REVIJA ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA 1983, LET. XX, UDK 3, YU ISSN 0040-3598 IZ VSEBINE JUBILEJNE ŠTEVILKE Boris Majer: Vizija in stvarnost Odnos med teorijo in prakso je rdeča nit, ki povezuje prispevke Štirinajstih avtorjev; napisali so jih: Adolf Bibič, Matej Bor, Božidar Debenjak, Maca Jogan, Stane Južnič, Bogdan Kavčič, Bogomir \Kovač, Matjaž Maček, Zdravko Mlinar, Matjaž Potrč, Jože šter, jNiko Toš, Andrej Ule in France Vreg Franc Šetinc: Smo kos izzivom časa? (aktualni intervju) . Andrej Kirn: Alternative Mancove vizije razvoja produktivnih sil Miloš Kobe: Mikroelektronska tehnološka revolucija in marksizem 'Matevž Krivic: Ali potrebujemo kodeks etike družbenopolitičnih delavcev? TEORIJA IN PRAKSA revija za družbena vprašanja, le«. XX, št. 12, str. 1593—1800, Ljubljana, december 1983, UDK 3 YU ISSN 0040-3598 IZDAJA: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani: revija izhaja ob podpori Kulturne skupnosti Slovenije in Raziskovalne skupnosti Slovenije UREDNIŠKI SVET: Anton Bebler, Vlado Benko, Adolf Bibič, Maca Jogan, Stane Južnič, Marko Kerševan, Peter Klinar, Bogomir Kovač, Stane Kranjc, Lev Kreft, Ivan Lapajne, Matjaž Maček, Boris Majer, Boštjan Markič, Breda Pavlič, Ernest Petrič, Boštjan Pire, Franci Pivec, Ciril Ribičič, Slavko Soršak, Vlado Sruk, Franc Sali, Mile Šetinc, Ivo Tavčar, Niko Toš, France Vreg PREDSEDNIK UREDNIŠKEGA SVETA: Boris Majer UREDNIŠKI ODBOR: Adolf Bibič, Dušan Dolinar, Ivan Hvala, Maca Jogan, Bogdan Kavčič, Marko Kerševan, Andrej Kirn, Albin Mahkovec, Boštjan Markič, Zdravko Mlinar, Breda Pavlič, Ciril Ribičič, Lojze Sočan GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Adolf Bibič POMOČNIK GLAVNEGA IN ODGOVORNEGA UREDNIKA: Ivan Hvala OBLIKOVALEC: Drago Hrvacki LEKTORJA: Alenka Božič, Mojca Mihelič UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 61000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, tel. 341-589 in 341-461 int. 32 NAROČNINA: Letna naročnina za študente 300 din, za druge individualne naročnike 450 din, za delovne organizacije 800 din, za tujino 1400 din; cena enojne številke v prosti prodaji 70 din in dvojne številke 100 din ŽIRO RAČUN: 50102-603-48090 — Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Ljubljana, za revijo Teorija in praksa; devizni račun: Ljubljanska banka — Gospodarska banka Ljubljana (ključ) 3189/5 ROKOPISI: Rokopise sprejema uredništvo do 20. v mesecu. Maksimalni obseg uvodniških člankov je do 10 novinarskih strani, za članke in razprave do 20 strani, za poglede, glose, komentarje do 10 strani, za prikaze, recenzije do 5 strani. Nenaročenih rokopisov ne vračamo TISK: CGP »DELO«, Ljubljana, Titova c. 35 C 186613 UVODNIK BORIS MAJER: Vizija in stvarnost 1595 AKTUALNI INTERVJU FRANC ŠETINC: Smo kos izzivom časa? 1608 RAZPRAVE O TEORIJI IN PRAKSI Na temo teorije in prakse - ob dvajsetletnici revije 1624 BOŽIDAR DEBENJAK: Variacije na temo »teorija in praksa« 1625 FRANCE VREG: Znanost, izobraževanje in razvojne spremembe 1629 ADOLF BIBIČ: Politika kot teorija-praksa dominacije in emancipacije 1639 ZDRAVKO MLINAR: (De)mobilizacijska vloga razvojne teorije 1651 STANE JUŽNIČ: Zgodovinska perspektiva 1659 BOGOMIR KOVAČ: Protislovja teorije in prakse v ekonomski znanosti 1665 BOGDAN KAVČIČ: Mobilizacijska moč in sposobnost samoupravljanja 1677 MACA JOGAN: Emancipacija + ekonomska (ekološka) racionalnost 1684 NIKO TOŠ: Spoznavni (družbeni) pomen empiričnih družboslovnih raziskav 1688 MATJAŽ MAČEK: »Policy« znanosti 1694 MATEJ BOR: Kako je z našimi teorijami? 1699 ANDREJ ULE: O teoriji in praksi 1700 MATJAŽ POTRČ: Teorija o praksi 1706 JOŽE ŠTER: Normativno in dejansko 1711 ZIHERLOVI DNEVI '83 ANDREJ KIRN: Alternative Marxove vizije razvoja produktivnih sil 1715 MILOŠ KOBE: Mikroelektronska tehnološka revolucija in marksizem 1731 VPRAŠANJA POLITIČNEGA SISTEMA MATEVŽ KRIVIC: Ali potrebujemo kodeks etike družbenopolitičnih delavcev? 1739 POGLEDI, KOMENTARJI SONJA LOKAR: Idejnopolitično usposabljanje v Zvezi komunistov Slovenije danes 1753 KREŠIMIR PETROVIČ: Ali je nasilje pravica stadionov? 1756 TANJA RENER: Struktura družbene moči in položaj žensk 1759 MEDNARODNI EKONOMSKI ODNOSI MARKO VRHUNEC: Neločljivost ekonomske enakopravnosti in politične neodvisnosti (pri uresničevanju ciljev razvoja) 1762 MEDNARODNO DELAVSKO GIBANJE BORIS BERGANT: Zapuščina Bruna Kreiske-ga 1773 STROKOVNA IN ZNANSTVENA SREČANJA LEV KREFT: Marksisti in sodobni svet (Cavcat '83) 1779 PRIKAZI, RECENZIJE HARRY BRAVERMANN: Delo in monopolni kapital (Bogdan Kavčič) 1781 VOJAN RUS: Nadaljevanje naše poti (Primož Južnič) 1784 BOGOMIL FERFILA: Ob izidu »Tem iz marksistične sociologije« 1785 LISTAMO PO TUJIH REVIJAH 1791 BIBLIOGRAFIJA KNJIG IN ČLANKOV 1796 AVTORSKI SINOPSISI 1799 TEORIJA IN PRAKSA revija za družbena vprašanja, let. XX, št 12, str. 1593-1800, Ljubljana, december 1983 CONTENTS EDITORIAL BORIS MAJER: Vision and Reality 1595 COHEP>KAHHE nEPEHOBAS CTATbH BOPHC MAHEP: BHneHHe H fleHCTBHTeabHOCTb 1595 THE INTERVIEVV FRANC ŠETINC: Can We Stand up 10 the Challenges of the Time? 1608 DISCUSSIONS ON THEORY AND PRACTICE On theory and practice at the occasion of the 20lh anniver-sary of the review Teorija in praksa 1624 BOŽIDAR DEBENJAK: Variations on the Theme "Theory and Practice" 1625 FRANCE VREG: Science, Education and Developmental Changes 1629 ADOLF BIBIČ: Politics as Theory - Practice of Domina-tion and Emancipation 1639 ZDRAVKO MLINAR: The (De)mobilizing Role of the Developmental Theory 1651 STANE JUŽNIČ: The Historical Prospective 1659 BOGOMIR KOVAČ: Contradictions of Theory and Practice in Economics 1665 BOGDAN KAVČIČ: Mobilizing Power and Aptitude of Self-management 1677 MACA JOGAN: Emancipation and Economic (ecologic) Rationality 1684 NIKO TOŠ: Cognitive (social) Importance of Empirical Social Research 1688 MATJAŽ MAČEK: The Policy of Science 1694 MATEI BOR: How do Our Theories Work? 1699 ANDREJ ULE: On Theory and Practice (What is that makes the theory practical and the practice - the practice of theory) 1700 MATJAŽ POTRČ: Theory on Practice 1706 JOŽE STER: Normative and Real 1711 B. ZIHERL'S DAYS '83 ANDREJ KIRN: Alternatives of Mara's Vision of the Development of Productive Forces 1715 MILOŠ KOBE: Microelectronic Technological Revolution and Mantism ' 1731 OUESTIONS CONCERNING POLITICAL SYSTEM MlSO KRIVIC: Is a Code of Ethics for Socio-Political WorkersNecessary? 1739 VIEVVS, COMMENTS SONJA LOKAR: Ideological and Political Education in the League of Communists of Slovenia To-day 1753 KREŠIMIR PETROVIČ: Is Violence a Right of Sta-diums? 1756 TANJA RENER: The Structure of Social Power and the Status ofWomen 1759 INTERNATIONAL ECONOMIC RELATIONS MARKO VRHUNEC: Unseparability of Economic Equa-lity and Political Independence (in the implementation of developmental goals) 1762 INTERNATIONAL VVORKERS' MOVEMENT BORIS BERGANT: The Heritage of Bruno Kreisky 1773 PROFESSIONAL AND SCIENTIFIC MEETINGS LEV KREFT: Maraists and the World of To-Day (Cavcat •83) 1779 REVIEVVS, NOTES HARRY BRAVERMANN: Labour and Monopolistic Capital (Bogdan Kavčič) 1781 VOJAN RUS: The Continuation of Our Path (Primož Južnič) 1784 BOGOMIL FERFILA: On Publishing the "Themes from Maraist Sociology" 1785 FROM FOREIGN REVIEVVS 1791 BIBL10GRAPHY OF BOOKS AND ARTICLES 1796 AVTORS' SYNOPSES 1799 AKTyAJlbHOE HHTEPBIO OPAHL1 UIETHHU: MojKeM jih cnpaBHTbcji c Bbl30B0M BpeMeHH? 1608 HHCKyCCHH nO TEOPMM H nPAKTHKE Ha TeMy Teopmi h npaicTHKa' k aBaauaTHjleTHH *ypHajia »TeopHH hh npaKca« 1624 BOacmiAP flEBEHHK: BapnauHH Ha TeMy »Teopmi h npaKTHKa« 1625 PAHUE BPEr: HayKa, 06pa30bahhe h abojnouhohhbte H3MeHeHHH 1629 AflOJl BHBHH: nojiHTOKa Kan TeopHit-npaKTnKa jto-MMHaitHH h 3MaHUHnaUHH 1639 3JJPABKO MJIHHAP: (fle)M06nnM3auM0HHaa nojib 3BOntOttHOHHOH TeOpHH 1651 CTAHE KBKHHH: HcToprnecKaii nepcneKTHBa 1659 BOrOMHP KOBAH: npoTHBopemra TeopHH h npaKTHKH B 3KOHOMHMeCKOH Hayice 1665 BOrflAH KOBHHH: M06tuiH3ami0HHaa moui h cnoco6-HOCTb caMoynpaBJieHHa 1677 MAL(A HOfAH: 3mahcnnauua SKOHOMHieCKait (skojih-i-HMecKa«) pattHOHaabHOCrb 1684 HHKO TOIII: no3HaBaTejtbHoe 3HaHeme 3MiiHpHMecKHX 06ujecrBeHH0 HayHHbtx HccaeAoaaHHH 1688 MAT5DK MAHEK: „norincH" HayKH 1694 MATEfl BOP: KaK c HauiHMH TeopiMMH? 1699 AHUPEfi yjlE: no BonpocaM TeopHH h npaKTHKH (neM craHOBHTca TeopHH npaKTHtecKOH h npaKTHKa npaKTHKOH TeopHH?) 1700 MAT«« nOTPM: Teopas o npatcrHKe 1706 ftOJKE I11TEP: HopMaTHBHoe h neHCTBHTejibHoe 1771 HHH B. 3HXEPJIA '83 AHflPEft KHPH: AjibTepHamBbt itn:iennn pa3BHTHfl npoH3BoaHTejrbHbix aul K. MapKca 1715 MHJlOIIl KOBE: MHKpoajieKTpoHHaa TexHOjiorHHecKaa peBoaiouHa h MapKCH3M 1731 BOnPOCbl nOJIHTHHECKOfI CMCTEMbI MH11IO KPHBMU: Heo6xoflHM jih MopajibHbtfi KoneKC 06mecTBeH0 nojiHTHHecKHX itejrrejieH? 1739 B3rilHflbI, KOMMEHTAPHM COHfl JIOKAP: HaeftHO nojtHTHHecKoe 06pa30BaHHe b CoKi3e Kommjtihctob CaoBeHHH ceronHfl 1753 KPE1UHMHP I1ETPOBHM: Orano jih HacHjiHe npaBO crajjHOHOB? 1756 TAHH PEHEP: CTpyKTypa o6meCTBeHHbix chji h nojio-jKeHHe jKeHtitHH 1759 MEJKflyHAPOflHbIE 3KOHOMMHECKHE OTHO-IIIEHMfl MAPKO BPXyHEU: Hepa3aejibHOCTb 3K0H0MHHeCK0r0 paBHonpaaHH h nojiHTHHeocoH He3aBHCHMOCTH 1762 ME*nyHAPOflHOE PABOMEE flBH3KEHHE BOPHC BEPrAHT: HacjtejtcrBO EpyHa KpaiicKH 1773 CnEUHAJIbHblE H HAyHHbIE BCTPEHH J1EB KPEOT: MapKCHCTbt h coBpeMeHHbiti MHp (UaB- tbt '83) 1779 0B03PEHMH PEUEH3HH XAPPH BPABEPMAHH: Tpya h MOHonojiMCTHMeCKH« Karon-aji (BontaH KaaiMM) 1781 BOSIH PyC: IlpoflojDKeHHe Haateft noropa (IlpHMOjK IOjkhhh) 1784 BOrOMHJl EP4>HJIA: K HaaaHHto „TeM H3 MapKCH-ctckoh couhojlorhh" 1785 no CTPAHHUAM HHOCTPAHHbDC 5KYPHA-JIOB 1791 BHBJIHOrPA— 1115. kakšen je spoznavni (družbeni) pomen empiričnih družboslovnih raziskav danes, po nekako treh desetletjih razvoja jugoslovanske sociologije in politologije v povojnem obdobju? Pomen empiričnih raziskav bomo opredelili na podlagi njihovega razmerja do teorije oziroma do prakse. Teorija - empirija Teorija vključuje izkustvo. Tako je denimo bistvena razlika med sociologijo in filozofijo prav v izhodišču, saj socilogija kot vsaka druga znanost teži k empirični verifikaciji. Sociološka interpretacija je povezanost med izkustvom, podatki in teorijo, kar terja od nje, »da se to, kar je analitično razdvojeno, ,ponovno odkrije^ ali ,pregrupira' na ravni dialektike. Z drugimi besedami to pomeni, da sociologija ni samo rigorozna znanstvena disciplina, temveč hkrati intelektualna, življenjska avantura. Kot taka predpostavlja vizijo sveta, ki ne more biti vrednostno nevtralna«.2 Vloga teorije je pojasnjevanje narave, notranjega bistva, stalnih, pomembnih in vsebinsko povezanih ter osmišljenih izkustveno ugotovljenih dejstev, ki jih oblikuje v splošnejše koncepte, odkriva njihov notranji pomen, njim lastne, splošne in posebne zakone. Teorija torej ustvarja znanstveno zanesljivo osnovo za analizo stanja, za usmerjanje razvoja in raziskovanja. Raziskava, ki temelji na teoriji, je osnova za razpoznavanje medsebojnih zvez med dejstvi in s tem za odkrivanje globljih, skritih, bistvenih značilnosti pojavov in procesov, je ključ za ugotavljanje in pojasnjevanje pravilnosti, zakonitih zvez in odnosov. Empirija je izkušnja, spoznanje, ki temelji na neposrednem čutnem zaznavanju. Empirično raziskovanje je usmerjeno h konkretnim situacijam v socialni stvarnosti. Njihova naloga ni zgolj preverjanje iz teorij izvedenih hipotez, temveč tudi odkrivanje novih, nepredvidenih stanj, ki lahko spodbujajo razvijanje novih in bogatitev obstoječih teorij. Rezultati empiričnega raziskovanja zahtevajo ponovno preverjanje teorij, usmerjajo zanimanje k teoretično še neraziskanim področjem stvarnosti, k natančnejšemu opredeljevanju pojavov, jasnejšemu izražanju teoretičnih osnov itd. Rezultati empiričnega raziskovanja omogočajo trajno kritiko obstoječih teoretičnih osnov, silijo k razjasnjevanju in dopolnjevanju pojmovnega sistema ved, k poglabljanju teoretičnega dela, vstopajo pa tudi neposredno v prakso. Sodobne družbene vede obsegajo oba vidika. Za vsa področja družboslovnega raziskovanja velja, da so njihova spoznanja tem splošnejša, čim popolnejše je spoznanje o bistvu problema, čim popolnejša je empirična osnova spoznanja. Splošnost spoznanja je utemeljena z natančnostjo in popolnostjo empirične raziskave. Empirične raziskave kot osnove spoznanja ne moreta nadomestiti gola špekulacija in modeliranje zunaj realnosti. 2 Ivan Kuvačič, Stoje sociologija. Sociologija, št. 3, 1979. 1689 Teorija in praksa, let. 20, št. 12, Ljubljana 1983 Empirično raziskovanje - družbena praksa Razmerje empirična raziskava - praksa opredeljuje splošno stanje v razmerju znanost - praksa, še posebej družbene vede - praksa. Opazujemo torej razmerje dveh osnovnih subjektov: družbenih ved in družbenega sistema. Družbeni položaj družbenih ved, še posebej sociologije, opredeljuje njena družbena angažiranost, ki se izraža v spoznavni angažiranosti, trajni kritičnosti in težnji po spreminjanju. Ob upoštevanju modela samoupravne socialistične demokracije je položaj družbenih znanosti odvisen od kritike, ki je utemeljena v objektivnem in celovitem spoznanju bistva družbenih pojajvov in procesov. Gre torej predvsem za usposobljenost družbenih znanosti za oblikovanje odgovorov na vprašanja in dileme sodobnega družbenega razvoja. Ko presojamo okoliščine, ki vplivajo na to, da je družboslovje z rezultati svojega empiričnega raziskovanja na odrobju družbenega spreminjanja, pa kritična presoja ne zadene le družboslovja (njegove teoretične, metodološke, etične usposobljenosti), temveč tudi »družbeni kontekst«, v katerem se družboslovje uveljavlja, torej pravladujoče družbene odnose, razmerja, sile, ki vplivajo na družbeni razvoj. Vpliv družbenega okolja na razvoj družboslovja oz. njuno medsebojno razmerje je Mlinar3 razčlenil na štiri obdobja, in sicer: 1. simbolična povezanost in nesamostojnost družbenih znanosti v odnosu do družbene prakse, 2. povečanje samostojnosti in (prehodno) zmanjšanje povezanosti med družboslovjem in družbeno prakso; 3. povečanje povezanosti in (prehodno nekaj manjše) zmanjšanje samostojnosti družbenih znanosti glede na družbeno prakso ter 4. povečanje samostojnosti širšega kroga samoupravnih subjektov in (relativno manjše in kratkotrajnejše) zmanjševanje povezanosti med družbenimi znanostmi in družbeno prakso. Čeprav je njegova označitev razmerja med družbenimi znanostmi in družbeno prakso zasnovana na opazovanju razvoja socilogije v zadnjih tridesetih letih, ima vendarle širši pomen. Če sprejmemo podmeno, da se razmerje med družboslovjem in družbeno prakso izraža tudi z javnimi objavami rezultatov raziskovalnega dela, lahko na podlagi njihove časovne in številčne uvrstitve ugotovimo, ali so raziskovanja v posameznih obdobjih intenzivnejša in kako rezultati teh raziskav prodirajo v javnost. Časovna uvrstitev raziskav, ki jih je zajel Bosnič4 v prikazu raziskovanja delavskega samoupravljanja, ki sicer ni popoln in izčrpen, lahko razberemo, da je bilo v obdobju do 1955. leta objavljenih šest, v obdobju od 1956-1960 petdeset, v obdobju od 1961 do 1965 devetdeset, v obdobju od 1966 do 1970 dvestopetnajst ter v obdobju od leta 1971 do 1975 dvestosedemdeset raziskovalnih sestavkov. Pri prikazu so bili upoštevani 3 Zdravko Mlinar, Samoupravljanje in sociologija, referat na posvetovanju: Teoretični in metodološki aspekti raziskovanja socialističnega samoupravljanja, Ljubljana, 1980. 4 Slobodan Bosnič, Istraživanje radničkog samoupravljanja, 1955-1977, Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja, Ljubljana 1979. sestavki, objavljeni v javnih, strokovnih in znanstvenih publikacijah. Pregled po letih pokaže, da število sestavkov močno narašča od leta 1969 (64 enot), nato pa se postopoma zmanjšuje (na 10 oz. 13 enot v letih 1974 in 1975). Ta krivulja nedvomno izraža usmerjenost (in usihanje) družboslovnega raziskovanja k problematiki delavskega samoupravljanja kot ključne in še posebej kot specifične teme jugoslovanskega sociološkega raziskovanja; nakazuje torej notranji razvoj in stanje družbenih znanosti, sočasno pa kaže spreminjajoče se družbene in politične razmere njihovega razvoja, delovanja in javnega sporočanja rezultatov. Med razvojnimi procesi v širši družbi in razvojem oziroma vlogo družboslovja je torej določena povezanost. Na osnovi prej nakazane sheme bi lahko sklepali, da je za zadnje obdobje značilno neskladje in da povezave med družbenimi znanostmi in družbeno prakso niso ustrezne, kar povzroča zastoj družbenih znanosti. Prav za uveljavljanje samoupravljanja lahko utemeljeno sklepamo, da je raziskovanje novih dejstev ter razkrivanje povezav med pojavi pomembna podlaga znanstvenih spoznanj. Kot ugotavlja Bolčič,5 je usmerjenost k takim raziskavam še posebej pomembna za našo družbo, za katero so značilne pomembne novosti pri zasnovah družbene organizacije, odnosih med ljudmi v delovnem procesu, mehanizmih družbene povezanosti in metodah družbenega usmerjanja ter pri vsem drugem, kar vsebuje koncept samoupravne socialistične družbe. Pogosto poudarjamo, da se rojeva nova revolucionarna »zgodovinska praksa«, postopno oblikuje nova »civilizacija«, pri tem pa si premalo prizadevamo, da bi proučili protislovno pot oživljanja te prakse. Omenjena Bosničeva »evidenca« empiričnih raziskav kaže, da se v sedemdesetih letih zelo zmanjšuje zanimanje za raziskovanje te nove »zgodovinske prakse«. Po Mlinarjevi periodizaciji je torej to obdobje, v katerem so poudarjeni »povezovanje«, lojalnost do sistema, konformizem, opravičevanje rešitev, ko je na empirični raziskavi utemeljena kritika nevarna in lahko obvelja za napad na sistem. To se seveda izraža tudi v zaostritvi nasprotij med družbeno znanostjo in družbeno prakso, kar pa kaže tudi ocena o krizi jugoslovanske sociologije po letu 1972,6 ko se sociologija kot raziskovalna in analitična veda, ki kritično obravnava in presoja, preneha razvijati. V ospredje pa se prebija integrativna funkcija družbenih znanosti, kar je bilo na žalost osnova za ponovno uveljavljanje dogmatskega izhodišča na mnogih področjih življenja. S tem pa se je začasno upočasnil razvoj sociologije kot moderne znanstvene discipline,7 ki se uveljavlja na empiričnem raziskovanju. Če navedena razmišljanja temeljijo predvsem na opazovanju razmer v sociologiji, to ni zgolj naključje, saj je sociologija v svoji izvorni zasnovi predvsem kritično razmišljanje o družbi, usmerjena k preseganju vladajo- 5 Silvano Bolčič, Problemi empiričnih istraživanja. Naše teme 5, Zagreb 1982. ft Radomir Lukič, O zadacima naše sociologije. Sociologija 3-4, Beograd 1981. 7 Ivan Kuvačič, Sto je sociologija, čime se ona bavi, Sociologija 3/1979. čih odnosov in institucij in oblikovanju novih. Seveda pa take primere in razlage lahko najdemo tudi na drugih področjih. Tako denimo za politologijo ugotavlja Pašič,8 da je znanost integralni del in vitalna sestavina vseh revolucionarnih družbenih procesov pri nas. Pri tem se opira na Kardeljevo misel, da je znanost brez prakse empirična in kratkoročna in prav zato konservativna. Vendar nujnost povezovanja znanosti z realnim družbenim gibanjem, z realnimi silami družbenega procesa različno tolmačijo. V enem od pozivov, da se politična socilogija in politična znanost na sploh povežeta s prakso, lahko prepoznamo spremenjen glas birokratske Sirene, ki vabi znanost v svoj ljubeči objem. Povezanost znanosti in prakse je neizogibna in plodna v družbeno dejavnem in teoretičnem smislu, le če poteka na resnično samoupravnih osnovah, če znanost ni poklicana samo za poroka v korist dnevne politike, zato da poveličuje in opravičuje rešitve, ki se oblikujejo pod pritiskom konkretnih okoliščin ... Razumljivo je, da nihče ne more podariti znanosti takega položaja, saj si moramo tudi svobodo znanstvenega ustvarjanja kot vsako drugo svobodo vedno znova priboriti. Pledoaje za (empirično) družboslovno raziskovanje Sociologija, politologija in druge družbene znanosti ne morejo opravljati svoje spoznavne in družbeno razvojne vloge, ne da bi empirično raziskovale ključne in specifične družbene pojave in procese. Nadaljnji zastoj empiričnega raziskovanja na tem področju lahko osiromašeno družboslovno teoretično misel vrača k dogmatskim napajališčem »zgodovinskega materializma«, k njeni deprofesionalizaciji, otopitvi njene kritične osti in etične angažiranosti ipd. Da bi se v družbenih vedah lahko razvijala celovita (empirična) angažirana raziskava kot temeljna spoznavno metodološka osnova, morajo biti dani oz. se morajo uveljaviti naslednji predpogoji: - Kardeljeva misel o samostojnosti, odgovornosti in vključenosti družbenih znanosti v usmerjanje družbenega razvoja; - rezultati kritične analize družbenih stanj in procesov postanejo predmet pozitivnega vrednotenja, raziskovalci pa udeleženci teh procesov vrednotenj; - izoblikuje in izraža se zanimanje neposrednih uporabnikov za družboslovne (empirične) raziskave na vseh ravneh družbenega sistema, rezultati raziskav postanejo predmet strokovnega in političnega vrednotenja; - analitične družbene znanosti pridobijo v znanosti enakopraven položaj, kar se izraža tudi v osnovah in pogojih financiranja temeljnih, teoretičnih in empiričnih raziskav; - družboslovne raziskave so usmerjene k analizi in obvladovanju ključnih družbenih težav, kar terja od njih K Najdan Pašič, O problemima zasnivanja marksističke političke sociologije. Gledišta, 10. oktober 1979. - širše teamsko in interdiciplinarno povezovanje; - metodološko inovativnost in kompleksnost; - razvoj sodobne (kvantitativne) metodologije ter vključevanje njenih rezultatov v celovite zamisli oz. obvladovanje problemov; - vključitev družboslovca kot raziskovalca v spoznavno in družbeno akcijsko polje delovanja; - uveljavitev informacijskih sistemov v družboslovnem raziskovanju; - uveljavitev zasnove »akcijskega« in kvalitativnega raziskovanja; - nadomestitev ideološke z metodološko teoretično kritiko rezultatov raziskovanja; - zagotavljanje možnosti za kompleksno, dolgotrajno, ponavljajoče se raziskovanje temeljnih družbenih pojavov in procesov (trendov, longitudinalno) itd. Vrnimo se k iztočnici našega razmišljanja. Po tridesetih letih razvoja in uveljavljanja socioloških, politoloških in drugih družboslovnih raziskav lahko ugotovimo, da večina zanje pomembnih okoliščin še vedno ni v zadostni meri empirično raziskana. To pa velja v polni meri tudi za samo vprašanje o družbenem pomenu empiričnih družboslovnih raziskav. Če je pred dvajsetimi leti v orientaciji empiričnega družboslovja prevladovala zaverovanost v dominacijo metodologije, v odrešilnost tehnik, standardizacij in kvantifikacij kot sredstev za »seciranje« posameznih družbenih pojavov, se sedaj vse bolj izraža težnja po celovitem sociološkem pristopu, ki svoj »empirični« koncept gradi na kritiki pozitivizma in aktivnem prebijanju zapor, ki jih angažiranemu družboslovju postavlja družbena praksa pri neposrednem vključevanju v družbena dogajanja. Pri tem je odločilna zavest o lastni odgovornosti družboslovja za usmerjanje družbenega razvoja in njegova sposobnost, da se z rezultati kritične analize ključnih družbenih procesov, stanj, struktur in problemov prebija v središče družbenega dogajanja. Predpostavka za tako prebijanje je dana v zasnovi, v zamisli sistema socialističnega samoupravljanja. Seveda pa k temu lahko bistveno pripomorejo tudi vsi zavestni dejavniki v družbi z izražanjem potrebe po družboslovni raziskavi, z vzpostavljanjem družbenih pogojev zanjo (političnih, materialnih) in z njenim družbenim osmiš-ljenjem, ki se izraža v vrednotenju, v uporabi njenega celovitega spoznanja. MATJAŽ MAČEK »Policy« znanosti Policy znanosti so, tako kot večina novejših družboslovnih prijemov in tehnik, ameriška iznajdba. V zadnjih petnajstih letih so se dodobra ukoreninile v akademski delitvi dela in produkciji znanja. Njihov delež trga intelektualnih storitev neprenehoma, pa čeprav upočasnjeno, raste, pri čemer gre gotovo tudi za trenutno konjunkturni »oversell«. Nastale so na sotočju vsaj dveh tokov: naraščanja intervencijske dejavnosti kapitalistične države, ki naj bi s svojo programatiko ohranila blagovno obliko reprodukcije družbe na eni strani in zamenjave dotlej prevladujoče, po naravoslovju se zgledujoče, behavioristične paradigme v družboslovju s celo vrsto tendenc, združenih v skupnem imenovalcu postbehavioristične revolucije, ki je dajala prednost družbeni pomembnosti znanstvenega početja pred njegovo metodično rigoroznostjo in tehnično perfekcijo na drugi strani. Neuspeh obsežnih socialnih reformnih programov, ki jih je začel Kennedy in nadaljeval Johnson, programov »vojne proti revščini« in konstrukcije Velike družbe, k čemur je, ob notranjepolitičnih in izvedbe-notehničnih razlogih, bistveno pripomogla vietnamska vojna, ki je, poleg drugega, zaostrila vprašanje oblikovanja nacionalnih ciljev in ustavno sistemske razdelitve politične moči, je postavil na dnevni red družbene pozornosti med drugim tudi vprašanje znanja in znanosti v praktičnem snovanju državne politike. Tako je prišlo do prestavitve težišča politoloških raziskovanj. Ta so bila do srede šestdesetih let osredotočena predvsem na strukturo oblikovanja politične volje, demokratičnega političnega sistema in njegovih možnosti za artikuliranje in uveljavljanje interesov in so nastopala v podobi teorije pluralistične demokracije, ki je zatrjevala, da imajo vsi člani družbe - ne glede na svoj strukturni položaj v družbi -enake možnosti za dostop do vzvodov političnega vplivanja, izhajajoč pri tem iz Webrove določitve bistva politike, ki je boj za deleže moči, vpliva in uveljavljanje interesov. Za ta pojem politike ima angleščina izraz »politics«. Iz omenjenih in drugih razlogov pa je prišlo do uveljavitve drugega pojma politike, ki ga v angleščini uteleša beseda »policy«, za katero v slovenščini nimamo posebnega izraza, izraza, ki bi označeval politične zasnove, načrte ali programe (v tem smislu govorimo tudi pri nas o finančni, založniški, kmetijski, vzgojnoizobraževalni itd. politiki) za (pre)oblikovanje družbenih odnosov ali doseganje materialnih spremeb. Policy znanosti so poizkus sistematične povezave obeh pojmov politike, katere namen je preseči prevladujoče tradicije partikularističnega načina obravnavanja v obliki raziskav o volitvah, birokraciji, združenjih, strankah, itd. na eni strani in formalnih modelov odločanja in globalne družbene teorije na drugi strani. So torej poskus povečanja praktične pomembnosti družboslovnega raziskovanja in razvijanja znanstvene aparature za opisovanje, pojasnjevanje in izboljšanje vsebin političnega odločanja in njihovih posledic. Pojem policy znanosti (v množinski obliki so zato, da kažejo na načelno odprtost - interdisciplinarnost - za vse načine obravnave in tehnike) označuje znanstveno metodo, ki se ukvarja z znanjem o odloče-valskem oz. policy procesu in z znanjem v tem procesu. Policy znanosti povezujejo teorijo (znanje o) in prakso (znanje v) in imajo dve razsežnosti: opisno-pojasnjevalno raven raziskovanja političnih, ekonomskih in socialnih dejavnikov, ki določajo vsebine politik (policies) in praktično-svetovalno raven znanstvene analize političnih odločevalnih problemov, kar označujejo z izrazom »policy analysis« (ob tem velja reči, da terminologija še ni ustaljena). V prvi razsežnosti policy znanosti vprašujejo o pogojih za razvoj določenih vsebin politike, npr. o pomenu konkurence med več strankami za politične odločitve države in o učinkih vsebin politik (programov) za družbenoekonomski in politični položaj družbe, v drugi razsežnosti pa poskušajo v okviru analize politike prevesti ta analitična spoznanja v praktično akcijsko znanje. Oba pojma politike (politics in policy) združujejo policy znanosti v obliki teorije političnega procesa, ki je njihov najširši teoretični okvir. Tradicionalno (samo)razumevanje politike kot dejavnosti v smislu postavljanja ciljev in njihovega uresničevanja z uporabo ustreznih ukrepov je akcijsko teoretično utemeljeno. To pomeni, da izhaja iz perspektive delujočega akterja, ki shematizira položaj, v katerem se nahaja, kot relacijo med cilji in dostopnimi (moralno, ekonomsko, fizično) sredstvi. Policy znanosti zamenjajo akcijsko teoretično dopolnitev s sistemsko teoretično, ki opusti postavko o enovitem, smotrno racionalnem akterju in jo nadomesti s koncepcijo večfaznega političnega procesa, v katerem nastopa več akterjev in za katerega je značilno, da prehajanje ene faze v drugo ni strogo določeno, ampak je do določene mere kontingenčno. Opustitev postavke o enovitem akterju in uvajanje več akterjev, še ne pomeni opustitve ideje o usmerjenosti tega procesa, saj je hevristična vrednost teorije političnega procesa prav v teoretično postavljeni povezanosti faz procesa: artikulacije problema, oblikovanja proprograma, njegove izvedbe in učinkovanja. Z drugimi besedami: funkcionalni problemi, ki državno predelani nastopajo v obliki politik (policies programov), sistematično variirajo z institucionalnimi oblikami politike in političnega procesa (politics). Vendar pa je pri sistemskoteoretični utemeljitvi treba paziti, da se ne izrodi v hiperstrukturalistični determinizem, ki je slep za interakcijo akterjev, ki uveljavljajo svoje strategije na temelju svojih konstrukcij družbene dejavnosti in tako dinamizirajo politični proces. Usmerjenost procesa odločanja je tedaj v njegovi funkcinalnosti za reprodukcijo osrednjih sistemskih parametrov dane (kapitalistične) družbe. V svoji metodološki zasnovi kombinirajo policy znanosti kritiko empi-rično-analitične koncepcije znanosti z normativnim metodološkim samo- razumevanjem. V behavioristično politični znanosti kritizirajo njeno izključno osredotočenje zgolj na empirično analizo političnega procesa odločanja, ki ne dopušča nikakršne sistematične razprave o političnih vrednotah in tudi njeno premajhno upoštevanje učinkov vsebin politike (programov). Vendar dosežkov behavioristične orientacije ne zavračajo na slepo, ampak jih skušajo vključiti v svoja vprašanja in metode pri oblikovanju takšne znanosti, ki se zaveda svoje družbene funkcije in se spoprijema z aktualnimi družbenopolitičnimi problemi. Praktično-sveto-valno samorazumevanje policy znanosti zavestno presega socialnotehno-loška prizadevanja empirično-analitične politologije, ki poskuša iz potrjenih »če-potem« hipotez izpeljati tehnologijo za uresničitev danih alternativ ravnanj. V nasprotju s tem poudarjajo policy znanosti nujnost racionalnega razpravljanja o družbenih vrednotah, ki pa jih ne absolutizirajo, kot to počne normativno-ontološka znanstvenoteoretična šola. Formulira-nje novih družbenopolitičnih ciljev z argumentirano razpravo, raziskovanje ciljnih posledic in izhajanje iz človeškega dostojanstva naj bi policy znanosti obvarovalo pred tem, da bi bile zlorabljene kot tehnokratsko svetovalno orodje. Policy znancfcti pa se v svoji kritiki ne omejijo zgolj na behavioristično usmerjeno politologijo (in druge družbene znanosti), ampak postavijo pod vprašaj samo upravičenost analitično nomološkega pojmovanja znanosti, ki temelji na metodološkem individualizmu. Ugotavljajo, da so pravila analitične teorije znanosti primerna za raziskovanje vedenja posameznikov, manj ali pa sploh ne pa za preučevanje kompleksnih družbenih agregatov, kot sb, npr., organizacije, politični procesi ali družbe kot celote. Posebnost teh makro-pojavov ni v tem, da so to združbe manjših enot ali posameznih dogodkov, ampak da gre za notranje strukturirane večje enote (socialne sisteme ali procese), ki se jih da predstaviti kot diferencirane povezanosti ravnanj skozi čas. Spoznavni interes in vrste izjav, ki so značilne za analitično koncepcijo znanosti, ne ustrezajo kompleksnosti takšnih raziskovalnih predmetov in načinu vprašanj, ki se nanašajo nanje. Analitična teorija znanosti izkazuje specifično selektivnost (enostransko poudarjanje) nekaterih prvin v procesu znanstvene produkcije. Ena takih je vprašanje testiranja hipotez, ki je povezana z vprašanjem veljavnosti znanstvenih izjav. To je gotovo eden osrednjih, ne pa edini ali celo glavni problem spoznavnega procesa. Druga značilnost je nagnjenost analitične teorije znanosti k poudarjanju aksiomatske zgradbe teorije, katere prednost naj bi bila večja pojasnjevalna moč. Vrednost izjave naj bi se potemtakem večala s stopnjo njene splošnosti. Tretja značilnost je njeno preferiranje določene vrste izjav. Te izjave se nanašajo na vzročne .povezave med dvema pojavoma. Če zveza ni univerzalna in deterministična, če torej neodvisna spremenljivka ni nujni in zadostni pogoj za odvisno, so drugi dejavniki (ki tudi vplivajo na odvisno spremenljivko), nevtralizirani z uvedbo določil prostora in časa ali pa s ceteris paribus klavzulo. Prav to pa daje tej metodologiji njen analitični pomen, saj so tako kompleksni pojavi razbiti, ko obravnavamo posamezne značilnosti in odnose med njimi v abstrakciji od celot, v katerih sicer nastopajo. Za analitično teorijo znanosti je značilno zanemarjanje vseh tistih faz, prek katerih se oblikuje zgradba znanosti, to je, določitev predmeta spoznavanja, postavitev raziskovalnega vprašanja, oblikovanje pojmov. Zato policy znanosti poudarjajo pomembnost teh faz še prav posebej v znanstveni panogi, ki se nahaja v procesu oblikovanja svoje identitete. Zavračanje analitičnega redukcionizma in poudarjanje kompleksnosti in kontekstualnosti, zavračanje nomološkega in poudarjenje idiografskega spoznanja je metodična značilnost policy znanosti. To sicer ne omogoča posploševanj glede odnosov med posameznimi značilnostmi spoznavnega predmeta, dopušča pa močno diferencirano razumevanje notranje dinamike, specifičnosti in vzrokov določenih kompleksnih procesov. Usmerjenost pozornosti policy analize se je v njeni dosedanji zgodovini spreminjala. Sprva je bila usmerjena na oblikovanje politike (policy), razumljene predvsem kot izbire političnih ciljev. To je bilo preučevanje input struktur političnega sistema, stopnje, do katere je politični proces postal dejansko demokratičen in sposoben prevajati množične zahteve in družbene potrebe v politiko. Potem pa je prišlo obdobje preučevanja izvajanja, uresničevanja, uporabe (implementacije) politike. Tokrat je pri spoznavanju vodilno vprašanje o učinkovitosti izvajanja politik (programov). Dejavnike, ki domnevno vplivajo na to učinkovitost, delijo običajno na dve skupini: 1. značilnosti izvajalskega sistema in ravnanja izvajalcev in 2. področje, polje izvajanja: pretežno značilnosti in ravnanja ciljne skupine, naslovnikov in drugih (negativno ali pozitivno) zainteresiranih strank. Policy, operacionalizirana v obliki programa, to je, pravnih norm, finančnih delitev, načrta itd., je izhodiščna točka procesa, ki je predmet analize. Do določene mere je za raziskovanje izvajanj celo metodološka nujnost, da obravnavajo programe kot danosti, zato da imajo izhodišče za ugotavljanje uspešnosti. Seveda pa se to metodološko sredstvo kaj lahko sprevrne v implicitno domnevo, da je vse v redu, samo da je program uresničen, kot je bilo načrtovano. Raziskave procesov izvajanj kažejo, da je taka domneva marsikdaj napačna. Čeprav je res, da lahko slaba izvedba izniči najboljšo politiko, pa je prav tako res, da celo perfektna izvedba ne zagotavlja realizacije politične (policy) ciljev, če je sam program napačno oblikovan. To spoznanje je privedlo do ponovne preusmeritve pozornosti k programom in njihovemu oblikovanju. Vendar zdaj ne gre za enostavno vrnitev k oblikovanju politike iz prvega obdobja, temveč za premik pri poudarku - z interesno racionalnega na instrumentalni vidik politike. Če je bilo za prvo obdobje vodilno vprašanje materialne vsebine politike in to; kako ter v kakšni meri izražajo zahteve in potrebe, je sedaj vprašanje, kako oblikovati program, da bi bil učinkovito sredstvo za uresničitev političnih ciljev. Zveza med obliko programa in njegovo učinkovitostjo je bila dotlej zanemarjena. Praktiki so se zadovoljevali že z njegovo pravno pravilnostjo. Ugotavljanje učinkovitosti kot odvisne spremenljivke se mora sprijazniti z dejstvom, da je to spremenljivko sila težavno operacionalizirati; še posebej zato, ker je z učinkovitostjo, merjeno s stopnjo doseganja cilja, možno manipulirati tako, da postavljamo višje ali nižje cilje. Z metodološkega vidika je še težavnejši problem dejstvo, da je učinkovitost rezultat delovanja ne samo enega posameznega dejavnika in tudi ne samo poljubnega seštevka dejavnikov, ampak prav specifičnega interaktivnega odnosa med skupinami dejavnikov. V organizacijski teoriji je bil ta problem tematiziran kot odnos med strukturnimi in kontekstualnimi spremenljivkami, v državni politiki pa je učinkovitost odvisna od odnosa med problemom, ki terja razrešitev in značilnostmi politike, operacionalizirane v programu. Politika je učinkovita, če doseže nameravano spremembo v situaciji, ki je obravnavana kot problem. Podrobneje lahko rečemo, da je uspeh določenega programa odvisen od določene kombinacije tehle značilnosti: 1. problema, ki naj bi bil razrešen, 2. programa, 3. intervencijskega polja (predvsem: od naslovnikov) in 4. izvajalcev. Zvez med temi kompleksi dejavnikov ne moremo razlagati kot vzročnih: problem ne določa (povzroča) programa, pač pa mora program nekako ustrezati problemu. Morda bi te odnose najbolj označili kot odnose skladnosti ali ustreznosti (funkcionalne soodvisnosti). Glede tipov sredstev, s katermi je mogoče doseči usmeritev ravnanja v določeni smeri, obstoji cela vrsta tipologij. V ilustracijo navedemo eno od njih. To tipologijo sestavljajo naslednji elementi: regulativne norme (prepovedi, podprte z grožnjo s sankcijami, pravila vstopa na trg, pogojna dovoljenja), finačni transferji in spodbude (dotacije, subvencije, socialne podpore), javno zagotavljanje storitev (tehnične in osebne storitve, tudi produkcija dobrin), regulacija postopkov (norme, ki določajo postopke odločanja in razreševanja konfliktov med zasebniki), prepričevanja (informacijske kampanje). Program lahko kombinira različna sredstva; pri tem je treba upoštevati, da izhajajo ta sredstva iz različnih operativnih načel. Regulativne norme, na primer, producirajo neposredne učinke. Spodbude in regulacije postopkov pa delujejo bolj posredno. Sredstva se razlikujejo tudi po svoji motivacijski moči (šibka ali močna, pozitivna ali negativna). Spodbude in nudenje storitev zahtevajo določen minimum pozitivne motivacije pri naslovnikih, da bi sploh lahko učinkovale. Regulativne norme lahko omejujejo in so uporabljive v primerih, ko ni niti najmanjše motiviranosti. Vendar pa lahko te norme zbudijo nasprotovanje pri prizadetih in strategijo »iskanja lukenj«. So izrazito neprimerne za spodbujanje ravnanja, ki je odvisno od osebne pobude. Predvideno obnašanje naslovnikov (ciljne skupine) je kritično za izbiro sredstva. Sredstva se tudi razlikujejo po vrsti in obsegu stroškov, ki jih povzročajo. Oblikovanje programa pa ni sklenjeno z izbiro sredstva. Poleg tega ga je treba operacionalizirati. Operacionalizacija je nujna zaradi določitve obsega ciljne skupine (s tem naj bi se izognili preveliki ali premajhni vključenosti), zaradi sredstev (specifikacija standardov, sankcij, storitev) in procesa izvajanja. Izvajalske organe je treba določiti (ali celo ustanoviti), jim dati pooblastila in vire in predpisati upravne postopke. Ti oblikovni detajli programa strukturirajo proces njegovega izvajanja. Pomembna splošna značilnost programov je stopnja njihove specifičnosti. Programi z nizko stopnjo specifičnosti omogočajo bolj gibko prilagajanje situacijskim "omejitvam pri izvajanju. V odvisnosti od razmer v intervencijskem polju to lahko pomeni nevarnost za zamenjavo ciljev, ali pa večji uspeh pri doseganju ciljev, ker je pri obravnavanju individualnih primerov mogoče izbrati najbolj obetavno smer ravnanja. MATEJ BOR Kako je z našimi teorijami? Popolnosti ni, vendar da si človeški duh ni izmislil popolnosti, ki naj se ji nepopolnost skuša približati, bi bil nepopolnejši, kot je. Tako je tudi s teorijo in prakso. Da ni teorije, bi bila praksa še slabša, kot je. Spričo tega nas razlike med njima ne smejo preveč čuditi in vznemirjati. Praksa je bližje resničnosti, teorija pa resnici. A ne vedno. Mnogo teorij je dlje od resnice kot praksa. Ta dostikrat samo razveljavlja neživljenskost teorij. Kako je z našimi teorijami? Mislim, da niso skregane z življenjem nič bolj kot druge teorije, ki hočejo življenje uravnavati. Je za družbo, kot je naša, potreben boljši človek? Ni izključeno. Prav tako pa ni izključeno, da bo nekoč boljši ravno zaradi te družbe. Samoupravljanje je velika šola. Rezultati pa so v tej veliki šoli za zdaj še majhni. Toda ne smemo pozabiti, da so velike šole tudi dolge. Naše samoupravljanje je šele v prvem razredu. Uči se šele šteti. In »ustvarja« izgube. Človeštvo si že od nekdaj zastavlja večje naloge, kot jih zmore, zato zmore vsaj tiste, ki jim je doraslo. Pusti vse in pojdi za menoj, je rekel Kristus človeštvu. Človeštvo ga je poslušalo in šlo za njim, toda pustilo vsega ni. Vzelo je na pot za Kristusom toliko, da je to pot lahko še zmoglo. Mane je rekel: Pusti, kar ni tvoje, in pojdi za menoj, pa bo nekoč vse od vseh. Človeštvo ga je poslušalo in šlo za njim. Ampak z njimi je šel tudi Aristotel, ki jim govori: Kjer bo vse od vseh, ne bo nihče za nič skrbel. Praksa daje v marsičem prav Aristotelu, toda da ni bilo Platona in Maraa, bi imeli, ki imajo premalo, še manj, in ki imajo preveč, še več. Teorija je ideal, praksa uresničevanje ideala. Teorija je cilj, praksa pot do cilja. Vprašanje pa je, kakšen je cilj. Cilj socialističnega humanizma je dokončna osvoboditev človeka, čeprav vemo, da je taka osvoboditev nemogoča. Mogoče je samo osvobajanje. Tudi osvobajanje pred osvobo-jevalci, ki so v zgodovini zagrešili vsaj toliko hudega kot zasužnjevalci. Aldous Huxley, modri avtor »Vrlega novega sveta« pravi, da ni človeka, ki bi o sebi mislil, da je slab in hudoben. Celo Jago ne. Vsako zlo najde zase moralno opravičilo. Teorija, ki opravičuje prakso. Večina teorij prihaja namreč post festum - kot prikrit advokat resničnosti. So pa tudi takšne, ki hočejo resničnost spremeniti na bolje. Kot na primer Savonarola. Ali na slabše - kot Hitler. A celo Hitler je imel za svoja hudodelstva moralno opravičilo: veličino nemškega rajha, temelječo na večvrednosti arijske rase. Je potemtakem dobro vendarle tako zraščeno s človeško naravo, da niti zla ne moreš početi, če ga ne opravičiš z dobrim? Vse kaže, da je tako. Iz tega sledi, da še ni vse izgubljeno. Dobro v boju z zlom ne more propasti, ker je, čeprav na videz zmaguje zlo, vendarle imenitnejše in močnejše. Da ni, bi se zlo ne odevalo v obleke dobrega. In ne bi uporabljalo njegove govorice, ko opravičuje svoja dela. Optimizem glede človeške narave? In to v teh časih? Da, optimizem. Navsezadnje je človeštvo med drugimi imenitnimi stvarmi ustvarilo tudi pojem dobrote. Gledal sem otroške predstave v gledališču in videl, da so vsi otroci brez izjeme vedno na strani dobrote. Tudi tisti, ki so v življenju malopridni. Teorijo o dobrem v človeku praksa razveljavlja na vsakem koraku, porečete. Res - a razveljaviti je ne more. ANDREJ ULE O teoriji in praksi Kaj je specifičnost teorije, da je lahko praktična, in prakse, da je praksa teorije? Na kratko želim opozoriti na pomemben problem, ki je v jedru razmišljanj in razprav o »teoriji« in »praksi«, pa se ga velikokrat izogibamo. To je problem dejanske in bistvene zveze teorij in praks v primerjavi z navideznimi zvezami, ki le prikrivajo odsotnost obeh v realnem družbenem življenju. Naj vnaprej povem, da se omejujem predvsem na družboslovne in humanistične znanosti (teorij) in na njihovo uveljavljanje v družbi. Kaj je specifičnost razmerja »teorija-praksa« nasproti drugim razmerjem človeškega znanja in realnosti? Tega razmerja ne moremo izenačiti s slehernim odnosom nekega znanja (teorije) do dejanskosti. Tako npr. razmerje teorija-empirična dejstva, kijih teorija pojasnjuje, ni enako kot razmerje »teorija-praksa«, saj kljub uspešni pojasnjevalni dejavnosti neke teorije ne poznamo nobene »uporabe« tega znanja zunaj znanosti. To je pogosto značilno za nova fundamentalna znanstvena odkritja. Iz tega ne moremo sklepati, da teorija ni praktična, da ni »povezana s prakso«. Nova znanstvena odkritja so namreč običajno del organiziranega prizadevanja družbene skupine znanstvenikov in so namenjena dolgoročnim smotrom, ki imajo v prihodnosti tudi veliko »uporabno vrednost«. Vendar bi bilo napačno tudi izenačevati odnos teorija-praksa z odnosom med teorijo (oz. teorijskim delom) in njeno uporabo pri obvladovanju konkretnih težav. Res je sicer, da je ta odnos značilen za odnose in zveze teorije in prakse, vendar ni enak tem odnosom in zvezam. To pa zaradi tega, ker so ravno tiste teorije, ki se zdijo »najbližje človeku«, tj. tiste, ki se ukvarjajo s problemi človeka, posebno družbe, takšne, da se jih ne da uporabiti. Tu je treba natančneje opredeliti pomen izraza »uporaba teorije« in pojasniti njegovo razliko od »praktičnosti teorije« v Marxovem pomenu, posebno v njegovih tezah o Feuerbachu. Le tako se namreč lahko izognemo zmedi in površnim pojmovanjem, ki so sicer značilna za razprave o odnosu »teorije« in »prakse«. Odnos: »teorija - njena uporaba« najprej predpostavlja neko ontološko razliko med teorijo in dejanskostjo, v kateri se teorija uporablja. To je torej izrazita »eksterna povezava« dveh različnih realnosti. Prva realnost je realnost teorije, namreč teorije kot nekega sistema stavkov ali vsaj kot sistematičnega načina »oblikovanja« stavkov, ki naj na resničen način opišejo, pojasnijo neka dejstva ali jih napovedo, oz. ki naj omogočijo razumevanje in osmišljenje teh dejstev oz. pojavov.' Druga realnost je »dejanskost«, iz katere teorija črpa svoja dejstva, relevantne pojave, s katerimi se ukvarja in »v kateri« se morebiti dalje uporablja. Ta dejanskost večinoma spet ni sama teorija. Seveda so tudi izjeme, če npr. raziskave o »temeljih določenih znanosti« pripišemo kar tem znanostim in pa pogosto ukvarjanje določene vede z njenim preteklim razvojem, da bi tako našla izhod iz krize ali premostila težave. V tem primeru je ravno za marksizem značilna »marksistična samokritika«. Toda v teh primerih največkrat ne gre za pravo »uporabo« znanosti oz. teorije na njej, temveč največkrat le za ukvarjanje teoretika z lastno dejavnostjo (preteklo in aktualno). 1 Tu sem le na kratko pojasnil dva poglavitna sodobna tipa opredeljevanja »teorije«. Prvi, ki jo opredeljuje kot sistem opisov, pojasnitev ali napovedi, izvira iz naravoslovne oz. analitično-empirične tradicije, drugi, ki jo opredeljuje kot sistem razumevanja in osmišljevanj pa temelji na tako imenovani duhovni oz. hermenevtični tradiciji. Njunega razmerja tu ne obravnavam. Razlog za to trivialno razliko je, da ne moremo teorije hkrati z njenimi specifičnimi raziskovalnimi in eksperimentalnimi metodami neposredno »uporabiti« pri spreminjanju dejanskosti (razen če med »uporabo« teorije ne štejemo že kar postopka odkrivanja in potrjevanja ali ponarejanja hipotez npr. v eksperimentu. Tudi, če štejemo eksperiment in druge metode opazovanja, zbiranja, analiziranja relevantnih pojavov oz. pred-metnosti za začetek »uporabe« teorije, je jasno, da se teorija ne more »neposredno« uporabiti, tj., da potrebujemo sistem konkretnih operacij, ki prevedejo napovedi teorije v realni proces, ob katerem naj se potrdi ali je določena hipoteza (postavljena na osnovi teorije) pravilna ali ne. »Prevajanje« teoretskih hipotez v »realni proces« ni enostavno. O tem se že več desetletij prepirajo teoretiki znanosti predvsem o problemu, ali se sploh da ločiti teorijska vsebina hipoteze od empirične vsebine hipoteze in ali se potemtakem sploh dajo natančno prirediti določeni »teorijski elementi« ustreznim »empiričnim elementom« (pojmom, stavkom, zakonom) teorije. Vsaj pri naravoslovnih znanostih je posrednik med teorijo in njeno uporabo določena »tehnika« oz. »tehnologija« (kot tehnična teorija). Tehnika napravi iz teorije kot sistema pojasnitev in napovedi neko orodje delovanja. Pri družboslovnih znanostih običajno ni takšnega posrednika med teorijo in njeno uporabo, saj je dejavnost teoretika velikokrat že sama neposredno vpletena v uporabo neke teorije. Toda v tem primeru ravno ne moremo več govoriti o distanci teorije in uporabe, odnos med teorijo in dejanskostjo se ne da več zajeti v odnos dveh različnih dejavnosti - dejavnost same teorije in dejavnost njene zunanje uporabe. Kakorkoli že, odnos teorija - njena uporaba ne more predstavljati celotne povezave teorija-praksa. Za teorijo namreč ni bistveno pomembno, da je »uporabna« oz. da je povezana s prakso, podobno se tudi sama dejanskost razvija po svoji logiki in je tudi uporaba neke teorije bistveno ne predrugači. Določena realnost velja le kot eno od področij uporabe, je eden od modelov veljavnosti teorije, ki jo dodatno podkrepi. Pri naravoslovnih in tehničnih znanostih je ta odnos očiten, če pa se pojavi tudi pri družboslovnih in humanističnih vedah, običajno negativno vrednotimo teorijo, ki vodi k instrumentalnemu odnosu do družbene realnosti, teorija je takrat običajno nereflektiran sceintizem in tehnokratizem.2 Ne glede na dejstvo, da so nrp. naravoslovne vede osnova tehnike in sodobne industrije, ohranjajo v bistvu še vedno »konteplativen« odnos do narave. Ravno družbene in humanistične vede s svojo primarno družbeno angažiranostjo kažejo, da odnos teorije do dejanskosti ni zgolj odnos teorije do njenih različnih »praktičnih uporab« ali odnos teorije do 2 Primeri takšnih »kontemplativnih« in obenem instrumentalističnih družbenih teorij in teorij o človeku so npr. v psihologiji behaveorizem (gl. Skinner), v sociologiji del funkcionalizma in sistemskih teorij, a tudi stalinski marksizem in ekonomistični marksizem »faktorjev«, v lingvistiki del strukturalizma ipd., atristorične teoretske usmeritve. Med temi so nekatere celo dokaj smiselne in utemeljene - na svojem področju raziskovanja, (npr. sistemska teorija), druge pa so predvsem ideološke teorije. ustreznih dejstev, temveč nekaj več. Ta odnos je notranja zveza teorije, ki si jo prisvojijo posamezniki ali skupine in njihove praktične dejavnosti v družbi. Pri tem so bistveni teoretikov kritičen odnos do družbe, samore-fleksija družbenega položaja teoretika ter pogostokrat »emancipatorni interes« teoretikov oz. tistih, ki so si zares »praktični«, odnos teorija-praksa pa postaja vse bolj dialektičen, kolikor močnejše je na teoriji temelječe socialno delovanje ljudi. Nekateri teoretiki vendarle pretiravajo z razliko med naravoslovnimi in družboslovnimi oz. humanističnimi vedami in teorijami. Tudi za naravoslovne vede ni značilen zgolj instrumentalen odnos do predmeta in do narave, saj imajo tudi svojo specifično teorijo, ki je obenem tudi del njihove prakse. Razvijanje novih teorij v naravoslovju namreč vsaj posredno omogoča tudi nove oblike človeškega odnosa do narave in sploh do realnosti, kar je obenem že družbeni učinek, morda pametnejši kot neposredna tehnična uporaba odkritij, ki je večidel povezana z instrumentalnim odnosom do narave. Ne moremo nrp. zanikati dejstva, da so ravno naravoslovna odkritja bistveno pripomogla k sodobnem »ekološkem osveščanju« ljudi v sodobnih družbah in da nove znanstvene teorije omogočajo nasilno včlenitev človeške družbene produkcije v naravne cikluse. Emancipatorni in refleksijski interes in dejavnost torej nista le privilegij družboslovcev in humanističnih ved, temveč sta del prakse (vsake) znanosti. Tiste interpretacije, ki so celo naravoslovne zakone poskušale pojasniti povsem operacionalistično, npr. kot zapopadek možnih tehničnih operacij s predmetom, zato neupravičeno zožujejo pomen naravoslovnih in drugih znanstvenih zakonov na neposredno »uporabo«, spregledajo pa samosvojo teorijsko vrednost zakonov in relativno avtonomnost teorijskega dela v primerjavi z njeno »uporabo«.3 Marx je postavil osnoven teoretski koncept slehernega netrivialnega in nepragmatističnega odnosa teorija-praksa. Pri tem moram opozoriti, da imata pojma »praksa« in »praktičen« pri Marxu več različnih pomenov, tako da na nek način nista bila nikoli do kraja domišljena. Vedno sta le v obliki skiciranih zapisov in posameznih tez. »Teze o Feuerbachu« so značilne za to. V zgodnjih Marxovih delih je »praksa« večinoma le sinonim za »čutno dejavnost« človeka, za človekov spreminjevalni in ustvarjalni odnos do sveta, zato je temeljno ontološko določilo človeka. (MEID I, str. 309). Čeprav je Marx že tedaj pisal tudi o »čutilih kot teoretikih«, vendar še ni razvil koncepta notranje povezave »čutne dejavnosti« in »teorije«. Vse človeške predmetne dejavnosti so bile pri Marxu tedaj razumljene kot sestavina človeške »prakse«, saj so vse tudi čutna predmetna dejavnost ljudi. Zaradi tega je odnos med »teorijo« in »prakso« eden od vidikov same prakse in ga ni bilo treba še posebej poudarjati. Torej ni bil 3 Takšne interpretacije lahko najdemo tako pri nekaterih empirističnih teoretikih, npr. pri »operacionalizmu« Bridgmana kot tudi pri eksistencialistih (npr. pri Heideggerju) in marksistih (npr. zgodnji Lukacz, Marcuse, Habermas idr.) še domišljen kot bistvena sestavina »prakse«. Marx sicer že v zgodnjih delih večkrat piše tudi o »praktičnosti znanosti«, npr. o praktičnem poseganju naravoslovja v naravo in v družbeno življenje ljudi, kar je za Marxa temeljni sodobni zgodovinski odnos človeka do narave (prav tam, str. 341). Vendar je tukaj pojem »praktičen« še sinonim za tehnično in industrijsko »uporabo« naravoslovnih znanosti in zato »praktičen« ni posebej pomemben pojem Marxove teorije. Res pa je, da je za Marxa tudi »praktičen odnos« do narave, ki se kaže v industriji, generičen človeški odnos, vendar misel o generičnosti povezave teorija-praksa ni izpeljana, pravzaprav niti še ni zastavljena. Ob kritiki Bruna Bauerja v delu »Sveta družina« sta sicer Mara in Engels kritizirala Bauerjevo zanemarjanje industrije in naravoslovnih znanosti in pisala o obeh kot o »teoretičnem in praktičnem stališču človeka do narave«. Ta zveza je prvič še izrazito konjunktivna in drugič, uporabljena le za naravoslovje in tehnologijo, torej za odnos »teorije« in njene »tehnične uporabe«, kot smo že omenili. V »Tezah o Feuerbachu« se konceptualna osrediščenost pojma »prakse« in para »teorija-praksa« močno spremeni. Tam Mara prvič zapiše znane misli o »praksi kot kriteriju resnice« in o revolucionarni enotnosti teorije in prakse v »praktično-kritični dejavnosti« ljudi. Mara je seveda ohranil osnovno antropološko določilo človeške prakse kot predmetne in čutne človeške dejavnosti, k temu pa je dodal prodorne misli o bistvenem notranjem odnosu teorije in prakse. Pravzaprav je osnovni dosežek, da za Maraa nikjer ni problema nekega zunanjega odnosa »teorije« in »prakse«, temveč želi pokazati, kako je samo temeljno vprašanje odnosa teorije do predmetne realnosti, na katero se nanaša, praktično vprašanje. Praksa je torej že pojasnitev tega vprašanja, torej tudi »misterija« o odnosu mišljenja in dejanskosti (glej II. tezo o Feuerbachu). Odnos teorija-praksa je torej praktičen odnos. Tudi iz drugih Maraovih tez je jasno razvidno njegovo nasprotovanje slehernemu »kasnejšemu« vzporejanju in povezovanju poprej ločenih poslov »teorije« in »prakse«. Mara npr. ostro zavrača Feuerbacha, češ da razume človeško dejavnost le kot »teoretično vedenje«, medtem ko prakso razume le v »umazani židovski pojavnosti«. Zato ne more razumeti »revolucionarne« in »praktično-kritične« dejavnosti (I. teza o Feuerbachu). »Praktično-kritična dejavnost« je očitno prav toliko »praktična« kot tudi »teorijska« dejavnost in ravno to jo naredi za »revolucionarno dejavnost«, ki omogoča spreminjanje okoliščin in človeške dejavnosti ali »samospreminjanje« (III teza o Feuerbachu). V »Tezah o Feuerbachu« je torej odnos »teorija-praksa« bistveni sestavni del »prakse« kot temeljnega procesa - odnosa človeka do dejanskosti. Vendar ni sestavni del vsake prakse in tudi ni vsaka teorija zmožna zavzeti takšno »praktično vlogo«. Mara se tu ne ravna več po naravoslovnih vedah in tehniki, tj. po odnosu teorija-uporaba, temveč po višji, »praktično teoretični« diferencirani enotnosti »revolucionarne prakse«. V tem primeru je praksa ravno tako »teorijska«, kot je teorija »praktična«. Dokler ni vzpostavljen takšen odnos oz. bolje prežemanje praktične teorije in teorijske prakse, še ni realiziran pravi, bistven odnos »teorije« iz »prakse«. To pa pomeni, da tudi slavna Maraova opredelitev »prakse kot kriterija resnice« ne more veljati za golo »uporabo« teorije, npr. v tehniki in industriji ali v politiki, temveč le za omenjeno »praktično-kritično« dejavnost ljudi.4 Te ugotovitve nas spet povežejo s prejšnjimi navedbami o specifičnem položaju družbenih in humanističnih ved (rekli smo, da ta položaj ni neka izključenost in dokončnost), namreč da pri teh znanostih praviloma ne moremo uporabiti instrumentalnega, na »uporabo« ali na »uspeh« v pojasnitvi, v eksperimentu ipd. zožen koncept »prakse«. Te vede so že s svojo teoretsko dejavnostjo vpletene tudi v »praktičen spopad z dejstvi«, torej njihovo razvijanje in uveljavljanje že vodi v kritično razmišljanje razmer in v poskus emancipatorne prakse. Za marksizem kot »revolucionarno« in vsaj v osnovi »praktično-kritično« teorijo bi moral biti tak neomejen koncept »teorijske prakse« in »praktične teorije« srčika razvoja in udejanjenja, ne pa zunanje povezovanje marksizma z vnaprej določeno, utrjeno »praktično dejavnostjo«. Danes na splošno pri nas veliko govorimo o »povezovanju teorije in prakse« pa tudi »znanosti in prakse« ipd. Toda ali se ne skriva za tem dejansko čer, ki vnaprej preprečuje enotnost teorije in prakse. Ali ni že samo govorjenje o »povezovanju« teorije in prakse odpoved njuni možni dialektični enotnosti ali pa je omejevanje na različne vrste »instrumentalne uporabe« znanja? V tem govorjenju in pisanju o »nalogah teorije« pa je jasno izražena zgrešena koncepcija teorije in prakse kot dveh ločenih realitetah in dejavnostih, ki bi ju bilo treba šele nekako »povezati«. Toda če je praksa generična in univerzalna dejavnost ljudi, je vsaka teorija že vnaprej del neke prakse, neke praktične dejavnosti. Vprašanje je le, kakšna je ta praksa. Prav tako je tudi sleherna tim. »praksa« povezana z določenim samorazumevanjem, tj. z določenim teorijskim zasnutkom. Toda vprašanje je, kakšna teorija in kakšna pričakovanja ali smotri vodijo »prakso«. Zaradi tega, ker je teorija že del »prakse« in ker je praksa tudi že teorijsko posredovana, pa še ni pravega notranjega in zavestnega dialektičnega prežemanja »praktičnosti teorije« in »teorijsko-sti prakse«. Ob kritiki, na npr. da »teorija« zaostaja (za prakso ali pa prehiteva prakso) ali da kakorkoli že »ne ustreza praksi«, je potrebno vedno proučiti »oba« pola, tj., kakšna je »praktičnost« teorije, predvsem kateri 4 Zdi se, da je vsaj Engels v kasnejšem obdobju večkrat še izenačil pojem »uspešne uporabe« znanja s pojmom »prakse«. Tu se je trivialni koncept »praktičnega preizkusa« izenačil z antropološkim pojmom »prakse«, kar gotovo ne ustreza Marxovi teoriji (glej npr. F. Engels. Dialektika prirode. Kultura 1950. str. 1SI -2). Res je sicer, da je tudi »praktični preizkus« ali »uspeh v industrijski uporabi« znanja neka praksa in je gotovo pomemben element »praktičnosti teorije«, vendar se po mojem mnenju na tem še ne da zaznavati teorije o »praksi kot kriteriju resnice« in kot razrešitvi metafizičnih špekulacij. družbeni interesi so za teorijo in kakšna je implicitna »teorijskost« prakse, tj., ali se je na osnovi svojih teorijskih"in pojmovnih konstruktov sploh sposobna dvigniti do ravni »teorije-prakse«. Velikokrat bi ugotovili, da niti sklop tim. »teorije« (npr. znanosti, raziskovalne dejavnosti, razvitost marksizma ipd.) niti sklop tim. »prakse« ne ustrezata svojemu nazivu ali pa nimata možnosti za razvoj enotne praktično-kritične dejavnosti. Tako so pozivi za »večjo povezanost« ipd. teorije in prakse le prazno govorjenje, nekakšna politična retorična gesta, ki prikriva vsesplošno pomanjkanje dejanske »revolucionarne prakse«. V resnici se za temi gesli skriva družbeno razmerje med posameznimi deli produkcijskega in reprodukcijskega procesa družbe, npr. družbeno razmerje med duhovno produkcijo in materialno produkcijo. Proglašanje nujnosti medsebojnega »povezovanja« in »ekonomske odvisnosti« teh delov sloni na ideološki razdelitvi področij produkcije in na pozabi, da so vsa ta področja že na nek način medsebojno povezana. Na osnovi teh pozivov skušajo nekateri razsojati o odnosih in zvezah teh delov družbene produkcije. Tudi tu se torej uveljavlja znano geslo »deli in vladaj«. Takšno početje je še posebno neutemeljeno, če se npr. kot potrebe »prakse« označujejo kar neke trenutne aktualne potrebe političnega dogajanja in se potem sklicuje na »približanje teorije praksi« ipd. Takšno sklicevanje je težnja k »discipliniranju teorije« v skladu z neko »legiti-mnostno teorijo«, kar ravno prepreči dejansko praktičnost teorije. Često samozadovoljno in slepo postavljanje politično-upravne institucionalne strukture in njenih interesov med tim. »teorijo« in »prakso« je izraz ideološko odtujenega samozavedanja »politike« kot neke vzvišene družbene dejavnosti, ki naj poveže dejavnost drugih družbenih področij. Odtujena politika postavlja meje dejanski teoriji in dejanski praksi in skuša biti nadomestek za realno možno enotnost »teorija-praksa« v praktično-kritični dejavnosti ljudi. Takšna politika poskuša znanstveno ali teorijsko delo spremeniti v instrument svoje moči in to pojmuje kot »povezava teorije in prakse«. MATJAŽ POTRČ Teorija o praksi Tega svojega naslova ne pojmujem zgolj enosmerno, namreč da bi morala teorija nekako nadvladati prakso - bog mi je priča, da se kaj takega verjetno še dolgo ne bo zgodilo. Seveda, vkolikor ne prevzamemo stališča, da je vsaka praksa načeloma teoretsko opredeljena, česar pa tod v skrajni obliki storiti ne nameravam. Bolj mi gre za medsebojno povezavo teh dveh pojmov, »teorije« in »prakse«. In ravno od tod bi zastavil svoje začetno vprašanje naslovu revije »Teorija in praksa«, obračajoč se na veznik »in«, katerega v logiki lahko pojmujemo kot konjunkcijo. Ali nam ta veznik zagotavlja ujemanje, skupni teren, oziroma pokritje dveh terminov, kot sta pravkar omenjena? Nisem docela prepričan. Poglejmo primer, kakršnega bi v žaru svoje kritike ideologije (nemške, seveda) navedel mladi Kari Mara. Imamo »jabolka« in »hruške«, pa jih zložimo lepo na dva kupčka, na enega jabolka, na drugega hruške. Tako imamo jabolka »in« hruške, ene poleg drugih, nimamo pa česa, kar bi ju družilo, z izjemo naše razporeditve, namreč da smo bili postavili en kupček zraven drugega. Poleg tega lahko postavimo še kupček »sliv«, »mandeljnov« in kaj podobnega, vendar bosta za tole razpravo dovolj že kar dva termina. No, da bi združili »jabolka« in »hruške«, rabimo skupni imenovalec, namreč pojem, pojem »sadež«. Opazili ste že gotovo, da Mara česa podobnega niti v mislih ne bi izjavil. On pač izhaja od kritike Hegla, pravzaprav kritizira spekulativno konstrukcijo, ki postavlja na prvo mesto nekaj teoretičnega, pojem, in obravnava posamične empirične, praktične primerke tega pojma, »sadeža«, namreč »hruške« in »jabolka« kot instance povnanjenja, opredmetenja tega pojma. In vendar se mi zdi potrebno poudariti, da ob takšnem konjunktivnem sopostavljanju terminov, kot sta »jabolka« in »hruške«, nujno rabimo še splošni pojem, ki ju povezuje, če pač želimo, da imata termina (oziroma da imajo termini) kaj skupnega. Tole uvajanje »pojma« mi - tako kot mlademu Marau - ne diši kaj preveč, ter bi zato predlagal drugačen način povezave dveh terminov, namreč disjunkcijo, ki jo vpeljuje veznik »ali«, oziroma »vel« (nisem rekel »aut-aut«!). Ta način povezave mi godi zato, ker ne rabi prej omenjenega pojma, ki bi povezoval »jabolka« in »hruške«, oziroma v naslovu navedeno »teorijo« in »prakso«. Če rečemo »jabolka ali hruške«, lahko v srečnem primeru pride do skupnega preseka, ki ni nujno presek »sadeža«, ampak smo se znašli na področju logike konkretnega. Morda obstajajo jabolka (pri današnjem bioinženiringu se ne bi čudil!), ki niso izven preseka s hruškami. Ni skrivnost, da pride ob tej operaciji do določene zgube, namreč do zgube pojma, ki je korelativna z zgubo razporejanja individuov v zvrsti. In sedaj lahko ponudim v razmislek svoj ne-verjetni predlog: mar ne bi bilo bolje kot da pravimo »teorija in praksa« reči »teorija ali praksa«, če si želimo zagotoviti njun skupni presek? Res na tem mestu ne morem izmeriti vseh posledic tega svojega prelomnega, takorekoč epohalnega predloga misli (kot bi dejali nekateri teoretiki), vendar pa se teoretsko slastim, da sem dregnil v sam praktični temelj naslova, ter da sem se vprašanja lotil pri korenu, namreč pri korenu povezave med teorijo in prakso. Naj rečem zgolj še, da nudi moj predlog temeljitejše možnosti povezovanja med teorijo in prakso, kot pa smo priča pri njuni konjunktivni povezavi. Slednja namreč potrebuje vsaj še en povezovalni obči termin, ki v »teoriji« in »praksi« ni nujno zaobsežen, in si ga zatorej lahko prilaste ideološki (neupravičeni) posegi. »Človek« in »ustvarjalnost« sta morebiti na spisku, vemo pa, da se Marx ni mogel strinjati z ideološko obliko Človeka, vzdignjenega nad posamične individue (in včasih vihajočega nos nad razrednim bojem), ter da mu »ustvarjalnost« kot nekontrolirana eruptivnost duše ni bila preveč povšeči. S tem ne želim reči, da Marx ne bi bil aristoteljanec v najboljšem smislu tradicije te besede. Prav tako naj zgolj še aforistično dostavim, da zahteva prava povezava po mojem mnenju tri termine oziroma krožnice, katere moramo na določen način združiti v en preplet (tako se znebimo nevarnosti meta-pozicije, poveljevanja v imenu drugih z distance, kot sem pred časom omenil v nekem članku o temeljih samoupravnega sistema). Pri tem je seveda pomembno, na kakšen način povežemo te elemente oziroma krožnice med seboj, pomemben je torej način povezave. No, in če sem opozoril na ta problem načina povezave, ko sem predlagal naslov »Teorija ali praksa«, sem morda trenutno v tej smeri storil že dovolj. Storil sem morebiti dovolj, da nam naslov revije ne bo več zvenel samoumevno. No, in na ta način sem menda nekaj prispeval k svoji po-klicni usmeritvi, k imperativu, katerega mi nalaga stan filozofa (pretiranim praktikom naj povem, da omenjeni stan ne »fila zof«, ampak da gre v srečnih primerih za resno delo v Marxovem smislu: če mi na besedo nočejo verjeti, jih prosim, da naj vsaj tedaj, ko so marksisti, v tej smeri preberejo Marxa). Res sem presenečen, koliko imam nenadoma povedati o tej teoriji in praksi, če se spomnim, kako težko, skoraj sizifovsko nelagodno se mi je zdelo to opravilo, ko me je urednik povabil k sodelovanju! Že sem na področju filozofije, katera me trenutno jenja privlačiti, na področju neke vrste teorije o praksi, katera pa ravno ni tako zelo teoretska, in sem zato prepričan, da bi se marksisti morali z njo malo več kot doslej ukvarjati. V mislih imam praktično filozofijo, ki se ukvarja z različnimi področji prakse, in v katero sodijo teorija akcije, teorija politike, teorija prava in teorija etike. Ker je »Teorija in praksa« med temi doslej še najmanj prostora posvečala teoriji akcije, je menda najbolj zanimivo, če o tej povem nekaj besed. Sam izraz zveni dokaj nenavadno, zlasti nevajenim ušesom, vendar pa velja omeniti, da je problematika sama stara vsaj tako kot naša tradicija, se pravi kot Aristotel, ter da tudi marksizmu tuja ni. Tod bi rad zapisal nekaj misli o tem področju, bolj informativnih misli, v ta namen pa se bom oprl na zbornik tekstov iz teorije dejavnosti z naslovom »Namera in dejanje«, ki je nedavno izšel pri IC Rijeka, ter sta ga uredila N. Miščevič in N. Smokrovič (1983, biblioteka »Dometi«). Pri tem mi bo prišel zlasti prav uvodni tekst prvega izmed obeh navedenih urednikov v to knjigo. Teorija dejavnosti oziroma teorija akcije v okviru sodobne analitične filozofije predstavlja nekakšno obnovo, renesanso praktične filozofije, in sicer na področju, katerega je marksizem vsaj v tej obliki nekoliko zanemaril, ter bi mu bilo le v korist, ko bi ga pogledal malo bliže, da bi se izognil nevarnosti dogmatizma. Poglavitni problem je v tej smeri vsekakor vprašanje, kako širša, splošnejša teoretska dogajanja ter spoznanja o teh dogajanjih povezati s spoznanji in z analizo dogajanj na ravni posamično-sti (in to je zorni kot, ki marksističnim analizam pogostoma uhaja, poleg tega pa imamo opravka z določeno relacijo med teorijo in/ali prakso, katera nas v tem zapisu posebej zanima). Teorija akcije (dejavnosti) je tista smer analitične filozofije, ki se ukvarja s filozofskimi aspekti pojma dejavnosti in postopkov. Ob tem se najprej zanima za naš način razumevanja dejavnosti ter za naš način kako razumemo naš običajni govor o postopkih. Na tak način se lahko teorija akcije vzpostavi kot samostojna panoga, in sicer kot samostojna zlasti glede na tradicionalno problematiko praktične filozofije (npr. Kant in Aristotel), kjer je bilo vselej izhodišče pri temeljnih vprašanjih etike. Pri novi zastavitvi takšna obča, temeljna vprašanja, niso več nujno izhodišče razprave, ampak v postopku razlage pridobe bolj vlogo ilustracije razlage dejavnosti (običajnih) dejavnikov. Tod so sedaj v ospredju vprašanja, kako pride do povzročevanja postopkov, vprašanja načinov na katere lahko postopke opredeljujemo in opisujemo. Temeljne probleme etike in morale v argumentativnem postopku zamenjajo nove discipline, kakšne so logika in teorija odločanja. Slednje so nam potrebne zlasti zato, ker se najprej ozremo na način, kako o postopkih govorimo, in je zato treba zgraditi na začetku teorijo pomenjanja. Zanimivo je pogledati tri glavne smeri teorije akcije, kakršne obstajajo danes, glede na razlago dejanj. Temeljna pri tem je razlaga dejanj s pomočjo razlogov, kjer nastopata dve sestavini. Vzemimo Franca, ki popije kozarec vode. Prva sestavina pri tem je, kaj dejavnik (Franc) želi doseči s svojim postopkom (ugasiti svojo žejo), druga sestavina pa je spoznavna (če je Franc posegel po kozarcu, je to storil zato, ker je sklepal, da je v njem pijača). Dejavnik (Franc) torej izbira svoja sredstva za izvedbo postopkov glede na svoja prepričanja in želje. Tri omenjene teorije izkoriščajo pri razlagi dejanj s pomočjo razlogov nekaj načelnih možnosti. Prvo zanima osmišljevanje razlogov pri osmiš-ljanju individualnih akcij, dejanj, drugo splošnejše zakonitosti, tretjo pa sintetični način združevanja dveh ravni pri pojasnjevanju dejanj. Prvo teorijo najbolj zanima opis, pod katerim lahko razložimo določeno dejanje ali postopek, pri tem pa seveda ni toliko v ospredju vzročna komponenta razlage, ampak je poudarjena nemožnost popolne določitve praktičnih postopkov, kot področja, katero ne sodi v strogi deduktivni niz razlage. Drugo teorijo oziroma zvrst teorij zanimajo splošne zakonitosti pri pojasnjevanju razlogov za izvedbo dejanj, pri čemer si pomaga z vzročno sestavino pri razlagi; ta teorija je izdelala praktični silogizem, katerega obeležuje možnost posplošitve sklepanj o dejanjih, ter v tej smeri meni, da bi bilo mogoče dejanja, akcije pojasniti bolj znanstveno, kot je o tem prepričana prva teorija. Končno imamo tretjo teorijo, ki se mi zdi še najbolj zanimiva, že zato, ker združuje na pogled nezdružljive zadeve. Če imamo možnost pojasnitve posamičnih dejanj ter sestavin dejanj s pomočjo vzročnih mehanizmov (denimo, na fizikalni podlagi), na drugi strani ne smemo pozabiti na možnost razlage celote posamičnih dejanj (npr. sedaj s pomočjo ekonomske, in ne več fizikalne znanosti). Ravno v tem se mi zdi določen most, ki ga tako poredkoma najdemo med (našimi) družboslovci in naravoslovci. Opis, da je Franc prepričan, kako se v kozarcu nahaja pijača, nam pojasni njegovo dejanje, dejanje dejavnika (Franca), da je izpil tekočino, ki se je v kozarcu pač nahajala. Na tej ravni razlaga ni vzročna, ampak imamo opravka z empirično posplošitvijo spoznanj. Vendar kljub temu, da vzročne povezave med opisom in dejanjem ne moremo navesti v skladu z zakoni naravoslovja, lahko predpostavimo, da oba dogodka lahko opišemo s tako zvrstjo opisa, ki ju bo predstavil kot primerka splošnega zakona. Teorija akcije prične z analizo individualnih postopkov in dejanj, ter zato lahko rečemo, da najprej izdela teorijo o praksi. Ker smo v analitični tradiciji, se seveda postavlja kot precej težko vprašanje prehod k splošnej-šim zakonitostim, katere imajo družbeno, na primer sociološko ali ekonomsko vzeto širšo veljavnost. Vendar imamo na koncu, ob tretjem primeru naših teorij (njihov predstavnik je Davidson) pristop, ki je pomemben zato, ker (v tem je danes skoraj izjemen) omogoča hkratno upoštevanje filozofskega, teoretskega, ter bolj praktičnega, znanstvenega zornega kota. In kako mu je to uspelo? Tod postavljam svojo hipotezo, ki se bo ujela s prvimi mislimi, kot sem jih bil zapisal, namreč, da je koristno včasih postaviti za izhodišče najprej disjunkcijo namesto konjunkcije, torej Teorijo ALI prakso namesto teorije in prakse, da bi nato na novi ravni prišli do njune produktivne povezave in preseka. Res je, mi bo kdo zabrusil, vendar vse to zveni zelo kantovsko. Ta moj potencialni sogovornik bo nemalo presenečen, ko mu bom zaploskal, mu dejal, da je na pravi poti, in naj pogleda spis o temle problemu, nekje med Kantom in Heglom, kakor so ga postavili nemški klasični filozofi: o prigodni izreki, da je nekaj sicer lahko teoretsko dobro, ne velja pa za prakso. JOŽE ŠTER Normativno in dejansko Če govorimo o razmerju praksa-teorija z vidika morale, potem se posebnost tega razmerja gotovo kaže kot razmerje med dejanskostjo in normativnostjo, med »je« in »treba je«. (Nekateri celo sodijo, da je to nasprotje bistvo morale in hkrati njeno samouničujoče protislovje). Toda ali ni nasprotje med dejanskim in normativnim nujna sestavina tudi prava, politike, gospodarjenja itd., ali pa je to le nasprotje moralne sestavine prava, politike, gospodarjenja itd., torej le morale prava, politične morale, poslovne morale itd.? Še več, ali ni to nasprotje med teoretičnim in praktičnim prisotno povsod, na vseh področjih družbenega življenja? Gotovo, toda posebnost morale naj bi bila prav to, da je v znanosti merilo vrednosti teorije praksa, v morali pa ravno obratno, merilo vrednosti moralne prakse naj bi bila norma, skladnost te prakse z normativno-vrednostnim sistemom. Nasprotje med normativnim in dejanskim je nujna sestavina morale in sploh vsake človekove praktične dejavnosti. Če ne bi bilo razlike ali celo nasprotja med normativnim in dejanskim, med željami, cilji, ideali in stvarnostjo, obstoječim, potem nobeno delovanje sploh ne bi bilo potrebno. Delovanje, praksa je prav preoblikovanje obstoječega v skladu z normo (željo, ciljem, potrebo), torej spreminjanje dejanskosti v vredno dejanskost. Razcep med dejanskim in normativnim je torej tudi motiv, vzgib moralne prakse. Seveda ne vedno. Če je razhajanje med normativnim in dejanskim, med besedami in dejanji preveliko, potem to vpliva destimulativno; namesto delovanja lahko to povzroči apatijo in zato krizo. Če je bilo to teoretično videnje tega razmerja, je treba pogledati, kakšno je to razmerje v naši družbeni praksi? V zadnjih dneh, treh letih se je v Jugoslaviji zvrstilo več političnih in znanstvenih srečanj, ki so obravnavala to tematiko; če ne omenjam posebej kongresov ZK in skupščinskih razprav ter mnoštvo člankov ali celo kakšne knjige, potem je treba omeniti Ziherlove dneve (odgovornost - 1981, krizni pojavi - 1982), kongres samoupravi j alcev (1983), okroglo mizo o morali v Splitu (1983), Svetozareve susrete (morala - 1983). Tudi če ne bi poznali drugih dejstev, bi mnoštvo teh srečanj, zborovanj ipd, samo zase najbrž dovolj zgovorno govorilo o stanju morale v naši družbi. Ugotovitve vseh teh srečanj so dokaj enotne: kriza morale! Izrazi, s katerimi se opisuje to stanje, kažejo na mnogostranost te krize: homo Balcanicus, balkanizacija (kratkoroč- 1 Praksa izvira iz teorije in je tudi merilo njene resničnosti, zato bi bilo bolj marksistično Praksa in teorija, namesto Teorija in praksa. nost, korupcija itn.), »bela stavka«, dvojna morala, frazerstvo, dvoličnost, moralni oporunizem, voluntarizem, obstoj ilegalnega sistema odnosov itd. Skratka, razcep med besedami in dejanji povzroči apatijo, torej nedelova-nje. To pa je seveda najbolj nevarna točka tega razcepa. Apatija v praksi pa ne sme pomeniti tudi apatije za teorijo. Teorija ne more in ne sme čakati na nekakšen veliki dogodek, ki bo množice porinil iz apatije, ampak si mora s svojimi sredstvi prizadevati za spremembo stanja. Naloga teorije ni le, da »drži ogledalo času«, ampak da išče vzroke za obstoječe stanje in skrbi za njegovo spremembo. Naša teorija pa se žal vse preveč pogosto omejuje le na nekakšno fenomenologijo krize morale. Vendar tudi zgolj ugotavljanje razcepa med besedami in dejanji kaže - zdi se - da vemo za normativno, vemo, kakšna bi morala biti moralna praksa. Zakaj tedaj ne delamo tako? Razcep med predpisi in dejanskostjo poznamo na vseh področjih, tudi na tehničnem. Spoznane naravne zakonitosti postanejo predpisi tehnične prakse. Toda med tehničnimi in družbenimi predpisi so vendarle velike razlike. Nespoštovanje tehničnih predpisov se sankcionira stihijno, samodejno, naravno, torej tudi stalno. Kršenje družbenih norm pa lahko sankcionira le človek sam, torej lahko sankcioniranje tudi opusti. Če sta torej pri nas normativno in dejansko v izrazitem rezcepu, potem je bistvo problema skrito v odgovoru na vprašanje, kakšni ljudje smo? Za neuresničevanje družbenih norm so odgovorni edinole ljudje. Ali niso lahko krivi tudi napačni, neživljenjski itd. predpisi? Seveda, toda ti so spet le delo ljudi. Ti predpisi so lahko tudi v nasprotju z objektivnimi družbenimi zakonitostmi, toda vzroki za to neskladje so spet subjektivni. Razlogi za razcep med normami in dejanskostjo so lahko v praksi ali v teoriji. Neka raziskava med člani ZK je pokazala, da le 10% komunistov misli, da njihovi tovariši upajo povedati to, kar mislijo; 23% anketirancev meni, da člani njihove osnovne organizacije skrbe le za svoj interes, 35%, da so njihovi tovariši vstopili v ZK le zaradi osebnih koristi (leta 1976 je bilo takega mnenja le 22% anketirancev).2 Oportunizma, zlasti moralnega oportunizma se dobro zavedamo, toda ne zmoremo menjati ljudi, ne upamo sankcionirati nemoralnosti, nespoštovanja norm in oportunizma. Namesto ljudi menjamo predpise. Pa ne samo to. Nemoč moralnega razsojanja in ukrepanja se kaže tudi v težnji, da se vse mogoče podrobnosti do popolnosti določijo s pravnimi predpisi. Moč in pomen morale se tako (hote ali nehote) samo zmanjšujeta. To ni le zgrešena praksa, ampak tudi zgrešena teorija. S takim ravnanjem samo utrjujemo zavest, da predpisov ni treba spoštovati ter da se ob nespoštovanju predpisov ni treba bati sankcij. »Spreminjati tako zavest (ki je že davno ,zajela množice in postala materialna sila') je dosti težje, kot menjati ekonomske instrumente in politični sistem.«3 Družbena 2 Glej več v Ivan Šiber, Konformizem i Savez komunista. Naše teme 5/1983. 3 Mirič J., Etika rada - rad etike, referat na Svetozarevskim susretima, 1983, str. 25. vloga morale ni majhna. Moralna moč lahko nadomesti mnoge druge izgube. Leta od 1941 do 1951 to pripričljivo dokazujejo. Toda to obdobje je značilno tudi po tem, da smo se veliko ukvarjali z »izgradnjo novega človeka«. Kasneje smo se vse bolj posvečali izgradnji industrije, gospodarstva, političnega sistema ipd. Bolj pa, ko smo gradili tovarne, več kot smo imeli zakonov, manj je bilo morale. To ne kaže le ponovno na zgrešenost sociologizma, ki mu je morala le posledica ekonomske baze in političnega sistema, ampak tudi na pomembnost etične teorije oziroma še bolj na daljnosežnost teoretične zmote. Iluzija o vsemogočnosti pravnih predpisov (a pravijo, da se bližamo normativni entropiji) je hkrati izguba zaupanja v človeka. Ali ni absurd, da si naš prototip humanističnega socializma tako spodkopava temelj na katerem stoji?! Ali se tega absurda zavedamo dovolj - dovolj vsaj teoretično? V naši etiki in (aksiologiji sploh) so številne zmote, nejasnosti, slabosti. V normativni zavesti pa je poleg tega še veliko neznanja in napačne zavesti.4 Etične zmote in moralno neznanje niso le slabosti teorije in normativne zavesti. Zavest (teorija, zamisel, normativna zavest ipd.) je vedno bistvena sestavina moralne prakse. Napačna zavest zato vedno pomeni tudi že napačno prakso (če se akcija zares uresničuje skladno z zamislijo). Za moralno prakso je teoretičnost relativno pomembnejša kot pri drugih vrstah prakse. Za razliko od znanstvene napbvedi (ki le podaljšuje trende družbenega samotoka) moralna zamisel obsega projektiranje sredstev, sil, surovin itd, tako da bi z akcijo spremenili ta samotok; pri tem moramo poznati ne samo znanstveno napoved (oz. napovedi - saj je večinoma več realnih možnosti), ampak je treba med večimi realnimi možnostmi izbrati najvrednejšo. To pa zahteva poleg poznavanja realnih možnosti tudi poznavanje objektivnih potreb človeka. Za uspešno moralno prakso je torej potrebno relativno več teoretičnosti (znanja, mišljenja) kot pri drugih vrstah prakse. Napačna zamisel zato ni samo v nasprotju z objektivno realno možnim, ampak tudi objektivno moralno vrednim. V nasprotju s tem pa - celo v naši marksistični teoriji - prevladuje stališče, da je morala področje ateoretičnega, ker so norme (oziroma vrednote) ateoretične. Vrednote naj bi bile le čustveno - voljni odnos subjekta do objekta, torej nekaj bistveno iracionalnega. V praksi to pomeni, da vsak pač lahko ima svoje stališče, pri njem trmasto in neargumentirano vztraja ne glede na posledice. To pojmovanje je precej prodrlo tudi v politično (in sploh moralno) prakso.5 Tako se pri moralnih ocenah nenehno sklicujemo na dobre namene sestavljalcev zakonov, 4 Primerjaj: J. Ster, Socialistična morala in morala v socializmu, DE, 1981, str. 116-123. 5 Tako imamo recimo absurdni položaj, ko določajo višino solidarnostne pomoči tisti, ki jo prejemajo. resolucij, planov itn., bolj malo pa nas zanimajo nemoralne posledice. Razcep med besedami in dejanji je tako očiten še z enega vidika. Vrednote so vedno odnos subjekt-objekt, toda to ni nujno subjetivi-zem. Razmerje med konkretnim objektom X in konkretnim subjektom Y je tudi objektivno razmerje za drugi subjekt. Za možnost teoretičnega spoznavanja, torej svet vrednot (normativnega) ni načelno nič drugačen kot katerokoli drugo objektivno razmerje. Tudi merilo vrednostno-nor-mativnega sistema je tedaj praksa in ne obratno. Toda ali ni v znanosti praksa merilo vrednosti teorije, v morali pa ravno obratno, norma merilo vrednosti moralne prakse?! Ali ni tudi pri drugih vrstah prakse merilo njene vrednosti skladnost s teorijo?! Ta odgovor se zdi presenetljiv in celo idealističen. To je točno, toda le, če normo in teorijo razumemo utopično, idealistično, abstraktno-humani-stično ipd. To merilo je lahko le norma (teorija), ki je bila v praksi že preizkušena. Norma je merilo prakse, toda le v logičnem, ne pa časovnem smislu. Toda abstraktno-humanistično pojmovanje ni značilno samo za praksiste, ampak tudi za našo politiko, ko se npr. pričakuje in zahteva od blagovnih proizvajalcev, da skrbijo za splošne družbene koristi, da bodo dobri gospodarji, a stalno socializiramo izgube, nedelo, slabo delo, ko se pričakuje, da bodo ljudje ravnali v skladu s predpisi, ne da bi ravnanje v nasprotju s predpisi (dogovori, sklepi itd.) dosledno kaznovali, namesto da se skrivamo za nek lažni humanizem. To je le nova dvojna morala: ena za moralne, druga za nemoralne (ena dnevna in ena nočna morala)! Norma je lahko le tisto, kar je realno možno. Zahteva, ki je v nasprotju s tem, kar objektivno ni (realno) možno, ni nič drugega kot moralizem (utopizem, abstraktni humanizem ipd.). Kaj je realno možno, je vedno določeno s konkretnim položajem. Možnost (norma) je torej prisotna v sedanjosti, treba jo je le odkriti, spoznati. Celo za okorele pozitiviste je torej normativno dostopno teoriji. Seveda pa to pomeni tudi, da norma ni vse, kar sicer imenujemo normo (recimo enakost, po enakopravnost ženske in moškega itd.) Sicer pa sploh: cilj naše družbe je zamenjati državo in pravo s samoupravljanjem, t. j. moralo, toda tako malo vemo o morali. Če bi kdo javno nastopal, a ne bi recimo, ločil vodika in kisika, bi ga ne jemali resno ali pa bi ga proglasili za norca. Toda če kdo, ki javno nastopa, ne razlikuje niti etike od morale, pa... ANDREJ KIRN udk 330.111.4:141.821 Alternative Marxove vizije razvoja produktivnih sil Tudi o viziji je treba vizionarsko misliti. Brez vizije se tone v močvirje pragmatizma in empirizma. Kategorija produktivnih sil se je zgodovinsko oblikovala v okviru meščanske politične ekonomije (Petty, Skarbek, Say, List, Adam Smith, Ricardo idr.) Ne nastopa v nemški klasični filozofiji, pa tudi ne v utopičnem socializmu, čeprav se je veliko ukvarjal z industrijo.' V politični ekonomiji se je na produktivne sile gledalo predvsem kot na izvore nacionalnega bogastva. Pri Marau produktivne sile dobijo odločilen pomen v obči teoriji družbeno-zgodovinskega razvoja, pri razumevanju vsakokratne strukture družbe, načina produkcije, narave produkcijskih odnosov, družbene delitve dela, človekove svobode, teoretskega in praktičnega prisvajanja narave idr. Pred Maraom pojem produktivnih sil ni bil nikjer vtkan v take raznovrstne povezave. Nedvomno je to ena izmed osrednjih kategorij zgodovinskega materializma. Mara jo ohranja na visoki ravni abstraktnosti, nedoločenosti in jo redko ponazarja s konkretnimi vsebinami, ki pa ne izčrpajo njenega obsega. Maraove vsebine produktivnih sil ni mogoče niti popolnoma subjektivizirati, tj. zožiti zgolj na produktivne človeške moči in še manj zgolj objektivizirati, instrumen-talizirati, tj. zožiti na tehnološko, materialno vsebino. Materialna narava produktivnih sil je za Maraa širša kot tehnološka, saj, npr., med produktivne sile uvršča tudi vola, ki vleče plug, naravne sile, delitev dela, znanost idr. Na razvoj produktivnih sil Mara ne gleda zunanje instrumentalno, zgolj kot sredstvo produkcije, ampak kot na izraz posamičnih strani človekovih bitnih moči, njegovih zmožnosti in zasnov. »Ker ti pogoji na vsaki stopnji ustrezajo sočasnemu razvoju produktivnih sil, je njihova zgodovina hkrati zgodovina razvijajočih se in od vsake nove generacije prevzetih produktivnih sil in s tem zgodovina razvoja sil individuov samih.« (Kari Mara-Fridrich Engels, Izbrana dela, zv. II, Ljubljana 1976, str. 86, nadalje uporabljena kratica MEID.) V ekonomistični in stalinistični zožitvi produktivnih sil je bila ta globoka filozofsko-antropološka razsežnost produktivnih sil izgubljena. S tem je bilo onemogočeno globlje spraševanje o smislu in potrebi nenehnega razvoja produktivnih sil in kako se s tem spreminja samo družbeno-zgodovinsko bistvo človeka. Produktivne sile ostajajo le še sredstva za zadovoljevanje potreb, širjenje potrošnje, dviganje produktivnosti človekovega dela, konkurenčne sposobnosti, širjenje vojaške moči ipd. Instrumentalizacija produktivnih sil vključuje instrumentalno razumevanje družbenega razvoja, človekovega dela in človeka samega. Pomemben napredek Saya pri razumevanju produktivnih sil je Marx videl v tem, da je ta odkril antagonizem razvoja družbenih in individualnih produktivnih sil. Delitev dela kot družbena produktivna sila obuboža po Sayu sposobnosti vsakega človeka (gledano individualno). Marx odkloni Sayevo rešitev tega protislovja, namreč, naj bi država kontrolirala in zaustavila razvoj produktivnih sil in jih spravila v sklad z individualnim razvojem. Sam razvoj produktivnih sil mora po Marxu prerasti in omogočiti razrešitev tega protislovja. Razvoj produktivnih sil je bil po Marxu izsiljen na stroške večine, toda »...končno se ta antagonizem zlomi in sovpade z razvojem posamičnih individuov, da je torej višji razvoj individualnosti odkupljen v zgodovinskem procesu, v katerem so žrtvovani individui...« Kari Marx: Produktivkrafte und Produktionsverhaltnisse, Frankfurt am Main 1983, str. 75), Protislovni razvoj družbenih produktivnih sil glede na razvoj individuov podrejenega razreda je podoben heglov-skemu razvoju absolutne ideje, ki za dosego svojega smotra žrtvuje posameznike. Ves razvoj produktivnih sil v 20. stoletju še vedno poteka na odtujen način, kot žrtvovanje individuov. Brezposelnost, degradacija dela, industrijska patologija - so konkretne, neposredne oblike »žrtvovanja individuov«. Tudi novejša revolucija v mikroelektroniki, ki ustvarja mate-rialno-tehnološke temelje za zlom tega antagonizma, se plačuje s pohab-ljanjem na tisoče delavcev. Dela se z materiali, ki dražijo kožo, povzročajo izpuščaje, vrtoglavost, bruhanje, okvare oči zaradi dela z mikroskopom ter izkoriščanje cenene, zlasti ženske delovne sile. V jugovzhodni Aziji, kjer imajo ameriške transnacionalke svoja podjetja na področju mikroelektronike, znaša dnevna mezda (npr. na Filipinih) 0,8-0,6 dolarjev. Čez štiri leta imajo zaposlene žene tako pokvarjen vid, da ne morejo več delati in se predajo prostituciji (Microelectronics. Capitalist Techno-logy and the Working Class, London 1980, str. 19). Sporazumi o uvajanju mikroelektronike in tehnoloških inovacij med sindikati in upravami, postavljajo meje degradaciji dela, odpuščanju delavcev, vključujejo zahteve po organizirani prekvalifikaciji. Vse to kaže na upiranje delavskega razreda temu, da bi razvoj najmodernejših produktivnih sil bil odkupljen z najbolj grobimi oblikami njegovega žrtvovanja. Tudi državno centrali-stična-socialistična oblika razvoja tako produktivnih kot destruktivnih (vojaških) sil je bila odkupljena z žrtvovanjem posameznikov. Če so točna in ne ideološko fabricirana novejša razkritja o razvoju sovjetske atomske bombe, potem imamo pred seboj srhljivo podobo brezobzirnega (ne samo zaradi nepoznavanja nevarnosti radioaktivnega sevanja) žrtvovanja živ- ljenja in zdravja ljudi, da se razvija vojaška in civilna atomska tehnologija. Kot je nekdaj prodor moderne britanske tekstilne industrije v Indijo bil tlakovan s kostmi indijskih tkalcev, tako je v mednarodne ekonomske okoliščine proizvodnje in difuzije modernih produktivnih sil vtkano vegetiranje milijonov življenj na robu človeške eksistence ter lakota in smrt milijonov ljudi. Marxova vizija zloma ant^gonizma razvoja produktivnih sil družbenega dela na račun individuov in celih razredov ne samo, da adekvatno izraža najgloblje družbeno bistvo dosedanjega razvoja produktivnih sil, ampak še vedno ostaja nujni humanistični, politični program in inspiracija. Industrijska revolucija je po Marxu iztrgala orodje iz človekove roke in ga prenesla na stroj. Za sodobno tehnološko revolucijo na temelju mikroelektronike pa bi lahko rekli, da je iztrgala človeku samo roko in glavo in jo vgradila v elektronske-tehnološke sisteme. To je začetek konca industrijskega tipa razvoja produktivnih sil in z njim je povezana tudi globoka kriza gospodarske rasti v sedemdesetih in osemdesetih letih. Leta 1979 je Economist poročal, da je tehnologija dosegla svoj plato. Proučitev novejših trendov inovacij na področju kemije in poljedelstva je pokazal, da je spektakularni val inovacij v zatonu. V letih 1970-1980 niso bila uvedena nobena radikalno nova sintetična vlakna in industrija je svojo pozornost obrnila k izboljšavam industrijske tehnologije. (Colin Norman: The God that Limps. Science and Technology in the Eighties, New York, London 1981, str, 106). Do tega inovacijskega upada je prišlo, čeprav so izdatki za raziskovanje in razvoj v teh industrijah narasli. V poljedelstvo so bili od leta 1970 uvedeni redki novi učinkoviti pesticidi. ZDA, Francija, Egipt, Kitajska ugotavljajo upadanje produktivnosti v poljedelstvu. Inovacijski val se je v sedemdesetih letih preselil na področje aplikacije mikroelektronike in biotehnologije. Z njima pa se ponuja velik inovacijski prodor na vseh sektorjih industrije, zdravstva, izobraževanja, bančništva, poljedelstva in vseh vrst storitev, kar bo vodilo k temeljnim spremembam v industrijski proizvodnji, organizaciji dela, družinskega in vsakodnevnega življenja. Po J. Forrestru je naša dosedanja tehnologija izčrpala svoje možnosti. Od leta 1960 dalje ni bilo velike, radikalno nove, komercialno uspešne tehnološke inovacije, ki bi bila primerljiva z letalom, televizijo, antibiotikom, najlonom, računalnikom in elektroniko. Stvari, ki so resnično nove, se ne skladajo s sedanjo tehnološko infrastrukturo. Počakati morajo do naslednjega velikega tehnološkega vala (prav tam, str. 108). Tri pomembne odlike ima mikroelektronska tehnologija: rastočo inteligi-bilnost in senzibilnost, fleksibilnost (spreminjajo se programi za nove operacije in opravila, ne pa sama tehnologija) univerzalnost aplikacije na vseh področjih človekovega dela, od diskretnih materialnih delovnih procesov do informacijskih in logično-informacijskih procesov. Možnosti klasične avtomatizacije so bile omejene predvsem na množično proizvodnjo, in že to zlasti kontinuiranih procesov (kemijska tehnologija, proizvodnja cementa, papirja, nafte). Nobena tehnologija pred mikroelektron- sko ni imela takšne univerzalnosti. V Marxovem času se je govorilo o parnem stroju kot o univerzalnem pogonskem sredstvu, toda ta univerzalnost je bila omejena na področje energetike in je bila ta energija popolnoma neprimerna za kakšno kompleksnejšo avtomatizacijo. Že obstoječe in načrtovane robotizirane tovarne zelo nazorno potrjujejo Marxovo misel, da človek v veliki industriji izkorišča minulo opredmeteno delo (zlasti še znanstveno delo) kot kakšno naravno silo. V poljedelstvu je po Marxu prvič prišlo do neskladja med produkcijskim in delovnim procesom, ko produkcijski proces ni delovni proces v tistem odseku, kjer naravni procesi dopolnjujejo začetno človekovo delo. Univerzalna uporaba mikroelektronike ima tendenco, da širi tisti obseg produkcijskega procesa, ki ni hkrati delovni proces in ne zahteva neposredne navzočnosti delavca. Industrijske delovne procese se sedaj vse bolj spreminja v analogijo avtonomno delujočih naravnih procesov. Kapitalizem razvija univerzalne produktivne sile, ki so možni materialni temelj univerzalne osvoboditve človeka. Predhodnje omejene stopnje razvoja produktivnih sil so bile po Marxu podlaga za omejene osvoboditve. »Dejansko je bila stvar seveda taka, da so se ljudje vsakokrat osvobodili tako daleč, kolikor so jim predpisovale in dovoljevale - ne njihove idealne predstave o človeku, marveč eksistirajoče produktivne sile. Vsem dosedanjim osvoboditvam pa so bile za podlago omejene produktivne sile, katerih produkcija, nezadostna za celo družbo, je le tedaj omogočala razvoj, če so eni zadovoljevali svoje potrebe na račun drugih in so s tem eni - manjšina - dobili monopol na razvoj, medtem ko so bili drugi - večina - zaradi kar naprej trajajočega boja za zadovoljitev najnujnejših potreb zaenkrat (tj. do ustvarjenja novih revolucionarnih produktivnih sil) izključeni od vsega razvoja«. (MEID, zv. II, str. 295-296.) Prisvajanje univerzalnih, totalnih produktivnih sil je hkrati preobrazba delnih individuov v totalne, univerzalne individue, ki razvijajo svoje totalne, mnogostranske sposobnosti. »Le proletarci sodobnosti, ki so do kraja izključeni iz vsakega samou-dejstvovanja, lahko uveljavijo svoje popolno samoudejstvovanje, ki ni več omejeno in ki sestoji iz prisvojitve totalnosti produktivnih sil in razvijanja totalnosti sposobnosti, ki iz njih izvira. Vse prejšnje revolucionarne prisvojitve so bile omejene, individui, ki so bili bornirani, samodejavni zaradi omejenega produkcijskega instrumenta in zaradi omejenega občevanja, so si prisvojili ta omejeni produkcijski instrument (67) in so se zato dokopali le do nove omejenosti.« (MEID, zv. II, str. 92.) Same socialne revolucije, in to velja tudi za socialistične, so po Marxu očitno nezadostne, da bi se lahko ljudje z njimi osvobodili svoje materialne in s tem občečloveške in družbene omejenosti. Pogosto se Marxu postavlja »nerodno vprašanje«, ki naj pokaže na defekt v njegovem razumevanju zveze med produktivnimi silami, produkcijskimi odnosi in socialno revolucijo, češ, zakaj do socialistične revolucije ni prišlo v kapitalističnih deželah z razvitejšimi produktivnimi silami in zakaj silovit razvoj produktivnih sil v kapitalizmu v 20. stoletju ne razvija razrednih protislovij in njihove razrešitve v smeri socialistične revolucije. Nesporazumi nastanejo že v zvezi z metodologijo, širino ali ozkostjo razumevanja protislovja med produktivnimi silami in odnosi. Nekateri ga razumejo v nacionalnem-državnem okviru in omejenem časovnem obdobju, pri Marxu pa je šlo za globalno razumevanje protislovja med produktivnimi silami in odnosi na ravni formacije družbe in ne zgolj posamičnih družb znotraj te formacije. Že v Nemški ideologiji Marx in Engels poudarita, da protislovje med zavestjo in družbenimi razmerji ni nujno izraz protislovja med družbenimi razmerji in nacionalno razvitostjo produktivnih sil, ampak izraža nasprotja med nacionalno zavestjo in prakso drugih nacij. (MEID, zv. II, str. 37.) Kapitalistična formacija družbe je planetarna, svetovna in zato so učinki razvoja njenih produktivnih sil planetarni, globalni, kar pomeni, da se družbena protislovja med produktivnimi silami in odnosi lahko koncentrirajo, prenašajo in izrazijo v različnih družbah s časovnim premikom in ne ravno tam, kjer so produktivne sile najbolj razvite. Mednarodna ekonomska odvisnost omogoča časovni in prostorski premik protislovij. Ne izvaža ali uvaža se samo moderne tehnologije, znanja, know-howa, finančnega kapitala, ampak se izvaža in uvaža tudi protislovja med produktivnimi silami in odnosi. Gledano globalno, planetarno, ni Marxova teorija o razmerju med produktivnimi silami in odnosi prav nič omajana, s tem, da ni prišlo do socialnih revolucij v razvitih kapitalističnih deželah zahodne Evrope in Severne Amerike. Ta sistemski pogled je zajet v Marxovem spraševanju konec 50.-ih let. »Za nas je težko vprašanje tole: na kontinentu je revolucija preteča in bo tudi takoj prevzela socialistično naravo. Ali ne bo v tem kotičku nujno zatrta, ker je na veliko večjem področju gibanje meščanske družbe še v vzponu?« (Marx-Engels, Werke, zv. 29, str. 360.) Pri Marxu se protislovja med produktivnimi silami in družbenimi odnosi razrešujejo s socialno revolucijo, danes pa se planetarno lahko razrešijo tudi v skupnem grobu obeh družbenih formacij. Komunizem mrtvih, pa ne ravno komunisti, ampak tudi vsi drugi, ne potrebujejo. Razvoj produktivnih sil v socializmu je Marxa pustil zaenkrat na cedilu. Socializem je bil sposoben mobilizirati in organizirati hitro, kvantitativno rast produktivnih sil, majhen pa je bil njegov prispevek k ustvarjanju originalnih prodorov pri kvalitativnem spreminjanju produktivnih sil. Ni mogel spremeniti dosedanje smeri razvoja produktivnih sil in ga vsiliti kapitalizmu. Razlage za to ne moremo iskati nikjer drugje kot na poli-tično-ekonomski ravni. Lahko in potrebno je, da pritegnemo zgodovinske olajševalne okoliščine, toda čimbolj se socializem oddaljuje od svoje izhodiščne točke, tembolj je ta razlaga nemočna in neprepričljiva. To omrtvičenje razvoja produktivnih sil je samo materialni izraz silnega omrtvičenja in zadušitve vsestranske ustvarjalne manifestacije individualnih zasnov in zmožnosti ljudi. V precejšnjem delu meščanske kritične družbene misli in tudi vsakdanje družbene zavesti sta nenehni razvoj produktivnih sil in gospodarska rast izgubila svojo privlačno silo in smisel. Tudi marksistično misel je oplazil ta mrzel tuš. Nismo še povsem izmerili daljnosežnih konsekvenc te intelektualne in praktične krize. Vprašljiva je postala Marxova ocena, da je ključna meja za razvoj kapitala kapital sam, ne pa nekakšne zunanje, fizične meje. Obsežna ekološka spoznanja vse bolj prepričljivo kažejo, da obstajajo in da bodo vse bolj pokazale svojo moč zunanje, fizične meje za nenehno razširjeno kapitalistično in socialistično produkcijo. Trmasto vztrajamo pri neizčrpnih možnostih naše Zemlje in naše biosfere. Izmišljamo si nove tehnološke možnosti in zvijače, s pomočjo katerih bi to neljubo resnico zanikali ali prelisičili. Z našim potratništvom in z rastjo materialnega bogastva vsaj enega dela človeštva in družbenih slojev, bomo naše otroke potisnili v brezupni položaj, iz katerega bo težko najti izhod. Vprašljiv je postal Marxov cilj celovitega razvoja človeške vladavine nad naravo. Kapitalizem bo postal tudi ekološko nemogoč, toda ali je ekološko mogoč komunizem? Vprašanje je, kakšen komunizem? Komunizem razsipništva in nenehne rasti materialnega bogastva gotovo ne! Materialni razvoj odpravlja in blaži posamične socialne razlike, a hkrati nenehno poraja nove. Razvoj nenehno spremlja začetno privilegirano zadovoljevanje posameznih potreb. Iluzija je iskati v nenehnem razvoju produktivnih sil končno sredstvo za odpravo socialnih razlik. Za vse predkapitalistične produkcijske načine se je po Marxu trenutna potrošnja pojavljala kot zakon omejitve proizvodnje. (Kari Marx, Rezultati nepo-srednog procesa proizvodnje, Beograd 1977, str. 56.) Trenutna potrošnja kot zakon omejitve proizvodnje bo v bodoče ekološko vsiljena. Toda, ali Marxov univerzalni razvoj človekovih sposobnosti, užitkov, potreb kot resnično bogastvo in največja produktivna sila ne implicira nujno tudi neomejenega razvoja materialnih produktivnih sil in materialnega bogastva? Kako naj, npr., znanstvenik razvija univerzalnost svojih sposobnosti, zasnov, če nenehno ne spreminja tehničnih sredstev svojega raziskovanja? Potrebni so vse dražji, vse močnejši teleskopi, mikroskopi, pospeševalniki idr. Vsaka pridobljena informacija pa je odkupljena za ceno določene količine entropije. Naredili smo šele prve korake v razumevanju zakonitosti destruktivne, entropijske strani tudi najbolj ustvarjalnih aktivnosti, ki naj bi po Marxu postale množična aktivnost bodoče komunistične družbe. Brillouin je podčrtal, da v fizikalnem sistemu ne moremo v nedogled, brez konca in kraja izmeriti vsega. Če bi po Brillouinu hoteli izmeriti npr. razdaljo 10~5n cm, bi zahtevana energija bila tako fantastično velika, da bi lahko raznesla na koščke ne samo laboratorij, ampak vso Zemljo. (L. Brillouin: Scientific Uncertainty and Information, London 1964, cit. po ruskem prevodu, Naučnaje neopredelennost'i informacija, Moskva 1966, str. 49-50.) Vse implikacije tovrstnih omejitev bodo raziskovalci praktično tehnično in teoretsko zaznali že davno preje, preden se bodo približali takšnim skrajnim možnostim. Marx je destruktivno stran dela odkrival predvsem v kapitalistični družbeni formi dela in v stihijskem razvoju materialne kulture antičnih civilizacij, ki so pustile za seboj puščavo. Toda ta razsežnost presega naravo družbene forme dela in je lastna vsakemu delu, neodvisno od njegove družbene oblike, tako kot so po Marxu enostavne prvine delovnega procesa neodvisne od vsake družbe, čeprav se pojavljajo vedno različno v različnih konkretnih zgodovinskih oblikah dela. V začetku dvajsetega stoletja je neki fizik poetično primerjal energijo in entropijo s kraljico in njeno senco. Tudi človekovo delo kot materialno dejavnost in proces spremlja ta senca in nobena znanstvena in tehnološka zvijačnost uma je ne bo mogla izničiti. Ta senca postaja vse večja, vse bolj opazna z rastjo univerzalnih produktivnih sil in materialnega bogastva. Opazili smo jo kot neljubega, vsiljivega gosta, ki je do sedaj bolj ali manj neopazno čepel v kotu in se nanj nismo dosti praktično in miselno ozirali, ko smo producirali načrte o razvoju produktivnih sil, produktivnosti dela, rasti življenjskega standarda in človekovih potreb. Zdi se, da je temu skrivnostnemu gostu dovolj tega našega podcenjevanja in brezbrižnosti. Vstal je in njegova senca je vse daljša in temačnejša. Nismo še dobro preučili tega prihajajočega gosta in njegove sence, čeprav nam grozi, da nam bo zatemnil »sonce«, saj nam je že kar krepko zagrenil naše materialno blagostanje. Ko bomo bolje proučili njegovo senco, bomo verjetno tudi prevrednotili naše dosedanje »sonce«. Sprijazniti se bomo morali s tem, da tudi v premočni svetlobi ni mogoče ničesar videti, kot tudi ne v popolni temi. Ne moremo uteči dialektiki ustvarjalne entropije in entropije ustvarjalnosti. Bolj kot kdorkoli drugi v svojem času sta Marx in Engels opazila tega neljubega gosta, toda menila sta, da ga bodo združeni komunistični producenti že ukrotili in ne bo ogrozil in omejeval absolutnega izoblikovanja njihovih zasnov in sposobnosti. Danes je ta vizija postavljena pod vprašaj. Ni je mogoče črtati po hitrem postopku, pa tudi samoumevno ji ne moremo več slediti brez globljega premisleka in spraševanja. Vtem pa tiči možni globoki izvor intelektualne krize naše generacije, saj vključuje radikalen zasuk v temeljnih aksiomih marksistične antropološke vizije, ki nas je navdihovala desetletja. Ni se mogoče posloviti od nje tako miselno lahkotno kot npr. Philippe Saint Marc in podobni (Philippe Saint Marc: Progres ou decline de 1'homme?, Editions Stock 1978.) Za Saint Marca sta kapitalizem in marksizem dve obliki materializma, dve ideologiji dehumanizacije, ker v njih poteka pobožanstvenje stvari in postvarelost človeka, favorizirata civilizacijo rasti, objektov, razsipništva in gospodo-vanja nad naravo. Po drugi strani pa Marc ponuja humanistično rast, rast za napredek človeka, civilizacijo okolja, sovpadanje ekonomije in ekologije, kar pa gotovo ni prav nič novega in v nasprotju z izvorno Marxovo in Engelsovo mislijo. Potrebe in bistroumnost so po Heglu človeku omogočile, da odkriva neskončne različne načine obvladovanja in uporabe narave, toda v svoji univerzalnosti narava ne more biti obvladovana in pokorjena smotrom človeka tako, da posamične naravne sile in lastnosti postavlja eno proti drugi in jih obvladuje s pomočjo drugih posamičnosti. Na ta način po Heglu celota ni obvladljiva. Vsesplošni entuziazem napredka v 19. stoletju in mogočni razvoj produktivnih sil družbenega dela sta verjetno botrovala Marxovi optimistični oceni, da univerzalni razvoj produktivnih sil prinaša s seboj tudi obvladljivost narave v njeni celoti. Toda v Kapitalu se Marx v tem pogledu vrača na heglovsko pozicijo s tem, da trdi, da se bo tako kot divjak tudi civilizirani človek moral vedno boriti z naravo. Danes bi lahko rekli, da resen nasprotnik človeka ni več narava kot taka, ampak s človekom spremenjena narava. Ob sedanjih znan-stveno-tehnoloških možnostih in njenih navideznih vsemogočnosti, Heglove modrosti ni pripravljena priznati niti kapitalistična niti socialistična znanstveno-tehnološka zvijačnost razuma. Kvečjemu jo obravnava kot nekaj naključnega, prehodnega, nekaj, kar bo odpravljeno z nasledjno stopnjo znanstveno-tehnološkega razvoja. Ta razvoj pa številne temeljne človeške probleme, ki presegajo obzorje razredne uporabe znanosti in tehnologije, zapleta na nov, presenetljiv, nepredvidljiv način. Kot je Engels dejal nekoč za kapitalistični razvoj produktivnih sil, da buržoazija dela eksperimente s človeškimi množicami v primerjavi s katerimi so eksperimenti v laboratorijih pritlikavi, tako bi lahko rekli, da s sedanjim znanstveno-tehnološkim razvojem, ki ga diktira kapital, vojaški ter eko-nomsko-socialni cilji, delajo centri ekonomske, politične, vojaške, znan-stveno-tehnološke moči s človeštvom planetaren eksperiment, katerega izidi so nepredvidljivi. Mara in Engels sta lepo razvila dialektiko posredovanja družbene determiniranosti s pomočjo tehnološke determiniranosti (npr. pri realni, tj. tehnološko predmetni podreditvi dela pod kapital) in obratno posredo-vanost in ukinjenost tehnološke determiniranosti v celoti družbenih odnosov. Bolj ali manj neproblematično pa pri njima izstopa znanstveno-tehnološka determiniranost načina človekovega življenja po ukinitvi razredne družbe. V drugi polovici 20. stoletja pa je v tem pogledu situacija takšna, da si tudi marksistični in socialistični misleci ne morejo privoščiti mirnega, udobnega intelektaulnega spanja. Nek globlji namig najdemo v Engelsovem spisu O avtoriteti, kjer se dotika tehnološke avtoritete, prisile, determiniranosti tako v produkcijskem procesu kot tudi širše v družbi, npr. prometu. Ne glede na kakršnokoli družbeno organizacijo nam po Engelsu »materialne okoliščine, v katerih produciramo in dajemo produkte v obtok«, vsiljujejo nekakšno podrejenost in avtoriteto, čeprav ne v političnem smislu. Kot nezgodovinski tehnološki determinizem, odtrgan od družbenih odnosov, se danes najbolj ostro kritizira tisti del Engelsove misli, ki se nanaša na avtoriteto in podrejenost, »ne glede na kakršnokoli družbeno organizacijo«. (MEID, zv. IV, str. 457.) Vendar Engels ne trdi, da obstoji ena in ista tehnološka determiniranost, podrejenost, neodvisna od katerekoli družbene organizacije, ampak da ta neodvisnost obstoji samo v tem, da v vsaki družbeni organizaciji obstoji določena tehnološka determiniranost, ki jo »nalagajo materialne okoliščine, v katerih produciramo in dajemo produkte v obtok,« (prav tam, str. 457). To svoje gledanje je Engels izpeljal iz globokega filozofskega spoznanja, ki ima mogoče svoje korenine pri Heglu: »Če si je človek z znanostjo in iznajdljivim razumom podvrgel prirodne sile, se mu te maščujejo s tem, da si ga takrat, ko jih uporablja, podvržejo pravemu despotizmu, neodvisno od vsake družbene organizacije«, (prav tam. str. 457) S pomočjo Engelsa se sedaj lahko zgodovinsko vprašamo, kakšnemu despotizmu smo se že ali se bomo podvrgli tudi v socialistični in komunistični družbi, ko smo v 20. stoletju v takem obsegu in s tako iznajdljivostjo uporabili naravne sile v jedrskih elektrarnah, genetski tehnologiji, sodobnih prometnih, zdravstvenih, komunikacijskih, proizvodnih in vseh mogočih drugih sredstvih. Danes se razpravlja o političnih implikacijah širjenja jedrskih elektrarn, genetske in informacijske tehnologije za demokratično organizacijo družbe. V kakšni obliki se nam danes kaže »maščevanje« uporabljenih naravnih sil? Ta Engelsov vidik ni zajet v Marxovem entuziazmu totalnega, univerzalnega razvoja produktivnih sil, toda ni ga mogoče več zanemarjati ali spregledati. Nove tehnologije tudi v socialističnih odnosih omogočajo ali vsiljujejo (ko se razširijo) nove oblike osamitve ljudi, zmanjšanja in osiromašitve neposrednih človeških stikov (npr. videotekst idr.). Če je človek s krčenjem polja po Marau spreminjal tudi samega sebe in svoj jezik, mar že vemo, na kakšni poti samospreminjanja smo danes, ko govorimo o inteligentnih industrijskih robotih, umetnem srcu, mikroprocesorjih, »challenderjih« ipd.? Lahko je reči, da se mora napredna humanistična alternativa truditi, da bo ohranila dobro, zaželeno in odstranjevala slabo. Toda to razmišljanje, ki je splošno razširjeno, je preveč ceneno. Neizmerna raznovrstnost »dobrega« in »slabega« so deli organizirane celote in ni mogoče poljubno odstranjevati slabega, da bi ohranili samo dobro. Tehnološko omogočeno dobro je bolj ali manj odkupljeno za ceno slabega, ki je odvisno od njega. Določena konkretna tehnološka dobrina obstaja zaradi konkretne tehnološke slabosti. Nedvomno se je mogoče strinjati z Maraom, da bo svobodni čas, čas za višje dejavnosti kot posledica univerzalnega razvoja produktivnih sil spremenil njegovega lastnika v drug subjekt, ki potem kot drugi subjekt vstopa v neposredni produkcijski proces. (Grundrisse, Europa Verlag, Wien, str. 599.) Toda treba se je vprašati še po drugih razsežnostih takšnega subjekta svobodnega časa: kakšno je njegovo zdravje, zrak, ki ga vdihava, voda, ki jo pije, hrana, ki jo uživa, kakšni so njegova polja, gozdovi in reke, kako je z življenjem v teh gozdovih in rekah, kakšni so njegovi stiki z drugimi ljudmi, kakšna so njegova čustva in podobno. Ne vem, kakšno veselje bi imel človek s svobodnim časom sredi mrtve in stehnizirane narave. Vzpon k totalnemu človeku, totalnosti produktivnih sil sprošča na milijone ireverzibilnih procesov. Tudi v človekovem delu in človekovih tehnoloških procesih obstaja načelo, ki mora po fiziku in nobelovcu Feynmanu obstajati v mehaniki in mora biti podobno naslednjemu: »Iz stebla lahko napraviš deske, toda iz desk ne moreš stebla, tako da naš svet stalno spreminja svoje lastnosti, vse manj je ,steblast' in vse bolj ,deskast' in ta ireverzibilnost medsebojnega delovanja mora biti vzrok za ireverzibilnost vseh pojavov v našem življenju.« (Richard Feyn-man, Osobitosti fizikalnih zakona, Zagreb 1977, str. 102.) Mane in Engels se ob svoji viziji razvoja totalnih, univerzalnih produktivnih sil individuov še nista bila prisiljena spraševati, kaj če absolutno izoblikovanje človekovih zmožnosti ni hkrati nujno spreminjanje »steblastega« sveta v »deska-sti« svet? Na določeni meji »stebel« ni več mogoče spreminjati v »deskasti svet« ne samo zato, ker »stebla« ne rastejo dovolj hitro, ampak tudi zato, ker ni mogoče več tolerirati stopnje samoogroženosti človeka. Ali se bo pred tem Rubikonom zlomila Marxova vizija totalnega razvoja produktivnih sil kot univerzalnega razvoja človeških potreb, užitkov in zasnov v vseh smereh? Že danes je številnim ekologom jasno, da je nemogoče, da bi si sedanjih 4,5 ali bodočih 6,2 ali 10 milijard ljudi lahko privoščilo takšno energetsko, surovinsko in ekološko obremenitev naravnih virov kot so jo danes že dosegle visoko razvite kapitalistične in socialistične dežele. Če to ni dosegljivo za vse, pomeni, da ta doseženi materialni način življenja nima nikakršne prihodnosti. Prometejski vzpon k univerzalnim produktivnim in destruktivnim silam je danes hote (voja-ško-militaristično) in nehote (ekološko) preračunan z zornega kota uničenja življenja in propada človeštva, ne pa trajnega obstajanja človeškega rodu. Trajni obstoj življenja in človeštva pa je gotovo višja vrednota kot začasni univerzalni razvoj človeških potreb in zasnov za vsako ceno. Marxova zasnova razvoja totalnih produktivnih sil je globoko humanistična, individualistična, personalna, ne pa instrumentalna in v tem smislu Marxova vizija implicitno vsebuje samoomejitev razvoja univerzalnih produktivnih sil, če se ta izkazuje kot iluzorna univerzalnost, kot siromašenje človeka in grožnje za njegov obstoj. Marx se ni ukvarjal s spekuliranjem v tem smislu, kakšne bistvene tehnološke značilnosti naj bi imele univerzalne, totalne produktivne sile. Njihovo univerzalnost je Marx opredelil z družbenimi posledicami in možnostmi kot so naslednje: 1. Neposredno delo postane podrejen element v odnosu do tehnološke produkcijske uporabe znanosti. 2. Posamično delo kot takšno preneha biti proizvodno, ampak je proizvodno samo kot prvina skupnega dela, ki si podreja naravne sile. 3. Delavec vse bolj izstopa iz neposrednega produkcijskega procesa, namesto da bi - kot doslej - ostal njegov glavni agent. 4. Proces proizvodnje se iz enostavnega delovnega procesa pretvori v znanstven proces. S tem, ko znanost postaja neposredna produktivna sila družbe, se proizvodni proces obratno spreminja v eksperimentalno bazo znanosti. 5. Razvoj znanosti vse bolj izstopa kot najodličnejše, idealno in praktično bogastvo, kot ena izmed oblik, strani, v katerih se pojavlja razvoj človeških produktivnih sil. 6. Univerzalne produktivne sile implicirajo in izsiljujejo individualno univerzalno prisvajanje (v politično-ekonomskem upravljalnem in izobraževalnem smislu) in s tem univerzalne individue same. 7. Absolutno razvijanje vseh ustvarjalnih zasnov individuov, brez vsakega vnaprej danega merila kot samosmoter in brez drugega pogoja, kot njihovega dosedanjega razvoja. 8. Delo se spremeni v samoudejstvovanje (Nemška ideologija, Grun drisse), oziroma ostajata dve sferi: delo (sfera nujnosti) in samoudejstvovanje brez kakšne zunanje smotrnosti (carstvo svobode - Kapital). 9. Ustvarjanje svobodnega časa kot prostora za vsestranski razvoj individuov, njihove univerzalne individualne produktivne sile kot največje produktivne sile družbe. Bogastvo je razpoložljiv čas. Svobodni čas kot prostor za svobodno dejavnost in razvoj. Mera bogastva ni več delovni, ampak svobodni čas. Za točke 1-4 bi rekel, da se v polnem razmahu uresničujejo v 20. stoletju. Ne smemo pozabiti, da so šele v zadnjih letih Marxovega življenja nastali prvi industrijski laboratoriji, v katerih se je izrazil organiziran interes industrijskega kapitala, da se znanost načrtno spremeni v funkcijo proizvodnje, v funkcijo delovnega procesa in hkrati v sredstvo izkoriščanja. Neverjetno globoko in podrobno je Marx prodrl v empirično povezanost znanosti in proizvodnje svoje dobe, da je lahko potegnil iz teh dokaj skromnih povezav teoretske ugotovitve o tako daljnosežnih in univerzalnih tendencah. V 5. točki vidimo, da Marx bodočega razvoja znanosti ne idealizira kot edino obliko, v kateri se pojavlja, ali se bo pojavljal razvoj človeških produktivnih sil. Ne bi ga mogli obtožiti za nekakšen fanatični scientizem. Če mislimo na odstotek zaposlenosti z visoko izobrazbo, je to tudi empirični pokazatelj, v katerem se izraža razvoj človeških produktivnih sil s pomočjo znanosti. Število znanstvenih delavcev glede na vse zaposlene, pa je količinsko, procentualno neznatno. Za neznatno število ljudi se znanost pojavlja kot neposredna oblika razvoja človeških produktivnih sil. Kakšna neznanska družbena produktivna sila dremlje v tej obliki, če je že ta neznatna količina izzvala takšno revolucijo vseh produktivnih sil. Ob tem pa ne smemo pozabiti na drugo Marxovo misel, namreč, da čista luč znanosti sije na tem ozadju neznanja. Danes opredmeteno naravoslovno-tehnično in tudi družboslovno znanje še vedno funkcionira v kontekstu organizacijskih shem tako, da za številne delavce pomeni degradacijo dela. Torej se znanost kot oblika razvoja človeških produktivnih sil znanstvenih delavcev hkrati pojavlja kot nerazvoj in degradacija množice drugih človeških produktivnih sil. Šesta točka zadeva izrazito politične implikacije razvoja modernih produktivnih sil in mislim, da je izziv tako za obstoječe kapitalistične kot socialistične produkcijske odnose. Avtorji zanimivega poročila Rimskega kluba, Microelectronics and Society, For Better or for VVorse, New York-London 1982, so se hote ali nehote vzdržali kakršnihkoli političnih sklepov, čeprav obravnavana tema zadeva v srž problematike odnosa med produktivnimi silami in produkcijskimi odnosi. Prav nič niso dregnili v razmerje med mikroelektroniko in kapitalističnimi odnosi in sicer niti v okviru poglavja »mikroelektronika in makroekonomija«. Vsa eksplicitna politična relevantnost mikroelektronike se izčrpa v bledi konstataciji, da bo mikroelektronska revolucija resnično revolucionarna, če ji bo uspelo ustvariti pravično družbo z visoko stopnjo industrijske demokracije in možnostjo kreativne samorealizacije za mnoge (prav tam, str. 336). Opozorijo še na nevarnost, da bo uvajanje mikroelektronike v države v razvoju povečalo njihovo odvisnost od industrijskih gigantov. Katere temeljne politične oznake se skrivajo za »pravično družbo«, o tem avtorji molčijo, kot da se mikroelektronika z vsemi svojimi revolucionarnimi socialnimi implikacijami lahko brezmejno razvija v obstoječem kapitalističnem sistemu in v sedanji podobi socializma. Radikalno politično-ekonomsko alternativo nadomestijo z nespotakljivo in za vse sprejemljivo občo antropološko alternativo. »Je pot k mehanskemu svetu odtujitve in sovraštva ali k obogatitvi individualnega življenja in povečanju kulturne raznovrstnosti. Izbira je naša in ne bo čakala na naše naslednike.« (Prav tam, str. 336.) Za nekoga je takšna pozicija znamenje znanstvene objektivnosti in nepristranskosti, drugi pa jo lahko dojame kot idejno vrednostno izogibanje znanstveni analizi politične razsežnosti problema. Kako neskončno bolj dosleden in znanstveno politično drzen je bil Aristotel pred 2000 leti, ko je zapisal: »Če bi vsako orodje moglo na ukaz ali iz lastnega nagiba opravljati svoje delo, kakor so se Dedalove umetnine same gibale ali kakor so Hefajstovi trinožniki sami šli na svoje sveto opravilo, ko bi tako tkalski čolnički sami od sebe tkali, ne bi potrebovali mojstri pomočnikov ne gospodarji sužnjev«. (Cit. po Kapitalu I, Ljubljana 1961, str. 462.) Mikroelektronika Aristotelovo tehnološko nemožnost pretvarja v dejanskost in torej niso več potrebni gospodarji, sužnji, mojstri in pomočniki v kakršnikoli obliki. Na valovih mikroelektronske revolucije avtorji poročila Rimskega kluba niso zmožni takšnega drznega političnega sklepa, kot ga je v negativni obliki zmogel Aristotel ob konjski vpregi, motiki in kovaškem kladivu. K tej nemoči gotovo prispeva obvezno idejna »nepristranskost«, ki je bila razglašena že v prvih dveh poročilih Rimskega kluba. (Meje rasti in Človeštvo na razpotju). Aristotel si je drznil reči, da bi bila suženjska družba nepotrebna, če bi bil mogoč določen razvoj tehnologije, avtorji Microelektronics and Society pa ne zmorejo izreči, da je kapitalistična družba ob sedanjem razvoju produktivnih sil postala anahronizem in seveda da to velja tudi za obstoječo politično ekonomsko organizacijo etatističnega socializma. Ne izreči to, pomeni molče vzeti v zakup, da bo mikroelektronika v obstoječkih odnosih postala mogočno sredstvo manipulacije, dominacije, depersonalizacije, izkoriščanja, nesmiselnega razširjanja potrošništva in njenega pretvarjanja v totalno militari-zirano in ekološko destruktivno silo. Bolj radikalno formulacijo najdemo v delu The Socio-Economics Impact of Microelectronics, Pergamon Press 1980, kjer se trdi, da se za tehnološko revolucijo skriva globoka socialna revolucija, čeprav spet manjka politična oznaka takšne socialne revolucije. Pri sedmi in osmi točki ostane vizija razcepljena v dve možnosti. Še vedno ni izginil antagonizem razvoja moderne tehnologije, ki ga je odkril Mara, namreč, da to, kar izgublja posamični delavec, pridobijo celostni delavec oziroma druge kategorije delavcev. Tako se intelektualne potence produkcije, ki se jih odvzema določenim kategorijam delavcev in družbam, nakopičijo pri drugih delavcih in celih družbah. Sodobne študije o delu, kot je, npr., študija Harryja Bravermana Rad i monopolistički kapital. Degradacija rada u dvadesetom stolječu Globus, Zagreb 1983, to potrjujejo. Ta študija je bila napisana v začetku sedemdesetih let in še ni mogla teoretsko izluščiti vseh implikacij za preobrazbo dela, ki ga je prinesel s seboj razvoj mikroelektronike ravno v sredini sedemdesetih let. Tehnološke možnosti mikroelektronike perspektivno odpravljajo Maraov antagonizem, toda trenutni prehodni učinki so še ujeti v njegov okvir, kar izkrivlja dolgoročno tendenco. Avtorji študije Rimskega kluba Microelectronics and Society odkrivajo obe vrsti empiričnih učinkov uporabe mikroelektronike; degradacijo dela in dviganje zahtevnosti in kvalitete dela. V nekaterih vidikih in pri nekaterih kategorijah delavcev se poglablja razlika med tistimi, ki razumejo, in tistimi, ki samo pritiskajo na gumbe. Pojavljajo pa se tudi nove zahteve dela, ki ne temeljijo zgolj na vaji, ampak na analitičnih in logičnih zmožnostih (prav tam, str. 162). Mikroelektronski tehnološki sistemi z integrirano »umetno inteligenco« in senzorji kot nadomestilo za človekova čutila bodo povzročili, da ne bo človek s svojim razumom in čutili privesek in dopolnilo teh sistemov. Določena avtonomija tehnoloških sistemov šele omogoča avtonomijo, tehnološko svobodo človeka v delovnem procesu. Ali je s tem konec tistega tehnološkega determinizma, ki ga je prinesla industrijska revolucija, in ki ga je Engels izrazil z variacijo napisa na vratih Dantejevega pekla: »Pustite vso avtonomijo zunaj, vi, ki vstopate!«? Toda kakšnemu despotizmu uporabljenih naravnih sil v tehničnih pogojih svojega življenja v okviru celotne družbe se bo moral človek podrediti za avtonomijo, pridobljeno v delovnem procesu? Poglablja se razlika med simboli in realnostjo. Če so na začetku 20. st. nekateri filozofi v zvezi z novo stopnjo matematizacije znanja vzkliknili: materija izginja, ostajajo samo še matematične enačbe, tako bi danes lahko vrgli geslo: realnost izginja, ostajajo le še slike, informacije in signali o realnosti. In ta razlika med realnostjo in sliko o realnosti se je preselila v sam proizvodni proces in ni več privilegij abstraktnega teoretičnega mišljenja. Opredmetena delujoča abstrakcija vse bolj zapleta proces posredovanja med abstrakcijo in realnostjo. Logična razsežnost človekovega mišljenja, ki jo je možno formalizirati in algoritmizirati, bo izgubljala na svoji vrednosti in družbeno-znanstveni vlogi. V ospredje bo stopila intuitivna, fantazijska kvaliteta človekovega mišljenja. V tej točki bo znanstveno mišljenje dobilo bolj poetično, umetničko naravo. Tu se odpirajo nove zgodovinske možnosti za prodor v globino skupnih korenin znanosti in umetnosti. Bolj realna je danes Marxova vizija (iz Nemške ideologije in Grun-drissov) o pretvorbi dela v samoudejstvovanje, ki ni podvrženo zunanji nujnosti in smotrnosti in tehnološki nujnosti, kot pa Marxov dualizem o carstvu samoudejstvovanja. To Marxovo stališče v Kapitalu je v bistvu istovetno z Engelsovo parafrazo: »Pustite vso avtonomijo zunaj, vi, ki vstopate«! Ali je surova tehnološka stvarnost dela v drugi polovici 19. st. Maraa in Engelsa prisilila, da sta se odrekla viziji preobrazbe dela v samoudejstvovanje in je kot realna možnost ostal le še dualizem? Izgleda, da je splahnel Marxov optimizem tehnoloških možnosti, da bi producenti lahko izstopili iz neposrednega produkcijskega procesa. Ko je bila ta možnost izključena, potem je seveda lahko zaključil, da »po naravi stvari«, ostaja delavec v delovnem procesu podrejen zunanji smotrnosti. Te podrejenosti zunanji smotrnosti se človek danes osvobaja z vse večjo stopnjo avtonomije delovanja tehnoloških sistemov. Kar je Marx ontološko zakoličil kot »po naravi stvari«, se je izkazalo kot zgodovinsko in torej ni utemeljeno v nikakršni naravi stvari. Izginja to, kar smo do sedaj razumeli kot delo. Kaj prihaja namesto njega, si še nismo popolnoma na jasnem. Andre Gorz sodi, da polivalentni, vsestransko razviti producent, o katerem je sanjal Mara, lahko postane stvarnost zaradi mikroelektronike. (Technologie und Politik, Hamburg 1980, zv. 15, str. 27.) Kapital nenehno razširja produkcijo, ker povečuje produktivnost dela in s tem presežni čas sprošča za nove produkcijske panoge. Rastoča produktivnost poglablja družbeno delitev dela in družbena delitev dela stopnjuje produktivnost dela in tako se ta spirala nenehno dviga. Kapital ukinja vse tradicionalne in samorasle meje delovnega časa in nenehno razširja delovni čas prek zadovoljitev naravnih potreb delavca. Tako se nenehno povečujejo mnogostranost produkcije, širjenje kroga družbenih potreb, sredstev za njihovo zadovoljevanje, torej tudi razvoj človeških-produkcijskih zmožnosti in s tem potrjevanje človeških zasnov v novih smereh. (Kari Mara: Produktivkrafte und Produktionsverhaltnisse, Frankfurt am Main 1982, str. 249.) Cilj kapitalistične produkcije seveda ni zadovoljevanje človeških potreb, toda ne more se širiti, ne da bi hkrati zadovoljevala tudi človeške potrebe, s tem pa se v razširjeno reprodukcijo kapitala vključuje tudi »razvojni zakon človeške narave«, ki torej ni zgolj lastnost kapitalističnega produkcijskega načina, vendar se z njim ujame in spodbuja kapitalistično razširjeno produkcijo. »Leži torej v razvojnem zakonu človeške narave, da se brž, ko je poskrbljeno za zadovoljitev enega kroga potreb, sprostijo, ustvarijo nove potrebe«, (prav tam, str. 249). Mar nujnost socialistične in komunistične razširjene reprodukcije izhaja iz tega »razvojnega zakona človeške narave«, ki je učinkoval v vsej dosedanji človeški zgodovini? Vsak zakon zadeva na omejitve v drugih zakonih. Marx se ni vprašal, na kakšne omejitve zadeva ta razvojni zakon človeške narave po ukinjeni kapitalistični produkciji. Nasprotno, domneval je njegov dejanski svobodni razvoj in ne v odtujeni obliki razvoja produktivnih sil, kot samostojnega kraljestva sredstev, ki je samemu sebi namen. Marxova vizija bodoče komunistične družbe svobodnega časa implicira določeno stabilizacijo, umiritev družbene delitve dela. Če se z rastočo produktivnostjo dela sproščeni čas angažira v vedno novih produkcijskih panogah ali kot razširitev že obstoječih, potem to nikakor ne vodi k večanju svobodnega časa delavcev. Samo ob visoki avtomatizaciji, ko neposredni delovni čas postaja vse manj pomemben, se lahko razvijata in dopolnjujeta istočasno poglabljanje družbene delitve dela in večanje svobodnega časa. Tu obstoji globoka povezava s sodobno mikroelektron-sko revolucijo. Mikroelektronska tehnologija silno dviga produktivnost dela tako v materialni proizvodnji, pri pisarniškem delu in v storitvenih dejavnostih. Po Marxu vsak tehnološki napredek nadomešča človekovo delo, toda če se tudi delavcu odvzema dela in se ga naredi brezposelnega, pa to ne izhaja iz same narave tehnologije, ampak iz obstoječih družbeno-produkcijskih odnosov. Dve temeljni rešitvi se ponujata: 1. Silna razširitev proizvodnje, torej oživitev ekonomske rasti; 2. Radikalna skrajšava delovnega časa. Sodim, da bo prva rešitev blokirana zaradi ekoloških in surovinsko-energetskih omejitev, čeprav bodo le-te spet usodno ignorirane v prvem naletu oživitve ekonomske rasti. Tako se bo stopilo v nov krog poneum-ljenega potratništva, ki pa bo verjetno njegov usodni, labodji spev. Ni se mogoče v celoti strinjati s poročilom Rimskega kluba Microelectronics and Society (str. 27), ki pravi, da bo produktivnost narasla brez oropanja ali degradiranja naravnih virov. Začasno in lokalno da, trajno in sistemsko pa ne! Prav tako se z njimi ni mogoče strinjati glede tega, da je mikroelektronska industrija čista in da ni lačna materialov in energije. V ožjem smislu to drži, v širšem pa ne in je to ekološko zavajajoča ocena. Malo troši energije za upravljanje, informacijske kontrolne procese, toda iz programov in informacij ni mogoče dobiti materialnih produktov, zanje pa bo prav tako kot doslej potrebnih veliko surovin in energije in še veliko več, če se bodo uresničile napovedi nekaterih, da se bodo z mikroelektro-niko po prehodnem obdobju prestrukturiranja produktivnih sil vrnili dobri stari časi ekonomske rasti in ekspanzije tržišča, ki bodo spodbudili visoko raven povpraševanja blaga in storitev (prav tam str. 14). Ta izhod je za kapital najbolj sprejemljiv in zaželen in tudi socialistične ekonomije rasti se ga oprijemajo kot rešilne bilke. Toda to bo samo začasna preložitev problemov rasti, ki se bo končala v še globlji, univerzal-nejši in trajnejši krizi, iz katere bo nujen radikalen obrat, ne pa obnavljanje stare logike na višji ravni. Rast produkcije v celoti je do sedaj vedno spremljala absolutna rast zaposlenih, sedaj pa se z mikroelektronsko revolucijo po Gorzu prvič obeta, da se bo absolutna rast produkcije lahko silno povečala z absolutnim zmanjšanjem zaposlenih. Ukinja se tradicionalna zveza med rastjo produkcije in rastjo zaposlenih. Zamajala se je ena izmed dogem kejnesijanske politične ekonomije, češ, da oživitev investicijske dejavnosti zmanjšuje brezposelnost. V Zvezni republiki Nemčiji 46% načrtovanih investicij računa z zmanjšanjem, ne pa z povečanjem zaposlenih (Technologie und Politik, zv. 15, str. 13). Ta obrat po Gorzu omogoča Marxovo vizijo o svobodnem času. Kapital noče nič slišati o skrajšanju delovnega časa in uporablja enake argumente, kot jih je uporabil proti skrajšanju na 48- in nato na 42-urni delavnik. Ponujajo se tri temeljne možnosti: 1. ali velika brezposelnost ob nespremenjenem delovnem času; 2. ali fantastična gospodarska rast ob polni zaposlenosti ob obstoječem delovnem času in s fantastično degradacijo biosfere; 3. popolna zaposlenost ob radikalnem zmanjšanju sedanjega delovnega časa in samoomejite rasti potrošnje in proizvodnje, s čimer bi trajno ohranili biosferne pogoje družbene reprodukcije. To je edina možnost, da se Marxova vizija razvoja totalnih, univerzalnih produktivnih sil kot samorazvoja univerzalnih individuov ne sprevrže v totalno avtode-strukcijo človeka in narave. Za številne partije je po Gorzu človek le delavec, vendar pa ta delavec hoče biti tudi človek. To pa je lahko samo, če se delo pretvori v samoudejstvovanje in človek ni prisiljen delati kot dresirana naravna sila, če ima na razpolago svobodni čas, in če je resnični samoupravljalni subjekt družbenih odnosov. Družba svobodnega časa in človeka pa ne prihaja sama od sebe, kot zreli sadež mikroelektronske revolucije; odvisna je ne le od protikapitalističnega levega programa (Gorz), ampak tudi od ustvarjalnega protibirokratskega, protitehnokratskega samupravno-socialističnega programa. MILOŠ KOBE udk 621.38:141.82 Mikroelektronska tehnološka revolucija in marksizem Ko me je spomladi letos dr. Kirn prepričal, naj na letošnjih Ziherlovih dnevih predstavim prispevek z omenjenim ali podobnim naslovom, sem v to privolil v določenem smislu pogojno. Kot tehnik, ki je večji del svoje poklicne aktivnosti posvetil spremljanju burne tehnološke revolucije in hitre generacijske menjave naprav, sistemov in tehnologij na področju elektronike, se seveda ob poglobljenih družboslovnih in filozofskih aspek-tih in implikacijah vseobsežne zakladnice marksistične misli počutim precej nebogljeno. Zato sem kot pogoj za svoje sodelovanje postavil prizanesljivost avditorija, ki mi bo oprostil nehotene poenostavitve in pomanjkljivosti - vsaj v odnosu do nekaterih globljih filozofskih nastavkov in izpeljav bogastva marksistične misli. Kljub temu, da močno zagovarjam stališča, da mora biti naravoslovnotehnična inteligenca aktiven dejavnik naprednega družbenega razvoja in si mora izoblikovati ustrezno družbenopolitično zavest, pa ni mogoče mimo dejstva, da se vsak dan sooča z aktualnim pragmatizmom, ki ga izsiljujejo krizni problemi našega rastočega tehnološkega in ekonomskega zaostajanja za razvitim svetom in njegovo produktivnostjo, kar daje nehote pečat tudi njenemu družbenemu razmišljanju. Zato ima ta prispevek le skromen in nepretenciozen namen, nakazati in s stališča tehnoekonomskih razsežnosti mikroelektronske revolucije opozoriti na nekaj pomembnih problemov in dilem, ki jih razvoj in implikacije mikroelektronike zastavljata v kompleksu razvoja družbe drugje in pri nas in na katere mora sodobna in ustvarjalna marksistična misel poiskati in ponuditi ustrezne odgovore in stališča. Mikroelektronska revolucija se po svojih posledicah upravičeno primerja z revolucijo mehanizacije, ki jo je pričel parni stroj, pri čemer seveda ne gre za poenostavljeno primerjavo, po kateri naj bi bil slednji zamenjal človeške mišice, mikroelektronsko vezje pa človeške možgane. Pri tem gre za tako globoke spremembe parametrov ne le družbene reprodukcije, ampak tudi vseh odnosov in dejavnosti človeka kot naravnega in družbenega bitja, da so nekatere nove ali vsaj izpopolnjene opredelitve in razlage nekdanjih pojmov »klasičnega« marksizma neizogibne. V številnih ocenah in prognozah vpliva mikroelektronike na odpravo nasprotja med delom in kapitalom, na zaposlenost, na pospeševanje ali na zaviranje prodora socialističnih načel v svetu itd.: so stališča močno kontradiktorna. So pa to vprašanja, ki na ustrezen način trkajo tudi na naša vrata in kjer v praktični politiki ne zadostujejo le splošne ugotovitve, npr., da je tehnološki razvoj v bistvu vedno družbeno oz. celo razredno opredeljen, da je vedno povezan z razvojem družbenoekonomskih proizvodnih odnosov, da družbeno in idejno nevtralne tehnologije ni itd. Ti problemi terjajo veliko konkretnejše ekonomko-sistemske in socialno-politične opredelitve v konkretnih okoliščinah konkretnega družbenega sistema. Zato menim, da velja tudi obratno - vabilo in izziv naši marksistični družboslovni misli, da se z razvojnimi možnostmi in problemi, ki jih prinaša plazovit prodor mikroelektronike, globlje spozna, jih analizira in se do njih opredeli. To naj stori podobno, kot se je že angažirala ob problemih ekologije, energetike in še kje in pri čemer je upravičeno iztrgala tehniko in tehnologijo iz domene lažne strokovne nevtralnosti in kvaziobjektivnosti, ne da bi s tem zmanjšala njen pomen, pomen ključnega dejavnika v razvoju družbe. Naj mi bo sedaj dovoljeno, da poskušam na kratko obrazložiti, zakaj je pravzaprav mikroelektronika postala skorajda čez noč tako pomembna po vsem svetu. O njej razpravljajo partijski kongresi v državah SEV in voditelji držav EGS na skupnih sestankih; postala je sestavina vodilnih programov strank, vladnih gospodarskih planov, ciljev proračunskih financiranj in kapitalnih koncentracij, predmet številnih razprav in akcij sindikalnih forumov in delavskih gibanj, malih in velikih izobraževalnih reform, da prvorazrednega zanimanja obrambno oboroževalnega kompleksa niti ne omenjam. Nesporno je, da v sedanji svetovni družbenoekonomski razporeditvi sil mikroelektronske implikacije močno prispevajo k povečevanju prepada med razvitimi in nerazvitimi in postajajo vedno bolj neposredno sredstvo za nadaljevanje ekonomske in vsakršne dominacije držav nad državami, razredov nad razredi, bogatih nad revnimi. Bistveni vzrok za to je v dejstvu, da je mikroelektronika temelj informatike in informacijskega kompleksa. Ta, komaj dobro desetletje star pojem, ki ima veliko definicij in interpretacij, v kontekstu našega razmišljanja opredeljujemo kot dejavnost, ki zajema ali zaznava, prenaša, obdeluje, shranjuje ter končno prikazuje oz. interpretira vse vrste informacij. Pri tem moramo pojem informacije vzeti najširše, kot enostaven ali poljubno kompleksen podatek o časovno določenem ali časovno neopredeljenem dogajanju ali stanju. To je lahko krvni pritisk, Brahmsova simfonija, razgled s Triglava, zaključni račun podjetja, sestava kemikalije itd., če omenim le nekaj banalnih zgledov. Mikroelektronska vezja pa so s tem, da so omogočila vsakršno, še tako kompleksno informacijo pretvoriti v kodo samo dveh diskretnih stanj ali v t. i. digitalno obliko, omogočila skrajno hitro, ceneno, zanesljivo in splošno dostopno opravljanje vseh naštetih funkcij informatike. Mikroelektronska vezja, z različnimi zahtevnimi fizikalno-kemičnimi postopki »vtisnjena« na majhno silicijevo ploščico, so v bistvu povezani sistemi več sto tisoč osnovnih funkcionalnih logičnih elektronskih celic, ki jih s povezavami vred izdelajo hkrati, zaradi česar so zelo zanesljivi, ne rabijo skoraj nobene energije, zaradi svoje majhnosti so vgradljivi kamorkoli ter so izredno ceneni. Ti parametri se še nadalje eksponencialno izboljšujejo, saj hitrosti delovanja dosegajo red milijardinke sekunde, cena na funkcijsko enoto je padla pod tisočinko centa, gostota pa se bliža že milijonu celic na mm2, s čimer je možno npr., na pomnilnem vezju nekaj mm2 shraniti tekst povprečne knjige. Največji dosežek mikroelektronike pa je mikroprocesor, v bistvu kompleten računalnik, naenkrat procesiran na silicijevi ploščici. Le-ta omogoča, da ga ustrezno programiramo z naborom najrazličnejših logičnih ukazov. Ti ukazi določajo njegovo ravnanje, če mu informacije vnesemo v obliki digitalne kode: lahko izvaja aritmetične operacije, primerja in selekcionira informacije, jih zapisuje, odpokliče ali briše, medsebojno pogojuje oz. generira novo izhodno informacijo na podlagi takšne ali drugačne logične sekvence vhodnih informacij itd. — vse to pa opravlja na podlagi vgrajene ali programirane logike samo dveh električnih stanj vsake celice. Mikroprocesor s pripadajočimi pomnilnimi vezji je bistvena podlaga računalnikov vseh vrst in za vsakršne namene in se vključuje prav povsod, na vsa področja materialne proizvodnje, storitev, družbenih dejavnosti, v državno-upravne in druge funkcije in človekov prosti čas, saj je poceni, odpira neštete nove funkcije in možnosti in v največji možni meri izključuje človekovo subjektivnost in biološko občutljivost na ustrezne okoliščine delovanja. Njegova uvedba je že uresničila nekoč utopistične vizije odnosa človek-stroj, saj sodobna robotika, ki ji je podlaga mikroprocesor, omogoča npr. kriterialno odločanje in optimizacijo sekvence delovnih gibanj na podlagi zaznavanja okolja s senzorji, analognimi čoveškimi ali, npr., akustično čitanje pisanega teksta z generi-ranjem sintetičnega govora in obratno, pisanje tekstov ali drugo reagiranje na verbalna povelja v navadnem občevalnem jeziku, nadalje, dovršene simulacije prostorskih dogajanj s tridimenzionalno sliko (šolanje pilotov, umetni filmi), določanje ali prognoziranje na podlagi obdelave ogromne množice podatkov (metereologija, diagnostika) itd. Odveč bi bilo še nadalje naštevati že uveljavljene dosežke, ki niso več nikakršne futurološke špekulacije, ampak dejstva, ki že revolucionarno posegajo v odnose človeka do vsega, kar ga obdaja in s čimer dela v proizvodnji in izven nje. Naj se nekoliko podrobneje ustavim pri ključni, lahko bi rekli dialektični dvojnosti celotnega kompleksa mikroelektronike, informatike in njunih vsesplošnih implikacij, namreč na problematiki t.i. hardware-a (HW) in software-a (SW) v tem kompleksu ter na njunih odnosih, ker so odločilni za družbenoekonomske posledice in s tem za marksistične opredelitve do mikroelektronske tehnološke revolucije nasploh. Pri tem bi rad opredelil hardware oz. software ne samo kot tkim. materialno (strojno) opremo oziroma programsko opremo računalnika, ampak kot pojma, katerih prvi izraža materialno, količinsko, utežno in dimenzionalno merljivo podlago vsakršnega tehničnega funkcionalnega sistema, drugi pa funkcionalno znanje, zaobseženo v obliki algoritmov, programov, jezikov, ukazov, načinov povezav itd., znanje, ki je potrebno, da sicer mrtev hardvvarski sistem oživi in deluje tako, da na predviden način opravlja predvideno funkcijo. Pri tem pa je že splošno znano, da postaja HW čedalje univerzalnejši in čedalje širše dostopen, da pa njegov vrednostni delež rapidno pada, čim bolj je funkcionalni tehnični sistem kompleksen in niso več redki primeri, ko je njegova vrednost pod 10%. Nasprotno pa postaja SW čedalje bolj dominanten in ekskluziven objekt visoke vrednosti in zaščite, zlasti t.i. sistemski SW, ki predstavlja notranjo funkcionalno zakonitost in filozofijo delovanja sistema. V tej zvezi pridemo do prvih sodobnih posledičnih dilem mikroelektronike. Vsa mikroelektronika in na njeni podlagi zgrajena informacijska industrija je reprodukcijsko področje, kjer je znanje dominantna proizvajalna sila. Še več - ta sila se odločilno uveljavlja v vseh panogah, ki uporabljajo tehnične proizvajalne naprave in sisteme na tej podlagi. To znanje, ta software, pa je hkrati tudi objekt proizvodnje; proizvajajo ga sistemski inženirji, programerji, pa tudi »neposredni« delavci, ko nastavljajo, npr., program na numerično krmiljenem rezkalnem stroju, ki ga potem zazna na magnetnem traku, da ga lahko uporabijo tudi drugje, na enakem stroju. To znanje, zapisano v vseh sodobnih pomnilnih oblikah, postaja tudi glavni objekt vrednostne menjave; obstaja visoko razvito tržišče zanj, metode za zaščito pred njegovo nepoklicano uporabo pa so izredno razvite in sofisticirane, saj je z varovanjem SW zavarovan v bistvu ves proizvodni proces. Torej je softwarsko znanje v pravem pomenu besede proizvajalna sila in blago obenem, ki ima tržno vrednost in v katerem je - po klasikih marksizma - zajeto tudi presežno delo. Torej je - funkcionalno gledano -ustvarjalec znanja delavec, ki ustvarja tudi presežno delo. V tem smislu je softvvarsko znanje oblika kapitala, vklopljenega v reprodukcijski ciklus, ki je prav tako kot materialni kapital ustvarjen s presežnim delom. Vendar obstaja bistvena razlika - znanje je, za razliko od kapitalnega preseženega dela v obliki tržnega profita, ustvarjalcu neposredno dostopno, on ga ima v lastnini, saj ga je sam ustvaril in ga, potem ko ga je vgradil v proizvod, še naprej individualno ohranja pri sebi. To proizvajalno sredstvo, znanje, ima obenem neodtujljiv individualni značaj in je poleg blaga tudi individualizirano proizvajalno sredstvo, tako da totalna razlastitev njegovih lastnikov v bistvu sploh ni možna! Seveda je jasno, da znanje v glavi, če ni včlenjeno v reprodukcijski ciklus, ni proizvajalna sila, kot to ni materialno-finančni kapital zunaj funkcije. Toda dejstvo, da je znanje proizvajalno sredstvo v individualnem lastništvu ustvarjalca v razvitih kapitalističnih deželah vodi do zanimivega pojava, do tega, da se v mikroelektroniki in informatiki porajajo vsak dan številne nove male firme, ki jih ustanovijo skupine sistemskih inženirjev, tehnologov in programerjev, ki so si v okviru dotedanjega dela pri velikih, tehnoloških prodornih firmah nabrali ogromno vrhunskega znanja. Z ustanovitvijo firme, navadno specializirane za določena tehno- loška področja z visokim deležem softvvarea, se pretvarjajo v kapitaliste, lastnike najpomembnejšega kapitala —znanja. Ker seveda brez ustreznega finančnega kapitala tudi ne gre, zlasti ko se firme razvijajo, postanejo mnoge od njih spet predmet nakupa finančno močnih firm; proces se ponavlja in pomeni svojstveno gibalo tehnološkega razvoja, motivirano z možnostjo spremembe družbenoekonomskega, lahko bi rekli razrednega statusa imetnikov čimbolj sodobnega in produktivnega znanja. Iz klasične zgodovine družbeno ekonomskih odnosov izhaja, da je obvladljivost produkcijskega procesa vedno bila bistveni dejavnik moči vsakega razreda; dominacija produkcijskega kapitala je prav v tem, da je s kapitalno pogojeno in obvladljivo tehnologijo vedno skušal razorožiti delavski razred, ga čimbolj držati na ravni nizko strukturiranega dela s čimbolj razvejano delitvijo, ki ne omogoča obvladovanja celotnega procesa. Visoka kompleksnost dela, celovita odvisnost proizvodnega procesa od širokega izobrazbeno-strokovnega profila delavcev je potencialna grožnja tej obvladljivosti kapitala nad delom, saj ga stavke zlahka in neposredno ogrožajo. To se v mikroelektroniki še vedno dogaja: ni naključje, da so se tovarne mikroelektronskih vezij selile na Daljni vzhod, na tradicionalna področja nizkih mezdnih stroškov in visoke delovne discipline - toda le izdelava, nikdar pa razvoj in načrtovanje vezij! Pri softwaru pa je naenkrat drugače; kljub velikim prizadevanjem, da bi tudi proizvodnjo softvvarea »mehanizirali« in »rutinizirali«, je le-ta še vedno in tudi bo vedno temeljno ovdisna od individualne ustvarjalnosti. In prav na tem področju se v sodobnem svetu ustvarja razredna diferenciacija. Seveda je jasno, da razredna narava ali pripadnost vsakega sloja določenemu razredu določa njegov temeljni družbenoekonomski odnos v reprodukciji. Zato se za sedanjega, še bolj pa za bodočega delavca, ki ni neposredni lastnik produkcijskega materialnega kapitala, ki pa se je postopoma, z delom in izobraževanjem ob delu dokopal do še pomembnejšega produkcijskega sredstva - softwarskega znanja, in to celo do te mere, da postaja reprodukcija finančnega kapitala bistveno odvisna od tega znanja, zastavlja vprašanje, v kakšnem družbenoekonomskem ali razrednem položaju se pravzaprav nahaja. Ali ne ustvarja hkrati s presežno vrednostjo, ki jo pobere kapitalistični podjetnik, tudi temelj za lastno ustvarjanje kapitala ali vsaj za obvladljivost reprodukcije do te mere, da postavlja materialni kapital v bistveno večjo odvisnost od svojega znanja? In končno: kako opredeliti razredne odnose v skoraj popolnoma robotizirani proizvodnji, kjer bo individualno delo omejeno izključno na nadzor in eventualno vzdrževanje, če tudi to ne bo robotizi-rano? Kaj v tej zvezi že predstavlja pojem klasičnega delavskega razreda, ki prodaja svojo delovno silo in ustvarja kapitalistu presežno vrednost, ko pa bodo edini delavci le visokoizobraženi upravljalci za računalniško obvladovanje in optimizacijo delovnega procesa, angažirani predvsem pri adaptacijah robotov na nov ali spremenjen proizvodnji program - torej izraziti kreativci? In kaj je v takšnih okoliščinah še človeško delo, ki dobiva samo še obliko ustvarjalne misli? Tovrstna diferenciacija poteka praktično tako, da vodstveni kapital na eni strani ustvarjalne softvvarske delavce privablja in vključuje v svoje vrste; na drugi strani pa z visoko avtomatiziranimi sistemi, roboti in vsesplošnim prodorom informacijskega hardware-a degradira še preostalo potrebno delovno kompleksnost človeškega posega v materialni, hardwar-ski proizvodnji na skrajno rutinske, hitro priučljive in ozko tehnološko determinirane operacije, ki jih v tempu, načinu in sekvencah narekuje računalniško voden proizvodni sistem. Zato ni mogoče enoumno odgovoriti na vprašanje, ali uvedba mikroe-lektronike v kapitalistično blagovno proizvodnjo (in software je tudi blago) ustreza borbi delavskega razreda oz. prispeva k osvobajanju dela izpod dominacije kapitala. Čeprav bistveno prispeva k produktivnosti, uvedba mikroelektronike in informatike iz temelja spreminja tudi naravo dela - le-to se pretvarja v kapital ne šele prek trga in profita, ampak že, ko iz živega neposredno prehaja v minulo delo v obliki znanja, ki takoj posega v proces reprodukcije. S tem softvvarsko produkcijsko znanje postaja odločilni dejavnik obvladovanja proizvajalnih odnosov nasploh in si je tisti, ki ga ima, v bistvu že prisvojil določen del presežne vrednosti. V tej luči se zato vsiljuje misel, da vsakršna razredna borba, vsakršno razredno razslojevanje, vsaj v razvitih kapitalističnih deželah, poteka v obliki boja za obvladovanje tega znanja. Tako imamo na eni strani prizadevanja velikega kapitala, ki formira softvvarske izobraževalne sisteme za delavce po selekcionarnih in izrazito podjetniško indoktriniranih načelih, z upoštevanjem stroge hierarhije pristopnosti do ključnih ravni informacij. Na drugi strani pa imamo akcije sindikatov in delavskih gibanj, v katerih je zaslediti zadrego, ki sega od ludističnih prizvokov v mislu apriornega zavračanja dela z mikroelektronskimi tehnologijami do zahtev po soodločanju delavcev pri uvajanju novih tehnoloških sistemov, pri čemer terjajo dehierarhizacijo in decentralizacijo delovnih procesov, od javnega izobraževalnega sistema pa možnosti za široko usposabljanje celotne populacije v sodobnih informacijskih tehnologijah. Vse to je povezano tudi z drugo temeljno dilemo - ali uvedba mikroelektronike ogroža delovna mesta in povečuje nezaposlenost. O tem tečejo po vsem svetu že večletne debate z nasprotujočimi si ugotovitvami. Nedvomno mikroelektronika današnjega dne ogroža delovna mesta od včeraj, vendar ob striktnem pogoju - pridobivanju novih znanj - hkrati generira celo vrsto novih delovnih mest - programerjev, načrtovalcev, vzdrževalcev, novih tehnologov itd., za katera bo značilen premik v smeri miselnega, ustvarjalnega dela. Seveda je to bistveno odvisno od ciljev konkretnega družbenopolitičnega sistema - razvita kapitalistična gospodarstva si bodo v odnosu tako do notranje razredne diferenciacije kot do manj razvitih dežel skrbno prizadevala, da bo ta proces poklicnega prestrukturiranja obvladljiv in doziran tako, da bo kar najbolj pripomogel k produktivnosti, ne da bi hkrati ogrozil vodilne pozicije kapitala in od njega čimbolj obvladovanega znanja. Naslednje pomembno vprašanje, ki ga odpirata mikroelektronika in informatika, je nevarnost dehumanizacije človeka in njegovih odnosov v družbi tudi v moralnem in etičnem in ne samo v materialno-proizvodnem smislu. Res je, da taka nevarnost obstaja, in da možnosti za manipulacij-sko dehumanizacijo z ljudmi potencialno še nikoli niso bile tako velike, ali bolje rečeno, tudi tu nastaja velika diferenciacija med sofisticirano, vnaprej programirano, algoritemsko deterministično logiko računalniško kontroliranih odnosov med ljudmi ali odnosov človeka do družbe in obratno na eni strani ter med sproščeno ustvarjalnostjo, iniciativo, emo-cionalnostjo in suverenostjo človeka v teh odnosih. Mikroelektronika in informatika prinašata obe možnosti. Objektivno ni nikakršne bojazni, da bosta računalnik in robot sama po sebi kadarkoli obvladala človeka, najsi jih programiramo s še tako sofisticiranimi algoritmi najvišjih redov. Lahko pa sta sredstvo za obvladovanje ljudi po ljudeh, saj zlahka omogočata totalitarizacijo družbe, če se ta sama ne bi postavila po robu s podružblja-njem ključne kategorije - ustreznega informacijskega znanja. Ta očitna dialektična dvojnost mikroelektronike in njenih implikacij je seveda eklatantno potrdilo temeljnih tez marksizma, čeprav seveda Marx ni mogel predvideti, na kakšni tehnologiji se bo ta dialektika znova potrdila. V tem kontekstu se miselno ozrimo na to še iz zornega kota tako dežel realnega socializma, kot tudi naših razmer družbene lastnine in samoupravne družbene reprodukcije. O Vzhodu ni treba izgubljati besed; državno-lastninsko centralizirani strukturi reprodukcije je mikroelektronika predvsem sredstvo za povečanje obče produktivnosti in planska narava teh gospodarstev mora seveda mikroelektroniko močno podpirati že zaradi obrambne in tudi splošne ekonomske mednarodne tekme. Vendar pri tem motivacijski interes za obvladovanje softvvarskih znanj leži predvsem v hierarhičnem izboljšanju osebnega administrativnega položaja, ne pa v spremembi individualnega družbenoekonomskega proizvodnega odnosa, kot je to v kapitalizmu. V razmerah družbene lastnine proizvajalnih sredstev in samoupravljanja z vso družbeno reprodukcijo je v bistvu dano izhodišče tudi za razrešitev dialektičnih nasprotij mikroelektronike in njene uporabe. Imperativ je pri tem podružbljanje znanja, kot je podružbljen materialni kapital. Seveda pa ga lahko podružbimo ne z ustreznimi delitvenimi mehanizmi, ampak s vsesplošnim in vsestranskim izobraževanjem za obvladovanje novih tehnologij. Delavca - samoupravljalca moramo naučiti novih tehnologij in tega, kako naj jih uporablja in dalje razvija. Samo to je pot do obvladovanja opisanih nasprotij in dilem, ki jih prinaša mikroelektronika. Čim bolj bo to znanje vsesplošno in distribuirano, tem manjše so možnosti za privilegiran položaj nosilcev znanja v procesu reprodukcije kljub še tako razvitemu samoupravnemu odločanju o mate- rialnem družbenem kapitalu. Podružbiti znanje pa na sedanji stopnji odnosov seveda ne negira potrebe po neposredni materialni motivaciji nosilcev znanja, ki mora biti sorazmerna stopnji uspešnosti vključevanja tega znanja v reprodukcijski proces. Na ta način ne bo obstajal motiv za prehod v rentniški položaj individualnih nosilcev kapitala - znanja, ampak za vedno nov, dejanski prispevek k tehnološki produktivnosti. Res pa je, da tehnološkemu znanju kot proizvajalni sili doslej nismo namenjali dovolj sistemske pozornosti. Zanj nimamo zgrajenega vrednostnega sistema, brez določitve njegove vrednosti pa ostaja predvsem voluntari-stična proizvodna sila, kar potrjuje prav naš neugodni ekonomski razvoj zadnjih let. Predvsem smo kopičili (izposojeni) finančni in materialni kapital, nismo pa razvijali in vključevali dovolj lastnega ustvarjalnega znanja za reprodukcijo višje kompleksnosti in zahtevnosti. Prav znanje, v največji meri vsebovano v obvladovanju mikroelektronskih in informacijskih tehnologij, pa je tisto, katerega kreiranje ni neločljivo odvisno od surovinskega in energetskega bogastva ali od gigantskih inozemskih posojil. Podobno je s problemom zaposlenosti, ki je pri nas mikroelektronika in s tem zvezana zahteva po višjih izobrazbenih profilih zaposlenih ne bi smela ogrožati. Zaposlovanje ustrezno izobraženih delavcev je lahko samo vprašanje razpoložljivosti kapitala, ki je in bo kljub vsemu še vendarle potreben. Toda zato moramo skromni in dragi kapital, ki ga s takšno težavo pridobivamo, investirati v take reprodukcijske zmogljivosti, kjer bo predvsem potrebno znanje, ki daje tudi največje učinke. Zato ne bi smeli forsirati tovarn za zaposlovanje neukih, ki jih bo svetovna robotizacija že jutri ekonomsko uničila. Znanje, ta najimenitnejši proizvodni dejavnik, moramo podružbiti s tem, da ga pridobivamo za uporabo na vseh področjih, kjer se uveljavljajo nove tehnologije in novi načini dela: doma, v pisarni, v bolnišnici, v šoli, za strojem - skratka povsod, kjer živimo in delamo. Samo tako bomo postopoma obvladali dileme in nevarnosti, ki jih prinaša razvita kapitalistična dominacijska uporaba mikroelektronike in informatike, ki nas sicer lahko kot družbo potiska v vedno bolj podrejen ekonomski položaj in v vedno večje zaostajanje. Naj zato zaključim z mislijo, da je tudi naša sedanja kriza predvsem kriza znanja, ki smo ga preveč zanemarjali in da nas lahko samo njegovo obvladovanje in vključevanje v družbeno reprodukcijo izvleče iz klešč mednarodnega finančnega kapitala, ki je postal mogočen prav zato, ker je tehnološko znanje že davno znal uspešno vpreči v službo svojih razrednih interesov. vprašanja političnega sistema MATEVŽ KRIVIC udk 32.174 Ali potrebujemo kodeks etike družbenopolitičnih delavcev? 1 Jože Smole: »Tisti, ki ne spoštujejo temeljnih etičnih in moralnih vrednot naše družbe, bodo izključeni iz ZK in bodo morali oditi - ne glede na to, na kako visokem položaju so.« (Danas, 19. 10. 1982, str. 11.)* Jure Ivezič: »Tudi na vodilnih družbenih in političnih funkcijah imamo določeno število ljudi, katerih moralno-politična integriteta je pod ravnijo funkcije, do katere so se nekako dokopali.« (Danas, 2. 11. 1982, str. 5.) Vilim Mule na seji CK ZKH: »Soočeni smo s krizo morale, malomarnostjo, zlorabo, grabežem, ogrožanjem družbene lastnine. In vse te pojave, vključno z gospodarskimi napakami, je neizogibno treba povezati z Zvezo komunistov; ne da se namreč hkrati govoriti o eroziji morale v družbi in o moralno čistem članstvu ZK.« (Danas, 19. 10. 1982, str. 15.) II Slobodan Vujica: »V takšnih razmerah se torej dogaja, da se organizacije, pa tudi vodstva ZK skrajno ravnodušno vedejo do negativnih pojavov in njihovih nosilcev. Kako naj bi drugače pojasnili to, da številni negativni pojavi, ki so bili te dni obelodanjeni, niso izzvali akcije ali posredovanja ZK?« (Delo, 3. 9. 1982, str. 2 - iz Borbe.) »Tudi Gojko Stanič je opazil obstoj politične apatije pri nas. Omenil je dva vzroka: apatijo povzroča prava poplava pozivov na odgovornost, pri čemer pa nihče ne odgovarja.« (Danas, 25. 1. 1983, str. 14.) Sergej Kraigher: »Ljudje nas vedno težje poslušajo ob teh anonimnih kritikah, ko sami dobro vedo, da so povsod določeni nosilci. Anonimnost ljudje komentirajo in razlagajo s tem, da komunisti čuvamo drug drugega, * Delno spremenjen prispevek, s katerim je avtor sodeloval na znanstvenem srečanju »Svetozarevi susreti« septembra 1983 v Svetozarevu. Skrajšani so razdelki 1, II, III, VII in VIII, bivši razdelek VIII je izpuščen, nekateri so delno dopolnjeni, zadnji pa je močno preoblikovan. Prvotno besedilo bo objavljeno v zborniku »Svetozarevi susreti 1983«. ... da nočemo obračunavati med seboj iz kakršnihkoli razlogov.« (Delo, 21. 9. 1982, str. 5.) Marko Lacmanovič, član komisije za pritožbe in vloge pri predsedstvu CK ZKH: »Zgodilo se je, da je človek, ki je poslal pritožbo, sam postal predmet preiskave.« (Delo, 1. 2. 1983 - iz Vjesnika.) Gojko Marinkovič: »A če se o odgovornosti že govori, če se odgovornost zahteva, tedaj zelo pogosto izpade tako, kot da bi morali odgovarjati tisti, ki odgovornost zahtevajo, in ki opominjajo, da kljub vsemu, kar je bilo sklenjeno in izgovorjeno, ni odgovarjal skoraj nihče.« (Danas, 8. 2. 1983, str. 8.) Z okrogle mize v CK ZKS: »Kritiki negativnih pojavov ali njihovih nosilcev so pogosto izpostavljeni tudi neprijetnostim..., zato se drugi, tudi člani ZK, rajši zatekajo k tako imenovanemu neproblematičnemu vzorcu obnašanja, ki ne prinaša morebitnih posledic.« (Delo, 10. 12. 1982.) IV Gornje tri skupine citatov bi seveda lahko poljubno podaljšal ali pa bi za vsako navedel samo po en citat (ali celo nobenega), saj tudi brez citiranja dobro vemo, kako stvari stojijo. Iz obsežne dokumentacije, ki se mi je o teh problemih kar mimogrede nabrala v enem samem letu, sem vendarle izbral trikrat po tri citate - predvsem zato, da se vidi, koliko tega kljub vsemu1 prodre na sestanke raznih forumov in od tam prek tiska naprej v javnost. Torej, ali potrebujemo kodeks etike družbenopolitičnih delavcev? Nekakšen preliminarni odgovor bi se lahko glasil: zaradi problemov pod I ne (za tiste zadoščata kazenski zakonik in statut ZK), zaradi tistih pod II in III pa verjetno da. Torej ne zaradi funkcionarjev, ki očitno in grobo kršijo zakone in moralo, ampak zaradi tistih, ki take stvari mirno gledajo, jih skušajo prikriti ali celo preganjajo tiste, ki skušajo zoper to vendarle kaj ukreniti. V Na lanskih Ziherlovih dnevih v Škofji Loki, na posvetovanju o kriznih pojavih v naši družbi, je bila zelo poudarjena misel, da je naša ekonomska kriza obenem tudi politična in moralna kriza, in da se močno varajo tisti, 1 Glej npr. rezultate raziskav v Politični šoli ZKJ v Kumrovcu o apologetsko-oportunistični usmerjenosti večine slušateljev: »Rad se izpostavlja, a samo da bi se potrdil kot lojalen pripadnik, medtem ko se zelo previdno varuje pred nepremišljenim eksponiranjem v čemerkoli, kar bi odstopalo od splošnega stališča... Direktor šole lvica Račan je lapidarno pripomnil, da bi bilo treba biti bolj zaskrbljen zaradi stanja v ZK kot v šoli. ker je šola samo odraz stanja.« (Jovan Radovanovič, Izmedu fraze i šminke. Borba, 28.-29. 5. 1983.) ki jo nameravajo preživeti po načelu »skloni ramena, da nevihta mine -potem pa naprej po starem«, ker ta kriza zahteva globoko in korenito spremembo dela, obnašanja, navad itd. Toda, odkar je kriza izbruhnila pa do danes se, vsaj glede moralnega stanja v družbi, še ni nič bistveno spremenilo, še zlasti ne glede uveljavljanja odgovornosti, zato se zastavlja vprašanje, ali zares samo čakamo, da nevihta mine (v upanju, da gre samo za prehodno nevihto), ali pa bomo morda vendarle nekaj ukrenili - ali vsaj poskušali ukreniti, da stvari premaknemo z mrtve točke. To »nekaj« pa bi morda lahko spodbudila tudi akcija za sprejetje kodeksa etike družbenopolitičnih delavcev - če obstoje družbene sile, ki bi bile sposobne in pripravljene akcijo za sprejetje takega kodeksa takoj nadaljevati z akcijo za njegovo izvajanje. Prvo akcijo bi bilo torej treba razumeti tudi kot nekakšno testiranje, ali take sile obstoje, oziroma koliko so močne. Izhod iz krize je mogoč samo na dva načina: ali bodo družbene sile, nosilke našega družbenega sistema, posegle po drugih, učinkovitejših sredstvih kot doslej, skupaj z radikalnejšimi kadrovskimi spremembami, ki jih doslej skoraj ni bilo (torej izhod pod geslom: drugače in brez kompromitiranih ljudi k istemu dolgoročnemu cilju kot doslej), ali pa bodo naše slabosti izrabile druge družbene sile s ponujanjem izhoda iz krize, ki bi našo socialistično samoupravno družbo bodisi postopno in oprezneje (upoštevajoč privrženost delovnih množic Jugoslavije socializmu in samoupravljanju), torej s »kontraevolucijo«, ali pa, v določenih mednarodnih razmerah, celo z neposredno kontrarevolucijo, odvedel v nasprotno smer - bodisi od samoupravljanja bodisi od socializma (oziroma obojega skupaj). Ali zares obstoje tudi že take nevarnosti - ali morda vendarle pretiravam? Za odgovor na to vprašanje bi lahko zadoščali že zgoraj navedeni citati, vendar bi dodal še nekaj. Ti citati izvirajo iz ust pripadnikov moje in starejših generacij. Ali sploh vemo, kaj o moralnem stanju v naši družbi mislijo mlajše generacije? Tiste, ki jih naše politično frazerstvo tako odbija, da nočejo časopisa pogledati niti od zunaj, kaj šele od znotraj? Tiste, ki v šolah poslušajo pretežno apologetiko - ne, ker bi bili programi taki, ampak zato, ker obstajajo učitelji, ki so izgubili službo, ker so šli v cerkev (nekateri celo samo poslušat koncert Bachove glasbe!) ali ker so nasprotovali samoprispevku ali kakšni drugi lokalni politični akciji, medtem ko za take, ki bi izgubili službo zaradi sektaštva ali pa zaradi »lakirovke« in apologetike, še ni bilo slišati? Tiste generacije, ki se v šoli uče o samoupravljanju, doma pa iz pogovorov med očetom in materjo zvedo, kako je to v resnici? Tiste, ki se v šoli uče o pravici do dela, a leta ne morejo dobiti prve zaposlitve? Ne morem si kaj, da se v zvezi s temi razmišljanji ne bi spomnil besed svojega profesorja, partizana in komunista, nekdanjega direktorja Visoke šole političnih ved v Ljubljani, dr. Helija Modica, ki je v zahvalnem govoru ob podelitvi naslova »zaslužni profesor« ljubljanske univerze leta 1977 med drugim dejal: »Sprašujem se, ali je prav, da mladini od otroškega vrtca do podiplomskih študijev vbijamo v glavo svoj svetovni nazor in jo varujemo pred škodljivimi vplivi od zunaj. Spominjam se svojih mladih let. Takrat smo razvijali svoje poglede sami, na skrivaj, ob pretihotapljeni literaturi, z odrešujočim občutkonrupomosti. Težko verjamem, da bi mogla tako spodbudne dejavnike pri današnji mladini nadomestiti vdanost in neomajna vera v subjektivne sile... Taka vzgoja ima svoje dobre in slabe strani. Dobro je, da imamo v mirnih, mlačnih situacijah, ko je sestankarstvo poglavitna revolucionarna taktika, na pretek izgrajenih diskutantov - manj dobro je, da smo mladini privzgojili nadvse moderno pojmovanje resnice, ki ni skladnost mnenja z objektivno stvarnostjo, marveč skladnost mnenj večine priznanih strokovnjakov... Čisto slabo pa je, da s tako vzgojo odbijamo najbolj dragocene ljudi ... Bog ne daj, da bi takrat, ko bi šlo zares, odpovedali prav tisti, ki znajo zdeklamirati vso našo ideologijo do najnovejših odtenkov!«2 Tako moj profesor. Toda, na žalost, ne samo da še zdaleč niso vsi profesorji taki ali podobni, ampak, kar je samo po sebi seveda dobro -mladina se več nauči od življenja kot od besed, ki jih posluša v šoli. Če pa je tako, ali ne bi morda vendarle poskusili, da bi naredili to življenje vsaj do neke mere takšno, da nas ne bo sram tistega, kar se bo mladina iz njega naučila? Torej: vzpostavljanje moralnosti, še zlasti pa odgovornosti v družbi, je nujno tako kratkoročno, kot pogoj za izhod iz ekonomske krize, kot tudi dolgoročneje, kot pogoj za izhod iz moralne krize, za postopno povrača-nje zaupanja v nosilce funkcij in tudi v sam sistem, kolikor je kriza načela tudi že to. Pomanjkanje takega zaupanja bi nas lahko, če ga ne bomo stalno dograjevali, tudi pri najdrobnejših rečeh, usodno presenetilo prav takrat, ko bo zaupanje najpotrebnejše - in ko bo najbrž že prepozno in nemogoče naenkrat nadomestiti vse tisto, kar se je po malem izgubljalo dolgo vrsto let (moralna erozijaf). VI Nujnost prizadevanj za zgoraj omenjene cilje verjetno ne bo sporna. Toda, ali bi bil kodeks etike družbenopolitičnih delavcev ustrezno sredstvo za doseganje teh ciljev? Kot glavno ali celo kot edino gotovo ne. Obstajajo močnejša sredstva za doseganje moralnosti in odgovornosti v družbi (vloga družbenopolitičnih organizacij, sodno varstvo individualnih pravic, ocenjevanje ustavnosti in zakonitosti splošnih aktov pred ustavnimi sodišči, odgovornost izvršilnih organov pred delegatskimi skupščinami, možnost postavljanja delegatskih vprašanj in interpelacij itd.), toda ta sredstva očitno ne delujejo dovolj učinkovito. Izmed navedenega sta sodno in ustavnosodno varstvo kršenih pravic kljub vsem težavam, ki jih tudi tu ne manjka, gotovo še najmočnejši sredstvi proti samovolji, nezako- : Objavljeno v Pravniku. Ljubljana, 1978. št. 4-6. str. 162 (brez »neprimernih« besed »Bog ne daj«). nitemu ravnanju itd. Toda, ne pride vse pred sodišče, poleg tega pa tudi na delo sodišč vpliva splošno stanje v družbi, saj tudi sodišča ne lebdijo v brezzračnem prostoru. Z dovolj energičnim posegom »od zgoraj« bi bilo seveda te stvari možno dokaj hitro spraviti v red tudi brez vsakih kodeksov etike. Če bi se začelo dosledno razjasnjevanje odgovornosti v višjih sferah, bi se to hitro preneslo »navzdol« in bi se hitro ustvaril »kodeks obnašanja« v sami praksi. Toda, prvič, tudi v višjih sferah ljudje ostajajo ljudje, z vsemi človeškimi slabostmi, in ne bodo boleče zasekavali v svoje medsebojne odnose, če gre naprej tudi brez tega (ugotavljanje odgovornosti svojih sodelavcev pač ni operacija brez bolečin), če k temu niso prisiljeni, in drugič, tudi za družbo kot celoto z moralnega gledišča več velja tisto, kar je bilo doseženo z angažiranjem širšega kroga ljudi, kakor tisto, kar je bilo »podarjeno« od zgoraj. Ker se torej stvar od »zgoraj« verjetno ne bo sama premaknila, je treba poskusiti sprožiti akcijo »od spodaj«. Odgovorni na višjih položajih često preprečijo tudi akcijo proti odgovornim na nižjih položajih, da ne bi plaz ugotavljanja odgovornosti, ko bi se enkrat sprožil, zajel tudi njih, zato bi morda javno sprejetje moralnih norm glede tega, kako je treba ravnati v takih primerih, olajšalo sprožanje akcij za ugotavljanje odgovornosti. Težko je namreč biti načelno proti ugotavljanju odgovornosti - ko pa bodo te norme enkrat svečano in javno določene, jih bo, upam, vendarle težje kršiti kot prej. Poleg tega bo že sama javna razprava o teh pravilih gotovo pomenila tudi javni pritisk za sprožanje ugotavljanja odgovornosti v konkretnih primerih. Neskladje med besedami in dejanji bo še očitnejše, pa bo morda tudi to prispevalo k temu, da od besed vsaj malo preidemo tudi k dejanjem. Če pogledam argumente, ki mi jih je uspelo doslej navesti v prid ideje o kodeksu, moram priznati, da niso bogve kakšni. Skoraj v vsakem stavku: »morda«, »verjetno«, »upam« itd. Torej, daleč od tega, da bi skušal ponuditi čarobno paličico za izhod iz moralne krize. Toda, po drugi strani, ali niso ti problemi tako usodni, da se splača vsaj poskusiti? Vse to ima seveda smisel samo, če v naši družbi so sile, »zgoraj« in »spodaj«, ki so se pripravljene spoprijeti z moralno »erozijo« - domnevam, da so (sicer se sploh ne bi oglašal). In če take sile so, potem bi jim tudi kodeks etike gotovo lahko pomagal, da stvari skušajo izboljšati. VII Možni so seveda tudi ugovori, zlasti ta, da s kodeksom etike ne bi dobili drugega kot nove norme, ki jih imamo že tako preveč in ki jih že tako ne spoštujemo. Zlo bi se torej povečalo in ne zmanjšalo. Te nevarnosti vsekakor ni mogoče spregledati - toda prav tako tudi ne tiste, ki se ji izpostavljamo, če teh norm obnašanja v politiki ne določimo. In v čem naj bi bila ta nevarnost - oziroma nujnost postavljanja novih norm, čeprav se že utapljamo v poplavi obstoječih? Ogromno večino te poplave povzročajo veletoki norm, s katerimi »tisti zgoraj« skušajo uravnavati ravnanje »tistih spodaj« (država - občani, država - samoupravljanje, vključno z od države vsiljeno »samoupravno« regulativo itd.) - tu pa bi šlo ravno za nasprotno. Odnosi v politiki (med članstvom in vodstvi, med višjimi in nižjimi organi, med delegati v skupščinah in izvršilnimi organi itd.) vsekakor niso odnosi med enakopravnimi partnerji. Formalno so seveda vodstva odgovorna (torej podrejena) članstvu, izvršni organi skupščinam itd., v resnici pa je, kot vemo, drugače. Če želimo to stanje vsaj do določene mere spremeniti, je treba šibkejši strani, tistim »spodaj«, s specialnimi normami olajšati njihov položaj, jim dati specialna normativna zagotovila za spoštovanje njihovih pravic, posebno pri postavljanju vprašanja odgovornosti tistih, ki imajo politično moč v svojih rokah - in mehanizme, s katerimi bodo ta normativna zagotovila lahko tudi učinkovito uporabili. Seveda pri tem nismo povsem na začetku. Statuti družbenopolitičnih organizacij, na primer, dosti govorijo o pravicah članov, vsebujejo tudi sredstva za njihovo varstvo - kljub temu pa najbrž ni mogoče zanikati tega, da se ti statuti mnogo bolj uporabljajo kot instrument, s katerim vodstva disciplinirajo članstvo, kakor kot instrument, s katerim naj bi članstvo ščitilo svoje pravice nasproti kršitvam, ki prihajajo od zgoraj. Če hočemo doseči večje ravnotežje, je torej treba dodatno zaščititi šibkejšo stran v teh razmerjih. In če bo »močnejša stran« tudi te norme ignorirala? Mislim, da bo to vsaj težje storila, ker bo šlo prav za etične norme, zlasti če bodo prizadetim na voljo učinkovitejša sredstva za obrambo in še posebej, če jih bodo vsaj tu in tam tudi v resnici uporabili. Riziko za »šibkejšo stran« je treba torej zmanjšati, kolikor je mogoče, seveda pa se je treba zavedati dejstva, da ga v celoti odpraviti ni možno. Do določene mere je torej treba tudi pri tem upoštevati tisto znano (samo parafrazirano) domislico, po kateri ima ljudstvo takšno politično moralo, kakršno zasluži - oziroma, kakršno si je uspelo priboriti. Podaril mu je ne bo nihče. Kodificiranje etičnih norm mu lahko samo pomaga v boju za uresničitev teh norm v praksi, ne more pa tega boja nadomestiti. V vsakem resnem boju pa je seveda treba biti pripravljen tudi na žrtve. VIII Glede na ustavno določeno vlogo SZDL - zlasti v kandidacijskih in volilnih postopkih, pa tudi pri opravljanju družbenega nadzorstva nad delom nosilcev vseh družbenih funkcij (glej VIII. razdelek Temeljnih načel Ustave SFRJ) bi bilo treba sprejetje kodeksa etike zaupati Socialistični zvezi - seveda po široki javni razpravi in ob enakopravnem sodelo- vanju vseh njenih frontnih delov. Pri tem' se je možno sklicevati tudi na resolucijo zvezne skupščine o odgovornosti iz leta 1971, kjer v točki 15 piše: »Posebnega pomena je vloga družbenopolitičnih organizacij v neposrednem sprožanju in uresničevanju politične odgovornosti kot tudi v dviganju družbene zavesti in socialistične etike delovnih ljudi in občanov, v ustvarjanju ugodnega političnega ozračja za sprožanje in uresničevanje odgovornosti.. .«.3 Ostaja še vprašanje sankcij in procedure v primeru kršitve norm kodeksa. Pri kodeksih poklicne etike so tu večinoma poklicna združenja s svojimi častnimi razsodišči in podobnimi organi, katerih odločitve učinkujejo lahko bodisi samo moralno (interna ali javna obsodba) bodisi tudi pravno (prepoved opravljanja poklica). Pri kodeksu etike nosilcev družbenopolitičnih funkcij bi to vlogo morale odigrati družbenopolitične organizacije, od katerih nekatere že imajo svoja častna razsodišča ali podobne organe (npr. tovariška razsodišča v ZK, ki lahko obravnavajo ravnanje članov ZK tudi na pobudo občanov, ki niso člani ZK4), druge pa bi jih lahko še oblikovale, tako da bi ti organi lahko izrekali sankcije tudi zaradi kršitev kodeksa etike. Zlasti bi bilo nujno oblikovanje takega organa pri SZDL - glede na njegovo prej omenjeno ustavno kakor tudi glede na njegovo »frontno« vlogo (povezovanje dela vseh družbenopolitičnih organizacij). Častna razsodišča posameznih družbenopolitičnih organizacij bi obravnavala vprašanja v zvezi s stvarmi, ki so se zgodile znotraj posamezne organizacije, posebno če bi šlo samo za kršitev specifičnih norm te organizacije, medtem ko bi bilo treba vprašanja širšega pomena obravnavati pred ustreznim organom SZDL. V mejnih primerih (morda pa sploh vedno) bi morala biti odločilna volja tistega, ki je postopek sprožil: njemu bi moralo biti prepuščeno, da sproži postopek npr. bodisi pred tovariškim razsodiščem ZK (če gre za postopek zaradi ravnanja člana ZK) bodisi pred ustreznim organom SZDL. Sankcije v ZK so znane, v SZDL pa bi se verjetno morale gibati od moralnih sankcij raznih stopenj (ugotovitev, da ravnanje ni bilo v skladu s kodeksom etike, javni opomin, javna obsodba in podobno - kar bi lahko bilo z objavo v tisku zelo učinkovito tudi v smislu »generalne prevencije«) do političnih sankcij (nezaupnica, odpoklic oziroma razrešitev, črtanje iz evidence možnih kandidatov itd. - teh sankcij častna razsodišča verjetno ne bi mogla izrekati sama, ampak bi jih le predlagala pristojnim organom). IX Izdelava takega kodeksa seveda ne bi bila povsem lahko in preprosto opravilo in zato tudi ne kratkotrajno - začetna razmišljanja v tem pri- 1 Resolucija zvezne skupščine o odgovornosti nosilcev samoupravnih in drugih družbenih in javnih funkcij. Uradni list SFRJ. št. 52/71. 4 46. člen Statuta ZK Slovenije. spevku pa so nas poskušala prepričati, da je pri zaustavljanju moralne »erozije« treba nekaj storiti takoj oziroma čimprej. Že same razprave o morebitnem sprejetju kodeksa etike in o njegovi možni vsebini bi sicer gotovo imele pozitiven vpliv tudi na sprotno moralno ravnanje v družbi, vendar bi tako širok normativni projekt v tem trenutku morda vendarle angažiral preveč sil, družbene energije in časa, zaradi česar bi bil lahko učinek delno celo nasproten od zaželenega. To pa ne pomeni, da je zato treba idejo zavreči ali jo postaviti »na hladno«, da počaka na boljše čase, ampak samo to, da se je treba realistično lotiti njene postopne realizacije. Prva stopnja, prvi korak bi moral biti usmerjen k tistemu, kar je najnujnejše - to pa je v tem trenutku nedvomno vprašanje odgovornosti. Treba bi bilo torej relativno hitro, brez proceduralnih zavlačevanj in brez perfekcionističnih pretenzij izdelati grob osnutek etičnih pravil ravnanja v zvezi z ugotavljanjem in uresničevanjem politične odgovornosti, ga dati za nekaj mesecev v javno razpravo, nato pa ga sprejeti in začeti uporabljati. Čez leto dni (ob skrbnem spremljanju in proučevanju prakse, okrepljenem z javnim pozivom vsem, naj komisiji, ki bi to delala, dostavljajo svoja opažanja in predloge) bi bilo treba obvestiti javnost o rezultatih, nato pa nadaljevati delo tako v zvezi z dopolnjevanjem pravil o odgovornosti kot morda tudi že z razširjanjem teh pravil na širše področje etičnih vprašanj v družbenopolitičnem življenju. Tako komisijo bi bilo seveda treba oblikovati v okviru socialistične zveze. Morda bi bila učinkovitejša od dogovarjanja, kako sestaviti tako komisijo na zvezni ravni (kar bi se lahko zavleklo, pa tudi člani bi bili lahko že precej oddaljeni od žive problematike uresničevanja odgovornosti »na terenu«), drugačna rešitev: ustrezni zvezni organ SZDL bi pozval republiške in pokrajinske organizacije SZDL, naj po lastni presoji, vsaka pri sebi, sestavijo take komisije z nalogo, da čimprej izdelajo prej omenjeni grobi osnutek. Šele potem, ko bi videli, kaj je bilo v tej prvi fazi narejeno, bi se odločili, ali vse to združiti v skupni osnutek pravil ali ne -glede na to, kakšne razlike v pojmovanju teh vprašanj bi se v posameznih okoljih pokazale in koliko bi njihovo usklajevanje lahko, z ene strani, zavleklo sprejem teh pravil in, z druge strani, osiromašilo (ali obogatilo) njihovo vsebino. X Pripominjam, da namenoma ne govorim o etičnih pravilih o odgovornosti (ali celo o kodeksu odgovornosti), ampak samo o pravilih o ugotavljanju odgovornosti. V prevniškem jeziku povedano, mislim bolj na procesualna kot materialnopravna (v tem primeru: materialnoetična) pravila - torej na pravila o tem, kako ravnati, kadar se zgodi nekaj, kar bi po drugih pravilih (ustave, zakonov, statutov družbenopolitičnih organizacij, po moralnih normah socialistične družbe itd.) zahtevalo sprožitev vprašanja odgovornosti, ali kadar nekdo celo že sproži ali zahteva sproži- tev vprašanja odgovornosti, in ne na pravila o tem, kdaj (zaradi česa) vse je možno in potrebno sprožati vprašanje odgovornosti. Ni namreč naš problem v tem, da ne bi vedeli, kaj se ne sme in za kaj bi kdo moral odgovarjati, pa da bi morali najprej to kodificirati. Zato se ni treba čuditi, da poziv k takemu normiranju, vsebovan v resoluciji zvezne skupščine o odgovornosti iz leta 1971,5 ni imel praktično nikakršnega odmeva. Naš problem je v tem, kako tiste, ki bi morali odgovarjati, izbezati iz mišjih lukenj in iz raznih političnih in drugih zavetij, v katerih se skrivajo, in kako poklicati na odgovornost tudi tiste, ki jim te luknje in zavetja delajo, spuščajo meglo in počnejo podobne reči - vse z dvojnim namenom: prvič, zavarovati neposredno »ogrožene« in drugič, preprečiti za vsako ceno, da bi se sprožil plaz konkretnega ugotavljanja odgovornosti; ko bi se enkrat sprožil, namreč ni jamstva, da bi se zaustavil tam, kjer bi bilo to za njih še videti spodobno in sprejemljivo. In prav te norme (o tem, kako - ne o tem, kaj in kdaj) pri nas še niso niti dovolj izdelane niti dovolj navzoče v zavesti javnosti, kar olajšuje prikrivanje problemov, skrivanje odgovornih in podobno. Tudi že omenjena resolucija zvezne skupščine v 4. točki pravi: »Nezadostno je izdelan postopek za sprožanje in uresničevanje odgovornosti.« Zdi se mi, da prav tu najbolj prihaja do izraza naše znano pomanjkanje demokratičnih političnih tradicij - to, kar včasih sicer omenjamo, vendar naredimo mnogo premalo, da bi svoj zaostanek na tem področju poskusili čim hitreje zmanjšati. In še nekaj. V nekaterih deželah buržoazne demokracije, kjer mehanizem politične odgovornosti funkcionira bolje kot pri nas, to ni samo stvar demokratičnih političnih tradicij. To je vsekakor tudi stvar političnega sistema strankarskega pluralizma oziroma razmerja vlada - opozicija. Naš nestrankarski politični sistem pluralizma samoupravnih interesov bi moral tudi na tem področju pokazati svoje prednosti pred sistemi buržoazne demokracije - to pa bo po mojem mnenju lahko storil samo pod dvema pogojema: prvič, če bo zrušil politične tabuje in plotove na področju javnega informiranja in zagotovil svoboden pnetok vseh, tudi za »oblast« neugodnih informacij (kar v buržoazni demokraciji vsaj do določene mere zagotavljata razmerje vlada - opozicija in učinkoviteje, dosledneje sodno varovana svoboda tiska),6 in drugič, če bo Socialistična zveza v njem dejansko in učinkovito nadomestila vlogo, ki jo v buržoazni demokraciji prav glede odgovornosti in nadzorstva nad delom javnih funkcionarjev opravljajo politične stranke.7 5 Resolucija zvezne skupščine, cit. v op. 3, 9. točka: »S predpisi družbenopolitičnih skupnosti in v splošnih aktih organizacij združenega dela in njihovih asociacij ter drugih samoupravnih organizacij je treba popolneje določiti, katera dejanja oziroma opustitve nosilcev funkcij in pod katerimi pogoji morajo biti podlaga (razlog) za sprožitev postopka za ugotovitev odgovornosti.« * Kako je s tem pri nas. glej podrobneje v mojem referatu »Politična vloga tiska v socialističnem samoupravnem (nestrankarskem) sistemu« na Ziherlovih dnevih 1982 (Krizni pojavi - zbornik razprav. Knjižnica FSPN. Ljubljana 1983, str. 641-660), objavljeno v neskrajšani obliki v reviji Problemi, Ljubljana 1982, št. 12, str. 49-55. 7 Primerjaj: Franc Šetinc: Več dela, več samoupravljanja, več demokracije. Naša obramba, Ljubljana 1982, št. 12, str. 6: »Socialistična zveza mora biti to, kar so politične stranke v meščanski družbi. Več kot to: širši prostor ustvarjalnosti, širša svoboda alternativ, boja mnenj, vendar ne s pozicij boja za monopole in oblast, temveč z uveljavljanjem pluralizma Socialistična zveza tega ne more zagotoviti avtomatično, s samim svojim obstojem. To je možno zagotoviti samo z organiziranim prizadevanjem, s tem, da se vsem njenim članom, vsem nosilcem samoupravnih interesov omogoči, da se bo njihov pluralizem dejansko lahko izrazil - to pa pomeni tudi to, da bodo lahko učinkovito in brez strahu pred posledicami sprožali vprašanje odgovornosti. Tudi (oziroma še zlasti) v tistih konkretnih primerih, ko si politična vodstva tega ne bodo želela. Tu - in ne v teoretičnih tiradah zoper zagovornike večpartijskega sistema pri nas - je teren, kjer je mlade generacije še možno intimno pridobiti za naš nestrankarski sistem pluralizma samoupravnih interesov. Toda to bi morali storiti predvsem mi, srednje in starejše generacije, pa naj se nahajamo »zgoraj«, med nosilci politične in druge moči, ali pa »spodaj«, med tistimi, ki zoper nosilce politične moči samo zabavljamo, storimo pa malo ali nič, da bi jih vsaj poskušali prisiliti k spoštovanju vsega tistega, kar so (v našem imenu) sami svečano razglasili. Smo se tega neprijetnega posla morda vendarle pripravljeni lotiti? Če je to naš realen družbeni cilj in ne le utopija, potem bi bil eden od korakov k temu cilju lahko tudi kodeks etike nosilcev družbenopolitičnih funkcij oziroma njegov prvi zametek -etična pravila o ugotavljanju odgovornosti. V naslednjem, zadnjem razdelku tega prispevka objavljam svojo zamisel (prvi osnutek) takih etičnih pravil, skupaj s kratkim komentarjem glavnega med temi pravili - pravila o nujnosti zagotovitve nekakšne »politične« imunitete za tistega, ki je sprožil vprašanje odgovornosti nosilca družbenopolitične funkcije. XI Etična pravila o ravnanju pri ugotavljanju odgovornosti (prvi osnutek) I. Sprožitev vprašanja odgovornosti 1. Vsakdo lahko sproži vprašanje odgovornosti v organizaciji ali organu, kateremu kritizirani nosilec družbene funkcije odgovarja, oziroma v njegovi delegatski bazi, poleg tega pa lahko v SZDL, ZK, sindikatu, ZSM ali ZZB NOV (na sestanku ali s pisnim predlogom) sproži vprašanje odgovornosti nosilca katerekoli družbene funkcije. 2. To lahko stori tudi prek sredstev javnega obveščanja, ki so take prispevke občanov v skladu s 168. členom Ustave SFRJ dolžna objavljati. samoupravnih interesov, z uveljavljanjem enakopravnosti vsakega delavca in občana. Ta ne potrebuje opozicije v obliki monopola stranke, temveč »opozicijo« do konkretnih rešitev za povsem konkretne probleme vsakodnevnega dela in življenja.« Če je tak prispevek neobjavljiv zaradi žaljivega načina izražanja ali iz drugih razlogov, je treba piscu pomagati, da se ti razlogi odstranijo, ne pa, da se izkoriščajo kot izgovor za zavračanje objave. 3. Nosilec družbenopolitične funkcije je dolžan sam sprožiti vprašanje odgovornosti, kadar zve za kršitev pravnih ali moralnih norm, če postopki za ugotavljanje odgovornosti (politične, samoupravne, kazenske, disciplinske, materialne itd.) še niso bili sproženi. Če vprašanje sproži kdo drug, mu je v okviru svojih pristojnosti in možnosti dolžan nuditi vso pomoč, predvsem pa preprečevati vsako izmikanje pred odgovornostjo, prikrivanje odgovornih, dušenje kritike ali celo pritiske na tistega, ki je vprašanje odgovornosti sprožil. II. Postopek za ugotavljanje odgovornosti 1. Organ, ki mu je bilo vprašanje odgovornosti postavljeno, je dolžan takoj obvestiti javnost, kaj je ukrenil: če spada ugotavljanje odgovornosti v konkretnem primeru v njegovo politično pristojnost, kako in kdaj bo o tem odločal, sicer pa, komu je predlog posredoval v obravnavo. 2. Pristojni organ je dolžan čimprej, potem ko so bili njegovi člani in praviloma tudi njihova (delegatska) baza zadovoljivo seznanjeni z gradivom, vključno z odgovorom kritiziranega, vprašanje obravnavati in javnost obvestiti o svojem stališču: če ugotovi, da odgovornost obstaja, kakšne sankcije izreka ali predlaga in zakaj, oziroma če ne, s čim to utemeljuje. 3. Nosilci družbenopolitičnih funkcij se morajo vzdrževati vsega, kar bi se v javnosti lahko razumelo kot avtoritativna ali apriorna podpora kritiziranemu zunaj postopka in organov, predvidenih za ugotavljanje odgovornosti - razen če so bili od sprožitelja postopka ali od organa, ki postopek vodi, izrecno pozvani, da povedo svoje mnenje. 4. Sestava komisij in podobnih ad hoc organov za ugotavljanje odgovornosti mora biti taka, da v kar največji možni meri zagotavlja nepristransko in popolno ugotavljanje resnice. V njih mora biti čim manj funkcionarjev, katerih objektivni položaj je podoben položaju tistega, katerega odgovornost se ugotavlja - vsi tisti, ki so z njim subjektivno povezani, pa morajo biti v celoti izločeni. III. Imuniteta sprožitelja 1. Nihče ne more biti klican na kakršnokoli odgovornost ali postavljen v neugoden položaj zaradi sprožitve vprašanja odgovornosti (ali zaradi družbene kritike sploh), razen če pri tem uporabi zavestno neresnične trditve. 2. Za morebitno žaljivost kritike (z namenom zaničevati osebnost in ne z namenom kritizirati konkretna ravnanja ali sposobnosti za opravlja- nje družbene funkcije) lahko kritik (razen v morebitnem kazenskem postopku) odgovarja šele potem, ko je bila ugotovljena resničnost oziroma utemeljenost kritike in, v primeru utemeljenosti, tudi odgovornost kritiziranega.8 IV. Dolžnost javnega odgovora 1. Na javno vprašanje (npr. v tisku) je nosilec družbene funkcije dolžan takoj odgovoriti - praviloma tam, kjer je bilo vprašanje postavljeno. V. Odstop in suspenz 1. Nosilec družbene funkcije, za katerega je bilo sproženo vprašanje odgovornosti, je dolžan odstopiti, če bi njegovo ostajanje na funkciji lahko oviralo ugotavljanje odgovornosti oziroma zbujalo sum o nepristranskosti tega ugotavljanja. 2. Iz enakih razlogov je možno nosilca družbene funkcije začasno suspendirati vse dotlej, dokler se ne ugotovi njegova odgovornost. VI. Odgovornost za kršenje teh pravil 1. Za neupoštevanje teh pravil nosilci družbenopolitičnih funkcij odgovarjajo pred častnimi razsodišči v družbenopolitičnih organizacijah na predlog kateregakoli občana, organa ali organizacije. 2. Sankcije so: izrek obsodbe, interna objava obsodbe, javna objava obsodbe. Te sankcije lahko izreka častno razsodišče samo, druge (statutarni ukrepi, razrešitev oziroma odstavitev ipd.) pa lahko predlaga pristojnim organom. 3. Kršitev imunitete sprožitelja vprašanja odgovornosti (III. poglavje teh pravil) je najhujša kršitev teh etičnih pravil, za katero je minimalna sankcija odstavitev s funkcije. Imuniteta sprožitelja (III/1) - conditio sine qua non Brez razglasitve in dejanske uveljavitve te etične norme lahko na odgovornost kot element političnega sistema pluralizma enakopravnih samoupravnih subjektov mirno pozabimo. Uveljavljala se bo še naprej R Doslej se je namreč često dogajalo obratno: namesto kritiziranega so »obravnavali« samo kritika in žaljivost (resnično ali domnevno) njegove kritike. lahko le v okviru koncepta »hierarhizirane demokracije« - nosilec funkcije bo odgovarjal le, če bodo to zahtevali po rangu višji od njega ali kvečjemu še njemu enaki - oboje pa bo, kot doslej, nadvse redko. Zelo pomembno je, da statut ZKJ (21. točka) že vsebuje tako, celo širšo normo, ki se glasi: »Za mnenja in kritike, ki jih je izrekel v osnovni organizaciji, organu ali forumu ZK, član ne more biti politično odgovoren. Politično pa odgovarja tisti član, ki uporablja neresnice in dezinformacije, da bi politično in moralno diskvalificiral druge ljudi. »Veljavnost te norme je treba samo razširiti od Zveze komunistov na celotno družbo. Ne more namreč, vsaj na sedanji stopnji razvitosti socialistične demokracije ne več, obstajati samo ZK kot nekakšna enklava ali cona svobodne kritike, kjer je »lov na kritike« prepovedan - zunaj te cone oziroma enklava pa lahko neovirano poteka. Še več, skoraj neovirano poteka tudi znotraj te »cone«, kar jasno dokazuje, da omejena svoboda kritike, v »enklavah«, v resnici sploh ne more zaživeti. Za ilustracijo samo nekaj primerov, ki so bili celo objavljeni v tisku (ne da bi se viri teh informacij sploh zavedali, da s tem javnost obveščajo tudi o tem, kako sami kršijo statut ZKJ): Nekemu učitelju je bila potrjena kazen - izključitev iz ZK (zaradi obiska koncerta v cerkvi!) - tudi zato, ker je »neodgovorno nastopal na sestankih ZK«; zanikana mu je bila torej s statutom zagotovljena svoboda izrekanja mnenj na sestankih ZK.9 Nekemu novinarju je bila povišana kazen, ki bi jo bil sicer dobil (od zadnjega opomina na izključitev), »potem ko je grobo razžalil« organe, pred katerimi je odgovarjal,10 kar pomeni, da je kritiziral njihovo delo (morda v resnici celo z žalitvami, toda statut ZK ni kazenski zakonik in ne kaznuje žalitev!), pa so se mu takoj maščevali s povišanjem kazni (da ne bi slučajno še komu padlo na misel, da vrže svojim »sodnikom« v obraz, kaj si o njih misli - npr., da s tem, ko njega kaznujejo, ščitijo prave krivce). Za nekega bivšega funkcionarja je občinski komite zahteval partijsko kazen zaradi njegove kritike, izrečene na sestanku ZK, čeprav mu ne očita »neresnic in dezinformacij« v smislu 21. točke statuta ZKJ.11 Visokošolski učitelj je zahteval od komiteja ZK, da se ugotovi odgovornost funkcionarjev, ki so z neresničnimi trditvami zavajali delegatsko skupščino. Komite je zahtevo zavrnil in zahteval od osnovne organizacije, da tega učitelja kaznuje - ne zaradi morebitne neresničnosti njegovih trditev, ampak zato, ker da je užalil Zvezo komunistov (z izjavo, da bi nereagiranje na zavajanje delegatov pomenilo sprejemanje stalinistično-jezuitskega načela, da cilj posvečuje sredstva).12 - Učitelji, novinarji, bivši funkcionarji ... Ali delavsko kritiko ZK vendarle tolerantneje sprejema - ali je * »Sve bilo je muzika«, NIN, Beograd, 1982, št. 1637. 10 »Partijske mjere u Karlovačkom tjedniku«, Vjesnik. Zagreb, 16. 4. 1983. " »Kritike bez argumenata«. Politika, Beograd. 28. 5. 1983. 12 »Dognanja uveljaviti v praksi«. Delo, 20. 1. 1983; »Istina je samo jedna«. Borba, 22. 1. 1983; »Delovanje v skladu s politiko ZK«, Delo, 23. 3. 1983: osnovna organizacija zavaruje svojega člana, sklicujoč se na določbe statuta, in zavrne izrek kazni. Delo to objavi - komite pa to molče vzame na znanje; tudi to se torej lahko zgodi - seveda šele takrat, ko se prizadeti dovolj energično uprejo in se pri tem sklicujejo na statutarne določbe o »imuniteti«! morda stvar samo v tem, da tisto, kar se dogaja kritikom iz vrst (proizvodnih) delavcev, navadno sploh ne pride na »višje forume« in potem v časopis? Še važna pripomba v zvezi s formulacijo predloženega etičnega pravila: »imunitete« ni samo v primeru, če je kritik uporabil »zavestno neresnične trditve« (in delno v primeru žalitev), ne pa, kot je to predvidevala resolucija o odgovornosti iz leta 1971, od koder sem idejo povzel, v primeru »neutemeljenih obtožb«.13 Pripominjam, da je tudi v Statutu ZK Slovenije formulacija iz Statuta ZKJ »...ki uporablja neresnice...« bistveno dopolnjena: » ... če je zavestno uporabil neresnico...« (čl. 12, tč. 1). Treba mu je torej dokazati, da je vedel, da to, kar govori, ni res - v nasprotnem primeru namreč kritiziranim in njihovim zaščitnikom ni težko vsako kritiko »od spodaj« proglasiti za »neresnico in dezinformacijo« oziroma za »neutemeljeno obtožbo«, kajti navadno imajo moč, da določajo, kaj naj velja za resnico in kaj ne, katere obtožbe naj veljajo za utemeljene in katere ne. Podobno je z domnevnimi in resničnimi žalitvami. Celo kazenski zakonik ne kaznuje žalitve, storjene v resni družbeni kritiki, v književnem delu, pri obrambi kakšne pravice itd. (tretji ods.tavek 106. člena KZ SRS), če ni bila storjena »z namenom zaničevanja«, medtem ko Statut ZKJ sploh ne navaja žalitve kot okoliščine, ki bi dovoljevala »odvzem imunitete« kritiku. To zadnje bi si bilo verjetno treba razlagati s tem, da organizacija prostovoljnih borcev proti vsem krivicam v družbi toliko bolj ceni odprto kritiko nepravilnosti od »diplomatskega« izbiranja besed v tej kritiki, da se v svojih internih razpravah celo odreka ugotavljanju morebitne žaljivosti kritik in se koncentrira na vprašanje njihove resničnosti. To lahko seveda velja samo med člani te organizacije, ki so s prostovoljnim pristopom vanjo sprejeli taka »pravila igre«. Toda tudi v splošnem kodeksu politične etike (oziroma etičnih pravil o ravnanju pri ugotavljanju odgovornosti) je treba preprečiti možnost, da se kritika duši s sklicevanjem na njeno domnevno žaljivost - kajti spet imajo navadno »tisti zgoraj« moč, da določajo, kaj je žaljivo (zanje). To pa naj bi se preprečilo s pravilom III/2: najprej naj se ugotavlja resničnost oziroma utemeljenost kritike in šele potem njena morebitna žaljivost - in v enakem vrstnem redu naj se izvajajo tudi konsekvence oziroma sankcije za tisto, kar ni bilo prav. Tudi kultura kritike je seveda pomembna stvar - toda če gori hiša, razumni ljudje najbrž ne bodo metali gasilcev čez prag, če so npr. grobo nadrli kakšnega stanovalca višjih nadstropij. Mi pa pogosto počnemo prav to. In če bi proučevali razmerje med kaznijo, ki jo potem dobijo gasilci zaradi nespodobnega obnašanja, in tisto, ki doleti krivce za požar, če jih sploh, bi najbrž tudi lahko ugotovili še marsikaj zanimivega. 13 Resolucija, cit. v op. 3, 13. točka: » ... nihče ne more biti postavljen v neugoden položaj zaradi sprožitve pobude za uresničevanje odgovornosti nosilcev funkcij, razen če uporabi žalitev, obrekovanje ali neutemeljeno obtožbo«. pogledi, komentarji SONJA LOKAR Idejnopolitično usposabljanje v Zvezi komunistov Slovenije danes Iz letošnjega Poročila politične šole CK ZK Slovenije o idejnopolitič-nem usposabljanju in marksističnem izobraževanju v ZK Slovenije1 izstopajo naslednja temeljna dejstva in ugotovitve: - Čeprav je mogoče dokaj zanesljivo trditi, da se je kvaliteta pedagoško vodenih oblik usposabljanja članstva rahlo izboljšala, se stare slabosti v dejavnosti ZK Slovenije na tem področju ponavljajo in celo poglabljajo: - odnos nekaterih občinskih organizacij do idejnopolitičnega usposabljanja članstva je še vedno slab in neodgovoren. - Kadrovanje udeležencev idejnopolitičnega usposabljanja je ostalo pretežno kampanjsko, še vedno premalo povezano z načrtno kadrovsko politiko osnovnih in vseh drugih organizacij in organov ZKS. - Opazna je tendenca, da se programe idejnopolitičnega usposabljanja vsebinsko in časovno krči, da število članov, zajetih v pedagoško vodene oblike idejnopolitičnega usposabljanja, vztrajno pada, da se odstotki osipa v posameznih oblikah idejnopolitičnega usposabljanja naglo povečujejo. - Leta 1982 je bilo v ZK Slovenije sprejetih 3359 članov, v seminar za kandidate za sprejem v zvezo komunistov pa se je vključilo 3013 članov, a ga je končalo le 2448 udeležencev; še slabše pa je pri seminarjih za novosprejete člane ZKS, ki se mu je v letu 1982 izognila več kot polovica potencialnih udeležencev, od tistih, ki so ga začeli, pa ga ni končal vsak tretji. - Pokazale so se tudi nekatere dodatne, nove težave: v zahtevnejših, daljših in strnjenih oblikah idejnopolitičnega usposabljanja je opazno manjši odstotek žensk, narašča pa ta odstotek v dopisni šoli marksizma, ki omogoča individualno prilagajanje časa za študij. To kaže na dejstvo, da so se možnosti žensk, članic zveze komunistov, za enakopravno pridobivanje idejnopolitične usposobljenosti na način, ki terja daljšo odsotnost iz delovnega procesa, skrčile, da pa je motiviranost žensk za idejnopolitično 1 Ta dokument je pripravila politična šola CK ZK Slovenije novembra 1983, obravnavalo pa ga je predsedstvo CK ZKS 19. 12. 1983 na svoji 43. seji. usposabljanje enaka ali celo večja kot pri članih. Ponovno postaja tudi aktualno vprašanje, kako zagotoviti potrebna materialna nadomestila za daljšo odsotnost članov zveze komunistov z dela zaradi usposabljanja v zahtevnejših in daljših pedagoško vodenih oblikah idejnopolitičnega usposabljanja. - Značilno v omenjenem poročilu politične šole izstopa tudi tisti del, ki govori o usposabljanju članstva v osnovnih organizacijah ZK. Popolnoma očitno je, da je to še vedno tisti del idejnopolitičnega usposabljanja, ki je v zvezi komunistov najbolj zanemarjen, da je odnos občinskih komitejev do te dejavnosti še vedno zelo neizenačen, da ponekod - npr. na Gorenjskem - dosegajo lepe rezultate, drugod pa komaj vedo, kaj se dogaja in ali se sploh kaj dogaja v idejnopolitičnem delovanju osnovnih organizacij. V obdobju objektivnega zaostrovanja temeljnih družbenih protislovij, ki ga naša družba preživlja že tretje leto, revolucionarna akcija gotovo spontano teži k revolucionarni teoriji. Ugotovitev, da članstvo zveze komunistov ni dovolj motivirano za marksistično izobraževanje in usposabljanje, zato ne bi pomenila nič manj kot to, da članstvo zveze komunistov ne teži k revolucionarnemu spreminjanju obstoječega razmerja družbenih sil, da mu ustreza stanje, kakršno je, da torej ni avantgarda in glava delavskega gibanja, ampak njegov rep, če ne celo njegova cokla. Če vsa navedena dejstva iz poročila vzamemo kot zadostna za presojo stanja stvari v zvezi komunistov na tem področju in jih strnemo pod skupnim imenovalcem, dobimo namreč presenetljivo in neprijetno spoznanje: kaže, da članstvu zveze komunistov manjka tisto, kar je Marx slikovito opisal kot »smisel za teoretično posploševanje« in kar je v povezavi z »revolucionarno strastjo« štel za poglavitni značilnosti revolucionarnih voditeljev delavskega razreda. Predno napravimo tako skrajen in - spričo znane vloge zveze komunistov v naši družbi - tudi tragičen sklep, pa se moramo vprašati vsaj še nekaj: ali je sistem idejnopolitičnega usposabljanja, kakršnega smo razvili v Zvezi komunistov Jugoslavije v zadnjih desetih, dvanajstih letih, dejansko krvni obtok, po katerem more krožiti v zvezi komunistov revolucionarna teorija, kot kri kroži po zdravem telesu, ali pa smo nemara zgradili sistem usposabljanja, ki je podprl razdelitev članstva na vsevedne učitelje (vodstva in njihove teoretizirajoče podpornike) ter nevedne učence (članstvo, OO ZK)? Usposabljanje, ki je ločeno od procesa demokratičnega oblikovanja in demokratičnega preverjanja izvajanja sklepov in družbenih učinkov politike zveze komunistov, je objektivno, in ne glede na vse dobre namene vseh, ki sodelujejo pri njegovem izvajanju, predvsem sredstvo nedemokratičnega, hierarhičnega razvijanja enotnosti zveze komunistov, sredstvo vzpostavljanja liderskih odnosov v zvezi komunistov, sredstvo mrtvičenja pobude in ustvarjalnosti članstva in osnovnih organizacij ZK. Že zelo bežna primerjava dnevnih redov devetih sej centralnega komiteja ZKS s prevladujočo vsebino vseh pedagoško vodenih oblik idejnopolitičnega usposabljanja bi pokazala, da gre za dva vsebinsko povsem ločena procesa2. Usposabljanje članstva, ki ne sloni na najbolj perečih akcijskih potrebah osnovnih organizacij ZK, ki ni usmerjeno v teoretično presvetljevanje interesnih spopadov v družbeni bazi, ki se potem razrešujejo na različnih ravneh političnega sistema, se objektivno in ne glede na najboljše namene vseh, ki v njem sodelujejo, sprevrača v prazno abstraktno teoretiziranje ali v primitivno ideološko prepričevanje enako mislečih. Nobena skrivnost pa ni, saj je to dejstvo razvidno tudi iz podatkov, ki jih navaja Poročilo politične šole, da je v procesu idejnopolitičnega usposabljanja član zveze komunistov pretežno v vlogi objekta, v vlogi prejemnika tistih informacij, na katerih vsebinsko strukturo, obseg in teoretsko globino nista imela praktično nikakršnega vpliva ne on sam ne njegova osnovna organizacija. Tretja, izjemno pomembna resnica pa je tudi, da nova, poglobljena, samostojna teoretična dejavnost članstva v osnovnih organizacijah dejansko ne more zrasti spontano, brez zavestno spremenjenega odnosa vodstev do idejnopolitičnega usposabljanja, ali drugače povedano, brez temeljitega preobrata v metodah delovanja vodstev in celotne zveze komunistov. Gre za preobrat in način delovanja, kakršnega je predvideval in nakazoval v svojih »Smereh razvoja« tovariš Kardelj. Biti komunist v časih, kot so danes, ni nič kaj udobno, zato na tak ali drugačen način iz zveze komunistov odhajajo vsi, ki so vstopili vanjo s karierističnimi interesi, z malomeščanskimi ali romantično-revolucionar-nimi iluzijami. Torej vsi tisti, ki nimajo notranjih motivov za nenehno marksistično usposabljanje in samoizobraževanje. Znamenje tega procesa je tudi zmanjšan interes za udeležbo in povečan osip v vseh pedagoško vodenih oblikah idejnopolitičnega usposabljanja. Obenem pa sta zmanjšanje tega interesa in povečan osip tudi protislovni znamenji nasprotnega procesa, ki se jasno kaže tudi drugod, in na drugačne načine, na primer v povečani kritičnosti udeležencev do vsebine, metod, predavateljev idejnopolitičnega usposabljanja, v podpori, ki jo je dalo članstvo demokratičnemu načinu priprav nekaterih sej centralnega komiteja ZK Slovenije, v velikem odzivu članov zvez komunistov in drugih ljudi na javnih tribunah marksističnega centra CK ZK Slovenije v Cankarjevem domu, v povečani kritičnosti komunistov do lista »Komunist« in pa v številnih pobudah, ki jih daje članstvo za vsebinsko preobrazbo založbe »Komunist«. Gre za oživljeno pomembno pobudo tistega dela članstva zveze komunistov, ki se zaveda, da članstvu, ki naj poslušno izvaja direktive vodstev, ni potrebna nikakršna teorija, da pa članstvo, ki se čuti in vede v zvezi komunistov kot subjekt, potrebuje marksistično teoretično znanje, kot človek potrebuje zrak za dihanje, in da je pomemben pogoj za revolucio-narnejše delovanje zveze komunistov danes to, da se okrepi kot organiziran prostor nastajanja in razširjanja revolucionarne marksistične teorije. 2 Da ne bo pomote: akcijsko usposabljanje mi ne pomeni usposabljanja z nekakšno instant teorijo in recepti, ampak teoretsko raziskovanje akcijsko najpomembnejših problemov in možnih poti za njihovo revolucionarno razreševanje. KREŠIMIR PETROVIČ Ali je nasilje pravica stadionov? Paleta nasilja je široka O nasilju v športu: na stadionih, zunaj njih, nasilju med športniki, nad športniki, nasilju med gledalci, huligani, mladino in podobno, je bilo napisanih v zadnjih letih več kot tri tisoč analiz, člankov, knjig. Paleta nasilja je široka. Od »dopingiranja« otrok, tekmovalcev, do uboja sodnikov, tekmovalcev, gledalcev. Nasilje je raznovrstno, zajema različna področja dejavnosti v športu. Po svoji naravi je planetarno. Danes je to eden osrednjih problemov v športu. Skozi velika ali majhna vrata prodira nasilje v vse pore športnega življenja, zlasti vrhunskega. Gledati nasilje v športu samo v luči športa bi bila kardinalna napaka. Ne moremo govoriti o nasilju v športu, temveč o nasilju in športu. Nasilje v športu tudi v tem stoletju korenini v nasilju v svetu nasploh. To, da bomo v tem orisu nasilja govorili samo o majhnem delu nasilja na stadionih, in to predvsem nasilju dela publike, predvsem naše, je povezano predvsem z aktualnostjo problema. Nasilje od doma do stadiona V zahodnonemških poročilih smo lahko prebrali, da letno nad dva milijona otrok išče zdravniško pomoč, ker so jih tako hudo tepli starši. Sramežljivo smo pred letom dni tudi mi objavili številke, s pripombo, da je to, tako kot v Nemčiji, šele polovica dejanskih poškodb otrok, ki so jih povzročili starši. Nasilje družinskega doma?! Trening za življenje? Vrsta raziskav v svetu kaže, da ne samo veliko število športnikov, temveč tudi mladine sprejema nasilje v športu kot najboljšo rešitev tedaj, če je tisto, kar je doseženo na terenu, »vrednejše« od tistega, kar se lahko izgubi. Najnasilnejši tekmovalci pogosto služijo za legitimno sliko modela za mladega športnika. Danes je športna zmaga dvignjena na piedestal boginje. Ko pa postane zmaga pomembnejša kot moralnost uporabljenih sredstev, ko cilj upravi-čuje vsakršna sredstva, takrat raste tudi verjetnost, da bodo pravila kršena z uporabo vsakovrstnega nasilja za dosego tega interesa. Če k temu dodamo še, da »moč« zamenjuje tehniko, da komercialni in drugi prestižni rezultati zmage rastejo v svoji pomembnosti hitreje kot skrb za realno in pošteno doseženo kvaliteto športnika, potem nam je problem še bolj razumljiv. Mnogi pri tem pozabljajo, da taka stališča v bistvu negirajo vsako strokovno delo. Nasilje očitno prinaša več in hitreje kot strokovnost. Kdo izkorišča mladino? O mladih kot izgrednikih smo napisali nekoliko besed že na začetku. Tisto, kar je posebej zaskrbljujoče, je dejstvo (glede na poročila z nogometnih tekem), da so tudi pri nas, zlasti v zadnjem času, mladi najštevilnejši izgredniki. Analitiki v svetu se sprašujejo: »Kaj svet odraslih mladim govori, in kaj je tisto, kar jim dejansko nudi?« Menijo, da je brezperspektivnost mladih v posameznih državah in sistemih sicer različna, vendar pa je svetovni fenomen. Obnašanje mladih na stadionih je samo odsev tega problema. Verjetno je pri nas v tem pogledu potrebno dati »prednost ideologom« in voditeljem tradicionalnih in preseženih zgodovinskih nacionalnih protislovij, preoblečenih v novo obleko skrbi za narode in narodnosti Jugoslavije. Izrablja se težke gospodarske razmere, in čeprav smo v svetovni gospodarski krizi, se prikazuje naše probleme v znani luči emigrantske logike. Nacionalistični izpadi mladih so - po vsem sodeč -dobro vodeni. Toda, kje je naša akcija, akcija družbenih organizacij mladih, pa tudi drugih. Kosovski E-HO, o katerem so razpravljali najvišji partijski forumi in izpadov v drugih okoljih nima smisla precenjevati niti podcenjevati, vendar se, kadar se razpravlja o njih, vse preveč išče korenine na stadionih - tam jih pa prav gotovo ni. Ali so stadioni res rezervati za nasilje? Nasilje in šport sta vedno spremljala človeštvo. V analizah tri tisoč znanih civilizacij se med 80 skupnimi značilnostmi pojavlja šport v različnih oblikah kot biotična in socialna potreba človeka. Dvoje nasprotij -prijateljstvo, razumevanje na eni, nasilje na drugi - ga je vedno spremljalo. Stadioni so takorekoč od svojega nastanka postali in ostali rezervati za nasilje, ki ni - niti bi bilo - dovoljeno na nobenem drugem mestu. Razlogov za to je več: pravila nekaterih športov, moralne norme v posameznih športih in med posameznimi športniki, sodniki, ki često niso več sposobni voditi sodobnega »športnega« boja, preveliko število gledalcev na tesnem prostoru, kar povečuje agresivnost itn. Iskalo se je še vrsto drugih psihičnih in socialnih razlogov. V vseh je nedvomno del resnice. Številni analitiki so se lotili problema z druge plati. Vprašali so se: »Zakaj so oblasti često pripravljene zamižati na stadionih na obe očesi, in to celo v tistih državah in družbenih sistemih, kjer je državna represija na vseh drugih področjih življenja več kot rigorozna.« Res je sicer, da se samo v deželah, ki praviloma premagujejo nasilje z institucionaliziranim nasiljem, lahko rodi stavek, ki prihaja že v slogan: »Morda včasih na naših stadionih zatajijo policaji, toda naši psi-ovčarji ne zataje nikoli.« Pa vendar se na stadionih dogajajo stvari, ki se zunaj stadionov ne morejo, ali bolje, ne smejo. V. Paretto je svojčas napisal, da se množica obnaša drugače kot posameznik. Množica ni enostaven seštevek posameznikov. Z analizo množice je ugotovil, da postane človek bolj čustven, bolj podvržen sugestiji, lahkovernejši, pa tudi bolj histeričen. Številni posamezniki sami ne bi nikdar storili tistega, kar store v množici. Ali je tu odgovor na to, zakaj so oblasti popustljivejše do posameznika, kadar ga izločijo iz množice? Morda? Toda po vsej verjetnosti je tu samo del odgovora. Nekdo (del javnih komunikacijskih sredstev, izjave trenerjev, funkcionarjev?) vendar ustvarja »razpoloženje množice« praviloma pred tekmami. Množica je presija. Kaže, da nekaterim kot taka ustreza. Temu ustreza, da organi reda in varnosti in reditelji zapirajo oči. Kaže, da imajo dovolj moči, da to dosežejo. Zakaj, v čigavem imenu - to je drugo vprašanje. Vstopnica je »posebna dovolilnica« Če so stadioni rezervati za obnašanje, za katero na javnih mestih ni možnosti, potem je plačana vstopnica »posebna dovolilnica«, ki po mnenju nekaterih opravičuje neprimerno ali celo nedovoljeno obnašanje. Vrnimo se k nacionalističnim izpadom v sedanjem času, čeprav imamo z njimi »izkušnje«, stare že več let. Tudi takrat so stadioni prvi pokazali obraz političnega podzemlja. Zakaj ravno stadioni? Odgovor je glede na povedano jasen. V neki pokrajini so še ne tako davno iredentistični demonstranti postavljali otroke in mladino v prvo vrsto na ulicah. Tisto, česar se danes ne more na ulicah, je na določen način mogoče na stadionih. In to ne samo v neki pokrajini. Zakaj torej ne bi uporabili stadionov. Verjetno bi vendar sami dali preveč poudarka nacionalističnim izpadom na stadionih, če bi razpravljali samo o njih. Posamezniki z osebnimi težavami ali skupine v družbenih krizah ali -bolje rečeno - skoraj vedno (ker krizne situacije samo počutje poslabšajo) menijo, da imajo pravico dati tekmi določen klubaški, lokalistični ali kak podobni položaj. Prav tako menijo, da je stadion prostor, kjer se lahko izkričijo, napreklinjajo, nasmejejo, pa tudi pretepajo, skratka, da lahko dožive »sodobno« katarzo - očiščenje, praznjenje nakopičenih notranjih napetosti, nabranih v dnevih pred tekmo. Konflikti različnih, često tradicionalnih, pa tudi aktualnih vsebin, ki se ne razrešujejo v realnem življenju, se razrešujejo na stadionih na določen fiktivni način. Zmaga »naših« je simbol zmage »naših« stališč. Cena vstopnice je cena za »svobodo« govora, vpitja, pretepov - je neka navidezna »svoboda«, svoboda s stadionov. Ker pa stadioni in tekme ne razrešujejo ničesar od naštetega, se našteti racionalni ali iracionalni konflikti samo kopičijo in delajo določeno nevrotično ozračje še bolj nevrotično. Zato ponovimo: analiza dogajanja na stadionih je analiza posledic, korenine so zunaj stadionov, tam je potrebna družbena akcija klubov, družbenopolitičnih organizacij, in sicer vzgojno in politično delovanje. TANJA RENER Struktura družbene moči in položaj žensk Ko je govora o vključenosti žensk v javno politično življenje, o njihovi družbenopolitični aktivnosti, se običajno ponavljajo stara, v mnogočem stereotipna menja o »slabi« (neustrezni, premajhni) vključenosti žensk v procese samoupravnega odločanja. Da bi ne govorili zgolj »impresivno«, smo pregledali recentne raziskave o družbenopolitični aktivnosti žensk v Jugoslaviji. Temeljne ugotovitve so na kratko naslednje: 1. Skupna ugotovitev vseh raziskav (vključno z našo) je, da obstajajo pomembne razlike med družbenopolitično aktivnostjo žensk v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela. Ogromna večina družbeno in politično aktivnih žensk so zaposlene ženske; v organizacijah združenega dela je njihova aktivnost tudi najbolj »kvalitetna« (intenzivnost in širina sodelovanja, obveščenost, zainteresiranost), kar pomeni, da pot do družbenega in političnega uveljavljanja (politične emancipacije) vodi skoz ekonomsko samostojnost (emancipacijo); v naših razmerah je to zaposlitev, kajti ženske, ki niso zaposlene (a so lahko ekonomsko samostojne, npr. kmetice ali individualne proizvajalke v obrti, gostinstvu...), tudi niso dejavne v družbenopolitičnem življenju. 2. Druga obča skupna ugotovitev je, da se družbenopolitična aktivnost žensk diferencira glede na vrsto področja (aktivne ženske najdemo predvsem na področjih kulture, izobraževanja, zdravstva, socialnega in otroškega varstva). To dejstvo je po našem mnenju mogoče razumeti na dva načina: prvič, da se ženske interesno usmerjajo na področja, ki jih glede na njihove konkretne življenjske razmere najbolj zadevajo. Tako usmerjenost bi mogli oceniti pozitivno, kajti če je socialna realnost žensk v tem, da na njih sloni pretežni del biosocialne reprodukcije, potem je prav, da so v procesih odločanja na teh področjih čimbolj prisotne in aktivne. Po drugi strani pa je taka usmerjenost lahko rezultat stereotipnih (in konservativnih) predstav o delitvi vlog med spoloma, po kateri obstajajo »moška« in »ženska« področja. (Tako razločevanje, ki temelji na patriarhalni miselnosti, se začenja z različno vzgojo deklic in dečkov v družini, se - vsaj delno - ohranja skozi izobraževanje in poklic ter se na širšem družbenem nivoju stopnjuje na področjih, ki naj bi bila bolj v domeni žensk, in tistih, ki so v domeni moških.) Menimo torej, da je praktično resničnost gornjega dejstva iskati v dialektiki obeh procesov. 3. Tretja ugotovitev, ki jo brez izjeme potrjujejo vsa empirična raziskovanja, je, da družbenopolitična aktivnost žensk visoko korelira (bolj kot pri moških) s starostjo in stopnjo izobrazbe oziroma kvalifikacije (ter s tem v zvezi s položajem na delovnem mestu): družbenopolitično najaktivnejše so ženske v starosti od 25 do 40 let z visoko (tudi višjo ali, delno srednjo) izobrazbo. Taka ugotovitev neposredno zanikuje dokaj razširjeno mnenje, da so ženske družbenopolitično manj aktivne zaradi dvojne zaposlitve (na delovnem mestu in doma, v družini); kajti prav ženske, ki bi »po zdravem razumu« morale biti najbolj obremenjene in torej najmanj aktivne, dokazujejo prav nasprotno. V tej luči je očitna ideološkost stališča, da se »ženske zaradi dvojne obremenjenosti še ne morejo ustrezno uveljavljati v političnem življenju«. Po drugi strani to mistificirano zavest sprejemajo same ženske, jo uporabljajo kot »časten izgovor« in raziskovalcem ponujajo kot svoje stališče v različnih anketah. 4. Naslednja skupna ugotovitev zadeva pripravljenost žensk za intenzivnejše vključevanje v družbenopolitične aktivnosti. Iz različnih raziskav je razvidno, da kar 30-40% anketiranih žensk, ki so družbenopolitično manj aktivne, izjavlja, da bi rade sprejele kako funkcijo v okviru delegatskega sistema. Obenem je izredno visok odstotek žensk, (60-70%) anketiranih), ki izjavljajo, da jih še nihče nikoli ni povprašal za mnenje o kakem pomembnejšem vprašanju iz delovnega ali bivalnega okolja. Če-prav izražena pripravljenost še ne pomeni, da bi ženske dejansko sprejele in uspešno opravljale naloge in odgovornosti, ki si jih želijo, pa tako visoke pripravljenosti nikakor ne gre prezreti. Drugi podatek, ki dopolnjuje prvega, priča o tem, da so mnenja in stališča žensk v procesih odločanja manj relevantna in hkrati bolj prezrta od mnenj moških. 5. Ena osrednjih in z vidika naše raziskave še zlasti pomembna ugotovitev govori o tem, da so na nivoju osnovnih institucionalnih oblik političnega sistema ter v delegatski osnovi ženske enako prisotne kot moški, da ni pomembnih razlik med spoloma v obveščenosti in motiviranosti za družbenopolitično delovanje, vendar delež žensk rapidno upada, čim višji je nivo delegatske strukture. Ali drugače: delegatski sistem je za ženske »propusten« le do določene meje in upamo si trditi, da ne predvsem po »krivdi« žensk samih (glede na njihovo visoko pripravljenost za sodelovanje, glede na enako motiviranost, obveščenost in usposobljenost). 6. Naslednja značilnost, ki jo ugotavljajo vse empirične raziskave, je različnost oblik sodelovanja moških in žensk v delegatski osnovi. Ženske sodelujejo na bolj pasivne načine (tiha prisotnost, podpiranje stališč drugih), moški na aktivnejše (diskusija, pojasnjevanje), ženske bolj z informativnim namenom, moški prej zato, da neposredno odločajo. Raziskovalci opažajo razlike med spoloma, korespondenti pojasnjujejo lastno pasivno udeležbo: medtem ko ženske samokritično iščejo vzroke pri sebi (nevajenost javnega nastopanja, občutki nekompetentnosti), jih moški najčešče najdejo zunaj sebe (ne splača se sodelovati, vse je vnaprej odločeno, ipd.). 7. Nazadnje omenjamo še vprašanje družbene moči, to pa je vprašanje, ki se mu je - ko je govor o ženskah v javnem, političnem življenju - zmeraj znova izmikalo, čeprav je sicer družbena moč nezamenljiv indikator družbenega položaja. Že nekaj časa je očitno, da je prav vprašanje družbene moči ključnega pomena in da »klasični« ter v mnogočem zgolj formalni indikatorji družbenega položaja žensk (zaposlenost, struktura zaposlenosti, kvalifikacija, izobrazba, zastopanost v različnih organizacijah, itd.) že dolgo ne zadoščajo več. Podatki za Jugoslavijo kažejo, da je družbena aktivnost žensk toliko večja, kolikor manj je prisotno klasično, hierarhično odločanje in kolikor bolj se uveljavlja decentralizirano, neposredno odločanje. In še nekaj je mogoče reči (tudi sklicujoč se na obstoječe empirične podatke), kar se mi zdi izredno pomembno: ženske ne kažejo velikih afinitet za pozicije moči - ne zato, ker jih družbena dogajanja ne zanimajo in ne želijo na ta dogajanja vplivati, temveč zato, ker jih ne zanima sam sistem moči, preko katerega je mogoče vplivati. Ali če stvar malce obrnemo: pogoj za družbeno enakopravnost žensk je sprememba obstoječe strukture družbene moči in ne zgolj formalna rast njihove zastopanosti v tej ali oni instituciji našega družbenopolitičnega sistema. mednarodni ekonomski odnosi MARKO VRHUNEC Neločljivost ekonomske enakopravnosti in politične neodvisnosti (pri uresničevanju ciljev razvoja) 1. Zgodovinsko gledano je za večji del sveta prva polovica našega stoletja potekala v borbi za narodno osvoboditev in politično dekoloniza-cijo, proti fašizmu in imperialistični razdelitvi sveta. Zrušila se je svetovna kolonialna vladavina in večina narodov si je izborila politično neodvisnost; s tem se je na mednarodni sceni pojavilo več kot sto novih držav. Bistveno se je spremenila stoletna politična slika sveta, ki odraža novo obdobje v odnosih med narodi. V drugi polovici našega stoletja se je kot neposredna posledica politične neodvisnosti začel proces ekonomske dekolonizacije, ki je omogočil proces družbenoekonomskega razvoja. Narodi so se tako silovito borili za svojo svobodo in proti vsem oblikam dominacije in hegemonije zato - in tako počno tudi danes, kadar se počutijo ogrožene - da bi si poleg politične neodvisnosti zagotovili tudi ekonomsko enakopravnost kot temeljna pogoja za pospešitev napredka svojega razvoja. Z dekolonizacijo se je zrušila stara kolonialna piramida svetovne reprodukcije, v katere tokovih se je desetletja prek tako imenovanega svobodnega tržišča monopolno prelival višek vrednosti iz odvisnih in kolonialnih držav v imperialistične države in tako krepil njihova gospodarstva. Z razpadanjem piramidalnega načina svetovne reprodukcije so se zrušile kolonialne pregraje v svetovnem ekonomskem prostoru in neodvisne države so se v njem pojavile kot suverene enote in propulzivni partnerji. Takšno dolgoletno prelivanje pa je po dekolonizaciji pustilo za seboj dve težji globalni družbenoekonomski protislovji: - velike razlike v stopnji razvitosti, ki so poglobile širok prepad med razvitimi in deželami v razvoju, - sistem neenakopravnih mednarodnih ekonomskih odnosov, v katerih se mednarodna ekonomska vprašanja rešujejo s pozicij dominacije, sile in privilegijev močnejšega, pri čemer je zapostavljen interes družbenoekonomskega razvoja drugega dela sveta, predvsem dežel v razvoju. 2. Če je proces politične dekolonizacije - z nekaterimi izjemami — v glavnem že končan, pa je ekonomska dekolonizacija zaradi neenakopravnosti sistema mednarodnih ekonomskih odnosov še vedno v polnem razcvetu, saj se ekonomska neenakopravnost, institucionalizirana v mnogih segmentih obstoječega mednarodnega ekonomskega sistema, stalno regenerira in celo pojavlja v novih perfidnih oblikah. Politična neodvisnost in ekonomska enakopravnost nista bili samo glavna motiva dekolonizacije in povod za rušenje njenega piramidalnega načina reprodukcije, ampak še naprej opravljata svojo zgodovinsko vlogo v demokratizaciji sodobnih mednarodnih odnosov. Še več, politična neodvisnost in ekonomska enakopravnost sta pogoja sine qua non, ki le v primeru, če sta dosledno vgrajena v sistem mednarodnih ekonomskih odnosov, zagotavljata njegovo globalnost, učinkovitost in razvojno orientacijo. Kjer se danes v mednarodnih odnosih nastopa s pozicij dominacije in ekonomske neenakopravnosti, nujno prihaja do motenj, konfliktov, kriz in vojn vseh vrst, kar neizogibno zavira proces razvoja. Kjer ti načeli spoštujejo, se uresničujejo možnosti za stabilno, usklajeno in dinamično mednarodno ekonomsko sodelovanje, krepita se mir in varnost ter oblikujejo pogoji za splošno blaginjo in napredek. Izkušnje preteklih let in vsakdanja praksa kažejo na to, da se le na podlagi politične neodvisnosti lahko razvija enakopravno ekonomsko sodelovanje, ki spodbuja družbenoekonomski razvoj in obratno —le dinamični in usklajeni gospodarski razvoj zagotavlja posamezni državi, da bo resnično neodvisna in suverena ter si izbojevala enakopraven položaj v svetu. Le na tej podlagi si lahko človeštvo zagotovi dva najpomembnejša sodobna imperativna in globalna cilja - to sta mir in razvoj za vse. Tito je bil med tistimi državniki sveta, ki so po drugi svetovni vojni zelo hitro in jasno spoznali ne le tako pogojenost razvoja s politično neodvisnostjo in ekonomsko enakopravnostjo, ampak tudi njuno neločljivo povezanost z utrjevanjem miru in razvoja v svetu. Ti načeli je dosledno vgrajeval tudi v našo notranjo in zunanjo politiko in v gibanje neuvrščenih ter se zavzemal za to, da postaneta last mednarodnih odnosov v celoti. Ker se je zavedal, da ni politične neodvisnosti brez ekonomskega razvoja kot tudi ni razvoja brez neodvisnosti in enakopravnosti; je Tito ravnal v skladu s tem načelom tudi v najtežjih časih nove Jugoslavije, ko je Stalinu rekel »NE«, in zavrnil politično pogojevanje pošiljk ameriške pšenice v času, ko je bila naša država na robu lakote. Razvoj dogodkov je potrdil, kako prav je imel Tito in kako so se takšna stališča bogato obrestovala. Zato ti dve načeli za naše in mnoge druge narode v svetu, in še posebej za neuvrščene dežele nista bili nikoli nekakšna teoretsko-abstraktna ali akademsko-diplomatska fraza, ampak odraz njihovih temeljnih prizadevanj in interesov ter kažipot za živahno mednarodno aktivnost. 3. Zaradi navedenih razlogov pomenita danes politična neodvisnost in ekonomska enakopravnost kot pogoja za družbenoekonomski razvoj osnovo politike neuvrščenosti in temelj sistema Združenih narodov. Boj za njuno dosledno vgrajevanje v mednarodni ekonomski sistem in uresničevanje v vsakodnevni mednarodni praksi je glavna značilnost sodobnih mednarodnih odnosov. Protagonisti preseženih mednarodnih odnosov .zagovarjajo stališče, da se s postavljanjem teh načel na prvo mesto mednarodni odnosi ideologizirajo in politizirajo. Vendar je resnica povsem drugačna - nespoštovanje teh načel v odnosih med narodi je moč zagovarjati le s stališča konservativnega ali etatističnega dogmatizma, v katerem so cilji politike sil dominacije, hegemonije in neenakopravnosti izoblikovani z namenom, da ohranijo pridobljene prednosti in privilegije. Vse poteze v tej smeri danes kmalu pripeljejo do težkih političnih posledic, na ekonomskem področju pa jih zanika neučinkovitost obstoječega mednarodnega ekonomskega sistema, ki razpada. To najbolje odraža sodobna kriza svetovnega gospodarstva. To je pravzaprav kriza mednarodnih ekonomskih odnosov, strukturalna in ciklična kot tudi globalna, ki je zajela vse države in vsa področja reprodukcije. Kriza je bolj ali manj zaustavila dolgoletni napredek vseh držav, še posebej težko pa je prizadela družbenoekonomski razvoj dežel v razvoju. 4. Politična neodvisnost in ekonomska enakopravnost sta tudi pomembna faktorja razvoja v pogojih sodobnega procesa globalizacije tokov, področij in odnosov reprodukcije. Globalizacija kot posledica deko-lonizacije in skokovitega napredka znanstveno tehnološke revolucije »zmanjšuje« svet in zbližuje narode. Spoznanja o posameznih ekonomskih vprašanjih in problemih hitro prodrejo v vse dele sveta, pozitivni in negativni pojavi se iz ene države hitro prenašajo v druge. Poglavitna vprašanja in gibanja v posameznih nacionalnih gospodarstvih prehajajo nacionalne okvire in postajajo internacionalna, kar pomeni, da jih je treba skupno proučevati in tudi skupno razreševati. Vse večja je potreba po izmenjavi izkušenj in znanja med narodi in da se skupna spoznanja in problemi skupno razrešujejo. To je možno le na podlagi enakopravnosti in z demokratičnim upoštevanjem interesov vseh držav. Med drugim to najbolje izkazuje sedanja destabilizacija svetovnega gospodarstva, ki je zelo hitro vplivala na gospodarstvo in življenje vseh držav. Globalizacija je zavzela vsa področja gospodarstva. Kdo je še pred desetimi leti lahko domneval, da se bodo področja kot so npr. energija, prehrana, industrializacija, tehnologija, ekologija in druge iz čisto nacionalnih spremenila v internacionalna vprašanja in da se bo za njihovo uspešno razreševanje morala angažirati celotna mednarodna skupnost? Kdo je mislil, da bodo imeli tokovi in problemi mednarodne trgovine, financ in monetarnega področja tako neposreden in odločilen vpliv na posamezne nacionalne ekonomije? V procesu globalizacije ima zelo pomembno vlogo sistem Združenih narodov s spektrom svojih institucij in organizacij. Sistem Združenih narodov pravzaprav pomeni institucionalizacijo procesa globalizacije. Njegove agencije in organizacije so postale svetovni strokovni centri in globalni politični forumi za skupno obravnavo, dogovarjanje in sporazumevanje o vseh bistvenih skupnih vprašanjih. Sistem Združenih narodov je še posebej pomemben za majhne in srednje države ter dežele v razvoju, ki niso sposobne same razvijati vsega potrebnega znanja in imeti lastnih institucij, ki bi v celoti proučevale pojave in probleme v svetovni reprodukciji. Analiza globalizacije ekonomskega področja nas pripelje k sklepu, da so njeni subjekti lahko in morajo biti le politično neodvisne države, ki medsebojno sodelujejo na enakopravnih temeljih. Če temu ni tako, se globalizacija spremeni v svoje nasprotje in postane orožje dominacije in hegemonije nekaj najmočnejših. 5. Globalizacija ekonomskih področij ni le vertikalna, ampak je tudi horizontalna. Če z vertikalno globalizacijo razumemo proces internacio-naliziranja posameznih vprašanj in področij reprodukcije, potem horizontalna pomeni vse večjo stopnjo soodvisnosti, ki se kaže v dveh osnovnih smereh. Prva obsega strukturalno soodvisnost, to je medsebojno vplivanje in prepletanje široke fronte raznih ekonomskih področij kot so energija, surovine, prehrana, industrializacija, tehnologija, komunikacije, ekologija, trgovina, finance, monetarno področje in drugo. Soodvisnost posameznih področij in problemov zahteva, da se le-ti interdisciplinarno proučujejo in da se tudi pri njihovem razreševanju izhaja iz njihove medsebojne povezanosti. Mednarodna skupnost prav zaradi strukturalne soodvisnosti stalno uvršča na dnevni red proučevanje in razreševanje svetovnih ekonomskih vprašanj v njihovi medsebojni povezanosti, ne glede na to, da taki poskusi, npr. na sedmem specialnem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov ali na Pariški konferenci za sodelovanje in razvoj, niso bili uspešni. Tudi šesti UNCTAD je uveljavljal tak pristop, ko je v težišče obravnave postavil vprašanja surovin, trgovine, financ in monetarnih problemov v njihovi soodvisnosti. Kot pozitivni rezultat VI. UNCTAD-a lahko ocenimo krepitev zavesti o globaiizaciji in soodvisnosti, pri katerih je treba izhajati iz enakopravnih temeljev, če želimo stvarno in uspešno razreševati probleme svetovnega razvoja, izhodišče takih prizadevanj sta politična neodvisnost in suverenost posamezne države in upoštevanje različnih stopenj v ekonomskem razvoju posameznih držav. Strukturalna soodvisnost je tudi osnovni argument predloga neuvrščenih dežel in »skupine 77«, da se v okviru Združenih narodov začne proces globalnega dogovarjanja, ki mora obsegati tako razreševanje posameznih vprašanj kot tudi skupno spoznanje o njihovi medsebojni odvisnosti. Druga smer obsega regionalni vidik, ki se izraža v vse večjem medsebojnem povezovanju in sodelovanju držav in skupin držav. Za to soodvisnost je značilna asimetričnost in enostranskost, ki deluje v korist eko- nomsko močnejših in na škodo ekonomsko slabotnejših gospodarstev. Vendar je sodobni trend mednarodnih odnosov usmerjen v vse večjo povezanost držav in njihovih nacionalnih ekonomij. Ta trend je dvosmeren, kar pomeni, da se z razvojem mednarodnega sodelovanja povečuje tudi soodvisnost držav. Ne krepi se le ekonomska odvisnost dežel v razvoju od razvitih držav, ampak tudi razvitih držav od dežel v razvoju. Ta odvisnost se kaže tudi v podatku, da se je odvisnost razvitih držav od 1950 leta, ko je bila 10%, povečala na 20% v letu 1980. 6. V splošnem trendu rastoče soodvisnosti in povezovanja med nacionalnimi gospodarstvi ima afirmiranje ekonomske enakopravnosti vse pomembnejšo vlogo in postaja pogoj, da taka odvisnost ne bo pomenila več nevarnosti za politično neodvisnost, ampak služila ciljem razvoja. V nasprotju s tem se svet že danes sooča, še bolj pa se bo v prihodnje soočal z dvema negativnima tendencama. Prva je oživljanje ekonomske neenakopravnosti, ki izkorišča nižjo razvitost, druga je krepitev ideološko blokovskega bipolarizma v svetu. Obe tendenci, ki sta danes močno prisotni v mednarodnih odnosih, a priori ogrožata politično neodvisnost in suverenost držav in ohranjata neenakopravne ekonomske odnose. Globalizacija zahteva celovito uresničevanje načel miroljubne in aktivne koeksistence na političnem in ekonomskem področju, kar pomeni, enakopravno sodelovanje vseh dežel v mednarodnem ekonomskem življenju in v odločanju o najpomembnejših svetovnih problemih. Samo v resnični koeksistenci različnih družbenih sistemov - ki so suverena pravica vsakega naroda - lahko le ti živijo drug poleg drugega in sodelujejo med seboj, ne da bi soodvisnost kot instrument močnejšega, ogrozila politične neodvisnosti in ekonomske enakopravnosti ekonomsko šibkejšega. Tendenca bipolarizma na političnem kot na ekonomskem področju postaja s krepitvijo blokovskega rivalstva in širjenjem dominacije in hegemonije največja nevarnost za neodvisnost in enakopravnost in s tem tudi za mir in razvoj. Res je, da zapiranje v integracijske grupacije na Zahodu in na Vzhodu vodi do razbijanja svetovnega tržišča zaradi prenašanja blokovske razdeljenosti na področju mednarodnih ekonomskih odnosov. To vodi do nadaljnjega slabšanja položaja dežel v razvoju. Dodati pa moramo, da tudi do večje odvisnosti. Zato temelji sistem medsebojnega ekonomskega sodelovanja dežel v razvoju na popolnoma drugačnih osnovah. To ni integracijsko vase zaprt sistem z lastnimi institucijami, ampak je to sodelovanje integralni odprti del svetovnega ekonomskega sistema. Cilj sistema medsebojnega ekonomskega sodelovanja dežel v razvoju je, da v okviru mednarodnega ekonomskega sodelovanja dodatno izkoristi ogromne potencialne možnosti, ki so bile zaradi kolonialnih preprek desetletja zanemarjene in neizkoriščene. Istočasno naj bi tako sodelovanje postalo tudi instrument zmanjševanja ekonomske odvisnosti in odprave neenakopravnega položaja dežel v razvoju v odnosu do razvitih držav. Soodvisnost je, kot vidimo, postala ključna kategorija mednarodnih odnosov. Svojo izredno pozitivno vlogo v pospeševanju družbenoekonomskega razvoja lahko uresniči le tedaj, če izhaja iz politične neodvisnosti in se uresničuje v odnosih ekonomske enakopravnosti. V nasprotnem primeru bo še naprej, kakor se sedaj pogosto dogaja, instrument dominacije in neenakopravnosti, ki ogroža politično neodvisnost in zavira družbenoekonomski razvoj - še posebej dežel v razvoju. 7. Izredno pomembna posledica globalizacije mednarodnih odnosov in tokov reprodukcije je krepitev vpliva zunanjega faktorja v posameznih nacionalnih ekonomijah. Posebno močno deluje na manjše in ekonomsko slabotnejše dežele. Zunanji faktor deluje na notranji položaj ter pomeni reverzibilen tok globalizacije in soodvisnosti; v takih razmerah pa stanje in gibanja v svetovnem gospodarstvi! in znanosti, napredek in zastoj drugih globoko pronicajo v vse pore nacionalnega življenja - z vsemi pozitivnimi in negativnimi posledicami za posamezno državo. Upoštevanje zunanjega faktorja danes ni le pogoj za razvijanje ekonomskega sodelovanja posamezne države s svetom, ampak je tudi pogoj za stabilen in usklajen notranji razvoj. Vse analize in ocene sedanjega stanja v svetovni ekonomiji kažejo, - posebej je bilo to očitno na 6. UNCTAD-u -da globalizem v pogojih destabilizacije svetovnega gospodarstva močno vpliva na vse države, še posebej na dežele v razvoju. Če vzamemo kot primer hude posledice, ki jih je povzročila prva podražitev nafte, ali pa zvišanje obrestnih stopenj in visok tečaj dolarja na stanje v svetovnem gospodarstvu in na rast in strukturo nacionalnih gospodarstev, potem vidimo, da danes nobena država ne more izključiti zunanjega faktorja, če želi ohraniti svojo neodvisnost in stabilen ter usklajen razvoj. Ker je meja med nacionalnim in mednarodnim vedno manj izrazita, hkrati pa se krepita vloga politične neodvisnosti in potreba po ekonomski enakopravnosti, morajo posamezne države v svoji ekonomski in razvojni politiki vse bolj upoštevati pozitivne ali negativne vplive zunanjega faktorja na nacionalno gospodarstvo. Programi stabilizacije in oživljanja ekonomskih aktivnosti morajo upoštevati zunanji faktor, zlasti: - s stalnim spremljanjem svetovnih gospodarskih gibanj in analiziranjem njihovih tokov, dosežkov in izkušenj, ki lahko vplivajo na družbenoekonomsko življenje države; - s tem, da v nacionalni ekonomski politiki vse bolj upoštevajo svetovno produktivnost, cene in mednarodna merila, kriterije in standarde; - da v skladu s temi spoznanji stalno prilagajajo svojo ekonomsko strukturo in krepijo pogoje za učinkovito gospodarjenje. Če zunanjega faktorja ne obravnavamo v tem smislu, ni moč zagotoviti lastnega deleža v stabilizaciji in razvoju narodnega gospodarstva in celotne družbe, temveč lahko kaj kmalu postane povročitelj težkih in za neodvisne države nevarnih motenj in udarcev, ki prihajajo iz sveta. 8. V današnjih pogojih asimetrične soodvisnosti so dežele v razvoju zaradi manjše razvitosti podvržene več vrstam odvisnosti, ki zaradi ekonomske neenakopravnosti pogosto močno ogrožajo njihovo politično neodvisnost in suverenost ter resno škodujejo prizadevanjem za razvoj. Faktor odvisnosti je odločilen v primerih, ko pride do kriznih stanj in motenj v svetovni reprodukciji, ko se prek sedanjega ekonomskega sistema krizni pojavi v svetu širijo na vsa področja ekonomije in zajamejo vse države. Med temi zvrstmi odvisnosti so najnevarnejše: - odvisnost od velikega uvoza energije, še posebej nafte, ki je v preteklem obdobju s skokovitim povečanjem cen povzročila potrebe po hitri spremembi celotne ekonomske strukture in povzročila ogromno odlivanje narodnega dohodka; - odvisnost od transfera in načina prilaščanja tehnologije, za katero razvite države monopolno diktirajo cene in pogoje, ki v večini primerov restriktivno zadevajo dežele v razvoju; - odvisnost od protekcionističnih omejevanj izvoza dežel v razvoju na tržišča razvitih držav, kar onemogoča doseganje večjih deviznih dohodkov, ki bi se avtomatično porabili za večji uvoz iz razvitih držav; pri tem se deformira in onemogoča dinamično strukturno prilagajanje prvih in drugih gospodarstev; - odvisnost od ekonomskih odnosov z neko državo ali skupino držav, ki lahko zelo hitro izkoristijo svoj monopolni položaj za izvajanje različnih pritiskov na posamezne države, ki zaradi nerazvitosti niso sposobne svojih odnosov s tujino diverzificirati glede na posamične proizvode oz. jih usmeriti na več držav — partneric; - odvisnost od zunanje likvidnosti, plačilno bilančnih deficitov in zadolženosti v tujini, ki se še posebej v zadnjih letih spreminja v veliko coklo razvoja, namesto da bi dodatna inozemska akumulacija koristila razvoju. Z navedbo teh oblik odvisnosti seveda nismo zajeli tudi vseh drugih zelo pomembnih odvisnosti, kot so prehrana, promet, informacije in tako dalje. Različne oblike odvisnosti kažejo na neenakopravnost sodobnih mednarodnih ekonomskih odnosov in na to, da lahko le te ogrožajo politično neodvisnost in razvoj posameznih dežel. To je še posebej opazno v sodobnih monetarnih odnosih, ki so danes eden glavnih virov neenakopravnosti v svetu. Bistvo teh odnosov je v tem, da je ameriški dolar istočasno nacionalna in mednarodna rezervna valuta, kar Združenim državam Amerike omogoča, da z njegovo močjo prek mednarodnega monetarnega sistema (in Fonda) prisiljujejo druge države, da z odvajanjem svoje akumulacije prevzemajo del stroškov za financiranje ameriških nacionalnih interesov. Deflacijska, antiinflacijska politika ZDA in nekaterih zahodnih držav je izrazito protirazvojna. Na mednarodnem področju se manifestira kot groba oblika neenakopravnosti, ki se globoko zajeda v družbenoekonomsko življenje posameznih držav, še posebej dežel v razvoju. Kje so temeljni vzroki za ekonomsko neenakopravnost, ki z izkoriščanjem procesa globalizacije in soodvisnosti povečuje odvisnost posameznih nacionalnih ekonomij? Ti vzroki so v nasprotju med delovanjem kapital-odnosov (privatnih ali državnih), ki vplivajo z ekonomskimi zakonitostmi na mednarodno tržišče in renegirajo dominacijo - in med novimi potrebami po ekonomskem razvoju dežel v razvoju na podlagi enakopravnosti. Rešitev tega nasprotja zahteva temeljite spremembe mednarodnega ekonomskega sistema, ki mora v prvi vrsti s svojimi instrumenti služiti ciljem razvoja vseh držav. To ne pomeni zaviranja delovanja teh zakonitosti, ampak njihovo prilagajanje in usmerjanje k novim potrebam in pogojem v svetovnem gospodarstvu. Vsaka država je danes v veliki dilemi: kako se opreti na lastne sile in se pri tem ne zapreti v avtarktično nacionalno ekonomijo? Kakšno ekonomsko politiko zagovarjati in kako usmerjati razvojno politiko, da bi mobilizirala lastne sile, po drugi strani pa upoštevala zunanji faktor in odstranjevala negativne učinke neenakopravnosti? Za kakšno ekonomsko strukturo se je treba odločiti? Kako zmanjšati negativne učinke odvisnosti in izkoristiti možnost vključevanja v mednarodne ekonomske tokove? Kako ohraniti politično neodvisnost in razvijati ekonomsko enakopravnost v svetu in s tem odpravljati dominacijo in hegemonijo? Na ta vprašanja mora danes v prvi vrsti odgovoriti vsaka nacionalna ekonomija sama. Istočasno pa mora na njih odgovoriti tudi celotna mednarodna skupnost, ki se mora soočiti s temi bistvenimi sodobnimi vprašanji in težnjami narodov za politično neodvisnost in ekonomsko enakopravnost ter z vprašanjem, na kakšen način jih je moč vgraditi v mednarodni ekonomski sistem, da bo le ta sposoben zagotoviti optimalne pogoje za razvoj vseh držav, še posebej za hitrejši razvoj dežel v razvoju. 9. Brez dvoma je celoto mednarodnih ekonomskih odnosov v pogojih globalizacije in soodvisnosti najbolje doumelo gibanje neuvrščenih, ki je za dosego miru in razvoja ponudilo koncept nove mednarodne ekonomske ureditve. Bistvo tega koncepta terja, da se načela koeksistence, neodvisnosti, suverenosti, enakopravnosti in solidarnosti vgradijo v mednarodni ekonomski sistem tako, da bodo njegovi mehanizmi lahko zagotovili razvoj. V tem pogledu je Tito rezultate 5. konference neuvrščenih na vrhu v Colombu 1976. leta ocenil kot zgodovinske, saj je svetu ponudila »celovito koncepcijo za spremembo mednarodnih ekonomskih odnosov«. Kritiki nove mednarodne ekonomske ureditve trdijo, da je njen koncept bolj politično in manj ekonomsko utemeljen; pri tem mislijo prav na posebno poudarjanje načel politične neodvisnosti in ekonomske enakopravnosti. Ta ugovor ne drži, saj vsaka resnejša analiza stanja v svetovnem gospodarstvu pokaže, da je vsak nadaljnji razvoj mogoče aktivirati le tedaj, če se poveča splošna družbena produktivnost dela. To pa ni mogoče doseči s posameznimi ekonomskimi ukrepi, ampak le s spremembo mednarodnih ekonomskih odnosov, ki bodo dinamizirali tudi spreminjanje strukture svetovnega gospodarstva in vlogo nacionalnih ekonomij v njem. Podatek, da razvite zahodne države za zaščito in subvencije svojih tržišč (kar še bolj povečuje neenakopravnost) uporabijo več kot 5% svojega narodnega dohodka, je že sam po sebi dovolj zgovoren. Splošno produktivnost dela v svetovni ekonomiji je mogoče dvigniti le z upoštevanjem dežel v razvoju kot enakopravnih partnerjev, kot prodajalcev, ki jim je potrebno omogočiti dostop na tržišča blaga, storitev, tehnologije in kapitala na eni strani in kot kupce, katerih tržišča imajo zaradi nerazvitosti ogromne absorbcijske možnosti na drugi strani. V tem je bistvo prihodnjega razvoja svetovnega gospodarstva in njegove produktivnosti, kakor tudi usode mednarodnih odnosov v celoti. 10. Kaj pomenita politična neodvisnost in ekonomska enakopravnost za sodobne mednarodne odnose, kakšna sta njuna vloga in vpliv na družbenoekonomski razvoj, oziroma kakšna bi le ta morala biti, nam kaže naslednja analiza: a) kar zadeva vlogo politične neodvisnosti v konceptu nove mednarodne ekonomske ureditve ima le ta značaj ekonomske kategorije. Opiranje na lastne sile z mobilizacijo človeških in materialnih potencialov za razvoj lahko izvede le neodvisna država, ki suvereno razpolaga s svojimi naravnimi bogastvi in se je sposobna razvijati v skladu z lastnim modelom razvoja. Le ekonomsko močna država je lahko politično neodvisna, le taka si lahko zagotovi popolno suverenost ter ohrani teritorialno integriteto in se ubrani pred zunanjim vmešavanjem v svoje notranje zadeve. Vsaka država mora razviti družbenopolitični sistem, ki najbolj ustreza njenin zgodovinskim razmeram, stopnji razvitosti in ciljem družbenoekonomskega razvoja. Tako postaja politična neodvisnost pogoj in posledica družbenoekonomskega razvoja. V pogojih sodobne globalizacije in soodvisnosti je politična neodvisnost posamezne države tesno povezana z občo mednarodno konstelacijo. Ta neodvisnost je temelj demokratizacije mednarodnih odnosov in kolektivne varnosti. Njena ohranitev je v marsičem pogojena z uspešnostjo skupne borbe, ki jo vodijo gibanje neuvrščenih in druge napredne sile v svetu proti ostankom kolonializma, neokolonializma, rasizma, apartheida, dominacije in hegemonije. Po drugi strani pa multilateralizacija mednarodnega sodelovanja in rastoča integracija svetovnega gospodarstva zahtevata od posameznih držav, da v posameznih vprašanjih delno tudi prostovoljno odstopijo od popolne suverenosti, na primer tedaj, ko je to potrebno storiti v interesu krepitve razvoja in temeljev neodvisnosti. Ta proces se kaže v raznih oblikah - od ratifikacij posameznih mednarodnih sporazumov in konvencij do nastanka širših integracij, kakršna je npr. EGS. V tem primeru interes ekonomskega razvoja zahteva, da se delno žrtvuje popolna neodvisnost, kar prispeva tudi k povečanju družbene produktivnosti. Ocenju- jemo, da se glede na krepitev globalizacije in rastoče soodvisnosti v svetu krepi tudi tendenca ekonomske integracije, kar hkrati zahteva doslednejše uresničevanje enakopravnosti. Ne glede na to, s kakšnim tempom in na kakšen način se bo ekonomska integracija v svetu razvijala, je jasno, da bo ostala politična neodvisnost temelj in izhodišče sodobnih mednarodnih odnosov. b) Kar zadeva ekonomsko enakopravnost, jo lahko opredelimo kot proizvodni odnos, ki izhaja iz globalnih zgodovinskih sprememb, položaja in vloge nacionalnih ekonomij v svetovnem ekonomskem prostoru in pomeni splošni pogoj, sine qua non za pospeševanje razvoja. Cilj ekonomske enakopravnosti je vzpostavljanje globalnih okvirjev in optimalnih pogojev za učinkovito delovanje mednarodnega ekonomskega sistema. Kot ključni princip nove mednarodne ekonomske ureditve je ekonomska enakopravnost postala prvorazredna politična kategorija, ki ima vsestranske globalne in multidisciplinarne učinke na širino mednarodnih odnosov. Specifična vloga ekonomske enakopravnosti se kaže v naslednjem: Prvič, ekonomska enakopravnost zagotavlja vključevanje sodobnih nacionalnih ekonomij v svetovno gospodarstvo, njegove tokove, delitev dela in oblike sodelovanja. Ker so nacionalne ekonomije glede na svojo moč zelo različne, se tudi zelo razlikujejo glede na razvitost in družbeno produktivnost. Menjava med nacionalnimi ekonomijami ni ekvivalentna in prednost v mednarodnih ekonomskih tokovih imajo tista gospodarstva, ki so produktivnejša in bolj razvita. Kar naj bi bilo skupno vsem ekonomijam, je njihov enakopravni položaj v mednarodnih odnosih, enake izhodiščne pravice in dolžnosti. Drugič, glede na navedeno ekonomsko enakopravnost pomeni, da morajo imeti posamezne nacionalne ekonomije prav zaradi razlik v stopnji moči in razvitosti različen tretman. Le tako so lahko posamezne države de facto enakopravne. Enakost vseh držav namreč vodi v težko funda-mentalno neenakopravnost. Glavni korektor stanja v razvitosti med državami je danes specialni diferenciran in ugodnejši preferencialni tretman dežel v razvoju, ki jih ne obvezuje na reciprociteto in ščiti pred diskriminacijo. Le tak položaj in tretman dežel v razvoju, ki je uveljavljen na vseh ekonomskih področjih (in ne le v trgovini) in je vgrajen v celotni mednarodni ekonomski sistem, lahko zagotovi dejansko enakopravnost in je sposoben izogniti se kriznim situacijam. Tretjič, pravice in dolžnosti, ki jih imajo posamezne države kot članice raznih grupacij in mehanizmov (sporazumov, konvencij, kodeksov itd.), morajo biti v bistvu enake za vse države. Vendar pa mora biti časovno uveljavljanje in obseg teh pravic in dolžnosti diferencirano glede na možnosti, ki jih imajo posamezne države zaradi svoje nerazvitosti. To jim bo omogočilo, da se postopno integrirajo v svetovno gospodarstvo. Dežele v razvoju niso nikoli zavračale takega načina sprejemanja mednarodnih obveznosti, vendar zahtevajo postopen, diferenciran in preferencialni tretman. Četrtič, ekonomska enakopravnost pomeni, da se v odločanju o najvažnejših vprašanjih mednarodnih ekonomskih odnosov upoštevajo interesi vseh držav - brez diktata največjih in najmočnejših. Za sodobne globalne probleme je potrebno skupno odločanje, ne pa z mehanizmi, -kakršen je npr. danes dolar - diktirati drugim gospodarske pogoje. Neenakopravnost v odločanju je stalen vir nestabilnosti in kriznih motenj v svetovnem gospodarstvu. Petič, ekonomska enakopravnost je tudi najvažnejša osnova za projiciranje mednarodne strategije razvoja, katere naloga ni v tem, da afirmira posamezne razvojne modele, ampak mora oblikovati takšne pogoje razvoja, da se bo struktura svetovnega gospodarstva lahko prilagajala potrebam razvoja. Šestič, ekonomsko enakopravnost je treba instrumentalno vgraditi v vse dele mednarodnega ekonomskega sistema, v vse njegove podsisteme, še posebej v trgovinski, finančni in monetarni podsistem. Pravila in mehanizmi tega sistema morajo izhajati iz enakopravnih odnosov ter biti naravnani v realizacijo ciljev razvoja. Sedmič, ekonomska enakopravnost je nenadomestljiva podlaga za razvoj mednarodnega ekonomskega sodelovanja - tako bilateralnega kakor multilateralnega. Tako sodelovanje pa se lahko razvija le na podlagi vzajemnih koristi in ob spoštovanju specifičnih potreb vsake države. Očitno je, da sta politična neodvisnost in ekonomska enakopravnost dva osnovna pogoja demokratizacije mednarodnih odnosov, brez katerih ni moč uresničiti dinamičnega razvoja v interesu vseh držav, kar je edina možna pot za novo obdobje vsesplošnega napredka v svetu. mednarodno delavsko gibanje BORIS BERGANT Zapuščina Bruna Kreiskega (Ali kako se avstrijska socialna demokracija odziva na izzive 80-ih let) Minuli 28. kongres avstrijske socialistične partije1 je bil nesporno kongres izjemnega pomena in bo zanesljivo dalj časa odločilno usmerjal politične tokove sosednje dežele. To sicer ni bil kongres sprejemanja novega programa niti uveljavljanja kakšnih posebno izvirnih teoretičnih spoznanj. Toda v precej spremenjenih družbenih in gospodarskih okoliščinah (spremembe na krmilu stranke, na novo zasnovani odnosi oblasti,2 vedno bolj resna znamenja korenite gospodarske in strukturne krize) imajo odločitve kongresa, četudi v bistvu potrjujejo usmeritev iz strankinega programa, na novo formuliranega v sedemdesetih letih, sredi vrhunca gospodarske konjunkture in absolutne parlamentarne večine stranke, vendarle izjemen pomen. Kongres prehaja v anale avstrijskega delavskega gibanja že zaradi zamenjave na strankinem vrhu. Po 55 letih aktivnega političnega dela, po 16 letih vodenja stranke (po 30 letih sodelovanja v vladi, ki ji je zadnjih 13 let načeloval kot zvezni kancler) se je namreč z njim umaknil v pokoj dosedanji voditelj dr. Bruno Kreisky. Nihče v povojnem obdobju ni bolj kot ta 72-letni starosta socialne demokracije poosebljal specifične avstrijske poti, nihče ni vtisnil deželi in stranki večjega osebnostnega in vsebinskega pečata. Kreisky se je umaknil na lastno željo. Način in oblika njegovega umika sta nenavadna celo za meščansko demokracijo, kjer so odstopi sestavni del politične igre. Zadnja leta vidno bolni Kreisky si je za parlamentarne volitve 1983 očitno zastavil previsok cilj. Prepričan je bil, da mu bo s svojo osebno (in v javnosti še vedno nesporno) karizmo uspelo še četrtič zapored izboriti svoji stranki absolutno večino. Toda svoj cilj v državnem zboru je zgrešil za vsega dva sedeža.3 1 Kongres je pod geslom »Danes zagotoviti prihodnost« potekal na Dunaju od 27. do 29. oktobra 1983. 2 Na parlamentarnih volitvah aprila 1983 je SPO izgubila absolutno večino. Izguba 100.000 glasov in dveh sedežev v parlamentu (sedaj ima 47,7% ali 90 od skupno 183 mandatov) je stranko po 13 letih samostojne oblasti prisilila v koalicijski pakt z majhno svobodnjaško stranko FPO, ki zastopa nemško-nacionalne in drobno-lastniške interese. Za tak korak se je 18. maja 1983 izrekel izredni kongres SPO s 527 glasovi (proti je bilo 18 delegatov). Koalicija uživa večino -102 od 183 mandatov državnega zbora. ? S 47,7% glasov je avstrijska socialistična partija še vedno absolutni rekorder med zahodnoevropskimi socialističnimi strankami. V Franciji so vladajoči socialisti na zadnjih volitvah pritegnili 37,5%, na Švedskem 45,9%, v Španiji 46% itd. Izkupiček glasov, ki so jih na volitvah pritegnili avstrijski socialisti, bi sicer marsikje drugod zadoščal za samostojno vladanje, v avstrijskih okoliščinah pa se je bilo moč odločati le med manjšinsko vlado in iskanjem koalicijskega partnerja. Za manjšinsko vlado so se zdele vodstvu socialistične partije okoliščine preveč kočljive,4 pri iskanju koalicijskega partnerja pa je stranka omahovala med možnostjo obnovitve tako imenovane velike koalicije5 in poskusom vladnega pakta z majhno, zato tudi pričakovano upogljivejšo svobodnjaško stranko. Kreisky, ki je izjavil, da nima moči za nesporno težavno vladanje v koaliciji, je izza kulis izsilil pakt s FPO, in sicer predvsem zato, ker je majhna stranka privolila v nespremenjen sistem podpiranja podržavljene industrije in ker je zgolj z majhnimi, za sistem celokupnih odnosov nebistvenimi niansami, podprla naravnost SPO, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi (torej tudi z nadaljnjim državnim zadolževanjem) obrani delovna mesta in specifičen avstrijski socialni mir. Kreisky, ki je že v maju odstopil kot ministrski predsednik (vladno krmilo je prepustil dotedanjemu podkanclerju ter ministru za kulturo in prosveto gradiščanskemu Hrvatu dr. Fredu Sinowatzu) se je na kongresu v interesu enotnosti politike in menda po izkustveni potrebi po združitvi funkcije predsednika stranke in vlade umaknil še s položaja predsednika partije. Kongres ga je z ganljivimi ovacijami, ki jih ni mogel zasenčiti niti izrazito opozicijski in kritični kongresni nastop peščice osebnih in vsebinskih nasprotnikov,6 niti spor Kreiskega z nekdanjim podkanclerjem in finančnim ministrom ter članom najožjega strankinega vodstva Andro-schem,7 naposled razglasil za častnega predsednika SPO. 4 Gospodarska kriza je z nekajletnim zamikom zajela tudi Avstrijo. V specifičnih razmerah mešanega gospodarstva (veliki državni koncerni, kopica majhnih zasebnih monokulturno naravnanih podjetij), se je razkrila notranjost strukturne krize. Med leti 1971-1983, to je v času enobarvne vlade socialne demokracije, je prišlo do 24.000 stečajev, država se je zadolžila za 400 milijard šilingov. Polno zaposlenost je kljub temu nadomestila 4 odstotna brezposelnost z rastočim trendom. 5 Formula »velike koalicije« je specifikum povojnega političnega stanja v Avstriji. Pod »veliko koalicijo« - drugod bi dejali vlada narodne sprave oz. enotnosti - so si Avstrijci v trenutku izjemnega navdiha v zapletenih odnosih Vzhod -Zahod izborili leta 1955 Državno pogodbo, ki jim je poleg drugega pripisala celo status žrtve fašizma. Velika koalicija je trajala slabi dve desetletji in je zapustila sledove do dandanašnjih dni. Tako se je formula »velike koalicije« ohranila v administrativnem odnosu, ki določa sistem vladanja v devetih deželnih vladah, v tem času je nastal specifičen avstrijski sistem socialnega partnerstva, paritetnega odločanja in enotne sindikalne organizacije. Vendar pa to obdobje označujejo tudi kot čas gospodarske potrate in blokade kakršnekoli politične pobude in ima nasploh negativni prizvok. 6 Kot govorec opozicije se je predvsem izpostavil predsednik novinarskega sindikata dr. Giinther Nenning, ki je v diskusiji o poročilih ocenil, da je partija po 13 letih kompromisa rstva Kreiskega v razsulu, da pomeni pakt s svobodnjaško stranko začetek konca verodostojnosti partije, da je izločanje ljudi, kakšen je Androsch, neponovljiva napaka, in da pomeni obdobje Kreiskega obdobje monarhičnih odnosov, nekakšnega kulta osebnosti, ki ni dopuščal notranje strankarske demokracije. Neningov nastop je bil deležen hudih kritik kasnejših diskutantov in tudi žvižgov večine udeležencev kongresa. 7 Dr. Hannes Androsch je bil v sedemdesetih letih eden največjih upov stranke, 33 let star je 1970. postal finančni minister in kasneje celo podkancler. S Kreiskim se je razšel, ko ni hotel opustili postranskih dejavnosti: zlasti davčne svetovalnice, ki mu je prinašala milijonske prihodke, ki pa je po mnenju Kreiskega nezdružljiva s funkcijo finančnega ministra. Ob sporu Kreisky-Androsch se je kasneje začela bohotiti polemika o privilegijih politikov in njihovih postranskih zaslužkih. Po mnenju Kreiskega gre »za moralno očiščevanje partije«. Androsch in njegovi somišljeniki z desnega krila stranke vidijo v tem nevarnost obrata v levo. Androsch, ki je medtem postal uspešen generalni direktor največje podržavljene banke CA, je znova kandidiral za osrednje strankino vodstvo, vendar je propadel že na pol poti: na deželnem kongresu partije na Dunaju. Na zveznem kongresu so ga skušali posamezniki kljub temu vsiliti na spisek za strankino vodstvo, vendar je od 529 oddanih dobil le 169 (31,9%) glasov, kar ni zadoščalo. Bistvenega pomena 28. kongresu SPO pa ni dajalo slovo od Krei-skega, marveč programsko-politična opredelitev stranke za prihodnje obdobje. Značilno za stanje in razmere v stranki je seveda to, da je ton kongresu in kongresnim odločitvam dajal Kreisky sam, ki je na ta način skušal pomagati prebroditi šok njegovega umika, a je vendarle izpričal, da zaenkrat nima ustreznega naslednika in da bo po njegovem odhodu zazijala opazna praznina. Avstrijska socialna demokracija očitno šele išče identiteto in samozavest v razmerah, ko je absolutna večina izgubljena. Večina sicer izrazito heterogene in vedno bolj populistične stranke (700.000 članov z že zdavnaj izgubljeno delavsko večino) se le stežka privaja na delitev oblasti ki ima v značilnih avstrijskih razmerah »Parteien Wirtschaft-a« (izjemne pomembnosti partijske knjižice z elementi pridobitništva, zlepljenosti stranke z oblastjo) že vsestransko občutne posledice. Značilno je, da so 28. kongres, ki je potekal na 50. obletnico zadnjega predvojnega kongresa socialistične partije,8 izrabili tudi za pozivanje na izkušnje tistih časov, četudi izrazito enostransko in v prizadevanju, da nedoraslost in kompromisarstvo tistega obdobja, ki ga imajo nepristranski zgodovinarji za največjo slabost in najtemnejšo etapo vodstva avstrijskega delavskega gibanja, prikažejo v spravljivi in sprejemljivi luči. Kreisky je pakt z liberalci prikazal v luči zgodovinskega izročila predvojnih spoznanj. Najusodneje bi bilo, ko bi se v tem težavnem trenutku umaknili z oblasti in prepustili krmilo konservativni Ljudski stranki, je dejal. Kajti to, kar nudi OVP, je po mnenju številnih govornikov na kongresu hlapčevsko posnemanje britanskega in ameriškega neo-konservativizma, nazadnjaštvo v gospodarski politiki pa spremlja tudi politično nazadnjaštvo, ki se končno izteče v kratenje demokracije in v desničarsko diktaturo, ukinitev demokracije pa pomeni vojno. Najzanes-Ijivejši branik pred demagogijo desnice so po prepričevanju Kreiskega varna delovna mesta. Temeljni problemi časa in izziv socialni demokraciji, ki še naprej išče nekakšno tretjo pot med spodletelim kapitalizmom, in kot se je izrazil Kreisky, nedoraslim modelom državno monopolnega, * Zadnji kongres SPO pred avstro-fašistično diktaturo je potekal sredi oktobra 1933. že po tem, ko je Dollfuss, voditelj krščansko-socialne stranke, prevzel oblast. Avstrijski socialni demokrati dolgo časa nihajoči med spodletelim avstromarksizmom in nekakšno razredno odrešitvijo v obliki združitve z nemškim delavskim gibanjem, so na tem kongresu sicer spremenili strankin program: v znamenje nasprotovanja fašizmu v nemškem rajhu so črtali šesti člen, ki se je zavzemal za združitev Avstrije in Nemčije, izrekli so se za samostojno in neodvisno Avstrijo, vendar očitno prepozno in za marsikoga premalo prepričljivo, ostal jim je madež, ki so ga zlorabljali nasprotniki in ki so ga zgodovinarji strnili v takšno ugotovitev: patrioti niso bili demokrati, demokrati niso bili patrioti. Se usodnejša je po splošnem prepričanju napaka kongresa leta 1933 glede politične taktike: čeprav je bilo na dlani, kakšne narave je Dollfussov režim, saj je že aprila 1933 razpustil parlament, se vodstvo stranke kljub izrecnim zahtevam levega krila in mladinskega gibanja (najvidnejši predstavniki tedaj: Ernst Fischer, Ludwig Wagner, Kari Mark in drugi) ter rotenjem medtem že ozaveščenih nemških levičarjev, ni moglo izreči za odkril, kaj šele oborožen spopad z oblastjo. Otto Bauer, ki je tisti čas užival v stranki približno takšen položaj, kakršnega ima danes Kreisky, se je bal žrtev in prelivanja krvi. Nasprotoval je oboroženim odredom partije. Mnogi so prepričani, da bi odločnejša linija partije kljub morebitnim žrtvam nemara celo preprečila razbohotenje avstrofašizma, vsekakor pa ozaljšala socialni demokraciji ta del hi poteke. centralističnega, birokratskega in totalitarnega komunizma,9 so: 1. ponovna opredelitev politike zaposlovanja, 2. času, pogojem in potrebam ustrezna definicija socialne države (»Wohlfahrtsstaat«), 3. mednarodna politika popuščanja napetosti in internacionalizma in 4. odprtost in solidarnost do razvoja DVR kot temeljnega problema bodočih odnosov v svetu. Te štiri točke je Kreisky naložil partiji kot nekakšno osebno zapuščino in izročilo svojega časa. Najdlje se je zaustavil pri problemu brezposelnosti, ki ga ima za največji izziv sodobni socialistični misli, toliko bolj, ker gre za teoretično še povsem neobdelano neznanko prihodnjih desetletij,10 ki je po besedah Kreiskega ne bo mogoče razrešiti samo s skrajšanjem delovnega tednika,11 marveč s povsem novo opredelitvijo družbeno po- v Kreisky v govoru na 28. kongresu:... »Da je v komunistični državi mogoče uveljavljati sindikalno gibanje, izvirno sindikalno gibanje samo v boju s komunističnimi oblastniki, je eno najbolj ganljivih spoznanj našega časa. Vemo, da tega gibanja ni mogoče minimizirati na vsega nekaj duhov. Gibanje je izzvala okoliščina, da so hoteli poljske delavce in nameščence s podražitvami, ki so jih uveljavili čez noč, opehariti za večji del njihovega zaslužka. To pomeni, da v komunističnih državah ne morejo zadovoljiti niti osnovnih potreb ljudi, zato so takšne KP izgubile privlačnost za ljudi, ki sodijo v kategorijo družbene revščine...« 10 »Če prisluhneš strokovnjakom... potlej si je najprej potrebno zastaviti vprašanje, koliko ljudi bo v podjetjih jutrišnjega dne sploh moglo najti zaposlitev? V času, ko imamo 35 milijonov brezposelnih, si moramo zastavljati takšna vprašanja! Ne more zadoščati ugotovitev, da jih bo le stežka moč spraviti nazaj k delu. To postaja naša osrednja naloga. Še bolj pereča je, če upoštevamo določene znanilce. Denimo - in pri tem se naslanjam na analitike, ki niso socialisti, na rezultate raziskav, ki so jih opravili ljudje, ki so najtesneje povezani z obstoječo družbeno ureditvijo: univerza Carnegie-Mellon pravi, da bo v zgodnjih devetdesetih letih tehnično možno z roboti nadomestiti večino delavcev, ki so tačas zaposleni v avtomobilski industriji, strojegradnji in kovinski industriji. ... Pomemben je tudi razvoj na drugem področju. Siemens AG je že leta 1975 objavila študijo o pisarni devetdesetih let. Racionalizirati bi bilo mogoče 50-75% pisarniških opravil, 25-35% pa jih sploh avtomatizirati. S tem bi skokovito narasla brezposelnost med uslužbenci. Mikroelektronika bo povzročila, mi pravijo, spremembo organizacijske strukture v bančništvu in trgovini. Bančne strukture se utegnejo povsem spremeniti, odpadle bodo številne naloge številnih podružnic. ... Našim mladim tovarišem bi povedal, da smo v zadnjih 15 letih na moč skrajšali delovni čas in tako bomo morali postopati tudi v prihodnje! ... Pred nas se postavljajo nove dileme: denimo vprašanje, kako opredeliti tovarne brez delavcev, pisarne brez uslužbencev, kako odtujenost dela. Tudi vprašanje participacije (»Mitbestimmung«) bomo morali na novo postaviti. Nočem zanikati, da je v podjetju jutrišnjega dne tudi veliko spravljivega: na številnih področjih bodo odpadla težka, nečloveško težka dela - ali vsaj znosnejša bodo postala. Ker pa je bilo tukaj rečeno, da je potrebno sleherno trditev podkrepiti z dejstvi, prisluhnite: OECD, torej osrednja organizacija sodobnih industrijskih dežel, je v neki študiji ugotovila - in to povsem počasi, še počasneje kot sem sicer vajen govoriti, da bo treba v letih 1984-1989, torej takorekoč sedaj, samo zavoljo demografskih gibanj v zahodnih industrijskih državah na novo odpreti 18 do 20 milijonov delovnih mest. Z zagotovitvijo teh delovnih mest bi šele dosegli, da brezposelnost ne bo presegla sedanjega stanja. Naj se plastično izrazim: to pomeni, da bi v industrijsko razvitih državah morali dnevno ustvariti 20.000 novih delovnih mest, toda kljub temu bi še milijoni ljudi ostali brez dela. To ilustrira veličino izziva, s katerim se soočamo socialni demokrati. Temu ne moremo ubežati. Ne moremo se izgovarjati na makroekonomske dejavnike. Izzvani smo in temeljito moramo premisliti, da bi bili tem vprašanjem kos... ... Tovarišice in tovariši, ob vsem tem me je strah in mi socialisti se moramo temeljito oborožiti s teorijo in sprejeti tudi najnovejša teoretična spoznanja. Bojim se, da se bo razširila takšnale teorija: prišli bodo ljudje, ki bodo spričo tega, da tudi ob izboljšanju gospodarskega stanja ne bo odpravljena brezposelnost, zagotavljali: saj sploh nimamo opraviti s krizo. Saj je vendar povsem normalno, da imamo opraviti z milijoni brezposelnih. Kajti že danes je očitno, da tam. kjer ugotavljajo opazno izboljšanje konjunkture, brezposelnost le neznatno upada. Opraviti imamo tedaj z veliko trajno brezposelnostjo. In spet bodo prišli teoretiki: najprej se ne bodo poenotili glede opredelitve krize, češ, vse to smo že doživeli v tridesetih letih, potlej bodo ugotovili, da sploh ne gre za krizo in nazadnje bodo ugotovili: dejstvo, da imamo milijone brezposelnih je - žal - normalno. (Kreisky v poslovilnem govoru na 28. kongresu SPO 28. 10. 1983) 11 Tik pred kongresom SPO je zasedal kongres enotne sindikalne organizacije OGB, ki je pod močnim vplivom SPO (vpliv zagotavlja med drugim personalna unija vodilnih funkcionarjev); mnogi so celo prepričani, da vlada Avstriji sindikat; četudi bi bilo temu tako, je bil to doslej spričo specifično avstrijskega odnosa socialnega partnerstva (sindikati, delodajalci. trebnega dela, z novo organizacijo in razporeditvijo dela (več ljudi bo moralo opraviti manj dela). »O vsem tem klasiki marksizma še sanjali niso,« je nekoliko po samosvoje interpretiral Kreisky, trdeč, da bo potrebno najti nove, izvirne teoretične odgovore, pri čemer pa teorija ne sme biti v opreki in v prevelikem neskladju s prakso. »Kaj bo, ne moremo vedeti, toda kaj naj bi bilo, smo dolžni pokazati,« je pribil starosta avstrijske socialne demokracije. Nesporno je, da zapušča Kreisky svojim naslednikom - med katerimi je zgodovinar dr. Fred Sinovvatz nedvomno najbolj celovita, čeravno še zdaleč ne tako karizmatična, sposobna in vsestranska osebnost kot predhodnik - zadosti zorano, čeravno pomanjkljivo pognojeno njivo. Kljub značilnemu kompromisarstvu danes nihče ne more oporekati pridobitvam 13-letne socialno demokratske vladavine. Že res, da je avstrijska socialna demokracija s polnimi pljuči zajela tudi veter mednarodne gospodarske konjunkture, in da je del dosežene blaginje mogoče pripisati tudi zunanjim dejavnikom. Toda kljub temu je nesporno, da je vtisnila obdobju zadnjega avstrijskega desetletja neizbrisno podobo premikov in sprememb, ponekod skokovitih in drugod spet manj vidnih reform, ki so seveda ostale znotraj oboda, ki ga navadno poosebljamo z meščansko demokracijo. Kljub temu so močno spremenile ustaljen sistem odnosov. Najbolj vidni so ti premiki na področju prava in sociale, sicer pa bi le stežka našli področje, kamor reformizem ni segel. Neizbrisna je vloga zadnjega poldrugega desetletja pri mednarodnem uveljavljanju Avstrije, pri čemer je osebnost Kreiskega odigrala še posebno pomembno vlogo; najmanj se sme socialnodemokratski internacionalizem ponašati z odnosom in ozkogrudnostjo do narodnostnih manjšin v lastni državi - pri tem vprašanju še zdaleč ni opravil zrelostnega izpita, najsi so bile okoliščine še tako raznolike. Postavlja se vprašanje, v kolikšni meri je na videz osebni spopad med Kreiskim in Androschem dejansko razhajanje oseb in morale, in v kolikšnem obsegu je odsev krize v partiji in zasnove sistema. Podoba je namreč, da je spor z odločitvami 28. kongresa zgolj odložen, ne pa tudi razrešen. Nesporno drži, da se niti avstrijska socialna demokracija kljub svojim absolutnim večinam zadnjih let ni prelevila v kaj več kot upravnika sistema le nekoliko modificiranih kapitalističnih odnosov. Tudi zanjo zatorej nedvomno velja, da je podvržena krizi sorazmerno z obsegom, v katerem je kapitalizem sam v krizi. vlada) razredno zadržan, skorajda zakrknjen sindikal. Toda na zadnjem kongresu je levo krilo pod težo socialnih tegob povzdignilo glas. Za vsako ceno je hotelo uveljaviti 35-urni delovni tednik, ki naj bi ga uresničili na račun delodajalcev (ker je kriza še posebno prizadela podržavljena podjetja, torej tudi na račun državne blagajne) in v interesu odpiranja novih delovnih mest. Odločitev, ki bi na moč zaostrila odnose s kapitalom, in dodatno obremenila že zdavnaj preobremenjeni erar, so preprečili šele, ko je vodstvo sindikata postavilo ultimat, da bo v tem primeru odstopilo. Ker pa tudi 71-letni predsedujoči OGB-ja in v personalni uniji predsednik Državnega zbora (parlamenta), socialistični prvak Anton Benya nima ustreznega naslednika in nadomestila, se je kot vse kaže spopad končal s premirjem. Toda premirje v OGB je zgolj začasno. Drži zatorej, da je medtem iz upravljanja države prešla v vlogo upravljalca krize, v kateri je le stežka uveljavljati še tako socialnodemo-kratske spremembe. Spor na kongresu OGB dokazuje, da se je socialna demokracija v Avstriji prisiljena spopadati z nasprotnim tokom, da je v interesu ohranitve obstoječega prisiljena podpirati interese nenasitnega kapitala, pri čemer se kaj lahko zgodi, da se bodo zlepa zamajale meje »družbe: ki je vse pravičnejša in čedalje bolj socialna«. V tem duhu je konflikt v zvezi s Androschem precej bolj kočljiv kot se zdi na prvi pogled. Najsi to vodstvo stranke priznava ali ne, je vendarle znanilec določene krize SPO. Tudi SPO je namreč, zlasti še v specifičnih avstrijskih razmerah, nesporno žrtev določenega, izvirno izoblikovanega državnega monopolizma. Ta sistem odnosov je zasužnjil ne samo dele strankinega vodstva, marveč - kot smo popreje ugotavljali - občutne dele strankinega članstva. Privilegiji so postali del sistema odnosov. Kreisky je pod večer svoje aktivne poti to nedvomno doumel. Zaradi vsebinskega in idejnega izziva časa je želel v interesu privlačnosti stranke in integracijske sposobnosti njenega vodstva odpraviti vsaj najbolj žgoča protislovja. Iz stranke si je prizadeval napoditi karieriste, ki ne zastanejo niti pred najbolj dvomljivimi posli, ki so »maherji« in nepoboljšljivi tehnokrati. Bitko zoper Androscha je na zadnjem kongresu sicer izboril,12 veliko vprašanje pa je, ali je dobljena tudi vojna. Poznavalci razmer so namreč mnenja, da bo problem Androscha kmalu spet na dnevnem redu -preprosto spričo razširjenega prepričanja, da stranka potrebuje »sposobne ljudi«. Upravljanje krize menda kar kriči po koncentraciji vseh spretnežev in podjetnežev, samo če so pripravljeni prevzeti partijsko knjižico. V takšnih okoliščinah je vloga strankine levice in levice v Avstriji nasploh na moč kočljiva in odgovorna. V dragoceno pomoč sta ji vsaj izročilo in izkušnja preteklosti. 12 Na 28. kongresu je bilo v predsedstvo SPO izvoljenih vseh 56 kandidatov (oddanih je bilo 529 glasov, dopisani Androsch ni dobil potrebne večine). Potem, ko sta se deželna glavarja in socialistična prvaka Koroške in Gradiščanske Wagner in Kerry (menda v interesu operativnosti strankinega vodstva) umaknila s položaja namestnika voditelja partije, so oblikovali naslednje izvršno politično-operativno vodstvo: predsednik Sinovvatz, namestniki Blecha, Fischer in Gratz. Organizacijski sekretar Marsch s svojim sekretariatom poslej ne bi imel več nikakršnih političnih, marveč izključno izvršilno-operativne pristojnosti. strokovna in znanstvena srečanja lev kreft Marksisti in sodobni svet Okrogla miza »Man, marksizem in sodobni svet« Oblika lesa se npr. spremeni, če naredimo iz njega mizo. Kljub temu miza ostane les, vsakdanja čutno zaznavna reč. Kakor hitro pa nastopi kot blago, se pretvori v čutno nadčutno stvar. Ne stoji več samo z nogami na podu, temveč se pred vsem drugim blagom postavi na glavo in v njeni leseni glavi ji začno rojiti čudne misli, veliko bolj čudne, kakor če bi sama od sebe začela plesati. Kari Mara: Kapital 1, Cankarjeva založba Ljubljana, 1961, stran 83. Okrogla miza »Mara, marksizem in sodobni svet« se je vrtela od 24. do 28. oktobra v hotelu Croatia v Cavtatu kot svetovno jugoslovanski sejem idej ob stoletnici smrti Karla Maraa. Tudi ta miza ni ostala zgolj leseni pult svobodne menjave misli, ampak je predstavljala tudi idejno plat blagovnega fetišizma in celo vso estetiko blagovne forme. Ideje so namreč v pretežni meri nastopale kot znak, okvir in nosilec presežne vrednosti posamičnih sistemov, držav, partij in volilnih programov, in v svrho popolnejšega izgleda so si nadevale kozmetične preparate različnih ugodnih citatov, navez, osenčenj, potez in protez iz zgodovine in sodobnosti. Iz razmerja v razpravah in v čez petdesetih referatih bi kazalo ugotoviti, da je prav v tej prepreženosti marksistične teorije z vsemi mogočimi ideološkimi pristopi, in v tej razbitosti idej na partijne meje in spopade, tudi resnica in veličina misli. Kajti tudi v tem je videti odraz osnovnega položaja marksistične teorije: da neha biti teorija, kadar neha deliti usodo s prakso delavskega in vsakega drugega upornega antikapitalistič-nega gibanja; in kakor je danes prepreženo in razbito delavsko gibanje v sodobnem svetu, tak je tudi marksizem. Le povsem akademska, torej mrtva teorija, bi lahko ostala enotna in sistematična, vsepovsod skupna, in zato tudi brezvsebinska in neproblematična. V tej potrošriikovi košarici marksističnih proizvodov pa velja nekaj zanimivih posamičnih potez predstaviti pobliže. Marksizem v socialističnih deželah še vedno ne daje kakih posebno prodornih teoretskih prispevkov v analizi sodobnega sveta. Še vedno ga teži pretežno apologetska, torej provincialna, in državno brambovska vloga, in v zadnjem času je očitno ponovno tesneje navezan na koncepte diamata, poškropljene s sveto vodico humanizirajočega marksizma. Marksizem na Zahodu ali zahodni marksizem, kot mu že pravijo, ima verjetno vsaj tri skupine delavcev. Prvi, le delno odvisni od partijskih struktur, se ukvarjajo predvsem s kritiko politične ekonomije v kontekstu svetovne krize, drugi, v glavnem akademski in neodvisni teoretiki, so še vedno vsaj malo zagledani v obstoječi tradicionalni krog problemov, čeprav se jih že lotevajo na nov način (toda ne na radikalen način, namreč na tak način, da bi bili sposobni prevzeti množice), tretji pa so predvsem partijski ideologi, ki teoretizirajo v opravičilo komunistične/evrokomunistične, socialistične ali socialdemokratske politike. Končno je tu še maloštevilna skupina marksistov iz dežel v nerazvoju, ki niso socialistične po ureditvi ali pa so to le »pogojno«. Prav ti kažejo nekaj najbolj izrazitih premikov v načinu obravnave sodobnega sveta. Med temi skupinami je potekala tudi polemika, precej po starih tirnicah: spopad med zahodnim marksizmom in diamatom (ki postaja očitno vedno trši in še bolj dog-matičen), med ortodoksijo in reformizmom na Zahodu, kažejo pa se tudi obrisi ostrejše polemike tretjega sveta s prvim in drugim. Osnovni pojem, ki je bil vpleten v razgovore, je bil pojem krize. O krizi so razpravljali, ko so govorili o sodobnem svetu, in o krizi se je govorilo, ko se je govorilo o Marxu in marksizmu. Ugotovitev, da smo na začetnih stopničkah globalne družbene krize svetovnega ustroja kapitalskih razmerij, je dovolj skupna, pa tudi dovolj ohlapna, da o enotni oceni krize vendarle ne moremo govoriti. Vsekakor pa velja, da ob različnih ocenah krize precejšen del avtorjev razvitega sveta govori o potencialno vedno bolj revolucionarni situaciji, da obenem teoretiki iz dežel v nerazvoju opozarjajo, da ni možna nikakršna marksistična analiza, kaj šele pro-tikapitalistična strategija, brez tesne povezanosti naprednih gibanj Zahoda s potrebami in interesu svetovnega Juga, in da misleci realnega socializma ugotavljajo, da je v krizi samo kapitalizem kot teritorialno omejen sistem, medtem ko realni socializem naravnost cveti in se razvija. Zanimivo je tudi, da v analizah in napovedih vendarle ne prevladuje kaka zlohotna katastrofičnost, ki bi napovedovala »zadnji stadij kapitalizma«, kajti po slabih izkušnjah preteklosti so tudi marksisti še kako pripravljeni računati s trdoživostjo in prilagodljivostjo kapitalskega kozmosa. V ideološki razpravi so vloge prav tako razdeljene po svetovnih interesnih grupaci-jah, in osnovno izjasnjevanje poteka o »krizi marksizma«. Medtem ko precejšen del zahodnih marksistov o tej krizi na tak ali drugačen način govori in jo razlaga, teoretiki iz tretjega sveta govore prej o razcvetu marksizma, o njegovem širjenju in o nujnosti historično materialistične, torej konkretne analize, ki bo soustvarjala revolucionarne programe. Da za realni socializem tudi krize marksizma ni, ali pa je, morda, prisotna tam, kjer so dejansko pravi marksizem opustili, je seveda povsem normalno. Med ponujenimi novimi področji marksističnih raziskovanj izstopajo analize tako imenovanih »novih gibanj«, predvsem mirovnega gibanja, ekoloških »zelenih« gibanj in feminizma, dovolj izzivov pa prihaja tudi s strani razcveta religij in novih mističnih združb. Pri tem je pogosto zaslediti tudi pogled, ki ob delnem razočaranju nad strankarsko razbitostjo delavskega gibanja vidi v novih gibanjih kar preveč rešilne poteze, in manj pozornosti posveča tistim dejanskim družbenim protislovjem, ki ta gibanja omogočajo; na drugi strani pa ni malo niti tistih pristopov, ki v množičnih udeležbah v boju za mir, počlovečeno okolje, ženske pravice in podobno vidijo le »kanonenfuter« levice na jutrišnjih volitvah. Poudariti velja, da je cavtatsko srečanje postalo dejansko v polni meri reprezentativno, tako v smislu informacije o tokovih v svetovni marksistični teoriji, kot tudi po živi navzočnosti teoretikov z vseh vetrov. Pravzaprav je še najmanj reprezentativna jugoslovanska udeležba. Tako smo se letos glede na obstoječe raziskovalce in teoretske potenciale prešibko vključili v razpravo o sodobni krizi in prispevali namesto svetovnega konteksta zgolj jugoslovansko brambovski. Če bi skušal izluščiti zaključno misel: Cavtat ni več srečanje posamičnih ideologov, še manj le srečanje tistih marksistov, ki so »jugofili«, ampak očitno postaja reprezentativno svetovno srečanje teoretikov, ki ga čutijo kot svojo nujnost in potrebo, ne pa kot prijeten odgovor na organizatorjevo povabilo. Zato je tudi škoda, da prav v obdobju, ko ob vseh ločnicah in razpokah marksistični teoretiki vsega sveta vzpostavljajo vsebinske in poglobljene dialoge, jugoslovanski prispevek deluje vse preveč bledo in podhranjeno, zaverovano v lastno provin-cialno veličino včeraj doseženega. Ali kot je imenitno pičil tovariš Haug: »Presenečen sem, ko vidim, koliko ostankov marksizma druge in tretje internacionale nastopa v preobleki jugoslovanskega marksizma.« prikazi, recenzije HARRY BRAVERMANN Delo in monopolni kapital Temeljni problem in temeljna hipoteza tega dela, ki je lani (1983) izšlo v hrvaškem prevodu pri založbi Globus v Zagrebu, je vsebovana že v podnaslovu: degradacija dela v dvajsetem stoletju. Dokazovanju, da gre dejansko za vse večjo degradacijo dela večine in sicer vedno večje večine delavcev, je namenjena celotna knjiga. Knjiga je sicer razdeljena na pet delov in dvajset poglavij. Prvič pa je izšla v New Yorku in Londonu leta 1974. Pomeni, da smo sorazmerno dolgo čakali na prevod, čeprav to delo ocenjujejo kot eno najzanimivejših marksističnih del v zadnjih desetih letih. Prevod tega dela spremlja tudi uvodno razmišljanje izpod peresa R. Kalanja, ki poskuša osvetliti temeljne teze tega Bravermannovega dela, informira pa tudi o nekaterih ocenah in kritikah tega dela v tujem, zapadnem, tisku. Da bi dokazal svojo tezo o degradaciji dela v dvajsetem stoletju, se je Bravermann lotil analize delovnega procesa samega. Torej tiste vsebine, ki je bila dosedaj v sodobni marksistični teoriji dokaj zapostavljena. Avtor izhaja iz teze, da ni dovolj le analizirati kontrolo nad presežnim delom, ampak da je za razumevanje in celovito poznavanje sodobne oblike kapitalističnega načina proizvodnje potrebno preučevati tudi spremembe v delovnem procesu samem. Zato Bravermann poseže v svoji analizi procesa dela še v konec preteklega stoletja, predvsem pa se ukvarja z dvajsetim stoletjem. Prav uveljavljanje tajloristične znanstvene organizacije dela šteje za odločilen korak v smeri degradacije dela delavcev. Pri analizi delovnega procesa izhaja Bravermann iz Marxovih ugotovitev in iz Mar-xove metodologije. S podrobno analizo sprememb v delovnem procesu in z opazo- vanjem prerazporeditve dela med panogami, utemeljuje svoje temeljne zaključke. Glavne zaključke te analize bi bilo mogoče strniti v naslednje: 1. Temeljni zakon kapitalizma - akumulacija kapitala se uveljavlja tudi v sodobni kapitalistični proizvodnji. Akumulacija je glavno gibalo kapitalizma kot produkcijskega načina in družbenega odnosa in Bravermann pokaže, da gre v razvojnih procesih v dvajsetem stoletju le za modifikacijo, ne pa za odstopanje od tega načela. Pri tem opredeljuje kot za kapitalizem tipično delitev dela tako imenovano proizvodno delitev dela. Definira jo kot cepljenje delovnega procesa proizvodnje nekega proizvoda na številne operacije, ki jih opravljajo različni delavci. Ta delitev dela je proizvod kapitalizma. Tako tudi sodobno tehnologijo opredeljuje kot (namerni) proizvod kapitalističnih družbenih odnosov. Da bi kapitalisti poglobili in dosegli popolno kontrolo nad delavcem v delovnem procesu, je bilo potrebnih vrsta ukrepov. Med njimi ima ključni pomen razstavljanje celovitih opravil v delna, ki jih opravljajo oddvojeni delavci. S tem so bile dosežene tri prednosti, ki jih je formuliral že Adam Smith: 1. povečanje spretnosti delavca pri opravljanju (delnega) dela, 2. prihranek na delovnem času, ker delavec ponovno opravlja isto operacijo hitreje, kot če bi opravljal celotno opravilo ter 3. omogočena je uvedba strojev. Da bi bilo mogoče stroje uvesti v proizvodnjo, je bilo nujno doseči razdelitev dela, kajti posebno začetni stroji so bili le nadomestilo oziroma kombinacija posameznih orodij. S tem pa je bilo upoštevano še drugo temeljno pravilo kapitalističnega načina proizvodnje, da je treba vsako delo opraviti čim ceneje. Pomeni, da ga mora opravljati delavec, ki je najcenejši od možnih. S poenostavitvijo del (razcepitvijo na posamezne delovne operacije) so dosegli, da za opravljanje teh delnih del ni bilo več potrebne tolikšne spretnosti, delavec se je dela naučil zelo hitro; mogoča pa je postala tudi uporaba »manjvredne« delovne sile žensk in otrok. S tem je velikost presežnega dela rastla, mezde pa so ostale sorazmerno nizke. S plačevanjem po enoti opravljenega dela, ki je le modifikacija mezde, je delavski razred celo sam začel sodelovati pri svojem lastnem izkoriščanju. 2. Ker se delavski razred upira vse večjemu izkoriščanju, kapitalizem razvije sistem popolne kontrole nad delavcem. Gre za to, da je bil postopno izoblikovan takšen mehanizem kontrole nad delavcem, da mora delavec delati tako in toliko kot mu diktira »uprava« - ta pa je le eksponent lastnikov. V tej smeri sta bila učinkovita zlasti dva pristopa: 1. povečevanje rezervne industrijske armade in 2. znanstvena organizacija dela. Ob tem Bravermann posebej pozorno preučuje Taylorjeve postopke in vsebino njegove »znanstvene organizacije dela«. Taylor je bil sam dolgo časa proizvodni delavec (tako kot tudi Bravermann sam). Tako je na lastni koži spoznal, na kakšne načine delavci omejujejo svojo produktivnost. Ko je postal član vodstva, »uprave«, je bilo temeljno Taylorjevo prizadevanje usmerjeno k temu, kako povečati produktivnost delavcev. Ker delavci tega niso hoteli storiti prostovoljno, je začel uporabljati različne oblike prisiljevanja. Tako Bravermann podrobno prikazuje Taylorjeve postopke na primeru delavca, pri katerem je pri nakladanju železnih odlitkov dosegel povečanje storilnosti od 12,5 tone na 47,5 tone na dan. Pomeni, da se je njegova storilnost povečala za 380%, obenem pa se je plača delavcu povečala le za 60%. Sklep je jasen: povečanje izkoriščanja, povečanje deleža presežnega dela, ki si ga prisvaja kapitalist. Ta proces se nadaljuje v celotnem postopku organizacije dela tudi kasneje. Taylorjeve naslednike vidi predvsem v inženirskem kadru, medtem ko prispevek E. Maya in njegovih naslednikov (človeški faktor v proizvodnji) vidi le kot dodatno plat, kot drugo stran prizadevanj za dosego istega temeljnega cilja: prilagajanje delavca k delu. Kot bistvo tajlorizma Bravermann opredeljuje tri načela: 1. Ločiti delovni proces od spretnosti delavca, zbrati vse podatke o potrebnih znanjih za opravljanje dela pri vodstvu (upravi). Tako je mogoče potem od zunaj uvajati nove, hitrejše načine dela. 2. Ločiti zamisel od izvršitve, izdvojiti vse umske prvine dela iz proizvodnega obrata in jih združiti v upravi (planskem oddelku). Tako je mogoče, da delo preučuje in izpopolnjuje delovne postopke uprava, ker delavci.niso zainteresirani za uvajanje hitrejših načinov dela. 3. Uporabiti monopol nad znanjem za kontrolo vsakega koraka delovnega procesa in oblike njegove izvršitve. S tem delavec izgubi prejšnjo prednost pred vodjem delovnega procesa - večjo strokovno usposobljenost, in postane tudi po strokovni plati odvisen od vodstva. Bravermann pokaže tudi, kako se delavci upirajo temu procesu. Pri njegovem uvajanju ima pomembno vlogo rezervna industrijska armada, saj so delavci tudi po tej plati prisiljeni, da se podrejajo kapitalistu, če hočejo preživeti. Vendar končno zmago doseže kapitalistični način proizvodnje šele, ko uspe uničiti vse druge oblike proizvodnje. Pri tem Bravermann posebej analizira učinke kapitalističnega razvoja na odpravo vseh vrst dela, ki ne prinašajo dobička (služabniki pri lastnikih, deagrarizacija, natural-na proizvodnja delavcev na zemlji v izven-delovnem času oziroma z delom žena in otrok, itd.) Če kapitalisti, oziroma ko kapitalisti ne morejo več z drugimi ukrepi uspešno odvračati upiranja delavcev (tudi z ab-sentizmom in fluktuacijo), so prisiljeni povečevati mezde, kot je bil to prisiljen Ford ob uvajanju tekočih trakov, ko mu ni uspelo na drug način zagotoviti dovolj delavcev, saj je fluktuacija dosegla stopnjo 380% letno (leta 1913). 3. Razvoj tehnologije ustreza temeljnim zahtevam kapitalističnega načina produkcije. Tudi vprašanju razvoja tehnologije namenja Bravermann precej pozornosti. Pri tem se poslužuje Mancovega kriterija in razvoj tehnologije obravnava z vidika, katere funkcije prevzema od delavca stroj. Predlaga klasifikacijo celotnega razvoja tehnologije na sedemnajst stopenj. Pri tem ne upošteva le samega delovanja stroja oziroma sistema strojev, temveč tudi obliko kontrole, vrsto reakcije stroja in izvir energije. Klasifikacija, ki jo sprejema, ima pred drugimi to prednost, da celoviteje pojasnjuje razvoj tehnologije in da je očitno bolj realistična kot druge (npr. znana Auerhanova). Upošteva tudi spremembe, ki jih modernejši izviri energije ipd. vnašajo v delovna orodja, kjer pa človek vendarle še ohranja celovito kon- trolo nad delovanjem stroja (in ne obratno, da bi stroj kontroliral človeka). Bravermannov zaključek je dokaj pesimističen. Ugotavlja, da je razvoj tehnologije, vključno s sodobno avtomatizacijo in mi-kroelektroniko (njegove analize vključujejo podatke nekako do leta 1970 ali 1972), izraz potreb kapitalističnega načina proizvodnje. Modernejša tehnologija torej ustreza modernejšim načinom izkoriščanja delavcev. Temeljni odnos, akumulacija kapitala na podlagi izkoriščanja živega dela delavcev v proizvodnji pa ostaja isti. Temu se pridružuje tudi dejavnost znanosti za potrebe kapitalizma. 4. Delež delavskega razreda v celotnem prebivalstvu se povečuje. Bravermann s podatki o strukturi ameriškega prebivalstva od konca prejšnjega stoletja dalje (odkar ob-stojijo statistični podatki) dokazuje, da delež delavskega razreda v celotni ameriški populaciji raste od približno 51% leta 1900 na približno 70% v letu 1970. Pri tem izhaja iz opredelitve, da delavski razred sestavljajo vsi tisti, ki ne posedujejo drugega kot svojo delovno silo in si sredstva za življenje pridobivajo s prodajo svoje delovne sile kapitalu. (Takšno definicijo delavskega razreda šteje za edino pravilno.) Takšen porast deleža delavskega razreda ob vse večjem nadomeščanju živega dela v neposredni proizvodnji s stroji, je mogoč le, ker med delavski razred prišteva tudi skupine, ki v Mancovem času še niso bile razvite ali pa so imele drugačno družbeno pozicijo. Gre predvsem za uradništvo, zaposlene v storitvenih dejavnostih in v trgovini na drobno. Do sklepa, da je te skupine mogoče prišteti med delavski razred, pride na podlagi analize procesa dela v pisarnah (in ob upoštevanju navedene definicije delavskega razreda). Dokazuje, da je prišlo do bistvenih sprememb v pisarniškem delu. Še v Taylorjevih časih je bilo pisarniško delo predvsem umsko delo. Ko je prišlo do oddvajanja umske in načrtovalne komponente dela od fizične in izvajalske v proizvodnji, je prišlo do povečanja zaposlenih v pisarnah. Nato pa je sledila racionalizacija dela tudi v pisarnah. Umsko delo je opravljala vse manjša skupina uradnikov. Za večji del pa je tudi pisarniško delo postalo v bistvu fizično in izvajalsko, le da so produkti drugačni kot pri proizvodnem delu. Delitev dela v pisarnah je sledila temeljnemu obrazcu pocenitve dela: posamezno opravilo izvajati z najcenejšo možno delovno silo. Tako se je z delitvijo dela in mehaniziranjem (posebej prikazuje spremembe pod vplivom uvajanja računalnikov) zniževal družbeni položaj uradnikov. Razlika napram delavcem je le še v spolni strukturi: med uradniki prevladujejo ženske, med industrijskimi delavci pa moški. Sicer pa tudi med uradniki prevladujejo polkvalificirani. Ti ne spadajo več v srednji razred, ampak predstavljajo delavski razred v novi obliki. Tudi v primerjavi s plačami. S tem pa se socialna baza proletariata bistveno razširi. Podobne zakonitosti ugotavlja za tako imenovano storitveno osebje (kuharji, strežba, pomivanje posode v restavracijah, delo v pralnicah in čistilnicah, prevozništvo, osebje v hotelih, pomožno osebje v bolnicah, itd.). Tudi delo teh zaposlenih se spremeni v mezdno delo, ki prinaša dobiček kapitalu. Takšna naj bi bila nova podoba proletariata. Bravermann torej govori o novem proletariatu, katerega obstoj pa za njega ni vprašljiv (za razliko recimo od Gorza). Vendar pa, kot že v uvodu pove, ne preučuje proletariata za sebe, ampak le po sebi. Torej se ne spušča v vprašanja osveščenosti proletariata v novi podobi. Tako bi lahko nizali še nekatere ugotovitve iz Bravermannove knjige. Treba je ugotoviti, da so njegovi zaključki dokaj dosledno podprti z empirično analizo in empiričnimi dokazi. Knjiga pusti nekam mučen vtis: kje je izhod, kaj je prihodnost res tako črna? Bravermann mimogrede tudi ugotovi, da v prvi deželi socializma, Sovjetski zvezi, proizvodni način vključno z delitvijo dela dokaj dosledno sledi kapitalističnemu. Socializem zaenkrat torej še ne predstavlja pozitivne alternative. Vendar zato Bravermann ne sprejema kapitalistične organizacije in delitve dela kot edine možne, naravne in večne. Zato Bravermannova knjiga sproža vrsto dodatnih vprašanj, na katera v tej knjigi ni odgovora. Brez dvoma dosedanji razvoj tehnologije vendarle ima tudi za delavce vrsto pozitivnih posledic, ki se konec koncev kažejo tudi v bistveno boljših življenjskih pogojih kot pred recimo enim stoletjem. Zato postane vprašljivo, če je večja spretnost pri opravljanju dela cilj delavskega razreda sam po sebi. Bravermann namreč dokazuje, da je delo postalo enostavnejše, nezanimivo, razdrobljeno in se mu zato delavci upirajo. Takšno delo označuje kot največjo sramoto dvajsetega stoletja. Obenem pa ne more zanikati vrste kazalcev povečevanj povprečne stopnje vzgoje delavcev in vsega prebivalstva. Pri tem seveda tudi ugotavlja, da se je kapital posluževal podaljševanja vzgojnega procesa zaradi tega, da bi se zmanjšala brezposelnost v času gospodarskih kriz. Tega vzroka ne kaže prezreti. Vendar je podaljšano izobraževanje tudi posledica vrste drugih dejavnikov, med drugim tudi večje politične moči bolje organiziranega delavskega razreda. Prav tako Bravermann ne govori o novih oblikah bolj humane organizacije dela (avtonomne delovne skupine, itd.) Kljub vsemu je njegova knjiga velik izziv marksistični znanosti o delu, tudi sociologiji (o sociologih ima sicer Bravermann dokaj slabo mnenje). Posebej pa vsebuje vrsto izzivov za znanost in prakso v naši samoupravni družbi. Bogdan Kavčič VOJAN RUS Nadaljevanje naše poti (Mladinska knjiga, Ljubljana 1983) Vsako novo družboslovno delo, še posebej če je objavljeno v knjigi, poskuša dati nekaj novega, nova spoznanja, nove ideje, drugačno metodologijo. Vsaka sicer gradi na vsem dosedanjem znanju, toda hkrati poskuša ob sintezi tega oblikovati tudi nova spoznanja. Vse to je potrebno upoštevati. Za novo knjigo Vojana Rusa z zvenečim naslovom »Nadaljevanje naše poti« je to tudi značilno. Avtorjev teoretični in znanstveni interes pokriva izjemno široko področje, tako široko, da se mu v današnjem času ozke specializacije družboslovja upravičeno lahko čudimo. Knjiga je zbirka esejev in obravnava nekatera osnovna filozofska vprašanja, lahko rečem večna vprašanja o človeku, vprašanja morale in vrednot, marksistične filozofije, njenih zasnov in me- tod, slovenske kulture in zgodovine (pretekle in polpretekle), inteligence, malome-ščanstva in delavskega razreda, mednarodnih odnosov in neuvrščenosti dežel v razvoju. Taka širina je že sama po sebi zanimiva. Knjiga želi odgovoriti na temeljno vprašanje: ali je družba, ki se poraja in tako poleg že obstoječih, podedovanih, ustvarja tudi nove družbene razlike in nasprotovanja, sposobna, da z demokratskimi in samoupravnimi oblikami socialne revolucije in vodilne vloge revolucionarne avantgarde delavskega razreda zavestno usklajuje in usmerja delovanje družbe k združevanju delavskega razreda oziroma delovnih ljudi v najširšem pomenu te besede? Če bi bilo potrebno odgovoriti z eno besedo, bi lahko rekel, da vse izbrane teme preveva izjemen optimizem. Optimizem, ki je danes, moram reči, izjemno redek v družboslovni literaturi pri nas. To je optimizem, ki vidi kljub vsem trenutnim kriznim pojavom v vsem naprednem, marksizmu, samoupravljanju in neuvrščenosti še dovolj močnih sil in dovolj velik manevrski prostor, ki bo omogočal njihovo rast in razvoj in s tem tudi rast in razvoj človeštva kot celote. Samoupravljanje kot družbeni odnos, v katerem človek aktivno premaguje svoje življenjske težave in socializem kot vsak dan bolj prevladujoča oblika najbolj uspešnega zadovoljevanja potreb in želja ogromne večine prebivalcev sveta sta v temelju interesov avtorja. »... dejansko samoupravljanje - dejanska demokracija, vključevanje množic v upravljanje, ne glede, kako ga imenujemo - (je) edina realna sila, ki lahko odločilno spremeni odnose družbenih sil«, (str. 46). »Marksizem je izrazita združitev kulture in socialistične revolucije«, (str. 122). »Gibanje neuvrščenosti zagotavlja tisto politično samostojnost, ki omogoča vsaki deželi lastno pot...« (str. 300). Knjiga je v grobem sestavljena iz dveg delov. V prvem delu je predvsem sinteza misli in ugotovitev o izhodiščih, začetkih razvoja naše družbe (pod naslovom »Temelji naše poti«). Dan je prerez vseh tistih praktičnih in teoretičnih temeljev, ki so pomenili temelje institucionalnih rešitev, ki jih imamo danes. Posebna pozornost je posvečena zgodovinskemu prelomu, ki se je dogodil z narodnoosvobodilnim bojem in letom 1941. To je po mojem menju najzanimivejši del knjige. Omogoča drugačno razmišljanje o tem obdobju naše zgodovine, kot smo ga običajno vajeni (če smem pripomniti, še posebej za mlajše generacije). Povezava med NOB in slovensko kulturo in slovenskim narodom dobiva pri tej obravnavi nove razsežnosti. Z osvoboditvijo smo se po avtorjevem mnenju vključili v Evropo in v svet, združitev vseh naprednih sil v OF in v osvobodilnem boju je dala pravo možnost za tvorno evropejstvo slovenskega naroda. Oviro vidi v malomeščanstvu, kar pa je, menim, preozko. Škoda, da avtor ni vključil v svojo analizo še druge zaviralne sile »nadaljevanju naše poti«, ker je konflikt malo-meščan - samoupravljavec le delček (pogosto manj pomemben) teh sil. Teorije o desni, fašistični ideologiji in praksi, ki zadovoljuje želje, ki izvirajo iz značaja malome-ščanstva, lahko tako razumemo kot osnovno gibalo doporov naprednemu, kar le ne more kazati na resnično konstelacijo sil. Nadaljevanje (lahko bi rekli drugi del) sestavlja skupina esejev, ki so večinoma namenjeni določenim področjem marksistične filozofije, njenemu uveljavljanju in različnim idejnim tokovom. Tu bi posebej omenil besedilo z naslovom »Izredne možnosti za inteligenco XX. in XXI. stoletja«. Besedilo je bilo diskusijski nastop ob razpravi o aktualnih vprašanjih razvoja marksizma, organizirani v Sarajevu 1978 in objavljeni v številki »Anthroposa« 3/4 78, v tematskem sklopu pod naslovom »Intelektualci in delavsko gibanje«. Že takrat se je po svoji usmerjenosti razlikoval od večine. Če je večina besedil v omenjeni tematski številki izražala predvsem obračun z inteligenco in preteklostjo, je besedilo V. Rusa izražalo bodočnost in možnosti, ki jih ima inteligenca. »Še nikoli ni imela inteligenca v svetovni zgodovini tako velikih možnosti, da se spremeni iz instrumenta nehumane družb v aktivnega dejavnika humane družbe, kar bi tudi njej sami omogočilo polnejše življenje. Čedalje bolj je odvisno od odločitev same inteligence - ne pa od vnanjih sil - ali se bodo opredelile za humano socialistično ali nehumano družbo, vedno bolj se širijo manevrski prostori za te odločitve«, (str. 282) Naj še samo omenim druge naslove esejev v tem drugem delu knjige: Nadaljevanje naše poti, Narod in poezija, Idejna politika in eklektika, Filozofija in samoupravljanje, Za odprto in aktivno marksistično filozofijo, Friedrich Engels tukaj in sedaj, Resnice in zablode o marksistični teoriji sveta, Socializem in »dežele v razvoju« in že omenjeni, Izredne možnosti za inteligenco XX. in XXI. stoletja. Osnovno usmerjenost in vrednost knjige je po mojem mnenju označil že avtor sam, ko je v uvodu napisal takole. »Eseje v knjigi sem pisal tudi kot nekakšen dialog med našo resničnostjo in našimi možnostmi po 1945 letu. Precejšen razmik med njima me že nekaj časa prizadeva... Seveda bodo bralci sami presodili (tudi ob esejih, čeprav so le fragmenti možnega širokega dialoga), ali gre v naši družbi res kje za take razmike med našimi možnostmi in našo resničnostjo« (str. 15). Da je takšen dialog danes potreben bolj kot kdaj koli prej, ni potrebno posebej opozarjati. Zato je vsak poziv v takemu dialogu in vsak poskus iskanja vzrokov teh razmikov med možnostjo in resničnostjo dobrodošel in odmeven. Primož Južnič BOGOMIL FERFTLA Ob izidu »Tem iz marksistične sociologije« Študijsko gradivo, Marksistični center Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana 1983 Predmet temelji marksizma (temelji filozofije, temelji politične ekonomije, temelji sociologije in temelji politologije), katerega vsebinski sklopi so obvezna sestavina študijskih programov vseh višješolskih in visokošolskih organizacij združenega dela ljubljanske in mariborske univerze, je v procesu pomembne kvalitativne preobrazbe. V okviru marksističnih centrov obeh univerz pripravljajo učbenike za vse štiri sestavine predmeta. Sestavljeni so uredniški odbori iz predavateljev predmeta. Kot prvo je izšlo študijsko gradivo Teme iz marksistične sociologije, učbenik za temelje sociologije. Prav za predmet temelji sociologije in politologije, prvotno še združen, je pred leti že izšel učbenik, tako da sedanje študijsko gradivo v določenem pogledu pomeni nadaljevanje že začetega dela, seveda ob novih spoznanjih, potrebah in možnostih. Predvsem je pomembno, da smo v sedanji akciji združili moči v vsem slovenskem prostoru (na ljubljanski in mariborski univerzi) ter se dogovorili za poenoten postopek nastajanja in uporabe študijskega gradiva. Teme iz marksistične sociologije dajejo izčrpen pregled nad širino in globino slovenske sociološke misli, saj zajemajo vse temeljne discipline sociološke znanosti. Pomembno pa je poudariti metodološka izhodišča, ki so bila vodilo pri nastajanju obravnavanega zbornika in pomembno vplivala na pedagoško didaktično vrednost in aktualno včlenjenost tekstov v slovenski in jugoslovanski prostor. Zahtevnost in slog pisanja je bilo potrebno podrediti dejstvu, da so glavni »uporabniki« predmeta in učbenika študentje ne-družboslovnih (naravoslovnih, tehničnih) višjih in visokih šol, ki se v študijskem procesu ne ukvarjajo primarno s sociološko problematiko, vendar so po končanem študiju tako na svojem delovnem mestu kot v svojem bivalnem okolju soočeni s številnimi dilemami, ki glede na njihovo vlogo in položaj v družbeni strukturi zahtevajo tudi močan fond takšnih družboslovnih znanj. Kljub temu, da smo določen obseg predznanja domnevali, smo skušali v tekste vnašati tudi kratka uvajalna znanja v obliki osnovnih pojmov ter z opredelitvijo konteksta obravnave s sorodnimi problemskimi sklopi. Vsaj nekatera vprašanja (razredi, sloji, družina, delo, lastnina) smo poskušali obravnavati problemsko in obširneje razčleniti vrsto disciplinarnih aspektov obravnavanega vprašanja. Pudarek pri vseh temah je na naši družbeni stvarnosti. Skuša se razgrniti probleme, s katerimi se soočamo vsak dan, oziroma, ki so trajneje včlenjeni v protislovnosti naše dobe. Ob obravnavi alternativ se argumentirano oblikujejo možnosti za samoupravno razreševanje protislovij socializma. Študijsko gradivo je glede na njegovo obširnost mogoče uporabiti tudi za pripravo seminarskih nalog, diskusij v okviru predmeta. Široka pahljača socioloških tem namreč pušča predavatelju predmeta na posamezni instituciji precejšen »maneverski prostor« in mu daje možnost izbire najbolj ustreznih tem za določen profil študija. Izbiro tem naj bi v pomembni meri določale aplikativne iztočnice predmeta v obliki drugih nadgrajujočih družboslovnih predmetov oziroma posebnega dela predmeta temelji sociologije, ki naj bi obči del predmeta čim bolj povezal z osnovno znanstveno disciplino in institucijo, v kateri se predmet izvaja. Poglejmo na kratko še vsebinsko strukturo učbenika, podrobneje pa bomo predstavili le nekatere tekste. Uvajalno razpravo z naslovom Socializem je prispeval Gojko Stanič. V njej primerja esencialne značilnosti razvitih kapitalističnih družb, družb etatističnega socializma in naše samoupravne družbe, ki v sklopu socializma kot svetovnega procesa ponuja vrsto originalnih, humanih, demokratičnih alternativ, manifestira pa tudi pomanjkljivosti (pojavi neučinkovitosti, neodgovornosti, brezglavo zadolževanje, neustrezni tehnološki razvoj itd.). Samoupravljanje razume kot bistveni razvojni element zgodovinskega prehoda od kapitalizma k višjim oblikam socialističnega družbenega bivanja. Posebna kvaliteta obravnavanega študijskega gradiva je nedvomno močan poudarek na problematiki razrednosti in slojevito-sti v sodobni družbi. Razčlembo uvajalnih pojmov in osnovnih dilem ter lapidarno predstavitev komparativne analize te ključne sociološke dimenzije v kapitalistični, socialistični in samoupravni družbi vsebuje vsebinski sklop Petra Klinarja Družbena neenakost, družbeni razredi, družbena sloje vi tost. Uvodno podmeno v to problematiko nam ilustrira misel: »Nesamoupravno urejanje družbenih zadev ima značaj razrednih antagonističnih konfliktov in na teh odnosih temelječih pojavov družbene neenakosti. Obstoj slojevskih, neantagonistič-nih konfliktov ne pomeni samo možnosti njihovega preraščanja v antagonistične razredne konflikte, marveč tudi možnosti, da se okrepi razredna družbena neenakost. Kvalitativno spreminjanje družbenih odnosov zadeva prehajanje antagonističnih razrednih konfliktov v neantagonistične slojne konflikte, predvsem pa odpravljanje vseh pojavov družbene neenakosti«. (Peter Kli-nar, str. 41.) Aktualne politične razsežnosti razredno- sti v naši družbi nam predstavlja prispevek Gojka Staniča Vodilna vloga delavskega razreda v socializmu, analizo sloja tehnične inteligence pa sestavek Znanstvena tehnična inteligenca in Maraov koncept revolucionarne kritične znanosti, ki ga je napisal Andrej Kirn. Ana Barbič se v razpravi Položaj in vloga kmetov-delavcev v samoupravni socialistični družbi loteva izredno aktualne problematike sloja kmetov-delavcev. Če upoštevamo naš sedanji družbenoekonomski položaj in opredelitev kmetijstva kot prednostne panoge našega gospodarstva, je uvrstitev takšnega prispevka v zbornik še razumljivejša. Prav področje kmetijstva je brez dvoma ena izmed gospodarskih panog v naši družbi, kjer je protislovnosti med družbenimi, socialnimi, moralnimi vrednotami in kriteriji na eni strani ter ekonomskimi kriteriji učinkovitosti gospodarjenja na drugi strani največ. Deloma je ta tudi posledica nerazumevanja in premalo poglobljenega obravnavanja kmetijske problematike v znanstvenih in praktičnih ekonomsko-političnih okvirih. Tudi pri obravnavanju sloja kmetov delavcev je vse preveč stereotipnega vrednotenja v zvezi z zgodovinsko prehodnostjo in minljivostjo tega sloja. Avtorica argumentirano pokaže na relativno trajnost in pomen mešanih kmetij (mešanih gospodinjstev) kot posledico družbenoekonomskega (tehnično-tehnološkega) razvoja. Naj povem, da se ocene števila mešanih kmetij za Jugoslavijo gibljejo med 50 in 60 odstotki, za Slovenijo pa med 70 in 80 odstotki vseh individualnih gospodinjstev s kmečkimi gospodarstvi. Še nekaj širših perspektiv: na Poljskem kot mešane opredeljujejo skoraj polovico kmečkih gospodinjstev, na Japonskem je bilo takšno razmerje leta 1950, sedaj pa je čistih kmetij le še 13,4 odstotka, druge so mešane. Zaradi dualnosti (že v imenu) tega sloja, kar le izraža njegovo delovno, življenjsko, moralno, ideološko, prostorsko itd. dvojnost in prehodnost, je potrebno tudi obravnavo zastaviti temu ustrezno: - preučiti pozitivne in negativne učinke njegove delovne razpetosti med kmetijo in tovarno (ali tovarno in kmetijo), - preučiti pozitivne in negativne učinke bivalno kulturne dvojnosti mestno-vaškega okolja. Omenim naj le podatek, ki v zvezi s tako zamišljeno vsebinsko strukturiranostjo raz- prave spet ruši marsikak stereotip o kmetu-delavcu: novejše proučevanje odsotnosti z dela na podlagi vzorca večje delovne organizacije je pokazalo, da so kmetje-delavci odsotni z dela celo v manjšem številu kot drugi delavci. Ko avtorica razpravlja o položaju in vlogi kmetov-delavcev v kmetijski proizvodnji, o redni zaposlitvi teh kmetov kot zadrževalcev izpraznjevanja podeželja, izhaja iz (edino pravilne) domneve o nujnosti vključitve tega sloja v oblikovanje kmetijske politike. Strnjen oris in razčlenitev družbene gibljivosti je prispeval Peter Klinar. Po opredelitvi pojmovnega instrumentarija spoznamo dejavnike (ekonomski dejavniki, izobrazba, poklic, družbena moč in odločanje, družinsko in etično poreklo) ter vzroke za vertikalno mobilnost (družbeni in tehnološki razvoj, imigracije tujcev, diferencialna fertilnost). Poudariti moramo, da se pri obravnavanju družbene gibljivosti avtor osredotoča predvsem na vertikalno mobilnost (spreminjanje slojevskega ali razrednega položaja), čeprav družbena gibljivost vsebuje tudi horizontalno mobilnost, kjer se družbeni položaj posameznika ali skupine ne spremeni. Peter Klinar opozori na znanstveno utemeljeno optimalnost procesov »postopne vertikalne družbene mobilnosti, ki omogočajo pozitivno selekcijo, preprečujejo prevelike neskladnosti med posameznimi temeljnimi dejavniki družbenega položaja in spodbujajo večjo vsestranskost in celovitost družbene promocije« (str. 218). Glede socialne gibljivosti v jugoslovanski družbi lahko rečemo, da je uresničevanje njenih temeljnih ciljev in vrednot (družbena enakost, stvarna demokracija, svoboda in humanost) povezano s čim večjo množičnostjo družbene mobilnosti. Vendar pa v naši družbeni stvarnosti zaznavamo številna odstopanja od načel in dejavnikov samoupravne družbene mobilnosti. Dejanske možnosti za doseganje socialne promocije so zelo različne (otroci kmetov in delavcev proti otrokom staršev z višjim družbenim položajem); poleg socialističnih dejavnikov vertikalne mobilnosti (delo, znanje, sposobnost, prizadevanje) so močni tudi deviantni dejavniki (špekulacije, privilegiji, zveze in poznanstva, pretekle zasluge), premalo je uveljavljena postopnost v gibanju navzdol (problem odgovornosti), najsposobnejši pa nimajo vedno možnosti za hitro mobilnost navzgor. Fizično gibanje posameznikov ali skupin v geografskem prostoru, ki povzroči relativno trajno spremembo prebivališča, pa imenujemo migracije. Ta aspekt je izredno zanimiv za inteligenco kot celoto (beg možganov), številni diplomanti različnih strok pa imajo v svojem delovnem procesu neposredno ali posredno opraviti z migrantskimi oziroma nacionalnimi vprašanji. Peter Klinar temu primerno poda izčrpno klasifikacijo migracij po različnih kriterijih, njihove vzroke in motive, zgodovinski razvoj, nato pa se osredotoči na probleme sodobnih migracijskih gibanj. V tem sklopu obdela posledice migracij za emigrantsko in imigrantsko družbo ter razčleni migracijsko problematiko v Jugoslaviji. Ugotovimo lahko, da splošne zakonitosti migracij (zlasti glede konjuktivnih in disjunktivnih procesov v imigrantski družbi, glede migracijske in remigracijske politike) veljajo tudi za našo družbo. Opozori na ekonomske emigracije v Zahodno Evropo v 60. in 70. letih, ki so bile zelo številne in so zajemale tako nekvalificirane delavce kot strokovnjake. Kljub določenim prizadevanjem naše družbe za vrnitev teh delavcev »na začasnem delu v tujini«, velik del ekonomskih migrantov ostaja v imigrantskih družbah (izseljenci), struktura emigrantov pa ni ustrezna. Tematika migracij nujno načenja tudi nacionalno problematiko. Zato v zborniku sledi vsebinski sklop o nacionalnem vprašanju, ki ga načenja Rudi Rizman z razpravo Marksizem in nacionalno vprašanje. Sledimo koncizno zastavljeni zgodovinski obravnavi in spoznavamo preraščanju rodu v pleme, ljudstvo in narod ter široko paleto svetovne in jugoslovanske (marksistične) misli o narodu. Posebno podrobna je obravnava Titove in Kardeljeve teorije in prakse razreševanja narodnostnega vprašanja. Prehod na samoupravno družbeno ureditev pomeni novo kvaliteto tudi glede mednacionalnih odnosov. »Samoupravljanje je pomenilo novo in močno orožje naših narodov in narodnosti, kajti odtujevanje njihovega družbenega kapitala in političnega odločanja sploh, ki je nezdružljivo z idejo samoupravljanja, je vzporedno vplivalo tudi na odtujevanje narodov od tistega, kar jih dela enakopravne in jim tudi omogoča neokrnjen razvoj.« (str. 252-253) V ustavi je izoblikovan koncept nacionalne ekonomske samostojnosti, po katerem ima vsak narod in narodnost pravico in obveznost samostojno razpolagati s svojim delom. »Z razvojem samoupravljanja odpravljamo klasično obliko reprezentiranja in sodelovanja narodov in narodnosti v obliki državnega političnega aparata in odpiramo možnost za svobodno in demokratično približevanje raznim drugim oblikam sodelovanja in povezovanja (str. 255). Razčlembo koncepta nacionalne ekonomske samostojnosti nadaljuje Sergej Kraigher v razpravi O družbenoekonomskih vidikih mednacionalnih odnosov. Pomembno razsežnost sodobne (jugoslovanske) družbe odpira tudi Maca Jogan s prispevkom Osvobajanje žensk in spreminjanje družine. Po osvetlitvi tematike z zgodovinske in mednarodne perspektive se osredotoči v okvire jugoslovanske globalne družbe. Kot izhodiščno ugotovitev dosedanjega zgodovinskega razvoja postavlja povezanost spreminjanja položaja žensk s spreminjanjem družine in s spreminjanjem globalne družbene ureditve. V tem so tudi velike možnosti naše samoupravne družbenolastninske ureditve, saj na (formalnopravnem) družbenem nivoju ni bistvenih ovir za emancipacijo in polno družbeno uveljavljanje žensk. Vendar pa so v mnogo težjem položaju ženske z družinskimi obveznostmi, ki jim tradicionalna »ženska družinska vloga« objektivno odvzame velik del prostega (zunaj službenega) časa. Pogoj za družbeno enakopravnost takšne ženske pa je spreminjanje družine tako v smislu odnosov znotraj nje (potrebno je doseči demokratično enakopravno skupnost staršev in otrok), pa tudi v nadaljnji socializaciji njenih funkcij (vzgojne, izobraževalne). »Pot za resnično družbeno emancipativno vlogo družine je družbena pot razvijanja socialističnih samoupravnih odnosov (kajti, če ni temeljnih družbenih pogojev za to, potem ostajajo prizadevanja za ta cilj bolj ali manj moralizatorska).« (str. 320) Poleg znanstvene zasnovanosti razprave je za etično razsežnost študijskega gradiva pomembna angažirana, humana toplina in usmeritev avtorice v nizanje aktualnih sestavin obravnavane problematike. Družbene vidike in vlogo prostora razčlenjuje Zdravko Mlinar v prispevku Prostorsko združevanje, aktualno problematiko onesnaževanja okolja pa nam predstavi Andrej Kirn. »Onesnaženost ne pozna nacionalnih meja in je prenehala biti zgolj notranja zadeva posamezne dežele. Vsak od nas potrebuje za svoj obstoj celotno biosfero, njene sistemske kvalitete. Zmote in napake v uporabi naravnih virov v eni deželi so lahko pomembne za celo vrsto dežel in za Zemljo v celoti. Narava v podobi Zemlje je razdeljena med narodi in državami, toda funkcionira lahko samo kot celota. Ribe, ptice in onesnaženost potujejo brez potnih listov:« (str. 360) Kljub takšni univerzalnosti ekološkega problema nam razprava Teoretsko-idejna razhajanja v razumevanju izvorov ekološke krize pokaže na ideološko neenotnost pristopov k razreševanju kriznega razraščanja globalne ekološke krize. Fenomen religije in cerkve nam jedrnato prikažeta Marko Kerševan in Zdenko Roter v razpravah Religija kot družbeni pojav in Religijske skupine, organizacije in ustanove. Obširno študijsko gradivo (641 strani) zaključujeta vsebinski sklop o kulturi (Boris Ziherl: Umetnost; Dimitrij Rupel: Sodobna družba in kultura) ter obsežen interdisciplinarni sklop o delu, upravljanju in lastnini v samoupravni družbi, ki bi vsebinsko lahko prišel tudi na začetek knjige. Gre za študijo Bogdana Kavčiča Delo in upravljanje in prispevek Bogomila Ferfile Družbena lastnina v samoupravni socialistični družbi. Verjetno lahko rečemo, da so Teme iz marksistične sociologije doslej najobsežnejša in vsebinsko zaokrožena hrestomatija socioloških tekstov (disciplin), ki je izšla v slovenskem prostoru. Pomembno je poudariti kontinuiteto in tradicijo takega načina dela (prejšnja učbenika za sociološko-poli-tološko tematiko, ki ju je izdala Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, ter dve knjigi Uvod v sociologijo, ki ju je pripravil Peter Jambrek). Kljub obsežnosti dela pa vanj še vedno ni vključena celotna pahljača sociološke dife-renciranosti - sociologija obramboslovja, sociologija telesne kulture, sociološko proučevanje zdravstva, jezika, starostnih kategorij. Verjetno bi kazalo v bodoče vključiti tudi ta razsežja družbene stvarnosti, seveda pa je pogoj za to aktivnejša finančna participacija tistih struktur, ki so v naši družbi za področje tovrstnega izobraževanja študentov zadolžene. Relativno nizka cena obravnavanega študijskega gradiva, ki vsebuje le stroške tiskanja, je za študente še vedno izdatek, ki je zlasti v sedanjih ekonomskih razmerah preveliko breme. Kljub njeni primarni namembnosti (uvajalno družboslovno izpopolnjevanje študentov) pa knjigo prav njena jasnost in jedrna-tost pisanja, široka tematska zaokroženost uvrščajo v delo, ki lahko služi kot gradivo za številne oblike družboslovnega izobraževanja in kot pomembna opora vsakemu mislečemu in aktivnemu članu naše družbe. listamo po tujih revijah Rinascita PRESEČI MODELE PRETEKLOSTI Giuseppe Chiarante: Kot izhodiščno točko okrogle mize lahko vzamemo dejstvo, da imamo danes opraviti - kot so pokazale tudi volitve 26. junija - z neko krizo v odnosih med mladimi in levico ter med mladimi in našo stranko (KPI). Splošneje lahko govorimo o orientacijah, ki se zelo razlikujejo od tistih iz prejšnjega desetletja. To pa ne velja samo za Italijo! Kako moremo razlagati ta pojav? Očitno je, da ne gre za neko splošno depolitizacijo ali beg pred politiko. Nasprotno, med mladimi vznikajo stališča, ki so znamenje močne politične zavzetosti - kot so sodelovanje v mirovnih gibanjih, v boju proti mafiji, v ekoloških bojih, v bojih za okolje itn. Morda je pravilneje govoriti o generacijskem prelomu med politično formacijo današnje mladine in tisto iz šestdesetih in sedemdesetih let: lahko bi bilo zanimivo, če bi skušali razumeti, od kod ta pojav? Gianfranco Pasquino: Če naj začnem, bi lahko rekel, da smo pred dejstvom, da se je izčrpal neki politični ciklus, ki je sicer trajal zelo dolgo, namreč ciklus velike vključenosti v politiko, in to ne samo mladih. Kajti širjenje, prenos idej, vrednot in končno tudi obnašanj je postalo težje. Danes se srečujemo z manjšo ideološko intenzivnostjo med mladimi in politiko, večjo treznostjo v odnosih do organizacij in institucij, morda tudi z nekim nezanimanjem za politiko kot aktivnostjo, ki se nanaša na sistemske probleme. Na drugi strani pa je več interesov za vrsto specifičnih problemov, mir, okolje itn. Verjetno je ta razkorak značilen tudi za osebe srednjih let in tudi za starejše, ki so zmanjšali intenzivnost svojega odnosa do politike. Kar zadeva KPI, se mi zdi, da je tu problem povezan z vrsto angažiranosti, ki jih je zgodovinsko zahtevala ta partija od tistih, ki so se ukvarjali s politiko v njenem okviru. Šlo je za angažiranost, ki je pomenila, da se je skoraj vse tisto, kar je počel neki mladi komunist, nekako vračajo v okvir politične organizacije. To ni več mogoče, ker se je spremenila družba in ker so mnogo stvari, ki jih je mogoče početi na drugih področjih; morda se čuti potreba, da se mora ohraniti določena vrsta zasebnih odnosov, osebnih odnosov. Da bi sklenil, bi rekel, da je problem v tem, kakšno angažiranost zahteva partija. (Rinascita, Rim, št. 45/1983, str. 18) Rudolf Burger DELO JE (NI) DOVOLJ? Ali je bila torej ugotovitev, s katero sem začel: »Kultura mora izhajati iz osvoboditve dela«, napačna? Točneje rečeno: ali bo napačna, če se ne bo več nanašala samo na neki razred, temveč se bo družbeno posplošila, kar vedno znova ugotavljajo naši konservativci? Ne, tudi tedaj bo ostala pravilna! Vendar zajema ta ugotovitev le najbolj splošni pogoj. Iz česarkoli že sestoji konkretno kultura - udeležba v njej zahteva, da se zanimaš za javne zadeve in da ima ta udeležba v politični javnosti stvarne posledice. Kulturna praksa je splošna družbena praksa tudi tedaj, kadar jo izvaja neki določeni razred; zaradi tega je eo ipso vedno politična, točneje: je tisti vidik politike, s katero se vedno znova presega. Kultura zahteva prosti čas, vendar ni prosti čas. Klasična kultura ni bila samo kultura tistih, ki so bili osvobojeni dela, marveč hkrati tistih, ki so delo politično organizirali in urejali javne zadeve skupnosti. Narobe pa so bili tisti, ki so bili na delo obsojeni, izključeni iz političnega življenja in s tem tudi iz kulture. Danes obstajajo pogoji, da bi te omejitve odpravili, pa tudi zahteva za kaj takega -čeprav je pogosto izražena v težko razumljivi obliki. Kajti v tem, kar se danes spet brez sramu imenuje »vprašanje smisla življenja«, tako imenovano »vprašanje smisla«, katerega epidemično širjenje se splošno pripisuje izgubi dela - po starem reklu: »Kdor ne dela, pride na slabe misli« - v resnici izraža hrepenenje po družbenosti; nobenega primanjkljaja metafizike ni, ki bi pomagal zapolniti »vrzel nesmisla«, ker so delovna mesta vse redkejša. Da ne bi ljudje prišli v svojem prostem času na slabe misli, da se ne bi začeli združevati in politično delovati, jih od zgoraj oskrbujejo z življenjskim smislom. Pri tem ne pozabljajo na nobeno od njihovih potreb: ponudba metafizičnih nadomestil za družbenost sega od revitaliziranja nacionalne kulturne dediščine prek drugega vala po-kristjanjenja Evrope do uvoza cenenega smisla iz Vzhodne Azije. Toda že sama intenzivnost takega oskrbovanja z nadomestnim blagom kaže, da je postal ideološki položaj mučen. (Forum, Dunaj, št. 356-357/1983, str. 41) DAS ARGUMENT 135_ Frigga Haug morala je dvospolna - tako kot Človek (...) Dandanes je že tako razširjen vtis, da ne moremo ničesar storiti, ker naj bi bili trdno in trajno ujeti v mreže gospostva, da moram poskusiti iz tukaj predstavljenih zvez povzeti rezultate in jih predložiti kot poziv k dejanju. 1. Čeprav lahko obča zgodovina morale, filozofije morale in moralne vzgoje shaja brez žensk, pa vendar obstaja neki ženski pomen morale in njej pripadajoča vsakdanja moralna praksa. Njeno eksistenco pa moramo iz stopnje vsakdanje zavesti prenesti v znanstveno pojmovano znanje. Moramo proučevati prilaščanje ženskega pomena morale in njej pripadajoče moralne prakse, moramo pa tudi zapolniti vrzel v preučevanju moralne vzgoje deklet. 2. Medtem ko je moški pomen morale daljnosežno usmerjen h kupčiji in lastnini, k mošnji z denarjem, se ženske podružbijo prek svojih teles. Njihova telesnost vzpostavlja hkrati žensko identiteto kot podreditev moškim in kot njihovo osamitev. Nujno je, da se nasproti osamitvi vzpostavi kolektiv; da nasproti osredotočanju na telo in temu ustrezni podreditvi poskusimo razviti drugačne cilje in ravnanja, da se napotimo v svet. 3. Če gospodujoča morala črpa svojo moč iz ločitve in samovoljnega sklopa spol-no-specifičnih pomenov, bomo me svojo energijo usmerjale k zavestnemu, za vse koristnemu sodelovanju. Proučevale bomo zvezo, ki je nujna za skupnostno življenjsko prakso in tako poskušale združiti produkcijo in užitek, družbeno spremembo in ljubezen. 4. Če gospodujoča morala uspeva in napreduje po zaslugi zavesti o krivdi, bomo naravnale svoja prizadevanja proti njej, ki je gojišče gospostva. Ker je to, kar posamezniki dolgujemo človeški skupnosti prav zavestno planirana ureditev skupnostne produkcije, ki je danes pri običajni zavesti krivde v službi obrambe posebnih interesov - bi bilo strateško vprašanje: kaj si kot človeška skupnost in prihajajoča generacija dejansko dolgujemo. To naj bi bila sprememba in počlovečenje družbenih struktur ter ovira izničenju sveta. (Das Argument, Berlin, št. 141/1983, str. 671-672) TELC Jacques Caroux KONEC ADMINISTRATIVNE TRALIZACIJE? CEN- (...) V deželi, v kateri se je načelo enakosti uveljavilo enkrat za vselej, je eden izmed ciljev decentralizacije, da ublaži kvarne učinke, ki izhajajo »iz tiste vrste kompromisa med administrativnim despotizmom in suverenostjo ljudstva«, ki ustvarja iz ljudi podanike in izvrševalce, ne pa aktivne državljane. Kot je pisal Tocqueville v Demo- kraciji v Ameriki: »Funkcija zakonov ni, da oživljajo umirajoča verovanja; njihova funkcija je, da zainteresirajo ljudi za usodo njihove domovine«. Za francosko družbo je to temeljni cilj zakonov o decentralizaciji. (Telos, St. Louis, št. 55/1983, str. 114). COUHOAOrHHEGKHE HCCAEAOBAHHH V. A. Jadov ODNOS DO DELA: KONCEPTUALNI MODEL IN REALNE TENDENCE (...) Za nastanek in uveljavitev normativnega odnosa do dela sta pomembna dva faktorja: materialno-organizacijski in mo-ralno-psihološki. Prvi vključuje načrtoval-nost delovne organizacije, upoštevanje materialnih stimulacij (posebno tistih odločilnih za socializem), ohranjanje delovne discipline na neki določeni ravni, podpiranje načrtov za spremembo dela - od razmeroma enostavnega k razmeroma zapletenemu, razvijanje najrazličnejših oblik samoorganizacije (vključno brigadirskih) itn. Moralno-psihološki faktor pa vključuje ves sistem idejnopolitične propagande, njegovo izpopolnjevanje, izkoriščanje bogatih možnosti za socialistično tekmovanje in moralno spodbujanje najboljših delavcev v proizvodnji. Treba si je prizadevati, da se mladino ne vzgaja samo v duhu komunističnega odnosa do dela, ki je življenjska potreba zdravega človeka, ki je zadovoljstvo in svobodna igra človekovih telesnih in intelektualnih sil, ampak se je treba v prvi vrsti opredeliti za normativno vrednost socialističnega odnosa do dela, to se pravi do dela, ki je vir materialne blaginje in državljanskega dostojanstva, sredstvo za družbeno-mo-ralno oceno človekove osebnosti, za samopotrjevanje in dviganje družbenega ugleda v delovnem kolektivu: delo je stvar časti in poguma, je patriotska in internacionalna odgovornost sovjetskega človeka v izgradnji nove družbe. (Sociologičeskie issledovaniija, Moskva, št. 3/1983, str. 61) The American Political Science Review Benjamin I. Page, Robert Y. Shapiro VPLIV JAVNEGA MNENJA NA POLITIKO (...) Naša ugotovitev, da obstoji bistvena skladnost med javnim mnenjem in politiko (zlasti, če so mnenjske spremembe velike in vztrajne, problemi pa zelo vidni) - in naš nadaljnji dokaz, da javno mnenje teži k temu, da raje prednjači pred politiko kot pa obratno, kaže na to, da so mnenjske spremembe pomembni vzroki za politične spremembe. Ko se spremenijo javnomnenjske preference glede ameriške politike, je zelo verjetno, da bo prišlo do dejanskih sprememb v politiki. Torej bi bilo vabljivo sklepati, da ameriško politiko prežema demokratična odzivnost - da ljudje od oblasti dobijo tisto, kar si želijo. Seveda pa je več razlogov, da moramo biti ob takem sklepanju previdni. 1. Naše ugotovitve se nanašajo na politike, o katerih obstaja javno mnenje - in ki bi ga kazalo po mnenju raziskovalcev meriti v dveh ali več časovnih presledkih. Čeprav so to konkretna nerešena vprašanja, ki oblastem ne postavljajo skrajnjih meja akcije, so to še vedno primeri relativno široke splošno-sti in so družbeno zelo pomembni. O mnogih manj vidnih zadevah bolj specifične, de-tajlnejše politike, ima javno mnenje manj izrazite sodbe in vpliv nanje. 2. Med temi je nekaj primerov, glede katerih se politika sploh ne spremeni, četudi se je spremenilo javno mnenje; v teh primerih se politika sploh ne odziva na javno mnenje. 3. Je pa tudi nekaj očitnih primerov neskladnosti, v katerih gre politika nedvoumno v povsem nasprotno smer od izraženega javnega mnenja. Čeprav taki primeri niso tako pogosti kot primeri skladnosti - in so posebej redki v primerih velikih, stabilnih javno-mnenjskih sprememb - zadevajo nekatere resne probleme politike in jih ne bi smeli zlahka spregledati. Dokazujejo nam, da odzivnost politike le ni popolna. 4. Naše ugotovitve nadalje vodijo k sklepu, da v precejšnjem številu skladnosti vpliva tudi politika na javno mnenje. 5. Kovariacijsko raziskovanje je dokaj netežaven test za ugotavljanje politične odzivnosti: ali je kakršenkoli premik v politiki - ne glede na to, kako velik je - v smeri, h kateri se nagiba javno mnenje. In četudi bi bilo moč tovrstno odzivnost zaslediti vsakokrat, so še vedno možne velike pristranosti v sistemu. Politika gre lahko, na primer, vedno samo pol tako daleč, kot od nje pričakuje javno mnenje; razen tega lahko koeksisti-ra ob tako široki (toda parcialni) odzivnosti politike nasproti javnosti tudi močna nagnjenost politike v prid stališčem posebnih interesnih skupin. (The American Political Science Review, Washington, št. 1/1983, str. 189) 1'homme et la societe Adam Schaff ALI SO SOCIALISTIČNE DRUŽBE RES SOCIALISTIČNE? (...) Na koncu naj izrečemo še eno pripombo, da bi se izognili nesporazumom, se pravi sprevračanju oziroma zlobnemu pače-nju smisla izrečenih trditev. Dejstvo, da ugotavljamo deformacije sistema, posebej političnega sistema dežel »realnega socializma«, ne pomeni tega, da zanikujemo njihov socialistični značaj »nasploh« - saj smo prav temu posvetili naša dosedanja razmišljanja - niti tega, da negiramo delne pridobitve. Le-te so nedvoumne, čeprav se razlikujejo po posameznih deželah in po posameznih področjih. Te pridobitve niso nastale kljub sistemu, marveč samo zaradi njega. Vsekakor velja to do določenega časovnega trenutka v razvoju, dokler ni deformirana družbenopolitična nadstavba začela zavirati razvoja baze. Ne smemo pozabiti niti prvega niti drugega. Popolno zanikovanje ni le v navzkrižju z dejstvi, marveč povrh vsega preprečuje, da bi razumeli zgodovinsko nujnost vzpostavitve dežel »realnega socializma«; njihov nastanek se res ni skladal z marksistično doktrino, marveč so ga narekovale politične realnosti tistega obdobja. Kar pa zadeva totalno apologijo, le-ta ni samo v popolnem nasprotju z realnostjo, marveč predstavlja povrh tega oviro, da to realnost morebiti popravimo. To pa je smrtni greh nasproti idejam, ki jih želimo braniti. (L'homme et la societe, Pariz, št. 65-66/1982, str. 19) cahiers marxistes Pierre Joye DESAKRALIZACIJA DRŽAVE »Instrumentalistična« koncepcija države, ki karakterizira teorijo DMK (= državno monopolististični kapitalizem), ne samo da preprečuje, da razumemo odločilni problem notranjih protislovij v državi. Ta koncepcija vodi tudi k ideji, da lahko državni aparat z nekaterimi njegovimi spremembami uporabljamo za to, da zgradimo novo družbo (...) Socializem zahteva nove oblike politične prakse, ki naj poveča neposredno demokracijo, ki naj premaguje nasprotja med vladajočimi in vladanimi, med voditelji in vodenimi. Skratka, »desakralizacijo« države in njeno postopno odmiranje. Kajti tudi najbolj napredna država je zmerom organizirana prisila nad ljudmi. Svoboda v svojem najširšem pomenu ne more biti državno dejstvo, ampak družbeno dejstvo. (Cahiers marxistes, Bruselj, št. 103-104/1982, str. 55) llVf DieNeue Gesellschaft Rudolf Dressler TEHNIČNE SPREMEMBE MED NAVDUŠENJEM IN DVOMOM Razpravljanja o družbenih posledicah tehničnih novosti privzemajo vse bolj absurdne oblike. V njih se omenja mikroelek-tronska doba v besednjaku navdušenja, kot začetek poti blagostanja, ki pelje k večjemu bogastvu, premoženju kot tudi k vsesplošni nivelizaciji življenjskih razmer med industrijskimi državami kot tudi deželami v razvoju. Angleški kibernetik Christopher Evans je opisal kompjutizirani svet leta 2000 kot svet prosvetljenosti, pravičnosti in transparentnosti, v katerem bodo avtoritarne oblastne strukture postopno izginjale in ne bo več prostora za vojno. »Drobni velikan« (mogočni mikro - Mighty Micro, nadaljevanko o njem smo si lahko ogledali na naši TV - op. p.) naj bi ponazarjal revolucionarne sile, ki bodo prinesle človeštvu blaginjo; te sile naj bi kot produkt kapitalizma v tekmovanju družbenih sistemov peljale tudi k premoči nad sovjetskim komunizmom. »Trajnosti, ki jo zagotavlja blaginja mikroprocesorjev, ne bo mogel zanikati niti prepričan marksist. Priznati bo moral, da se svet spreminja na bolje, in to brez tako želene proletarske revolucije«. Tako je zapisal avtor v svoji skrajšani, toda v rekordnem številu izvodov natisnjeni knjigi »Mogočni mikro«. Razen te fikcije, ki je plod resnega znanstvenega prizadevanja, se pojavlja na trgu cela vrsta pesimističnih modelov sveta in scenarijev katastrof. Sodobniki, ki se zanimajo za tehnologijo, bodo v tej široki ponudbi različnih vizij prihodnosti gotovo našli tisto, kar najbolj ustreza njihovemu duševnemu stanju. Poslom s stiskami prihodnosti gre v zadnjem času celo bolje kot onim, ki se ubadajo z razveseljivimi tehnološkimi sporočili. Če nas iz okolij vseh industrijskih dežel obveščajo o vedno novih rekordnih številkah nezaposlenih in mnogi delavci trepetajo za svoja delovna mesta, je seveda razumljivo, da bo v napovedovanja rajskih epoh tehnologije le malokdo verjel. (Die Neue Gesellschaft, Bonn, št. 9/1982, str. 814) tudia 0 CJDLOGICZNE Piotr Sztompka DINAMIKA GIBANJA ZA OBNOVO V LUČI TEORIJE KOLEKTIVNEGA OBNAŠANJA (...) Vse to pelje k sklepu, da se v poljski družbi zarisuje vse izrazitejša polarizacija, katere katalizator je gibanje za obnovo. Ta polarizacija potiska vstran vsa druga nasprotja in konflikte. Namesto razrednih, slo-jevskih, skupinskih, poklicnih in regionalnih delitev se oblikujeta dve novi, kompleksni skupini, ali bolje rečeno skupnosti interesov, dve zavezništvi družbenih sil - eno, ki se izreka za obnovo, in drugo, ki nasprotuje obnovi. Na začetku tega članka sem se odrekel prognostičnim ambicijam. Vendar se na koncu ne morem vzdržati od napovedi: na daljši rok se mi zdi zmaga gibanja za obnovo nujna. Za njim sta namreč dva zgodovinska razloga: prvič, to gibanje predstavlja težnje in interese najnaprednejših družbenih skupin, tistih, ki so bile v zgodovini zmeraj nosilke zgodovinskega napredka posebno delavskega razreda - in drugič, bori se za uresničitev sistema vrednot, ki se strinja z najčistejšimi ideali humanizma, tudi socialističnega humanizma. Če pa bo kdo protestiral, da takšna napoved ne izhaja logično iz teorije kolektivnega obnašanja, ki sem jo uporabil v tem članku, naj vzame to kratkomalo kot izjavo upanja. (Studia socjologiczne, Varšava, št. 3-4/1982, str. 93) THE INSURGENT SOCIOLOGIST Sherry Gorelick KONJUNKTURA IN NAZADOVANJE V VISOKEM ŠOLSTVU: EKONOMSKI IN DRUŽBENI VZROKI SEDANJE KRIZE (...) Stvarna in trajna kriza visokega šolstva je dobila nove oblike. Tvorci izobraževalne politike tedaj, ko predlagajo drastično znižanje proračuna, obtožujejo za to fluk-tuacijo števila študentov, inflacijo, reagano-manijo, še posebej pa demografske trende. Toda kriza ni tisto, kar se navidez kaže. Upravniki visokih šol so zelo zaskrbljeni zaradi konca baby-booma. Navajajo neskončne projekcije zmanjševanja deleža srednješolcev-maturantov. Pravijo, da so - šestdeseta leta vodila v prevelike možnosti za študij, kar naj bi bila posledica koncesij zahtevam manjšin; zdaj ni dovolj perspektivnih novih študentov, da bi napolnili predavalnice in študentske domove. To, da ni dovolj študentov, je še posebej boleče za upravnike privatnih institucij. Po drugi strani se govori, da visokošolska diploma ne velja več toliko kot včasih... Nekateri pravijo, da se je diploma »pocenila«; ne zagotavlja več visoke plače in ugledne službe. Rešitev, ki jo predlagajo, je zmanjšati »ponudbo« diplomantov z zviševanjem šolnin in zmanjševanjem sredstev za financiranje visokega šolstva, posebej javnega šolstva. Problem se kaže v tem, da je preveč diplomantov. Krizo torej razlagajo kot manjko absolventov srednjih šol in višek visokošolskih diplomantov. Predlagana rešitev za oboje so omejitve: zategovanje pasu, odpovedi visokošolskim učiteljem in ukinjanje mnogih programov in institucij visokega šolstva. V tem prispevku bom poskušala dokazati, da so demografski trendi pomanjkljiva razlaga sedanje krize v visokem šolstvu. Razlaga teh demografskih trendov je stvar socialne politike, ki mora biti najprej sama pojasnjena. Sedanji problemi visokega šolstva imajo mnogo globlje korenine, in sicer v liberalnem razreševanju problemov v petdesetih in šestdesetih letih. Izvirajo torej iz fundamentalnih protislovij gospodarstva in političnega sistema Združenih držav Amerike. (The Insurgent Sociologist, Nevv York, št. 4/1983, str. 77) BEIJ1NG REVIEVV ČIŠČENJE KULTURNE ONESNAŽENOSTI (...) Deng Liqun, član sekretariata CK Komunistične partije Kitajske je pred kratkim v številnih intervjujih s tujimi dopisniki pojasnjeval pojav kulturnega onesnaženja in konsolidacijo partije (...) Navedel je štiri glavne zvrsti kulturnega onesnaženja na Kitajskem: - razširjanje obscenih, barbarskih in reakcionarnih vesti; - vulgaren okus umetniških predstav, ki ne vzbujajo estetskega užitka, marveč ustvarjajo v ljudeh gnus; - prizadevanja za pridobivanje osebnega zaslužka, popustljivost do pojavov indivi-dualizma, anarhizma in liberalizma itn. Ustava izrecno varuje pravice in določa dolžnosti državljanov, iz česar sledi, da ni nikomur dovoljeno oškodovati interese kolektiva, družbe in države. Seveda pe je znotraj Komunistične partije Kitajske nekaj ljudi, ki se okoriščajo s svojim položajem in oblastjo, da bi zadovoljili svoje osebne interese - seveda v škodo drugih, države in družbe v celoti; - pisanje člankov in razširjanje neresničnih govoric, ki krožijo o družbenem sistemu dežele, kar ustava izrecno prepoveduje ... (Beijing Review, Peking, št. 45/1983, str. 13) bibliografija knjig in člankov (Iz dokumentacije knjižnice Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo) A - članki in knjige iz SFRJ B - članki in knjige iz tujine I. MARKSIZEM BARRETT Michele: Potčinjena žena: Problemi marksi-stičke analize feminizma - Beograd: Radnička štam-pa, 1983. Alternative. KOSIK Karel: Dijalektika krize - Beograd: Mladost. 1983. Mala edicija ideja. LEDUC Victor: Osnovi marksizma i radnički pokret sto godina posle Marxove smrti. Socijalizam u svetu, 7 (1983) 38. MESIČ Milan: Lenjin i samoupravljanje. Naše teme, 27 (1983) 6. BURAWOY Michael: Fabrik und Staat im Kapitalismus und im Sozialismus. Das Argument, 25(1983) 140. ELL1SON Charles: Marx and The Modem City: Public Life and The Problem of Personality. Revievv of Poli-tics. 45(1983) 3. LOWY Michael: Le marxisme rationaliste de 1'ecole de francfort. L'homme et la societe, (1982) 65-66. Nureev R. M.: K. Marks ob osnovnyh formah proiz-vodstvennyh otnošenij i razvitii ličnosti. Voprosy filo-sofii (1983) 6. RUBEL Masimilian: Marx's Concept of Democracy. De-mocracy, 3(1983) 4. II. FILOZOFIJA GRMIČ Vekoslav: Humanizem problem našega časa -Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1983. PERELMAN Chaim: Pravo, moral i filozofija - Beograd: Nolit, 1983. Biblioteka Nomos. PRAŽlC Aleksandar: Reč o slobodi - Beograd: Mladost. 1983. Mala edicija ideja. AKTUALNOST Nietzschea (tematska številka). Theoria 3-4/82. UNAMUNO Miguel de: Tragično občutje življenja -Ljubljana: Slovenska matica, 1983. Filozofska knjižnica. FILOSOFIJA, religija, kultura: Kritičeskij analiz sovre-mennoj buržuaznoj filosofii - Moskva: Nauka, 1982. METODOLOGICESKIE i filosofskie problemy i fiziki. Novosibirsk: Nauka. 1982. VASILENKO L. L: Antropocentrizm i ego ekologičeskaja kritika. Voprosy filosofii (1983) 6. III. SOCIOLOGIJA - OBCA A TOFFLER Alvin: Treči talas - Beograd: Jugoslavija. 1983. HOROVVITZ Irving Louis: Struggling for the Soul of Social Science. Society 20(1983) 5. PERITZ B.C.: Are Methodological Papers more Cited than Theoretical or Empirical Ones? The Čase of Sociology. Scientometrics 5(1983) 4. POSEBNA SOCIOLOGIJA A FRIEDRICHS Gunter. SCHAFF Adam: Mikroelektroni-ka in družba: v dobro ali zlo? - Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1983. MAKAROVlC Jan: Mladi iz preteklosti v prihodnost: Pogled na zgodovino človeštva z vidika odnosov med generacijami - Ljubljana: DDU Univerzum, 1983. MLINAR Zdravko: Humanizacija mesta: sociološke razsežnosti urbanizma in samoupravljanja v Novi Gorici - Maribor: Obzorja, 1983. Sociološka in politološka knjižnica: 15. OBRADOVlC Vladimir: Socijalna i klasna svijest članova Saveza komunista. Naše teme, 27 (1983) 6. RADOVANOVIČ Miroslav: Zašto ne postoji sociologija bede i pauperizacije. Pregled 73(1983) 7-8. ROGOŠlC Branka: Ideologija mladih. Kulturni radnik, 36 (1983) 4. SUŠlC Emidij, LOKAR Danilo: Tiha asimilacija: psihološki vidiki nacionalnega odtujevanja - Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1983. B BLYTON Paul: Reorganiser la duree du travail. Revue internationale des sciences sociales 34(1982) 1. IVANOV V.N.: Sociologija Propagandy: Nekatorie aspekty soderžanija. Sociologičeskie issledovanija (1983)3. NAUMANN Klaus: VVeniger Arbeitszeit, mehr Arbeits-pliitze, mehr Zeit zum Leben. Bliitter fur deutsche und internationale Politik, 28(1983) 9. OLOUGHLIN John: Spatial Inequalities in VVestern Ci-ties: A Comparison of North American and German Urban Areas. Social indicators research 13(1983) 2. PARTICIPATORY and Self. Managed Firms: Evaluating Jan Svejnar. - Lexington, Mass.: D. C. Heath and Company, cop. 1982. IV. POLITIČNE VEDE - SPLOŠNO A FR1ŠKOVEC Franc. SKUBIC Danica: Vloga in odmiranje države v sodobni družbi - Ljubljana: Zveza delavskih univerz Slovenije: Dopisna delovna univerza Univerzum. 1983. Družbeno izobraževanje: 101. B CRAIG Stephen C., MAGGIOTTO Michael A.: Measu-ring Political Efficaey. Political methodology 8(1982) 3. RURALNA politika (tematska Številka). PoIicy Studies Review 2 (1983) I. REEVE Andrew, WARE Alan: Interests in Political Theory. British Journal of Political Science 13(1983) 4. SAMOUPRAVNI SISTEM A OSNUTEK resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije v letu 1984. Delo, 25 (1983) 243. str. 6. B CLARK Cal, JOHNSON Kari F.: Variations in the Policies of Yugoslav Communes. Developmental Imperatives Versus Regional Style. Comparative Political Studies 16(1983) 2. DRUŽBENOPOLITIČNI SISTEM B JAGER Michael: Nacht der Bundes Fagswahl. Das Argument, 25 (1983) 139. SCHONFELD VVilliam R.: Political Parties: The Functio-nal Approach and the Structural Alternative. Comparative politics, 15 (1983) 4. STEPANJAN C. A.: K voprosu o edinstve i protivrečivosti razvitija socialističeskogo obščestva. Sociologičeskie issledovanija (1983) 3. POLITIČNA ZGODOVINA IN ZGODOVINA POLITIČNE MISLI A KOŠTUNICA Vojislav. ČAVOŠKI Kosta: Stranački plu-ralizam ili monizam: Društveni pokreti i politički sistem u Jugoslaviji 1944-1949 - Beograd: Univerzitet u Beogradu Institut društvenih nauka: Centar za filo-zofiju i društvenu teoriju. 1983. B BRENDER Gerhard: Martin Luther. Ein politisches Por-trait aus marxistischer Sicht. Blatter fiir deutsche und internationale Politik, 28 (1983) 10. LODTKE Alf: »Kolonisierung der Lebens welten.« -oder: Geschichte als Einbahnstrasse? Das Argument, 25 (1983) 140. URVV1N Derek W.: The Other German Ouestion. Political studies 31 (1983) 2. V. MEDNARODNI ODNOSI A APOSTOLSKI Mihailo: Pogledi na Jugoslovensko-Bugar-ske odnose u drugom svetskom ratu - Beograd: Narodna knjiga, 1980. DOLINŠEK Andrej: Regionalne integracije v deželah v razvoju - Ljubljana: Komunist, 1983. Študijski zvezek. LATINSKA AMERIKA: nerazvijenost i revolucija. Izbor i predgovor Ljubomir Paligorič - Beograd: Prosveta, 1983. ŠTAJNER Rikard: Kriza 3 (tri): anatomija sodobnih družb in ekonomska teorija nadaljnih evolucij - V Ljubljani: Cankarjeva založba, 1983. Misel in čas. TOMAŠEVSKI Katarina: Izazov terorizma: problemi su-zbijanja terorizma u medunarodnoj zajednici - Beograd: Mladost. 1983. Mala edicija ideja. B ANDEL Horst: Der Libanon - Krieg und seine Vorge-schichte. Blatter fiir deutsche und internationale Politik, 28 (1983) 10. GAYLER Noel: Unsicherheit fiir den Osten bedentet nicht Sieherheit fiir den Westen. Blatter fiir deutsche und internationale Politik. 25 (1983) 10. INTERNACIONALIZM sovjetskogo naroda: istorija i so-vremennost". — Moskva: Nauka, 1982. PRODO VOL'STVENN AJA problema v sovremennom mire. Moskva: Nauka. 1983. SLOVAR' meždunarodnogo prava. - Moskva: Mežduna-rodny otnošenija, 1982. ZUREIK Elia: The Economic of Dispossession: the Pale-stinians. Third VVorld Quanerly, 5 (1983) 4. VI. KOMUNIKOLOGIJA IN NOVINARSTVO B BECKER Jdrg: Kommunikationstechnologie und Rii- stung. Das Argument, 25 (1983) 140. BISHOP Robert: The Decline of National Newspapers in the UK. Gazette, 31 (1983) 3. EHLERS Renate: Themenstrukturierung durch Massen-medien. Puhlizistik. 28 (1983) 2. MATTELART Michele: Television, education ct culture de masse. L'homme et la societe (I9K2) 65-66. NWOSU lkechukwu E.: The Role of Research in the Global Information Flow Controversy: A Critical Analysis. Gazette 31 (1983) 2. MUNDA Jože: Knjiga - Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1983. Literarni leksikon: študije: 22. MURADBEGOV1Č Muhamed: Organizacija istraživač-kog rada sa studentima na univerzitetu. Pregled 73 (1983) 7-8. VII. SLO IN DS JOVIČEVlC Milanko: Posameznik in kolektiv v izrednih razmerah - Ljubljana: Partizanska knjiga. 1983. VIII. ZNANOST. KULTURA. RELIGIJA IN ŠOLSTVO A KOŠIR Manca: Kultura kot pot k svobodi: po sledi Marxo-ve misli - Ljubljana: Komunist, 1983. NARR Wolf-Dieter: Wehc weun Wisscnschaft praktiseh hird. Leviathan. 11 (1983) 3. PLAN1ROVANIE novoj tehniki: spravočnik. Pod red. V. P. Aleksandrovoj. - Kiev: Tehnika. 1983. Problemy rukovodstva naučnym kollektivom: Opyt social-'no-psihologičeskogo issledovanija. Moskva: Nauka. 1982. TOREN Nina: Attitudes Tovvards Work: A Oimparison of Soviet and American Immigrant Scientists in Israel. Social Studies of Science 13 (1983) 2. V poiskah teorii razvitija nauki: Očerki zapadnoevropej-skih i amerikanskih koncencij XX veka. Moskva: Nauka. 1982. WOLLANSKY Gertraud: Schullpolitik in Ostereich. Oe-sterreichische Zeitschhrift fiir Politikwissenschaft. 12 (1983) L UDC 330.111.4:141.821 KIRN, dr. Andrej: Alternative* of Marx's Vision of Productive Forces Teorija in praksa, Ljubljana 1983, Vol. XX, No 12, p. 1715-1730 In Marx's general theory of social development productive forces are alloted a decisive role in the interpretation of different social structures, social division of labour, man's freedom, alienation, appropriation of natural resources, etc. The antagonism in the development of social productive forces has so far been accomplished through the sacrifices of individuals and entire classes. Although the possibilities for the elimination of the antagonism are hidden in the modem microelectronic revolution, so far this antagonism has not yet been done away with. The development of productive forces in socialism has so far not fulfilled Marx's expectations and has neither changed the direction of the development of productive forces, nor imposed it on capitalism. Marx did not inquire what the degree of technological despotism and ecological destruction that will have to be paid for the universal development of productive forces, as a form of total development of individua, will be. While the technological nature of productive forces was left undefined by Marx, their content was enriched vvith social consequences and possibilities. Marx savv the limits of the incessant growth of productive forces in the capital itself and not in the external physical and ecological limitations. Marx did not ask himself what are the limits of the developmental law of expansion of human needs for the abolishment of the capitalist way of production. Marx's vision implicitly contains the self-limitation of the development of universal productive forces if these appear to be an illusionary universality, as the destruction of nature and man. UDC 621.38:141.82 KOBE, dipl. ing. Miloš: Microelectronic and Technological Revolution and Marxism Teorija in praksa, Ljubljana 1983, Vol. XX, No 12, p. 1731-1738 The microelectronic technological revolution requires also some new definitions in Marxist social science and Marxist political economy. After explaining why microelectronics, as the basis of information science and information complex, decisively influences social development, the author proceeds with the thesis on dialectic ambivalence of this comp!ex consisting of the so called •'hardware" and "software". The latter which in essence represents knowledge, is becoming an increasingly dominant productive force on the one hand, and on the other a commodity, i.e. the subject of production with its market value and surplus labour. This evolves a special form of the means of production alreadv during its emergence and not after its profit is created on the market; its further characteristic is that it is individualized and can not be expropriated. It is on this basis that in the developed countries de-stratification occours; on the one hand there are softvvare vvorkers changing into entrepreneurs, while on the other hand the rut hardware labour is being broken up into links and automatized, since the entrepreneur's capital is being jeopardized onIy by the software creative intellectual worker who commands and develops the complex elements of the reproduction. In socialism based on self-management, vvhere the means of production are socially ovvned, it is therefore, necessary to socialize knowledge; this can be achieved only under the conditions of efficient, permanent, up-to-date technological education and training of workers vvhich enables them for the mastery of the software elements of the modern reproduction. UDC 32.174 KRIVIC Matevž: Do We Need a Code of Ethics of Socio-political \Vorkers? Teorija in praksa, Ljubljana 1983, Vol. XX, No 12, p. 1739-1752 Inspite of the existing flood of norms, a code of ethics would be necessary for the protection of rights of the "weaker party" in political relations, particularly of those who raise the question of responsibility from >>below". The Code should be adopted vvithin the framework of the Socialist AUiance of the Working People, while its violations should be treated by arbitrations of honor which in some cases have already been established, but will have stili to be set up within the Socialist Alliance of VVorking People. Since such an extensive normative project vvould at this moment require too much energy, the author proposes its gradual implementation: first the rules of procedure for the establishing of responsibility should be determined - the rules defining the conduct of establishing responsibility and not the ones concerning the ethic and the material. In the conclusion of the article is presented a draft of such rules, devided into the following categories: 1. Introduction of the question of responsibility; 2. Procedure; 3. Immunity of the introducer; 4. Due public answer; 5. Resignation and suspension; 6. Responsib\lity for the violation of these rules with a brief commentary on the rule of immunity (as the most important aspect). UDK 330.111.4:141.821 KIRN, dr. Andrej: Alternative Maraove vizije produktivnih sil Teorija in praksa, Ljubljana 1983, let. XX, št. 12, str. 1715-1730 Pri Marxu dobijo produktivne sile odločilen pomen v obči teoriji družbenega razvoja, pri razumevanju vsakokratne družbene strukture, družbene delitve dela, človekove svobode, odtujitve, prisvajanja narave itn. Dosedanji protislovni razvoj družbenih produktivnih sil je potekal za ceno žrtvovanja posameznikov in celih razredov. Tudi sodobna mikroelektronska revolucija še ni izstopila iz tega antagonizma, čeprav so v njej skrite možnosti za njegovo odpravo. Razvoj produktivnih sil v socializmu je Marxa zaenkrat pustil na cedilu. Socializem ni spremenil dosedanje smeri razvoja produktivnih sil ter ga vsilil kapitalizmu. Marx se ni spraševal za kolikšno ceno tehnološkega despotizma ter ekološke destrukcije bo odkupljen univerzalni razvoj produktivnih sil kot oblike totalnega razvoja individuov. Tehnološko naravo produktivnih sil je Mane pustil neopredeljeno. Njihovo vsebino je dopolnil z družbenimi posledicami in možnostmi. Meje za nenehno rast produktivnih sil je Marx videl v samem kapitalu, ne pa tudi v zunanjih fizičnih in ekoloških omejitvah. Marx se ni vprašal, na kakšne omejitve zadeva razvojni zakon širjenja človeških potreb po ukinjeni kapitalistični produkciji. Marxova vizija implicitno vsebuje samoomejitev razvoja univerzalnih produktivnih sil, če se to izkazuje kot iluzorna univerzalnost, kot destrukcija narave in človeka. UDK 621.38:141.82 KOBE, dipl. ing. Miloš: Mikroelektronska tehnološka revolucija in marksizem Teorija in praksa, Ljubljana 1983, let. XX, št. 12, str. 1731-1738 Mikroelektronska tehnološka revolucija terja nekatere nove opredelitve tudi v marksističnem družboslovju in marksistični politični ekonomiji. Po obrazložitvi vzrokov, zakaj mikroelektronika kot osnova informatike in informacijskega kompleksa odločilno vpliva na razvoj družbe, je podana teza o dialektični dvojnosti tega kompleksa, ki ga tvorita tkim. »hardvvare« in »software«. Slednji, ki v bistvu predstavlja znanje, postaj vedno bolj dominantna proizvajalna sila, hkrati pa je tudi blago, t.j. tudi objekt proizvodnje, ki ima tržno vrednost in vsebuje presežno delo. Le-to pa se realizira v posebno obliko proizvajalnega sredstva že med svojim nastankom in ne šele preko tržnega profita; poleg tega pa ima lastnost, da je individualizirano in ga ni mogoče ekspropriirati. Na tej podlagi teče v razvitih deželah razslojevanje, ko na eni strani softwarski delavci postajajo podjetniki, na drugi strani pa se rutinsko hardvvarsko delo vedno bolj razčlenjuje in avtomatizira, saj je podjetniškemu kapitalu razredno potencialno nevaren le na softwarski kreativnosti izobražen delavec, ki obvlada in razvija kompleksne prvine reprodukcije. Zato je v samoupravnem socializmu z družbeno lastnino proizvajalnih sredstev nujno podružbiti znanje, kar pa je možno edinole z učinkovitim in tehnološko sodobnim permanentnim izobraževanjem delavcev za obvladovanje softvvarskih prvin sodobne reprodukcije. UDK 32.174 KRIVIC Matevž: Ali potrebujemo kodeks etike družbenopolitičnih delavcev? Teorija in praksa, Ljubljana, 1983, let. XX, št. 12, str. 1739-1752 Kljub obstoječi poplavi norm bi bilo sprejetje takih etičnih norm vendarle potrebno za zaščito pravic »šibkejše strani« v političnih razmerjih, zlasti tistih, ki »od spodaj« sprožajo vprašanje odgovornosti. Kodeks naj bi sprejeli v okviru SZDL, kršitve njegovih norm pa naj bi se obravnavale pred častnimi razsodišči, ki nekje že obstajajo, v SZDL pa naj bi se še formirala. Ker bi tako širok normativni projekt v tem trenutku zahteval preveč sil in energije, predlaga avtor postopno realizacijo: najprej (hitro) sprejeti samo pravila ravnanaja v zvezi z ugotavljanjem odgovornosti, in sicer procesualna pravila (kako ravnati pri ugotavljanju odgovornosti), ne materialno-etična. Prispevek zaključuje prvi osnutek takih pravil, razdeljenih na naslednje razdelke: I. Sprožitev vprašanja odgovornosti, II. Postopek, III. Imuniteta sprožitelja, IV. Dolžnost javnega odgovora, V. Odstop in suspenz in VI. Odgovornost za kršitev teh pravil s kratkim komentarjem pravila o imuniteti (kot najpomembnejšega). SOCIOLOŠKA IN POLITOLOŠKA KNJIŽNICA ZALOŽBE »OBZORJA« V MARIBORU Doslej izdana dela: France Vreg: Družbeno komuniciranje (1974) Stane Južnič: Politična kultura (1974) Niko Toš: Družbena enakost in razvoj (1974) Janko Rupnik: Ustavnost, demokracija in politični sistem (1975) Peter Klinar: Mednarodne migracije (1976) Vlado Benko: Mednarodni odnosi (1977) Ernest Petrič: Mednarodnopravno varstvo narodnih manjšin (1977) Maca Jogan: Sociologija reda (1978) Janez Jerovšek: Učinkovita delovna organizacija (1979) Miha Ribarič: Delegatski sistem kot sredstvo integracije dele in politike (1979) Joče Goričar: Razprave in zapisi (1979) Stane Južnič: Kolonializem in dekolonizacija (1980) France Vreg: Javno mnenje in samoupravna demokracija (1980) Slavko Splichal: Množično komuniciranje med svobodo in odtujitvijo (1981) Zdravko Mlinar: Humanizacija mesta (1983) Ernest Petrič: Pravica do samoodločbe (v tisku) • Program izdaj za leto 1984: Jan Makarovič: Družbena neenakost, talenti in šolanje Zdenko Roter: Eseji o religiji Peter Klinar: Mednarodne migracije v kriznih razmerah Veljko Rus: Moč in odločanje v delovnih organizacijah IZ VSEBINE NASLEDNJIH ŠTEVILK Aktualni intervju: Na vprašanja uredništva o dosedanjem razvoju in trenutnem stanju jugoslovanske sociologije odgovarja vrsta udeležencev lanskoletnega srečanja sociologov v Portorožu Okrogla miza: Iz razgovora o položaju in vlogi zveznega zbora v skupščinskem sistemu bomo objavili razprave udeležencem iz Slovenije Fuad Muhič O muslimanskem nacionalizmu Stojan Pretnar: Inovacijska kriza Jugoslavije Steven Rose: Nova desnica in stari determinizem