in zadavljena tudi 1 oseba, lobanja je bila zdrobljena 1 osebi; žila odvodnica je bila prerezana 1 osebi, razbojniki so ubili 1 osebo, udarjena po glavi je bila 1 oseba, neznano kako umorjena je bila 1 oseba in umorjena je bilo 1 dete.
— Samomori v ljubljanski oblasti leta 1924. Samomor je izvršilo v minulem letu 77 oseb, in sicer se je obesilo 30, ustrelilo 20, utopilo 11 in zastrupilo 7 oseb; pod vlak sta skočili 2 osebi in s prvega nadstropja sta skočili tudi 2 osebi; trebuh si je prerezala 1 oseba; po 1 oseba je skočila iz vlaka, v prepad in z zvonika in 1 oseba
— Premestitve na meščanske Šole. Učitelji in učiteljice osnovnih šol, ki žele s Šolskim letom 1925/26 službovati na meščanskih" šolali v ljubljanski oblasti, naj se nujno zglase z 'dopisi pri oblastnem inšpektorju J. Wester ju, Ljubljana, Bleiwei-sova c. 10, ter navedejo ime, sedanje službeno meslo, službeno dobo, stroko, katero žele poučevati, m usposobljenost. Oni, ki Še ne službujejo 2 leti na sedanjem mestu, morajo za premestitev prositi s kolkovano vlogo, naslovljeno na velikega župana ljubljanske oblasti.
— Dijaki iz Beograda v Ljubljani. V šoli^ na Ledini stanujejo člani JFS iz Beo-graaa in Srbije — 15—20 po številu, — ki potujejo v počitnicah po Jugoslaviji, 'da si ogledajo glavna mesta in znamenite kraje.
— Za poset praškega velesejma, ki se vrši od 6. do 13. septembra v Pragi, se nudijo interesentom sledeče ugodnosti: t.) 50%' popust na jugoslovenskfh železnicah; 2.) 50% popust na čehoslovaških železnicah; 3.) na parobrodih društva Kön. ung. FIuss- und Schiffartsgesellschaft, Budapest, 50% popust. Ta popust velja za potovanje na velesejem od 27. avgusta do 12. septembra in za povratek od S. do 19. septembra 1925. 4.) Na parobrodih društva Donau DaTTTpfschiffarrtgeselschaft Wien 50% popust, 5.) Na madžarskih in avstrijskih železnicah bo dovoljen približno 25% popust. Vse podrobnejše Informacije daje Zveza za tujski promet v Sloveniji (Tourist Office).
— Službeno iz Llap. Danes zvečer ob 20.30 uri seja tehničnega odbora v kavarni Emona. Seja vsled sobotnega meetinga izredne važnosti. Prosim sigurne udeležbe. — Tajnikll. 1371n
— Napeljava vodovodov po kmetih. Poročajo nam: V kranjskem okraju leži več vasi ene občine cb Savi, ki ima ob strugi mnogo stalnih' mrzlih studencev, a ven'dar so vasi brez studenčne vode, uživajo pa slabo, pitno vodo iz nečistih vodnjakov, kamor se steka tudi kapnica. Tod si nameravajo nekatere vasi napeljati sedaj vodovod z železnimi cevmi, ki bo skupno služil občanom za kuho in pijačo.
— Popust za potovanje po Jadranu na progah Jadranske plovldbe. Letos je Jadranska plovidba uvedla posebne popuste po njenih progah, ako se vzame karta za tja in nazaj. Popust znaša pri L razredu 30%, pri drugem razredu pa 15%. Na podlagi legitimacije SPD. dobijo turisti v skupinah od pet oseb dalje 25% popusta za vse III. razrede. Posetnikom Jadranske izložbe, ki se vrši od 25. julija do 25. avgusta, je dovoljen 50% popust, na podlagi posebne legitimacije, ki stane 20 Din. Državni uradniki uživajo tudi 50% popusta pri vseh razredih. V to svrho je potrebno posebno uve-renje od uradnega predstojnika, ki se mora priložiti prošnji za popust. Vse natančnejše informacije glede popustov, glede Jadranske izložbe v Spitu in voznih cen daje Zveza za tujski promet. Tourist Offce, palača Ljubljanske kreditne banke.
— Kongres Udruženja jugoslovenskih igralcev. V Beogradu se vrši letos od 10. do 12. avgusta kongres Uruženja jugoslovenskih igralcev.
— Mednarodni kongres igralcev. Po sklepu kartelne zveze nemških igralcev, h kateri pripadajo tudi organizacije iz Avstrije, Švice in Čehoslovaške, se priredi prihodnje leto v Berlnu kongres, na katerega se povabijo gledališke zveze vseh kulturnih narodov.
— V pojasnilo. Naprošeni popravljamo včerajšnjo dnevno vest o smrt! g. Janeza Cerneta v toliko, da pokojnik ni bil oče g. Cerneta, lastnika zaloge pohištva na Dunajski cesti 5t 28. Pokojni Janez Cerne je stanoval v Škofji ulici št. 13.
— Mala Nedelja. V nedeljo 19. julija ob pol 4. popoldne ob vsakem vremenu se vrši v Društvenem domu velika poletna ljudska veselica. Tukajšnji dijaki vprizorijo zanimivo burko »Maks v škripcih«. Iz prijaznosti sodeluje pevski kvartet iz Ptuja, ki bo med odmori in pri ljudski veselici prepeval umetne in narodne pesmi. Domača godba bo pridno svirala pri prosti zabavi s plesom. Vabimo torej cenjeno občinstvo od blizu in daleč, da nas 19. julija poseti v obalnem številu na prijaznem malonedelj-skem hribčku. Za okrepčila in obilo zabave je skrblieno. 1367n
— Manija samomomorov v rodbini. Pred dnevi je v Osijeku izginil 15 letni Adolf, sin trgovke Berte Vania. Pred odhodom je pustil doma pismo, v katerem je svojo mater prosil, da mu oprosti, ker da je življenja sit. Preteklo sobtoto so našli na nasprotnem obrežju Drave truplo dečka, v katerem je nesrečna mati spoznala svojega sina. Pred tremi leti je skočil v Savq Aäplfoy; Ii letni brat Frajon in utq*
na. pred ävema letoma pa v Dravo 16 letna sestra Ema. Skočila je v vodo na istem mestu, kjer so potegnili Adolf a iz nje. Adolf je zadnje čase govoril: »Mene vedno kliče-ta brat In sestra In pravita, da je tam lepše. Jaz pojdem za njüna.«
— Iz raznih krajev države. V Alek-sincu se je obesil 131etni Zoran Zivkovič. Vzrok samomora je popolnoma neznan. — Na poti i zSv. Ivana proti Somboru se je prevrnil avtomobil, zaseden z nogometaši. Dva športnika sta bila težko, dva lahko ranjena. —. VNovem Sadu se je radi neozdravljive bolezni obesil 24letni Stevan Pap. — V Bitolju je predvčerajšnjim do temelja pogorela kaznilnica. Človeških žrtev ni bilo, ker so vse kaznjence rešili in prepeljali v vojaško taborišče.
— Svinja pojedla otroka. V hrvatskem semu Zakoplja blizu Stubice je zadnjo ne-neljo seljaku Pavlu Hrušoču svinja odgriznila glavo in roko mesec dni staremu otroku.
— LedererjeVa obsojena na smrt. Pred budimpeštanskim sodiščem se je včeraj končala razprava proti Mici Lederjevi, ki jc skupno s svojim možem Gustavom umorila prekajevalca Koudclko. Ledererjeva je bila obsojena na smrt.
— Ljutomer. V torek dne 14. t. m. kon-certuje tukaj v Strasserjevi dvorani ob 20. uri slavni »Slov. pevski kvartet« iz Ljubljene. Ta kvartet je najboljši te vrste ter je v tehničnem, kakor v glasovnem ozku kar najpopolnejši. Njegovi nastopi uživajo povsod splošno priznanje. Opozarjamo zlasti nanj vse pevce v ljutomerskem okrožju, kakor tudi pevovodje, da slišijo, kako se skladbe pravilno proizvajajo. Vstopnina I. IS, II. 12, stojišča S Din. 136Sn
— Hrastniški pralni prašek tako brzo pere, da gospodinja hvali ga čez vse mere. 50/L
— Najnovejše bluze, otroške in dam-
ske obleke priporoča Krištof i č-Bu čar.
SO-L
V nedeljo, 12* t- m-
vsi k razvitju prapora
Sokola na Viču
h LiHhli
— Zdravstveno stanje mesta Ljubljane.
Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 1. do 7. julija zanamuje to-Te statistiko: Umrlo je 26 oseb, 10 moških in 16 žensk. Smrtni vzroki: nalezljive beleznf 1, jetika na sopilih 5, jetika na možganskih mrenah 1, druge oblike jetike 1, rak !n druge zle •novotvorbe 2, krvavitve 1, bolezen na srcu 2, kila, zamotanje črevesa 1, prirojena slabost 2, starost 3, smrt vsled nezgode 1, drnge bolezni 6. Med tem časom se je rodilo 34 otrok, 19 dečkov (l mrtvorojen) in 15 deklic (l mrtvorojena). Naznanjene nalezljive bolezni: ošpice 1, davica 2, dusljivi kašelj 1 slučaj.
— Ženski odsek Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj otvori v sredo 15. Julija na letnem telova-dišču Sokola II na Prulah (Sredina) tudi letos otroško igrišče. Tu se bo mlaaina, dečki ia deklice Ho 14. leta 'dvakrat na teden in sicer vsako sredo in petek od pol 16. do pol 18. ure pri raznih otroških' igrah' zabavala in krepila. Nadzorstvo in voHstvo
igrišča le poverjeno strokovni učiteljici. Starši, ki vsled zaposlenosti nimate Časa baviti se S svojimi otroci in jim ne morete nuditi potrebnega razvedrila, pošljite jih na igrišče, "da se tam pri nedolžni igri razve-sele in okrepe. Udeležba brezplačna! Odbor. 1350/n
— «Napredno obrtniško orustvo» v Ljubljani vabi svoje člane in prijatelje na sestanek, ki se bo vršil danes 9. t. m. zvečer ob 20. v salonu »Pri Mraku«, Rimska cesta. Ker je sestanek za nas velike važnosti in se bo razpravljalo o 'državni obrtni banki, obrtniških kreditih, obrtnemu po-spešenju ter volitvah v obrtno sodišče, je dolžnost vsakega zavednega obrtnika, 'da se sestanka zanesljivo udeleži. — Vsi, ki so 'dobili od društva prijavnico za volitve v obrtno sodišče, naj prinesejo izpolnjeno prijavicno s seboj*. <— Odbor.
— Smrtna kosa. V visoki starosti 80 let je umrla ga. Marija Svet, roj. Cepu-der, zasebnica v Ljubljani, mati ge. Angele Agnola-Stancer. Pokojnica je bila priljubljena in spoštovana pri vseh, ki so jo poznali. Odlikovala se je po izrednih srčnih' vrlinah. Bodi ji ohranjen blag spomin!
— Orjunsši: Četniki 1. č. I. baona in 4. Č. II. baona se morajo strogo obvezno udelžiti predavanja br. dr. Jamarja v petek dne 10. t, m. v areni Narodnega doma ob 20. (8.). —• Po predavanju zbor obeh čet v društveni sobi. M. Ö. O. I372/n
— Československa obec v Ljubljani, —* ČIenove\ dokažte sve češstvi naprostou na večeru venovanem velikemu synu naše-ho naroda, Mtstru Janu rlusu, v sobotu 11. července ve Zvezde o osme" hodinč. Hoste* vitäni. 1373/n
— Javna licitacija. Gradbena "direkcija v Ljubljai nrazpisuje na dan 30. julija 1925 javno ofertalno licitacijo za oddajo zgradbe novega železobetonskega mostu čez Savo pri Sv. Jan ezu ob Bohinjskem jezeru. Podrobnejši podatki so razvidni iz razglasa v <Uradnem listu». 1357/n
Iz Celja.
—c Občni zbor Dramatičnega društva v Celju se vrši danes v četrtek ob 20. url v klubovi sobi Celjskega doma.
c Pripravljalni odbor Jugoslovenske-češkoslovaške lige v Celju je imel v torek, dne 7. t. m. svojo sejo. Sklepalo se je o ustanovitvi Ligine podružnice v Celju.
—c Čitalnična knjižnica v Celju le odslej odprta vsak četrtek od 18. do 19. ure. Knjige se dobe v knjižnični sobi y g. nadstropju Narodnega doma.
—c Občesloven&ko obrtno društvo v Celju je preložilo svoj občni zbor od 9. na 16. julija. Vrši se ob 20. uri K gostüaiikUi prostorih Narodnega, äonia,
Iz Maribora.
—m Smrt ljudskega »proroka«. V Raz-vanju pri Mariboru je umrl čevljar Majer Kajbič, ki je bil radi svojega preroškega daru znan daleč naokoli. Mož je med vojno žalostnim materam napovedoval, kdaj se bodo vrnili sinovi itd. Včasih je kakemu parčku »vrgel« karte ter mu prorokoval srečno bodočnost.
—m Mariborski umetnik na reški razstavi. Na prvi mednarodni razstavi umetniških del na Reki razstavi svoja dela tudi moriborski umetnik profesor Viktor Cotič iz Maribora.
Sokol
— Ljubljanski Sokol pozjivlja svoje članstvo, da se udeleži polnoštevilno v kroju slavnosti razvitja prapora Sokolskega društva na Viču, ki se vrši v nedeljo dne 12. t. m. Zbirališče pred Narodnim domom točno ob 2. popoldne. Zdravo! — Odbor.
— Ljubljanski Sokol. P. t. rediteljem se naznanja, da se za časa počitnic telovadba moške dece ukine. — Prednjaški zbor.
— Bratska Sokolska društva se vabijo, da v čim večjem številu pohite v nedeljo na Vič, kjer se vrši razvitje prapora ondot-nega sokolskega društva. Po železnici je dovoljena polovična vožnja. Program je sledeč: Društva se zbirajo ob po! 2. pred Narodnim domom, nato odkorakajo z godbo na Vič. Ob pol treh je razvitje prapora pred Sokolskim domom, nato obhod po občini. Po obhodu javna telovadba in ljudska veselica. Pri prireditvi sodeluje godba dravske divizijske oblasti. Za dobro jed in pijačo je vse preskrbljeno. Isto za tiste, ki hočejo rajati pozno v noč. Zato v nedeljo vsi na Vič. 1369n
— Razvitje prapora sokolskega društva Vič se vrši v nedeljo 12. t. m. Spored je sledeč: V soboto 11. julija ob H 9. zvečer bakljada, podoknica kumici s. Zorčičevi in br. Seliškarju. V nedeljo 12. t. m. ob 9. zju* traj skušnje za popoldanski nastop. Popol* dne ob H 2. zbiranje bratskih društev pred Narodnim domom in odhod z godbo na Vič. Ob 5-3 3. razvitje prapora pred Sokol* skim domom in nato obhod po občini. Po obhodu javna telovadba, po telovadbi ljuds ska veselica s plesom. Bratska društva in Sokolstvu naklonjeno občinstvo vabimo, da se proslave udeleži v čim večjem številu. Prapor je razstavljen v cvetličarni Korsika na Aleksandrovi cesti, kjer so v predpro* daji tudi vstopnice. 1374/n
— Poitalijančevanje. V Dolu pri Otlici nad Ajdovščino bo v nedeljo 12. t. m. šolska prireditev, na katere vsporedu je pet italijanskih in pet slovenskih točk. Gorska občina Dol - Otlica je Čisto slovenska. Prav takirn občinam posvečajo Italijani posebno paznost In skušajo privezati nase predvsem mTndino, da bi se tako toliko hitrejše odtujila svojemu rodu in jeziku. K šolski slavnosti pride gotovo mnogo italijanskih odposlancev, ki bodo proslavljali Italijo in učili slovenske otroke, naj se je oklenejo in ne mislijo več na to, da so Slovenci. Slovenske točke so danes še na vsporedu šolske prireditve, italijansko stremljenje pa gre za tem, da bi jih bilo leto za letom vedno manj in bi končno povsem odpadle.
— Italijansko-nemki tednik v Opatiji. Tvrdka >>Mandria« v Opatiji je pričela izdajati tednik za kvarnersko rivijero. Prinaša Italijanske in nemške sestavke.
— V Trebčah pri Trstu je Lega preskrbela nove lokale za svoj azil, v katere vabi in sili slovenske otroke. Dosedanji prostori so bili že pretesni, sedaj je sredi Trebč kupljena hiša z vrtom in tam se v oktobru otvori Legm azil. Za nakup novih prostorov je Lega nabrala prispevke v Trstu tekom decembra pr. leta.
— Stare mahlnaclje proti Slovencem glede volitev v goriško trgovsko obrtno zbornico. Odkar obstoji v Gorici trgovsko-obrtna zbornica, se znajo Italijani, kadar treba tudi z višjo pomočjo, ubraniti Slovencev, da ne morejo priti do svojega zastopstva v zbonico. Tako je bilo pod Avstrijo in tako je pod Italijo. Bližajo se volitve v zbornico in Italijani se boje, da bi ne prišli v njo tudi slovenski zastopniki. Volilno okrožje so razdelili v tri sekcije za Gorico, Tolmin, Idrija Gradiška in Krmin pa bodo imeli vsak po eno sekcijo. Ajdovščina, Bovec in Komen ostanejo brez svoje volilne sekcije, kar je očitna krivica, zlasti še glede Ajdovščine, ki ima sodno okrožje tako veliko, kakor ga menda nima nobeden drug sedež volilnih sekcij. Zgodilo se je to radi tega, da se slovenskim volilcem ob-teži izvrševanje volilne pravice.
—i »Strah o valeč« Velikega Repna. Pred tržaško poroto se je vršila razprava proti Josipu Škabarju in njegovemu sinu Miroslavu ter Josipu Puriču iz Vel. Repna, ki so bili obtoženi, da so napadli Rudolfa Skabarja in ga usmrtili z udarci s kamenjem in z zabodljaji z nožem. Pokojnega Rudolfa Skabarja so se po izpovedbah na sodišču bali vsi in obtoženci pravijo, da so se le branili pred njim; označen je bil za pravega strahovalca celega Velikega Repna. Miroslav Skabar in Josip Purič sta bila opročena obtožbe, Josip Škabar pa je bil obsojen radi prekoračenja sjlobrana na 13 mesecev in 10 dni zapora in povrnitev sodnih stroškov. Ker pa je bil v preiskovalnem zaporu 15 mesecev, je bil izpuščen takoj na svobodo.
— Parnlk se je potopil pri Kopru radi eksplozije parnega kotla. Čistili so morsko dno s posebne vrste brodom, ki je v to svrho opremljen s stroji in drugimi pripravami. Pri delu je počil parni kotel, 'del krova se je odprl in ogromen oblak pare je bruhnil na dan. V desetih minutah se je brod potopil. Delavci so se pravočasno reSIH. Težko je bil poškodovan 391etni kurjač Destradi, ki je na potu v tržaško bolnico vnml Trije pojnoršcalu so, lajtko ranjeni.
— Na goriških ljudskih šolan se izvrši zaključek šolskega leta dne 15. t m.
— Občinske   volitve v Idriji se bodo
vršile dne 19. t. m. Prejšnji občinski svet je bil razpuščen 4. julija 1924. Torej po preteku enega leta slede nove volitve. Komisar je imel dnevno 60 lir plače!
— Tatvine živine po Istri se vrSe noč na noč. Sedaj poročajo iz Rovinja, 'da je bil kmetu Franu Budečinu ukraden najboljši vol. Kmet je zapazil tatvino šele zjutraj. Tat je prišel in odšel neopaženo. Gospodarska kriza duši in mori istrskega kmeta, h krizi pa se pridružuje še tatinsko uničevanje kmetijstva. Dobrega varstva pa ni v Istri nikjer. Še sedaj begajo bedne ljudi po deželi brigantie in tatovi.
POZOR
Opozarjate se, da eden pat
/tk nogavic z Žigom in znamko [w     (rdečo, modro ali zlato)
»ključ«
traja kakor štirje,pari drugih: Kupite eden par in prepričej^el se. — Nogavice brez ž gp »ključ«4 so ponarejene-" 7
Prosveta
— Repertoire turneje članov ljubljan. skega narodnega gledališča v Sloveniji. 9
julija v Rogaški Slatini-: ob 8. zvečet »Scampolo«. 10. julija v Rogaški Slatini: ofc 8. zvečer »Vdova Rošlinka«. 11. junija v Brežicah: ob 8. zvečer »Scampolo«. 11. ju« lija na Vranskem: ob 8. zvečer »Smrtni ples c. 12. julija v Kaplji: ob 3. popoldne »Vdova Rošlinka«. 12. julija v Žalcu: ob S zvečer »Scampolo*. 13. julija v Brežicah: ob S. zvečer »Smrtni ples«. — S tem je tur« neja zaključena.
— Koncert v Ormožu. Na svoji pevsk turneji po Prekmurju priredi »Slovensk*. kvartet« iz Ljubljane v nedeljo 12. t. m. ob 8. zvečer svoj prvi koncert v telovadnici tukajšnje mestne šole. Spored bo obsegal izbrane slovenske umetne in narodne pes* ml. Po laskavih" ocenah, ki smo jiK čitali o priliki raznih' nastopov te priznane koncert-ne enote sodeč in po slovesu, ki ga uživa ta prvovrstni vokalni kvartet, smo uver-5eni, da,) bo nedeljska prireditev prinesla našemu občinstvu prvovrsten umetniški užitek. Zato opozarjamo občinstvo na to važno kulturno prireditev, katere vodstvo je prevzela tukajšnja »Čitalnica«.
— Dodatno k razstavi na Reki sporo* čamo. da se te razstave ne udeleže v vče«< rajšnji notici »Slovenskega Naroda« orne« njeni g. (prof. Saša Šantel, Henrika in Av« gusta Šantel m Rafko Subic) nego gospo* dje Fran in Tone Kralj, brata Vidmar, ,1a* kac in Crnigoj. x-.-/
Sport
— V Varšavi, na nevtralnih tleh ae JV vršila včeraj tekma med Hakoah, prvakon! Dunaja in M. T. K., prvakom Madžarsko Zmagala je Hakoah s 4 : 0.
— Lahkoaftetsko prvenstvo v Prag}. 1 nedeljskem tekmovanju za prvenstvo Čei škoslovaške v lahkoatletiki je zmagala SUi vi ja z 6 S točkami, druga je bila Sparta X 38 točkami, 3. Moravska Slavij a z 22 toc/ kami.
Ameriška statistika o svetovni vojni
Američan Rex F. Harlow, mož, ki strastno ljubi številke, je dolgo časa potrpežljivo sestavljal statistiko o svetovnem konfliktu in jo končno prioočll.
15 narodov je v vojni vihar zavil % svoj vrtinec. Koliko vojakov je mobilizirala: vsaka država? Rusija 12 milijonov, Nemčija 11, Anglija 8,905.467, Francija 8,410.0C0: Avstro - Ogrska 7,800.000, Italija 5,615.000, Zedinj. države 4,800.000, Turčija 2,850.000, Bolgarija 1,200.000, Romuneija 750.000, Srbija 707.343, Belgija 267.000, 320.000, Portugalska 100.000, Črna zora 50.000. Skupno 64,683.810 oseb poklicanih pod OTOžje. V nobeni drugi svetovni vojni doslej ni stopilo na bojišče toliko ljudst 'a. Zavezniki so se udeležili koriilkta z armado 41,S83.S10 mobilizirancev, Nemčija in njene zaveznice z 22,858.810 vojakov, Rusija se odtegnila v najbolj kritični vojni fazi, Zedinjene drave pa so se udeležile bojev šele proti koncu vojne, tako da se lahko trdi, da zavezniki niso imeli saprema-cije glede Števila.
Ameriški raziskovalec ugotavlja, ds pride povprečno en mrtvec na vsakih osem vojakov in en ranjenec na vsake tri. To da mrtvih in ranjenih 29,561.530. Najhujše je bfla zadeta Romunija. Pod orožjem je imela 750.000 mož in ni bojišču jih je pustila 335.706, ranjencev je bilo 120.000, tako da je bilo od 10 Romuncev 7 ubitih ali ranjenih. Za Nemčijo je odstotek mrtvih 17 in ranjenih 38.2. Mrtvih je imela Nemčija 1,773.000, Rusija 1,700.000, Francija 1,357.800, Avstro - Ogrska 1,300.000, Anglija 906.371, Italija 650.000 itd. Zedinjenö države so stopile na bojišče s 4,800.000 vo* jaki in so imele mrtvih 50.280, to je malo več nego 1^. Ranjencev je imela največ Francija, to je 50.721&.
Svetovna vojna je stala 247 milijard h! 129 milijonov dolarjev. Največ je trpela Nemčija z 49 milijardami in 362 'milijoni d* larjev. Antanta je vrgla v bojni ogenj 16* milijard in 782 milijonov dolarjev, centralne države pa 83 milijard In 347 milijonov, Srbija se glede izgub in izdatkov ne orne-« nja v tem ameriškem poročilu, znano vi je. da so bile srbske žrtve za vojn> " az* merju   %   temni   zavezniki Jkr^dnf
stran 4.
•SLOVENSKI   NAROD« dne 10 julija 1925
stev. laS
Gospodarstvo
Naši državni dolgovi
Konsolidirani državni dolgovi naše kra* rjevine znašajo po današnjem stanju
1. predvojni dolgovi    2.217,630.960.— Din
2. vojni dolgovi 15.312,967.707.40 »
3. povojni dolgovi      6.054,989.870.72 »
4. dolgovi po sporazumu v Inomostu 1.353,291.749.31 »
--—-
Skupa j 24.938.830.287.43 Din Te vsote so preračunane po tečaju 400 francoskih frankov za 272 Din, 1 angle* ski funt za 282 Din in 1 ameriški dolar za 58 Din. Leteči dolg znaša po podatkih iz prozekta likvidacijskega proračuna, sestav* Ijenega koncem L 1922:
1. izplačane obveznice 943,102.36638
2. neizplačane obveznice     1.400,383.03335
(
Skupaj Din 2.345,485.399.73 a) Boni državne blagajne
1. za prometno ministrstvo 66,455.127 Din
2. za vsa druga ministrstva 53,762.802 »
3. 6%    boni   emitirani v
Ameriki (3,000.000 dol.) 171,750.000 * b) Neplačani in neregulirani računi L prometno ministrstvo    220.965.366 Din
2. vojno ministrstvo 201,906.370 *»
3. ostala ministrstva 30,080.000 »
V rubriki neizplačanih invalidskih pod* *por in razlik uradniških plač od 1. oktobra 3923 do I. maja 1924 ni nobenih podatkov. War pomeni, da se finančno ministrstvo za te podatke sploh ne briga. Koncem 1. 1922. jj0 znašal neregulirani leteči dolg 1.400 mili* jonov 383.033 Din 35 para. Dne 30. junija 3925 je znašal ta dolg 452.871.736 Din. Ne* regulirani leteči dolg se je torej zmanjšal za 947.511.297.35 Din.
Koliko smo dobili letos reparacij
V prvi polovici letošnjega leta je dobila naša drŽava na račun reparacij: 1. od Nemčije po Dawesovem načrtu v materijah!, vrednem:
zlatih mark v januarju 3,034.488 » februarju 2,530.000 » marcu 2,530.000
> aprilu 2330.000
> maju 2,610.000
» juniju 2,610.000 Skupaj 15,844.488 2. Od Bolgarije: a) po neilski mirovni pogodbi :
1. v gotovini      215.575.98 dolarjev
2. v na turi (premoga)     23.571 ton
b) po končnem protokolu v konvencij! z dne 26. novembra 1923
1. v gotovini 1,960.000 zl. fr.
2. v naturi (turščice) za 1,102.500 zl. fr.
3. Od Madžarske: Po trianonski pogodbi in aranžmanu Boškovič-Koranji z dne 3. februarja 1924 v premogu iz pečujskih premogokopov
v januarju 20.145 ton
» februarju 19.000 »
> marcu 21.480 » » aprilu 20.340 » » maju                       21.320 »
To in ono
Skupaj    103.090 ton *   ★ ★
—g Na trgu kolonialnega blaga. V Zagrebu notira kolonijalno blago franko embalaža in kolodvor: sladkor v kockah 15.75, male glave 14.75, kristal rafinirani 14.25, kandis rmeni v zabojih po 25 kg 21; kava Rio navadna 44.50, dobra 45.50, prima 46.50, zapadno - indijska 11.46, prima 47, marogo-gvpe 55, marog. prima centralno ameriška 46, Moka v zavojih po 26 kg 60, Guatemala 62, Salvador debelo zrnje 65, Portorico 65; riž glasiran 6, Burma prima 6.75, IT. 6.60, Splendor S.25. Farna 801. 9.75, Pafna SS. 10.25; olje prima brez duha v lesenih sodčkih po 170 kg 21.75, v sodčkih po 100 kg 22, po 50 kg 22.S5, v zabojih po 2 kanti ä 25 kg 22, angleško prima v železnih sodčkih po 100 kg 25.50; amerika mast v zabojih po 25 kg 26.50, holandska v zabojih po 2 kanti ä 20 kg 26.
—g Zagrebški tedenski sejem. Včerajšnji tedenski sejem v Zagrebu je bil radi predstoječega letnega sejma, ki bo 13. t. m., zelo slab. Samo telet so prignali več. Debelih prašičev je bilo precej. Teleta je kupovala Avstrija in Nemčija. Krme je bilo na sejmu mnogo. Cene goveje živine in prašičev so ostale skoraj neizpremenjene.
Kako so izsledili vatikanske tatove
Že včeraj smo poročaK, da je rimski policiji uspelo prijeti vlomilce, ki so vlomili v vatikansko zakladnico. Iz Rima prihajajo sedaj podrobnejša poročila o aretacij zlo, čincev.
— Policija je postala že pred tedni pozorna na nekega moža s trga Sv. Petra, ki je s prijatelji govoril, da ima na prodaj lepe dragocenosti in da išče zanje bogatega kupca. Z neznancem, za katerega se je ugotovilo, da je identičen s čevljarjem Marjanom Stello, stanujočim v bližini Porta Pia, se je seznanil mlad policijski agent in ga začel nadzorovati.
Cim je bil policiji vlom v Vatikanu jav-Ijen, je takoj osumila, da mora imeti tu čevljar Stella svoje prste vmes. Tozadevno je bil lnstruiran mladi agent in izvedel je, da so diamanti že na prodaj. »Je sijajna kupčija, gre za dragocenosti, ukradene v Franciji,« je menil Stella in zahteval za svoje zaklade 200.000 lir. Detektiv je bi! po kratkem obotavljanju pripravljen kupčijo skleniti. Domenila sta se, da se sestaneta v ponedeljek ob 21. uri.
Točno ob določerri uri je agent prišel in čevljar ga je peljal v prostor za delavnico, kjer so bile na mizi nakopičene dragocenosti. Kriminalni uradnik je izbomo igral svojo vlogo. Hoteč pridobiti ia času, se je nekaj časa obiral z izplačilom, med tem pa je popolnoma neslišno prix'ozil pred delavnico avtomobil s policijskrrni agent!. Nekdo potrka in čevljar, misleč, da so prijatelji njegovega kupca, je odprl vrata. V tem hipu je bil aretiran ia v prvem presenečenju je tatvino takoj priznal.
Takoj nato so agenti izvedli preiskavo pri nasproti čevljarjevi delavnici se nahaja jočem u zlatarju Grazianu, ki je imel nalog, da pretopi zlato. Tudi on je takoj priznal svojo soudeležbo. Pri njem so našli ostali del dragocenosti. Kot sokrivci so bili aretirani zidarji, ki so popravljali zaklanico.
V Vatikanu vlada veliko veselje in vršila se bo zahvalna služba božja.
Trije konji
Pruski kralj Friderik Viljem IV. ni bil kot prestolonaslednik z vlado svojega očeta prav nič zadovoljen. Neki dan je dal pripeljati pred kraljevski grad tri konje, eden je bfl slep, drug; hrom, treüi pa ves sestradan. Vodili so te konje okoli gradu toliko časa, da jih je kralj opazil.
Ves začuden je vprašal, kaj pravzaprav pomenijo ti strašni trije konji, katere vodijo okoli gradu. Dobil je odgovor: S tem se hoče reči Vašemu Veličanstvu nastopno: Sestradani konj je ljudstvo, katero izsesavajo slabi uradniki, hrom konj je ministrstvo, ki ne zna delati, slep konj pa predstavlja Vaše Veličanstvo, ki ne vidi, kako se ž njim igrajo.
Posledica je bila kazen nekaj dni strogega zapora za prestolonaslednika, toda kralj si je to stvar dobro zapomnil in takoj je odpravil nekaj zlorab, na katere ga je bil opozoril s tremi konji prestolonaslednik.
SiavGspev današnji ženi in modi
V Londonu se je vršil pred nekaj dnevi kongres za skrbstvo javnega zdravja. Na tem kongresu je imel angleški zdravnik dr. Percy Hall govor, ki pomeni siavospev današnji ženi in modi. Nastopil je proti vsem onim, ki žigosajo sedanjo modo, zlasti kratke rokave in zračno obleko. Poudarjal je, da še nikdar ni bil slabi spol tako zdrav in vabljiv, kakor je sedanji. Še pred eno generacijo je bila žena 40 let stara dama, ki se ie zavijala v topla oblačila, ako je bilo kje kako okno odprto in ako je kje pihalo. Današnji dan sliči žena 40 let 20Ietni mladenki, igra golf in tenis po dnevu in pleše zvečer in vendar je drugo jutro prva pri zajutrku. Emancipirana je telesno in duševno rn kaze se, kakor da bi bila iznašla pravi elifcvir večne mladosti Vrgla je raz sebe oblačila, ki so bila odveč in zavila je svojo kožo v svilo. Kratki jopiči in globoko izrezane bluze omogočajo njeneran telesu, da dobiva več zraka in luči, kar ima za posledico, da se vzdržuje njena mladost,
lepota in zdravje.
Dr. Hali pa je ob tej priliki lfato napadal državnega kancelaria, ki :e naložil poseben davek na svilo in umetno svilo. Dr. Hali pravi, da je svila idealna tvarina za ženo, ker sviia pripušča, da višnjevi žarki solnčnega spektra najbolje prodirajo v telo. Minister je s svojim brezmiselnim dejanjem zadal zdravju žensk težak udarec in ker zdravje žene ne sme trpeti, ne preostane državnemu kancelarju Churchillu nit drugega, nego da kmalu uvidi svojo zmotf in prekliče to odredbo.
Angleški Usti komentirajo različno dr. Haliov govor. Eni so odločno za njegova izvajanja, drugi menijo, da gre ženska moda že malo predaleč s svojim razkrivanjem
telesa.
Roparji na kosilu pri oropanenr
Iz Sirakuze nam poročajo: Pri Lentin": se je izvršil drzen rop. Okoli poldne so prišli štirje neznanci, oboroženi z revolverji v hišo senatorja Beneventano in prav prijazno rekli njegovemu upravitelju, da naj jim izroči ves vrednosti, katere ima v hiš'. Upravitelj Antonio Russo je ostal popolnoma hladen m se zavedal položaja. Šel je in izročil roparjem okoli 1000 lir rekoč, da mu je žal, da iim ne more post reči z večjim zneskom. Vodja roparjev je odgovoril, da je zadovoljen z lepim sprejemom, ker pa je znesek pravzaprav majhen, naj bo tako prijazen, da pripravi za vse štiri dobro kosilo. Zagotovili so ga, da še mu ne bo nič zgodilo in da poteče pojedina povsem mirno. Upravitelju ni kazalo drugega nego lepo poslužiti roparje, kar je storil v polni meri. Karkoli so želeli in je imel pri hiši, jim je prinesel. Finega mesa, dobre kapljice, belega kruha in kadili so izborne cigare. Tekel je pogovor o navadnih stvareh kar se je eden izmed roparjev dvgnil in začel gledati skozi okno, kakor da bi pričakoval orožnike. Ko se je vrnil k mizi, so se vsi štirje kavahrji nagloma nekaj med seboj pomenfli, potem pa odhiteli skozi stranska vrata na polje :n v gozdiče, kajti pri glavnih vratih je že stala skupina orožnikov.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: OTON CHRISTOF
ji. HT-^I^—T™-BMB ■ ^L-LU-^JmJSi II BMB— III      L. ■ - ■ .....I   II        I     I    ■ ■ ■ ■ "
barvni trakovi, ogljsni, indigo in povoščeni papir, hekfografični zvitki in aparati, podloge za stroje pri
Selenburgova 6|l
Telefon
št. 980
Mesta: pogTebni zavod.
2256
Angela   Agnola - Sfancer na-
znanja v svojem in v imenti vseh ostalih, da je umrla njih zlata mamica, gospa
10.
a
žasebaica
v SO. letu starosti.
Pogreb bo v petek, 10. t. m. ob 5» na Viču Vsem, ki so poznali rrjo in njeno blago
srce, jo priporočamo v molitev.
V Ljubljani, dne 9. julija 1925.
ŽALUJOČI OSTALI.
iunui S Er.
pleskarja In ličarja Ljubljana, Karel Kotnikova ulica
(baraka za Ledino) se priporočata ceni. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna.
Triletna garancija.     121 l
Ako Iščeš
službo, stecovanfe, kupuješ ali prodajaš
ne pozabi inserirati v ,SL0V. NARODU4
Imel boš
gotov uspeh!
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene obeEnetea,
vsaka beseda 50 rar. ■ajmanjii znesek Din 5.
0GLHSI
Zenttve, dopisovanje ter oglasi strogo trsov« skeaa znaoala, vsaka beseda Din I"—.
Najmanjši znesek Din 10
Vijolinista-
obligatista — nujno ra bim.   —   Naslov pove uprava «$lov. Naroda».
Priporočamo oglaševanje v
Strežnica
za dopoldan ali popoldan išče mesta za takoj. — — Ponudbe pod «F. N". 2255» na upravo «Sloven* skega Naroda*.
Zahvala.
2234
Za mnogoštevilne izraze sožalja ob smrti naše predobre matere, stare matere, tašče in tete, gospe
Marije Binder
za darovano cvetje in mnogoštevilno spremstvo na njeni zadnji poti izrekamo vsem našo najprisrčnejšo zahvalo.
V LJUBLJANI, dne 9. julija 1925.
Žalujoča rodbina Binder.
Za tiskarne
In knjigoveznice.
Prodam stroj za šivanje knjig s sukancem (Zwirn-Heftmaschine), stroj za zlatenje (Vergolde-Presse), i t druge knjijroveške stroje ter črke in iinfie Pismena vprašanja na: S. BalaS, ZAGREB, Du ga ui t ca 24. 2921
Služkinjo
za ves hišni posel išče češka rodbina v Beogra* du. — Ponudbe je posla* ti pod <rSlu5kinja 2249t> na upravo <rSlov. Nar.»,
te
Slovanskem Narodu
ee
ki je najstarejši slovenski list in ga čita mno-gobrojno občinstvo v Ljubljani, po vsej Slove* niji in v inozemstvu. Razširjen je naš list zlasti
v vseh gospodarskih in meščanskih krogih
Mali oglasi v „ Slovenskem Narodu* so po obsegu največji in najbolj čitljivi, zato imajo prav povoljne uspehe.
z     Kurja očesa.
® <*
i
o =
ja jj
«2
3
sl
ts 1
Kuharica
se išče za češko rodbino v Beogradu. — Ponudbe z označen jem pogoicv in plače je poslati pod «Ku* harica/2248» na upravo <rSlov. Narcda».
ZzUital znak.
Skladišče v lekarnah ali drogerl-iah ali nam->-nost iz tvomice in rjlanr e *a skledi!5a
i M. Hrojak, lekarnar, Sisak
1,11 J" *!,B„» J
Prodajalke,
ki položi lahko 15.000 di* narjev kavcije — išče j-lužbo za vodstvo po družni ee na deželi. — Fonudbe pod «Podruzni* ca/2218» na upravo «S1 Naroda*
Naročite si
o pravem času knjigo
Prikrojevalka-
direetrice ra izdelovalni* co perila (Ženskega in moškega) — samo prvo« vrstno moč — se išče. ^—
Ponudbe pod «Perilo 127/L» na upravo «Slov. Naroda*
Knjiga bo obsegala nad 300 strani in kot ponatis ne bo draga. Naročnike sprejema uredništvo Slov. Naroda.
edino uspešno patentirano in zakon, zavarovano sredstvo nrntl n!oČ» in izpadanju las ter prhutarn. Za eno po-{Jl Uli PlcSl polno zdravljenje zadošča škatlja po priloženem navodilu. Dobiva se povsod. Po povzetju za Din 100 (in 10 Din za poštnino) razpošilja Koimetlčkl zavod LEDA, Zagreb, Nikoličeva 1, poštni predal 35. — Skladišče za Liubifeno: .SALUS" d.d. 113—1.
Teod. Korn. Ljubljana
Poljanska cesta št. 3.
krovce stavbni, galanterijski hi okrasni klepar. Instalacije vodovodov.
Raprin strtlratfov. KiRaütti m klKttneBiunve Izdelovanje posod iz pločevine za fimež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 105 L      za konserve. .»«•»»•••••■•••••••••••••••••••
aO^
Mlado dekle
se sprejme k majhni rod* bini na deželi. Znati mo* ra kuhati in opravljati vsa hišna dela. — Po* nudbe pod Marljiva/223S na upravo «Slov. Nar.».
Damo
srednjih let, vsestransko izbraženo, čedno, zdra* vo, pridno, pošteno, do« brosrčno in veselega zna* čaja, samostojno, inteli* gentno — išče trgovec za vodstvo gospodinjstva in vzgojo večjih otrok. — Ponudbe s sliko pod Neodvisna/2250 na upra* vo «Slov. Naroda»^_
Službo v pisarni
išče orožnik, ki želi iz* stopiti iz državne službe. Star 30 let, zmožen slo* venskega, srbohrvatske* ga in nemškega jezika; vajen vseh pisarniških del. Ponudbe na upravo o Slov. Nar^> pod «Orož nik/2246».
I  Stanovanja j
Sobica
pod oečednost* je odda* na! 22i2
Išče se stanovanje
dveh aH več sob s kopal* nice, kuhinjo itd. v novi hiši. — Dopis pod «No^ va hiša/2247^ na upravo «rSIov. Naroda».
Sta- vanje,
obstoječe iz treh sob in kuhinje v Rožni dolini, se zamenja z enakim v mestu. — Ponudbe pod •Mesto/2199» na upravo «Slov. Naroda*.
Zakonski par brez otrok išče primerno
si&novanje
Najemnino plača po do* govoru. — Ponudbe pod «Ključavničar/2170» na upravo «Slov. Naroda».
I Prodam
Bijoča žepna ura
(srebrna) ceno naprodaj. Ponudbe pod «Ura/2244» na unravo «SI. Naroda».
Spalnico
iz trdega lesa z ovalno psiho — prodam radi se* Iftve. — Ponudbe pod «Spalnica/2185» na upra* vo «Slov. Naroda».
Lokal
za delikatesno trgovino s stanovanjem iščem v me stu ali v večjem kraju na deželi. — Ponudbe poc •Trgovski lokal/2220» na upravo «Slov Naroda»
Moška obleka
za srednjo postavo, sko* ro nova ter moški čevlji št. 41 — naprodaj. — Ponudbe pod Kupim'2228 na upravo «Slov. Nar.».
Izgubila se je
večja vsota denarja po Xunsk: ulici, Bleiweisovi cesti do policije Pošten :<ajditelj naj jo vrne pro* ti_ nagradi v upravi «S1. Naroda». 2252 ■
Lokal
za slaščičarno v večjem prometnem mestu ob glavni ulici — se išče za takoj. —- Ponudbe poc Slaščičarna/2225 na upra* vo «Slov. Naroda».
Dopisovanje
Sonjica f
Ob določenem  Času ne*
mogoče; le od S A 7voj čer naprej. — Pr^Hm ^
enkrat odgovor na upra*
vo «Slov. NTaroda» pod « Zve če r /2241
.J Uli liHllllll.iJIeiUJ
Kočijaž,
samski, vajen kočiskih in jezdnih konj v vozu Ia pod sedlom — dobi službo v večjem kraj j ca deželi Plača po d cm govoru. Stanovanje in vsa oskrba v hiši. Pogoj treznost. — Ponudbe na
pouk
Klavir l
V zasebni pouk se spre j* meta še dva učenca. Do» pis pod «Učenje/2245» na upravo «Slov. Naroda ■»
Instrnkcije
iz vseh gimnazijskih predmetov med počitni* cami    prevzame matu*
rant. — Dopise pod «In* upravo «S1. Naroda* pod j strukcijc/2237» na upra* «Kočijaž;2235». vo «rSlov. Naroda».
Cokali
i
Iščem delavnico
v najem za kovaško obrt z orodjem ali brez orod* ja. — Naslov nove upra« va «Sl. Naroda». 2254
Gostilno,
dobro idočo, v večjem kraju na deželi — iščem v najem. — Ponudbe na upravo «Slov. Nar.» pod « Gostil na/2178».
Iščem prostor
za delavnico v mestu ali zunaj mesta; lahko je tu* di na dvorišču. — Dopi* si pod »Delavnica/2179v na upravo «Slov. Nar».1
ßrsmtcnme
I
Staro hišo
kupim v sredini Ljublja* nc, brez posredovalcev, ki obsega vsaj dva manj* ša trgovska prostora in eno skladišče za šest va* gonov prostora. Ponud* be pod «Plodina/130/L» na upravo «Slov. Nar.».
Hiša s trgovino
z mešanim blagom v več* jem kr*ju na Dolenjskem pripravna tudi za vsake* ga drugega obrtnika se tiikoj proda. — Dopisi pod «Dolenjsko/2243» na upravo aSlov. Naroda».
Lepo posestvo
na Gorenjskem, 5—6 ora* lov vrta, njiv in travni* kov. hiša s hlevom v naj* boljšem stanju, z vso opravo vred — se proda. — Vprašati pri A. Api* hu. posestniku, Begunje. Gorenjsko. 2251
Suhe gobe
M. GERSAK. Ljubljana. Kongresni trg 10. 129/L
V Pariz
odhajam. Sprejemam ne»
ročila. Dopisi pod «Pa-riz/2240» na upravo «Sk Naroda».
Tapetniki!
MORSKO TRAVO do* bito najceneje — «Fruc* tus», Ljubljana, Krekov trg 10. 2236
^ta^p»** VSEH VRST suhe gobe, repno seme, k umno, mravljična :aj-ca ln druge pridelks kupuje SEVER & Komp. LJUBLJANA.— Cene sporočamo na zahtevo.    133 l
Družabnika
s 100 COO Din sprcj.ne dobro vpeljana ajjcntur* na in komisijska trgovi* na v Ljubljani z najbolj* širni zastopstvi in komi* sijskimi zalogami. — Re* flektira se na trgovsko izobraženo moč, katera ima veselje do dela v pi* sarni. Obrestovanie kapi* tala zasiguranov — Re* flektantje naj blagovoli*
jo poslati naslov na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova ulica 21.111. 220S
Gospodinje I 2239
Čas za vkuhava-nje je tu! Vporab-Ijajte le ZNAxMKG ,WECK< ki je na j« boljša. — Glavna zaloga za Jugoslavijo:
pa&CTBS\ Liubljaaa. Krekov trg 10
Cenik in prospekt na razpolago, - Tudi na obroke.
«
Frera
»
najnovejša dirkalna dvo colesa. lahka, luksus so došla. — Motorji. žane   cene   — «TR,n NA» F. B L.. Ljub!)*;.* Karlovska cesta 4. U2M
lastnina  in tisk  »Narodne tiskarne*