Poštnina plačandj) Qotovln&
itev. 12.
Posamezna .Sev. Din V LJubljani, dne 17. marca 193?.	Leto XV.
Izhaja vsak četrtek
m
Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 VreCinotvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Naročnina la toremitvn: četrtletno S Din, polletno 13 Din, celolctno 38 Din; u in«* zemstvo raien »miilke: četrtletno 12 Din, polletno 24 Wn, celoletno 4S Oi«/' Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice » V,nbljan , it. 10.7113
Govor ministra dr. Kramerja o našem gospodarskem položaju
Pri razpravi o proračunu v narodni skupščini'razdelil na zainteresirane trgovce, zadruge in
živinorejce na čim bolj pravičen način.
Druga važna naloga ministrstva za trgovino in industrijo je
je imel minister za trgovino in industrijo gosp. dr. Albert K r a m e r izčrpen govor o našem gospodarskem položaju. V glavnem je naglasil naslednje:
Prilike na svetu so danes take, da se tudi naše gospodarstvo mora boriti s hudimi težko-čami. Vse kaže, kakor da
ljenju sveta ni nič več trdnega. Vsa gospodarska država razpolaga z velikim prirodnim boga-
pospeševanje domače delovnosti.
To je potrebno tako iz gospodarskih kakor tudi g ge nj zgrajena v gospodarskem živ- j prosvetnih, socialnih in finančnih razlogov. Naša :
načela, na katerih smo gradili v prejšnjih časih, so se začela nekako rušiti
Pri tem se ne sme pozabiti, da so
prilike za delo v industrijskih obrtnih podjetjih
pri nas mnogo hujše in da so denarne in proizvajalne ovire pri nas mnogo večje kakor v drugih industrijskih naprednih državah. Jasno je, da po tej stari poti ne moremo priti do nikakega cilja. Treba je delati s pametjo in moramo vzpostaviti primerne odnošaje med kmetijskim in industrijskim delom v naši državi. Industrija v naši dr-v smotreni celoti in niti dovolj organizirana. Ministrstvo za trgovino in industrijo pozna hud položaj naše industrije in
stvom. Nase sirovine pa so se dosedaj predela- izku§a izravnati neizbežna nasprotstva, ki ob-vale v inozemstvu, a mi smo bili prisiljeni, po stajajQ med posameznimi gospodarskimi področji. Smer naše trgovinske politike	dragih cenah kupovati iz njih izdelane končne Ministrstvo si prizadeva da bi spravilo v med-
.... .. . , .	tabrikate za domačo rabo. Z izvazanjem sirovin . • . ... . , knriiti
mora biti dvojna. Na eni strani moramo pospe- smQ vzdrževali tujo industrij0 kot njeni doba-!seb0jm sklad VSe te konstK
sevati neposredne zveze z inozemstvom, dai se mi jn ko[ njeni kupcL Taka po,itika je bj]a| Med najvažnejšimi določili novega obrtnega omogoči boljša prodaja naših kmetijskih pridel-. mogoča samo tako dolgo, dokler so dotične indu-1 zakona je določena smer za pospeševanje delov-kov, da se najdejo novi trgi in krčijo pota na strijske države kupovale višek naših proizvodov' nosti, ki je izvedena v vsej naši državni gospo-tržisča, ki so bila še do- nedavnega neznana na- jn dok,er SQ mog]i nagj delavci dobiti delo v ino-1 darski politiki. Domači obrtniki bodo imeli v bo-
zemstvu. Možnost prodaje naših pridelkov v ino-! doče prvenstvo pri vseh javnih dobavah. Koliko zemstvu pa se brez naše krivde stalno slabša.! bo to zaleglo, priča dejstvo, da porabi naša dr-Vrhu tega je velik del naših izseljencev izgubil žava vsako leto za tri milijarde raznega blaga, delo v inozemstvu in se v vedno večjem številu ! Zakon daje obrti končno organizacijsko obliko vrača nazaj v domovino; novo izseljevanje iz in uvaja prirodno stanovsko združevanje, kar je naših siromašnih krajev je nemogoče.
V takih prilikah je nastopila potreba, da se tudi pri nas začne
šim pridelovalcem. Drugi pravec naše gospodarske politike je usmerjen na zaščito in pospeševanje naše domače delavnosti, da se tako ustvarijo nove prilike dela in zaslužka, se pobija brezposelnost in poviša narodni dohodek.
Redkokdaj je bila
svoboda trgovine ovirana
■z brezštevilnimi omejitvami s strani posameznih držav kakor dandanes. Nič manj kakor 22 držav se poslužuje danes uvoznih deviznih omejitev v težnji, da popravijo svojo trgovinsko bilanco. Države z vsemi mogočimi sredstvi otežujejo
v veliko korist napredka našega gospodarstva. Denarna kriza,
smotreno izvajanje politike v zaščito domačega dela.
ki nas tare že nekaj mesecev, ni le vprašanje bank, kakor si to mnogi predstavljajo, nego tudi vprašanje, ki je življenjskega pomena za vse naše gospodarstvo in za vso našo socialno polj-
tegnitvijo tujega kapitala v državo.
Prišedši na carine je minister g. dr. Kramer
žala tudi proizvodnost celotnega našega gospodarstva, spet 'povrne k denarnim zavodotn in da
podpiranje in pospeševanje domače delovnosti. uvoz tujega blaga, a na drugi strani uporabljajo Domače sirovine naj se predelujejo za notranjo' tiko. Ni časa, da bi iskali krivca, marveč je nujno vsa mogoča sredstva, da pospešujejo svoj izvoz.' potrebo doma, kar bi se dalo doseči z zagoto-1 potrebno, da najdemo izhod in način, da se de-Tako stanje prirodno vpliva tudi na našo trgo- j vjtvijo zasebnih in javnih dobav, s carinskimi nar, ki ga je v velikem delu zmanjkalo v blagaj-vino. Izvoz kmetijskih pridelkov je izpostavljen' zaščitami proti nepošteni konkurenci in s pri- h'n-h denarnih zavodov in se je spričo tega zni-vedno večjim težkočani, a vse v imenu zaščite' domače kmetijske proizvodnje, dočim trgovinska politika komaj najde možnosti za pogodbeno ali sporazumno ureditev izmenjave dobrin. Kljub temu je v zadnjih letih pokazala
naša trgovinska bilanca presežek,
čeprav je ta presežek prav neznaten, ne da bi pri tem posnemali druge države v neprestanem povečavanju števila uvoznih prepovedi in drugih omejitev. Naš uvoz se je pač sam po sebi
prilagodil zmanjšani možnosti izvoza, padec	..	„. .
kupne moči, ki je posledica nazadovanja izvoza, inasih Slavnih kmetijskih pridelkov (zita, živine,' spodarstva. Tako bo zakon o bankah posebej sam po sebi znižuje tudi uvoz.	|VHia- JaJC? "melja 'tdJ znašal le 51 odstotkov, zagčitil koristi vlagateljev in bo jasno določil
Toda tudi mi bomo primorani ravnati v svoji vse2a našega izvoza, docim je izvoz sirovin m Odnošaje med lastnimi sredstvi zavodov in sred-bodoči uvozni politiki strogo po zadržanju posa- "a Pd izdelanih proizvodov dosegel 49 odstot- stvi> kj SQ jjm bfla zaupana_ Prav tako se pri_
poudaril, da se postavlja vprašanje carinske za-|tako spet pridobi na svojem Pravern S°spodar-ščite v povsem drugačno luč kakor v prejšnjih em P°menu.
Naravno je, da se je v našem gospodarstvu mnogo zagrešilo in da so se pojavili nedostatki. ! Zaradi tega bodi naša prva skrb, da v bodoče
časih. Staro pravilo je bilo, da je treba odpreti meje tujim industrijskim izdelkom, da se na tak način zagotovi čim boljša prodaja domačih kmetijskih pridelkov. Čeprav je naša država po svoji [družabni zgradbi kmetijska država, moram ugotoviti, da je v okvi ru mednarodne trgovine slika Prjpravli
onemogočimo lahkomiselnost in zlorabe.
nekoliko drugačna. V letu 1931. je celotni izvoz
ja se zakon, ki bo uvedel strožjo in vse bolj izdatno nadzorovanje našega denarnega go-
tneznih držav do našega izvoza. Bilo bi pa napačno misliti, da je
nazadovanje našega izvoza
pojav, ki se tiče samo naše države. Po vsem svetu kažejo trgovinske bilance znatno nazadovanje. Pri današnjih težavah na tržiščih postaja
vprašanje osredotočenja izvoza pereče.
Tako se zopet vračamo v teku časa na ona, ne baš prikupna uvozna in izvozna dovoljenja in na predpise dovoljevanja. Bili smo prisiljeni, da po zadnjem sporazumu z Avstrijo ustanovimo urad za nadziranje izvoza živine, ki smo ga poizku-
šali organizirati tako, da se bo ta izvoz lahko' drža vah.
kov. Naš izvoz se je delil torej skoro na polovico za vsako izmed obeh področij našega gospodarstva.
Naravno je, da naš kmetijski izvoz, ki znaša nekoliko več kakor polovico vsega našega izvoza, z vsemi sredstvi carinske zaščite podpremo. V tem pogledu je Jugoslavija prav med prvimi evropskimi narodi.
Zaščita kmetijskih proizvodov
znaša pri nas okrog 40 ocfstotkov in je največja v Evropi. Minister dr. Kramer je za primerjavo navedel odstotke kmetijske zaščite v drugih
i pravlja zakon o hranilnicah, preošnova zakona I o prisilni poravnavi in zakon o kartelili. V fi-I nančnem odboru se je pojavila zahteva, da se omejijo obrestne mere. Gotovo je, da država in mi ne moremo dopustiti, da se v tem pogledu pojavijo primeri, da denarni zavodi od kmečkega ljudstva pobirajo po 40 odstotkov za posojeni denar. Imamo dokaze, da so to resnična dejstva. Vlada bo gotovo našla način, da reši to vprašanje, kakor je treba in v korist najširšim slojem našega naroda.
Žitni režim se odpravi
na znotraj, ostal bo pa na zunaj.
Naposled je minister g. dr. Kramer govoril
o tujskem prometu
;in je dejal, da postaja tujski promet za našo |državo vedno bolj važno vprašanje. Preteklo leto je država na račun tujskega prometa dobila 270 milijonov dinarjev. Gotovo je, da so vsaj toliko zaslužili tudi ljudje. V kratkem se bo pripravil zakon o pospeševanju tujskega prometa, ki bo ustvaril osnovo za smotreni razvoj te panoge našega gospodarstv
Svoj govor je zaključil minister g. dr. Kramer z besedami: Ob pričetku sem omenil, kakšno
vlogo igra ministrstvo za trgovino in industrijo. Na koncu mi dovolite še poudariti, da je moj resor v tesni zvezi z resorom kmetijskega ministrstva. V odnošajih naše države napram drugim državam je njegova stalna skrb, da se zavzema za vedno večji napredek naše zunanje trgovine. Ministrstvo za trgovino in industrijo ima veliko dolžnost, da izvojuje naši kraljevini v gospodarskem svetu Evrope ono mesto, ki ji po važnosti njenega gospodarstva pripada.
Vsi poslanci so napeto sledili stvarnim in nepristranskim izvajanjem ministra g. dr. Kra-merja in burno odobravali njegove tehtne besede.
Ustanavljanje sreskih in kraievnih organizacij JRKD
Č r n o m e 1 j, marca.
Predzadnjo nedeljo se je vršil v Lacknerjevem hotelu občni zbor sreske organizacije nove stranke za črnomeljski srez. Zborov; nje je vodil župan g.'Karel Muller. Prisrčno pozdravljen, je iz-pregovoril ravnatelj g. Anton Jug iz Ljubljane, lin .očrtal razvoj našega političnega življenja od (osvobojenja naprej, orisal delo narodne skup-
fčine in prešel na ustanovitev nove vsedržavne tranke, ki naj združi državljane dobre volje brez tozira na prejšnjo strankarsko pripadnost.
Razvila se je živahna razprava, po kateri je bil pri volitvah izvoljen sreski odbor. Izvoljeni so bili gg.: za predsednika Karel Muller, za podpredsednika Josip Fabjan, za tajnika Josip Var-dijan, za blagajnika Josip Peršak, za odbornike Spiro Vrankovič, Janko Strugar (vsi dosedaj .imenovani iz Črnomlja), Jakob Springer iz Pe-itrove vasi, Janez Butala iz Butoraja, Peter Mat-kovič iz Golka, Jože Štrucelj iz Gribelj, Janko .Miiller iz Loke, Alojzij Stonič iz Doblič, Anton Sever iz Semiča, Stanko Novak iz Preloke, Jurij Šute iz Brezovice, Jože Šmalc iz Laz, Mate Petek iz Velikih sel, SteVo Vrlinič iz Bojancev in Maks Lateiner iz Koto.
Član banovinskega sveta g. Evgen. L o v š i n je poročal o raznih aktualnih vprašanjih črno-meljskega sreza, zlasti o elektrifikaciji, o kmetijski šoli v Črnomlju, o kuluku, o vinogradništvu, posebno obširno pa o pomožni ak '-i j i za črnomeljski srez. Razvila se je živahna razprava, ki jo je zaključil šolski upravitelj g. Saša D o m i n k o z zahvalo poročevalcem in s pozivom na složno delo za blagor vsega naroda in vse države. Predsednik
g. M u II1 e r je zaključil skoro tri ure trajajoče
uspelo zborovanje.
* * *
Kočevje, marca.
Pred kratkim so se zbrali v prostorih gostilne cUniona* v Kočevju zastopniki 39 občin kočevskega sreza, da ustanove sresko organizacijo nove stranke. Sestanku je prisotstvoval tudi sreski skupščinski poslanec, minister g. Ivan P u c e 1 j.
Po govoru predsednika sreskega akcijskega odbora g. Maksa K o s t a n j e v c a je poročal o programu stranke g. Blagajne iz Ljubljane.
Poročilo o političnem položaju je podal minister g. P u c e 1 j, poudarjajoč predvsem, da se kritike ne boji ilikdo, biti pa mora kritika stvarna. Zahteve, želje in potrebe je treba samo predložiti in če so utemeljene, se jim bo gotovo ugodilo. Glavno načelo sedanje gospodarske politike je štednja, ki jo hoče izvajati vlada na vseh poljih. Dosedanja kriza tare našega kmeta dvojno in zato mu hoče vlada čim izdatneje priskočiti na pomoč. G. minister je naposled obljubil, da bo z enako ljubeznijo kakor do sedaj tudi vnaprej vpošteval želje svojih volilcev, o čemer mu bodo poročali zastopniki krajevnih organizacij. Pri vseh javnih poslih bodo posamezne krajevne organizacije imele besedo in jih je zato treba čimprej ustanoviti.
O zasedanju banovinskega sveta je poročal banovinski svetnik g. Ivan Rus iz Loškega potoka. Opozarjal je na predlog za odpravo kuluka, namesto katerega naj se uvedejo posebne bano-vinske doklade. Banovinski svetnik g. dr. Sajo-v i c je izpi'egovoril podrobneje o banovinski
samoupravi, njenem proračunu in kritju ter priporočal, naj se vsi volilci strnejo v čim močnejše vrste.
Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika sreske organizacije dvorni svetnik v pokoju in župan v Kočevju g. Maks Kostanjevec, za I. podpredsednika odvetnik g. dr. Hans Arko, za I. tajnika sreski šolski nadzornik g. Božidar Be-triani, za I. blagajnika g. Franc Huber. V širšem
' odboru je še 23 odbornikov.
* * *
Litija, marca.
V nedeljo je tudi litijski srez stopil v vrsto srezov, ki že imajo svoje organizacije JRKD. Ob veliki udeležbi zborovalcev iz vseh občin je o tvoril zborovanje litijski notar g. Mrevlje. Zboroval cem, ki so zastopali vse sle je, je banovinski strankin tajnik dr. Zajec podrobno očrtal strankine cilje. Zborovalci so bili posebno zadovoljni s tem, da se bodo vsa posredovanja vršila edino-le preko strankine organizacije Narodni poslanec g. Mravlje je poročal o delovanju narodne skupščine, govoril pa je tudi o pomenu in potrebi čvrste organizacije vsedržavne stranke. Na predlog učitelja g. Zupančiča je bil izbran kandidacijski odbor, obstoječ iz zastopnikov vseh obein. Ta odbor je po kratkem posvetovanju sestavil listo sreskega strankinega odbora, ki je bila na predlog banovinskega svetnika g. Birolle soglasno sprejeta. Odboru predseduje notar gospod Mrevlje, podpredsednika sta župan g. Grčar iz Zagorja in živinozdravnik g. Drolc iz Višnje gore, tajnik pa je litijski župan g. Lajovic.
Popoldne se je vršila ustanovna skupščina krajevne organizacije v Šmartnem, na kateri so poročali odposlanci banovin ske eksekutive gospod dr. Zajec, narodni poslanec g. Mravlje in banovinski svetnik g. Birolla. Zborovanje je bilo zelo dobro obiskano in je takoj priglasilo svoj vstop v stranko 95 občanov.
Ljutomer, marca.
V nedeljo 6. t. m. se je zbralo v ljutomerskem Sokolskem domu okrog 400 resnih mož in mlade-ničev iz vsega okraja, da osnuje jo sresko organizacijo nove vsedržavne stranke. Ljutomerčani in okoličani so se na ta važni dogodek temeljito pripravili. Plodno so izkoristili čas po volitvah in so dosedaj osnovali v okraju že 18 krajevnih organizacij JRKD.
Soteščan:
Pod križem trpljenja
(Povest iz povojne dobe.)
III.
Zapotje je po dveh letih napredovalo za eno stavbo. Na koncu vasi je zrasla nova hišica, ki jo je postavil Lužar, Povirkov hlapec. Po dolgih tridesetih letih neprestane službe si je zaželel miru in počitka. Prihranil si je toliko denarja, da je začel graditi dom na zemljišču, katero mu je podaril Povirk, njegov dolgoletni gospodar. Merilo je le nekaj oralov in je preostalo od stav-bišča še zemlje za njivico in vrtiček.
Ko mu je zmanjkalo prihrankov, se je obrnil na sosede, ki so mu radi pomagali. Ta mu je dal lesa, drugi ga je pripeljal, tretji mu je opravil kako delo. Vsak ga je podprl, kolikor je mogel; liihče ga ni robato odslovil. Zapotci so bili dobri ljudje in so radi podpirali drug drugega v potrebi.
Hišica je bila zunaj lično pobeljena in krita z <ipeko. Sobe je dal celo poslikati — dokaz, da je imel Lužar precej denarja. Kje ga je dobil, pa fosedje niso vpraševali. «Prislužil si ga jej, so menili in to je držalo.
Lužar je svojo hišico hitro izdelal in jo opre-: mil s čednim pohištvom. Manjkalo mu je samo še pridne gospodinje. Na ženitev doslej ni mislil,
ker ni imel svojega ognjišča, Pri Povirku je imel vso oskrbo kakor član družine. Zdaj pa je bil sam in si je zaželel tovarišiee, da bi mu kuhala in prala. Brez gospodinje si ni mogel misliti pravega doma.
Prve dni se je v svoji hiši silno dolgočasil. Tedaj je v duhu prehodil vso okolico in ugibal, kje bi našel pripravno gospodinjo. Deklet je bilo na izbiro; najti pa ni mogel takšne, kakršno si je bil zamislil. Mlade ni maral, pa tudi stare niso bile po njegovem okusu. Ogreval se je za žensko srednje starosti, ki bi imela tudi nekaj pod palcem. A težko je bilo priti do take neveste.
Tedaj se je spomnil Streharjeve Ane. Videl jo jo je vsak dan, ko je šla od maše. Ta ima denar že na kupu in po materi bo podedovala. Res ima že svoja leta, a vendar je še čedna in kar je največ — takšna, kakršna je, bo ostala. Mlade cvetke hitro ovenejo, ako jih potrgaš in deneš na solnce. Stare pa kljubujejo mrazu in vročini. Mladi ljudje so navadno nežni in mehki. Čim bolj se človek stara, tem bolj se utrjuje.
Streharjeva Ana je skoro že prekoračila srednjo starost. Glava ji je lezla že nekoliko naprej, tudi hrbet se je pripogibal. Tako je vsaj hodila iz cerkve — morda tudi zato, da bi bolj slovela njena ponižnost. Ved.ela je nekaj modrih izrekov, po katerih je urejaia svoje življenje. Ponosna je bila, ako ji je uspelo, in prezirala je druge, katere je vzela na piko. Kdor se ji je zameril, temu ni mogla pozabiti. Celo pri domačem župniku ni
poznala izjeme. Bila je zelo čudna ženska; težko ji je bilo ustreči in jo zadovoljiti.
Vse to je Lužar o nji že slišal, a ga ni prav nič motilo. Znano mu je bilo, da se doma ne razumejo — tudi na to ni polagal posebne važnosti. Ostal je samo denar, vse drugo se je umaknilo. Tudi ljubezen — saj ni vajen, da bi ga kdo vedno lizal in božal. Česar mož ni okusil, tega tudi ni znal prav ceniti. Petdeset let je dočakal brez objemanja in poljubovanja. Koristilo mu je le to, kar si je bil prihranil. In tako pojde tudi naprej po stari poti.
Ana je rojila Lužarju vedno po glavi. Izdelal je bil že načrt, kako se ji bo dostojno približal. Zaleteti se ne sme, da se ji ne zameri. Preveč* vode ni varno spustiti na mlin — kolo se mora počasi zavrteti. Beseda mora dati besedo postopno brez usiljevanja. Tako bo hitro izvedel, koliko je ura.
Nekega jutra je šla Ana pozno od maše. Z Lojzo sta se zvečer zopet ostro sporekli, zato je morala iti zjutraj k spovedi in k obhajilu. Ne zaradi odpuščanja, marveč iz pristnega hinavstva. Čim bolj je sovražila Lojzo, tem više je dvignila reke in molila: «Gospod, zahvalim te, da nisem taka ... Udari jo tja, kjer bo najbolj občutila ...»
Lužar se je nastavil pred hišo na stezo, koder je hodila Ana od maše. Brskal je z grabljami po pesku, ki ga je nasul okrog hiše. Brez dela ni hotel stati, da ne porečejo: <Nalaše jo je čakal...» Prezgodaj se ne sme pokazati, da mu ne bodo

------------- «DOMOVINA»
Namesto sreskega poslanca g. Jakoba Zemlji č a, ki je bil zaradi proračunske razprave zadržan v Beogradu, se je udeležil zborovanja poslanec ptujskega sreza g. Lovro Petovar in v daljšem poročilu očrtal politični položaj in delo naših poslancev.
Za poslancem g. Petovarjem, čigar govor je bil sprejet z velikim odobravanjem, je poročal član banovinskega sveta g. Skuhala o proračunskem zasedanju banovinskega sveta. Razvila se je nato živahna razprava, med katero so prišle na. razgovor vse zadeve, ki se tičejo splošno slovenskega kmeta in še posebe prebivalstva v ljutomerskem srezu. Razpravljali su o osnovnošolskem zakonu, ki nalaga občinam prevelika bremena, o kuluku, o pravilniku za izvoz živine in o drugem. Narodni poslanec g. Pe.ovar je pokazal, da je točno poučen o vseh teh rečeh in je sproti odgovarjal govornikom.
Drugi del zborovanja je bil posvečen vprašanju strankine organizacije. Tajnik pripravljalnega sreskega odbora g. L u b o j je mogel s ponosom ugotoviti, da je v srezu organiziranih že 1926 članov, kar predstavlja skoro eno četrtino vseh vpisanih volilcev. Krajevna organizacija v Apačah ima včlanjenih celo že 45 odstotkov vseh volilcev. Skupaj je v srezu že 18 krajevnih odborov. Z enakim zadoščenjem je mogel blagajnik, živinozdravnik g. Š k o f, sporočiti, da so vsi člani že plačali članarino.
Soglasno in z odobravanje.n je bila nato sprejeta resolucija, ki izraža med drugim željo, da se razpuste karteli, odpravi banovinski kuluk, črtajo razne fevdalne predpravice, da se pri elektrifikaciji banovine vpošteva tudi ljutomerski srez, da se preosnuje šolski zakon in izpremeni uredba glede širine koles na kmetskih vozovih, da se čimprej izvrši preosnova občin iu tako naprej. Resolucija naposled predlaga, naj stranka izpremeni svoje sedanje, za naše razmere ne-prikladno ime.
Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen g. Fran Skuhala, za podpredsednika postajni načelnik g. Avgust Lukačič in odvetnik g. dr. Lenart Boezio, za tajnika g. Fran Lubej, za blagajnika g. Alojzij Škof, za kmetijskega poročevalca g. Jakob Znidarič in za prosvetnega poročevalca g. Fran Karbaš.
* * *
Metlika, marca.
Metliški srez si je predzadnjo nedeljo dopoldne ustanovil svojo organizacijo JRKD. Zboro-
Št. 32
Stran 3
vanje se je vršilo v občinski pisarni. Otvoril ga j je g. Ivan M a 1 e š i č, ki je predlagal za predsednika zborovanja banovinskega svetnika g. Martina Bajuka iz Božakova.
Živahno pozdravljen, je g. B a j u k sprejel predsedstvo, nato pa je ravnatelj g. Jug iz
j Ljubljane v svojem govoru očrtal politični položaj. Dotaknil se je hude gospodarske krize, ki je
Že v otroških letih morate misliti na stalno negovanje zob s Chlorodont zobno pasto. Tuba 8 Din.
Schichfov

Veliko belejše ko
beli golobi, ' zato si po večkrat
pravilo ponovi:
Raztopi Radion v mrzli vodi.
Kuhaj v raztopini perilo 20—30 minut.
Izpiraj perilo najprej v gorki, potem v mrzli
vodi.
■ strgali ,korenjčka'. Nerodno bi se mu videlo, ako bi mu takoj prvič spodletelo.
Ana je prišla mirno in mu voščila dobro jutro.
I Gledala je potuhnjeno v tla, kakor je bila njena navada. Obraz ji je tičal globoko v senci pisane ; rute. Potegnila jo je navzdol na oči, s tem je hotela prikriti svojo zvedavost. In vendar je videla vse daleč okrog sebe. Vsak dan je prinesla domov nove marnje.
«Pa si dolgo molila>, je dostavil Lužar potem, ko ji je odzdravil. I. «Jutranje ure naglo minejo ...»
Ana ni rada govorila o svojih opravkih. Brž : je obrnila besedo in rekla: «Čedno hiš:co si napravil.>
«Pa me tudi stane», je odvrnil. «Koliko truda » in denarja!»
«Hišo pa le imaš. Oh, ko bi jo jaz imela!»
Lužar jo je sočutno pogledal. Toliko da ni rekel: «Smiliš se mi, sirota!»
Kdor se je znal obnašati, ta se je Ani hitro prikupil. Med temi je bil tudi Lužar. «Boštjan», ga je poklicala po imenu — dokaz, da mu zaupa. «Kako bi bila srečna, ako bi imela hišico, da ne bi bila drugim v napotje ...»
To so bile besede, iz katerih je šinila iskra v srce priletnemu Boštjanu. Star panj se je vnel in pričel goreti. Svojih občutkov seveda ni mogel spraviti v besedo. Jezik mu je bil okoren, z ženskami ni znal občevati. Od samega veselja ni mogel govoriti.
Ana je morala zopet začeti. «Boštjan, kdo bi bil mislil, da nas boš tako posekal!»
«Nič posebnega ni...» se je ponižal, da bi bil povišan.
«Hm, kaj da ni? Najlepšo hišico imaš in na najbolj pripravnem kraju.>
« Vsega pa le nimam...» je žalostno omenil.
«Moj pog, kaj pa še vendar hočeš?» se je vzne-jevoljila.
«Pridne gospodinje mi je treba. Sam ne morem biti.»
«0ženi se! Cemu pa eakaš?>
«Hm, čakam ... Moram ...»
«Zasuči se, zasuči. Nikar ne odlašaj!»
«Ana.> — Boštjan se je opogumil. «Ali ti hišica res ugaja?»
«Res, res», je potrdila. «Ne bom ti lagala .. .>
«Iir pa da hrepeniš po tihem in mirnem kotičku ...?»
<d seveda. Čemu me vprašuješ?»
«Zato, ker...» Ni se upal popolnoma izgovoriti.
Ženišče je zaslutilo. Pobožno je povesilo glavo in nekoliko zardelo. Boštjan pa se je osrčil: «Ana, ali hočeš biti moja žena?»
«Ne veno, je zategnila v namišljeni zadregi.
«Odloči se, ako ti ugajam. Prva si, katero sem zasnubil...»
«Prva!» To ji je prijetno zazvenelo. Popravila si je ruto, zakaj na obrazu so se ii risale poteze tihega veselja.
«Ali liočeš?> je ponovil vprašanje. «Reci, kar misliš...»
«Matere ne morem zapustiti... Kdo jim bo stregel?»
«K nam naj pridejo. Dovolj je prostora...»'
«0 tem se moram z njimi pomeniti...»
«Prav. Pa se kaj oglasita!>
Ana je pospešila korake. Hoja ji je bila lahka in gibčna, tudi hrbet si je zravnala. Doslej še ni šla iz cerkve s tolikim ponosom.
Na pragu je srečala Lojzo in se jo lotila: «No, /.daj boš pa sita! Sama se boš šopirila ko petelin na gnoju ...»
Lojza je bila radovedna zakaj, a jo ni hotela vprašati. Zvedela je šele potem, ko je Ana glasno, pripovedovala materi: «Proč pojdeva. K Lužarju v novo hišo ...»
Trajalo je precej časa, preden ji je dopove* dala. «Boštjan me je vprašal, ali bi hotela... Moder človek je in prijazen... Hišica je kakor škatlica ... Tam bo mir in zadovoljstvo ...»
«Oho, glej no, glej!> Mati je bila kar zadovolj. na. «Kdaj pa sta se pogovorila?»
«Ustavil me je, ko sem šla iz cerkve..
«Kdaj bosta pa zavezala ?>
«Kadar bom hotela. Ali pojdele z mano?»
«0h, kako rada! Pomisli, kolika milost! Bog je naju uslišal.. .>
«To sem izmolila... Ne veste, kako me je nagovarjal ...»
«Kako pa je rekel ?»
Hči ji je morala iznova pripovedovati.
zavladala po vsem svetu. V nadaljnjih izvajanjih je govoril o pomenu in o nalogah nove stranke.
Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor sreske organizacije JRKD gg.: za predsednika Julij Ko-pinič iz Metlike, za podpredsednika Martin Plut iz Gornje Lokvice in Djuro Dučič iz Radatovičev, za tajnika Lojze Franz iz Metlike, za blagajnika Leopold Gabrijan iz Metlike, za odbornike pa: Ivan Malešič in Slavko Pretnar (Metlika), Peter Pezdirc (Krasine), Janez Pečarič (Curile), Ivan Guštin (Drašiči), Franc Košir (Suhor), Janko Reba (Dragoševci), Ivan Konda (Praproče), Andrej Pance (Gradac) iu Anton Kramaric (Rado-vica); v nadzorni odbor so bili izvoljeni gg.: Jožef Kambič, Anton Rajni er in Leopold Knapfl (vsi iz Metlike).
G. Martin B a j u k je poročal nato o banovin-skem proračunu in o poteku proračunskega zasedanja banovinskega sveta.
* * *
Ptuj, marca.
Udeležba odposlancev pri ustanovitvi sreske organizacije JRKD v ptujskem Narodnem domu je bila velika in je potek zborovanja spričeval veliko politično zrelost ptujskega sreza. Skupščino je otvoril predsednik pripravljalnega odbora, g. dr. S e 11 č a r, za njim pa je podal svoje poročilo narodni poslanec g. P e t o v a r, ki je po orisu splošnega političnega položaja z zborovalci razpravljal o vsem, kar se tiče v prvi vrsti ptujskega sreza. Na predlog g. dr. F e r m e v c a je sprejel zbor tudi resolucijo za obstoj ptujske gimnazije. Prav tako so se zborovalci zavzeli tudi za obstoj meščanskih šol.
Zatem je bil izvoljen sreski odbor JRKD pod predsedstvom g. dr. Mateja S e n č a r j a, odvetnika v Ptuju.
* * *
Rakek, marca.
Ustanovna skupščina sreske organizacije 'JRKD za logaški srez se je vršila predzadnjo nedeljo. Skupščini sta prisotstvovala tudi poslanec g. dr. Stane R a p e in tajnik začasne banovinske eksekutive JRKD g. Zajec, vodil pa jo je notar g. T a v z e s iz Logatca, ki je bil naposled tudi Izvoljen za predsednika sreskega odbora. Narodni poslanec g. dr. R a p e je poročal o delu v narodni skupščini, pojasnil razne zadeve, ki so se že rešile, odnosno ki še čakajo na rešitev, z zborovalci pa je razpravljal tudi o vseh vprašanjih, ki se tičejo sreza, kakor na primer o po-
vračilu škode obmejnim posestnikom, o prevozu lesa iz gozdov dvolastnikov, o razdelitvi cenene koruze in pšenice.
Nedeljo poprej pa se je vršil ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD za vasi Laze in Jakovico. Zborovanje se je vršilo v novem Gasilnem domu v Lazah, otvoril in vodil pa ga je g. P e t r i č. Narodni poslanec g. dr. R a p e je pri-sotstvoval tudi temu zborovanju. Izvoljenemu krajevnemu odboru predseduje g. Emanuel Pe-trič, podpredsednika pa sta g. Ivan Kermavner iz Laz in g. Ivan Jurca iz Jakovice.
čena za nezaposlene delavce, je vse premajhna. Zato bo treba
* * *
S 1 o v e n j g r a d e c, marca.
V nedeljo so iz vseh občin prihiteli v slovenj-graški Sokolski dom zaupniki k ustanovitvi sreske organizacije JRKD. Zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora, meščansko-šolski ravnatelj g. Ferdo Šentjurc, in podelil najprej besedo narodnemu poslancu g. dr. Vošnjaku, ki je poročal o delovanju narodne skupščine. Banovinski svetnik g. dr. Bratkovič je poročal o sejah banovinskega sveta, v imenu mariborske JRKD pa je zborovalce pozdravil strokovni učitelj g. Robnik.
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik meščanskošolski ravnatelj Šentjurc, podpredsednik odvetnik in šoštanjski župan dr. Mayer, tajnik privatni uradnik Fišer, blagajnik dimnikarski mojster Hmelina in ostali odborniki iz Šoštanja, Velenja, Šmiklavža in drugih občin.
Politični pregled
Dne 9. t. m. se je v narodni skupščini obravnaval proračun ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Razpravo je otvoril
minister g. Ivan Pucelj z daljšim govorom,
v katerem je zlasti poudarjal potrebo borbe proti nezaposlenosti. Bremena socialne zaščite so sicer res občutna, zato pa neobhodno potrebna za zaščito delavskih slojev. Brezposelno zavarovanje pri nas še ni uvedeno; to je še bolj poostrilo naš gospodarski položaj. Po statističnih podatkih je naraslo število nezaposlenih delavcev v poslednjih mesecih minilega leta na 70.000 do 80.000. To je ogromno število, ako pomislimo, da pri nas nimamo velike industrije. Podpora, ki je dolo-
Sosedje so stikali glave, ko sta krevsali mati iu Ana proti Lužarju v skrivnostnem pomenkovanju. Menili sta se o denarju. «Lužar je pameten in prebrisan*, sta ga hvalili. «Terno je zadel, terno ...»■,
'«Pa še kakšno! Obe odtehtava najbogatejšo nevesto.. .>;
Tako se je ponašala Ana v zavesti svojega bogastva in v nadi, da bo po materi vse podedovala. Stari ljudje so vajeni skromnosti in si niti potrebnega radi ne privoščijo.
Boštjan jima je prišel nasproti. Lizal se je ,Ani pa tudi starki, kar se mu ni podalo. Govoril je, kot bi vezal otrobe. Kar je povedal narobe, itnu je popravila mati, ki je vedno prav zasukala. Hišo je ogledala od zunaj in od znotraj in neprenehoma hvalila. Starica je znala hvaliti pa tudi grajati, kakor je pač kazalo.
Blizu Lužarja je stala stara Povirkova hruška. V njenem visokem vršičju se je ves čas drla vrana in gledala pred hišo. Boštjan se za to ni zmenil; jezilo pa je Streharjevo mater, češ, da oznanja nesrečo ...
«Bežite, bežite!* — Tudi Ana ni mogla tega verjeti.
«Če pa rečeni, ker imam izkušnje.* — Starka se ni dala ugnati, čeprav je ugovarjal Boštjan, kateremu se ni rada zamerila. Saj jo bo rešil iz brloga, kot je imenovala Streharjevo kamro. Tam je tako tesno in vlažno, tukaj pa vso nov6, zračno £0 prostorno. Da bi le vrana kaj ne pomenila!
Ano je skrbela samo še pot v župnišče. Župniku Andreju še ni pozabila, kako jo je ozmerjal zaradi sveče. Od takrat ga ne more videti; kadar ga pogleda, ji udari kri v možgane. Celo ako se ga spomni, jo napade kaka bolezen.
Vse to je bilo treba premagati, ako hoče postati samostojna gospodinja. Tudi Lužar se ni rad sukal okrog gospodov. Vendar sta se morala odločiti. Nekega jutra po maši sta jo ubrala v župnišče. Župnik se je začudil, ko sta mu raz-odela svoje želje. Rekel pa ni nič; Bog varuj, da bi razdiral. Zaradi Lojze se je zdržal vsake opazke. Sitnica ji je neprenehoma grenila življenje.
Župniku ni bilo težko uganiti, kaj je zbližalo ta dva človeka. Boštjan se je polakomnil denarja. Morda je zabredel v dolgove in se ne more drugače rešiti. Ako bo morala Ana zaradi tega trpeti, naj obrne za pokoro. Nekaj kazni je pač zaslužila.
O Boštjanu niso ljudje nič slabega govorili. Njegova prva mladost jim ni bila znana, ker je prišel v Zapotje kot dorasel mladenič. Dokler je služil pri Povirku, ni mnogo govoril. Nikdar se ni nastavljal, da bi mu bil kdo ponudil kozarec vina. Šele ko se je osamosvojil, se je pridružil sosedom. Hiša mu je dajala veljavo.
(Konec prihodnjič.)
Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe?
povečati izdatke za nezaposleno delavstvo.
Določeno je bilo, da se obremenijo delodajalci iu delavci za 3-6 odstotka dnevne zavarovane mezde* Na nezaposlenost vpliva pri nas tudi dejstvo, da se naši ljudje sedaj le s težavo izseljujejo v inozemstvo in se celo mnogi stari izseljenci zopet vračajo v domovino.
V pogledu zdravstva je ministrstvo doseglo že lepe uspehe in s tem pripomoglo tudi k po-vzdigi prosvete na kmetih.
Nujno je vprašanje siromašnih krajev. Vlada je računala z bedo v teh krajih in je poslala kot prvo pomoč v te kraje 1879 vagonov življenjskih potrebščin. Dravska banovina je dobila 20 vagonov. Pomagali so pa tudi Rdeči križ in druge človekoljubne naprave. Vlada je izdala v to svrho nad 20 milijonov.
Načrt za bodoče delo je velik. Na žalost pa gospodarske razmere ne dovoljujejo nove obremenitve gospodarstva. V prvi vrsti bo izvedena in izpremenjena zakonodaja o zavarovanju delavcev, tako da se bodo stroški za upravo zmanjšali. Na ta način se bodo dala znižati tudi socialna bremena. Vsaj v Sloveniji bo treba izvesti zavarovanje za starost in onemoglost. Borze dela bodo morale skrbeti za nezaposlene delavce. Rešiti bo treba stanovanjsko vprašanje, ki obremenjuje manj imovite sloje, posebno uradniški stan. Računati bo treba pri tem tudi z upravičenimi zahtevami hišnih lastnikov. Dopolniti bo treba tudi izseljenski zakon. Govor ministra g. Puclja je bil sprejet z velikim odobravanjem.
Finančni odbor senata je te dni razpravljal o državnem proračunu in je bil
proračun po daljši razpravi v načelu sprejet. Nato se je naslednjega dne pričela podrobna razprava, ki se je končala 14. t. m. s sprejetjem proračuna v podrobnostih. Finančni odbor senata ni proračuna, kakor ga je odobrila narodna skupščina, prav nič izpremenil. Proračun se zdaj obravnava še na sejah celotnega senata.
Bolgarska se nahaja v hudih finančnih stiskah. Pred dnevi se je vršila seja bolgarskega ministrskega sveta. Predsednik vlade je na seji pre-čital brzojavko posebnega bolgarskega odposlanstva, ki se mudi v Parizu ter se pogaja za znižanje obrestne mere bolgarskih predvojnih posojil. Po poročilu odposlanstva pa ni bilo mogoče doseči niti najmanjših ugodnosti. Zaradi tega je ministrski svet po daljšem posvetovanju sklenil, da ustavi bolgarska državna blagajna s 15. t. m. vsa plačila za inozemske dolgove, kar se je tudi zgodilo.
Te dni so se v Ženevi sestali zastopniki po-dunavskih držav, posebno Male antante, da razpravljajo
o načrtu francoskega ministrskega predsednika Tardieuja za ureditev srednjeevropskih vprašanj.
V načelu je bilo sklenjeno, da se skliče podonavska konferenca za 14. maja v Ženevo. Na tej konferenci se bodo obravnavala vsa vprašanja, ki so v zvezi s tesnejšim gospodarskim sodelovanjem podunavskih držav. Pariški «Temps» je objavil uvodnik, v katerem se ukvarja z vprašanjem po-dunavske zveze in zatrjuje, da so sedanja prizadevanja prvi korak k ustvaritvi Vseevropske zveze.
V nedeljo so se vršile v Nemčiji volitve državnega predsednika. Potekle so volitve v splošnem mirneje kakor s'3 je pričakovalo, vendar pa je v posameznih krajih' prišlo do hudih izgredov, ki so zahtevali ve<5 ranjenih in osem mrtvih.
Največ glasov jc dobil Hinflenburg, in sicer okroglo 18,600.000. Ostali kandidati so dobili (v okroglih številkah): Hitler 11,30)0.000, Tlifeliiiann 4,900.000. iMsteiberg 2,5.00.000, VVinter
nekaj nad 110.000, a nekaj nad 8C00 glasov je bilo razcepljenih. Hindenburg sam je dobil nekaj manj kakor polovico vseh veljavnih glasov, to je 49-82 odstotka. Ker more biti predsednik izvoljen le z nadpolovičnim številom glasov, se bodo vršile ponovne volitve 10. aprila, pri katerih bo, kakor vse kaže, izvoljen Hindenburg.' Pri drugih volitvah bo za izvolitev zadostovalo največje število glasov in ne bo potrebna nadpolovična večina.
Urad Društva narodov je sestavil resolucijo, ki se glasi: «Ustanovi se poseben odbor, ki
bo imel nalogo rešiti kitajsko-japonski spor. Odbor mora čimprej predložiti Društvu narodov poročilo, da so ustavljene vse sovražnosti in da so se japonske čete umaknile iz Šanghaja in tudi iz Mandžurije. V nasprotnem primeru bo pozvano haaško mednarodno razsodišče, da poda svoje mišljenje.« Ta resolucija mora še biti sprejeta od seje Društva narodov.
Po uradnem poročilu iz Mukdena je mandžur-ski državni svet, ki vodi začasno upravo od Japoncev proglašene nove države, odobril zahtevo bivšega kitajskega cesarja Pujija, da postane cesar Mandžurije. Ponudbo, da postane predsednik republike, je Puji odklonil. Tako je Mandžurija postala monarhija.
Bivši kitajski in novi mandžurski cesar Puji je prispel te dni v mesto Čangčun. Vse mesto je bilo slavnostno okrašeno in ogromne množice so priredile
vladarju navdušen sprejem.
Ko se je novi cesar vozil po ulicah, so tvorile varnostni špalir japonske čete.
Kmetijski pouk
NAPRAVA STANOVITNEGA SADJEVCA.
Pravkar je izšla v založbi Kmetijske družbe knjižica pod gorenjim naslovom. Knjižica prinaša na 34 straneh toliko pouka, da ne bo nikomur žal, če si jo nabavi, saj stane le 5 dinarjev s pošt-inio vred in se naroča pri Kmetijski družbi v Ljubljani.
Dobro vemo, da je marsikateremu sadjarju v sedanjih hudih časih trda tudi za en sam dinar. Vemo pa tudi, da sta se sadjarstvo in naprava sad-
jevca zadnja leta tako razširila, da je kar ni kmetije, ki bi je to vprašanje ne zauimalo. Zato hočemo tudi mi izpregovoriti nekaj besed k napravi sadne pijače.
Sadjevec je alkoholna pijača, ki je še najmanj škodljiva zdravju, če jo uživamo po pameti. Kdor je že pil kdaj res dober jabolčnik, bo kmalu opustil vse druge pijače. V dobrih časih je bila kar sramota, če je kdo pil v gostilni ceneni jabolčnik (6 Din za liter), danes se pa po nekih krajih (na primer v Savinjski dolini) iztoči več jabolčnika kakor vina. Kakor kažejo dosedanje izkušnje, je delovala ta preusmeritev, ki jo je narekovala gospodarska kriza, zelo ugodno tudi na ponašanje pivcev. Vesele pesmi brez kletve in pobojev, to je vrlina jabolčnika.
Da se ni mogla drugod tako prikupiti ta koristna pijača, je vzrok le v dejstvu, da ljudje ne znajo ne pripravljati in ne shranjevati te pijače. Glavne napake slabega jabolčnika so tele: nezrelo in gnilo sadje, nesnažne stiskalnice in zanemarjena (plesniva in smrdljiva) posoda.
Dognana reč je, da pijača iz žlahtnega sadja nikoli ne doseza v okusu in trpežnosti pijače iz nežlahtnega sadja. Pijačo iz žlahtnega sadja je treba že v jeseni in čez zimo popiti, ker se na pomlad kaj rada pokvari. Ce vidimo, da se hoče sadjevec potegniti ali cikniti, je treba takoj s kraja, ko smo opazili prve znake bolezni, povečati odstotek alkohola v pijači, da zavremo razvoj škodljivih gliv,'ki provzročajo bolezni sadjevca. Na hektoliter prilijemo pol do tri četrt litra čistega vinskega špirita, ki ga rabijo ponekod za izdelavo ruma in likerjev. Nikoli ne smemo pridajati smrdljivega gorilnega špirita (Brennspiritus), ker bi tako povsem pokvarili pijačo.
Komur je kolikor mogoče, naj si nabavi sam svojo stiskalnico in naj gleda, da jo bo vedno temeljito s kropom in sodo očistil pred rabo in po njej. To ni nepotrebno delo, temveč je važen pogoj za res dobro pijačo. Nikoli ne smemo pustiti sadjevca dalje na drožah, če se je že očistil, ker se taka pijača prav rada pokvari.
Največjo pažnjo pa moramo posvetiti stanju sodov, saj je ta posoda odločena, da bo ležala v njej pijača vse leto. Ce sami ne znamo odpraviti plesnivih in očistiti skisanih sodov, moramo te dati sodarju, da jih temeljito očisti in izkuha.
Le če bomo ravnali po teh temeljnih navodilih, bomo pridelali tako sadno pijačo, da bo šla
nam v tek in jo bomo 9 ponosom ponudili vsakemu, tudi izbirčnemu gostu.
Sejmi
21.	marca: Zigarski vrh, Velika Pirešica, Bogo-jina, Moravče, Kočevje, Šmarjeta (laški srez). Višnja gora, Studenec-Ig, Poljčane, Sv. Trojica, Cankova, Dravograd, Kranjrka gora, Šmarje pri Jelšah, Rogatec.
22.	marca: Črnomelj, Metlika, Šmartno ob Paki* Grahovo, Lesce.
23.	marca: Žužemberk.
24.	marca: Rajhenburg, Konjice, Veliku Miaševo, Laško, Št. Vid-Stična, Ljutomer.
25.	marca: Lemberg.
26.	marca: Dobova-Mihalovec, Teharje, Lukovica, Tržič, Dole, Sv. Lenart.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili v valuta h t 1 ameriški dolar za okrog 56 Din; v devizah: 100 nemških mark za 1341 do 1352 Din; 100 italijanskih lir za 291-72 do 294-12 Din;
1 ameriški dolar za 56-22 do 56-50 Din; 100 francoskih frankov za 222-42 do 223-54 Din; 100 češkoslovaških kron za 167-20 do 168-06 Din.
Vojna škoda se je trgovala po 240 Din, investicijsko posojilo pa po 62 do 64 Din.
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na zadnjem mariborskem živinskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: debeli voli 4-25 do 5 Din, poldebeli voli 3 do 3-75 Din, plemenski voli 2-50 do 3-50 Din, biki za klanje 2-50 do 4 Din, klavne krave debele 2-25 do 3-50 Din, plemenske krave 2-50 do 2-75 Din, krave klobasarice 1-25 do 2 Din, molzne in breje krave 2-50 do 3 Din, mlada živina 3-25 do
4-50	Din, teleta 4 do 5 Din. Na ^čerajšnjem ljubljanskem živinskem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: voli I. vrste po 5 do
5-50	Din, II. vrste po 4 do 5 Din, III. vrste po 3 do 4 Din, krave mlekarice po 4 do 4-50 Din, krave klobasarice po 2 do 3 Din, teleta po 5-50 do 6-50 Din.
MESO IN MAST. Prvovrstna govedina je na ljubljanskem trgu kakor v mesnicah po 10 do
Ivan Albreht:
Mora
«Bog ve, ali je res, kar je pravila Mina*, je premišljal fant in jel s krepkim zamahom kositi. Zinka, ki je davi še koprnela po druščini, je bila sedaj že tolikanj utrujena, da ji je bila ljuba samota. Dočim je drugod zvenel smeh in se je vrstila šala za šalo ter se glasila pesem za pesmijo, je bil Nace kakor bor. Samo padajoča trava je pošumevala kraj njega in kosa je zvenela. Zaradi tega je bila Zinka skoro nevede zmeraj v njegovi bližini.
«Pa je imela le res Cinclja prav*, se je veselila Hojnikova, ki je skrivaj venomer oprezovala za bratom in za Tršarjevo. Tudi sicer so dekleta opazila, kako Zinka vse dopoldne razstilja samo ja Nacetom.
«Kako so le neki mogli v Golševem-zvariti take besede o njej?* je šepnila sloka mladenka Zalki, ki se je tudi sama čudila.
«Jih menda res zgolj grize zavist*, se je nasmehnila družici in izkušala s pogledi opozoriti Nandeta na sestro. Tršarjev ji je kmalu z jasnim vriskanjem potrdil, da jo razume.
«Le ni Zinka tako neumna, kakor sem se bal*, je bil vesel v mislih in delo mu je šlo odslej dokaj laže od rok.
Medtem se je spomnil Nace:
«Ali bomo letos kaj romali?*
«Pri nas se še nismo nič domenili*, je odvrnila Zinka. «Si ti že kam namenjen?*
Ilojnikovega je veselil dekletov mehki glas.
«Za trdno se še nisem odločil*, je izkušal pustiti odprtih več poti.
cNa Brezjah je lepo*, se je spomnila Zinka na romanja iz prejšnjih let.
«Bi šli pa na Brezje*, je bil brž pripravljen Nace.
«Ali pa na Višarje.*
«Kakor hočeš. Ali bi šla ti tudi?* jo je proseče pogledal on, a dekle v mislih ua svoje tajno gorje:
«Prav rada, saj upam, da pojde gotovo še Nande.*
«In bi romali lahko skupaj?* je vmes zadrhtel Nace.
«Zakaj ne!* je privolilo dekle in ni slutilo tisti hip, kakšna nebesa je odprla okornemu orjaku. Bil je tako zadovoljen, da mu je čisto vzelo besedo. Šele opoldne, ko je oče Blaž pripeljal kosilo za njimi in je na vozu košato sedela tudi Cinclja in za njo Domen, ki je v veselje vseh ženski za hrbtom kazal rožičke, se je Nace zavedel, da je prav za prav precej dolgo molčal.
«Kako hitro mine dopoldne*, se je začudil in bil vesel, ko je čul Zinko:
«Pri delu se res kar zavrti.*
«Ali ti nisem pravila?* se je primuzala Minka k bratu, ko so se spravljali h kosilu.
■ «Kaj boš pravila, ko nič ne veš*, je Nace odložil koso, a kljub pripogibanju ni mogel prikriti sestri zadovoljnega smehljaja.
Po obedu so dekleta po starem običaju razdelila- fantom šopke, ki so jih dotlej nosila na nedrijah.
«Nacetu ga daj*, je kakor duh zapovedujoče stopila gostačka k Tršarjevi. Zinka se je kakor voščenica upognila in izvršila uka.
Kosci so na to polegli v senco, kadili, kramljali in dremali, medtem ko grabljicam ni veljal ta odmor. Žlice iz rok in grablje v roke, pa so se razkropile po senožeti in pridno obračale venečo travo, da je bil vzduh naenkrat poln prijetnega vonja po svežem senu. Cinclja je prigrabila k Zinki iu Tršarjeva se je odinikala, dokler se nista oddaljili v kotličasto dolino.
«Ste ga kaj videli?* je zaprosila dekle.
Gostačka je prikimala:
«Drevi pride, je dejal.*
«Res?*
«Obljubil je», je ponovila Cinclja in spet jela grabiti v drugo smer, da jih ne bi kdo zalotil.
Zinki je gostačkiuo zagotovilo zdajci odvzelo vso bolj in gorje. <;Ljubim», je kakor molitev ponavljalo verno srce in si očitalo, da je po nedolžnem sumničilo dragega in verjelo hudobnemu natolcevanje in praznini govoricam. Drevi pride in bo njen. Naj reče Cinclja, kar hoče, ona mu bo v objemu vse razodela in povedala, koliko je pretrpela ta čas. Ker jo ljubi, jo bo rešil. Stopil bo k očetu in se pomenil z njim. Naj že misli oče karkoli, gospodu ne bo odrekel njene roke. Ce jo hotel, se bo še sama oglasila;

12 Din, drugovrstna po 8 do 10 Din, tretjevrstria po 6 do 8 Din. Prvovrstna teletina je po 14 Din, svinjina po 14 do 16 Din. Cena masti se suče okrog 15 Din, gnjati pa okrog 18 Din za kilogram. Dokaj cenena je poštrunovina, namreč po 6 do Dokaj cenena je koštrunovina, namreč po 6 do ki se drži na 20 Din za kilogram.
JAJCA. Zaradi snežnega vremena so se cene Jajcem zopet učvrstile tako, da se je nakupna cena zopet dvignila na 55 par. Na drobno se prodajajo jajca po mestih do 1 Din za kos.
Kratke vesti
Denarna nakazila naših izscljenccv. V naši ačilni bilanci zavzemajo poleg dohodkov od izvoza blaga najvažnejšo vlogo denarna nakazila naših izseljencev (zlasti iz Amerike). Ta denarna nakazila so se zadnja leta gibala med 700 in (100 milijoni dinarjev na leto. V minilem letu so denarna nakazila naših izseljencev zaradi svetovne gospodarske krize (predvsem v Ameriki) precej nazadovala. Po statistiki, ki jo je izdelala Narodna banka, so znašala lani ta nakazila 573 milijonov dinarjev nasproti 7:>9 milijonom v letu 1930. Zmanjšala so se torej za 166 milijonov dinarjev.
— Gostilničarska pivovarna v Laškem. V naših dnevnikih je bil objavljen te dni razpis gradbenih del Gostilničarske pivovarne, d. d., Laško. S tem se je približala uresničenju dolgoletna želja naših gostilničarjev po lastni pivovarni, ki jim bo omogočila točiti in nuditi svojim gostom res dobro pivo po ustreznih cenah. Obenem pa se je razblinil v nič dvom raznih nejevernih Tomažev, ki so dvomili nad uspehom započete akcije in zatrjevali, da so neugodne gospodarske prilike vzele zadnjo možnost za gradnjo pivovarne. Vztrajnost in vzajemnost gostilničarjev sta zmagali in danes ni več dvoma, da se bo v jeseni pričel dvigati dim iz dimnikov nove gostilničarske pivovarne v Laškem. Je to velik uspeh domačega obrtništva in njemu naklonjenih slojev, h kateremu se jim mora čestitati. Zdaj bodo gotovo tudi oni zamudniki, ki so z nezaupanjem gledali v Laško, prišli z denarjem na svetlo. ( = Važen gospodarski sestanek v Lescah. V soboto 12. t. m. so se zbrali v Lescah zastopniki mlekarskih zadrug vsega radovljiškega sreza na 'posvetovanje zaradi reorganizacije mlekarstva. Zborovanje je pozdravil prisotni sreski načelnik g. dr. Vidmar, nato pa sta podala poročili sreski kmetijski poročevalec g. inž. Rataj in banovinski
mlekarski uradnik g. Pavlica. Po poročilih se je razvila razprava, v katero sta posegla zlasti gg. Janez Jan iz Gorjj in Ivan Ažman, župan iz Hraš. Obravnavalo se je, kako naj se združijo mlekarske zadruge in kako naj se ustanovi na Bledu higienska mlekarna. Naposled se je izvolil pripravljalni odbor, ki naj pripravi vse potrebno za izvršitev načrta. Še istega dne na večer in v nedeljo zjutraj sta se vršila zbora kmetovalcev pri mlekarskih zadrugah v Podkorenu in Ratečah, kjer je govoril g. Pavlica o potrebi združitve imenovanih mlekarn.
= Uspel vinski sejem v Ljutomeru. Ljutomerska in gornjeradgonska podružnica Vinarskega društva sta priredili 9. t. m. v Strasserjevi dvorani v Ljutomeru vinski sejem in vinsko razstavo, ki je pokazala prvovrstnost ljutomersko-ormoških vin. Razstavljenih je bilo 299 vzorcev, in sicer iz Ijutomersko-ormoškega vinarskega okoliša 173, iz gornjeradgonskega 72 in iz štrigovskega 54. Vino je bilo od letnikov 1917., 1921.,. 1927., 1928., 1929., 1930., največ pa 1931. Prodanjh je bilo približno 1000 hI prvovrstnega vina. Nekatere kupčije se še bodo sklenile pozneje.
Zadružno gibanje pod Storžičem. V Gori-čah se je 8. t. m. vršilo zborovanje zaradi ustanovitve mlekarske zadruge, katerega se je udeležilo tudi odposlanstvo iz občine Trstenika. Na sestanku je govoril banovinski mlekarski strokovnjak g. Pavlica o mlekarstvu in mlekarskem združevanju. Po daljši razpravi so zborovalci sklenili osnovati mlekarsko zadrugo s sedežem v Goricah za občini Trstenik in Goriče skupaj. Da bo mogoče ustanoviti zadrugo, se je zahvaliti predvsem zdravilišču na Golniku, odnosno njegovemu ravnatelju g. Čeplaku, ki priporoča zadrugo kot dobaviteljico mleka in mlečnih izdelkov za zdravilišče. Banovinski odposlanec g. Pavlica je imel proti ustanovitvi zadruge mnogo pomislekov; ko pa je doznal za željo Golnika, je pristal na ustanovitev samostojne zadruge, kateri je obstoj na ta način mogoč. Vso pomoč je zadrugi obljubil tudi načelnik mlekarske zadruge iz Predoslja, g. Zupan. Za načelnika zadruge je bil izvoljen g. Karel Zaplotnik, posestnik v Goricah, ki je največ deloval za ustanovitev mlekarne.
= Šesttedenski zimski kmetijski tečaj v Veliki Dolini se je vršil minili mesec v gradu Mo-kricah pod vodstvom šolskega upravitelja g. Josipa Pečnika. Veleposestnik g. Srečko Berger je dal za predavalnico na razpolago eno najlepših soban ter poskrbel tudi za kurjavo, snaženje in
delno še za opremo, vse brez odškodnine, za kar mu bodi iskrena hvala. Povprečno število slušateljev je znašalo 54 na dan. Predavali so gg. sreski kmetijski poročevalec Ambrož iz Krškega, sreski gozdar-inž. Cerjak iz Krškega, sreski kmetijski poročevalec Mohorčič iz Brežic, šolski upravitelj Josip Pečnik iz Velike Doline, ravnatelj kaljijevega sindikata Konrad Pučnik iz Zagreba in živinozdravnik Vari iz Krškega. Tečaj je zaključil sreski načelnik g. dr. Cuš z lepim ravnatelj kalijevega sindikata Konrad Pučnik iz vseh prisotnih navdušen trikratni vzklik «Živel kralj!»
BREGANA. Naš Sokol je proslavil 6. t. m. stoletnico rojstva ustanovitelja Sokolstva dr. Miroslava Tyrša s slavnostno akademijo, ki je s svojimi dvajsetimi točkami sijajno uspela. Udeležba je bila zelo dobra. Prireditvena dvorana je bila lepo okrašena, a na odru v ozadju je visela Tyr-ševa slika, od katere je na eni strani plapolala jugoslovenska, a na drugi strani Češkoslovaška zastava v znamenju bratske vzajemnosti. Da so-kolska misel čim bolj prodre med narod, je uprava Sokola priredila akademijo brez vstopnine, s čimer je bil omogočen pristop tudi najsiromaš-nejšim slojem.
BUČE. Od nas prejmete, g. urednik, malokdaj kakšen depis, zato Vas prosim za malo prostora. V nedeljo 28. februarja smo imeli velik zbor, ki ga je vodil tukajšnji šolski upravitelj g. Maks Kos. Na zboru je poročal naš narodni poslanec g. Vekoslav Spindler, ki je v svojem dvournem govoru obrazložil delovanje narodne skupščine v Beogradu. Poslušalci so mirno in z zanimanjem sledili govornikovim izvajanjem. Nato se je otvo-rila živahna razprava in so se izvršile potrebne priprave za ustanovitev krajevne organizacije JRKD. — Zatem je višji kletarski nadzornik v pokoju g. Zabavnik prečital pravila Vinarskega društva za dravsko banovino in se je ustanovila podružnica, ki bo po članih morda največja v. našem šmarskem srezu. K tej podružnici spadajo občine Kozje, Podsreda. Gorjane, Križe, Koprivnica, Zdole, Vetrnik, Pilštanj, Zagorje, Presečno, Sedlarjevo in Verače Nameravata se še ustanoviti v kozjanskem okraju dve novi podružnici, in sicer pri Sv. Petru pod Svetimi gorami za sebe
«Taka je, ljubi očka, zdaj pa volite:»sramota in nadloga, ali pa ženin, kakršnega še ni imela doslej nobena v Okladi!
Pa da je še tako bukov očka Blaž, to ga bo zmehčalo!
cZa klobuk t' ga bom pripela, la Ia», se ji je v sladkem ganotju zasrebrilo iz grla, da so kakor na povelje vse grabijice hkratu zapele z njo.
Pod visokim javorjem nekje se je dvignil Nace. Krepko se je pretegnil, zavihtel z Zinkinem nageljčkom okrašeni klobuk in zaukal, da se je kakor neviden val radosti odzval trojen in četvo-ren odmev. To je bilo kakor paleČa iskra. Vse se je zganilo, se jelo izpogledovati in vriskajoč in pevajoč sezati po kosah.
"<Hojnikov vriska!; se je zavzel ta in oni. Kakor bi mutec izpregovoril, se je videlo vsem.
«Še bo veselo*, je zavrjskal Bregarjev, a Nan-de se mu je s pesmijo pridružil. Kakor bi jih podžgal, so se žurili vsi in trava je padala, kakor bi kopnela pred njimi.
fDanes so pa na volji*, je ugajalo Tršarju, ki je bil privezal vole v senco in naročil Domnu, naj pazi nanje. Ves pomlajen se je v delu pridružil razgibanemu krdelu in ceb zaukal je možak nazadnje, tako ga je ogrelo.
V splošnem veselju je ostala mirna in kakor nema sama Cinclja. Ogibala se je druščine in po večini izpod grmovja grabila travo in jo razpadala na solnce, da je bila laže sama, vendar ta
dan niti niso pogrešili njene zgovornosti. Šele zvečer ko so odhajali, se je spomnila mlada grab-Ijica:
«Kaj ste pa vi danes tako zakrknjeni, mati?, «Vsakdo ob svojem Času», je sibilski /.animirala ženska, toda dekle je že ni več slišftlo. Iz svežih grl se je bila oglasila pesem in grabljica se je ognjevito pridružila:
«Fantič pa mimo, mimo gre in jo vzbudi...* Oče Tršar je bil ženske naložil na voz, moški pa so stopali zadaj. Zinka je pela vso pot in celo doma je v vežo stopila s pesmijo.
«Bog ga bodi zahvaljenb se je v srcu razveselila mati Marta in se- je s hčerko vred zaobljubila za veliki Šmaren na božjo pot.
Po večerji so se razhajali z zagotovilom, da se jutri zopet snidejo tako židane volje. Nace je Tršarjevi še posebe voščil lahko noč in spet zaukal, ko je s sestro odhajal z dvorišča.
Zinka seveda ni imela nič več časa misliti nanj. Zaprla se je v svojo sobico in čakala, ali pričakala ni do belega dne nikogar.
XI.
«Ta klobuštra nerodna bo nazadnje p|?ne samo zamrežil hi ne jaz njega*, je zaskrbelo Cinc-Ijo že tedaj, ko ji je Zinka prvič potožila svojo nadlogo. Pozneje je na vse kraje iskala izhodov. Večer zg večerom je preždela v bajti in robantila, kako se je mogla tako preklenski urezati, ko je vendar bilo vse napeljano kakor na vrvici.
<Ta neumnica zabita in tisti njen bedasti strah!» je sikala in jezno brcnila mačko, ki se ji je hotela primuzati v naročje. 'Samo to mi je vse pokvarilo.*
Sok, ki ga je bila dala Zinki za Načeta, bi bil slona raznetil, pa ti gre revše in ga vrže proč. Da bi jo vrag presukal, tako gos neumno!
Dnevi so s peklensko naglico minevali in dekle je bilo od ure do ure bolj nadležno. Naposled jo je bila začela klicati še Tršarica sama, da bi pomagala, ali to je bilo Cinclji še bolj nerodno. Če je le bila doma, se je deklina vsak hip spomnila, naj pošljejo ponjo. Komaj je prišla gostačka v bajto, je že bil Domen za njo:
«Mati so prosili, da bi prišli malo k nam.» Pa pusti človek vse in beži! Še toliko časa ni imela, da bi mogla pošteno premisliti, kaj bi bilo najbolje. Oni dan je bila že tako nejevoljna, da ji je hotela reči:
cNaceta se primi!*
Potlej si je le premislila. Punče bi rjulo, da bi se vragu zasmililo, ko je tako zaverovano v misel, da bo zdaj in zdaj imenitna gospa. Spak bi še utegnil vse skupaj izklepetati. Potlej zbogom, Cinclja! Nazadnje bi jo celo zamehurili za kakšne tedne. Res, samo še tega se ji manjka na stara leta!
(Dalje prihodnjič.)
Frletopolte & Vcdnihcvi družbi!
in v Virštanju za občine Virštanj, Imeno, Dren-sko rebro, Sopote in Podčetrtek. Vinogradniki vidijo, da brez stanovske organizacije ne gre več. Gospodom poslancem, ki nas v vsem podpirajo, izrekamo zaupanje.
ČEPLJE V BELI KRAJINI. Pri nas so se zelo razmnožile divje svinje, ki delajo ogromno škodo po polju in gozdovih. Te dni je posestnik g. Jurij .Valetič ustrelil težkega divjega prašiča.
GOZD NAD KAMNIKOM, Po dolgem času se zopet oglašamo v «Domoviui», ki je povsod na glasu kot dober tednik. Ne mislite, da smo spali zimsko spanje. Je pač tako, da Gožani ne obešamo vseh novic na veliki zvorr. Predpustni čas smo letos, završili bolj klavrno. Poroka je bila samo ena, pa še ta v znamenju krize. — Pred tedni je bila poplavila našo vas in okolico cela truma potnikov za zavarovanje posmrtnine. Človek bi lahko trdil, da krize ni, saj se meče denar, kar na slepo srečo za nekaj negotovega.
HRASTNIK-DOL. Ustanovno zborovanje krajevne organizacije JRKD za Hrastnik in Dol bo v nedeljo 20. t. m. pri g. Dolinska na Brnici. Na zborovanju bodo poročali poslanci. Vsi dobro misleči toplo vabljeni!
JARENINA. Tyrseva proslava 6. t. m. Sokola v Jarenini je uspela prav povoljno. Šolska dvorana je bila z občinstvom natrpano polna. Tudi člani in članice Sokola od Sv. Jakoba so prišli k proslavi. Naš starosta, kmet g. Mrmolja, je lepo pojasnil moralno in vzgojno moč Tyrševe sokol-ske ideje. Nato je izvajal učitelj g. Kump š šolskimi dečki sokoliči telovadne vaje, da smo se vsi divili. Tudi društveni načelnik, učitelj gospod Črnko, nas je s krepko kretajočim se članstvom vedro zagibal. Sledila je igra «Idealna tašča*. Lepo podavanje posameznih vlog (Pohlova, Drozgova, Kolarič in Lovrec) je dalo spoznati, da je bila režija v spretnih rokah učiteljice gdč. Strajn-šakove. Ob koncu je postavila učiteljica gdč. Čon-čeva na oder skupino okusno opremljenih deklic prvega razreda z okrašenimi obročki v rokah k rajalnim vajam. Prisotni so kar „. strmeli, ko so gledali ljubko kretanje nežnih malčkov ob gramofonskih zvokih. Iz občinstva se je slišala obča želja, naj bi se prireditev ob priliki ponovila.
LOČE. Ustanovitev krajevne organizacije JRKD v Ločah, katere območje obseza občine Loče, Zbelovo, Laže, Sv. Jernej in Žice, se je vršila 9. t. m. v Valandovi gostilni ob veliki udeležbi domačinov. Soglasno so bili izvoljeni v odbor gg.: predsednik Anton Košir, mlinar in posestnik v Ločah; podpredsednik Anton Gosak, posestnik v Žičah; tajnik Blaž Berdnik, posestnik v Ločah; blagajnik Jože' Čuček, posestnik v Ločah; odborniki: Antoir Ojsteršek, župan in posestnik v Ločah; Franc Fridl, šolski upravitelj pri Sv. Jerneju; Franc Knanjc, posestnik v Ločah; Jakob Kržič, šolski upravitelj v [.Ločah; Ivan Mlakar,, posestnik in gostilničar v Lažah; Janez Mrzidovšek, posestnik v Zbelovem; Franc Mrzidovšek, posestnik in državni upokojenec v Zdolah; Leopold Nagode, posestnik iu trgovec v Žičah; Ivan Salamo«, posestnik in zasebni uradnik v Zbelovem. Nadzorni odbor sestavljajo gg.: Hugon Valand, posestnik in gostilničar v Ločah; Janko Časi, šolski upravitelj v Žičah; Jožef Lavbič, posestnik na Bregu pri Ločah.
NAKLO PRI KRANJU. V narodni šoli v Naklem se je vršilo 6. t. m, poučno kmetijsko filmsko predavanje, katerega se je udeležilo 114 oseb. Udeleženci so sledili živim slikam z izrednim zanimanjem. Predaval je kmetijski referent g. Sustič iz Kranja. Pri aparatu pa je vneto sodeloval ravnatelj agrikulturnega urada v Zagrebu g. Pučnik. Naši kmetovalci zmerom bolj'spoznavajo važnost kmetijskega pouka, zato uspehi ne bodo izostali.
OPLOTNICA. Krajevna organizacija JRKD v Oplotnici je bila ustanovljena v nedeljo 6. t. ni. G. dr. Mejak iz Konjic je obrazložil program vse-državne sfranke, notar g. Rado Jereb pa je poročal o zasedanju banovinskega sveta. Organizacija obseza poleg občine Oplotnice tudi občini Kot in Okoško. Odbor sestavljajo gg.: predsednik
Franc Petelinšek, podpredsednik Ivo Pavlic, tajnik Maks Sekirnik, blagajnik Franc Berglez; odborniki: Ivan Jerman, Jožef Stopar in Jožef Kru-har; nadzorni odbor: dr. Gustav Lautner, Julij Hmelak in Josip Lipuš. Članarina se je določila na 12 Din na leto.
POLENŠAK. Dne 6. t. m. se je tu zaključil prvi letnik kmetijske nadaljevalne šole. Kljub raznim oviram je bila udeležba tečaja dobra, kar kaže, da ima mladina zmisel za napredek.
PONIKVA OB JUŽNI ŽELEZNICI. V nedeljo 13. t. ni. se je vršil v prostorih gostilne Zdolška-Pintarja shod narodnega poslanca g. Vekoslava Spindlerja, ki se ga je kljub snežnim zametom udeležilo krog 80 volilcev pod vodstvom gg. župana, poslančevega sokandidata Antona Zdolška in drugih uglednih mož iz vse občine. Zborovanje je vodil ugledni narodni delavec, progovni nadzornik g. Obersnel. Narodni poslanec je v obširnem stvarnem govoru pojasnil današnji položaj in delo v narodni skupščini na proračunu in raznih drugih važnih zakonih. Zborovalci so vzeli poročilo z odobravanjem na znanje in so posamezniki izrekli svoje želje glede podpiranja važnih kmetijskih zadrug in glede raznih davčnih in drugih vprašanj. Izvršile so se pri medsebojni izmenjavi misli tudi priprave za ustanovitev krajevnega odbora JRKD.
za pomlad v najrazličnejših, najnovejših barvah in oblikah, kakor tudi razne športne klobuke in čepice Vam nudi po nizkih cenah
MIRKO BOGATAJ, klobučar, LJUBLJANA, Stari trg št. 14. Klobuke sprejema ludi v popravilo. 98
SV. BOLFENK V SLOVENSKIH GORICAH.
Večkrat smo ti že poročali, predraga «Domovina», da nas smrt le po redko obiskuje, toda letos nas obiskuje bolj po gosto. Nedavno je Umrla v Sov- i jaku, občina Bišečki vrh, najstarejša žena vse fare, Katarina Krambergerjeva, stara 95 let. Pc-kojnica je bila v svojem času kmetica v Gočovi. Klicali so jo po domaČe za Jurkovo. Zeha je bila dobra gospodinja. Za vsakogar je imela dobro in prijazno besedo in za siromake tudi odprte roke. Po njenem pogrebu so pokopali malo 131etno učenko Barbiko Mahoričevo iz Trnovske vasi. Potem je ugrabila smrt čez 80 let starega preužit-karja Lovrenca Krambergerja iz Trnovskega vrha. Odromati v večnost je moral tudi že čez 80 let stari preužitkar Jožef Prajnc i/. Bišec, ki je bil v svojem času dober gospodar. Vsem bodi lahka zemlja bolfenska! — Ker nam je parna žaga splavala po vodi, bomo imeli novo mostno tehtnico, ki jo bodo zgradili na pomlad, kar je za tukajšnji okraj itak neobhodno potrebno.
SV. DUH NA STARI GORI. V jubilejnem Tyrševem letu se sokolske čete v Slovenskih goricah krepko razvijajo. V nadvse razveseljivem razmahu je sokolska četa pri Mali Nedelji. Iz zelo oddaljenih vasi prihajajo telovadci v telovadnico. Kljub hudim časom kažejo razumevanje za vzvišeno sokolsko misel. Pred nedavnim se je razpustilo Narodno kulturno društvo v prid so-kolski četi. Omenjeno društvo je dolga leta marljivo in vztrajno delovalo na polju prosvete. S tem so bili postavljeni trdni temelji sokolski četi. — Sosedna sokolska četa pri Sv. Duhu na Stari gori priredi v soboto 19. t. m. prvo telovadno akademijo v Društvenem domu pri Nali Nedelji. Telovadne vrste bodo nastopile z izbranimi točkami. Sodeloval bo orkester malonedeljske čete. Ker bo akademija posvečena spominu velikega Sokola Tyrša, so bratski vabljeni vsi prijatelji sokolstva!
SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. V nedeljo dne 20. t. m. ob pol devetih bo Ustanovni občni zbor krajevne organizacije Jugoslovenske radikalne kmetske demokracije za občino Sv. Krištof v prostorih hotela «Savinje» v Laškem. Dolžnost vseh somišljenikov je, da se občnega zbora polnošte-vilno udeležijo.
ŠT. VID PRI GROBELNEM. Na cvetno nedeljo ob 15. bo imel shod narodni poslanec g. Ve-koslav Spindler v gostilni g. Bevca. Razložil nam bo sedanje in bodoče delo v narodni skupščini? Kdor ima kakšno željo ali prošnjo, lahko osebno govori z narodnim poslancem. Pridimo polno-številno, da razložimo in povemo poslancu svoje težave.
ZAGORJE. Te dni so v Zagorju razdelili ert vagon koruze siromašnim in brezposelnim. Ko-' ruzo so dobili brezposelni iz Zagorja, Aržiš,' Št. Lamperta in Kotredeža brezplačno. Dva vagona koruze, ki prideta še v Zagorje, se bosta razdelila med manj premožno občinstvo Zagorja in okolice po znižani ceni. Prijaviti se je pri občinah.
Zil BIK A. Kako dobro ste zadeli, g. urednik,' ko ste v poletnih številkah naše priljubljene «Do-movine» prerokovali za letošnji zimski čas dolgo in ostro zimo. Že od pusta čepimo v zakurjenih" sobah. Kako dobro de človeku, če je ob takih mrzlih zimskih dneh dobro z drvmi založen. Zal pa nismo založeni z drobižem, ker ne moremo, dokler sneg leži, ničesar zaslužiti. Gospodarji se tudi pritožujejo, kaj bo, ko bo vse delo na kupft, ko-nastopi lepše" vreme. — Narodnim poslancem se zahvaljujemo za njihovo delovanje. Do sedaj so izvojevali že marsikaj dobrega. Posrečilo se jim je znižanje državnega proračuna. Zato davek ne bo več tako luid. Tudi banovinski kuluk bo : ržčas odpravljen. Vinska trošarina bo znižana. Znižane bodo nekatere za kmete važne takse. Odpravljen je žitni režim. Mi, ki smo volili 8. novembra, se veselimo teh uspehov, nekateri zagrizeni roga-vileži pa še zmeraj hočejo hujskati ljudi ter trosijo razne nesramne laži okrog. — Vim> gradniki iz vse naše fare se bodo udeležili s svojimi vinskimi vzorci sreskega vinskega sejma 1., 2. in o. maja. Pristopajte k vinarski podružnici! — Te dni je padlo snega po naših hribčkih za 80 centimetrov visoko, tako da otroci sploh niso mogli v šolo. 40 niučenikov je slabo pokazalo. Po ljudskem prerokovanju bi tedaj 40 dni snežilo. Pa se bodo svetniki že dali nekoliko «zglihati».
DOMAČE NOVOSTI
*	Velikonočna številka «Domovine> bo izšla na 32 straneh z obilno poučno in zabavno vse-' bino. Kdor še ni naročen na «Domovino», naj to' stori sedaj, da bo dobil tudi našo praznično šte-' vilko. Ker bo naklada nekoliko večja, pozivamo ludi trgovce, obrtnike in druge podjetnike, da pošljejo v to številko svoje oglase, saj je znano,1 da so oglasi v «Don.ovini;> vedno učinkoviti.
*	Kraljica in kraljeviči med gorenjsko mladino. Nj. Vel. kraljica in trije kraljeviči so bili te dni med smučarji v okolici Bleda. Pri tem je Nj. Vel. kraljica Marija opazila med gledalci tudi slabo oblečene otroke. Naenkrat je stopila med gruče otrok, se pričela pomenkovati z njimi in je lepo po vrsti razdelila preko 30 volnenih jopic. To je bilo zahvaljevanja in veselih vzklikov. Po razdelitvi jopic so obdarovanci še vedno ostali okrog kraljice in kraljevičev, piidružili so se tudi drugi gledalci in je odnekod prišel fotograf, ki je prisrčni prizor ujel na ploščo. Vsi otroci so se Nj. Vel. kraljici Mariji ob razstanku lepo zahvalili m jo pri odhodu navdušeno pozdravljali.
*	Naši narodni poslanci / Beogradu so zadnji čas začeli prejemati celo vrsto brzojavk in pisem z naslovom: Klub narodnih poslancev dravske banovine. Tak klub pa ne obstoja, marveč- le enolni klub poslancev narodne skupščine. V zadevali, ki se nanašajo na dramsko banovino, naj se torej dopisi in slično naslavljajo na enega ali drugega narodnega poslanca, ki bo že vedel ukreniti potrebno. To velja tudi za razne organizacije, ki pošiljajo resolucije in predloge vsem gg. narodnim poslancem.
*	Podpora zadružni š;ili v Ljubljani. Ministrski svet je nakazal zadružni šoli v Ljubljani 35.000 dinarjev podpore.

*	Podpora za prehrano dece brezposelnih rudarjev v Kočevju. Za prel i ;ino dece brezposelnih rudarjev v Kočevju je nal zal minister za socialno politiko g. Ivan Puceij Kolu jugoslovenskih sester v Kočevju 5000 Din
*	Znižanje dravinjskih doklad državnim uslužbencem. Dne 13. t. m. je bila izdana uredba o novi odmeri draginjskih doklad za državne uslužbence. Novodoločene draginjske doklade stopijo v veljavo s 1. aprilom letos obenem z novim proračunom. Znižanje znaša 5 do 11 odstotkov skupnih prejemkov.
*	Znižanje draginjskih doklad državnim upokojencem. «Jutro» od 16. t. m. je objavilo uredbo o draginjskih dokladah za državne upokojence, ki jo je odobril ministrski svet. Po tej uredbi se [prejemki nekoliko znižajo.
*	Jesenice ne delajo več. V torek ob polnoči je prenehalo delo v obratih Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. Zvečer pred ustavitvijo obrata se je vršil velik shod delavstva in prebivalstva, na katerem so govorniki pozivali prizadete, naj bodo do skrajnosti disciplinirani. Župan g. Žabkar je v svojem govoru naglasil, da je občina na strani prizadetih. Včeraj je g. župan z g. župnikom odpotoval v Beograd, da posreduje na pristojnih mestih. Predlagal bo, naj se dovolijo Kranjski industrijski družbi krediti za nadaljevanje obrata, ki naj se vrši, ako treba, pod državnim nadzorstvom.
*	Kriza med žebljarji v Kropi. Z dnem 14. t. m. se je ustavil obrat v delavnicah Zebljarske zadruge v Kropi in je s tem prizadetih okrog '200 delavcev in njihovih družinskih članov. Po sporočilu vodstva zadruge je vzrok ustavitve obrata ^pomanjkanje naročil. Delavci so že doslej imeli |v podjetju zelo skromen zaslužek, mes ečno nekaj nad 400 Din, kar je zadoščalo komaj samcem za kritje najskromnejših potreb. Po večini so delavci sicer člani zadruge, tare pa vendar vse velika skrb za bodočnost. Vsi prosijo oblastva, naj bi v tej bedi, ki grozi delavstvu, priskočila na pomoč.
*	Kmetijska družba v Ljubljani obvešča javnost, predvsem pa svoje člane v bivši mariborski oblasti, da ni istovetna s Kmetijsko eksportno zadrugo v Mariboru in tudi ni z njo v nikakih zvezah. Kmetijska družba je stanovska organizacija slovenskega kmeta, katere področje je natančno določeno v njenih pravilih in ki se ni nikdar bavila s kakšnim zavarovanjem.
*	Shodi poslanea Spiiullerja. V petek zvečer bo zborovanje za Rogaško Slatino in okolico, v soboto (na Jožefovo) dopoldne pri Sv. Florijanu, jpopoldne v Stoprcah, zvečer v Šmarju, v nedeljo |20i t. m. dopoldne pri Sv. Štefanu, popoldne pri Sv. Vidu pri Ponikvi.
*	Začasna zopetna uvedba ukinjenih vlakov. 'Ljubljanska železniška direkcija objavlja: Pri-'cenši s soboto 19. t. m. do srede 6. aprila vozita Kopet na progi Ljubljana gl. kol,—Maribor gl. kol. potniška vlaka 617/518 in 519/620. Vlak ol7/518 |bo odhajal iz Ljubljane gl. kol. ob 7.27 ter prihajal v Maribor gl. kol. ob 11.36. Vlak 519/620 bo iodhajal iz Maribora gl. kol. ob 9.10 ter prihajal ,v Ljubljano gl. kol. ob 13.46. Pričenši s ponedeljkom 21. t. ni. bosta vozila zopet do vštete .srede 6. aprila na progi Ljubljana gl. kol.-—Novo jmesto potniška vlaka 9212 in 9215 (odhod iz [Ljubljane gl. kol. ob 12.50 in prihod v Novo mesto fob 15.30, odnosno odhod iz Novega mesta ob 4.25 Sin prihod v Ljubljano gl. kol. ob 7.7. Navedena jvlaka na velikonočno nedeljo 27. in 28. t. m. in Dadalje na belo nedeljo in na praznik Marijinega pznanjenja 3. in 4. aprila ne bosta vozila.
*	Licitacija za napravo, dobavo in vožnjo gramoza za banovinske ceste v območju sreskega .cestnega odbora v Mariboru je razpisana za ?21. t. m. ob 10. dopoldne v sejni dvorani sreskega [cestnega odbora v Mariboru, Koroška cesta 26/11, 'za vse cestne odseke v sodnem okraju mariborskem in one cestne odseke v sodnem okraju sveto-lenartskem, ki so s prejšnjimi v neposredni zvezi (banovinske ceste Senarska—Sv. Lenart—Sveti 'Jurij—državna meja, Sv. Lenart—Sv. Jurij—Malina—Velka, Pesnički dvor—Sv. Jakob—Malna in 5Turberg—Sv. Lenart), 22. t. m. ob 10. dopoldne
v uradnih prostorih sreskega cestnega odbora v Slovenski Bistrici za vse cestne odseke v sodnem okraju slovenskobistriškein, 23. t. m. ob desetih dopoldne v dvorani Narodnega doma pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah za cestne odseke v sodnem okraju svetolenartskem razen že zgoraj imenovanih. Skupaj se bo izdražbalo za 328.518 kilometrov banovinsKih cest 15 129 m3 gramoza v skupnem znesku 1,545.050 Din. Dobava mora biti izvršena najkesneje do 30. septembra letos, delne količine pa že tudi prej. Pogoje in pojasnila za licitacijo dobe zanimanci pri pristojnih občinskih uradih in med uradnimi urami pri sreskem cestnem odboru v Mariboru.
*	Novi bankovci. V teku tega meseca bo začela državna tiskarna za tiskanje bankovcev v Beogradu tiskati irove bankovce po 1000 dinarjev. Novi bankovci bodo imeli sliko kralja ter bodo služili za zamenjavo sedanjih tisočdinarskih bankovcev. Obenem bo Narodna banka izdala nove bankovce po 50 Din. Tudi ti bankovci bodo nosili na eni strani sliko kralja, na drugi strani sliko kraljeviča Marka, v vodnem tisku pa sliko prestolonaslednika v sokolskem kroju. Sedanji deset-dinarski bankovci bodo vzeti iz prometa in se bodo nadomestili z novim kovanim drobižem po 10 in 20 dinarjev.
*	Zastarele obveznice za vojno škodo. Ker po zakonu zapade pravica na izplačilo amortiziranih obveznic loterijske ŽVaodstotne državne rente za vojno škodo v petih letih, so vse obveznice, ki so bile amortizirane pri I„ II. in III. žrebanju za amortizacijo (1925., 1926. in 1927.) in ki do sedaj niso bile predložene na izplačilo, izgubile vsako vrednost. Te zastarele obveznice imajo naslednje serije: 3, 62, 138, 159, 214, 284, 359, 362, 404, 407, 408, 416, 494, 532, 536, 555, 607, 633, 635, 654, 698, 796, 816, 1039, 1050, 1212, 1240, 1455, 14.83, 1522, 1654, 1725, 1753, 1774, 1838, 1845, 1858, 1868, 2075, 2295, 2408, 2567, 2579, 2634, 2635, 2661, 2676, 2696, 2775, 2705, 2882, 3045, 3180, 3215, 3301, 3315, 3328, 34S6, 3508, 3538, 3642, 3653, 3662, 3685, 3727, 3761, 3779, 3820, 3841, 3875, 3924, 3974, 4066, 4143, 4212, 4246 in .4342. Oddelek za državne dolgove in državni kredit pri finančnem ministrstvu opozarja javnost na zastarele obveznice zgornjih serij, da jih ne bi nepoučeni ljudje kupovali in sprejemali na kakšni drugi podstavi. Te obveznice se ne bodo več izplačevale.
*	Kolki protituberkulozue lige. Osrednja proti-tuberkulozna liga se obrača na slovensko javnost s prošnjo, da pripomore njenim stremljenjem z odkupovanjem kolkov. Za letošnje velikonočne praznike naj velja geslo: cNa vsako velikonočno razglednico kolek lige!» Izkupiček iz prodaje kolkov je namenjen za počitniške kolonije po jetiki ogroženim otrokom Lani je liga poslala v kolonijo £0 otrok, letos se mora število podvojiti. Zato naj vsakdo po svojih močeh pomaga! Zato naj vsakdo kupi te kolke, ki so po 50 par. Naročajte jih pod naslovom: Osrednja protituber-kulozna liga v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20. Naprodaj bodo tudi po trafikah v krajih, kjer obstajajo organizacije protituberkulozne lige.
*	Po 17 letih pismo iz Rusije. Iz Rusije se je te dni oglasil Filip Turnšek, po domače Pelincev iz Rovt pri Trbovljah. To je njegovo prvo pismo po 17 letih, odkar je prišel v ujetništvo. V pismu piše, da živi v Turkestanu ia da ima že veliko družino s petimi otroki. Sedaj pa pravi, da se mu je zelo stožilo po domačem kraju, in prosi sorodnike, naj mu preskrbijo listine za povratek.
*	Neznano kam je izginil. Iz Laškega nam pišejo, da je odšel teden dni pred vsemi svetniki lanskega leta od doma Blaž Babič, posestnik iz Rečice pri Laškem, občina Sv. Krištof, v smeri proti Mariboru. Od tedaj nimajo svojci o njem nikakih vesti. Babič je srednjevisoke postave, zelo golobučen, skoro brez las, s svetlimi brčicami in svetlimi očmi. Oblečen je bil v temnorjavo suk-neno obleka, na sebi pa je imel pisano srajco in močno okovane čevlje na zadrgo. Kdor bi o Ba-biču kaj vedel, se naproša, naj sporoči to in pa njegovo točasno bivališče županstvu pri Sv. Krištofu pri Laškem.
*	Strašna smrt otroka. Nedavno je pripravljala
rudarjeva žena Jeričeva na Krniški gori pri Hrastniku kopel za triletnega sinčka Francka. Ko je odšla še po mrzlo vodo, se je otrok nagnil čez rob banje in padel v krop. Deček je dobil po vsem telesu strašne opekline in so ga morali prepeljati v celjsko javno bolnico, kjer pa je kljub vsej zdravniški pomoči umrl.
*	Nesreča pri požaru. V celjsko bolnico je bila pripeljana 74letna preužitkarica Katarina Ivičeva iz Taborskega, občina Hum ob Sotli, ki se je pri požaru v domači hiši hudo ponesrečila. Ko je reševala razne reči iz goreče hiše, se je nenadno udri nanjo strop in se ji je vnela obleka. Dobila je hude opekline zlasti po gornjem delu telesa, najhujše pa na vratu in hrbtu.
*	Ogenj v samoti. Te dni je gorelo v Praprotni Dragi blizu Čabra. Tamkaj ima vdova po vele-industrijcu g. Franju Žagarju obširne gozdove in tudi hišico s hlevom, ki je služila po večini za prenočevanje delavcev. Nedavno so se delavci odpravili sekat drevje. Ker je bil hud mraz, so poprej v hlevu na tleh zakurili in se nekoliko ogreli, nato so se podali na delo v dolino in pustili v hlevu tlečo žerjavico. Utrujeni od hudega dela so se v prvih popoldanskih urr.h zopet zbrali k obedu, toda namesto hI sva so našli le še kup žerjavice.
*	Smrtna nesreča na trboveljskem kolodvoru.
Z vlakom se je pripeljala v torek zvečer v Trbovlje 191etiro kmečko dekle Neža Brandulova s Studenca pri Krškem. S seboj je imela nahrbtnik in v njem posodo z vinom. Izstopila je iz vagona na zadnji strani ob plotu železniškega vrta. V tem pa jo je pograbila lokomotiva in ji prizadela smrtne poškodbe. Nesreča se je pripetila v trenutku in ni bilo slišati nobenega krika. Šele ko je vlak odpeljal, je ugledal ponesrečenko vso razmesarjeno železniški uslužbenec, ki je takoj priskočil na pomoč, a je našel dekie že mrtvo.
*	Sneg je ubil otroka. V Knezdolu ima gostilno Martin Zadobovšek, po domače Stoje. To družino je zadela minili četrtek huda nesreča. Dvoletna hčerkica Karolina je stala pred hišo, ko se je bas vsul sneg s strehe, ter jo zasul, da je bila takej mrtva.
*	Požar zaradi slabega dimnika, nedavno ponoči je gorelo v Jelovcu pri Makolah pri posestniku Jožefu Znidarju. Požar je popolnoma uničil hišo, tako da je ostalo cd skromne domačije le golo zidovje. Goreti je začelo na podstrešju in je ogenj nastal zaradi slabo zgrajenega lesenega dimnika. Bržkone je pidla iz dimnika iskra na podstrešje, na stare suhe deske, ki so začele počasi goreti, nato pa je ogenj prešel na slamnato streho. Nesrečo je prvi opazil sin Ferdinand in Znidarjevi so se takoj spravili na reševanje premičnine. Prihiteli so na pomoč tudi sosedje. Rešili so predvsem živino. Razen hiše so zgoreli tudi hlevi in ves živež.
*	Izgon iz Francije. Kakor poročajo «Jugoslo-veirske pariške novine», je francoska vlada izgnala iz Francije naše državljane Ivana Kočevar-ja, AntonaSlugo in Ivana Lešnika zaradi slabega vedenja iu komunistične propagande.
*	Drzen vlom sredi Kamnika. Te dni je bilo vlomljeno v pisarno odvetnika dr. Trampuža v Kamniku. Vlom se je izvršil v opoldanskem času in vlomilec je odnesel lepo vsoto 6000 Din.
*	Morilca Tonija Schlegla obsojena na smrt. Pred državnim sodiščem v Beogradu je bila te dni razglašena sodba v razpravi proti Miju Ba-biču in Ivanu Pospišilu, ki sta bila obtožena umora Tonija Schlegla in nekega policijskega stražnika. Oba sta bila v odsotnosti obsojena na smrt na vešalih.
*	Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamenih, zlatici uravna naravna «Franc Jožefova» grenčica prebavo na naravnost popoln način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje s «Franc Jožefovo* vodo posebno dobro, če jo, mešano s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešo želodec. «Franc Jožefova> grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
IZ POPOTNIKOVE TORBE\
JARENINSKO PISMO.
J a r e n i n a, marca.
Dne 11. t. m. je sopihala živina po naših cestah pred snežnim plugom. Kaj takega v marcu redkokdaj doživimo. Lani si že videl kmetice ob tem času s plugom na njivi, a letos orjejo sneg po cestah, dasi bo v nekaj dneh prvi pomladni dan. Sicer pa, če bo pomlad potem topla, se bo še vse dalo popraviti. Pa bomo bolj pred slano varni, ker se bo zelenje malo pozneje razmahnilo. Daj Bog vigredi nekaljeno veselje!
Naš narodni poslanec g. dr. Pivko je imel minile dni lepo uspeli shod na Pesnici v Keren-čičevi gostilni. Lepo nam je pojasnil delo, kako se je treba našim narodnim zastopnikom boriti, da olajšajo hudo breme gospodarske stiske trpečemu kmetu in vsemu narodu. Seveda to ne gre tako naglo, kakor bi rožice plel; treba je dobro premišljeno storiti korak za korakom, da se ne odpre ob eni zaceljeni rani druga. Ves svet je v bolestnih pretresih in v ta dušeči vrtinec je neizogibno zajeta tudi Jugoslavija. Državni čuvarji imajo kakor drugod tudi pri nas silno težavno delo.
• Praznik sv. Jožefa ima med Slovenci nekako posebno veljavo. Mnogo je legend in popevk o sv. Jožefu. Dobro se še spominjam, kako nam je mati zapela o sv. Jožefu: «Sveti"Jožek, stari mo-žek, lepo blago ženko ma, dete ziblje, v hlevcu giblje in prijazno se smehlj^p Ker je sv. Jožef velik svetnik, imamo Slovenci tudi vse polno Jož: kov, Pepkov, Žepkov, ki naj jim velja ta pesem za god:
Razjasni nam nebo, v pomoč nam daj roko! Naj konec mrzlih dni sam Jožef naredi!
Vsem Jožefom povsod Bog srečo daj za god, naj zdravje jih sveži še v skrajno pozne dni!
Ko v zadnje pa slovo podajo tu roko, vsevečni, dobri Bog dovoli jim v svoj krog!
In Jožice tako blagruje naj nebo! Brez Jožic Jožeti bi reveži bili.
MULJA VSKO PISMO.
Muljava, marca.
Po dolgem času se zopet oglašamo v naši priljubljeni cDomovinb, ki ima v naši vasi in v okolici mnogo naročnikov. Kakor menda povsod, tudi pri nas bridko občutimo gospodarsko krizo, ki kar noče ponehati, vendar je upati, da se bo položaj izboljšal, saj se naši vrli poslanci možato trudijo, da bi omilili težave, ki tarejo kmeta. Težave našega malega kmeta so v resnici silne. Živina že nima nobene cene. Ker je stiska za denar, prodajajo kmetje živino za vsako ceno, ako jo le hoče kdo kupiti. Kdor pa svoje živine noče prodati za tako ceno, jo mora klati doma, kajti letos že zdaj silno primanjkuje krme. Tudi drugi kmetijski pridelki nimajo cene, dočim so druge potrebščine vedno enako drage.
Naše župnišče še vedno ni povsem izgotovljeno. Kdaj bo služilo svojemu namenu, se še ne more trditi ž gotovostjo.
Tukajšnji fantje in tukajšnja dekleta so se z vso vnemo posvetili društvenemu delu. Uprizorili so z najboljšim uspehom že mnogo lepih iger. Le tako naprej! Želeti je tudi, da bi se obnovila knjižnica nekdanjega Izobraževalnega društva, Katera se sedaj nahaja v kaj žalostnem stanju.
Do nedavnega Smo imeli nenavadno oster mraz. Toplomer je kazal 20 stopinj Celzija pod ničlo. Višnjegorka, ki teče mimo Muljave, je bila govsg^p zamrzla in i»,q. bili bližtiji niiiui obsojeni
v dolgotrajen odmor. Ljudje so nosili mlet na Krko. Hudega mraza se je ustrašil celo sv. Matija, ki se je letos zelo slabo obnesel in ni še kar nič pričel razbijati ledu, ki mu je bil letos pač pretrd.
Letošnji predpust je bil v naši župniji bolj žalosten. Sicer je bilo oklicanih nekoliko parov, toda vsa ta ženitovanja so se vršila v znamenju krize tiho in skromno.
V soboto 5. t. m. je umrla po kratki bolezni v 82. letu starosti ga. Ana Jurčičeva, po domače Pajžbarjeva mati, žena g. Antona Jurčiča, 861 et-nega brata slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča, katerega 501etnico smrti smo praznovali lani. Prijazna mamica je povsem mimo in brez muk zaspala v Gospodu. Pokopana je bila na Krki. Bodi ji lahka žemljica!
EDVARDU BRAZDI V SPOMIN.
Središče ob Dravi, marca.
Dne 12. t. m. je umrl po daljši bolezni g. Edvard Brazda, posestnik in trgovec z lesom, star komaj 42 let. Po rodu iz Pavlice na Moravskem, se je pokojnik kot upokojeni orožnik stalno naselil pri nas in se kot naroden Čeh kmalu udo-mačil in uživel v naše razmere. Bil je vedno zaveden narodnjak in dolgo vrsto let član in podpornik Sokola in drugih društev. Z veliko pridnostjo si je ustvaril lepo domačijo in se poročil z go. Marijo iz stare središke rodbine Turkove. Užaloščeni soprogi zapušča pokojnik tri majhne otroke.
Pokojnik je bil delaven mož, skrben oče, zabaven in družaben mož, a resen in vesten v svojih poslih. Z mirnim značajem si je pridobil velik krog prijateljev in splošen ugled. Z mnogoštevilno udeležbo na njegovi zadnji poti smo mu izkazali zadnjo Čast. Naj mu bo lahki slovenska zemlja, na kateri je našel svojo drugo domovino. Ohraniti ga hočemo v častnem spomin i. Žalujočim naše iskreno sožalje!
POHORSKO PISMO.
Sv. A n t o n, marca.
Huda gospodarska kriza nam ne prizanaša. V veliki meri jo občutimo brez razlike vsi, po-I sestniki in delavci. Mi smo do sedaj še vedno lahko v redu plačevali davke, sedaj pa nas je začelo resno stiskati. Pomlad se z obilnim delom približuje in potrebovali bomo več delavcev, pa kako naj jih plačamo, ko nimamo denarja. Denar je zdaj sploh hudo dobiti, a če ga kaj dobimo, ga moramo takoj zopet izdati. Tudi naše gostilne so po večini vedno prazne. Malokdo si upa pogledati v kozarec vina. Predpust se je končal brez rajanja in harmonike.
Krma za živino nam dela obilo skrbi in mnogo izdatkov, ker jo moramo skoro vsi in po visoki ceni dokupovati.
Letošnje ostre zime noče biti konec. Na dan štiridesetih mučenikov je skoro ves dan močno snežilo. Ali bo zdaj res štirideset dni vražje vreme? Upajmo, da se bodo svetniki zmotili.
PREKMURSKI GLASNIK
ii
PISMO PRIMORSKIH KOLONISTOV OD SEVERNE MEJE.
B e 11 i c a - P i n c e, marca.
Kakor v drugih krajih, je tudi tukaj pritisnila huda zima. Da jo pa mi laže prenašamo, posebno naša šolska deca, je zasluga Kola jugoslovenskih sester v Dolnji Lendavi, ki se mu za njegovo požrtvovalnost prav iskreno zahvaljujemo, posebno gospe Prudičevi, ki se je potrudila m zbrala toliko darov, da so bili vsi naši šolarčki obdarovani prav ob nastopu najhujše zime s toplo obleko.
Naša naselbina je tik ob madžarski meji in smo naseljeni tu po večini primorski kolonisti. Naša naloga bi bila, stati na straži na meji, utrjevati narodno zavest in širiti , r isveto. Vendar pa smo, kar se šole tiče, preveč zapostavljeni. Ima-
mo namreč samo enorazrednico za obe koloniji, in še ta je bila v tekočem šolskem letu najveS časa zaprta. Zato prosimo pristojna oblastva, da bi se za nas kaj ukrenilo, da ne bomo celo našim nasprotnikom v zasmeh in da bomo potem mogli
v redu vršiti svojo nalogo za narod in državo. 1
i
Ustanovitev krajevne organizacije JRKD * Gornji Lendavi se je vršila v nedeljo 6. t. m. Vi
gostilni g. Maršika. Udeležencem je obrazložil program nove stranke banovinski svetnik notar g. Koder. V odbor so bili izvoljeni: za predsed* nika Franc Bačič, za podpredsednika Janez Guh milar, za tajnika Jožef Maje in za blagajnika Leon pold Kiselak, vsi iz Gornje Lendave. Ustanov*, ljena krajevna organizacija obseza občine Gornjoj Lendavo, Radovce, Dolnje Slaveče, Dolič, Vidonce in Trdkovo.
Smrtna nesreča s puško. Predzadnjo nedelj^ proti večeru se je z nekega zborovanja v MurSkiS I Soboti vrnil proti domu v Bokračah viničaiij Dreml. Prav čudne volje je prispel domov. Svoj>-! ceni je začel praviti, da je sit ži"ljenja m da hoče izvršiti samomor. Pograbil je puško, da dejanje res izvrši, vendar pa je še pravočasno priskočil sin Janez, da prepreči njegov namen. Ker pa oče ni hotel izpustiti puške, se je začela med očetom in sinom ogorčena borba za orožje. Slednjič je oče izpustil puško in sinu obljubil, da Se je ne bo dotaknil, ker nima več namena končati si življenja. Na te besede se je sin odstranil, a Dreml je stopil s puško v sosednjo sobo. Ker so se pai domači še vedno bali zanj, so hoteli za njim, kar je on preprečit s tem, da je zaklenil vrata. V sobi je začel z nabito puško udarjati po tleh, da jo razbije. Pri tem pa se je zgodila nesreča. Puška se je sprožila in raztrgala cev in kopito s tako i močjo, da so se drobci razleteli po sobi. Strel kakor tudi drobci pa so zadeli Dremla v levo pod-koleiro in mu nogo grozno razmesarili, Pretrgalo mu je vse žile in je nastopila močna krvavitev. Siromak se je zvijal v strašnih bolečinah na tleh in je že po 15 minutah umrl.
Dva požara v Prekmurju. Te dni ponoči je močno pritrkavanje zvona v dolnjelendavski cerkvi začelo klicati ljudi na pomoč. Vse mesto je bilo močno razsvetljeno od visokih plamenov. Med meščani je v prvem hipu nastala panika, ker se je mislilo, da je v ognju več poslopij. Gorelo pa je gospodarsko poslopje čevljarja Stanka, v katerem je bila precejšnja količina sena in slame. Pri požaru se je zbrala skoro vsa Dolnja Lendava, vendar pa gorečega poslopja niso mogli rešiti. — Pred dnevi je požar uničil v koloniji Benici hišo kolonista Ivana Klinca. Ogenj je nastal ponočit ko je vse naselje počivalo.
Tihotapstvo tobaka ob madžarski meji. Od! predmetov, ki se na severni meji tihotapijo iz Madžarske v našo državo, zavzema tobak za pipo menda prvo mesto. Čeprav zaslužek ni posebno1 velik in prenašanje tobaka preko meje zelo opa-sen posel, se vendar tihotapstvo kljub pojačenim mejnim stražam še vrši, kar dokazuje naslednji primer. Neznan tihotapec je te dni nakupil na Madžarskem 500 paketov tobaka za pipo in bi bil pri tem blagu zaslužil približno 100 Din, če bi se mu posrečilo razpečavati tobak na naši strani.. Imel pa je možak smolo. Čeprav si je izbral za prekoračenje meje temno noč, ga je vendar opazil službujoči graničar in ga ustavil. Videč, da s težko vrečo ne bo mogel uiti graničarju, je tiho-' tapec rajši odvrgel tovor in se podal v beg, samo» da bi ostal nepoznan, kar mu je tudi uspejo, ker mu graničar zaradi teme ni mogel slediti. v
]	NA.ll M	A TUJE	»s?
V, KSTI ALSK,t "0
G ! tt d i e ;• :•:. marca. . [ Ju .i.sloVensko delavsko d; >'>:v<j jo imeld ;6. t m. zborovanje ob veliki ! \V i l'. •• itili soj ' nas :udi nvri-vdnik z v ••/." ;s n:.-.- v ;a!.' Ijg. Bolham 1 potem g. geu tj ure in g. T'-,;e-. Najprej je govoril

g. Bolha in nam obrazložil sedanje hude čase. Poudarjal je posebno tudi, naj Slovenci ne pozabimo, kam spadamo, in naj ne sedemo na lima-nice, ki jih nastavljajo neki agenti, kateri bi nas radi spravili v nemška in avstrijska društva. Vsakdo mora vedeti, da nam tujci ne bodo prav nič pomagali, ker nam ne morejo pomagati, pač pa si sami le škodujemo, če jih poslušamo. Vsi smo na prepričevalne besede g. Bolhe sklenili paziti, da Gladbeck ne bo imel takih omahljivcev.
Prosili smo g. Bolho, naj bi prišel večkrat v Gladbeck in nam predaval o naši domovini in nas poučil o prilikah v Jugorlaviji. To bi bilo zlasti potrebno za one, ki še niso bili v domovini in tudi ne znajo slovenski govoriti. G. Bolha je obljubil, da je na taka predavanja vedno pripravljen.
Zatem je na shodu govoril g. šentjurc, ki je posebno pohvalil dejstvo, da je dvorana tako polna. Poleg mož je bilo prav mnogo mladih fantov, dočim so doslej zborovanja obiskovali le bolj starejši rojaki.
Naše društvo res lepo napreduje. Zadnje tri mesece smo pridobili 40 članov. Upamo, da jih pridobimo še več, ker rojaki ;edno bolj spoznavajo, da le močna in složna organizacija zanje uspehe.
Tu imamo tudi slovenski tečaj za otroke. Deco poučuje g. Mlakar. Otroci se zelo dobro učijo. Prosimo rojake, naj svojo mladino redno pošiljajo v šolo. Pride lahko čas, ko bodo starši in njihovi otroci prav hvaležni za ta pouk.
Prijavilo se-je tudi mnogo odraslih Slovencev in Slovenk, ki bi se radi učili slovenski, ker časa imajo v sedanjih časih dovolj Seveda bi se jim ta želja izpolnila, ampak nam primanjkuje denarja. Izseljenski komisar dr. Deželic in g. Bolha sta obljubila, da bosta izkušala doseči omogočenje tečaja za odrasle. Vesele velikonočne praznike vsem bralcem in bralkam!
Iz Neumuhl-Hamborna (Nemčija) nam pišejo: Prav žal nam je, da moramo v naši «Domovini , ki jo prav radi čitamo in širimo med našimi ljudmi v Nemčiji, sporočiti jako žalostne reči. Še danes imamo tu rojake, ki so zelo nezavedni. Bolj ko nas težijo vsakovrsne nadloge, tem manj smisla imajo za skupno delovanje. Nič se ti ljudje ne brigajo za naša društva, ampak samo čakajo, kaj bomo zanje napravili. Zdaj so se ti zaspanci prebudili i it se družijo z nekim možakom, ki mu ni kaj preveč zaupati, saj zavaja naše ljudi v avstrijska društva. Nezavedni rojaki, ali res morate pljuvati v lastno skledo? Dragi jugoslovenski rojaki, berite «Domovim», držite skupaj, stopite v naša društva in ne dajte se preslepiti od onih, ki vam obljubljajo, kar ni mogoče, "da vam ne bo enkrat žal.
Iz Lievina (Francija) nam pišejo: Vsi z veseljem čakamo v soboto pismonošo, ko prinese naš list «Domovino». Ker se tukaj nihče drugi ne zgane, hočem jaz v nekaj vrstah povedati^ kako se nam godi tu v neverni Franciji. Tudi nas je zajel val krize, vendar doslej še ne v toliki meri kakor drugod, saj smo si doslej še vedno mogli kupiti hrano in obleko. Za naprej pa kaže bolj na pičlo, ker delamo le devet dni v štirinajstih dneh, vrhu tega pa so nam še znižali plačo za 13 odstotkov. Tolažimo se s tem, da je drugje še huje, in z upanjem, da se bo pomladi morda le predejalo na- bolje. Vsem znancem, prijateljem in čitate-ljem «Domovine» želimo Jugosloveni v Lievinu vesele velikonočne praznike in mnogo pirhov.
Slovenci v Ameriki. V Johnstovvnu se je v duševni zmedenosti obesil Franc Bartol. Moža je pred dvema letoma oslepariia premetena ciganka za vse prihranke, kar je nanj tako vplivalo, da je postal zmeden. — V Bradleyu so pokopali Katarino Štuovo. Pokojnica je bila rojena VButoraju pri Črnomlju; kot dekle.se je pisala Zvabova. V •Ameriki je bivala 41 let in je' dosegla starost 81 let. Za njo žalujejo sin in tri hčerke. — V McKees Rocksu je umrl Franc Sandok v starosti 54 let. Pokojnik je bil doma iz Kapele pri Brežicah. V Ameriki je bival 20 let. Zapustil je ženo
iu štiri otroke. — V Clevelandir je po kratki bolezni umrl Josip Marinčič, doma iz Št. Vida pri Stični, odkoder je prišel v Ameriko pred 30 leti. Zapustil je ženo in tri hčerke. — Hrastarjevo družino v Clevelandu je zadel hud udarec: umrla ji je hčerka Anka v starosti 20 let. Poleg staršev žalujejo za njo tudi trije bratje. — V Clevelandu je po dolgi bolezni umrla Angela Trinkova, rojena Gošnikova, v starosti 45 let. Pokojnica je v Ameriki bivala 22 let; doma je bila iz Matuj pri Gorici. — V Clevelandu je umrl Josip Ferlan, star 43 let, doma iz Cerknice pri Rakeku. V Ameriki je bival 24 let. Zapustil je ženo, sina in štiri hčerke. — V Clevelandu so umrli še Josip Mehle, star 70 let, doma iz Luč na Dolenjskem, Marija Kominova, rojena Sterletova, stara 41 let, doma iz Sodražice pri Ribnici, in Karel Otroničar, star 54 let, znan pod imenom Krašovec, doma iz Metulj. — V Mihvaukeeju je umrl Anton Bevšek v starosti 55 let. Pokojnik je bil doma iz Ljub-nega v Savinjski dolini. V Ameriki je bival 27 let. Zapustil je ženo, tri sinove in hčerko. — Ko se je 25. februarja po pobiranju društvene članarine vračal tajnik društva «Slovenca» v Clevelandu Anton škulj okrog 20. domov, sta ga pred domačo garažo napadla dva bandita in mu vzela kovčeg, v katerem je imel razne spise in 98 dolarjev gotovine.
Poizvedba. Savšek Anton, rojen leta 1872. v Zagorju ob Savi, je svoječasno odšel v Severno Ameriko. Njegov zadnji naslov je bil: Savshek Anton, Washoe-Montana, Severna Amerika. Ako kdo ve, kje se nahaja živ ali mrtev, naj sporoči njegovemu bratu na naslov: Jernej Sa< šek, Buer-Hassel, Krummer Weg 4, Westfalen, Germania.
Perutnina in njene potrebe
Na kaj je treba paziti pri reji kokoši.
«Tako se trudim s temi kokošmi, pravi marsikatera gospodinja, < a navsezadnje se trud ne izplača..* So pa po večini le malenkosti, ki gospodinji niso znane, in zato ni pričakovanega uspeha.
Poleti morajo kokoši imeti prostorček, kotiček v senci, da niso ves ljubi dan izpostavljene žgočemu solncu; to jim škoduje in provzroča včasih hude bolezni. Z lahkoto jim pripravimo senčne prostorčke s hitro rastočim zelenjem.
Na gredah, kjer kokoši spijo, najdemo često zdrobljeno in snedeno perje. To perje izjedajo neki zajedavci, ki zelo mučijo kokoši. Pravijo jim kokošje uši. Če natančneje pogledamo grede, posebno na spodnji strani in na mestu, kjer so pritrjene, najdemo tam vse polno malih rdečih pičic: rdeče gnide. Kokoši, ki so napadene od.te uši, postanejo klavrne, ne nesejo in tudi poginejo od onemoglosti, ako jih pravočasno ne rešimo nadloge. Grede je treba od časa do časa z vročo vodo pomiti, z gorilnim špiritom politi in ga zažgati, da plameni uničijo uši, zalego in jajčeca.
Če tako pcsnažimo kokošnjak, nam bodo po nekaj tednih kokoši spet redno nesle.
Pogosto imajo kokoši bele, grintave noge. Pro-vzročitelj je tudi neke vrste mrčes, ki ga je hudo uničiti, škoduje pa živali zelo in slabi nesnost. V lekarnah dobiš sredstvo, ki tega zajedavca zatre.
Včasih znese kokoš jajca s čisto mehko lupino. To je znak, da ji primanjkuje peska, apna. Poskrbeti moramo tedaj, da imajo kokoši vedno dovolj peska, tudi če so v slabem vremenu zaprte. Tako mehko jajce pa rado zapelje kokoš, da ga nakljuje in požre. In tak zgled zapelje še druge kokoši. Škoda je potem velika. Ako imamo zaklopna gnezda, lahko kaj hitro ugotovimo zločinko. Najbolje je, tako kokoš kar zaklati. Če je pa kokoš dragocetfe pasme, pa naredimo gnezdo tako, da zneseno jajce zdrkne poševno v kak zabojček s slamo. Če je bilo mehkqbi lupine vzrok le pomanjkanje apna, je v takem primeru treba dajati krmilnega apna za-vsako kokoš eno
čajno žličko med otrobe ali krompir, če so kokoši zaprte, jim mora biti na razpolago vedno mešanica peska, ometa in sličnega.
Ako se izvali od gotovega števila podloženm jajc le manjše število piščet, je to znamenje, da je petelin slab. Vzrok je često v tem, ker je petelin zmeraj pri kokoših in se tako izčrpa. Preden pričnemo zbirati jajca za valenje, moramo petelina posebe zapreti in ga dalje časa posebe hraniti; potem šele ga spustimo h kokošim, od katerih bomo zbirali jajca za valenje. Vzrck slabe oploditve je pa lahko tudi v tem, da ni pravega starostnega razmerja med kokošmi in petelinom. Najbolje je, če so kokoši dvolotne do štiriletne, petelin pa enoleten.
Take in enake večje ali manjše malenkosti je treba vpoštevati, pa bomo zadovoljni z rejo kokoši.
Za kuhinjo
Koštrunovi koteleti v papriki. Kotelete raz-reži na kose, jih potolči iu osoli. Opeci jih na vroči masti po obeh straneh, da so zlatorumeni. Ko so pečeni, jih deni v toplo skledo in pokrite postavi na toplo. V mast, v kateri si pekla kotelete, pa deni žlicico sladke paprike, žlico paradižnikove mezge in skodelico kisle smetane, ž^ico sesekljanih kaper in sardel in malo Maggijeve dišave. Po potrebi zalij še z žlico juhe ali vode. Ko vse skupaj dobro prevre, je omaka gotova. Kotelete zloži na topel krožnik in jih polij z omako ter daj na mizo. Zraven lahko daš dušen riž, makarone ali pod*>bno.
Poljska juha. Skuhaj četrt kile kislega zelja. V drugem loncu pa skuhaj osminko kile suhega graha; grah prej za eno ur-j v mrzli vodi namoči. Kuhani grah pretlači skozi sito in ga primešaj h kuhanemu zelju. V kožici napravi pre-žganje z malo drobno zrezane čebule (čebulo najprej malo prepraži, potem šele dodaj moke). Gotovo prežganje stresi k zelju in grahu, vse skupaj zmešaj, po potrebi še malo zalij in osoli; nato deni kuhati zraven še eno ali dve hrenovki. Ko so hrenovke kuhane, jih deni na krožnik, razrezi in daj nazaj v juho. Ko si juho premešala, jo daš na mizo.
Samostanski rogljički. Umesi na deški v testo 35 dek moke, dva rumenjaka, četrt kile sirovega masla, žlico sladkorja, žlico ruma in sok in lupinico od pol limone. Umešeno testo tenko razvaljaj in razreži na osem centimetrov velike štirikote, vsak tak kos na enem vogalu nadevaj z mezgo, ga zavij in zaokroži v obliko rogljička. Rogljičke pokladaj na pomazano pekaeo, potem jih pomaži z raztepenim jajcem in posuj s sesekljanimi orehi in sladkorno sipo. Nato jih speci.
Avstrijski Kiirten za zapahi ječe
V Lincu vlada zadnje dni med prebivalstvom silno razburjenje. Mesto je pod vtisom groznih priznanj enega največjih zločincev, kar jih pozna avstrijska kazenska zgodovina. Umori, ki jih je izvršil 531etni mesarski pomočnik Franc Leithgob, spominjajo na nedavno usmrčenega diissel-dorfskega morilca Petra Kiirtena.
Vse zlcčinčeve žrtve so bile ženske. Leithgob je večino svojih žrtev zadavil in nekatere tudi oropal, da bi oblastva mislila, da gre za roparske umore. V dveh primerih je trupla sežgal, da bi zabrisal sledove zločina, v enem primeru pa je izkušal prikazati videz samomora svoje žrtve.
Vedno se mu je posrečilo, zabrisati vse sledove in zavesti oblastva na napačno sled. Usoda je hotela, da je moral presedeti Leithgob zaradi mnogih lažjih zločinov deset let v ječi. Oblastva niso nikoli videla v njem morilca. Šele nedavni umor vdove stavbnega mojstra Luize Jankove in zločinčevo priznanje sta razkrinkala tega vampirja. Leithgoba so aretirali pred dnevi v Neu-hofnu, ker je bil osumljen umora Luize Jankove.
Mož se je pa hotel izmuzniti. Pravil je, da se je odpeljal 29. februarja iz Neuhofna v Linz ter odšel v samostan, kjer je moral oddati zavoj perila. Iz Linza se je baje napotil v Nettingsdorf, odkoder se je hotel z vlakom vrniti v Neuhofen. Tako je tudi storil in v Neuhofnu je krenil v krčmo blizu postaje. Tu mu je pa baje na poledenelih tleh spodrsnilo, da je padel in se nekoliko pobil po levem licu.
Oblastva so takoj ukrenila vse potrebno, da se prepričajo, koliko je na tem resnice. Izkazalo se je pa, da je zlagano skoro vse, kar je Leithgob izpovedal.
Tako se je morilec sam izdal in pod težo dokazov priznal vse svoje zločine. Predzadnjo soboto zvečer je še zatrjeval, da nima z umorom Jankove ničesar opraviti, v nedeljo nato je pa svoj zločin odkrito priznal. Obenem je priznal tudi druge umore.
Pred 21 leti, to je leta 1911., je umoril trgovinsko pomočnico Marijo Ledererjevo. Našli so jo obešeno. Oblastva so domnevala, da gre za umor, vendar so se pa naposled zadovoljila le z ugotovitvijo, da se je Ledererjeva* obesila, čeprav se je govorilo, da jo je nekdo umoril iz naslade. Ledererjeva je rada sprejemala moške obiske in tudi Leithgob je zahajal k nji.
V decembru leta 1920. je umoril v St. Petru pri Linzu železničarjevo ženo Reinsederjevo, in sicer v neposredni bližini hiše, kjer je pred dobrim mesecem umoril in oropal Luizo Jankovo. Drug umor, ki ga je priznal, je izvršil v oktobru leta 1916. v Linzu, kjer je umoril ženo hišnega posestnika Luizo Danerjevo. V obeh primerih je truplo zažgal. Reinsederjeva je zgorela do kosti. Danerjevo so pa našli; v postelji strašno opečeno in zadušeno. V obeh primerih so oblastva mislila, da sta postali ženski žrtvi lastne neprevidnosti. Leithgob je zadavil tudi ženo trgovca Egelfedra in delavko Ano Reiterjevo blizu Rieda. Obe so našli zadavljeni.
Septembra leta 1921. je Leithgob umoril Marijo KappeImayer-Siglovo. Takrat je bil osumljen umora in je že sedel v preiskovalnem zaporu, pa mu niso mogli ničesar dokazati. Umorjenka se je lada ozirala za drugimi moškimi in zato se je dal njen mož od nje ločiti. Zdaj je Leithgob priznal, da se je seznanil s svojo žrtvijo v kavarni v Linzu, odšla sta v gozd na izprehod in ko sta počivala, jo je zadavil.
Franc Leithgob je izvršil umore iz naslade, kar je iz zaslišanja nedvomno dokazano, saj je tudi sam priznal, da je moril le iz spolnega nagona. Leithgob je enako strahoten izrodek, kakor je bil lani obglavljeni Peter Kiirten iz Diissel-dorf.i.
X De Valera predsednik Ir^ke. De Valera je bil z 81 proti 68 glasovom izvoljen za predsednika irske svobodne države.
X Samomor kralja vžigalic. Te dni je izvršil v Parizu samomor zaradi finančnih težav znameniti švedski bogatin Ivan Kreuger, imenovan kralj vžigalic kot lastnik neštetih vžigaličnih tvornic. Kreuger je imel tudi pri nas vžigalični monopol.
X Brezposelnost po svetu. Statistika mednarodnega urada dela v Ženevi kaže skoro pc vsem svetu mnogo večjo brezposelnost v letošnji zimi, kakor je bila v lanski. Nekatere države navajajo sicer samo tiste brezposelne, ki dobivajo podpore, druge pa vse brezposelne ne glede na podporo, vendar se je pa posrečilo mednarodnemu uradu dela sestaviti dokaj točno statistiko, ki nam nudi pregledno sliko brezposelnosti v poedinh državah v letošnji zimi. Število brezposelnih se je povečalo letos čez zimo na Novi Zelandiji za 508 odstotkov, v Franciji za 523, v Latviji ža 116, v Belgiji za 98, ua Holandskem za 94, na Finskem za 73, na Češkoslovaškem za 57, v Italiji za 53, na Danskem /.a 49, v Rumuniji za 36, na Švedskem za 35, na Madžarskem za 30, na Estonskem za 33, v Kanadi za 25, v Nemčiji za 24, na Norveškem za 21, v Avstriji in Angliji za 7, na Poljskem pa za 4 odstotke.
X Pouk o obrambi proti strupenim plinom.
V Parizu se je otvoril tečaj za poučevanje prebivalstva o ravnanju pri napadih s strupenimi plini. Slušateljem razlagajo najučinkovitejša obrambna sredstva, ki se morajo nuditi velemestnemu prebivalstvu ob priliki plinskih napadov. Spričo velikega navala slušateljev so morali otvoriti še več podobnih tečajev, tako da se zdaj v Parizu predava na treh mestih o obrambi proti plinom. Zaradi ogromnega zanimanja za predmet so odločujoči činitelji sklenili, da se bodo k tečajem pripuščali V prvi vrsti reservni oficirji in moški civilisti. Tudi ti se bodo razdelili v dva odseka: v ljudi, ki sodelujejo v vojni, in v takšne, ki hočejo pomagati prebivalstvu. Ta pouk se bo vršil dalje in do oktobra upajo, da bo vse pariško okrožje poučeno o prvi nujni pomoči v kemični vojni.
X Upor avstrijskokoroških kmetov proti plačevanju davkov. Na okrajno sodišče v Vojšpergu v avstrijski Koroški je bilo te dni pozvanih k zaslišanju 50 kmetov, ki so decembra lani grozili pri Št. Andražu v Labudski dolini, da ne bodo plačevali davkov in socialnih dajatev. 2e zgodaj zjutraj je bilo v Vojšpergu zelo živahno. Narodno-socialistični agitatorji so organizirali v mesto prihajajoče kmete ter jih zbrali okoli 400 v predmestju, kjer so se jim pridružili tudi komunisti in narodno-socialistična mladina. Tu jih je pozval narodnosocialistični voditelj Possegger, naj odkorakajo skupno k sodišču in oproste obtožene kmete. Množica se je pozivu odzvala. Da bi ne prišlo do izgredov v razpravni dvorani, so vhod v sodišče zastražili trije občinski stražniki in dva orožnika, ki so spuščali v poslopje samo ljudi s pozivi sodišča. Kmalu nato so vrata sodišča zaprli in okrajni sodnik Waurisch je pričel zasliševanje povabljencev. Medtem je množica pred sodiščem narasla na 500 oseb. Med njo so se vmešali tudi brezposelni in pristaši narodnosociali-stične in komunistične stranke, ki so pričeli zahtevati ustavitev kazenskega postopanja. Nenadno se je med množico razširila vest, da sta bila pri zaslišanju dva kmeta aretirana. To je bil povod za naskok na sodišče. Med burnim vpitjem so začeli ljudje pritiskati proti zaprtemu vhodu. Razburjeni ljudje so vse stražnike napadli in jih pretepli. Medtem so si voditelji priskrbeli v bližnji gostilni sekire, krampe in železne droge, s katerimi so začeli razbijati vrata sodišča. Vrata so bila kmalu strta in množica je vdrla v sodno poslopje. Od sodnega predstojnika pozvani orožniki so le s trudom odgnali iz poslopja demonstrante. Množica se je nato umaknila v predmestje, odkoder je odkorakala, močna že 1000 oseb, pred okrajno glavarstvo. Tukaj je posebno odposlanstvo odšlo k okrajnemu glavarju in mu izročilo resolucijo, v kateri se zahteva ustavitev kazenskega postopanja proti 50 kmetom iz Št. Andraža, ustavitev eksekucij proti kmetom, omo-gočenje cenenih posojil za kmetijstvo in zvišanje cen živine. Okrajni glavar je izjavil, da bo zahteve sporočil koroški deželni vladi, potem pa se je množica počasi razšla.
X Konec Zeileisove slave. Čudodelna avstrijska zdravnika Valentin Zeileis in njegov sin Friderik v Galspachu sta postala žrtev splošne krize in svojih «uspehov». Glas o tem, da s svojo čudežno električno palico lahko ozdravita vsako bolezen, se ni mogel stalno vzdrževati. Mnogo bolnikov, katerih stanje se je po zdravljenju v Zeil-eisovih zdraviliščih samo še poslabšalo, je vložilo odškodninske tožbe. K temu je prišla še gospodarska kriza, zaradi katere je prenehal v Galspachu tujski promet. Pod vtisom prvih uspehov Zeileisa je Galspach pričel velikansko gradbeno akcijo. Skoro vsak posestnik se je zadolžil in pričel zidati kako večjo stavbo za tujce in bolnike. Zgradili so tudi več ogromnih hotelov z vsemi modernimi udobnostnimi iznajdbami. Zdaj pa gre vse na boben. Med prebivalstvom je zavladalo pomanjkanje in ogorčenje je tako veliko, da so povsod nabiti letaki, v katerih pišejo, da bo treba obračuniti z Valentinom in dr. Friderikom Zeileisom, ker sta kriva za pblom v Galspachu
imate veliko korist, ako kupite čevlje v trgovskem domu STERMECKI kjer so res fini, elegantni, iz garantirano dobrega usnja izdelani čevlji po zelo nizkih cenah. Sevret 99, 118 Din, boks 124, 129 Din, lak 154, 160 Din, moderni v barvah 118, 135, 165 Din, moderne sandale 115, 154, 166 Din.
Trgovski dom Stermecki
CELJE št. 97
Pišite še danes po novi, veliki, ilustrirani cenik!
Listnica uredništva
Bregana. Poročajte le važnejše reči in kratko! Dopisi se ne honorirajo.
Podpore borz dela brezposelnim sezonskinj delavcem se delijo le v najnujnejših primerih. Če sodite, da se vam godi krivica, prosite Narodno strokovno zvezo v Ljubljani, Delavska zbornica, za posredovanje.
Sv. Barbara v Halozah. Take reči pač ne spadajo v list.
Stranska vas. Vaš dopis nima stvarne podlage.
Žužemberk. Zal ni porabno za list.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
)va mornarja.
Dva mornarja, ki sta se rešila s potopljajoče se ladje na bruno, sta plula po morju.
Eden je začel moliti: «Če se rešim, o Gospod, tedaj hočem ...»
«Stoj!» ga je prekinil drugi: «Vidim koono!*.
?red sodiščem.
Sodnik: «Vi ste torej bili priča prepiru med možem in ženo. Kaj ste si pri tem mislili ?»
Prisi; ^Da se ne bom nikdar oženil..
Zadnji poziv.
A: «Opozarjam vas zadnjič, da mi poravnate dclg.»
B: «Zadnjič? No, hvala Bogu, da bom imel zdaj mir ...»
Oče in hči.
Oče: «Kar izbij si iz glave misel, da bi mogla vzeti tega fanta. Saj zasluži komaj 200 dinarjev na teden »
Hči: <Toda, oče, en teden tako hitro mine .. .a
Pri zdravniku.
Zdravnik: «Zjutraj na tešče morate popiti ko« zarec mlačne vode.»
Bolnik: «To že dolgo delam, gospod doktor, samo da pravi moja gospodinja temu kava ..
On in ona.
Ona: očitala sem, da so *iašli v Egiptu 500C let stare črepinje.»
On: «To je dokaz, da so bili že takrat zakonski prepiri...»
V hotelu.
Komaj je mlada potnica prišla v hotel, že je pohitela k vratarju: «Ali je moida že prišlo kako pismo za Ido Perovškovo?*
«Ne,» je menil vratar, «tu je le pismo za Ido Peperovškovo.» -
«Ze prav,> je potrdila Ida, «pismo je moje, ker moj prijatelj namreč malo jeclja.. .>
Mali računar.
Učitelj: «Če ti dam 16 orehov in če jih moraš deliti s svojim bratcem, koliko jih dobi on?» Učenec: «Tri, gospod učitelj.» Učitelj: «Yidim, da ne znaš računati.> Učenec: «Znam, znam, gospod učitelj, toda moj bratec še ne zna.. .>
Dovolj časa. Zdravnik: «Nehajte piti in kaditi, pa si podaljšate življenje za 20 Iet.>
Bolnik: «Bojim se, gospod doktor, da je za to že prepozno.»
Zdravnik: «Nikoli ni prepozno.> . Bolnik: «Torej bom pa še počakal 10 let...»
MALI OGLASI
Brezobrestno posojilo
za zidavo, nabavo parcele, sprovedbo že obstoječe vknjižbe v vknjižbo na cenejše obresti dobite pri Zagrebški stavbeno-kreditni zadrugi. Zastopništvo: «Tehna», Ljubljana, Mestni trg št. 25/1. Iščemo poverjenike!	75
Trgovina z mešanim blagom
se da v najem z vsem inventarjem vred. Trgovina se nahaja v dobrem prometnem kraju ob bano-vinski cesti in tik cerkve v okolici Ljutomera. Kje? pove uprava «Domovine».	96
Proda se posestvo,
ležeče v laškem srezu ter oddaljeno od banovin-ske ceste četrt ure, od kolodvora pa pol ure. Vse, kar spada k posestvu, je v dobrem stanju. Zemlje je okoli 32 oralov. Na posestvu se redi lahko par volov, krava in kako tele. Hiša je dvonadstropna; spodaj je mlin in ena soba, zgoraj pa ena soba in shramba za žito in druge potrebščine. Zelo pripravno tudi za napravo mlatilnice in slamorez-nice na vodni pogon. Prodajalčev naslov pove uprava «Domovine>.	100
Moy polclic
za dame in gospode z opremo pletilstva v hiši. Zajamčen mesečni zaslužek 1500 Din, ker odkupimo izgotovijeno pleteno blago, plačamo mezdo za pletenje in dobavljamo prejo za podelavo. Pišite še danes po gratis prospekte pod naslovom: Domača pletarska industrija št. 8 — Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva ulica št. 2.
Razprodaje
gramofonov, plošč, šivalnih strojev, koles pri nas ni, le
cene smo globoko znižali
„APOLC" - Ljubljana
Miklošičeva cesta št. 4 — Palača „Grafike". Zahtevajte cenik!	Oglejte si zalogo!
Prej
Sedaj
11— 1'ffilfilbSf III
Zahvala.
Banki „Slaviji" v Ljubljani, ki mi je izplačala visok znesek zavarovalnine kljub temu, da ji nisem ob pravem času plačal premije, se najlepše zahvaljujem ter obenem vsakomur priporočam, naj se zavaruje pri tem zavodu.
Franc Lipovšek s. r.
Podlipovica.
Oblačilno blago
in vse druge potrebščine za vsakogar imata v zalogi po novih najnižjih cenah trgovini F. Scnčarja v Mali Nedelji in v Ljutomeru. Prav tam sc dobivajo tudi vsa semena.	90
Prava uteha
za živčno obolele
je moje pravkar izšlo objasnenje! V njem se objasnjuje večletna izkustva o razlogih, postanku.in lečenju živčno obolelih,- Ta evangelij zdravja pošiljamo vsakomur, ki ga bo pismeno zahteval od niže navedenega naslova. — Na tisoče zahval dokazuje nepobitni uspeh neumornega in vestnega raziskavanja v blaginjo trpečega človeštva. Oni ki pripada,o veliki četi živčno bolnih, in vsi oni, ki trpe na razstresenosti, tugi, oslab-ljenju spomina, nervoznih bolečinah v glavi, napadih jeze, želodčnih motnjah, preveliki občutljivosti, trganju v členkih, splošni ali delni oslabljenosti in neštetih drugih pojavih bolezni
morajo zahtevati mojo knjižico utehe! Oni, ki jo bodo pazljivo prečitali, bodo prišli do radostnega spoznanja, da obstoja enostavna in edina pot do zdravljenja in življenske radosti. — Ne odlašajte in pišite še danes!
Ernest Pasternack, Berlin SO
Michaelklrchplatz Nr. 13., Abt. 88.
Tednik «Zabavni list»
Stražišče pri Kranju. Vsaka številka samo t Din. Za« htevajte brezplačne ogledne številke! 95
Singerjev šivalni stroj
(cilinder velik), prav dober, prodam. Gomol v Ljubljani, Gradaška ulica št. 8.	9!)
Veletrgovina Ludovik Kuliarič v Ormožu nudi najceneje vse pomladansko manufakturno blago kakor tudi železniiro, traverze, cement, stavbni les, rezani les, nadalje vsakovrstna umetna gnojila in vsakovrstno pomladansko semenje.
Posestvo
(na katerem se lahko redi štiri glave goveje živine) z vinogradom vred se zelo ugodno proda. Več pove Alojzij Povše, posestnik, Planina št. 14, pošta Tržišče pri Mokronogu.	101
Proda sc malo, a rodovitno posestvo, ležeče ob državni cesti ter oddaljeno pol ure od kolodvora, četrt ure od cerkve in sedem minut od železarne na Muti. Posestvo je pripravno tudi za vsak obrt. Cena 90.000 Din. Prodajalčev naslov pove uprava «Domovine>.	97
Ta varstvena znamka
FURMANI!
„Lu-lu-la-luštna je mo-moja fu-fu-fu-furenga" je vedno govoril furman, ki so mu rekli „veseli Jaka-'. Ampak govoril je čisto resnico, kajti veseli Jaka je uporabljal pri furanju štrange, uzde in vrvi samo take, ki imajo privezan listek s pajkom iz Grosupljega. Na to je pri nakupovanju vedno dobro gledal in je bil zato earantira za naJboIjšo vedno dobre volje kot spoin- kvaliteto. - Zahtevajte
i j. ,-v ,	•■	vse vrvars'<e izdelke
ladl ticek na veji.	samo s to znamko.
Najno-vejle dvokolo z motorčkom V/, K. S.,
dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za Igrat in posamezni deli najceneje.	Ceniki f ran ko.
»TRIBUNA" F. B. L., toyarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta St. 4.
Glasbila za vse!
Violine .... od Din 68-—
Oitare.....od Din 169-—
Trompete ... od Din 4S0-— Harmonike ... od Din 69'— Kromatiine in klavirske harmonike, vsi Jazz-instrumenti.
Zahtevajte veliki brezplatnl
C E N I K od
največje In najcenejše odpr. tvrdke glasbil Jugoslavije
MEINEL & HEROLD
tovarne glasbil in harmonik
prod. podr. MARIBOR št. 104.

sviranju.
Navodila v ceniku. ^^
SBareEgPHBMBHH^
Živinorejcem
priporočamo zanje jako koristno knjigo
Prva pomoč
ponesrečenim živalim.
Napisal jo je živinozdravnik prof. dr. Kern, Okrašen^ je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino}
Sestava živalskega telesa, zdravila, kladki, masiranje, j drgnjenje, o načinu] kako se žival pristni da je mirna, o dvw ganju padlih ali bol-J nih živali, o ranaH ter kaj je storiti vj
raznih slučajih nagle obolesti, kol pri poškodovanji rogo v, poškodbi ko-j pita in zakovanjuJ pri prišfu med v parklji, opeklini,V streli, zlomu kosti^ zvitju, lzčlenjenju izpadu porodnic in maternice, iz< padu danke, vnetji vimena, driski, za prtju, koliki, nape njanju goved i ovac, pri tujih prec metih v požiralniku, pretresu možgan, solnčarici, ne> varnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanj * popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih iti
Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigoj
Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, sie naročfl
v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani
Selenburgova ulica št. 3
Izdaja za konzorcij »Domovine* Adolf Rib nikar.
Urejajo Filip O m 1 a d i 5.
Za Narodno tiskarno Fran Jezeiršek.