83. številka Ljubljana, v sredo 13. aprila 1904 XXXVII. leto. izhaja vsak dan zvečer, izimSi nocteijo in praznike, ter ve^ja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K BO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja ;daiala toliko Tc-r. kolikor znaSa poštnina, — Na naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačajo od peteroatopne petit vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če so trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je v Knaflovih ulicah st. 5, in sioer uredništvo v L nadstropja, npravnifitvo pa v pritličja. — Upravnistva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po lO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Narodni, ne klerikalni. Iz Celovca, 12. aprila. Neštevilnokrat se je že poudarjala potreba, združiti slovensko delavstvo v Celovcu v posebno društvo in tako smo letos srečno dospeli do tega, da smo si hoteli osnovati tako družtvo. Dne 20. svečana t. 1. sešlo se nas je do 50 rojakov, ki smo se zavezali s podpisi in volili začasni odbor, ki je imel nalog, vse potrebno oskrbeti za ustanovni shod. Ta se je imel vršiti preteklo nedeljo, dne 10. aprila v gostilni gospoda Cavsnika pri „Zlatem studencu." A glej, kako presenečenje! Prvotni naš namen je bil, osnovati društvo z imenom „Slovensko delavsko društvo", a sedaj so se te prilike kar čez noc polastili gotovi znani gospodje: marija-niški vikar Podgorc, stolni kaplan dr. Ehrlich, mestni kaplan Dobrove m njegov oproda dr. Brejc ter iz slovenskega delavskega društva hoteli napraviti takoimenovano kršČansko-socijalno delavsko društvo po ljubljanskem kopitu, v katerem naj bi kaplani imeli prvo besedo, mi delavci pa naj bi nosili vso odgovornost, plačevali in plesali, kakor bi nam oni godli. Tej nakani smo se pa odločno uprli, se preteklo nedeljo zbrali v mno-gobrojnem številu (bilo nas je blizu 80 slovenskih delavcev navzočih) ter si hoteli osnovati tako slovensko delavsko društvo, kakršno pristoja naši slovenski časti. Ko so pa dotični gospodje spoznali, da se tu nekaj pripravlja, kar bi njim ne bilo ljubo, jeli so izdajati nekaternikom šele v tem trenutku vabila na shod, sklican po g 2., nas za-vednejše slovenske delavce pa so kar hkratu proglasili za socijalne demokrate ter nam pokazali vrata, češ, da sedaj mi tukaj nimamo ničesar več opraviti, ako slepo ne pritrdimo temu, kar nam Podgorc in dr. Brejc ponujata. Po daljšem besedovanju pa so prišli gospodje do prepričanja, da so osamljeni, in ker se je bilo bati, da nastanejo Še kaka presenečenja, so jo ti prefriganci tako zasukali, da se je debata zaključila in ž njo obenem tudi shod sam. Do volitve torej niti priti ni smelo, ker je vsegamogočni vikar kar naprej izjavil, da se društvo sme le pod tem imenom osnovati in pod nobenim drugim. Tukajšnje slovensko delavstvo pa stoji vobče in odločno na stališču, da nam je živo treba slovenskega izobraževalnega društva, v Čigar okrilje lahko stopi vsak slovenski delavec, bodisi tega ali onega prepričanja. Mi hočemo torej imeti društvo, osnovano na slovensko-narodni in ne na klerikalni podlagi. Tako društvo bomo podpirali in negovali, pobijali pa vsako strankarstvo, ki bi se vlačilo vanj, naj si že bode potem socijalno demokratičnega ali pa krščansko socijalnega naziranja. Nam je prva in glavna stvar pri takem društvu g o-jenje narodne z a v e s t i, katere nam povsod manjka, poleg tega pa hočemo kot zavedni delavci ostati tudi svobodni in neodvisni ter se ne damo komandirati in od gotovih kaplanov voditi okoli na vrvi, kakor vodi cigan medveda, da si služi ž njim denar za svoje življenje. Da smo imeli poštene namene, se razvidi lahko iz tega, da se nas je na prvem shodu dne 20. svečana t 1. podpisalo blizu do 50 slovenskih delavcev za tako slovensko delavsko I društvo, kakršno smo imeli prvotno v mislih, sedaj pa, ko ste nam ime dru- ' Štva po svoje prikrojili in popačili, obsedeli ste grdo. Zapustili smo zbo-rovalno sobo vsi kakor en mož, in ostali ste sami: štirje duhovniki, dr. Brejc, njegov komandiram pisar in Še trije drugi Vaši kimovci. Govorili smu torej dovelj jasno, in ako hočete stvari dobro, nas bodete tudi razumeli inkre nili na pravo pot. Končno naj Vam še enkrat po vemo, da ima v Celovcu bodočnost le odločno slovensko delavsko društvo, to je tako, ki ne bode ne rdeče, pa tudi ne črno, ampak ki bode korakalo pod narodno belo-modro-rdeČo zastavo. Za tako društvo nas dobite par stotin, za drugo pa nobenega. Nekaj Časti hrani in nosi v svojem srcu pač tudi še slovenski delavec, ki ne potrebuje nobenega jerobstva po Vašem kopitu. Toliko poročati slovenski javnosti smo si šteli v svojo dolžnost, da bode ista naše postopanje prav sodila in ne verjela lažnjivim poročilom, ki bodo prihajala v tej zadevi od gotove strani. Slovenski delavec. Vojna na Daljnem Vztokn. Mobilizacija ruske vojne mornarice. Car Nikolaj je izda), kakor ee iz Varšave poroča, ukaz, t katerem se ministru mornarice zapoveduje, da naj poskrbi, da se čim preje izpopolnijo deli v vojnih pristaniščih Baltiškega in Črnega morja se m-hajajočega vojnega brodovja. Obenem 83 b cesarskim ukazom sklicujejo v službovanje: a) vsi reservci častniki vojne mornarice; b) vsi glasom mobilizacijskih predpisov v službovanje določeni rezervisti vojne mornarice iz gubernij Nižnij Novgorod, Jaroslav, Sibirsk, Saratov, Samara, Petrograd, Vologodz, Kurland, Tavrus in Jekate-rinoslav; c) vsi rezervisti, ki pripadajo aroeadi ali vojni mornarice, ki se nahajajo v službi »prostovoljne« mornarice, pristanskih poveljnikov in raznih tehničnih podjetij. — Iz tega se da sklepati, da namerava Rusija v najkrajšem času poslati svojo baltiško eskadro na Daljni Vztok. Z baltiško eskadro bo na bojišče od-p.ulo tudi brodovje admirala Viren'ja, ki je dlje časa križcnlo v Sredozemskem morju in se je baš te dni vrnilo domov v Kronštnt, da bi se ▼ baltiških ladjedelnicah popravilo, đa bi bilo sposobno za Jolgo pot in la boj. Kakor se čuje, odpluje to vojno ladjevje koncem meseca maja, ali najkasneje začetkom junija na Daljni Vztok. Po nasvetu nekega strokovnjaka v »Rus Vjed orno stih« bi se naj poslale na bojišče samo brzo-vozne ladje. Po njegovem mnenju bi bilo telo riskirano, ako bi baltiško brodovje računalo ■ tem, da bi se združilo s portarturško eakadro na širokem morju; Japonci bi namreč v tem slučaju prav gotovo napadli rusko brodovje admirala Makarova in ker bi jim ne moglo ubaiati — vozi namreč vozla počasneje nego japonako —, bi japonska eska-dra rusko portarturško ladjevje ali uničila, ali pa mu vsaj zastopila pot, da bi se na moglo več vrniti v Port Artur. Pomožna eakadra mora torej pripluti naravnost v Pore Artur in •e tamkaj združiti z brodevjem admirala Makarova. To pa je le mo-goče,}ako se na Daljni Vztok poslane ladje odlikujejo ■ posebno hitrostjo, da bi jih Japonci, ako bi tudi naleteli na nje, ne mogli dohiteti. Japonske ladje ao imele ob začetku vojne 1812 vozlov hitrosti; ruske ladje pa, ki se nameravajo poslati na bojišče, vozijo samo 18 vozlov. Navzlic temu pa bodo imele ob svo jem prihodu v Rumeno morje večjo hitrost, kakor japonske ladje. Vsaka ladja namreč izgubi, ako je aktivna, ▼ 2 do 3 mesecih 1 vozel na hitrosti. Začetkoma jeseni, ko bo baltiško brodovje došlo na bojišče, bodo japonske ladje po 7 do 8 mesečni aktivnosti imele hitrosti samo kakih 151/« do 16 vozlov, dočim bo hitrost ruskih ladij, ki bodo aktivne šele 2 meseca, vedno še znašale 17, ali 17 in pel vozlov. Torej je prav gotovo, da admiral Togo baltiški eskadri ne bo mogel zabraniti, da bi ne dospela pred Port Artur. Ojačenje ruske eskadre v Port Arturju in Japonci. »Stan d ar tu« se u Tokija poroča, da japonsko časopisje ne smatru resnim namen Rusije, poslati na bojišče svojo baltiško eskadro. Japonski list »Jiji« piše: Brez kršenja nevtralnosti s strani kake tretje drŽave ni mogoče ruskim ladjam dospeti v vzhodnjo Azijo. Sicer pa Rusi nimajo takih samomor-nih načrtov. Rusija hoče samo ostalo Evropo preslepiti, da bi ji verjela, da še ni zlomljena njena moč na morju in da bi ji vsled tega raje dala za vojno potrebne milijone na posodo. — Iz tega je razvidno, da cbvlada Japonce že silen strah, samo ako čujejo, da se Rusija pripravlja odposlati na bojišče baltiško eskadro. To je gotov znak, da dobro vedo, da je konec japonske moči na morju, čim pripluje novo rusko brodovje na bojišče. Za sedaj se še Japonci tolažijo b tem, da je nemogoče, da bi mogle ruske ladje napraviti tako daljno pot, ne da bi se kje mad potoma ustavile in se znova preskrbele s premogom. Toda ta tolažba je prazna! Dognana stvar je namreč, da bo baltiško brodovje, predno bo nastopila jesen, na bojišču. Verjamemo, da je to Japoncem skrajno neljubo, ker pomenja to za* četek konoa japonske vojne sile na morju! Iz Njučvanga. Vesti o živahnem gibanju Japoncev v Koreji in o prihodu japonskih transportnih ladij v izliv reke Jalu so provzročile, da se je v Njučvangu splošno pričakovalo, da Japonci vsak čas lahko napadejo trdnjavo. Posadka torej budno pazi na vsak naj-neznatnejši dogodek. Ko je v nedeljo zvečer odplulo iz izliva reke Liao nekaj ladij, so se jim dajala s čolnov znamenja glede giobokosti morja. Posadka v trdnjavi je ta znamenja Konrad Črnologar f. N> še preteklo leto dni?, odkar nam je ugrabila smrt na krut način Simoni R tarja, in že si je izbrala drugo znev iz vrst deiavcev na znanstvenem polju slovenskem. Kakor je odpozvala Rutarja tako je nenadoma združila Ž njim prijatelja mu K. Črnologarja . . . Črnologar je bil eden izmed onih redkih mož iz vrst našega ljudskega učiteljstva, ki je našel poieg svojega utrudljivega učiteljskega posla čas, da se je posvečal vedi. Kdor pozna napore našega ljudskega učiteljstva, oni ve ceniti tako neutrudljivo po žrtvevainost, da, jekleno vztrajnost. Idealna vztrajnost in neumorijiva delavnost bile so sploh lastnosti pokojnega učitelja in konservatorja Črnologarja. Zagledal je luč sveta dne 21. novembra 1860 leta v Auerspergovem gradu v Višnji gori. Oče mu je bil knežji goziar. Prve nauke si je črpal iz domače dvorazrednice. Vedno eden izmed najboljših učencev posvečal je svoje proste ure risanju in rezbar ■tvu. Hotel je postati kipar. Toda borne rodbinske razmere mu niso dale, da bi izobrazil svej umetniški taieot: brat mu, poznejši kaplan, se je Š0I3I v L ubijani . . . Tedaj p% mu je ctvoril duri v življenje Dolenec, pok. župnik na Igu: spravil ga je v Ljubljano h knjigovezu Nčraanu — in mali Konrad ee je učil mesto ki parstva — knj'goveŽUa poldrugo leto. Pohajal je vajensko Šolo. Tam pa so spoznali njegovi učitelji njegove izredne talente in mu prigovarjal!, da naj zamenja knjigoveški I predpasnik z dijaško suknjico. Ii po gumni mladenič je šel med dijake, dasi ni videl roke, ki bi mu hotela krepko poseči pod rame. S celim forintom odpravljal se je upapoln med dijake. Od doma niti bora; sestra, sama uboga služkinja, pritrgavata si je za stanovanje, in kakšno mora biti stanovanje z* 2 gld. na mesec! Hra nil pa se je danes tukaj, jutri t&m . .. Pa vsa be^a mu ni vzela poguma. Napravil je 5. razred na Grabnu v Ljubljani in pripravljalni razred, potem pa vstoprl v ljubljansko učiteljišče. Bili ao žalostni časi, polni pomanjkanja. Instrukcija, kot plačilo dvakrat kosilo ... in nekaj znamk za ljudsko kuhinjo, sicer pa n č, le tuintam skrivaj pri sestri-služkinji kava kot izreden priboljšek . . . Tako je študiral bivši knjigoveški učenec. Vzlir vsemu bil je vedno eden prvih. H koncu je bilo bolje. Dobil je šVpendijo. Najlepši dan mu je bi!, ko sta kupila s sestro pri stannarju prvo zimsko suknjo za celih 9 gld ! Leta 1884. prebil je maturo z odliko. Služboval je kot učitelj v Podgabru, potem v St. Vidu pri Zatičini, nato pa se je preselil v Šmarje pri Ljubljani, kjer je služboval 13 let. — Kot vesten učitelj m ljubezniv družabnik pridobil si je povsod spoštovanje in ljubezen vseh in ob njegovi prezgodnji rakvi se ni krčilo srce le njegovi soprogi in njegovim trem nedoraslim hčeram, marveč solzilo ee je i njegovi šolski mlaiini in njego vim neštetim prijateljem in čestil-eem — Očetje in matere pa so zdi-hovali: »Takega učitelja še ni bilo v Šmarju in ga ne bo kmalu« pač najlepše spričevalo pok. Črnologarju kot učitelju in človeku, ako pomislimo stališče, ki ga zavzema šolstvo ▼ naših kmetih! Že zgoraj smo omenili njegovega risarskega talenta. Ni se hotelo, iz obraziti ga, kakor mu je bila želja. Toda Črnalogar naobraževal se je sam v umevanju in pravilih lepote. Autodidaktni estetik razpolagal je z dokaj sigurno risarsko roko in e. kr. centralna komisija za umetnost in ohranitev zgodovinskih spomenikov imenovala je učitelja Črnologarja za svojega korespondenta in naposled za konservatorja II. sekcije, t. j. za ohranjevalca cerkvena in srednjeveške umetnosti. Kot tak preiskal je po umetninah lep kos pokrajin bogate Dolenjske, graščine in cerkve, posebno v Stični in V. sni gori in napisal lepo vrsto kulturno • zgodovinskih poročil za centralno komisijo. Poleg tega pa je z bogatimi kulturnozgodovinskimi doneski zalagal »Muzejsko društvo za Kranjsko«. Pisal je slovenski in nemški, za »Iz vestje muzejskega društva« in za »Mttteilungen des Mus. V. f. Kr. Re-gistrovati njegove spise ni namen teh vrstic, ki naj ne bodo drugo, nego skromen spomenik možu, ki ga nam je prerano ugrabila usoda kot žrtev njegovega znanstvenega delovanja. Z znanim izkopavalcem starin, J. Pečnikom, izdelujoč velik archaološki zemljevid dežele Kranjske — zemljevid o starinskih najdiščih, — napotil se je bil črnologar dne 4. t m. popolnem čil in zdrav k Trem faram v metliškem okraju, da pregleda autoptično tamošnje najdišče. — A v bajnih Gorjancih napali bo ga zavratno, vračajočega se, sli duhovi in mu izarkali življenjski sok. 6. t. m. vrnil se je ves prehlajen, v 48 urah pa se je združil s svojima prijateljema Rutariem in Vrhovcem.. . Akutna angina mu je končala Življenje nenadoma. Odšel je, zapustivši vdovo s tremi nedoraslimi hčerami. Tako je bilo življenje slovenskega učitelja-konservatorja, orisano v velikih potezah. Z njim je izgubila veda pripoznanega raziskovalca kulturne zgodovine Kranjske, je izgubilo slovensko učiteljstvo veleodlič-nega svojega zastopnika na polja znanosti in je izgubil mnogoteri svojega spoštovanega zvestega prijatelja. Koliko jih žaluje po njem, dokazal je najbolje veličasten mrtvaški ii-prevod, ki se je vil v nedeljo 10. t. m. popoldan ob treh proti šmarskemu grobišču. Vse Smanje, veliko število učiteljev kolegov od blizu in daleč, zastopstvo deželne šolske oblasti — spremljalo je prerano umrlega k zadnjemu počitku. Bodi mu lahka gruda domaČa! Nevenljiv spomenik postavil si je sam v svojih mnogobrojnih znanstvenih spisih, slovenski narod ga ne bo pozabil. Storili smo svojo časnikarsko dolžnost in postavili ta m al spomenik možu, ki je vreden, da ga beležimo v zgodovini slovenski. napačno razumela in jela na ladje streljati. Izstrelila je 24 strelov. V mestu je takoj zavladalo velikansko razburjenje, ker je vsakdo mislil, da BO Japonci že napadli trdnjavo. Tudi vojaki sami so bili precej vznemirjeni in neka Btraža je celo v svoji razburjenosti ustrelila dva kitajska mornarja, ki sta hotela iti preko reke. V celi južni Mandžurski je razsajal zadnje dni silen vihar z nevihtami. Vsa pokrajina je preplavljena; celo železnidka proga je pod vodo. Brzojavne zveze so na več krajih pretrgane, da so zadnje dni izostale ▼se vesti iz Port Arrurja. Ruski mirovni pogoji. »Moskovski j a Vjedom o sti« navajajo pogoje, pod katerimi bo Rusija po zmagovalni vojni sklenila s Japonsko mir. Rusija bo v svojih mirovnih pogojih zahtevala: 1. Koreja se spoji z Rusijo; 2. Rusija zasede japonski otok Kiušiu in se tamkaj utrdi; 3. otok For-moza o d a t o p i J a p o n s k a K i t a j-s ki: Rusi si izbero na otoku samo pripravno utrjeno pristanišče, kjer bodo lahko usidrane ruske ladje in kjer se bodo preskrbljevale s premogom; 4. Japonska plača Rusiji primerno visoko vojno odškodnino, katera bo ji za vselej vzela veselje — Ruse izzivati. Japonsko vojno mornarico bo Rusija zaplenila in si jo vračunala v vojno odškodnino. Japonci proti admiralu Togu. Angležki listi poročajo iz Tokija, da je med Japonci zavladala velika vznemirjenost in nevolja radi vojne, zlasti je vsa javnost razdražena proti admiralu Togu, katerega se dolži, da je zakrivil vojno. Sprva, ko se je vojna začela, so vsakogar navdajale najlepše nade, zlasti ker so dan na dan dohajale nove vesti o sijajnih japonskih zmagah na morju. Sedaj pa že dlje časa ni došla niti najmanjša vest o novih uspehih na bojišču, javnost je vsled tega silno razburjena, ker se boii najhujšega. Nevolja proti admiralu Togu narašča med narodom od dne do dne bolj. Dolži se ga, da je z brezvspešnimi napadi na Port Artur uničil mnogo japonskih ladij in da je kriv, da se nalagajo vedno večji davki in da se država nahaja v tako obupnem fi-nancieinem položaju. Predstojeće državnozborsko zasedanje. Dunaj, 12 aprila. Ker se meseca maja že začne delegacijsko zasedanje v Budimpešti, je predstoječe državcozborsko zasedanje odmerjeno le na omejeno dobo. Državnozborsko zasedanje bo potemtakem v znamenju delegacijskih volitev. Poljskemu klubu se je posrečilo dobiti od mladočeškega kluba za- Izza temnih dni. (Sličice iz življenja raznih papežev.) (Dalje.) Papež Aleksander III. je bil dosegel velike uspehe — le Rima ni mogel spraviti pod svojo oblast. In trije njegovi nasledniki so morali umreti v pregnanstvu — kajti Rim se ni uklonil. Seveda v primeri s temi tremi nasledniki je bil papež Aleksander pravi velikan. Pa tako je že na svetu: res velikim možem slede navadno ničle — vsaj v cerkveni zgodovini je tako. Ubaldo Allucingoli iz Luke, kar-dinalškof v Velletriju ni bil niti v Rimu izvoljen za papeža. Kardinalski kolegij se je zbral v Velletriju in ga volil. Ordiniran je bil za papeža 6 septembra 1181 in se je imenoval Lucij III. Rimljani so mu dovolili, da je prišel za nekaj mesecev v večno mesto. Toda v Rimu je še živel duh Arnolda brescijanskega in vsak papež se je moral ali Rimljanom pokoriti ali pa iti v pregnanstvo. Luoij III. je prišel 2. novembra 1181 v Rim, pa je moral že 10. marca 1182. odriniti v Veiletri. Spri se je z Rimljani, ker niti tega ni hotel pripoznati, kar je bil primoran pripoznati celo Aleksander III. Vrvi povod prepiru je bil gotovilo, da Čehi ne bodo delali ovir volitvam v delegaoije. Praga, 12. aprila. Iavriilni odbor mladočeške stranke je imel danes posvetovanje, pri katerem je načelnik dr. P a o & k poročal o zadnjem zasedanju državnega zbora. Po daljši debati se je sprejel sledeči sklep: »Ievršilni odbor vzame poročilo načelnika o klubovem postopanju v pretečenem zasedanju kakor tudi načrte za bodoče postopanje s pohvalo na znanje, polagajoč posebno važnost na to, da se za vse korake dobi sporazumljenje vseh tistih strank, ki so bile udeležene pred Veliko nočjo na tehničnem postopanju češkega kluba.« Ogrski državni zbor. Budimpešta, 12. aprila. Danes je bila prva seja po velikonočnih počitnicah. Odigralo se je več malih prizorov, ki so bili videti kot nekak preludij za obnovitev obstrukcije. — Ministrski predsednik je predlagal, naj se v jutršnji seji obravnava več malih predlog ter je napovedal, da bo odgovarjal na razne interpelacije. — Posl. Polon y i je želel, naj se reši normalni proračun za leto 1904, najprej pa se naj urede posestne razmere na SedmograŠkem ter se naj izvede volilna reforma. Ministrski predsednik je priznaval, da so vse nasvetovane zadeve nujno potrebne, toda novi volilni zakon se mora temeljito proučiti ter bo jedva gotov do prihodnjih volitev leta 1906. Proračun mora poprej obravnavati finančni odsek ter pride Šele v par tednih pred zbornico. Predlog ministrskega predsednika se je sprejel. Iz Srbije. Belgrad, 12. aprila. Dočim se na eni strani zatrjuje, da je izjavil kralj Peter, da ne sme nobeden častnik kritikovati dogodka z dne 11. junija 1. L, temuČ mora vsak odložiti častniško suknjo, kdor hoče o tem razpravljati, prihaja z druge strani vest, da je vlada na sledu raz-sežni vojaški zaroti. Zapleteni so v zaroto mnogi častniki v Bel-gradu, Valjevu in Šabcu. Zarota pa ni naperjena zoper dinastijo ali kralja, temuč zoper takozvano sab-Ijaško kamarilo, ki baje zahteva, da se pošlje 15 štabnih častnikov in 60 subalternih častnikov v pokoj. Zarota tudi javno graja umor Obrenovičev ter zahteva, da se vsi morilci odstranijo iz armade. — Značilno za preobrat v Srbiji je vsekakor to, da je ministrski predsednik Gruić na velikonočno nedeljo dal na grobu umorjene kraljeve dvojice prižgati sveče ter je tam molil. Položaj v Macedoniji. Carigrad, 12. aprila. Vojaška atašeja polkovnik baron Giessl in generalni major Kalnin kot zastopnika velesil sta se podala včeraj s šestimi častniki raznih velesil v So- Tuskulum. Rimljani so to utrjeno mesto sovražili iz vse dušo, kakor svoj čas Florentinci sosedni Fiesole. Tuskulanci so stali na papeževi strani in zato so jih Rimljani leta 1183. zopet napadli. Papež Lucij III. je poklical nadškofa Kristijana iz Mogun-cije na pomoč. Kristijan je prišel in Rimljani, spcmnivši se, kako jih je ta junak nekoč porazil, so se strahotna umaknili. Kristijan jim je s svojo armado sledil v Rim, a popadla ga je malarija, kateri je tudi podlegel. Nekoč je bil ta nadškof eden najhujših sovražnikov papeštva, potem pa njegov hrabri branitelj. Kristijan je imel vse talente za cesarja in je bil velik vojskovodja, ali skrajno slab duhovnik. Do svoje smrti je bil ta nadškof lahkoživec prve vrste. V ljutih bojih, ki jih je ljubil nad vse. je s svojo blagoslovljeno roko pobil par sto sovražnikov, po bojnem na poru pa je cele noči popival s svojimi vitezi ali pa se kratkočasil v svojem haremu, ki ga je jemal celo v vojno seboj. Smrt tega nadškofa je bila za papeža prava nesreča. Papež je prosil pomoči pri različnih vladarjih, a trudil se je zaman. Rimljani so zdaj z novim pogumom začeli boj proti njemu. Maseca aprila 1184. so nasko- lun. Med 16. in 23. t. m. dospe tja tudi ostalih 25 inozemskih častnikov, ki so določeni sa macedonsko orož-ništvo. Izmed avstrijskih častnikov je izbran nadalje major Ferdinand R i oh ter 54 polka v Oiomuou, ki postane 1 maja podpolkovnik, m v nraoedonsko orožništvo se uvrsti Že kot polkovnik z letno plačo 13.000 frankov, vrhutega dobi 3000 frankov za obleko in 3000 frankov za potovalne stroške. Ako bi umrl v Macedoniji dobi njegova vdova 100.000 frankov. S koplje, 11. aprila. Zadnje dni so orožniki odvedli od tukaj 6 uglednih Bolgarov po dva in dva skupaj uklenjena v ječe v Janino. Obsojeni so bili zaradi sodelovanja pri vstaji. Med njimi sta tudi skopeljska učitelja Dimitrij Gavčev in Ile Rusta-nov, ki sta obsojena vsak v 101-letno ječo, kakor se glasi turška obsodba mesto dosmrtne ječe. Nov škandal v Italiji. Rim, 12. aprila. Posl. Mira-belli je interpeliral zaradi porabe vojne odškodnine, ki jo je morala plačati Kitajska Italiji. Sploh je imenoval to, da so si velesile dale od Kitajske plačati vojno odškodnino, do katere niso imele nikake pravice, pravcat rop. In Italija se je udeleži a tega nemoralnega dejanja. Od 75 mi lijonov lir, ki jih je plačala Kitajska, se je dalo misijonarjem in duhovnikom 23 milijonov, dasi niso zahtevali več kot 3 milijone, dočim so vse rodbine padlih ali ranjenih vojakov dobile skupno le 650000 frankov. Nobena teh rodbin ni dobila več kot 1000 frankov, dočim je vsaka misijonarska rodbina dobila 30000 frankov. Minister Salvago Raggi si je dal nakazati 740.000 frankov, vsak njegovih tajnikov po 30000 do 60.000 frankov. In tako se je potem Kitajska prisilila, da je plačala še 2 milijona več odškodnine. — Ministrstvo baje hoče uvesti strogo preiskavo. Atentat na španskega ministrskega predsednika. Pariz, 12. aprila. Iz Barcelone je došla vest, da je bil ministrski predsednik M aura pred poslopjem generalnega sveta z bodalom napaden in ranjen. Podrobnosti še niso znane, a najbrže rana ni nevarna. Dopisi. Iz Črnomlja. Pod ntisom, kateri je napravila sijajno uspela zadnja veselica v korist dra žbi sv. Cirila in Metoda, si ne morem kaj, o taisti spregovoriti nekoliko več. Prva točka je bila daljša igra. Marsikomu na Kranjskem je znano, da so seigren.Jpr. „Rev-ček Andrejček*, „Krivoprisežniku, „Ro-kovnjačiu itd. že uprizarjale v Črnomlju. Vsem tem, izvrstno uspelim predstavam se je pridružila zopet ena in sicer predstava šaloigre : „Pri belem čili in opustošili celo vrsto papežu udanih mest. Posebno grdo so delali z duhovniki, katere so neznansko sovražili. V Campagnž so ujeli družbo duhovnikov. Izvzemši enega so vsem iztakniii oči, jih posadili na osle, jim nataknili iz pergamenta napravljene mitre, na katerih so bila zapisana imena raznih kardinalov in jih poslali k papežu. Lucij III. je vedel, da bi ga Rimljani kar na kratko spravili s sveta, če bi ga v roke dobili, zato je bežal pred njimi v Verono, kjer se je tedaj mudii cesar. Toda papež ni hotel nobeni cesarjevi zahtevi ugoditi, nego je na koncilu v Veroni Rim slovesno preklel. Tu je bil tudi položen temelj monstrGzni moči inkvizicije. Luoijevo prekletje Rima je bilo dosti ostrejše, kakor vdi edikti Aleksandra III. Preklinjati je znal ta papež, da se je kar kadilo. Rimljane je proglasil kot krivoverce, katere sme vsak ubiti ali zasužnjiti in kdor to izvrši, stori zaslužno delo pred Bogom. Toda Luoiju ni bilo sojeno, uča-kati uspeh tega svojega prekletja, kajti umrl je 25. novembra 1185 v Veroni. Njegov naslednik je postal milanski nadškof, melanholični Umberto Crivelli, ki se je kot papež imenoval konjičku." — Veselje je bilo gledati to neprisiljeno kretanje iu slušati sigurno govorjenje vseh igralcev. Igrali so Kakor da jim je to že stara navada. Imamo pa tudi igralke in igralce, kot ne kmalu kje; da bi jih le videli, Čudili bi se, da diletanti tako izvrstno nastopajo. Vzemimo glavno osebo v igri, gostilničarko, Meto Klinar. — Ni mogoče, da bi se kje boljšo prestav-Ijalko dobilo od naše. Naj dela kar hoče, vse ji dobro pristoja. Zašli bi predaleč, ko bi hoteli oceniti vsakega posameznika, vender je omeniti še nekaj oseb Kaj naj rečem o BuckuV Kdor ga je videl v tej ulogi, mora priznati nepristransko, da je kar ustvarjen za oder in ravno ta večer pokazal se je kot igralca, kateri igra z veseljem in pravim razumom. — Nič manj, kot Bucek, iznenadil nas je I. natakar Zan. — Videli smo ga že velikokrat tudi v drugih ulogah, zatoraj smo bili uver-jeni, da jo tudi ta večer dobro pogodi, kakor vsakikrat in nismo se motili. Uloga dr. Kovača je bila proti dru-dim ulogam, prav težka. — Da ni bila v rokah vseskozi spretnega igralca, vplivala bi bila nekako dolgočasno, tako smo se pa kar čudili, do kakega pomena je taista uspela v rokah <1 .ličnega gospoda. Kar smeh me posili, spomnivši se upokojenega profesorja Koprivarja. Njegov nastop, njegovo govorjenje, je bilo kaj značilno. Orne niti mi je še posebej, izvrstno uspelega berača. Vsakdo se mu je moral, hočeš nočeš, smejati prav od srca. Toda kot pravega berača pokazal se je šele po igri. Z pomočjo svojega inštrumenta, naberačil je med občinstvom še posebej nekaj kronic za družbo sv. Cirila in Metoda. II. natakar, Peter, bil je tudi na svojem mestu. Gospod Jerina, ta pa zna, kjer se gre za ljubezen. Kako dobro je molčečo izvoljenko pripravil k govorjenju in s tem natanko rešil svojo ulogo. Še mali „piccolo" je ugajal prav dobro občinstvu s svojim sigurnim, neustrašenim nastopom. — Izmed žeuskih ulog, razun gostilničarske, imeli sta samo Buckova hčerka Tilka, nje teta Amalija, kakor tudi Minka, hči upokojenega profesorja, večje uloge. — Prvi dve ste nam že znani iz prejšnjih časov, kot jako spretni igralki iu kot taki, pokazali ste se tudi ta večer. — Drugoimenovana predstavljalka je nastopila prvikrat, želeti bi bilo, da ne zadnjikrat. Vse druge, naj si bodo ženske, ali moške uloge, so bile toli kratke, da se ne more omeniti vsakega posebej, ker bi drugače že tako dolgi dopis, postal predolg. Samo toliko naj jim bo v prijetno zavest, da so to malo, kar so imeli, izvršili v splošno zado-voljno3t in občinstvo ni štedilo z burnim odobravanjem, vsem igralcem. V imenu vseh udeležnikov izraziti mi je tem potom najiskrenejo zahvalo vsem setrudnikom, za njih veliki trud, kateri je omogočil, da je igra iztekla tako gladko in natančno. Posebna hvala tudi gospici J. in gospodu kapelniku tukajšnje mestne godbe, da sta med posameznimi dejanji, občinstvo zabavala s prijetno godbo. Druga in s tem zadnja točka, bila je loterija za katero so tukajšnje dame in črnomaljski gospodje, darovali prostovoljne dobitke, za kar jim gre toplo priznanje. — Kar je poglavitno : tudi gmotni uspeh je bil zelo povoljen. Po odbitku res velikih stroškov, odposlala se je glavnemu vodstvu, družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, lepa svota 128 K 87 v., kar kaže, da se naše občinstvo živo zanima za pre-koristno šolsko družbo. — Z malimi izjemami je bila zastopana vsa tukajsna Urban III. Zdaj se je nasprotje med papeštvom in cesarjem spremenilo v očitno sovraštvo. Cesar je poslal svojega dina v papeževo državo. Rim Ijt»ni, ki tudi Urbana III. niso hoteli pripoznati, so se koj pridružili cesarski armadi in pomsgali pustošiti papežu udane kraje. V tem je prišla vest, da je S.-tladžn zavzel Jeruzalem. Ta vest je cesarja znd »la k*Vor strela in ga tako potrla, da je že 20. oktobra 1187. umrl. Ta vest je pa tudi pretrt-sla vso Evropo tako, da so bili hipoma pozabljeni vai prepiri in da so cerkveni poglavarji in posvetni vladarji obrnili svoje peglada na Jeruzalem Volitev novega papeža se je izvršila v nsglici. Itvoijen je bil Albertu di Mora, ki sa je kot papež imenoval Gregor VIII. Bil je telesno in duševno slaboten starček, ki ni imel druge želje, sakor skleniti mir s cesarjem in provzroMti novo kri-ž*rsko vojno. A umri ,e že 17. decembra 1187. Zdaj je bil izvoljen Rimljan Pavel Scolari kot Kiemen III. za papeža in njetAU se je posrečilo, skleniti z rimsko republiko mir, in sicer skoro na isti podlagi, kakor za časa papežev &9genija, III. in Aleksandra III. Rimljani so bili zmagali. iDaije prib.) inteligenca, še tujce smo" opazili med navzočimi iz naše bližje okolice in celo iz daljnega Mokronoga posetili so veselico, kar naj bo igralcem in priredi ljem v pravi ponos. — Črnomaljci ravno nismo zadnji in naše družbeno življenje vendar tako ne peša, kakor marsikje drugod. —- Kakor razvidno, imamo pa tudi ljudi za to, ki z veseljem svoj prosti ćas žrtvujejo za dobro naroduo stvar. Vseskozi sijajni uspeh zadnje veselice naj vse spodbodri, da bi kar mogoče kmalu zopet kaj uprizorili. — Na svidenje. (4-) Dnevne vesti. V Ljubljani, 13. aprila. — Škofova obstrukcija *e vedno ire. Posestniki iz Zapuž v ribniškem okraiu žele, da bi se vodovod iz Dolnjih Lazov podaljšal do njihove vasi. To podaljšanje bi stalo kakih 12 000 K. Deželni odbor je moral dotično prošnjo odkloniti, ker bi Zipužancm mogel pomagati edi-r.oia deželni zbor. Ta pa zaradi katoliške obstrukcija ne posluje in zategadelj naj posestniki iz Zapuž vodovodu dajo slovu. Vzlic temu bodo ribniški kaplani še vedno kričali: »Živio obstrukcija!« Kmetje, kd»jl> . dete vendar enkrat poleno v roke vzeli ter blagoslovljene škrice pognali v deveto deželo! Ti tiči pijejo vino, in zatorej jim je proklicano malo na tem ležeče, dobi li kmet vodovod ali ne. In Jaklič, ki ga tudi vsak dan srza v svoji dobrepoljski vili, se vam v pest ameja, Zapužani! Prav se vam godi, čemu p& volite tako šalob&rdo deželnim poslancem! — Kako giiiljivo! Gospod kanonik dr. K ari in je šel, da se odpočije od prebitega dela, v Rim na oddih in je bil tudi v adijenci pri papežu. Iz njegovega zasebnega pisma je »Slovenec* priobčil nekaj tako zanimivih podatkov o tej avdijenoi, da jih ne moremo prezreti. G. dr. Karlin piše: »Ko smo vstopili in pokleknili, sv. OČe vstanejo in reko, naj se pri bližamo Poljubimo jim po vrsti pr stan na roki in prevz. g. knezoškoi celovški nas predstavi, najprej opata oliventance*r, potem mene in svojega tajnika g. Kovača in tri germanike. Takoj so ee posmehnili in vprašali germanike, če ni danes šole. Nato povabijo, naj se vsedemo. Čudno se nam je zdelo to, a naposled smo ubogali in posedli stole okrog pisal nika. Oprava je preprosta. Sv. 05e imajo na veliki pisalni mizi precej veliko sveto razpelo, neko podobo, katere pa nisem mogel odspredaj videti, budilnik, kakršne tudi v Ljubljani prodajajo, in električno svetil nico ter mnogo krasno vezanih knjig, gotovo dar posamnih obiskovalcev. G. opat je prinesel seboj veliko fotografijo sv. Očeta in jih zaprosil, naj podpišejo svoje ime nai^jo. In nasme hnivši se takoj vzamejo pero v roke in zapišejo v krepkih potezah, da vsemu samostanu podele apostolski blagoslov. Nato so še vprašali, če je župnija Pontafel tudi p^d celovško škofijo. Nato so nam vsem z določno besedo podelili blagoslov in dodali, da je vse blagoslovljeno, kar smo v ta namen seboj prinesli. Potem so še vsakemu posebe podali roko, ki »mu jo poljubili.« Ali ni to gicljivo? Kar solze smo si otirali, ko smo to čitali in na srce se nam je vlegla bleda zavs . Kako lepe, modre, vzpodbudne, nepozabne besede je slišal g. dr. Karlin iz us* sv. Očeta, imel je priliko »Šacatu, koliko so vredne tiste stvari, ki jih ima papei na mizi in nazadnje je papež blagoslovi) g. dr. Karlina in vse kar je im?l pri eebi. Melo je Zemljanov, ki so deležni Uke sreče »Sto vencu« bodi izrečena topla zahvala, da je objavil to poročilo m posebno povedal, kake rprav avgu-štinsko modre besede je papež go voril. Le eno pogrešamo: Ka| n: pa pež g. dr Karlinu prav nobene besede privoščil? — Na Primskovem imajo duhovnika, ki sliši na ime Jakob Ramovš. PriSal se je sem zdravit, ker je, kakor sam pravi, bolan. Ta revež no more opravljati v cerkvi svoje doižnost: in dostikrat morajo otroci mesto njega moliti predpisane molitve. To je veljalo do zadnjega časa. Prišlo so deželnozborske vo Htve in glej čudež. Naenkrat je iz giniU bolezen in kakor rjoveč lev je letal ponoči in podnevi od hiše do hiše ter pr*$»l na (rlasovniee. Vse je obredel in t vsako luknjo je vtaknil svoj nos ter nadlegoval poštene ljudi, čeprav ni bil nikjer z veseljem sprejet. Na dan volitve se je, dasiravno ni volilec, trdovratno kakor klop pasje kože držal volišča in vsakega voliloa, ki je moral iti mimo njega, kar povohal, če nima morebiti kaj liberalnega duha. Pa to še ni bilo dovolj. Lavorike pretepača Hvbaška mu niso dale spati. Po vo-litvi je v neki klerikalni gostilni razgrajal in razbijal ob mizo, kakor ksk pijan šnopsar da so kar kozarci It-teli po tleb. Najprimernejši odgovor od navzočega liberalca bi bil z mokro cunjo okrog ušes. — O krvavih izgredih v Samoboru poroča tudi »Slovenec« — a seveda po svoje. Glasilo ljubljanskega Škof« nima ne ene grajalne besede za tolovajske poboje, za požige in za rope, da. še nekako vesel jih je. Seveda zavrača vso krivdo na hrvatske realiste, ker so ti neke vrste naprednjaki, in na predsednika shoda narodnega poslanca Kiepacha, ker je g r a s č a k. »Slovenec« pravi, da so glavni krivci realisti, ki se vsiljujejo narodu, dasi jih narod ne mara, in ker so baje hoteli preprečiti govore dveh duhovnikov, ki sta jih zmerjala z brezbožniki in napadala »Novi List«. Zato se zdi »Slovencu«, da je bilo prav, da je ljudstvo tolovajski pobilo nekaj poštenih ljudi, požigalo in ropalo. Vse se predstavlja tako, kakor da je dobro in verno ljudstvo prav storilo, ko je na tak način naskočilo n a -prednjake in grašČake, vse je pisano tako, da se med vrstami bere: posnemajte ta zgled; naj.naše dobro in verno ljudstvo ravno tako nastopi, kakor po dveh župnikih naščuvani hrvatski kmetje v Samoboru. Tako pišejo slovenski duhovniki v škofovem listu. — Monsignor A. Stare, ki je volil 40.000 kron za slepce in si s tem postavil najlepši spomenik, tudi ni pozabil na ljubljanskega škofa. Tudi njemu je nekaj zapustil in sicer mu je s finim razumevanjem za škofova nagnenja volil svoje — delnice stavbne družbe »Union«. Te delnice so vredne 16.000 kron — Dr. Karol Gestrin t« Danes zjutraj je po daljšem bole-hsnju umrl vpokojeni deželnosodni svetnik gospod dr. Karol Gestrin v starosti 67 let. Pokojnik, ki je zaradi svojega ljubeznivega značaja in svoje dobrosrčnosti vžival vsestransko spoštovanje in simpatije, je služboval v raznih krajih na Dolenjskem, nazadnje kot svetnik v Novem mestu. Povsod so ga visoko čislali kot vestnega in vzornega sodnika. Ko je šel v pokoj, se je preselil v Ljubljano. Dr. Karol Gestrin je bil vnet narod cjak; bil je član vsth narednih društev in uatanovnik »Radogoja« in je posebno slovenske dijake rad podpiral. V političnem oziru je vedno zvesto in neomahijivo stai v narodno-napredni stranki. Bodi značajnomu rodoljubu prijazen spomin! — Žensko telovadno društvo v Ljubljani prosi vse tiste, kateri so sicer vstopnice že kupili, a se ne mislijo udeležiti javne telovadbe, naj iste blagohotno vrnejo v trafiki gosp. Šešarka, da se v prid skladu vsesokolskega shoda še enkrat prodajo. — Mizarska zadruga. Sinoči je bilo v Hafnerjevi pivarni na Sv. Petra ceati posvetovanje glede ustanovitve strokovne zadruge mizarjev, strugarjev in podobarjev. Sklical je to posvetovanje g. obrtni nadzornik iz Gradca, dr. Blodi g. Sklicatelj je navzočnim tolmačil zakonova dolečla glede zadrug in omenjal konsit, ki bi jih obrt imela od zadruge. Zlasti bi se potem ne dogajalo več, da bi pomankljivo izučeni ljudje dobivali obrtne liste, ker bi zadruga nadzirala, da se učenci res uče, izdajala, oziroma potrjevala učna pisma, izpričevala in delavske knjižice, natančno uredila in nadzirala razmerje med mojstri in pomočniki ter učenci. Osobito bi moral odslej vsak vajenec dokazati s posebno izkušnja svojo strokovno sposobnost Ustanoviti bi se imela ta zadruga za ljubljansko mesto, Spodnjo Šiško in Glince, s sedežem v Ljubljani, čim se zadruga ustanovi, bi se tudi prirejale vsako leto razstave vajenskih del in po potrebi prirejali za mojstre strokovni kursi in kur z i za knjigovodstvo, kar bi zadrugi najbrž ne napravljalo nikakih stroškov, ker bi ae za to lahko dobila subven cija. Nato je g. sklicatelj še obrazložil načrt pravil in so po nekaterih pripombah navzočniki sklenili predložiti ta načrt občni skupščini za drug*, da ga pregleda in odobri. G. dr. Blodig je nato še omenil, da se je na Kranjskem doslej za obrt še premalo storilo in da je število sedanjih zadrug, namreč 42, v primeri s drugimi kronovinami ae prav majhno, da pa je upanje, da se tudi tu skoraj cbrne na bolje. G. Petrin je predlagal, da naj gosp. obrtni instruktor glede na ainočnji slabi obisk na prihodnje zborovanje vabi zadevne mojstre pismeno naravnost sam in ko se je g. Burger še zahvalil g. sklicatelju v imenu navzoČnih za predavanje, se ie posvetovanje zaključilo. — Filijalka dobrepolj-skega konsuma umira. Veliki teden so vozili ostanke konsuma iz Strug v Dobrepolje. Primanjkljaj pl*rt% — — — ? — — — — Jeseniške misijonarice. Kakor znano, sta se kmetici Frančiška Ciglar in Frančiška Hafner obnašali pri pogrebu nekega protestanskega otroka surovo fanatično, kakor je ženice pač naučil fajmošter Šinkovec Obsojeni sta bili pri deželnem sodišču v Ljubljani zaradi zasmehovanja v državi priznane cerkve na 7 dni, oziroma 5 dni zapora. Pritožili sta se do kasacij-skega sodišča ter se v pritožbi izgovarjali — pravzaprav le njun katoliški odvetnik — da nista imeli namena, psovati protestantizem, temuč le — gibanje „proč od Rima". Pomagal pa ni izgovor prav nič, zakaj pritožba se je zavrnila in trcijalki si bodete utrjevali svoje versko gorečnost pri ričetu in vodi. — Učiteljsko društvo za postojnski šolski okraj ima svoj reani občni zbor dne 5 maja t. 1. v Postojni. Začetek ob pol 11. uri dopoldne. Spored: Volitev treh Alanov v odbor; poročilo pripravljalnega od bara o dotedanjih pripravah za sprejem skupščinarjev o priliki glavne skupščine »Zaveze« v Postojni; volitev delegatov in samostalni nasveti — V Opatijo pride dne 18. t. m. vsakoletni zvesti gost tega kraja rumunski kralj Karol. Za dan 25. t. m. je napovedan nemški cesar V i 1 j em, ki se mudi sedaj v Sredozemskem morju. Cesar Viljem ostane tri dni v Opatiji in ga pride obiskat cesar Franc Jožef. — Ogenj. V Pristavi pri Pod gradu nastal je včeraj ob 3 uri popoldne og«nj. Razširil se je tudi na Gorenjo Pristavo. Škoda velika — Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Tožen je France Orešn k iz Skocijana, 26 l*t star, radi hudodelstva goljufije. Ta si je v imenu svojega brata pustil nirediti pooblastilu tako, da je sam sebi dal pooblastilo v imenu brata Jožefa. S tem pooblastilom posekal je mnogo lesa in Šel v Ameriko. Tam si je mnogo prislužil. Domov prišedši je vse dolge, oziroma škodo poravnal. N;Ogov brat je sicer umrl v Ameriki, a goljufija je prišla prej na dan. Oglasil se j« pri sodniji sam. Priče izjavijo, da sedaj nimajo nikake škode. Sodni dvor obsodil ga je na l1/, meseca ječe. — Janez Plut, 67 let star, iz BereČe vasi pri Suhorju je 1. fe bruvarja v Metliki pri sodniji proti Tereziji Šaklje po krivem pričal. Trdi je takrat namreč, da je o Mali maši izročil Tereziji šuklje za Antona Šu-kljeja posojilo 54 K. Terezija Suklje pa trdi, da je bilo to vse izmišljeno. Njen mož je pač večkrat posojeval Plutu. Pri zadnjem računu, ko je na račun oddal še vino, ostalo je še vedno dolga 16 K. Njej pa ni niiidar izročil 30 K. Janez Plut je bil obsojen na tri mesece težke ječe. — Ru-delj Janez, vulgo Bunkarjev in \ju Jevševar, oba iz Mirne sta se 28. fe bruvarja t. 1. zoperstavila orožniku Maksu Jelencu. Radi tega tožena sta hudodelstva javne nasilnosti. — Razgrajala sta na poti. Orožnik ju je, dasi ni bil v službi, svaril, da naj odnehata od pretepa. Rudelj mu je pa rekel: »Kaj žandarm tu dela?« Imel je lato v rokah in s to je tekel za njim. Ko mu je orožnik to hotel vzeti, udaril ga je po roki tako močno, da z njo 23 dni gibati ni mogel. Rudelj ni bil pijan. Priča France Ple-skovič pove, da sta tožena prišla v Mokronog fante »na kora$žo klicat« Plot, čez katerega je Rudelj skočil, je bil 2 m visok. Alojzij S-t-na pove, da sta Rudelj in Jevševar hotela s silo vlomiti v Žganjarjevo hišo. Janez Šetina je bil tudi v prsa ranjen. Videl je, da sta tožena skočila k orožniku in se ga dejannko lotila. I<.to potrdi Anton Vebar, c. kr. kaDcelist v Mokronogu. Videl je držati orožnika od napadalcev. Šum je bil velik, isto-tako pridušanje. (Op: Navada kleri kalnih fantov!) Marija Bule, gostilni-čarica in mesarjeva soproga, izpove, da je bilo več fantov, da bo res izpili šest »Štefanov«, a da po njenem ra- čunu na tožena ni prišlo več kot en »Itefan«. Hvalila pa sta ae Rudelj in Jevševar, da ae ne boji ta orožnikov vseh treh postaj. Ker imata obadva alaba spričevala županstva, obsojen je bil Janas Rudelj na 1 leto, Ignacij Jevšovar pa na 7 mesecev težke ječe. — Izpred sodišča. Kazen ske obravnave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1.) Janez Koder, kočar v Kotredeža, je dne 26. grudna 1903 zvečer udaril pred svojo hišo Miha PraŠnikarja a sekiro po desnih nad laktih, in sicer, kakor se zagovarja, zaradi tega. ker je Prašnikar razbijal po veznih durih in razbil 6 šip. Koder je bil odaojen na 4 mesece poostrene ječe. 2 ) Emilija Hočevar, rojena v Trstu, in Ana Zupan iz Postojne, obe natakarici v Ljubljani, sta dne 28. sušca v Pernetovi pro dajalnioi v Židovskih utioah izmak nili par črevijev. Hočevar, ki je bila nekoliko pijatia, je medtem, ko je imel Perne opravila z nekim kup-oem, izvršila tatvino, ukradene črevlje pa ureto pomašila v ročno torbico Ane Zupan, nakar sta odšli. Hočevar je bila obsojena na 6 tednov ječe, tovarišica pa oproščena. 3.) Marka BiondiČ i« Brlc ga, okraj Otočac, delavec v Bohinjski Bistrici, je v nedeljo 17. prosinca t. 1. v Gmbotkovi gostilni naletel na delavca Nikolaja Rajačiča, ki je imel nanj jezo. Brez vsakega povoda se ga je hotel lotiti in venomer preklinjal. Teden kasneje ga je zopet dobil v ravno tej gostilni, potegnil štilet, ga zavihtel proti Rajačiču, grozeč mu, da ga mora aaklatt. Gotovo bi biio prišlo do napnda, d« niso posredovali drugi. B:ondič, ki se zagovarja s popolno pijanostjo, je bil obsojen na 2 meseca tetke ječe, nato se pa iztira iz A v atrije. 4.) Lovrenc Trobec, bajtarja sin iz Log«, in Anton Zeleznik, po sestnika sin iz Zaplane, sta se od tegnila vojaški dolžnosti, ker sta pred naborno stavo odpotovala v Ameriko in se tam delj časa mudila. Trobec je bil obsojen na 5 dni, Že lezmk pa na £ dni strogega zapora in vsak še na 10 K denarne globe. 5 j Sodišče je oprostilo R izalijo Kosmač iz Otoč, kuharico v Ljubljani, hudodelstva tatvine, ker se ji ni moglo dokazati, da je res hotela izmakniti iz zaklenjene sobe Ane Mi-kel desetak in denarni mošnjiček. — Vojaški nabor. Na današ nji vojaški nabor je prišto 175 fantov iz ljubljanske okolice in jih je bilo 65 potrjenih v vojake. — Vsled zastrupi jenja krvi umrl. Posestnikov sin Anton Mlakar, 14 let star, stanujoč v Do-brunjah št 70, se je včeraj popoldne pri Kidanju gnoja zbodel na trnu v nogo, katera mu je začela takoj ote-kati. Prepeljali so ga v deželno bolnico, kjer je ponoči za zastrupljenjem k'vi umrl. — Nogo zlomila. Marija G*-sperlin, posestnikova hči iz Šenčurja pri Kranju se je peljala dne 10. t. m. popoldne iz Preddvora domov. M^d potjo se je konj splaŠil in zadel z vozom ob brzojavni drog, vaied česar se je voz prevrni! in je Marija Gi sperlin padla z voza in si zlomila desno nocro pod kolenom — Nepošten vajenec. Čevljarski vajenec M B. je ukradel včeraj zjutraj ženi Črevljarskega mojstra M. Z bankovec za 20 K in ga skril v klet pod desko. — Zlobnost. Klavničnemu nadzorniku Pavlu Skaletu je v neči od 10- na 11. t m. neki zlobnež po-klal pet kokoši in jih pustil na mestu ležati. — Šampanjec ukraden. Natakarici Jožefi Scbmidtovi v Židovskih ulicah št. 6 bo bile iz zakle njene čumnate ukradene tri stekle niče Šampanjca. — Hranilnična knjižica izgubljena. Hišina Antonija Tomši čev5, stanujoča Pred škofijo št 6 je izgubila danes dopoldne nekje v mestu hranilnično knjižico na ime Jožefe Gasbade, služkinje v Kranju, z vlogo 100 kron. — Delavsko gibanje. Včeraj se je peljalo skozi Ljubljano 360 laških delavcev na Dunaj in v Budimpešto. — V Hrutuoj k zgradbi železnice a« je odpeljalo včeraj 40 de-lavoev. — Na Westfalsko se je odpeljalo včtraj 64 delavcev. — V Ameriko se je odpeljalo včeraj ponoči z južnega kolodvora 58 izseljencev. — Iz Ameuke se je pripeljalo včeraj 26 oseb v Ljubl|ano. — Hrvatske novice. — Afera na italijanskem parniku v Kotoru. Za Kotor velja naredba, da morajo orožniki preiskati vse ladje, ki odpljujejo v inozemstvo, da revidirajo potne liste. Dne 7. t. m. je hotel odpluti iz kotorskoga pristanišča parnik „Molfettaa italijahske družbe Puglia, ki prevaža izseljence. Kapitan ni pustil orožnikom na ladjo ter je razgrnil pa stopnicah italijansko zastavo. Orožniki so naperili puške, nakar Šele je kapitan naredil prosto pot. Ta afera se sedaj rešuje diplomatičnim potom ter sta tudi ministra Tittoni in Goluchovski o njej razpravljala v Opatiji. — Zaradi punta in vstaje je obtoženih 8 posestnikov iz Virja. — Morsko ptico iz severa je ustrelil v morja pri Ro-žaucu častnik Pankraz. Ptica se zove „Urinator arcticnsu ter živi le ob sibirskem nabrežju, odkoder je zašla v Jadransko morje. — Najnovejše novice. — Slepar. V Bruoku na Muri je tovarnar Camerdiener aleparil na ta način, da mu je 150 kmetov, ki so mu bili dolini manjše zneske, podpisalo menice, ki jih je slepar potem ponaredil na visoke svote. Pasiva baje znašajo 1,600.000 K. ela vrsta trdnih kmetov je uničenih Sleparja so zaprli. — Neednaka poroka V Berolinu se je poročil princ dr. Hugo Friderik Hohenlohe Ohringen z vnukinjo nekega ravnatelja cirkusa Žena je vdova ter se piše Frevsleben. Princ je pri poroki prevzel ime Hermers berg. — Predbojevalka zažen sko emancipacijo El. Scharf se je v Berolinu ustrelila. — Tožba z Vatikanom. Lani je umrl v Rtmu konzistorialni svetnik Jos. Hlebaško iz zemplinake županije ter zapustil Vatikanu 900 000 K, svojim sorodnikom p« le 10000 K. Sorodniki so vložili užbo na razveljavljanje oporoke, in Vatikan, ki najbrže nima mirne vesti, |e brž ponudil »velikodušno« 200000 kron, ako tožbo opuste. Sorodniki pa se niso dali pregovoriti in se te dni izreče razsodba. — Ljubimska žaloigra. V Sobom je ustrelil dijak A. Dad* avojo ljubico Katarino Lugomerskv, potem pa še sebe, ker njima starši niso dovolili poročiti se. — Potres so čutili 11. t. m. po južnem Ogrskem. V Szatmaru so padali dimniki s hiš, blizu kolo dvora se je razpoČila zemlja za 2 metra. — Italijanske demonstracije. Na Malem Lošinju so priredili haiijani irtdentične demonstracije povodom umeščanja novega župnika, ki je Hrvat. Demonstrantje so napadli tudi goste, ki so grajali demonstracije. Demonstrantje so vpili: »Evviva V Utra italiana!« — Kraij brez svoje volje. Španski kralj Alfonz se je hotel od peljati k pogrebu svoje stare matere, bivše kraljice Izabele, v Pariz, toda ministrski predsednik mu tega ni dovolil. * Posledica celibata. Na deški in dekliški šoli v 20. dunajskem okraju (Trenstrasse 58) je do zadnjih počitnic poučeval veronauk duhovnik Franc \iederquell. Z deklicami pa je počenjal javno v šoli nemoralnosti, da, še celo med uro, ki jo je imel pri dečkih, ga je premagala pohota ter je z raznimi pretvezami vabil deklice v sobo ter jih zlorabljal tako, da so lahko dečki videli. Krščansko-sooialni atarŠi prizadetih otrok so sicer zvedeli za duhovnikove svinjarije, a molčali so, dokler ni neki učenec naznanil uči telju, kaj počenja katebet. Konzi storij je brž poslal »subrata« na neko faro na deželo, a sedaj, ko je pre iskava potrdila njegove svinjarije i -r so ga hoteli zapreti« je izginil ticck. Najbrže je skrit pri kakem vrednem sobratu. Preiskava pa je tudi dognala, da je ta avinjarski celibatar celo pruski podanik, in vendar ga je okrajni šolski svet nastavil za uči telja. Razposlal* ae je sicer za njim tiralnica, toda doŠla ga ne bo. * Srečno mesto. Nedavno v Frankobrodu umrli član avstrijske gosposke zbornice, baron Liebieg, 11* zapustil svojemu rojstnemu mestu, L.bere«* na C-škem, en milijon za preskrbovanje uboŽoev, svojo oogato zbirko slik. ki se tudi ceni na 1 milijon, 600000 K za vzdrževanje te zbirke, dragi razgledni stolp »Hohen-habsburg«, takozvano gozdno vilo pri Sohmidtsteinu, svojo krasno hišo v Frankobrodu, zemljišče v Libercah itd. Mestni kniižnici in čitalnici je zapustil pa 100000 K, obrtnemu društvu 300 000 K. Cela njegova zapuščina rojstnemu mestu se ceni na 5 milijonov kron. * Opozarja se na inserat tirme Hugon Vid Jung v Trsta. Ta slovanska in krščanska tirma si je le vsled svoje poštenosti in točne postrežbe pridobila veliko število odjemalcev, ki jim vsekdar z veliko kulanco postreza. Odlikovana je bila že na več razstavah s častnimi diplomami in priznalnicami. Firma pošilja za poizkušujo male poiz-kušne pošiljatve in ima vsakdo priliko, da se prepriča o kakovosti blaga. Književnost. — „Učiteljski Tovariš" ima v zadnji številki sledečo vsebino: Zadnja zborovanja. — Nam in našim društvom! — Z orožjem v roki in v reservi — na Amonite! — Pisarna za zdravljenje naših bolnih stanovskih družabnih itd. razmer. — Kritikujoči glasovi. — Dopisi. — Društveni veatnik. — Književnost in umetnost — Veatnik. — Uradni razpiai učiteljskih služb. — Pripravniški tečaj v Idriji. Telefonska in brzojavna poročila. Lvov 13. aprila, V zaporih deželnega sodišča se je zgodila revolta kaznjencev. Na pomoč sta prišli dve kompaniji vojaštva. Vzrok revolti je slabo ravnanje s kaznjenci. Budimpešta 13. aprila. V par-lamentu je na Visontayevo interpelacijo glede sestanka Goluchovv-skega in Tittonija v Opatiji odgovoril Tisza, da se pri ti priliki niso Italiji naredile nikake nove koncesije, ne politične, ne gospodarske. Dostavil je, da morate pač obe državi odnehati, če se naj doseže kompromis Madrid 13. aprila. Ko je ministrski predsednik Maura včeraj zapustil palačo generalnega sveta v Barceloni, ga je napadel neki mladi mož in ga poskusil umoriti. Napadalca je neki policaj s palico pobil, na kar se je posrečilo, ga aretirati. Napadalec je 19 let stari Kipar A rt on. Ko so ga zgrabili, je zaklical: „Zivela anarhija". Ministrski predsednik Maura se je nekaj trenotkov boril z napadalcem Maura je bil zadet pri četrtem rebru, a je sam potegnil bodalo iz prsi. Rana je dva centimetra globoka. Arton pravi, da nima sokrivcev in da je iz lastnega nagiba hotel ministrskega predsednika umoriti. Rusko-japonska vojna. Petrograd 13. aprila. General Kuropatkin brzojavlja carju, da je general Kačalinskij poslal 8. t m. ponoči vojaški oddelek čez reko Jalu na otok, ki leži blizu mesta Vidžu. Rusi so na tem otoku uničili večjo japonsko pa truljo. Pustili so, da se je izkrcala, potem pa so jo napadli. Japonci so bili vsi deloma ustreljeni, deloma so utonili. Rusi niso imeli nikakih izgub. Naslednjega dne so se japonske pred-straže umaknile. V noči dne 9. t. m. so ruski lovci šli pri Jon-gampu čez reko in naleteli na eskadron japonskih konjenikov.Vnel se je boj Vsled izdaj s t va Korejcev so se Rasi morali umakniti. Japonci so jim njih Udjo potopili, vsled česar so morali čez reko plavati. Eden vojak je utonil. En oddelek Rusov je več Japoncev ubil. London 13. aprila. Iz Tokio se poroča, da se je ob reki Jalu začela velika bitka. Ta vest še ni potrjena. Pri I. japonski armadi nahajajoči se tuji vojaški atašeji so dobili poziv, naj se pripravijo na odhod. London 13. aprila Iz Ceng-džu pri Šantungu se poroča, da se je včeraj med Port Ar-turjem in Čengdžu slišalo močno streljanje in se sodi, da je bila tam že več dni pričakovana pomorska bitka London 13. aprila. Danes zjutraj ob polu G. uri je admiral Togo znova napal Port A rt ur. Kusi so bili baje strahovito poraženi. Podrobnosti še manjkajo. London 13 aprila. V bitki pred Port Arturjem se je potopila ruska velika oklopnica „Petropavlovsk . Od posadke so se rešili samo štirje oficirji, med njimi veliki knez Ciril* Vi drugi so utonili. Njučvang 13. aprila. Angleška vojna ladja, ki je bila v tem pristanu, je odplula, dobivši zagotovilo, da se bodo varovali angleški interesi. Tujih trgovskih ladij ne bo več v pristan. Zdaj so odstranjene vse ovire, ki so zadrževale izvrševanje vojnega stanja. Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Molio-v« francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti uteflu-joče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišico in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1*00. Po postnem povzetji poSilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tachlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOL L-o v preparat, zaznamovan z varnostno -tj aru ko in podpisom. 6 8-5 Kdo ni vesel dražestnega otroka cvetočih lic, njega nežne in mehke polti in koga ne dirne neprijetno pogled zanomar-jenega, umazanega otroka in se ne spomni ob tem zamkerne matere, ki tako zapusti svojega ljubljenčka. Vsaka mat naj že od mladosti umiva otroka z dobrim milom, seveda ne s takšni nt, ki po njem koza poka in postaja hrapova, ker je v njem preveč smole in alkalija. Da se polt ohrani mehka bela in vezna in da se pride v okom nožnim boleznim, ki nastajajo iz glinastih kali, naj se rabi Sargovo glicerinovo milo, ki je že 50 let v rabi in se je vsekdar izkazalo kot izvrstno lepotilo. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznana Tani-cMn Mtnre katera okrepenje laalafe, odstranjuje luike in preprečuje Izpadanje las. 1 stelklenlea z navodom t 14. Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicina!, vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurglčnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Del lekarna Milana Lensteka v Lju&jjan!, Resljeva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubiL mostu. 37—15 Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Dradni kurzi dunaj. borze 12. aprila 1904. *.Hi..if.oni papirji. sV2°'o majeva renta . . . 4'2°/0 srebrna renta . . . 4° 0 avstr. kronska renta . 4»;0 rt zlata 4°;0 ogrska kronska „ 4% „ zlata „ . 4°/0 posojilo dežele Kranjske Denar | 99*75' 99 60 99-60 Blago 9995 99-8-> 99-80 119-50 119 70 98 05! 9825 41/,0/o posojilo mesta Spljet 4'V/o n « Z*461 4Vt°/o bos.-herc Zel. pos. 1902 4° o Ce&ka dež. banka k. o. . 41V o zst. pisma gal. d. hip. b. 118-56( 100--100*25 loo-—; 11875 100*75 10125 ion- ioo-e5 101-55 100- 100- — 101- 65 100 30 100-30 10215 pe8t. kom. k. o. z „ 10°/o pr..... 106-60; 10760 4»/ac/0zast.pisma Innerst. hr. 101'—! 102.— 4- a% m „ ogrske cen dež. hr. .....100-50 41 s° o z P*8- °£>r- ^>an' 100"65. 99-50: 100'— 299 851 30185 10130 10165 I1/!0/! obl ogr. lokalnih železnic d. dr.....n ioo-io; ior— 4Vt*'o ohl češke ind. banke 100-50! 101 — 4«/0 prior. Trst-PoreC lok. žel. 4° o prior. dol. žel. . • -3* o „ juž. žel. kup. Vi Vi 4"1°/o avst. pos. za žel. p. o. . Srečke od 1. 1854 .... ......X'' • ■ ■ w tizske...... zem. kred. I. emisije II „ ogr. hip. banke . „ srbske a frs. 100 — turSfce ..... srečke . . . 101-- 190--182 - Basilika Kreditne „ . Inomoske N . . . Krakovske „ . . • Ljubljanske Avst. rud. križa,, . . . Ogr. „ n «i • Rudolfove SalcburSke „ . . • Dunajske kom. ,, . . . Delnice. Južne železnice . . . . Državne železnice .... Avstr.- ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Odrske Živnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brus) Alpinske montan . . . . Praške žel indr. dr. . . . Rima-Muranyi..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Cefike sladkorne družbe . . Talni« C. kr. cekin...... 20 franki ...*... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rubjji........ Dolarji........ 101 70 194 — 184 50 ^59 50 261 50 162 50 164 50 995--H 305 ~ 293-1 297 — 269— i 273 — 89-! 92- 1H3 25 21 — 464--81-- 78-— 67 — 63*— 29-67'— 77"—I 504-- 8176j 64225 1604 -645 50 762 — 260-622-414*60 1931 — 490 — 344 — 4B0-153— 1135 1909 2344 23 96 2344 95 30 25250 484 134-25 22 — 475 — 85 — 82 -72 — 55--30-75 -8050 516 — 8275 643-25 1614'-646 5