RmzelTeTkanfspre*# RM 0.1« KamwanW3ok Verlag UD4) SdirtttleltuDff: Klagenfutt, Bkmarckrlng U, Poatfaota 130 / Bemigaprei# (Im vooraue xablber) monatlUđi RM 1,— tM Baus (eloacbUeBIlch RM 0Л0 ZtuteUfeMbr AM>eeteIlunsrea đer Zeltung f&r den oedifolgmdeo tConat werdni шк acbstftlteii nod mr Ue Ж. dm# Utufenden Moasta angmammeo # _'_ Mr. 2. KrainlHirfi. k. ЛШллшг MbS. в. Jahmnc SoYraznlkoT Teliki napad т Belgiji in Italiji Pri Bastogne imo urgll naiprolnlka v obramlio Nemške napadne kolone pri Saargemiindn in v Vogezih še dalje prodirajo - Odbiti boljševiški napadi na Budimpešto Decembra meseca smo potopili 163.000 brt in 16 rušilcev ter spremnih vozil Oberkommando der Wehrmacht je due 4. januarja objavilo; V Belgiji je sovražnik včeraj med Grave-lotte in Marche od severa sem prješel v pričakovani veliki napad, da bi razbremenil svoje pri Bastogne težko boreče «e »kupine. Tam so naše divizije vrgle nasprotnika v obrambo in mu zadale visoke zgube. Na celotnem bojišču so Amerikanci zgubili 34 eklopnjakov. Na obeh straneh Bitscha so naše čete nadaljevale s svojimi napadi. Čeprav je sovražnik pripeljal za nasprotni napad od sosednih front vse razpoložljive sile, se mu ni posrečilo, da bi ustavil naše vzhodno od Saargemunda in v Spodnjih Vogezih prodirajoče napadne kolone. Mejno ozemlje v Pfalzu in Alzaciji zapadno od WeiBenburga emo očistili sovražnika. Da motimo sovražne nove pošiljke, smo nadaljevali z daljnostrelnim obstreljevanjem LUtticha in Antwerpena. V Srednji Italiji je izvršila o»ma britans^ka armada v Romagni številne sunke, da bi vezala naše sile. in je eeverozapadno od Ra-venne prešla v veliki napad. Vrše se še hud! Kakšni so ms\ vojni cilji Berlin, 5. januarja. Tako presenetljivo im trajno kakor toča bomb in izstrelkov iz bombnih preduhov ter cevi naših lovskih letal pri njihovem napadu na sovražna zračna oporišča v belgijsko-nizozemskem prostoru je učinkovala vest o tem po svetu, zlasti pri narodih na sovražni strani, ki jih brezvaatni aeltatorti vedno znova zazibljejo r lluziie>^aka poparjenost, kakršno je povzročil po I*, decembru začeti silni nemški napad na Zapadu, ,, je lotila poročevanja naših nasprotnikov, kar ■« razločno vidi Iz njegovih nasprotujočih si obvestil. Eisenhowerjerv gilavni stan je skušal na »proti anglo-ameriški javnosti bagatelizirati uspeh naših smelih lovcev s tem, da je po ročal, da je napad izvršilo samo 250 do 300 letal. (V resnici je bilo, kakor znano, več valov, od katerih je najmočnejši sam ob-»egal 500 letal.) Temu nasproti poroda britanska Reuterjeva poročevalska služba: 364 nemških letal je bilo sestreljenih. Značilno za lažnivost naših nasprotnikov je, da so Britanci objavili več sestrelkov, kakor so Amerikancl hoteli priznati resnične uporabe letal. Vsekakor je udarec zadet in je prav tako ko ostala bojna dejanja na zaipadnl fronti potrdil FUhrerjevo besedo v njegovem novoletnem pozivu, da ni spal ves ča«. Nemčija se bojuje za svoj in Evrope obstoj, ,Q. elalno preoblikovanje naše celine,- to so vojni cilji, ki docela obsegajo celokupni narod v njegovi zgodovinski nujnoeti. Cisto drugačna je »tvar na etranl nasprotnikov, kjer oblastniki narodom, ki so jih oni za-P*l|ali, ne morejo navesti niti prepričevalnih ciljev za vojno niti za mir. Kako neprijetno je to tudi vodečim politikom, izhaja ic radijskega govora severnoameriškega senatorja Waylanda Brocka, ki je zahteval, naj s * nemudoma navedejo vojni in miroval elljl Z e d in 1 en I h držav. Roosevelt in tovariši se bodo, če eploh pristanejo na take z^teve, pač skušali izviti s puhlicami. Nek »vedski llet zelo po jasnilno zaklijučuje razimotrivanje sedanjega položaja: »Riziki gl»de dliersn« med anglosaksonskimi silami tvorijo del bodočega sveta — ki bo gotovo svet mnogih nevarnosti in konfliktov... Bofl In nemška ofeoro-lena sila n*e na^ etovarulet« pred takim (Nadaljevanje * »tranl.) 1---m—H—st——» Sovjetska država Macedoii)a llockholm, 5. januarja. V Skoplju j* zasedala tako zvana narodna #kup#6lna maoe-donskega naroda, v kateri je bila proglaisna neodvisna macedonska država. Za »Aastn« predsednike« je Izvolila akupščina Stalina, Roosevelta, Churchilla in Tita, ki je novo državo namenil kot ##-•lavni del od njega nameravane ju^oslevan-•ko-boljšavllike zvezne države. Udeležba zastopnikov Sovjetske zveze, Zedlnjenih držav in Velike Britanije pri skupščini dokazuje. da so te države že v naprej dale svoj pristanek na Titove načrte. V kovanju mačrtov nI Tito nič manj velik kakor p« »častni predsedniki« Italia Ш boji s sovražnikom, ki j« v enem odsek« vdrl v naše položaje. V proistoru pri Virovitici v Slavoniji se Hrvatje in Kozaki vrgli močne sovražne tolpe, ki so imele visoke zgube, Iz njihovih položajev in uplenili številna orožja. Na Ogrskem so boljševiki napadali Budimpešto, podnevi in ponoči, zlasti od vzhoda sem. V trdih bojih je posadka odbila napade. V boje v prostoru pri Budimpešti eo posegli bojni letalci z močnimi silami. Z bombami in krovnimi orožji so onesposobili ra boj 34 sovražnih oklopnjakov in uničili nad 500 vozil. Nemšiki in ogrski lovci ter bojni letalci so sestrelili 37 sovjetskih letal. V južnoslovaškem obmejnem ozemlju so ponoči na široki fronti napadajoči Sovjeti zaman poskušali, prodreti našo fronto. Tudi včeraj popoldne eo spodleteli sovražnikovi ponovni prodorni poskusi. Na fronti med Vzhodno Slovaško in Kur landskim še traja bojni odmor. Anglo-amerikanski zastrahovalni letalci, ki so včeraj podnevi prileteli nad Zapadno Nemčijo ter nad ozemlje ob Rheinu in Mai-nu, so odvrgli bombe zlasti na mesto Fulda, Lizbona, 5. januarja. Amerikanski umik je bil v pravem ротеди besede pekel. To so, kakor javlja, opisujoč razpoloženje, londonski list »Daily Herald« o porazu Amerik an cev na Zapadu, soglasne ugotovitve pri bojih udeleženih vc^akov Zedlnjenih držav. Nemci kažejo po izpovedih Amerlkancev n e o d o 1 j i v o odločnost. Visoki štabni častniki, kuharji in pisarniški pomočniki,"vse je, taJco piše »Daily Herald«, zgrabilo v presenečenih amerikanskih štabih za orožje, ko so se naenkrat pojavili nemški oklop-njaki. Ali bilo je zaman. Amerikanski oklop-njaški topovi so streljali na razdaljo 15 do 25 m na nemške oklopnjake, ali njihovi izstrelki so kakor kamni odskakovall od nemških oklopnjakov in im-padni val je zdrdral preko vsega. Kot prvi vojak nemške oborožen« mile t* 1. januarja 1943, prejel iz POhrerjeve roke to naivlšje nemško odlikovanje Oberti-leutnant Hana Ulrlch R u d e 1, Kommodore oddelka bojnih letalcev »Immelmann«. Hkrati je FOhrer Obrestleutnanta Rudla, uvažujoi nlegovo neprestano izkazano nejviifo hrabrost, njegove edlnetvene letalahe ta bojevniške uspehe, povišal ze Obersta. kjer s« nastali znova šik»de in številni požari. Povračilno obstreljevanje velikolondoneke-ga prostora se nadaljuje. Nemška vojna mornarica je decembra meseca potopila 163.600 brt sovražnega ladijskega prostora in vrhu tega 16 rušilcev in spremnih vozil. Poljska potrditev Katyna Stockholm, 5. januarja. Vojni minister poljske sovjetske vlade v Lublinu, Bela Zymier-ski, je govoril pred poljskimi sovjeti o uporabi lublinske armade. Priznal je, da je tako zvana poljska armada namešana s sovjetskimi častniki in da je pod njihovim vodstvom. Radi pojasnitve tega dejstva je navedel, da je bilo 12.000 bivših poljs'kih častnikov odpeljanih v ujetništvo in nadaljnjih 11.000 umorjenih pri Katynu. Boljševiš'ki mnoštveni umor poljskih častnikov v Katynu s« s tem potrjuje tudi s poljske strani. Brec velikega razpravljanja *o odpisali te z za-tilčnim strelom izločen« poljske častnike kot ceno za Moskvo. Britanski poročevalec potem opisuje, kako so morali Yankee ji, ki so ostali živi, preplavati ledenomrzle reke in kmalu potem, poipolnoma premraženi, nieo mogli več na prej Kamor so se obrnili, povsod so že naleteli na napredujoče nemške čete. Oni so torej tako rekoč tekli že v ujetništvo. Priznanja britanskega vojnega dopisnika se končajo z izrecno ugotovitvijo, da so po izpovedbah rešenih Amerikancev mase amerikanskih vojakov našle v b o j i ђ smrt in da s o bile zgube Zedinlenih držav izredno visoke. Tudi Amfrikanci priznajo, da napaja kri neštetih amerikanskih vojakov alzaiko ta belgijsko zemljo. 8 Mlotnim številom 463 uničenih eovrai-nth oklor*tminn Znr*»H tot Ansriveniiat* Nr t rflitii. Prfsereni^lTnumtnrr RPK. 1'17в Fantom gradu Chateau d'or Жмре#а xpodba ob novem letu — IVapIsal Aleksander Thayer Sedeli smo v prijetni, mali Čitalnici hotela, ki |e služIl sedal kot rezervirf lazaret. VlJjl Štabni zdravnik, dva mla)Sa zdravnika in nekal gospodov Iz mesta. ZamlSlleno •mo gledali za dimom svojih clqaret. Sprva •mo se pogovarjali o strokovnih stvareh. Potem I# prliel razgovor na itare vojne dogodke in končno na zgodbe o »trahovih. »Vel dobri duhovi alave svojega gospoda in mojstra«, je rekel stari višji štabni zdrav nlk, ki je bil v prejšnjih časih vodja zelo znane klinike neke nemške univerze. »Kai . se tiče mene, se moram zahvaliti za srečo v družini, strahu .. .< Seveda so vsi zahtevali od starega gospoda, da jim pove svojo zgodbo. Potem ko si je profesor W. prižgal drugo cigareto, je začel; »Bilo j* zadnje dni decembra leta 1915. Kot mlad rezervni zdravnik sem bil v Franciji. V starem gradu, imenoval se je Chateau d'or, j# bil naš lazaret. Lastnik gradu, mar kiz de la S., je bil Izkažen, majhen možiček s precej sivkasto, šiljasto pristriženo brado in dvema prijaznima očesoma, ki sta se vedno nekoliko pretkano svetlikala. Zelo ml je žal, aU nimam na razpolago nobenega bro štora več, ml je dal razumeti, ko smo dobili neke seetre kot nadomestilo iz domovine. Sa mo moje stanovanje v gornjem nadstropju In soba v stolpu... »Rada sprejmem sobo v stolpu,« je menila sestra Greta, mlado dekle s plavlml lasmi in Iskrečlml se modrimi očmi, ki se je, k*kor tisoče drugih, javila za oskrbo bolnikov. Markiz I# zmajal z glavo. »Ni varno v stolpu, gospodična,« je men nekoliko kasneje. »Baje se pojavi tam okol. polnoči strah. »Neumnost,« je menila sestra Greta. »Kar se mene tiče, lahko straši In radi mene tud. lahko »vira na flavto. Spim kakor polh. Do •naittih ponoči Imam Itak delo .. « Seveda sem pritrdil. Ce bo kdo opravil i (Iraihomr bo to s ostra Greta. Ona, ki ao to naši ranjenci radi vesele narave pozneje imenovali samo sestra »sončni žarek« — takrat jo seveda nisem še bolj točno poznal, si je dala pokazati sobo, je Izlotlla svo* mali kovčeg, obesila nekaj obleke in predpasnikov v stari, zaprašeni predal, ki ga je najprvo z mokro cunjo temeljito očistila in je šla potem takoj na delo. • Ne vem več, kaj sem delal tega večera, bil sem vsekakor do polnoči zaposlen s krvni ml preiskavami na mikroskopu, ko so se s silo odprla vrata v laboratorij, ki smo si ga uredili v stari knjižnici. Sestra Greta je stala bleda kakor smrt na vratih, v rokah je držala gorečo svečo. »Fantoln,« mi je zaklicala z zamolklim glasom. Ravno sem Se lahko zadržal, popolnoma spremenjeno dekle, drugače bi se zrušilo na zemljo. Prestrašeno sem odvedel nazaj v sobo v stolpu. Soba je bila osmerokotna, zunaj je tulil veter v nekakšnih napuščih, vetemlca gradu je ropotala nad podstrešjem. Zamolklo trkanje se je slišalo prav nad nama skozi čr-vivi leseni strop. »Kaj pa je to?« je vprašala sestra Greta. »To bo pač stolpna ura,« se jim odgovoril. Svetil sem po stenah sobe v stolpu. Ničesar nisem mogel najti. Na nekih mestih je bila iesena obloga nalomljena, ki so bile z njo obložene osmerokotne stene. »Tukaj je bilo, točno na tem kraju,« je po kazala sestra Greta. »Okostnjak kakor kak šnega otroka. Obdan od pravljičnega bleska Prazne OČI so bile vprte baš na mene..« »Prenaporno ste delali, eeetra,« eem odgovoril. »Mogoče »tolpna ura nad posteljo In tuljenje vetra. Skušajte apet zaepatl. All vae le mogoče strah?« Pa le ml je dekle že spet nasmehnilo 1* svojih hrabrih oči in je zmajalo z glavo . »Ne, gospod doktor, prav imate. Bilo je ze lo neeipametno od men#, oproetlto. ker motil*.. Л Drugega, dne sem komaj videl sestro Greto. Po večerji sem spet šel na delo v labo ratorij. Biti je moralo kratko po polnoči, ko je sestra Grete z malih stolpnih stopnic pri drvela v sobo. »Spet je tukaj...« je rekla In obstala, ne koliko osramočena, da me je spet motila ta ko hipoma pri delu. Takoj so ml rojile različne misli in zgodbe po glavi. Od nekje so iz grajskega stolpa baje dajali sovražniku znake. »Sedite eedaj v ta obledeli naslanjač ob peči,« sem rekel •estri Greti »Skušajte za spati.« Prinesel sem jI odejo »Jutri bomo zadevo preiskali...« Sledečega večera, zadnjega v starem letu sem vzel svoj samokres In šel s sestro Greto v sobico v stolpu. Moralo je biti približno četrt ure pred polnočjo. No, «aj danee lahko priznam, bilo je vse drugo kakor prijetno. Zimski vihar !• še hujše kakor prejšnji dan, in vetrnica le napravila ropot, ki je od težkega cvilenja oo vreščajočega kričanja vseboval vse glasove ki si jih je sploh mogoče predstavljati. Huda novoletna noči Mala sveča je odsevala svoji nemirni, rdečkasti svetlobi P® v"" vogalih prostora in sence #tarega p(*l^va so ple#ale po zldovju. Nad nama je tolkla zarjavela ura v »tolpu. »AH vas je strah, eestra Greta?« Dekle je zmajalo z glavo. »Sedaj ne, ko ste vi pri meni, doktori« No, takrat sem bil mlad In dekle je bilo res ljubeznivo, popoln angel. Bolj sem se pritisnil ob Greto In sem vzel njeno roko v mojo. Tako eva sedela v poltem! in čakala, da je odbila stolpna ura polnoč. To je tudi naredila po nekem čmu. Udarjala je zamolklo In zarjavelo. Sedaj je x*čelo nekaj na »tenl nama naiprotl etrgatl In praskati. »Tam,« !• zašepetala sestra Greta. »Tam spet prihaja.. « Tudi jaz sem uprl svoje oči na tisti kraj, kjer se je začelo v atenl neka' gibati. Naenkrat je ugasnila sveča, zadeta od mrzlega prepiha, tam kjer se je preje videla UiMM oblog«, M !• meda) pojtvUa avatloal meseca, ki je zunaj osvetljeval vihamo zim- . sko noč. Kakor da se je nahajalo na mestu stene stekleno okno. In v modri, svetlikajoči osvetlitvi se je pokazal okostnjak otroka, nekoliko pokrit od tanke, sive tančice. »Ne streljati, za boga ne streljati,« je zaklicala sestra Greta in ml je hotiela prestreči. Pa je že zaormel strel Iz samokresa. Ne-kaj se je zdrobilo v 8t»ni- Udarianje stolpne ure nad menoj je prestalo, samo ropotanje vetrnice je motilo tišino. Prižgal sem žepno svetilko In sem uravnal snop žarkov na steno. Roka je posegla v ozek, temen predmet. Težek železni utež je zadel mojo roko, ko sem hotel zgrabiti fantom. »Zidni jašek za utež stolpne ure«, sem izjavil dekletu. »Mirno pridite bliže. Takoj bom pojasnil to čarovnijo.« »Lahko opustim bližnja pojasnila. Ko je-utež stolpne ure dosegel določeno mesto — bilo je pač tako preračunano, da je bilo točno o polnoči — je vsled pritiska odprlo r.eko zaklopnlco v oblogi. Ta jo odprla pogled na skrito okno v stolpu, za katerim je bil okostnjak v zidni odprtini Okostnjak opice, kakor sem takoj ugotovil. Strel le pač pokvaril mehanizem zaklopnlce. Z muko sem jo zaprl. Potem sem spet prižgal svečo. Mislim, da je ura točno odbila dvanajst In petnajit minut, ko sva se prvikrat poljubila. Pri zadnjem nisem več pazil na bitje elolpne ure. Drugega dne •em temeljito izpraSai markiza. Stari lisjak je trdil, da o vsem n!č ne ve. Mogoče so na ta način odstranili kakšnega starega petičnega strica ali teto. Stare ljudi radi takih stvari baje lahko zadene kap. Nl«em Imel časa, da bi prelskal predzgodo-vino. V treh dneh smo zapustili grad In smo premestili naš lazaret v drugI kraj. Stlrl mesece pozneje sem se ob dopustu v domovini poročil s sestro Greto. Vojna poroka Danes mora moja žena pripovedovati malim vnukom zgodbo o sto.pni uii, če nieo bili pridni. J" sem 1етц pridnemu fan* tomu oatei hvaleteo v«* živlieoje..^ »ohiot«. t. Imnumrim i9ki. KXRAWAMKEN BOTE Itraa — ter, a. Max Beograd je kol mrivo nieslo Štiri tedne pod Titovo svobodo - Dnevnllt nel(ega na nemšl(o stran ubeglega Srba Pod tem naslovom in podnaslovom objavlja graška »Tagespost« z dne 13. Хц. p. 1, dnevnik srbskega ing. Jovana B., ki je ostal v Beogradu, ter je pričakal sovjetske »osvoboditelje«. Okusil je tudi sam Titovo »svobodo«. Dnevnik se glasi: 13. oktober: Sveto je pravkar priletel k meni. Pripoveduje mi, da so sovjetski oklop-njaki že prispeli do A vale. V mestu je veliko vznemirjenje. Vsakdo čuti, da Nemci ne bodo držali Beograda za vsako ceno. Marsikateri znanec se priključuje koloni, ki zapušča mesto čez Savo. Tudi Sveto želi oditi. Zaradi tega sva se pri »Ruskem caru« precej prepirala. Svobodna Jugoslavija bo vsem slovanskim narodom in tudi človeštvu podarila nov mir. 15. okt.; Sovjeti so vdrli v mesto pri Top-ćideru. še v sivini dneva si lahko spoznal velike oblake dima nad vojašnicami kralj, garde. Od časa do časa se pojavljajo strmo-glavci, ki se pa ne spuščaio niže. Od popoldneva čepimo v kleteh in pijemo žganje. Ali bomo postali svobodni? Mislim, da je sedaj ves Beograd v kleteh in pričakuje prihoda Sovjetov. 17. oktober: Težke dni preživljamo. Po ulici Miloša Velikega še vedno leže mrliči Naši prvi novi stanovalci: neki stotnik in komisar. Oba sta vljudna, toda molčeča. V mesto so vkorakale na Slaviji tudi prve komunistične enote. Kaj so vse morali doživeti ti ljudje. Vsi sestradani in razcapani. Človek bi se jih bal, če ne bi vedel, da so sorojaki. 21. oktober: Nemci so včeraj zarana zapustili zadnjo postojanko na Kalimegdanu. Tišina in mir po silnih borbah vplivata zelo prijetno. Nameravam iti k Dragi In pri njej poizvedetl, kako so preživeli vse to. Na Aleksandrovi cesti nobene žive duše. Pri cerkvi sv. Marka me je ustavila komunistična straža. Pozvala me je, naj se vrnem domov in sporočim tudi vsem ostalim sostanovalcem, da se morajo staviti vsi na razpolago. Hvala Bogu, da je imela moja žena doma živil za nekaj dni. Mir in red se bosta kmalu povrnila. 22. oktober: Prebivalstvo se mora javljati pri policijskih revirjih, ki jih sedaj imenujejo ljudska zbirališča. Tam čaka že velika množica ljudi. Nasproti so stale skupine sovj. vojakov. Povedali so mi, da so to NKVD. Z njimi so komunisti. Ko smo čakali nekaj ur, so nas obšli in vsakega uvrstil) v določeno skupino. Približno tretjino vseh, ki smo bili tam zbrani, so zastražene odpeHali v neznano smer Pozneje so nam sporočili samo toliko, da so jih začasno evakuirali. Hrano jim je bilo mogoče pošiljati v poštno ministrstvo. Majhen del, večinoma stare ljudi, so nas pustili domov. Jaz sem bil med tistimi, ki so ostali in od katerih eo sprejeli osebne podatke. Dejali so nam. da smo »osebno zanesljivi« in da moramo kot delovno poveljstvo po-obnovi mesta. Vs?ko jutro ob 8 url se le treba javiti na policijskem revirju. Na poti domov sem opazil prve velikanske lepake s slikami Stalina in Tita. Vse trgovine so še vedno zaprte. Oklopnjakov ne vidimo več skoraj nobenih. 24. oktober: Žena ml pripoveduje, da so pričeli na Banjici streljati ljudi. Se vedno ne morem verjeti. Govore pa, da so na Banjici postrelill nekaj tisoč mož in žen6, ki so bili uradnik! in uslužbenci pri upravi in pri policiji. Sedaj sem se pričel bati tudi za Djor-dje. Se zvečer je bil v mestnem sanitetnem uradu. Njegova žena joka. Ko jo vprašam, če ima kake podrobnosti z Banjice, sko-mizgne samo z rameni. Vsak obup me vznemirja. 25. oktober: Tega dne ne bom pozabil Djordja so ustrelili in tudi inž. Milana P., s katerim sem leta 1940. delal v Vojvodini Mrtva sta tudi Sima in mladi Milan C. Ta je imel službo v gospodarskem ministrstvu. Ustreljena je tudi moja tovarišica Vera S., s katero sem skupno študiral. Bila je državna uradnica ter je vzdrževala svojo bolno mater. Po ulicah je še vedno težka tišina. Vse je preplavljeno z lističi in letaki. Hrane imamo še za en dan. Izjavljajo pa, da bo v bodoče razdeljevala živila glavna intendatura narodne osvobodilne vojske. Vodim delovni urad. Več sto nas je ter imamo nalogo popraviti pančevski most. Zvečer mi pripoveduje žena, da smo dobili novega stanovalca Zjutraj ob treh se zbudimo. Odjeknili so streli. Zena je pričela vsa preplašena vpiti. Ko sem stopil v sosedno sobo, da bi poizr vedel za vzroke vpitja, sem opazil, da sta sedela dva vojaka za našo mizo iz mahagonija. Bila sta popolnoma pijana in sta vre-zavala črke v les Gardino sta strgala ter sta jo uporabljala za brisačo. 30. oktober: Žena je stala pred pekarno osem ur in čakala na kruh. Clan komunistične stranke je bil navzoč kot nadzorni organ. Zaradi dolgega čakanja so ljudje godrnjali. Nenadoma je nek civilist poklical dve osebi iz vrste ter ju aretiral. Nihče ni spregovoril besedice. Končno je dobila Mira jza nas polovico hlebčka koruznega kruha. Z naše delavske kolone sta danes pobegnila dva moža. Zahtevali so me na policijski revir. Mesto je preplavljeno z letaki, tiskovinami in stenskimi časopisi. Se nepoškodovane tiskarne delajo noč in dan. Grafično delavstvo dobiva stanovanja na Dedinju. Tudi hrano jim dostavljajo na domove. Cisto nič drugega kot komunistična propaganda. Kam nas vse to vodi? 2. november: Naš Beograd je kot mrtvo, neprijazno ter neprijetno mesto. Sedaj so odšla zadnja sovjetska vozila. Samo še nekaj . avtomobilov od AVNOJ in Vrh. štaba. V mestu ni odprta nobena gostilna in nobena kavarna. Pročelja hiš so nema. Sovjeti, ki so v mestu, snadei;. v drugo garnituro ter so vsi zapuščeni in brez pomena. Moj sosed misli, da streljajo ljudi v zaporih še dalje. Tudi podnevi čujemo salve in regljanje strojnic. O treh možeh, ki so jih zaprli, nimam več nobenih sporočil. Žene še nosijo hrano v ministrstvo. 5. november: Sele sedaj, po nekai tednih vidimo in zvemo, koliko jih je pobegnilo. Mojih znancev je tu samo še nekaj. Tudi glad goni ljudi iz mesta. Toda nas nekaj držimo skupaj. Tudi pri delu doživljam vedno znova primere prej neznane solidarnosti. Mladino organizirajo. Mitingi, konference, zborovanja in predavanja. Kongres jugoslovanske mladine. Vse je postavljeno na glavo, kakor da bi morali pozabiti na mladino. Tudi mah Mirko je komaj še kako minuto doma. 6. november: Mira je odpotovala. Stanovanje sem našel prazno. Sosed mi je pripovedoval, da sta jo odvedli dve osebi v posebno delavsko enoto. Zapustila mi ni nobenega sporočila. Kako apatičen je postal človek. Sedim za mizo. Prostor moje žene je prazen. Zadnji petrolej gori v svetilki. V sosednji sobi so spet živahni. Na kaj še le čakam? 7. november: Mira se še vedno ni vrnila. Ljuba moja žena, da je moralo pač do tega priti. Kam so te odvlekli? Ah, saj nima nobenega pomena spraševati. Na policiji mi niso dali nobenega pojasnila. Stanovanje je obupno prazno. Vsi prijatelji našega skupnega življenja so pobegnili. Vse tvoje in svoje sorodnike sem še snoči obiskal. Bilo je že pozno in ulična straža me je hotela zapreti. Niti besedice ne morem zvedeti o tebi. Kakšen zid molka se vendar dviga med nama? Mira, kje si? Kako naj brez tebe vse to prenesem? 10. november; Nihče več ne govori o nemškem okupatorju. Ce danes smatramo koga za nacionalista, štejemo k njemu — Nemce. 12. november: Ne, to ni več obraz onega Sovjeta, ki sem se ga naučil ceniti v letih svojega ujetriištva. Ali je to sploh še obraz? Človek se zgrozi pred sivo anonimiteto, ki koga pogleda. Razžive se sile ponoči. Kriki pijanih vojakov, tuljenje in divjanje odmeva po praznih ulicah. Mi pa sedimo doma in čakamo. Na kaj le čakamo? Ali naj še čakamo? Uvidevam, da smo vsi tu izročeni rutini zverinskega stroja. »Golub, na to smo računali,« je pred dnevi izjavil mladi Savo Z. On dela v moji enoti. Ima prav. Vsi smo podlegli strahotni zmoti. 18. november: Hočemo pobegniti iz te grobnice. Savo mi je priznal, da bo pobegnil s skupino nekaterih mož. To noč sem se odločil. Tudi jaz bom to storil. Kaj me še drži tu? Kaj pa še lahko zgubim? Mire ne bo več nazaj. Prijatelji in znanci so ali mrtvi, ali so izginili ali pobegnili ali pa umolknili. Mrzlo in neprijazno je v sobi. Življenje gre dalje kot razblinjen sen. * Inž. Jova B. je naslednjo noč preplaval • Donavo. S seboj je vzel samo to, kar je imel na sebi in voljo pobegniti pred nevzdržnim stanjem.« (fo svetu Pogled za sovjetsko fronto Neprekinjene množične deportacije civiinega prebivalstva P. K. Strašilo boljševizma gre skozi države Evrope. Medtem ko se pode dogodki v Franciji, Belgiji, Italiji, Grčiji, Bo-lgarlji, Romuniji in Finski, se je razvoj dogodkov v po Sovjetih spet zasedenih ozemljih Vzhoda le malo uvaževal. Zdi se nam pa potrebno, da opozorimo svet tudi enkrat na te prostore, ker so razmere, nastale po zopetni zasedbi značilne za bistvo boljševizma. Agitacija Moskve je hotela nalagati svet, da so bile sovjetske čete v zopet zasedenih ozemljih pozdravljene z viharnim veseljem, da eo bili ljudje radostni in hvaležni, da so bili osvobojeni dozdevnega nemškega suženjstva In da je sedaj med sovjetsko armado in domačim prebivalstvom kar se da zamisliti najboljša sloga. Kakšna pa je stvar za sovražnimi črtami v resnici? Kaj se do- ciaja v Vzhodnem Polvskem, v Ukrajini, т Beli Rusiji, na Krimu? Prve dni je bilo morda res videti, kakor da so prišli z boljševiki srčno dobri ljudje v deželo Sovjeti so delili smradljive cigarete iz mahorke med prebivalstvo in so zalivali »osvoboditev« izdatno z žganjem. Tudi zaplemba živine, živil in žita je sprva izostala in nekateri sovjetski poveljnik je celo napravjl to, da se je v nedeljo pojavil pri božji službi. Toda kmalu so boljševiki sneli krinko in so pokazali svoje prave namene. S sovjetskimi četami so prišli številni politični komisarji v deželo. Pod pretvezo tako zvane čistilne akcije eo inscenirali krvave pogone. Zadostovalo je, če je žena kakšnega delavca prala perilo za nemške vojake, da je Železniški lopovi so posebno nevarne orožje, ker se odlikuje z najtežjimi kalibri (izstrelki so večji od moža), streljajo najbolj daleč in so zelo gibčni, to se pravi: s posebnimi železniškimi vozovi, na katere so montirani, jih je mogoče hitro prepeljati z enega frontnega odseka na drugega. Operacijski kraj jim pripravijo gradbeni oddelki davno prej, nego dospejo topovi do tja. Tudi artileristične račune izvršijo že v naprej, kajti večinoma gre za obstreljevanje stalnih ciljev (posebno močnih utrdb Itd.). Na ta način stopi takšen top v akcijo skoraj neposredno potem, ko je dospel na določeno mesto. da po izvršitvi svoje naloge spet naglo izgine. Norveška zelo pridno goji iiv«U, ki dajejo odlično krzno, saj se dobro zaveda, da ima od tega velike koristi. Domačo krznar-stvo je z drugimi besedami eden zelo izdatnih virov dohodkov na Norveškem. Posebno pozornost so posvetili reji lisic. Leta 1938. so Norvežani izvozili za več ko 38 milijonov kron dragega krzna. Računajo, da šo na Norveškem v letu 1929, zredili še samo 30 tisoč srebrnih lisic, štiri leta pozneje 214.000, let* 1936. 391.000 in neposredno pred izbruhom sedanje vojne že 750.000. Vsekakor čudovit napredek! Danes imajo na Norveškem pri- ■ bližno 16.500 hlevov, v katerih rede živali, ki dajejo dragoceno krzno. Predvsem red* modre, bele in srebrne lisice, in slednjič tudi lisice platinaste barve, ki so jih imele leta 1936. vsega skupaj samo 36. Gorila ie zelo izbirčna žival in nikoli n* pije navadne vode, temveč zmerom samo destilirano. To vodo dobi v pragozdu iz stebličja lijan, kjer se je bila očistila, tekoč po mozgu lijan. Prav zato tudi v ujetništvu gorila odklanja navadno vodo in pije samo prečiščeno. bila takoj aretirana in brez sodne obravnave ustreljena. Kmalu so začeli boljševiki brezobzirno rekvirirati pri prebivalstvu nahajajoče se zaloge živine in živil. Pod grožnjo ustrelitve so vzeli ljudem zadnje rezerve iz kleti. Sto-tisoči v ozemljih Ukrajine in pred vsem Vzhodne Poljske ne vedo, kako bodo prebili zimo, to tem bolj, ker so letošnjo setev spravili samo deloma. Tudi kuriva manjka povsod. Posebno ogorčeni so mnogi ljudje radi tega, da so po vkorakanju sovjetskih čet tudi židje spet v množicah prišli v deželo. Na fronti jih ni najti, zato so si pa preskrbeli vplivna mesta v upravi. Oni šikanirajo prebivalstvo, tako da je več Poljakov javno izjavilo nekemu sovjetskemu armistu, ki je pozneje prišel v nemško ujetništvo; »Radi rešitve židovskega vprašanja in naše osvoboditve od njih, bi morali postaviti spomenik Adolfu Hitlerju«. Med tem se je začela deportacija prebivalstva, ki ni bilo pritegnjeno v sovjetsko^ armado, pred vsem žen in otrok. Njih ci)i» je Sibirija, so ozemlja v Severni Sovjelskb-uniji, kjer morajo ob najtežjih življenskih pogojih in prehrani, ki obstoji samo iz vodene juhe in malo kruha, opravljati najtežje delo. Tudi za obrambna dela v zaledju fronte, za obnovo cest in železnic jih uporabljajo. Mnogi izrried njih niso mogli prenesti nena-vajenega težkega dela pri nedostatni prehrani in so že umrli od izčrpanosti: drugi postanejo žrtve kužnih bolezni, ki divjajo po taboriščih deportirancev radi popolnoma nezadostnih zdravstvenih prilik. Krvavi teror, surova sila, množične deportacije, lakota in zatilčni stfeli označujejo tudi danes sliko za sovjetsko fronto. Kriegsberichter Wolfgang Kflchler. Tončku in komiinizem / Doživlln|i gorenlmkepa dekleta, ki fe ila k bandifom I. Otroška leta in mladost Ko se je Tončka Widltz naredila, fe bila volna vihra pravkar minila. Gorenjska je bila pridružena novi kraljevini Srbov, Hrvatov In Slovencev. Ljudje, ki so se spoznali v po-1-tlkl. sicer niso bili posebno zadovoljni s to premeno: v tej troedlni državi bodo pač ravnali z najmanjšim narodom — Slovenci — kakor s pastorkom, ker je Srbe obsedlo pravcato samoveličje. Vendar si prlprostl ljudje — malomeSianl in kmetje — niso belili glave ■ takimi vprašanji: veselili so se, da je končno prišel mir ^ da so se mogli posvetiti svojemu tako dolgo zanemarjenemu gospodar-•fvu. Normalno življenje se j* kmalu vrnilo. Blagoslovljeno podnebje Gorenjske je navdalo ljudi z močjo in čilostjo in % bogato letino poplačalo njihovo delo in napo,re. Poleti so prišli iz vseh delov Jugoslavije in tudi iz Inozemstva številni letoviščarjl in turisti. In domačini, zlasti gostilničarji, «o Imeli lepe zaslužke. Tudi v Laak an der Zaier je prišlo mnogo gostov in Tončkln oče, gostilničar Franz Widltz, se ni mogel pritoževali zaradi sUbih poslov. Zaslužil t* dobro in njegova rodbina je Imela vse, kar je Potrebovala. Tončka Widltz je ljubila svojo domovino In ni sanjala o kaki. deveti deželi. Rada I*' hodila na visoke, z zelenimi gozdovi pokrite gore, d, je nagledala slikovite doline in starega mesta. Globoko jo je dojmlla služba božja v stari častitljivi cerkvi v Laaku, kjer so se pod vVsoklmi oboki razlivali In počatl razgublli zvoki orgel. Imela je v Laaku tudi mnogo prijateljev: dečkov In deklet. Dečki so polagoma doraščali v mladeniče, kakor je tudi ona sama polagoma postala mlada gospodična. Tu je spoznala novo čuatvoi ljubezen z vsem njenim čarom In njeno tra-piko. Tončka se nI zanimala za politiko In socialna vprašanja. Bila je pač Inteligentna In ambiciozna in ni hotela biti samo domača hči, ampak pisarniška nameščenka ali vsaj trgovska pomočnica. Dovršila je ljudsko in meščansko šolo, dokončala trgovski tečaj in se začela učiti trgovske obrti. Toda nato jI je hudo zbolela njena mati, in Tončka je morala domov, da bi oskrbovala gospodinjstvo za petčlansko rodbino. Pozneje je bila nekaj časa zaposlena v predilnici v Laaku. Spomladi 1941. 1. so se znenada začele širiti govorice, da je vojna z Nemčijo neizogibna in da so se že pripetili krvavi spopadi med Slovenci In Nemci v Marburgu in v drugih krajih. In v resnici je v kratkem izbruhnila vojna. Skozi Laak so korakale najprej jugoslovanske čete, nato za nekaj dni Italijani, in končno je nekega jutra vkorakal »okupator« — nemška vojska. Tončka ni vedela prav, za kaj gre, kdo je zakrivil vojno, kdo ima prav in kdo je v krivici. Razumela je le toliko, da je zdaj konec njenega veselega življenja, da se zdaj uvajajo strogi zakoni vojnega časa; In ker je te zakone uvajal okupator, ga ni imela rada In je želela, da bi odšel, da bi se zopet vrnilo prejšnje svobodno In mirno življenje. In če je slišala o domačih fantih, da se bojujejo proti okupatorju in ga hočejo prisiliti, da zapusti Gorenjsko, je slmpatlzirala s temi ljudmi. Za svojo osebo Tončka ni imela nobenega povoda, da bi bila nezadovoljna z Nemci. Okupacija je ni riti najmanj motila. Nasprot-no, njen položaj je znatno zboljšal, ker je zdaj končno poetaJa pisarniška nameščenka, In ilcer pri Artoelteamtu v Krainburgv, kjer )• Imela dobro plačo, sicer s* pa nI veliko zanimala za politične dogodke. Mlado dekle je Imelo čisto druge brige. Zašla le oeebno v zamotan in zmeden položaj, т^^-^ка je bila hudo razprta z neko dobro pr 4Hico In je mislila, da je tej prijateljici prl% dela veliko nepopravljivo bol. Kakor ce tako često zgo-di p«4 d*kl*Uh. M i# zdelo Тоабк!, da je zdaj že vse končnoveljavno zgubljeno in da more samo njena prostovoljna smrt osvetlil njeno krivdo nasproti prijateljici. Nameravala je izvršiti samomor, vendar naj prijateljica ne bi nikoli uganila pravega vzroka njene smrti. Ampak mladost ostane le mladost. In tudi Tončka je včasih pozabila na svojo bol, in zajel jo je pohlep uživali brezskrbno življenje kol nekoč. Potem je delala večinoma s svojimi prijateljicami in nekaterimi fanti lepe izlete v slikovito okolico Laaka. II. Mobiliziranal Tako je bilo tudi 25. marca 1943. leta. Čudoviti spomladanski dan je vabil v naravg, ogrel tudi zamrzla obupana srca, vzbudil veselje do življenja, ulešll vsako bol, obetal srečo. Tončka Widltz je hotela uživati čar spomladanskega zraka, lepo življenje. Z več prijateljicami in fanti je šla Iz mesta ven v prisrčno vas St. AndrS. Mlada družba je tukaj obiskala svojega starega znanca kmeta Schinka in si pri njem v brezskrbni zabavi krajšala čas. Naenkrat je nekdo potrkal na vrata, in takoj nato se je pojivllo v sobi več, na oči mrkih In hudih oboroženih mož. »Tukaj «lo-venska vojska. VI ste mobilizirani, greet* z nami,« so izjavili navzočim. Dekleta so bila, kakor da bi udarila atrela z jasnega neba. Sicer so slmpatlzirala z »osvobodilno« armado, o kateri so vedele samo to, kar so slišale, nI jih pa mikalo Iti v gore in tam živeti pasje življenje, polno pomanjkanja, v mrazu in nesnagi. Jokaje so milo prosile bandite, naj jih pustijo iti domov. Začetkoma bandltl o tem niso hoteli ničesar slišati. Gnali eo vsa dekleta v gore, in njihov vodja si je vsako detle ostro ogledal. Po dv*h urah marša j* dovolil dv*ma Izmed njih, ki ita bil* videti manj Inteligentni In spretni, da sta smeli lil domov. Tončki Widltz pa je to odločno odbil. Nato Tončka nI več proislla. Pokorno j* korakala do taborišča banditov v novo, po v«ri*UM«ti težko ЖтгЦм*# poslovila od svojega prejšnjega življenja, kjer je pustila za seboj toliko veselja, pa tudi toliko boli. Hipoma jo je navdala misel: saj se je vendar zgodilo to, po čemer je hrepenela:zdaj bo lahko izvršila svoj sklep, ločili se od tega sveta,- udeležila se bo bitk partizanov, padla bo kot junakinja, nikoli ne bo nihče zvedel, zlasti ne njena nesrečna prijateljica, da je ona namerno iskala smrti. Ta misel je pomirila Tončko in sklenila je, da ostane pri bandltih. Pot je bila težavna. Sele ob 3. url zjutraj, je odposlanstvo, ki je novačilo Tončko In njene spremljevalke pri izletu, dospelo do svoje stolnije; banditje so taborili sredi gor. Tu so ostali 2 do 3 dni, potem so šli dalje, taborili tam zopet nekaj dni, šli zopet proč In taborili zopet na kakšnem novem kraju. Tako so bili. In ž njimi vred Tončka, v enem mesecu v več taboriščih gor pri Laaku. III. V taborišču banditov Stotnlja, h kateri j* spadala Tončka, j* štela približno 50 mož, a je po nadaljnjih prisilnih novačenjih postala vedno številnejša, dokler nI kmalu narasla do števila bataljona. Potem so jo kot bataljon razdelili v 3 stolnije. Tončka je bila prldeljena tretji slotnljl. Med moštvom je Tončka naletela na nekaj znanih fantov iz Laaka, ostali so bili iz Gorenjskega, Dolenjskega in Notranjskega. Stotnlja je imela nalogo, da mobilizira člin največ mladih ljudi in rekvirira živino, živila itd.; zato je šla pogosto na to pogledne »akcije«. Dekleta pa so ostala v taborišču in bila zaposlena z deli v kuhinji ali s šivanjem ali s sanitetno izobrazbo. Tončka je delala tudi tako kakor druga dekleta, hrepenela pa vedno po tem, da bi dobila puško, s* udeležila bilke In — padla. Ker ni bila tu zato, da bi živela, ampak da bi umrla, j* razmeroma lahko prenašala težave življenja v taboru bnnrlltov Te težave pa so bile precej velike: stalno potepanje, nikoli spanje v hiši, ampak vedno zunaj ob trajnem mrazu in zlasti nepopisni nesnagil (Dalj* prihodnji^ Штт t - t ЖДЖДИГДИКВН BOTl SafcoU. <■ iMHitte mt> Za enakost Iz krogov naših gorenjskih bralcev sam je doila sledeča zanimiva razprava, ki jo tukaj doslovno priobčujemo. Brez dvoma spada revolucionarno gibanje pri nas med najvažnejša vprašanja časa. Prav je, da bi s tega mesta dobili nekaj misli, ki bi nas lahko k dosedanjem spoznanjem dopolnjevale, bodisi, da bi dobili nekaj osnovnih vidikov o načrtnem pripravljanju tega gibanja za življenje, ki ga živi »ovjetski človek kot „srečen" deležnik tega novega reda Obenem bi bilo potrebno, da dobimo pregledno sliko o splošnem „koristnem delu" pri nas klike „Osvobodilne iron-te", njen začetni razvoj, takisto in slepitev %udske mase s prikrivanjem in varljivimi obljubami. Izražamo pa tudi cilj splošnosti, cilj prevrata in cilj ljudi, ki stoje ob tej uemeritvi. Znano je gotovo slehernemu, d^ je potrga in želja ljudi po novem, boljšem so-eialno-gospodarskem ustroju, morda je že kdo ali vsak sam počutil potrebo zboljšanja. Zboljšanje življenjskih pogojev je nujna zahteva in se zdi, se nihče temu ne upira in ni noben proti zboljšanju. Saj je to želja in edina najtežja skrb državnikov vsega sveta. Vsi govore o redu, ki naj zadovolji in osreči ljudstvo. Na poti k temu najdemo poleg prizadevanj zapadnih demokracij in državnih posameznih redov k zboljšanju, nujno tri na zunaj krepkeje izražene sisteme fašizma, narodnega socializma in komunizma, ki vsak na poljuden način, toda po nekem skupnem — družbi kot izhodišče in cilj vsega veljanem pravilu iščejo zboljšanja. Vsem tem je torej družba vse, posameznik le orodje družbe in pomočnik k vspehu javnosti. Poskusi so se uveljavili v prenovljenih državah povojne dobe. Uspeh teh uspehov nas je privedel pred novo dejstvo, kjer stojimo. Zopet so nam odprta pota in rešitve in bo treba dokončnih ureditev. S tega mesta moremo torej soditi, da je bil mir med prejšnjo in sedanjo vojno le premirje za pripravo na nov, še hujši in še bolj zagrizen boj, kajti ljudstvo z obstoječim redom ni bilo osrečeno. Po strokovnjakih je torej dokazano, da nihče teh ne more rešiti socialnega reda kot bi bilo pričakovati. Sicer so prinesla nekatera hvalevredna zboljšanja, ni pa izgleda za popolno osrečitev ljudstva vseh plasti in vseh stanov. Saj se navadno oklepajo povsod samo enega sloja in drugi so temu podložni in morajo trpeti in molčati kot nebodigatreba. Sovjetska Rusija se na pr. oklepa samo diktature proletariata, sicer se čutijo ostali popolnoma nesvobodni, saj jih popolnoma niti ne priznajo. Take primere enakosti beremo lahko v pravilih ali izrekih. Ob tem naletimo na Stalinove osebne izjave in jih Bavedimo; „Glede popolne svobode političnih strank raie« komunistične ne more bH) govora. „V naSi deSefl nI M^ovne svobode sa buržoazijo. Ni tiskovne svobode za meni ievike (socialne demokrate) in revolucionarne socialiste, ki predstavljajo т naši deželi interese premagane in razlaščene bur-žoazije. A je kaj čudnega v tem? Nikdar nismo imeli namena dati tiskovno svobodo v#em razredom niti namena, da bi osrečili vse razrede ...« (Stalin, Problemi Leninizma) Ni se pa mogoče ob tem moment« spuščati leti « im Lent sn mir nichi fehlaa muA Du mich pcttea mai oicht KtUleik Kartoflleln v«rlieren dkirctt ScJialen bis zu 30 v. H an NehrungegutSparsamlceit ist hochste Pflichty v posamezne poskuse, kar tudi ni namen razpravljanja. Hočemo sistemu komunizma — našemu revolucionarnemu gibanju in njihovim ljudem pogledati v oči. Zastopniki gibanja so pri nas komunistično usmerjeni elementi, ki po načinu in složno pod vodstvom Sovjetske Rusije ustvarjajo diktaturo proletariata. Ni pa — kot rečeno — dospelo pri nas do take stopnje razvoja, da bi na lastnem narodnem telesu preizkušali uspehe in neuspehe in o njih „dobrotah* sodili. Tudi preslabi smo v tem oziru narodno in gospodarsko, da bi se mogli spuščati v uničevanja kakšnih ne pomni svetovna zgodovina (razen komunistične)). Vsekakor pa gre klika pod firmo „Osvobodilne fronte" v tej smeri ter zahteva in sili sodelovanje najširših plasti ljudstva. Prvi pojav, kot pojav začetka izražen na zunaj. Delomrzneži, sanjači in častihlepni ljudje zapuste domove — odbeže v gozdove.. S poštenimi ljudmi si ne upajo več iz oči v oči, zato se klatijo ob robnih predelih gozda, da prikrijejo svoje temne načrte. Izostane zaželeni uspeh. Ostali so samici. Nihče ni drvel za njimi. Trezno misleči so ostali zvesti domu. Potepuhi so se klatili okrog. Treba jim je bilo marsikaj za obstoj. Zato so si od preostale vojske zbrali puške in municijo. Treba je živeža, bivališč. Razumljivo so uredili kar po domače. Začeli so s silo pri kmetih. V strahu pušk so jim odvzemali za »e pridobljena živila. Sam kmet si je potem moral pritrgovati. Če jim je potožil ali povedal resnico, so mu zagrozili z nasiljem, da ga ubijejo ali odvedejo s seboj. S terorjem so ljudi prisilili k mobiliziranju, druge na isti način k sodelovanju. Po znanih metodah pa so ti volkovi v ovčjih oblačilih pričeli z lažmi vseh vrst in se skrivali pod vsemogočimi krinkami narodne osvoboditve, da so preseljeni, da so jim ušli, zato so potrebni ,ti reveži sočutja in javne podpore. Pretirano so razširjali propagando, na lep in „dobrohoten" način. Kdo ne bi verjel vabljivim obljubam. „Mi smo torej osvoboditelji, pomagajte nam, mi vas bomo rešili." Kjer ni uspela njih propaganda, je udarila sila. Tako so dobili ljudi! Vse one pa, ki se jim ne uklonijo in pridružijo, ali so jim neprijazni, ali njih početja ne odobravajo in njih obljubam ne verjamejo, te je treba pobiti. Tako se je s pomočjo vaških ovaduhov začela morija v deželi in „likvidacija" po načrtu. Miroljubni in nič hudega ne sluteči ljudje so se raje prikrili, ker niso marali sodelovanja s takimi počenjajnji. Tudi na te so slastno padli z orožjem, kajti ti še niso čutili potrebe po samoobrambi in so jih prazne komunisti lahko pobijali. Njih družba je s pomočjo teh novincev narasla do gotove razsežnosti. Oblast, ki je vedla kam to vodi, je vabila in obljubila prostost vsakemu, ki se vrne. S komunizmom, ropom, in morijami še neokuženi so se vrnili, kjer so v krogu svojih družin zopet zaživeli mirno življenje. (Dalje prihodnjič.) Žmv pokopan Nov dokaz 8 nepoimlfivem komunističnem zverinstvi Glasilo novomeške domobrancke skupine »Za blagor očetnjave« objavlja grozna odkritja o tem, kako so komunisti nečloveško mučili in umorili domobranca Antona No-vaka iz Dolnjih Ponikev pri Trebnjem. Ni to prvi in ne edini primer. Sto in sto, da, tisoče sličnih mučenikov je v brezkončni vrsti žrtev komunističnega sovraštva. Značilen je ta primer posebno zato, ker je iz najnovejšega časa in tor^ dokazuje, da so moralno bistvo in nečloveške metode komunistov ostale nespremenjene, pa naj komunisti na zunaj še tako spreminjajo svoje lice. Zato mora ostati tudi borba proti komunizmu ne le nespremenjeno ostra, temveč se mora Se stopnjevati in poostriti. O zločinu samem posnemamo po novomeškem domobranskem glasilu naslednje podatke. Dne 7. oktobra 1. 1. je šla iz St. Vida pri Stični skupina domobrancev na obisk v Novo mesto. Pridružil se jim |e še domobranec Anton Novak, 22 let star fant iz Dol. Ponikve pri Trebnjem. Bil je telefonist viš-njegorske domobranske posadke in že skoraj leto dni ni videl domačih. Zato je želel izrabiti to priliko, da jih enkrat vsaj mimogrede obišče. V Starem trgu pri Trebnjem se je oglasil v gostilni Alojzija Zoreta »Pri Go-drnjavcu«, da bi se nekoliko okrepčal. Komunisti sami so kasneje pripovedovali, da Novak ni pil žganja, ampak nekaj drugega, za kar so že oni poskrbeli. Kmalu po zaužiti pijači je postalo Novaku slabo in začel se je opotekati. Vsi, ki ga poznajo, soglasno zatrjujejo, da nI bil nikoli nagnjen k alkoholnim pijačam. In zato Izključujejo možnost, da bi se bil opijanil. Ko je privozil mimo po cesti posestnik Ignac Udovič Iz Blešinje vasi, ga je Novak še sam prosil, naj ga vzame na voz, da bo dohitel domobransko kolono. 2e po nekaj minutni vožnji je Novaku postalo še bolj slabo, da se ni mogel več držati pokoncu. V Dol Nemški vasi ga je voznik zato dal z voza ter ga položil pred neko hišo. Tam so domači terenci poslali nekega mladega fanta v bližnji gozd, kamor so se bili komunistični tolovaji skrili pred domobransko kolono. Sli so potem še sami ponje ter jih pripeljali v vas. Tolovaji so nezavestnega domobranca naložili na ročni voziček in ga odpeljali nazaj proti Staremu trgu, tam pa z grožnjami prisilili posestnika Omahna, da ga je odpeljal do »rajonskega odbora« na Primštalu. V rajonskemu odboru zbrani komunisti in ko munistke so nezavestnega fanta opljuvali ter mu pobrali vse, kar je imel pri sebi, med drugim tudi novo uro in večji znesek gotovine, katero je hotel nesti domačim. S Primštala «o odvedli Novaka k nekemu kozolcu, kjer so ga privezali na steber. Ko se je kmalu na to zavedel, so ga začeli »za sliševati«. Očividci pripovedujejo, da je bilo zasliševanje prav kratko. Čeprav je Novak vedel, kaj ga čaka, ni kazal malodušnosti in strahu, temveč je odločno in pogumno odgovarjal. Med drugim so ga vprašali; »No, kdo bo zmagal, mi aii vi?« Samozavestno je odgovoril: »Mi bomo zmagali in ne vil Vi ste uničevalci slovenskega narodal« Po »zasliševanju« so pogumnega domobranca odvezali od stebra ter mu trdo zvezali roke na hrbtu. Peljali so ga nato v klet, ga vrgli na tla in mu zvezali še noge. Na vlažnih tleh v kleti so ga pustili do mraka, nato pa so ga odvedli v bližnji gozdiček nad vasjo. Vedel je, da gre v smrt, in je komuniste prosil, naj bi mu dali še enkrat videti očeta in mater, ki sta tam bli^u doma. V odcfovor te dobil samo silen udarec po glavi. Iz gozdiča sta se kmalu nato slišala dva strela Ko pa so Novaka dne 4. p. m. odkopali, se je izkazalo, da ni bil ustreljen, ampak živ pokopan. V pol metra globoki jami |e leža, vznak, roke in noge je imel trdo zvezane, na nogah so mu ležale tri težke skale. Lica je imel vsa razrezana, iz kože na rokah pa so mu izrezali več jermenov. To grozno odkritje je silno razburilo ljudi daleč naokrog K pogrebu umorjenega domobranca se je zaradi tega zbrala ogromna množica prebivalstva iz vsega okoliša. Značilno je, da so terenci ves čas, odkar so komunisti Novaka pdpeljali, ljudem povsod lagali, da fant nI bil ubit, temveč da je na prisilnem delu. Ko so prestrašeni domačini hoteli vedeti, kje je, so jim navajali zdai ta, zdaj oni kraj, če pa se je dognalo, da ga tam ni, so rekli, da le pač premeščen »na drugo komando«. Pr! tem so seveda vsi točno vedeli, kdaj in ne kako zverinski način je bil pokojnik ubit Razkritje tega novega groznega dejanja je ljudi še bolj ogorčiio proti komunistom In jih okrepilo v spoznanju, da ni bodočnosti za naš narod, dokler komunizem ne bo popolnoma uničen. iftaxno Znamenit kitajiki učit*l|, državnik in filozof, ki se je v resnici imenoval Kung-futsa je živel približno pol tisočletja pred danai-njim štetjem. Vendar to še ni vse. Zanimivo is, da žive še danes na Kitajskem njegovi neposredni potomci. Družina Kungova, nje poglavar je današnji kitajski ministrski predsednik, je neposredna naslednica velikega kitajskega filozofa. Nje prednike lahko zasledujemo po rodovniku skoraj dve tisočletji v preteklost. V naših razmerah bi to pomenilo, da bi lahko kakšen Grk dokazal, da M pravi potomec filozofa Sokrata. Leta 1664. Je s severa pridrla na Kitajsko zmagovita mandžurska armada. Ko je deželo vojaško zasedla, so izdali poveljniki veS zanimivih odredb, med njimi tisto, ki zapoveduje, da morajo Kitajci nositi kite, da se '■ bodo tako že na zunaj ločili od Mandžurcev. Kitajci, ki so se svojim tlačlteljem samo pasivno upirali, so morali ubogati in so si morali pustiti rasti lase. S svojo neizčrpno silo je pa Kitajska tudi mandžurske vsiljivce vsrkala vase, tako da so naposled izginili v morju kltajstva. Ostala je samo odredba o kitah In ostale so tudi kite, ki so še danes simbol vsakega pristnega Kitajca. 60 letnica rudarskih svetilk na bencin. Preden odide rudar na delo, stopi v lopo, kjejr so shranjene svetilke, označene s številkami in pred vsako uporabo skrbno osnažene. Za to skrDl poseben paznik, ki mu ni treba opravljati nobenega drugega dela, ker ima s snaženjem svetilk dovolj opravka. Svetilka je rudarju zvesta, nenadomestljiva spremljevalka, Kar je delavcu čez dan sonce, te je rudarju v jami svetilka. Brez aje bi bti slep. Spremlja ga med vožnjo v globoke rove, sveti mu na več kilometrov dolgi poti, stoji kraj njega, ko koplje premog m spremlja ga nazaj iz rova. Do leta 1882. so bile radarske svetilke vsaj v Nemčiji na olje, spomladi tega leta so pa dobili vsi rudniki v Porurju svetilke na tencin. Nove svetilk* niso samo bolje svetile, temveč pomenijo tudi večjo varnost. Pred 20 leti so pa dobili rudarji električne svetilke, toda te niso mogle izpodriniti bencinskih. Rodbinsko kronika k ботеп#«*# Laak a. d. Zaier. Meseca novembra 1944. so se narodlll: Andreas Dolenetz, Schwar-zenberg: Erna Stere, Oberdorf; Oskar Sikul, Laak a. d. Zaier; Maria Frdhlich, Mitterfeich-ting; Karspar Bemik, Burgstall; Nada-Luzia Weber, Laak-Zaler,- Johann Stan on lik, Laak-Zaier; Franz Franko, Altlack; Maria Elisabeth Bemik, Laak-Zaier; Albin Owin, Oberfeieh-tlng,- Anton Ganter, Laak-Zaler; Johann Po-totschnlk, Dorfern; Stephanie Tichel, Mittel-felchttng; Josel Tschadesch, Gmniz; Fanzl-ska Osredker, Schwarzenberg; Ladislaus-An-dreas Abina, Ratendorf; Stephanie Osredker, Schwarzenberg; Luzla Langerholz, Pevenj Maria Hafner in Stephanie Hafner, Oberfeich-tlng. — Umrli so: Jakob Keber, Godeschitz; Peter Kautschitsch, Laak a. d. Zaier; Franz Po-totschnik, Stanische; Johanna Richterschitz Laat-Zaler; MatthSUs Bune«, L091 Anto«M« Porenla, Heiliqenqeist; Maria Pinter, Bre»-nitz. o,,,.m. opiiinr C. KRONFUSS Klagenlurt, Bahnhofsfral^« fS Bi* aui welteres (eden Vormittag geschlosMn. WAFFEN GEGEN KOHLENKlAUi xum bloM Aufklorun^twofl« деф#т ihn, ob«r ouCh »mfach«!«« Oich-tungkffloteriol fOr F«nittr umd Turen, zugleich Qut«r Warm«-ichutz oil Y«ppi^unt«rlog« in fuftkolten R6um«n und Politvr fur di« Kochkitl«. Aito «itl-focher W6rm#b#wehr#r umd Kohl«n»por«r. jLrxtUcher Sonntagsdienst Kralnbiurc Цтешмп Dr. JobMui AmbroMhita, Ve4d«Mr Strafl« M. Fwnnif 179. MALI OGLASI »LUŽBO DOBI Tuita, od 15 l*t napraj, ki iBMt *«м1ј« do ntnwatva, aprajmam ■ ргИш »prllooi att pom*}«. - Vo-•ndlM M Ж. B., ЖгђС' 4628-1 ▼ Aobro шаМнико hlio т KnOn-burn mpT»jm#m poitmo in pridno doki«, la go«podlnj»k* dol*. - 'o-ondbo I noalOTOm m xKantwankon »еМ«. KMiBbosff. *616-1 Obrtnik. urodaJMi lot, IMo po ImgmW ■oproffo roopo aU toapodteao (t«di ■ onlm otickom), U M ma ■u>o-■tojBO TOdll* roopodlnjotro. VUtem dobro. - Đopii poUjlto na X. Boto, Xrbir.. pod »Takoj«. 4ва9-1 Strti Klobuk« žHlOAli JttvIjHini liitno veet, da je kmi^ala krliicv pni življenja na*R *l«ta mum OOI.SCHAN TEREIIJ*. R(Mli ji lahka dt.mgf* gruU Sohoraanlti, ав. d«(«nibra 1M4 lalnjoii itnovl In hAork* O D M FrodiuB akoraj пото atanovanjiko opravo mnat, ■ poitoljnino vrod жа BM 80»-e000. ■ ronndbo u Ж. B., Krbf. pod Шго »Blod«. 4688-e Prodam kravo ■ Motom, - Тжапж Taohobana, Lanfon U, p. Fodnart. Oberkraln. 4628-6 u 1 M Kupim mali sadlo »Xnndlank»n-a«r«. . VaaloTi Втопмкак Tlktori«, OaHnlala. XraakaiduUM. 4613-7 Dotaro ohmuijM* **т1ј# z usnjenimi podplati nlike ali viaoke. Jte». at, kupim. - CenjMi* ponudbe n« K B., Krtog., pod šifro »Takoj«. NaaUw т оргат! K. Bote. Kralii-borf. 7410-7 M B M I ▲ M Kanjam alamo, mamo la otaTo la dobro tamwo ali par prašič- kov. - ЖоасШг Johaan. Trealu 13, Medvode. 4670-15 alTalai atioj mamfam aa damako kolo ev. «■ Hidl prodam. ■ Oallot. fierfatraOe t. Zralnborg 41114-15 Kompleteo ipklnleo, vwaui« (tpw«-nol, lap*. wiJiM ш 4okw Mwalai Ж.. ЖЛв '» Veliko kredenco menjam la mamjto, Fonndbe na Ж. Ш., Krbf. 4590-15 Rabljen im plati menjam aa drugega. malo manjšega, ev. ga tndl prodam. - O. K., Wait 387, Krain-bnrg. 4627-1.1 E N T V E Kutero dekle bi ne hotelo Heznanlli !. 3B Miim fantom, Ш j« vedre narave In dobrega aroa. Poznejša ie-ultev nI (sključena. - Sporočila v slovenitMnl prosim na K. B., Kla-genfurt, pod >J. S., Ansling«. 3689-2) Dva mlada goepoda Mite doplao-▼atl 1 dvema go«podl6nftma. Maxima do M let. tenlt«v po dogovora. DopiM po motaoaU ■ aliko aa Kar, Bote. Xrainbarg, pod »Ma Xo«o-lk«B«. 4690-20 B z l.#p* boii Т^Пб LXCHTSPIXXtE AWgem#ia# mmir^nhand O.w.b. H. Swelfflt«)!« SUđoNt Т\\х Jar«ndl. nlcht lugelMsen Pttr niiter 14 Jmh r#n nleht жпк#1*###п. AOllnc, 1—4.1.; iDU bald** Behw*-И1И &—# Ll »Dl« J«U. km« , : 9,—11. 1.: »D« W«f ^ ТпШ. ЖмЈпИагв, 2.-4, Г; &D«r Hoitar. gatt*« ; 5.-8, I., »Artl«t»n« x x | 9.—11. I.: »Dl« b#ld«m Bohw*. »tMH«. XX ■•dmamudorf, a.—i, i,. >DU Kooh. »t»plerin« V.; B.—7. I.: »DU ktuioh« Siinderta« x ; 9.—11. X.I »KaruaicU«. , Stolu. 2.—(. I.: xAbanUnM- Im arftnd-Kot«l« X : S.—8. I.: »CfrM-paron«« • 9,—11. t : 9DU Hoohctaplerln«. x x LMk, 2.—4 I.; »D*r UnfMid* ■•nr<; Б.—8. 1.; »Dm Sohw«lgM im WaldM X: ».—II. I.: »AImb. t#«*r Im Omnd-Kot*!«. x Ntnmarktl, 6.—7. I.: »lebrumnalii«. •u Valt/Jkw*. 3. U.4.1.: >Вмг g»x Jhm Hoh*it«i (. U.T.I.: M-' П« bMt* Жо11#* X X : W. m Ll »Dar Unfand« Вмс«. Litul. B. u. 7. 1.: »loh bto Ott«. . V«lđ«, 1.—4. I.: »»•» »ee X«ahn»pnr< : 6—I = »*oIUge kommt (Ulob« *: 8.—11. I.; »Bgg liidlichf Or»*>»»l*- X Ш*а, 3 u. 4. 1 : »»«•!» Ton адо« Ч1 «. U.7. I.: jo. um4 III.: »ritlitaff In W1mi«. Srliwiir»»">>««h, 3. u 4. I.: »Жг«ш» h«mbnU«; H. u. 7.1.: »OtrmaniM lu u. 11. I,: i.Andnlonlieh« MKcht#«. *0 J«đ»m film M* Đ«at«aiM WoehtaMkM