Novoletne želje Bežigrajčanov MLADINA Nl SLABA Zaposlitev voame vs&kemu precej časa in tako se Je tudi SILVO BERGANT lahko bolj posvetll druSbemo-politidnemu žh-ljonju na terenu šele po upokojifcvd. »Kako ljudje, vajenl vsako-dnevne zaposlitve, sprejemajo upokojitev?« »Precej upokojencev si po-JS6e honorarne zaposlitve, ve-liko jih začne aktavno sodelo va-U v družbenlh organteacljah na terenu, nekaj pa j« tudl takih, ki se Eaprejo saml va-se ln pustijo vso aktivnoet ob »trand — med temi je največ taklh, td imajo razmerama vd-soke pofkojnine.« »S kak&niml težavami se srečujejo upokojencd, pred-vsem tisti, ki na stara leta ostanejo saini in kdo jim pri reževanju teh problemov po-maga?« »Nekateri potpebuje,jo mate-rialno pamoč, drugi živijo pri svoioih, a se ti ne zmanijo Kinje, drugi pa, Id so samd, rabijo nekoga, kl bd zanje skrbel. Zato imamo v fcrajev-nih skupnostih socialno zdrav-stvene kamisije, kl delajo po enotnem občinskemi programu tn mislim da tudi precej us-peSno tepolnjinJejo svoje na-loge.« »Kaj pogrešate upokojenci y Savskem naselju, kjer vi sH-vite?« »Savsko naselje ima že sko raj 10.000 prebivalcev, 2a ka-tere pa nl dovolj prostora za družabno življenje. To pogre-Samo zlastd starejši ljudje, ki se zbiramo v dveh, treh tes-nih gostinskih lokaMh in mla-d!na, kl se zaradi pomanjka-nia družabnega žfvljenja raa-drobi — in potem jo je težko prlteoTritd nazaj.« »KaJ pa mislite o današnji mladini?« »Mladlna nl slaba, čeprav ima nekaj napak. Te pa bi od-pravili, če bi družbeme orga-nizacije. med katerimd je r našem naselju najbolj Stbka ravno SZDL, zmale mlade pri-teuniti k sebl in JJh prldobffl za delo.« »Kaj je v občini Bežigrad v zadnjem času na vas naredUo največji vtis?« »Po vsej občind se ogromno gradi in pirl tem se rnl po- Stavl.ja vpraSanj*. Se novasta- novanjska naselja spremlja vedno tudi dovalj objektov, hot so šole, trgovtne, vrtcd in padobno. V Savskem naselju je število prebivalcev že sko-raj preraslo kapacitete Sol ln vrtcev in tako bo treba ktna-lu poskrbeti za novo šolo in Vrtoe.« »Kakšne pa so vaše željeob slovesu leta 1972?« »2elel bi, da bi vsi orgaoi krajevmrih skupnoati tn ob6in-ake skupščine posvetriii Cim več pozornosti na&i skupni imovini, pohtiftno življenje naj postane bolj živahno, vsak pa naj na svojetn področju dela po svojih močch in zmož-nostih. V različnih organiza-cijah najdemo vedno lste ose-be, na katere se potem vsi naslanjajo. Zato je trebauspo-sobiti čtmveč mladine, da bo sprejela breme starejSdh na svoje ratne.N UČENCEV Nl Bnega izmed najbolj znanih bežigra.jskih frizetrskiih salo-nov je že pred 25. leti odprta MAJDA RAVNIKAB. »Prav vsak ima ogromno te-žav; s kakšnimi se najpogo-steje sre6ujete obrtnika?« »Za vse obrtnike je praiv gotovo največji problem >cva-liteten najmlajši kader, ki ga je zelo težko dobiti. Tudi dav-kl postajajo vse večji, nekoli-ko pa nas je pmadela tudd urcdba, ki je za naše osebje sicer ugodna, ze obrtnike pa pri teh cenah precej neprije-tna. Sicer pa se bo v moji stroki položaj izboljšal, ko bamo dobila nave cenike.« ' »Zakaj so take težave s ka-drom?« »Učancev nam stalno pri-manjkuje: v lokahi bi morala imeti 4 vajonke, imam pa 1« eno. TJčne dobe so namreč zelo kratke in to je usodno prav za učence. Vajonka se frizerstva v dveh lettti in poil, ko je na praiksi le kakih 18 mesecev, ne more naučiti. Ko je Lzučena, naredd učenka še izpite, fci so premalo strogi in ker so brez prakse, ld pri nas edina lahko prinese kvali-teto, ostajajo pomočnlce veC-lcrat brez zaposlitve. Poleg tega pa jth ščdtijo zakani io tako lahko zelo malo zahte-van» od njiib.« »Kako pa stranke reagtrajo na to, kdo jim streže?« »Stranke pustijo apravljaiti vajenkam le najosnovnejša opravila, saj lahko za ceno, kl je za nas nfeka, za njiih pa še vedno vlsoka, zahtevajo v redu apravljeno delo.« »Prt nas raste vae več frt zersfcih lokalov. Kako obdu-tite kmkunrenco?« »V cenah amo vsi preoed enotni in mislim, da se kmK-teta naSega dela ne razlikuje preveč, zato tudd o preveiUd kookurenoi ne moreimo go-voriti. Precej strank pa nam odvzainejo friaerke, ki delajo »na 6rno« kar doma; obrti mmajo prijavljeoe iin talto imajo pri poJ manjSih cenah še vedno več dohodkav kot mi« »Pa knate kljub temu do-volj dela?« »Moja obrt Je taka, pni ka-teri lahko le čakam, daljudje pridejo k meni. Tako so vča-sfli vse pomoCnlce v praznem lokalu, drugie pa se spet tare ljudi in jim ne moremo po-stre« tako, kot bi želeii ml in oni.« BOJ ZA OBSTANEK Eden iamed najmlajših kmefikih gospodarjev v Stoži-cah je PAVLE KOŠIR, ki danes kmehije le še na hek-taru in pol zemlje. »Kaaebov je v nažd občini vse manj. Zakad?« »Vsako leto nara ostane mamj zemJje, saj jo odkupi občina za razne gradnje. Ta-loo se kmefcom za Bežigra-dom ne obeta ndč lepega — z denarjem, kl ga bomo do-biH za zemljo, si jo bomo poskusiU kuipoiti kje drugje, nekateri se bodo preusmerilt t vrnarstvo, drugi pa se bo-do zaposMi kje drugod: »Kaiko stoji vaSa kmetija?« »Vsako leto imam manj ze-mije, a več živine, ker vefi pridelam. Z denarjem od prodane zemlje sem nakupil tudi stroje, toda bojiai se, ds kmalu ne bom imal vei kaj obdelovati. Pridelujem pa vso knno za živino in krom-pir, zelje in nekaj žita. Krompir in zedje prodam v glavnem organizacijam, kadar pa je povsod dobra lettaa, pa kaj pridolka tudi osta-ne.« »Ali sodeliijete tudl s kme-tijeko zadrugo?« »Z zadrugo sodelujem manj odkar itnam stroje — tam nabavim le umetna gnojila In jim včasih prodam tuda kaj živine.« »Katert problecni pa vas najbolij tarejo?« »Davki so vedno ve6ji in s kmetije odhaja vedno več denarja. Tudd za traktor mo ram plačati cestno takso, če prav ga lahko uporabljam samo na kmetiji in poljih. Za Bežigradom se sicer pre cej zida in ureja, vnemar pa puščajo poljska pota ka so za nas najbolj pomembna. Urediti bi bilo treba tudd pre-hod preko Titove ceste, saj imamo zemljo na obeh stra-neh iin vCasih čakamo na em ali druga strani ceste s fcra-ktorjem tudi po pol ure.n »Torej postaja kmečla kruh vse bolj grenak?« »Tako je. Kmet tnora nam-reč delati ves dan, vCaslh tu di pono6i. Odvisni smo od vremena, od lotine, kl nam da ediai zaslnžek Interesov kmebov ne Sčitj nihče, ra zen kmeta odbornika in tako ni nič čudnega, 6e mlad) za puSčajo zemljo. Tudi sam ne bi bdl kmet, če t>i ixnel mož nost še enkrat izbirati.« »In kaj pričakujete od no vega leta?« PriCakujem 1« delo, saj boljšega zame tako ne mo re biti in — boj za obstoj.« ZAUPANJE OBČANOV Edtaa odibomica občinske skupščine Beftigrad v fcrajev-ni skupnosti Boris Kidrič J« NUSA BINDEB, ki skrbi za akom črtomarove ullce. »KakSne so vaSe ocibomiške naloge?« »Moja glavna naloga je, da posredujem želje obdanov na občinsko skupščino. Kot v vseh krajevnih skupnostih tanamo tudl pri nas odbaml-kl teren razdeljen na monjSa področja, katerim se potem bolj posvetimo.« »Kako pa navežete sbike i občani?« »Največikirat preko krajevne skupnosti, na zbprih volivcev ali na podobnth sestanfcth. So-delujem pa tudli v raznihdru-gah organizacijah na terenu in tako pobliže spoanam še vw5 ljudi.« »Ali občani poznajo vašo nalogo?« »Občani vedo, da zastopam njihove interese, saj se na sestanldh vedkrat obmejo na-me in tudi drugače mi posre-dujejo svoje t roblemt V za-četku mandatne dobe sem bi-la še precej neizkušena, poe-neje pa sem si prldobila za-upanj« občanov in mlsltoi, da so naSi medsebojni odnosi ze-lo dobri.« »O kakSnlh težavah najvefi-krat razpra.vljate na sejah ob-činske skupSčine?« »Največkrat za Bežigradom ugotavljamo pomanjkanje tr-govln, kar postaja trenutao zedo aktuatoo v naši krajevni skupnosti, ker ni ob navi Cr-tomirovi in Topniiki ulici nita ene trgovine, da bi sl števiinj stanovald lahko kupUa vsaj najosnovnejša avljenjska sred. stva. Precej pozornosti bomo morald posvetitl komumalnim dejavnostun, občani sami pa bi morali veliko bolj paaitina svojo okolioo in ohrandtl me-sto &sto. Problem je tudd raz-svetljava ullc, fcl so poneikod še zelo slabo urejene. Seje obeh zborojr^otoefiiske skupšfiine. kl so enkrat na mesec, so zelo dobro obiska-ne tn nismo tmela še niti en-krat težav s sklepčnostjo. To dokazuje, da so si Bežigraj čani izbrali dbbre zastopnike, Jd se res trudijo, da bi vedno zastopali intorese občanov.« »Kaj pa se vam za BežigTa-dom ne zxli v redu ali pa po manjkljivo?« »Bežigrad postaja center Ljubijane, vendar pa to ne bo, dokler bodo v neposredm bliiLnl modemHi stavb zane marjena barakarska naselja Precej obremenjena Je tudi po&a, kl se stdska v premajh. ndh prostorih, pa tudl zdrav stveni dom bo kmalu prete sen. Sicer pa smo z vsem, kar Je v naSi oMim novega, lah Jco zelo zadovoljnd.« ŽIVIMO ZA OTROKE ANICA ZORMAN se je v Ljubljano preselila iz Postoj-ne, kjer je btla vagojiteljica. sedaj ps je že dve leti na po-dobnem delovnem mestu v vzgojmovarstvenem zavodu Jelka t krajevni skupnostl Stadion. »Ka,ko je v Ljiibljanl ureje-no atroško varstvo?« »Kapacitete vrtcev so še vedno premajhne, saj veliko otrok nima ustreznega var-stva, ker jilh v vzgojnovarstve-nih zavodih ne morejo spreje-fci. Res pa je, da so ^raraj vsl vrtci zelo dobro urejeni in se otroci v njih prav udobno počutijo.« »Kakšan pa je dan v vrt-cu?« »Vrtec je odprt od 6. ure zjutraj do 16. ure in precej otrok preživi pri nas vseh deset ur. Zjvttraj se otrocl najprej individualno igrajo, potem je skupno jutranje razsrbavanie. Tn»."ca. .-n zmoo-sli*ev taico na estetskem kot n" intelektualnem področju. Ob lepem vremenu so običajni tu- di sprehodi po bližnji okolici, kl pa postajajo vse bolj ne-prijetni za nas vzgojitelje, ker so ceste zelo prometne in je \rčasih kar težko paziti na 20 razposajencev. Glavni namen teh sprehodov je razgrbavanje na svežem zraku, otroci pa tudi apazujejo in spozna-vajo akolico. Po kosiJu je obvezen počit^k in potem pride ura, ko vsi otroci nestrpno priča-kujejo starše, ki jih pridejo iskat.« »Delo vzgojiteljice je prav gotovo zelo naporno?« »Rada lraam otroke in imam precej potrpljenja prl delu z njimi, zato sem zelo zadovoljma s tem paklicem. Vendar moram tudi doma pri-pravljati program za na-slednji dan in napisati poro-čilo o dnevnem delu. Otroke poskušamo čimbolj kulturno vzgojiti, veepljamo pa jim tudi higienske jn delovne na-vade.« »Ali o navadah in problemito otrok, ki jih vzgajate, govori-te tudi z njihovimi starši?« »Starši nam. z raznimJ na-sveti zelo poraagajo pri našem delu in so z nami zelo zado voljni. 2elimo pa, da starši otrokom po«vetijo čimveč 6o-sa vsaj takrat, ko so sfcupaj. Mnogl so ločeni tudi po deset ur in predvsem majhnl otro-d potrebujejo več nežnosti, kl je vat včasih ne moremo datl vsem.« »KakSne pa so vaše želje ob novem letu?« »Prj gradnjl sfcanovanjskih naselij ne smejo pozabljati na otroška igrišča, ki naj bodo čim v«6ja, z drevesi in manj-šaim hribčki, kjer se bodo otroci pozirni lahko saokali. 2eQdm pa tudi, da bi vsi star-ši, kl že dolgo čaikajo na ure-ditev varstva svojih otrok, čimproj ddbili zanje prostore t vrtcsh.« CRNUCE — NARODNI PARK DAVORIN MOZINA iz Cr-nuč je sekretar miadinskega akitiva v podjetjti Energoin-vest, kjer dela kot orodjar ie 4 leta. »Kakšno je žlvljenje mladi-ne na Crnuoafo?« »V krajevni skupnosti Cr-nuče že oknog 4 leta ne de-luje več mladinski afctiv. Ne-kaj mladincev je zaiiiteresi-ranih za ponovno ustanovi-tev aktiva in zato ie priprav-ljamo Inicdativni odbor, ki bo pritegndl mladince k delu. Za razmeroma slabo stanje mla-dinske atetivnosti pa so pre-cej krive fcudi ostale družbe-nopolitične organizacije kra-jevne skupnosti, za katere se ne ve, kaj in kako dedajo« »Kakšne možnosti za pre-življanje prostega časa una-jo mladi Crnučani?« »Prisotnost mladone se ka-že v raznih neorgamariuiih dejavnostih kot je razno vzr življanje na športnih igrižčih osnovne šole in v takoimeno-vanih disko klubih. Zelo se čuti pomanjkanje prostoraza družabno življ«ije, saj je ki-no zaprt že pol leta, kulturno prosvetno društvo Svoboda pa Je že pred leti prenehalo t delom. Zato so mladj bolj zainte-resirani za športno življenje, saj precej uspeSno delujeta koiarkarski in . nogometni Mub, aktivna je tudl strelska družina, nekat&ri pa se zbd-rajo v tabomiški sekciji.a »Kaj pričakujete od mla-dinskega aktiva?« »Pri ustamavljanju mladin-skega aktiva se bomo prav gotovo srečaiti s števllnirnl težavaml, ki nam joh bo po-magala prebroditi krajevna skupnost, zelo pa nam bi bi-la dobrodosla tudi pomo« ostalih družbeno politafinih organizaoij. Ne morem red, da je mladina v krajevni skupnosti zainteresirana za pollti6no živiljenje, vidim pa potrebo po tem, da je mla-dina aktivna na drugih po-dročjih kot so Sport, razne vrste zabave in podobno.n »Kaj pa vem na Cnmučah v» ugaja?« »Dobro je to, da je akoraj povsod kamor greS gozd saj so Črauče takarekot nacio naloi park občfaie Bižograd, Kaže pa, da nekaten preveč upoStevajo nedotakljiTost »nacionalndh parkov« ln tako o^taja prl nas precej oero-šenih komimatoih problemov, nezadovoljni pa smo tudd s zdravstveniiii varstvojn.«