POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE JOŽE POZNIČ Če Engo ugasne, ne bo ugodno ne za direktno odgovorne in ne za tiste, ki čutijo moralno odgovornost ČEBELARJEV , ‘««% (stran 29) (stran 4) (foto: Ciril M. Sem) Akcija Savinjskih novic Zadruga mozirje Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. ; *.■ Prišel je čas, ko se nas dotakne skrivnostno veselje prihajajočih prazničnih dni in ko vedno znova pomislimo na Vas, spoštovani kupei. Jz s rea se Vam želimo zahvaliti, ker ste na pretekli, težko prehojeni poti, hodili z nami. Pred nami so novi cilji, nova pričakovanja, radi bi jih delili z Vami V letu 2005 Vam želimo miru, zdravja in razumevanja v domačem in delovnem okolju! Kolektiv Zadruge Mozirje ERA) •*•****** *-**'*•-*•-*****■***1 Z nakupom Erika, ' podarjate 400 SIT za poletno letovanje otrok iz društev Sonček Celje, Sonček Ptuj in Ježek Velenje. * ** •* M * ■* * * Ob nakupu prejmete tudi brezplačno Erikovo čestitko. I od 1.12.2004 do 1. 3.2005 i Dobavitelji, ki sodelujejo v akciji "Podariš ENEGA , osrecis DVA! i Rodocomp i Gorenje i Strašek i Belinka i Koestlin i Lafarge Cement i Franck i Henkel i Medex i Ljubljanske mlekarne i Mtk marketing i Unifrut i Zelene doline s Žito i Ytong i Naklonjeno, prijazno in uspešno leto 2005 Vam želimo! i f E R A Trgovina prijaznih Tretia stran Pred nami sta dva velika praznika, božič in dan samostojnosti. O božiču, kije v zadnjem času zaradi naših potrošniških navad skorajda postal praznik trgovcev, smo pisali že v prejšnji številki in pišemo tudi tokrat. Upam, da so vas sporočila dosegla in da ne bo televizija vaš edini sogovornik v najbolj čarobni noči v letu. Nocoj imamo enkratno priložnost, da božični večer dejansko preživimo s svojimi najdražjimi, se z njimi v miru pogovorimo in vsaj začasno odmislimo ostale stvari. Morda je letošnji božič tudi odlična prilika, da sprejmemo odločitev, da bomo v prihodnje bolj pozorni do tistih, kijih imamo radi in imajo oni radi nas. Na tem namreč temelji use zadovoljstvo človeka. Če vprašate starejše ljudi, česa se najraje spominjajo, boste zagotovo dobili odgovore, ki so povezani z ljubljenimi osebami. Ne verjamem, da je prav veliko tistih, ki se spominjajo lepih trenutkov v življenju, v katerih so uživali sami. Takšni smo pač ljudje in hvala bogu, da je tako. Se še spominjate 23. decembra 1990? Takrat smo šli na volišča in se s 95-odstotno večino izrekli za samostojno državo Slovenijo. Uradni rezultati plebiscita so bili objavljeni tri dni kasneje, zato 26. december praznujemo kot dan samostojnosti. Vam ta dan kaj pomeni? Si predstavljate, da bi še vedno živeli v jugoslovanski državi in z ostalimi narodi v tej skupnosti delili vse prej kot soliden življenjski standard? Bi bili veseli, če bi bil predsednik vaše države Slobodan Miloševič? Po štirinajstih letihje dosežen nivo razvoja pri nas že tako samoumeven, dana trenutke pomembnih odločitev zlahka pozabljamo. Kar pa ni dobro, še zlasti zato, ker bi se morali večkrat spomniti na enotnost, kije takrat združevala slovenski narod. Zgodovina nas uči, da so pripadniki naroda praviloma najbolj enotni takrat, kojim preti skupna nevarnost. Prav zaradi tega nekateri teoretiki poudarjajo dobro platvojn, ki na svojstven način združujejo potenciale posameznih narodov. Upam, da bomo Slovenci v prihodnje zmogli dovolj enotnosti tudi brez neposredne ogroženosti. Da bomo znali poiskati svoje še neizkoriščene sposobnosti in da bomo pri strateško pomembnih zadevah zmogli poenotiti stališča ter si skupaj prizadevali za boljši jutri. Kot posamezniki sveta sicer ne moremo spreminjati, lahko paga obogatimo z izboljšano osebo - in tosmomisami. Želim vam čudovit božič, lepo praznovanje dneva samostojnosti, še pred novim letom pa spet na svidenje! IZ VSEBINE: (§) Aktualno: Novoletni kilogramčki so nam hitro odveč... 4 Občinski svet Gornji Grad: Soglasno o kadrovskih spremembah.6 Prireditev Ključ sreče: V dobro voljo z dobro glasbo....9 Glasbena delavnica Osminka: Božično-novoletni koncert................9 Luč miru iz Betlehema: Mozirski skavti plamen ponesli v župnije po dolini......10 Luč miru iz Betlehema: Mozirski skavti plamen ponesli v župnije po dolini..........10 PGD Gornji Grad: Ognjeni krst gasilcev prve stopnje.:.10 Turistična kmetija Korošec Povezovanje nujno za uspeh turizma...16 Na naslovnici: Miss Slovenije Živa Vadnov na obisku na kmetiji Korošec v Ljubiji V______________________________________J oJ. ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 52,24. december 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sqvinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. ^Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. _____________________________________________________________________________________________________^ ^Aktumjto________;____;____________ ____________________________ PRAZNIČNO PRENAJEDANJE Novoletni kilogramcki so nam hitro odveč VESELI DECEMBER PODARJA ODVEČNE KALORIJE Ljudje smo vajeni, da se čez zimo malce poredimo, konec koncev je zima čas počitka, koje naše telo zaradi manjših fizičnih aktivnosti pač primorano sprejeti kakšen dodaten kilogramček. Pa ta "resnica" res drži? Držala je, a pred kakšnega pol stoletja, danes pa zaradi povsem spremenjenega načina življenja ne več. S povečano fizično aktivnostjo skozi leto se lahko pohvalijo letisti, ki živijo in delajo na kmetijah, kjer je res večji del fizičnih naporov potrebno opraviti v času, ko narava brsti in živi, zima pa je namenjena mirnejšim opravkom. Vsi drugi pa tako poleti kot pozimi opravljamo približno enako mero del in, če se s športom ukvarjamo v toplih mesecih, res ni razloga, da se ne bi tudi v hladnih. In izgovor za dodatne "zimske kilograme" gladko odpade. Kot kažejo tudi raziskave strokovnjakov za zdravo prehrano, dovolj pa bi bilo že malce pametnega razmišljanja, nam večino čez zimo pridobljenih kilogramov prinese ali mogoče, če ostanemo v prazničnem duhu, podari prav veseli mesec december. In da se stvar še malce zaplete, se prazničnemu prenajedanju z nastopom januarja ne moremo kar na silo odreči, saj to nikakor ne bi bilo dobro za naš organizem, še verjetneje pa ne za naš užitek. Dodatni zalogajčki na trebuhu in bedrih se tako veselo Prihajajoči prazniki imajo veliko čarov, še najrajši in najlažje pa ljudje podležemo čaru z dobrotami obloženih miz, h katerim nas vabijo mamljiv vonj, lepota skrbno pripravljenih jedi in želja, da bi poskusili prav vse. Nič ni narobe, če se tudi pri jedi prepustimo prazničnemu duhu, če le poznamo nekaj majhnih zvijač, ki nam pomagajo, da naša teža ostane vsaj približno takšna kot pred prazniki. Dobrote na bogato obloženih mizah nas lahko v prazničnih dnevih kaj hitro poredijo Naša anketa Nafbolj sladek (as v letu Prihaja čas praznikov. Čas jelk, luči, prazničnega vzdušja, mamljivih vonjav in... čas, ko se veliko je. Seveda mora praznična miza razodevati, da praznujemo in vsekakor mora biti to razvidno skozi okuse, ki smo jih deležni. A vendar, tako kot so prazniki čas, ko se veliko in dobro je, tako znajo biti popraznični tedni in meseci čas razno raznih diet in ukrepov, ki bi naj ublažili praznične grehe, ki se nam takrat poznajo na našem telesu. V tokratni anketi nas je zanimalo, kako kaj na praznično pogrnjeno mizo gledajo prebivalci naše doline, kaj dobrega bodo skuhali v teh dneh in koliko kulinaričnih užitkov si bodo brez slabe vesti in skrbi za postavo tudi privoščili. Ana Škotnik, Nazarje Med prazniki se ne poje nič več, kot običajno, se pa vsekakor je boljše. Izbira hrane je pestrejša, kosila so slovesnejša. Se pa ne strinjam, da bi se ob praznični kuhi človek moral zrediti. Edino to je, da je hrana nekoliko drugačna, kot skozi vse leto, kar pa je vsekakor lepo, saj tudi razni piškoti, kolači in potice pomagajo ustvariti vzdušje. prilagojena okusu otrok. Vendar opažam, da med prazniki malce preveč jemo. A če je dobro, zakaj pa ne. Božični čas je vendarle le enkrat na leto. Gušti Koštrun, Radmirje Kuha predvsem žena in verjamem, da bo na mizi kaj dobrega. Največ k razkošju na mizi pripomorejo razni kolači in potice. Med prazniki jemo približno tako, kot ob nedeljah, le da je tu razlika, da je skoraj vsak dan praznik in potemtakem se »obdobje nedelj« kar povleče. A bi rekel, da kakšne posebne diete po koncu praznikov niso potrebne, saj večino hrane, ki jo pojemo, tudi porabimo, saj smo v tem času toliko aktivni. Milan Lipnik, Mozirje Sam bolj malo kuham, tako da bo za praznično mizo poskrbela žena. Med prazniki se itak preveč je, in to predvsem zato, ker hodimo veliko po obiskih. Za obisk pa je navada, daje miza obložena in da so na njej najboljšejedi. Zato seje malce že treba paziti, kajti drugače je po praznikih katastrofa. Marija Vavdi, Luče Kakšna pečenka se bo vsekakor znašla na mizi .. Kuha se nekoliko več in bolj izbrano, se pa vse to potem pozna na postavi. A to se sprejme, saj se mora opaziti razlika med prazniki in preostalim letom tudi v stvareh, kijih jemo. Peter Leskovšek, Ljubno ob Savinji Hrana med prazniki bo vsekakor okusna, bo pa Zofija Marolt, Mozirje Sama bom za praznike bolj malo kuhala, saj bom šla k nečakinji. Drugače pa moram skrbeti za svoje zdravje in to ne glede na to, ali so prazniki ali ne, zato bom vseeno gledala, koliko in kaj jem. Vsekakor je hrana med prazniki drugačna kot med preostalim letom, saj se ljudje pri kuhanju še bolj potrudijo in so ustvarjalni. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Dokončno konstituirana Občina Gornji Grad kopičijo še vse tja do pozne pomladi, ko, vsaj nežnejši spol,zgrabi panika pred nevarno bližajočim se skokom v majcene kopalke. NE HUJŠAJTE NA RAČUN DEPRESIJE Ampak, četudi pri hranjenju, ne le računanju, uporabimo malce zdrave pameti in globoko v sebi poiščemo vsaj nekaj močne volje, lahko v novo leto stopimo prav tako lahki ali težki, kot smo bili še mesec dni nazaj. Mimogrede, o kakšnem hujšanju decembra in fizično lažjem vstopu v prihodnje leto ne sanjajte preveč, nakopali si boste le kakšno depresijo. Dovolj velik uspeh bo, če vam med prazniki uspe ohraniti svojo dosedanjo težo. In katere so obljubljene zvijače, ki nas ne bodo pognale v obupno pre-najedanje? Stvar je preprosta, le držati se jo je treba. Pred pričakovano praznično pojedino vedno popijte kozarec ali dva vode, tako bo vaš želodec prej dobil občutek sitosti. Če vas voda ne prepriča povsem, uporabite tisto močno voljo, ki stejo vse leto varčevali prav za takšne izredne razmere. Prisilite se in pred sicer mnogo okusnejšo pojedino spravite vase kakšen grižljaj zdrave, lahke hrane. Skoraj v vsakem hladilniku se najde tudi kaj takšnega. Oblecite oblačilo, ki v pasu malce tišči. Pojedli boste manj, saj gotovo ne želite, da si vsi ogledujejo vaše trebušne obročke, kajne? Vsekakor pa se ne odrekajte hrani, ki seje veselite vse leto, nasprotno, posvetite se le tej, tiste jedi, kijih sicer obožujete, vendar so na mizi skozi vse leto, pa pustite za kakšen lažji mesec. Spioh pa naj bi bil smisel praznikov v preživljanju čim lepših uric s prijatelji in družino, ne pa v poglabljanju vto, kaj še bomo spravili vže tako vsega site želodce. Zato, čim-več energije vložite v to, kako boste še naprej razveseljevali svoje drage in časa, da bi se prekomerno posvečali hrani, enostavno ne bo ostalo. Tatiana Golob Nova gornjegrajska podžupanja Lilijana Bele (foto: EMS) Po desetih letih lokalne samouprave se je dokončno in v skladu z zakonom konstituirala tudi Občina Gornji Grad. Svetniki so brez pomislekov sprejeli argumente predla- gatelja župana Tonija Riflja in za prvo podžupanjo imenovali edino občinsko svetnico Lilijano Bele (NSi). Beletova, kije po poklicu učiteljica, je z dosedanjim delom v občinskem svetu in krajevnih društvih dokazala, da ji niso tuji problemi, s katerimi se sooča lokalna skupnost. Še posebej je aktivna na področju družbenih dejavnosti, kjer bo po napovedih župana Rifija dobila konkretne pristojnosti. Po imenovanju je Beletova dejala, da je pristala na kandidaturo, ker misli, da lahko naredi kaj dobrega in koristnega za občane, predvsem pa je po njenem prav, da so z imenovanjem podžupanje izpolnili obveznost, ki izvira iz zakona o lokalni samoupravi. Savinjčan MLADI SAŠA REGIJE PRI USTVARJALNEM IN PODJETNIŠKEM DELU Nagrade za najboljše razvojne ideje S srečanjem mladih s predstavniki podjetij in občin ter s poslanci Državnega zbora so v Velenju uspešno sklenili letošnje srečanje velikega in malega gospodarstva. Ob tej priložnosti so razstavili izdelke in predstavili naloge v sklopu razpisa Ideje mladih za razvoj SAŠA regije. S svojimi izdelki so se na razstavi v Galeriji Velenje predstavili Kaja Avberšek, Dea Grazer, Eva Klepec, Pia Rihtarič, DominikStenšak, Nina Štajner, Aljaž Velički in dijaki Srednje elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje. Med drugim so na ogled postavili unikatno mestno kolo, zlat nakit, arhitekturne modele, male robote, šolsko torbo, mobilno meteorološko postajo in motorno kolo. Na zaključnem večeru 7. srečanja velikega in malega gospodarstva se je predstavilo sedem avtorjev nalog, ki so nastale v okviru drugega razpisa Ideje mladih za razvoj SAŠA regije. Komisija je nagradila štiri naloge. Poglavitni kriteriji pri ocenjevanju so bili izvirnost ideje in njena uporabnost ter pomen, ki ga ideja ima za lokalno ali širše družbeno okolje. Ker po mnenju komisije nobena od nalog ni bistveno izstopala, so se odločili, da prve nagrade ne podelijo, so pa dodelili dve drugi in dve tretji nagradi. Tretjo nagrado v vrednosti 50.000 tolarjev sta prejeli Eva Klepec in Katarina Ostruh za nalogi Štipendijski sklad SAŠA regije in Predlog zasnove kolesarskega omrežja v mestu Velenje, drugo nagrado v vrednosti 75.000 tolarjev pa sta dobila Matjaž Rifeij za nalogo Lesna biomasa kot potencial razvoja regije in Vasja Veber za idejo pod naslovom Biljard klub Velenje. V proračun občine Ljubno seje letos nateklo kar 54 milijonov tolarjev več kot so načrtovali, tako da po sprejetem rebalansu znaša proračun 425 milijonov tolarjev. Dodatnih 40 milijonov so pridobili na razpisu za prostorski razvojni načrt turizma, 5 od prodaje nepremičnih, dodatnih 9 milijonov pa so iztržili od sponzorjev in sicer na račun podeželskega razvojnega jedra. Po besedah županje Anke Rakun bodo denar razporedili za cestno infrastrukturo, socialo in varstvo okolja. Občinski svetniki so na zadnji seji Podelitvi nagrad je sledila okroglq miza, na kateri so udeleženci izrazili zadovoljstvo nad takšno obliko srečanja in pobudami za vključevanje mladih v razvoj regije. Še zlasti je bila s strani starejše generacije pohvaljena samoiniciativnost mladih, ki so s predstavitvijo nalog pokazali pot do zaposlitve v domačem okolju. Franci Kotnik sprejeli tudi proračun za prihodnje leto v višini 398 milijonov tolarjev. Med glavne investicije šteje izgradnja športnega igrišča v Radmirju, za katerega so v proračunu rezervirali 30 milijonov tolarjev. Skladno z razvojnimi načrti je predvideno nadaljevanje obnove ljubenskega trškega jedra, v Okonini bodo prenovili občinska stanovanja, precej denarja pa bodo namenili za nakup zemljišč in komunalno opremljenost novih površin v industrijsko-poslovni coni Loke. Savinjčan ÌLS LJUBNO OB SAVINJI Otvoritev nove proizvodne hale Veliki napori in finančna sredstva, ki sojih zaposleni v KLS Ljubno ob Savinji v zadnjem desetletju vložili v razvoj družbe, se obrestujejo na vseh področjih njihovega dela. Njihov napredek so opazili tudi poslovni partnerji, ki si želijo večji obseg sodelovanja v prihodnjem obdobju, zato so se v KLS-u odločili za gradnjo nove proizvodne hale, ki jo bodo svečano odprli v petek, 24. decembra. KF OBČINSKI SVET LJUBNO Od viška ne boli glava OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Soglasno o kadrovskih spremembah Gornjegrajski župan Toni Rifelj je občinskim svetnikom podal predlog o imenovanju novega direktorja javnega podjetja Komunala Gornji Grad, še prej pa so razrešili dosedanjega direktorja Nika Pumata, ki mu štiriletni mandat uradno poteče 1. aprila prihodnje leto. Razrešitev naj bi se zgodila na njegovo željo, njegov naslednik Jože Poznič, ki bo do novega leta še vodil občinsko upravo, pa naj bi v nekoliko razširjeni dejavnosti, ko bo Komunala prevzela v upravljanje firmo Engo, ki Gomjegrajcem zagotavlja toplotno energijo, pomenil, tako Purnat, novo silo in svež zagon. v položaj, da morajo nepripravljeni odločati o tako pomembnih zadevah, kar naj bi med ljudmi pomenilo, da potrdijo vse, kar jim pripravijo na občini. Odgovor župana Tonija Riflja je bil, da 24, člen zakona o delovnih razmerjih terja zgolj objavo na Zavodu za zaposlovanje, Kadrovanje, ki so ga pripravili v ozkem občinskem vodstvu, je povzročilo precej razprav med svetniki, ki so na koncu Purnatovo razrešitev in Pozničevo imenovanje podprli soglasno. Vseeno seje nemogoče znebiti občutka, da jih argumenti, zaradi katerih je do zamenjave, prišlo niso povsem prepričali. Vprašanje je tudi, ali je med županom Rifljem in Purnatom dejansko vladalo takšno sožitje in harmonija, kot je bilo slišati na občinskem svetu. Nenazadnje je razrešeni direktor Komunale pred leti že želel prenesti dejavnost Enga v komunalno podjetje, vendar takrat za kaj takega očitno ni bilo pravega posluha. Svetnika Stanko Ogradi in Blaž Presečnik sta od župana želela jasen odgovor, zakaj novega direk- Dosedanjega direktorja Komunale Nika Purnata (levo) bo zamenjal Jože Poznič (foto: EMS) torja Komunale imenujejo brez kar naJ bi pomenilo, daje bila pro-javnega razpiša. Ogradi jetudi pro- cedura speljana povsem v skladu testiral, ker so svetniki postavljeni z zakonodajo. Franc Rupje v razpravi izpostavil firmo Engo, ki je po njegovem mnenju največji problem kraja, zato pripojitev h Komunali nikakor ni primerna poteza. Opazka je očitno zbodla župana Riflja, kije pojasnil, da Engo posluje pozitivno, so pa nerešene zadeve iz preteklosti. Rešitev naj bi zagotovili razgovori z bankami, Ekološkim skladom, še pred božičem naj bi se o gornjegrajski energetski krizi seznanili na ministrstvu za gospodarstvo. Združitve Komunale in Enga ne bo, dokler ne bo jasna slika glede dolgov iz preteklosti,je zatrdil Rifelj. Bodoči direktor Komunale Jože Poznič je jasno povedal, da prevzema samo tekoče poslovanje Enga. »Če Engo ugasne, ne bo ugodno ne za direktno odgovorne in ne za tiste, ki čutijo moralno odgovornost. Z operativnim prenosom Enga na Komunalo problemi na relaciji Engo - Smreka -Občina niso zaključeni. Kdo je kriv, bo potrebno razjasniti pozneje...« je povedal Poznič, ki že nekaj časa rešuje probleme v firmi za dobavo toplotne energije. Savinjčan T< RAM O Faktor ias Načelno se je potrebno strinjati z gornjegra-jskim občinskim svetnikom iz Bočne, Danjem Trbovškom, ki opozarja, da občinski svet preveč energije in časa izgublja za razprave o Engu. Če bi šlo v firmi, ki Gornjegrajce (še) oskrbuje s toplotno energijo, vse kot namazano, bi verjetno silne razprave in iskanje rešitev pet minut po dvanajsti odpadle, tako pa se bodo vztrajno vračale v gornjegrajsko oblastno naročje. Tudi in predvsem po krivdi občinskih svetnikov, ki ne zmorejo ali nočejo terjati odgovorov na vprašanja, ki so še kako vsebinsko povezana z najnovejšimi kadrovskimi prehajanji v občini Gornji Grad. Engo je Rifljev Waterloo in vsi, ki so vsa leta tiščali glavo v pesek in dopuščali, daje zdrsnila firma, kije bila postavljena izjavnih financ, v globoko brezno, so soodgovorni pred pravnim redom in naivnimi Gornjegrajci, ki indiferentno živijo v prepričanju, da Engo ne more ugasniti. Človek se vpraša, kakšna je dejanska vsebina tekočega pozitivnega poslovanja, če je bilo potrebno zato, da krajani niso bili na mrzlem, da stanovalcev centra za starejše posebej ne omenjamo, skoraj za cel dan odklopiti ogrevanje Smreke. Vredno se je vprašati, ali je ukrepu botrovala potreba zaradi pomanjkanja kuriva ali celo nekoliko zaradi vse prej kot partnerskih odnosov med direktorjema obeh firm, ki se pogovarjata samo še po zaslugi avtoritete ostalih posrednikov. Vredno bi si bilo ogledati seznam dolžnikov, ki porabljene toplote ne plačujejo, in vedeti, ali jim bo Rifelj tako kot Smreki velikodušno odpisal stare dolgove, ki so nastali pred letošnjim septembrom. Zadnjič smo na občinskem svetu slišali veliko besed o racionalizaciji, s katero bodo pod okriljem Komunale pripeljali Engo iz labirinta. Toliko pametnih in odrešujočih besedje bilo slišati, da se je nujno vprašati, kako je mogoče, da so bančni in likvidnostni dolgovi tolikšni, da je potrebno za vsako storitev ali kamion sekancev dobesedno moledovati. In dokler ne bo stekla razprava o objektivnih in subjektivnih krivcih za nastali položaj in opravljena resna analiza o verodostojnosti namenov in izjav, bo Engo kakor slovenski povojni čas, o katerem vedo vsi vse. Samo na glas noče ali (še) ne sme spregovoriti nihče. Še nedavno so namreč občinski svetniki poslušali zgodbice o pripojitvi Enga Komunali, danes jejasno, da enostavne pripojitve preprosto ne more in ne sme biti. Engo, takšen kot je, morajo reševati tisti, ki so ga zavozili. Če in ko bo postal del obvezne javne gospodarske službe znotraj komunalne dejavnosti, bomo morali grehe plačevati davkoplačevalci še v večji meri kot doslej. Savinjčan Kar je koristno za eno dušo, je morda škodljivo za drugo. To lahko pomeni, da boš moral storiti kaj, karje v očeh drugih čudno. V Eileen Caddy J BSBSSBBSBSS3^«Ü8Ü nHBHHBBBHBBBB BTC LJUBLJANA Jože Mermal za četrtino povečal dobiček Delniška družba BTC iz Ljubljane bo z upravo, ki ji predseduje Jože Mermal, v letu 2004 v celoti izpolnila poslovni načrt. BTC je v desetih mesecih ustvaril 6,9 milijarde tolarjev prihodkov od prodaje storitev, kar je za 4,6 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2003, za celotno leto 2004 pa so predvideni prihodki v višini 8,3 milijarde. Na osnovi doseženih rezultatov v BTOju ocenjujejo, da bodo letošnje poslovno leto zaključili s 25 odstotkov višjim čistim dobičkom kot lani, kar bo pomenilo 1,2 milijarde tolarjev. Družba BTC je v obdobju 2001-2004 neposredno investirala 13,2 milijarde tolarjev, samo v letu 2004 pa 4,6 milijarde. Poslovni partnerji so letos na območju BTC Cityja dodatno investirali še 8,1 milijarde in tako pripomogli k večji gospodarski rasti in hitrejšemu tržnemu pozi-cioniranju na prvo mesto v Evropi med poslovnimi, nakupovalnimi in rekreativno zabaviščnimi središči. BTC je v letu 2004 nadaljeval z izvajanjem novih projektov, programsko prenovo in arhitekturno obogatitvijo okolice, objektov in notranjih prostorov. V začetku leta je bila v sodelovanju s poslovnimi partnerji prenovljena notranjost dvorane A, največja dokončana naložba pa je bila nova garažna hiša s 780 parkirnimi mesti. Sep- tembra je bila nameščena še nadstrešnica na odprti tržnici, ki precej prispeva k funkcionalnosti, lepšemu arhitektonskem izgledu in izboljšanju pogojev tako za obiskovalce kot za prodajalce. Največja naložba, ki še ni v celoti zaključena, je gradnja Vodnega mesta Atlantis, ki jo je BTC simbolično zastavil ob svoji 50-letnici kot največjo naložbo v svoji zgodovini. Celotna površina Vodnega mesta skupaj s savnami, zunanjimi površinami in zunanjimi bazeni obsega 20.364 kvadratnih metrov, dnevna zmogljivost pa je ocenjena na več kot štiri tisoč obiskovalcev, kar letno pomeni več kot 500 tisoč obiskovalcev. Vodno mesto bo odprlo svoja vrata predvidoma konec aprila prihodnje leto, ko bo OBČINSKI SVET MOZIRJE Proračun za leto 2005 sprejet Mozirski občinski svetniki so na zadnji letošnji seji 15. decembra sprejeli proračun občine Mozirje za leto 2005. Finančno je ovrednoten z dobro milijardo tolarjev, s tem denarjem pa naj bi se oba dela občine, tako Rečica kot Mozirje, razvijala z že zastavljenim tempom. Uvod je zopet pripadel diskusiji glede enakomernega razvoja občine. Pred dobrim mesecem dni začeta razprava, ki so jo odprli nekateri svetniki z rečiškega dela, je že dobila več epilogov. Najprej so o tej temi razpravljali rečiški krajevni svetniki, za njimi pred mesecem dni tudi občinski svet. Takrat je bilo dogovorjeno, da bosta predsednika obeh krajevnih skupnosti skupaj z vodjem občinskega gospodarskega oddelka Dominikom Miklavcem, razdelila investicijska sredstva zadnjih let. Seveda glede na dejstvo, kje so bila porabljena. Do tega sestanka je prišlo, enotno mnenje pa ni bilo ustvarjeno. Poročilo s tega srečanja je bilo predstavljeno občinskim svetnikom. Daljša razprava seje nato nanašala predvsem na skupne projekte oziroma sredstva, ki so bila investicijsko porabljena v skupne namene. Zataknilo seje predvsem pri. stanovanjski gradnji, točneje rečeno pri večstanovanjskem objektu Brdce. Rečiški svetniki so bili mnenja, da gre v tem primeru zgolj za mozirski projekt. Nasproti temu so stopili Mozirjani, ki so svoj prav utemeljevali z dejstvom, da so stanovanja dobili tudi občani z Rečice. Po daljšem razpravljanju so svetniki sprejeli sklep, da oba predsednika tako Peter Kolenc kot Roman Čretnik, do novega leta imenujeta še po dva člana nove komisije, ki naj pride zadevam do dna. Benjamin Kanjir Jože Mermal BTC City s 370 tisoč kvadratnimi metri pokritih površin postal največje poslovno, nakupovalno, rekreativno-zabaviščno in kulturno središče v Evropi. Tudi v letošnjem letu je BTC nadaljeval svoje aktivnosti na področju turizma, zdravslva in zabave. Nastopil je kot soustanovitelj prve slovenske srčne kirurške ambulante v Izoli, kot soustanovitelj turističnega centra na Golteh, kot član konzorcija za nizkocenovne letalske prevoze Easy Jet, podpisano pa je bilo pismo o nameri za izgradnjo vodnega mesteca v Velenju. Medtem so se že začeli razgovori o izgradnji vodnega mesta v Mariboru. V letu 2005 naj bi prihodki BTC-ja od prodaje storitev narasli za 17 odstotkov, dobiček iz poslovanja pa za 40 odstotkov. Uprava pod vodstvom predsednika Jožeta Mermala; ki je bila maja letos imenovana za nadaljnje petletno mandatno obdobje, pričakuje, da bo na temeljih dobrega poslovanja v letu 2004 in realno zastavljenih ciljih v letu 2005 poslovni načrt v celoti izpolnjen. Franci Kotnik SLOVENSKA ZNANSTVENA FUNDACIJA Goran Horvat bronasti donator Slovenska znanstvena fundacija je pred nedavnim svojim podpornikom razdelila priznanja za leto 2004. Priznanje Zlati donator so prejeli BTC Ljubljana, Farmadent Maribor, Svetovno združenje raziskovalcev (WFS) iz Švice in dr. Toshihiko Tsukamoto z Japonske. Priznanje Srebrni donator so prejeli Delo Ljubljana, Finance Ljubljana, Irma Trzin in Iri Trzin. Med enaindvajsetimi dobitniki priznanja Bronasti donatorje tudi slikar iz Nizke pri Rečici ob Savinji Goran Horvat. KF Bralke o Savinjskih novicah Za Nado Klančnik, vodjo mozirske občinske uprave, je ključnega pomena uvodnik Savinjskih novic, iz katerega je mogoče razbrati vsebino zgornjesavinjskega časopisa. »Naslednje, kar preberem, so novice z občinskih svetov in bodica tedna. Zelo hvaležno branje so narodopisni in zgodovinski prispevki Aleksandra Videčnika,« je povedala Klančnikova in dodala, da jo iz celotne vsebine še najmanj zanimata šport in avtomobilizem. Savinjčan V spomin dr. Ivu Butu Nesmrtnosti ni. Obstajala je le v otroški domišljiji. Nekoč, ko so zdravniki še hodili na domove hudo bolnih, tudi otrok, z veliko zdravniško torbo. Mnoge so pozdravili. In če imajo moč nad boleznijo drugih, kako šele sebi lahko pomagajo! Zagotovo lahko večno živijo. Tako sije to predstavljala otroška pamet. Z odraščanjem pa je prihajalo spoznanje o večnem krogu življenja in minljivosti ... A vendar - V svojih delih sam boš živel večno - pravi pesnik. Kako to velja za našega pokojnega doktorja Buta, ki seje preselil v večnost v letu, ki se poslavlja. Doktor But je bil rojen pred 75 leti v Kostrivnici pri Rogaški Slatini. V veliki kmečki družini, kjer je bilo 10 otrok. Vse življenje je bil ponosen na to, da prihaja iz tako velike družine, kjer je vladala ljubezen, razumevanje in medsebojna povezanost. Pogosto so se obiskovali in se družili. Letos avgusta je bilo veliko srečanje družin But. Doktor But je odraščal na velikem vinogradniškem posestvu, zato ni čudno, daje bil zelo navezan na naravo. Blizu so mu bile živali, zato seje najprej odločil za študij veterine. Vpisal seje, a seje kmalu premislil in šel na medicino. Njegovo prvo službeno mesto je bilo v Rogaški Slatini, nato za kratek čas Lenart v Slovenskih Goricah. Še mlad je prišel v Šoštanj, nato pa t.9.1967 v Mozirje, kjer je ostal, Tu je bil več let direktor Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma. Leta 2000 se je upokojil. Pred tem pa je hudo zbolel, kar je pospešilo njegov odhod v pokoj. Bal se je časa, ko bo treba iti v penzijo. »Kaj bom le delal?« je večkrat dejal, »ko pa drugega ne znam, kot zdraviti«. In resje bil doktor But zdravnik s srcem in dušo. Pravi ljudski zdravnik, kije zdravil tudi z besedo, vlival upanje in tolažbo. Sam je večkrat dejal o svojih pacientih: »Zdi se mi, da bolj rabijo prijazno besedo in tolažbo kot pa zdravila.« Njegov prijazen, potrpežljiv in čuteč pristop je predvsem starejšim pacientom dajal upanje in pomiritev. Po svojih sposobnostih in človečnosti je bil znan, priljubljen in spoštovan od Šaleške doline pa vse tja gor do Solčave in Logarske. Ko se je po hudi bolezni pozdravil, je bil kot upokojenec še aktiven. Nadomeščal je povsod, kjer je bila potreba - v širši zdravstveni regiji. Pogosto je prihajal nadomeščat na Ljubno. Ljubenci smo ga imeli radi, vzeli smo ga za svojega. V srcih mnogih bo ostal nesmrten. Z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo se ga bomo vedno spominjali tudi kot sodelavca, sogovornika in direktorja Zgornjesavinjskega doma vsi župani in županja Zgornjesavinjskih občin. move. Na podeželje so prišle v začetku 19. stoletja, kjer so svoje mesto našle v bogkovem kotu. S časom so oblikovali figurice iz različnih materialov. Da bi bili božični prazniki še lepši in še bolj drugačni, so se člani Turističnega društva Rečica ob Savinji odločili, da tudi letos, tokrat že šestič, postavijo žive jaslice. Jaslice, ki bodo ponazarjale Kristusovo rojstvo, čaščenje pastirjev in prihod treh kraljev, bodo postavili na Suhi, v neposredni bližini gostišča Atelšek. Na ogled bodo v soboto, 25. decembra, nedeljo, 26., in ponedeljek, 27. decembra, z dvema dnevnima uprizoritvama, ki se bosta vsak dan pričeli ob 17. in ob 18.30 uri. Rojstvo Jezusa bodo slavili angel z oznanilom, pastirji, iz ozadja bodo na prizorišče prihajali trije kralji; seveda bosta ob jaslicah z Jezusom stala Marija in Jožef. Po kulturnem programu, v katerem bo sodeloval Ženski kvartet komornega zbora Emanuel, sijih bodo obiskovalci lahko tudi pobliže ogledali. Marija Sukalo Turistično društvo Rečica ob Savinji VABI na ogled ŽIVIH JASLIC, ki jih bomo postavili v Dol-Suhi, v neposredni bližini Rečice in gostišča Atelšek. Igrane predstave s ponazoritvijo Kristusovega rojstva bodo v soboto. 25.. v nedeljo. 26.. in v ponedeljek. 27. decembra 2004. vse dneve ob 17. in 18.30. TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Žive jaslice v Dol Suhi letos že šestič Leto se izteka, pred vrati je božični čas, ki naj bi prinesel mir in spokoj med vse narode in rase na celi zemeljski obli. Božič je tipičen družinski praznik. Ljudje takrat ostajajo doma; po prepričanju naših prednikov je to tako velik praznik, da ga ne smemo motiti niti z obiski. Zanje je namenjen dan po božiču, torej Štefanovo. V Sloveniji je poleg smrečice so postavili jezuiti v Ljubljani pred božič povezan tudi s postavljan- več kot 450 leti, iz cerkev so se jem jaslic. Prve cerkvene jaslice potem širile v meščanske do- IZDELAVA MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH PLETENIN Slapnik PLETENINE INDUSTRIJSKA PRODAJALNA BOČNA 79, 3342 GORNJI ORAD, TEL. 839-09-60 VTESBliE BOŽlČSffB FBAZNISE UST _____SREČNiO MTOV© LETO 20051 GLASBENA PRIREDITEV KLJUČ SREČE V dobro voljo z dobro glasbo Zavolovšek, Jurij, harmonikar Matija Veninšek in pevka Saša Zamernik so dokazali, da so vglasbi dorasli tudi Habrovim fantom in duetu Robnik- ■ TEKMOVALNO BESEDNO SREČANJE BESEDIČICA Adventni čas prinaša s sabo veliko sladke vznemirjenosti, pričakovanj, sreče in miru. Sreča je povsod, treba je samo najti ključ do nje. In ta ključ so, kot kaže, našli organizatorji božično-novoletnega srečanja, mozirska območna izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ter nazorska občina in tamkajšnje kulturno društvo, ki so v nedeljo v nazorskemu Domu kulture pripravili tradicionalno, enajsto božično-novoletno srečanje družin, malih pevskih skupin in mladih taientovz naslovom Ključ sreče. Obiskovalcem se je predstavilo skoraj štirideset nastopajočih v devetih različnih sestavih; od najmla- Fantje ansambla Golte so v tem sestavu prvič nastopili v Nazarjah (Foto: Ciril M. Sem) jših najstnikov, do malih vokalnih odru sta si roko podajali mladost in skupin in družinskih sestavov. Na izkušenost. Mladi ansambli Golte, Mlačnik. Ljubiteljem tovrstne glasbe so nastopajoči dokazali, da je pesem vrednota in lepota, zaradi katere je življenje polnejše in lažje. V času, ko slovenska pesem počasi tone v pozabo, družine pa vse manj pojejo skupaj, so bili mladi talenti prava poživitev in porok, da slovenske pesmi še ne bodo izumrle. Te so kot korenine, brez njih bi bili kot ptice brez kril. Prireditev.je povezovala simpatična Polona Podovac, ki se je obiskovalcem predstavila tudi kot pevka. Kako tudi ne, saj je svoj glas kalila ob nastopih, z ansamblom Vitezi celjski. Marija Šukalo Rok Žunter in Marjana Rihter najboljša Marjana Rihter (foto: Marija Šukalo) V sredo je v prostorih gostišča Semprimožnik na Homcah potekalo tekmovalno besedno srečanje Besedičica. Tekmovanja, ki gaje pripravila mozirska območna iz- postava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, seje udeležilo več kot trideset tekmovalcev v dveh starostnih kategorijah. Udeleženci do 15 let so bili učenci in učenke z osnovnih šol Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče, medtem ko so starejše tekmovalce zastopali člani Kulturnega društva Slap. »Pesniki in pisatelji« so pripravili prozna in pesniška dela z različnimi tematikami ter jih tudi sdmi predstavili. Tekmovanje v zlaganju rim in stavkov je ocenjevala komisija v sestavi profesor Vinko Šmajs, mag. Nataša Terbovšek Coklin in Jože Hriberšek mlajši. Ti so ocenjevali literarno vred- Rok Žunter (foto: Marija Šukalo) nost, čustvenost, umetniški subjekt in seveda interpretacijo. Tekmovanje v naši dolini po besedah člana komisije Vinka Šmajsa pomeni spodbudo za nadaljnje ust- varjanje v literaturi. Razveseljiva je vsekakor udeležba mladih, med ka-terimije blestel Rok Žunter iz nazorske osnovne šole. Tudi ostali literarni izdelki nazorskih osnovnošolcev so bili po mnenju mag. Nataše Te-bovšek Coklin zelo kvalitetni in so vsekakor izstopali v literarni vrednosti. Z mladimi so tekmovali tudi že »prekaljeni« pesniki, ki se združujejo v Slapu. Med njimi gotovo najvišje mesto pripada Marjani Rihter iz Deve. Da pa je vse potekalo tako, kot se za tovrstna tekmovanja spodobi, pa ima nemalo zaslug tudi povezovalec Franci Podbrežnik. Marija Šukalo BOZICNO-NOVOLETNI KONCERT GLASBENE DELAVNICE OSMINKA Glasba segla do srca Knjižnica Mozirje in glasbena delavnica Osminka sta v petek v mozirski galeriji pripravili novoletni koncert. Na njem so poleg učencev Mire Kele-men nastopili tudi varovanci Var-slveno delovnega centra Mozirje. Glasba je po besedah moderatorke programa Vladimire Pla-novšek edini breztelesni vhod v višji svet, ki človeka zajame, človek pa ga nikoli ne more zajeti. Potrebuješ ritem duha, da dojameš glasbo v njenem bistvu. Ob njej dobiš navdih večnosti. In kar duh čutno ob njej občuti, je utelešenje duševnega spoznanja. Glasba ti seže do srca. In do src poslušalcev so poskušali s svojim izvajanjem skladb različnih avtorjev seči tudi mladi pianisti Lea Marolt Sonnenschein, Patricija Ošep, Lucija Hrastnik, Alen Žehelj, Tina Marčinko, Kristina Golob, Kaja Šepec, Monika Krivec in Neva Port. K prijetnemu večeru so s svojim nastopom prispevali tudi varovanci VDC Mozirje, združeni v vokalno skupino Amadeus. Božično in ljudsko pesem so izvedli pod taktirko Kaje Šepec. Na klavirju jih je spremljala Kristina Marija Šukalo LUČ MIRU IZ BETLEHEMA TUDI V NAŠIH KRAJIH »Pridi k sebi!« Mozirski skavti so v akciji deljenja Luči miru iz Betlehema plamen ponesli v vse župnije gornjegrajske dekanije (foto: Ciril M. Sem) Tako se namreč letos glasi geslo letošnje akcije Luči miru iz Betlehema. Ljudje se dandanes zatekamo na vse poti, le tiste najpomembnejše, tiste, ki vodi h človeku samemu, se ponavadi izogibamo. Iščemo bližnjice, potujemo, poskušamo ubežati samemu sebi. A naša duša je še vedno ob nas in beg od njeje nemogoč. Pot k sebi je pot, ki zahteva največ poguma. Ni lahka, niti ni kratka, je pa nemara najlepša izmed vseh poti, ki vodijo po svetu. Odkriva čudesa, nepredvidene širine in lepote, za katere si niti ne mislimo, da obstajajo. Vsa ta obzorja se nam odpirajo, če le zmoremo pogum in s trdnim korakom stopimo na pot k samemu sebi. Projekt Luči miru iz Betlehema se odvija že slabih dvajset iet, v Sloveniji vse od leta 1991, ko so prvi plamenček ognja, zanetenega v votlini Jezusovega rojstva v Betlehemu, po Sloveniji ponesli člani Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS). Prepoznavnost in moč pla- menčka je rasla in se tiho, a zanesljivo širila med ljudmi. Leta 1996 seje skavtom pri projektu pridružila tudi Zveza tabornikov Slovenije, leta 2001 pa še Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov. Plamenčekje postajal plamen, širil seje in s svojim žarom grel vedno več ljudi. Projekt v naši dolini ni nov. Tudi tuje sprva bil le plamenček, a je z voljo in pripravljenostjo ljudi pridobival na svoji moči in toploti, ki jo je oddajal. Danes ta plamen izhaja iz ognja, ki ga pomagajo »netiti« skavtinje in skavti. Preteklo nedeljo je bilo tako marsikje po Zgornji pa tudi spodnji Savinjski dolini moč zaslediti »invazijo oranžnih srajc«. Mozirski skavti so namreč v akciji deljenja Luči miru iz Betlehema zelo aktivni, saj so plamen ponesli v vse župnije gornjegrajske dekanije, v Varstveno delovni center v Mozirju, za piko na i pa ga bo posebna ekipa odnesla tudi na Okrešelj. Barbara Fužir PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Ognjeni krst gasilcev prve stopnje SIMPLY CLEVER Zato, ker so nam že zdaj pripravili takšne ugodnosti, da se jim tudi sam nisem mogel upreti. Do celih 550,000 tolarjev prihranka in izjemne pogoje financiranja nakupa. Ob zaključku tečaja, na katerem je več kot trideset slušateljev obeh spolov iz občine Gornji Grad pridobilo naziv gasilec prve stopnje, je poveljstvo osrednjega društva pripravilo še precej zahtevno praktično vajo. Tečajniki so morali pravkar pridobljeno znanje preizkusiti na povsem konkretnem primeru. Ogenj je zajel objekt v neposredni bližini gozda, zato so bili novopečeni gasilci postavljeni pred dvojno nalogo. Na precej strmem pobočju nad Gornjim Gradom je bilo potrebno omejiti in pogasiti požar ter istočasno varovati gozd in travnik. Podpoveljnik PGD Gornji Grad Rado Filač je bil s potekom vaje in znanjem mladih gasilcev zadovoljen. »Biloje nekaj manjših napak, ki so po moji oceni rezultat treme in odgovornosti. Čeprav je bila samo vaja, seje bilo vendarle potrebno spopasti z živim ognjem in pokazati določene spretnosti. Pridobljeno znanje bo seveda potrebno utrditi, bislveno pa je da so se vsi obnašali odgovorno in disciplinirano, kar je osnovni pogoj, da lahko v primeru pravega požara deluješ učinkovito,« je še dejal Filač. LETOS SEM HITREJŠI! PS C PRAPROTNIK d.o.o Šaleška c. 15, 3320 Velenje Tel.: (03) 898 32 20 ^ prečna por Božični cas gr Piše: Aleksander Videčnik Nadaljujemo s člankom iz prejšnje številke našega časopisa. NAMEŽNIK, POPRTNIK, BOŽIČNIK Te tri izraze za božični kruh so naši predniki uporabljali, pač v raznih predelih doline različno. Tudi v Pleteršnikovem slovarju najdemo izraz "poprtnik" s pojasnilom, da se božični kruh pokriva s posebnim prtom, zato tudi ta izraz. Če bi hoteli ugotavljati, kateri od teh izrazov je bil pri nas najbolj živ, potem lahko zatrdimo, da božičnikoziro-ma božičnek. Naj pripomnimo, da je bil božični kruh znan tudi pri drugih slovanskih narodih, o tem je pisal tudi dr. Matičetov. Če sedaj ugotavljamo, kako so v naših krajih pripravljali obred v zvezi z božičnikom, moramo spet razlikovati postopke. V Šmihelu so gospodinje na biljo (dan pred božičem) naredile po en hleb zmesnega, belega in ovsenega kruha. Tu naj omenimo, da je bil zmesni kruh narejen iz moke, v kateri so bila žita pšenica, rž in ječmen, ta so se mlela skupaj. Beli kruh je bil v navedenem primeru znatno večji od običajnih hlebov. V Lučah so, denimo, dosledno pekli tri vrste kruha, soržičnega, pšeničnega in šarkelj, ki je bil opotičen. Otrokom so tu namenili "krafeijce". To so bili oglati kruhki, ki so se pekli v peči, ko ta ni bila več tako vroča, bili pa so pomazani z jajci. Nameščanje teh kruhov je bilo tudi različno. Ponekod so jih položili na mizo v hiši in to pod bogčevem kotu. Zraven so postavili posodo z blagoslovljeno vodo, velik molek (družinski) in razpelo. Na varnem mestu je bila luč (lampa), ki je privito gorela vso noč. Kruh so zložili drug na drugega, zraven pa postavili slamence z raznimi žiti, kijih bodo spomladi sejali. Ponekod so položili na mizo še ključ od kašče, kar naj bi pomenilo željo, da bi bila kašča skozi vse leto polna. Zjutraj so vse skupaj odnesli v kaščo, kjer so kruhi ostali do konca starega leta. Prve koščke kruha so delili med družino na božični dan, potem na Silvestrovo in končno še za svete tri kralje. To so bili v ljudskem izročilu vsi trije božiči... Vsakič so čakali, da je v cerkvi zvonilo, daje zvonilo Ave Marijo. Ker so se ob božičnem času poslavljali posli, sojim dali na pot hlebec zmesnega kruha. Zanimivo, na svetih treh kraljev dan so zaužili božičnik in kos zmesnega kruha že kar zarana zjutraj. Tudi naključni obiskovalci so bili deležni kosa božičnika, otroci pa so ga morali počasi jesti, da bi pač znali ceniti kruh... Vso žito, kije bilo zraven božičnika na biljo, so potem zmešali med ostalo seme, da bo vse skupaj blagoslovljeno. Ovseni namežnik je bil namenjen živini. Na svete tri kralje so dali živini košček tega kruha. Če je bila živina bolna, soji dali košček, da bi ozdravela. Božične otrobe so radi dajali svinjam in kravam, če so težko pov-rgavale. V ljudskem zdravilstvu so bili zelo cenjeni božični otrobi. Kjer je divjal "hudi" veter, so mu nastavljali na lesen krožnik na oknu božične otrobe in ščepec soli, češ da se nasiti, ker da je lačen, zato tudi divja. To je moral storiti najmlajši izmed otrok. Ponekod je moral ob tem dejanju otrok govoriti: "Veter, veter, pojdi jest, pol pa pojdi k svojemu počitku." V okolici Gornjega Grada je bilo na večjih kmetijah obredje nekoliko drugačno, morda tudi še bolj veličastno. Gospodinja je pripravila "ta čist" (pšenični) kruh. Seveda pa še ostala dva, kot je tudi drugod bil običaj. V kašči je pripravila mizo, na katero je položila kruhe, priložila sol, otrobe in razno semensko žito, vse to v slam-nicah. Na vidnem mestu je stalo razpelo, pod njim pa rožni venec (patnošter) in seveda svetilka. Na mizi je bil obvezno ključ od kašte, pod njo pa razni predmeti, ki so se potrebovali pri delu na njivah. Marsikje so pod mizo položili telege, da bo živina čez leto zdrava. Zanimivo, tudi kovanec (srebrnik) je našel svoje mesto na mizi -da bo pri hiši dovolj denarja. Ljudje so verjeli, da bo s temi predmeti dan blagoslov pri delu in hkrati pričakovali dobro letino. V okolici Gornjega Grada so domačije zelo izpostavljene hudemu vetru, zato so mu ponudili božičnih otrobov in pri tem izrazili željo: "Dobri veter pojdi jest, pol pa pojdi k svoji ženi spat." Povsod je bila trditev glasna, da tisti, ki poje na božični dan 9 kosov božičnika, bo vse leto nadpovprečno močan. Če je bil pri hiši vodnjak, so vanj vrgli košček božičnika, da bo dovolj dobre vode. Najbolj močen je bil božičnik, ki so ga sedem let hranili v žitnem zrnju. Govorili so, če košček takega božičnika zakoplješ v zemljo, zraste iz njega čudovita bela roža... Ponekod so na dan svetega Štefana dali živini za zdravje košček božičnika. Tudi na dan svetega Valentina so marsikje dali živini košček božičnika in blagoslovljeno sol. Na Lepi Njivi so v narečju božičniku rekli "namežnik" (namežnek). Postopek obreda pa je bil nekoliko drugačen kot drugod. Na pogrnjeno mizo v hiši so položili kruhe, semena, otrobe, sol, blagoslovljeno vodo in dva storža koruze, vse to pod bogkov kot. Tod tudi niso prenašali kruhov v kašče, pač so ostali od bilje do praznika svetih treh kraljev na mizi pod prtom. Ob koncu naj še nekoliko pojasnimo tudi izrazje. Ljudje so govorili o svetem večeru v narečju o bilji (bila) in ponekod tudi sveta fila. Tega slednjega izraza v Pleteršnikovem slovarju ne najdemo. Prav verjetno je, da je to popačenka latinske besede "virgil", kar pomeni čuječ, bedeč. Toje lahko seveda le domneva. Pleteršnik pa omenja biljo kot dan pred božičem, omenja tudi rabo sveta bilja. Vsekakor pa smatra Pleteršnik ta izraz kot širši pojem za predpražnik. Seveda bi se dalo o vsem dosedaj zapisanemu, veliko več napisati, saj je v samem običaju veliko različic, posebno pa v obredju. Je že tako, da prav noben običaj ni povsod enako izveden. To lahko opazimo tudi pri drugih prilikah, ko se nek običaj drugače izvaja že nekaj kilometrov daleč od nekega kraja. Vsekakor pa je na dlani, da so dejanja v zvezi v božičnikom bila povsod zelo globoko občutena in lepo izpeljana. To ljudsko izročilo kaže nedvomno na domiselnost naših prednikov, hkrati pa na veliko spoštovanje domače tradicije. Sščemo stare fotografije Razglednica Nove Štifte iz okoli leta 1907. Sliko hranijo v Muzejski zbirki v Gornjem Gradu NATAŠA PEŠEC, maserka, kozmetičarka Ob vstopu v masažni prostor moramo začutiti toploto, ki jo prostor ima. Le vtoplem,zračnem prostoru lahko sprostite svoje telo in so mišice sproščene, pripravljene na obdelavo. Slečete se do spodnjega perila ali kopalk, veliko ljudi pa se sleče popolnoma, predvsem tisti, ki obiskujejo savne, tisti, ki redno hodijo na masaže, in tisti, ki poleti uživajo na golih plažah. Masaža poteka po goli koži - del, ki ga masiramo, je odkrit, ostali deli so pokriti z brisačo ali rjuho, odejo. Prednost, da je oseba slečena popolnoma,je vtem, da ne prihaja do manjših prekinitev obdelave in masaža poteka enakomernejše, saj robovi spodnjega perila ne motijo ritma in obsega masaže. MARIJA BEZOVŠEK, upokojena predmetna učiteljica biologije in gospodinjstva Čas neusmiljeno teče in nič ne reče. Komaj smo pozabili, kaj smo kuhali za božič in veliko noč, že moramo spet napenjati možgane, s čim bomo razveselili naše drage ob prihajajočih praznikih. Mogoče bi letos za spremembo več časa posvetili temu, kako bomo vso družino pritegnili, da bodo prazniki res lepi in prijetni za vse. Iz izkušenj vem, da otroci zelo radi sestavljajo jedilnike, slavnostne pa še prav posebno. Malo jim seveda moramo pomagati. Skup- Privoščite si masažo z izbranimi eteričnimi olji Največ ljudi se sprašuje, če masaža kaj boli. To je odvisno od terapevta. Nekateri menijo, da ne sme biti nobenih bolečin, drugi menijo, da so bolečine sestavni del uspešnega zdravljenja. Pogosteje pa slišimo, da so bolečine koristne, saj pokažejo, kje vlada napetost in kjeje žarišče bolezni. Poleg tega pa postane bolečina, kije povezana s hkratnim olajšanjem, tudi prijetna. Pacienti nagonsko razumejo, da boleče mesto, ki ga zatipa terapevt, kaže na nenormalno stanje in se lahko vživijo v te terapevtsko koristne bolečine ter ob njih celo uživajo. Masažo si lahko privoščite vedno, pogostokrat, odvisno od zdravstvenega stanja in nenazadnje tudi od vašega zaslužka. Zasebni maserji imajo ugodne cene, primerne za vsak žep. So ljudje, ki redno hodijo na masaže, to je enkrat tedensko, še pogosteje se z njo srečujejo športniki, drugi le takrat, ko začutijo potrebo. Bolezenska in poškodbe-na zdravstvena stanja zahtevajo individualno časovno razporeditev masaže. Samo zelo napeti in zavrti ljudje raje vzamejo pomirjevalo. Znajdemo se pred težavo: h komu naj gremo? Strokovnost sama po sebi ni tako bistvenega pomena kot je to spretnost maserja. Ta izvira deloma iz prirojene spretnosti, izkušenj, deloma pa tudi iz nerazložljive psihofiziološke povezave s stranko. Olja. Voh je zelo močan čut z močnim učinkom, ki nezavedno deluje na naš organizem. Možgani se vedno odzivajo nanj, ne glede na to, ali se ga zavedamo ali ne. Nos lahko prevaramo s sintetičnimi dišavami, možganov ne. Pomembno je, da uporabljamo čista osnovna olja, kijih lahko mešamo s čistimi eteričnimi olji. Vzdraviliščih in salonih uporabljajo osnovna masažna rastlinska olja (mandeljnovo, žitno, olivno...), če želimo izboljšano masažno terapijo, pa izrazimo željo po dodatku eteričnih olj (arom). To so tista olja, ki prodrejo v krvni obtok in delujejo po našem celotnem telesu. Delujejo protivnetno, antiseptično, na hormone, krvni tlak, krvni sladkor, celulit, revmo, mišice, dihala, čiščenje krvi, znojenje... z močnim učinkom na duševno počutje in posamezna bolezenska stanja. Zaradi močnih učinkov jih je potrebno dobro poznati in dodajati le po kapljicah. Privoščite vašemu telesu masažo z izbranimi eteričnimi olji in bodite pozorni na njihovo učinkovanje. Maserja povprašajte, katero eterično olje vam je namenil in se mu prepustite. Največ ljudi se sprašuje, če masaža kaj boli. To je odvisno od terapevta. Nekateri menijo, da ne sme biti nobenih bolečin, drugi menijo, da so bolečine sestavni del uspešnega zdravljenja. Preživimo praznike v krogu družine no izberimo take jedi, da bodo pri pripravi pomagali tudi otroci. Tako jim bo hrana bolj všeč in vsi skupaj bomo bolj zadovoljni. Zbiranje družine ob praznični mizi je za dobre medsebojne odnose zelo pomembno. Poskrbimo, da bo tudi pospravljanje stvar vseh, ne samo mame. Ko sem razmišljala, katere jedi naj vam priporočam, sem se spomnila mojega starega šolskega zvezka. Izbrala sem nekaj receptov za jušne prikuhe, mesne jedi in sladice. Želim vam veliko uspeha pri organizaciji družinskega praznovanja, lepe praznike in vse dobro v letu 2005. MESNI ZAVITKI Naredi testo kot za rezance. Potem na maščobi popraži dobro zmleto meso (kakšne ostanke od pečenke ali govedine). Nato postavi meso na hladno in primešaj jajčka, malo juhe, majarona, popra, malo smetane, napol kuhan riž in po potrebi soli. Razvaljaj testo kot za rezance, iz nadeva naredi za oreh debele kroglice. Polagaj jih na testo v vrsti in sicer dva prsta od roba. Testo zavij od roba čez kroglice, okrog vsake pomaži z beljakom, dobro pritisni in odreži z okroglim obročem ali koleščkom za testo. Zakuhaj jih v vrelo juho in pusti vreti 10 -15 minut. ZDROBOV PONVIČNIK Pripravi 1 I pšeničnega zdroba, 1 I mleka, 6 dag surovega malsa ali margarine, 2 jajčka, malo soli. V četrtino mleka razžvrkljaj jajčka in sol ter pusti na hladnem. V ostalo mleko daj maslo in zavri. Vrelo mleko odstavi in zmešaj vanj zdrob in takoj še mrzlo mleko z jajčkom. Razvaljaj za pol prsta na debelo na pločevino in speci. Ohlajeni ponvičnik razreži na poševne koščke in jih daj vjuho in takoj postrezi. SOČNA GOVEJA PEČENKA 1,5 kg govedine, sol, poper, 8 dag slanine, 2 dl olja, 5 dag slanine, čebulo, česen, 2 dl vina, 1 kg paradižnikov (ali mezge), juha, 1 kg špagetov, slan krop, 5 dag parmezana. Govedino (križ ali stegno) osolimo in malo popopraj ter pretakni s slanino. Posebej segrej olje in na male kocke zrezano slanino, pri- deni precej sesekljane čebule in česna. Ko česen zadiši, dodaj meso, oblij ga z vinom ter dodaj pretlačene paradižnike ali 1 I paradižnikove mezge, zajemalko juhe in duši ter po potrebi zalij. Ko je meso mehko, ga zreži na rezine. V slanem kropu skuhaj špagete ali makarone. Naloži jih na ploščo, potresi z naribanim parmezanom in po vrhu daj meso in prelij z omako. LOVSKA PEČENKA Prav dobro zmelji goveje meso, še boljše, če vzameš polovico govedine in polovico svinjine. Mesu dodaj namočen in dobro ožet kruh, ocvrto čebulo in peteršilj. Dodaj še mleti poper, strt česen, sol, jajčka in moko. Vse to z rokami dobro zgneti in oblikuj podolgovato za pest debelo klobaso, povaljaj jo v moki, daj na pomazan pekač, polij z vročim oljem in peci 3 ure. Medtem jo včasih polij z omako, ki je na pekaču. Koje štruca že precej zapečena, jo polij s kislo smetano in čez nekaj časa lahko priliješ še malo juhe. Ko sok prevre, zreži pečenko na koščke, zloži na Piše: Pavla Kliner Evo, pa smo ga dočakali. Božični večer namreč. Kot se spodobi, so domovi okrašeni s simboli, ki nas opominjajo, da to ni navadna noč. Saj veste, to je sveta in blažena noč! BOŽIČ Natančen dan Jezusovega rojstva nam ni poznan, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo, po katerem štejemo leta. Prvi kristjani obletnice Jezusovega rojstva niso praznovali, v 2. stoletju pa so njegovo rojstvo na različnih koncih praznovali na različne datume. Tako so v Aleksandriji Kristusovo rojstvo praznovali 25. maja, v Betlehemu 6. januarja, Hipolit Rimski pa je celo menil, daje bil Kristus rojen krožnikter polij s sokom. Lahko pa daš v sredino v trdo kuhano jajce in imaš nadevano lovsko pečenko. JABOLČNE REZINE IZ KVAŠENEGA TESTA Naredi kvašeno testo, dobro vzhajano zvaljaj pol prsta na debelo, razreži v štiri oglate ploščice. Na vsako položi jabolčni nadev in ob robu testo pomaži z beljakom ter stisni vse štiri ogle skupaj - po dva in dva nasprotna skupaj. Blazinice zloži na pločevino, postavi na toplo, da vzhaja, potem pomaži z jajcem, da vzhaja in speci. Nadev: jabolka olupi in zribaj, dodaj sladkor, limonino lupino in na maslu prepražene drobtine. Do- bro premešaj, oblikuj kroglice injih polagaj na testo. Lahko pa vzameš tudi sirov ali orehov nadev. OBLEČENA JABOLKA Naredi masleno testo. Testo razvaljaj na 2 milimetra debelo in zreži na 10 - 12 cm velike kvadratke. Na sredino vsakega položi srednje velika olupljena jabolka, ki jim prej izloči peščišče in nadevaj z marmelado ali brusnicami. Lahko pa daš tudi samo jabolčni krhelj. Vogale testa zloži drugega poleg drugega čez jabolko, zatakni z dišečim klinčkom, pomaži z raztepenim jajcem in speci. Še toplo potresi s sladkorjem. Če so jabolka trda in se ne pečejo rada, tedaj jih prej prevri v sladkanem kropu, ki mu dodaj nekaj limoninega soka in belega vina, nakar jih odcedi in ohladi. ČUDEŽNE REZINE Daj v lonec 4 žlice medu, 1 kg sladkorja, 16 dag surovega masla, 4 jajčka in jedilno sodo. Postavi na kraj štedilnika ali pa v kozico s toplo vodo in mešaj, da postane gosto. V toplo zmešaj 1 kg moke. Daj na z moko potreseno desko, pogneti vtesto in razdeli na polovico. En del razvaljaj, drugega pa za en čas pokrij s toplim prtičkom ali ogreto posodo. Razvaljaj precej tanko, daj na pomazan pekač in speci. Enako napravi z drugim delom. Pečeno prereži čez pol, da dobiš 4 dele, katere namaži z marmelado in zloži. Razreži na rezine, najbolje šele drugi dan. HLADNO KVAŠENO TESTO Sestavine: 35 dag moke, sol, 3 rumenjake, 3 dag sladkorja, 10 dag raztopljene margarine, 1,5 dl sladke smetane, vanilij, kvaseč: 1,5 dag kvasa, žličko sladkorja, 3 žlice mleka. Vse sestavine daj vskledo injih s kuhalnico dobro stepi. Testo rahlo zaveži v prtič pomazan z maščobo in potopi v hladno vodo. Ko priplava na vrh, stresi testo na pomokano desko. Iz testa oblikuj prestice, kifeljčke, žepke ... Premaži z jajcem in daj takoj peči pri temperaturi 170 °C. (slike so simbolne) Od božiča do tepežnega dne 14. nišana, torej na isti dan, kot je umrl. Šele v 3. stoletju so v Rimu določili 25. december za dan Jezusovega rojstva, božič kot praznik pa se prvič omenja v koledarju za leto 336. Kako prikladno ljudski duši je bil izbran datum božiča, pove dejstvo, da so pogani 25. decembra praznovali rojstni dan »nepremagljivega Sončnega boga«. To je bil praznik veselja nad tem, da se sonce ne potopi v podzemlje, čeprav je tako videti, ampak začne počasi vstajati. Kristjani so vzhajajoče sonce ob zimskem solsticiju sprejeli kot simbol prihajajočega Zveličarja. Praznik se je iz Rima neverjetno hitro razširil drugam, vendar so ga dolgo časa obhajali le v cerkvah. V 14. stoletju ga srečamo najprej v samostanih, šele barok in protireformacija pa sta božični praznik vnesla v družino, tako v meščanske kot kmečke domove. S polnočnico, doživetimi božičnimi pesmimi in z jaslicami je postal božič poleg velike noči največji verski praznik slovenskega življa. S tem vas je že seznanil Aleksander Videčnik, zato se posvetimo ostalim praznikom, ki so zaradi božičnega vzdušja kar malo ob strani. Denimo, sv. Štefan, prvi mučenec, in nedolžni otroci, ki so v bistvu za Kristusa umrli še prej. SV. ŠTEFAN Sv. Štefan je bil mož poln vere in Svetega Duha, zatoje skrbel za siromake in vdove. Tako zagnano je oznanjal Kristusov nauk, da so ga Judje izgnali iz mesta in ga kamenjali do smrti. Prav zato velja za patrona vseh, ki imajo opravka s kamenjem - zidarjev, kamnosekov... Ljudsko izročilo pozna Štefana tudi kot konjskega patrona. Naši predniki so ponekod na Štefanovo žeg-nali konje. SV. JANEZ Dan za prvim mučencem prazu-je »učenec, ki gaje Jezus ljubil« - sv. Janez. To je silno pomemben mož, o katerem povejmo na kratko le, da je napisal Razodetje, zadnjo knjigo Svetega pisma, ki govori o Jezus- ovem drugem prihodu. Legenda pravi, da je mu je nek poganski duhovnik ponudil kelih zastrupljene pijače in mu dejal, da če ga izpije in ostane živ, bo še sam sprejel njegovo vero. Apostol je vzel kelih, nad njim naredil znamenje križa, iz njega pa je planila kača. Sv. Janez je po ljudsko Šentjanž, v vinorodnih krajih na njegov god žegnajo vino, ki mu pravijo šentjanževec in služi za izredne prilike. NEDOLŽNI OTROCI Pa se ustavimo še pri nedolžnih otrocih, ki godujejo 28. grudna. Te betlehemske otročiče je dal pomoriti kralj Herod, da bi s poti spravil Jezusa, ki so ga sv. trije kralji označili za novorojenega judovskega kralja. Praznika seje prijel tudi izraz tepežni dan, saj so takrat otroci hodili od hiše do hiše ter s šibo ali korobačem »našeškali« odrasle. Teh otrok so bili povsod zelo veseli, saj je veljalo, da so prinesli srečo v hišo. Odkupiti se jim je bilo treba s skromnimi darovi kot so suhe hruške ali platički. NA KLEPETU PRI VAS DOMA Anka Rakun, županja občine Ljubno - Začnimo na začetku. Kje in kdaj ste bili rojeni? Rojena sem bila doma, ob krušni peči, na kmetiji Podmirje v Lenartu pri Gornjem Gradu. Nekaj let je že od tega, rojena sem en dan po svojem godu, torej godu svete Ane. - Spomini na mladost? Moji spomini so lepi. Ko sem bila stara 14 dni, sem prišla z mamo na Ljubno k trški družini, k Petkom. V družini, kamor sva prišli, so imeli kmetijo in moja mama je tam služila kot gospodinja. Zraven je prišel tudi moj oče, ki je bil gozdni delavec. Odraščala sem tako, da je mama veliko delala, mene pa so vzgajali ljudje, pri katerih smo živeli. Pravila sem jima »striček« in »tetica«. Tudi potemmo sta si oče in mama zgradila svojo hišo inje mama kot kuharica in čistilka začela delati v šoli na Ljubnem, sem jaz raje ostala pri Petkovih. - Najljubša skupina, pevec, pevka v mladosti in zdaj? Takrat so bili popularni Beatlesi, najboljša skupina in vsi smo bili nori. Na sceni so bili tudi Bee Gees, Tom Jones in drugi, kijim človek še danes rad prisluhne. To so bili časi, ko so se začeli novi trendi - nore frizure, nova glasba, mini krila... Danes rada prisluhnem vsaki melodični glasbi, ki gre lepo v uho. Všeč so mi na primer Avseniki kot fenomen slovenske glasbene scene, Helena Blagne, Pika Božič... Vse slovenske popevke, tudi hrvaške. Največji človek, kije ponesel naše ime v svet, pa je po mojem mnenju Slavko Avsenik starejši. - Najljubši igralec in igralka iz mladosti in zdaj? Iz mladosti Maria Schneider pa tudi recimo Sophia Loren, to so večne legende. Danes mi je všeč Julia Roberts, od moških pa denimo Tom Cruise. - Najljubši film iz mladosti in zdaj? Nazadnje sem gledala film Moja obilna grška poroka, najraje imam komedije. - Najljubša televizijska oddaja? Na televiziji najraje gledam živali, živalski svet. Samo zaradi informiranja gledam tudi poročila, ampak sem večkrat razočarana, saj so poročila grozljivka bolj kot karkoli drugega. Rada gledam tudi razvedrilne oddaje, na primer Spet doma z Mariom, pa naj vsi rečejo, da je zoprn, jaz to gledam, Lepo je biti milijonar, Najšibkejši člen, Tistega lepega popoldneva ob nedeljah, Hri-bar... Naša mala klinika z Jernejem Šugmanom mi je zelo všeč. Ampak filma, v katerem se streljajo, niti za trenutek ne gledam. - Kakšna moda je bila, ko ste bili najstnica? Takrat so se ravno začela mini krilca. V mestu je to postalo običa- jno, dovoljeno, medtem ko smo me, tukaj na deželi, zelo trpele, saj smo imele zelo stroge vzgojitelje, ki nam jih niso dovolili. - Kaj ste najraje praznovali takrat in zdaj? Božič in veliko noč, državnih praznikov nismo posebno praznovali. Moji vzgojitelji so zelo poudarjali praznovanje godov, bolj kot rojstnih dni. Bila sem nesrečna, ker so mi voščili samo za god, naslednji dan, ko pa sem imela rojstni dan, pa mi niso še enkrat čestitali. - Prva ljubezen? Kdaj, kako? Njegova mama je bila z Ljubnega, oče pa iz Srbije. Tako je hodil vsake poletne počitnice preživet sem, na Ljubno. Sestajala sva se v Vrbju, včasih smo se hodili tudi kopat v Savinjo, če sem le imela čas, saj sem morala doma skrbeti za turiste, ki so prihajali k nam. Dokler se nisem vpisala na višjo šolo, sem mislila, da me on čaka. Potem pa mu je umrl oče, ki meje imel izredno rad. Če bi me imel Mišo tako rad kot on, bi me zagotovo poročil. - Družina? Otroci? Ko sem bila stara 21 let in sem obiskovala drugi letnik fakultete, sem zanosila. Že pri enaindvajsetih sem imela hčerko in se poročila. V času mojega absolventskega staža smo že funkcionirali kot družina. Nato smo začeli z gradnjo hiše. Potem je prišel sin, zdaj pa imam že vnučka Adama, ki ga je pred nedavnim rodila hčerka Alenka. - Kaj bi počeli, če bi imeli toliko denarja, da vam ne bi bilo treba hoditi v službo? Sem že razmišljala otem, kerje bil dobitek na lotu tako velik, da sem se res malo zamislila. Privoščila bi si mogoče hišico ob morju, zaradi spremembe klime in umirjanja. Nekaj denarja bi naložila tudi mojemu vnučku, da bi se lahko izšolal, kolikor bi hotel, saj to postaja vse težje in dražje. Tudi potovala bi, saj z možem izjemno rada potujeva. Bila sva že marsikje. Na primer na Šri Lanki, ob Rdečem morju... Naslednje leto pa načrtujeva Maroko. - Najlepše doživetje v življenju? Poroka, rojstvi mojih dveh otrok, rojstvo vnuka. - Najlepši dopust? Vsako leto se mi zdi, daje bilo letos res najlepše. Ob Rdečem morju mi je bilo noro všeč, vsi koralni grebeni, živalski svet v morju, čistost morja... Izredno lepo je bilo. - Kaj najraje pojeste? Slaščice! Vse - tortice, kremne rezine ...Vendar mora biti sočno, suhe potice mi ne gredo najbolj v slast. Tudi kavo imam zelo rada. - Kdaj ste se najbolj znoreli? Ko sem bila še mlada, mogoče na maturantskem plesu. Tudi kasneje, na plesih z možem. Takrat smo vsako soboto hodili v Letuš, danes se sliši čudno, takrat pa smo res hodili tja. - Vaši hobiji? Moji hobiji so potovanja, sprehodi, branje leposlovnih in psiholoških knjig, najbolj pa uživam na kolesu. Kolo je moj stalni partner, vendar sva se morala trenutno zaradi nizkih temperatur ločiti. Vendar bom čez manj kot dva meseca spet na kolesu, saj se tam najbolj sprostim in naužijem svežega zraka. - Načrti za naprej? Rada bi pošteno zaključila ta posel, ki ga opravljam trenutno kot županja, in če hočem to pošteno oddelati, moram skrbeti, da bom zdrava in v kondiciji ter »in«. Ko bom v pokoju, bom imela več časa za družino in prijatelje. - Kje boste preživeli Silvestrovo? Z možem in prijatelji gremo silvestrovat na slovensko obalo. Klepetala je Nastasja Kotnik Na trgu 22, Mozirje tel.: 03/58-32-200 \ ^8 Delovni čas: 8“’ - 19°“, sobota: 8” - 12“’ T>arilo, ki nikoli ne izgubi vrednosti. v Čudovit nakit je več kot primerno darilo za novo leto, ROJSTNE DNEVE, OBLETNICE... V MESECU DECEMBRU VAM NUDIMO 10% NOVOLETNI POPUST! Srečno novo leto 2005! MISS SLOVENIJE ŽIVA VADNOV NA KMETIJI KOROŠEC V LJUBIJI Tistega lepega popoldneva... V nedeljski razvedrilni oddaji nacionalne televizije (Tistega lepega popoldneva) seje Miss Slovenije Živa Vadnov odzvala vabilu Urške Reberčnik, kije ponudila uporabo jacuzzija in savne na svoji Turistični kmetiji Korošec v Ljubiji pri Mozirju. V zameno ji je 22-letna študentka 4. letnika so- Miss Slovenije Živa Vadnov (desno) se je v družbi Urške Reberčnik brezskrbno prepustila mehurčkom v jacuzziju domače na kmetiji Korošec hitro spravila v dobro voljo. Po spoznavanju sta se z Urško brezskrbno prepustili mehurčkom v jacuzziju in pozneje še v savni. Urškin mož jima je Urška in Franci Reberčnik sta miss Slovenije postregla s kulinaričnimi dobrotami kmetije Korošec (foto: Ciril M. Sem) postregel s šampanjcem, ki gaje spretno odprl z mečem. Sledil je sproščen pogovor ob domačih kulinaričnih dobrotah, kjer nam je povedala, da veliko potuje po svetu, da pa je to njen prvi obisk v Zgornji Savinjski dolini. Naravne lepote doline sojo očarale. Na izborza Miss Slovenije seje prijavila po naključju in naziv ji je še vedno v veliko presenečenje. Zelo je vesela, da bo lahko v decembru pomagala v sklopu humanitarne akcije "Dobrota je lepota", kjer bo zbirala praktična darila, igrače in sladkarije ter skupaj z božičkom in dedkom mrazom obiskala otroške bolnice in druge ustanove ter obdarila otroke. Njen življenski moto je: "Nikoli ne obžaluj desetletja, kije minilo, ampak se veseli, da si ga živel." Znanstvo Žive in Urške se bo za praznike še okrepilo, saj se bo Miss Slovenije ponovno oglasila na turistični kmetiji Korošec tokrat z svojim spremljevalcem'Radojkom. Franci Pečnik ciologije izročila eno izmed oblek, Preprosto dekle, ki tudi sama ki jo je nosila na izboru za Miss prihaja s kmetije v bližini Preserij sveta 2004 na Kitajskem. pri Ljubljani, je s svojo vedrino (foto: Ciril M. Sem Zagorela lučka za vsakega občana alov, iz katerih so pod otroški prstki Ob pr "* ^ ^ ' nastajali različni predmeti. Ob za- zničnor mÈL- r-,, , j ~ bavljačih, kot je Spidi, pa so se nas- Božiče! mejali tako veliki kot mali kra- 25metr ► * » Wk JJT — tohlačniki. V kulturnem domu je za vse a Božiček ob spremstvu snežink in s občine. I m * ^ pomočjo Društva prijateljev mia- so zag ftk jm I - dine Mozirje in Občine obdaril sko- priveka f 0. (3 raj tristo otrok. Na trgu v Mozirju so zaplesale malo drugačne snežinke Nedeljsko popoldne na Mozir- dansko dogajanje so poskrbeli člani skem trgu je bilo v znamenju Društva prijateljev mladine, Turis-otroškega smeha in razigranosti ob tičnega društva, Občina in Mozirja-različnih zabavah. Svojo otroško ni dobre volje, za praznični izgled kreativnost so lahko preizkušali v trga pa mozirski mlajevci. novoletnih ustvarjalnih delavnicah Ustvarjalne delavnice pod vodali pa se enostavno nasmejali Spid- stvom članic mozirskega društva iju in njegovim norčijam. Obiskal jih prijateljev mladine so otroci izkoris-je tudi Božiček. Za bogato popol- tili za obdelovanje različnih materi- m TURISTIČNA KMETIJA KOROŠEC V LJUBIJI PRI MOZIRJU Povezovanje nujno za uspeh turizma Turistična kmetija Korošec se nahaja v Ljubiji, na samem začetku Zgom- njujeta pogoje zanje ali pa je za je Savinjske doline. S turizmom so se začeli ukvarjati pred tremi letUo pripravo na razpis premalo časa. sta zakonca Urška in Franci Reberčnik z zmernimi koraki pričela ures- Primarna naloga razvojnih institucij ničevati idejo o izkoriščanju tržnih niš na kmetijah. vdolini bi morala biti, da priskočijo na pomoč turističnim kmetijam in ostalim, ki si poleg redne dejavnosti in dela z gosti ne morejo privoščiti zamudnega ukvarjanja z administrativnimi opravili. Reberčnikova sta ponosna, da jima je uspelo vso sedanjo turistično ponudbo ustvariti popolnoma brez finančne pomoči države. Gotovo nista edina v dolini, ki se na eni strani zavedata razvojnega potenciala turizma kot gospodarske panoge, po drugi strani pa še vedno pogrešata razumevanje pri občinskih in drugih turističnih institucijah v dolini. Glede strategije turizma pa menita, da je povezovanje na medobčinski ravni neizbežno potrebno za uspeh. Franci Pečnik Namesto starega poslopja poleg hleva so Reberčnikovi zgradili idilično leseno hišico za lastne potrebe. Šele takrat so se domislili, da bi lahko bila pridobitev primerna tudi za turistično dejavnost in so v njej uredili klimatiziran apartma za šest oseb. Poleg prenočilve v objektu nudijo še uporabo savne, fitnesa in solarija. V zimskem času so obiskovalcem na voljo tudi motorne sani. Pred kratkim so nedaleč od omenjene hišice na umetno narejenem gričku postavili manjšo brunarico, ki premore jacuzzi, turško in finsko savno, tik poleg obstoječe hišice pa zaključujejo z gradnjo nove večje lesene hiše, ki bo imela dva apartmaja za šest do osem oseb, v njenih kletnih prostorih pa nameravajo urediti masažni studio. Okolica objektov je urejena v alpskem stilu z obilico travnatih površin, ribnikom in klopmi za počitek. Zakonca Reberčnik pri delu nočeta hiteti, čepravjima načrtov ne manjka. Želita zgraditi še teniško igrišče, urediti prostor za piknik in velik fitnes center pod kozolcem. V letu 2003je bila turistična kmetija Korošec v povezavi z Goltmi eden od ponudnikov nočitev, v letošnjem letu pa tovrstno sodelovanje pogrešajo. Kljub temu beležijo nenehen porast obiskovalcev, ki spoštujejo naravo in ljubijo mir (planinci, smučarji). Uspešno poslovanje jim daje voljo, da razmišljajo o že omenjenih investicijah vše širšo ponudbo. Urška in Franci Reberčnik verjameta, da lahko turistične kmetije uspešno poslujejo le s povezovanjem. Pravita, da so najboljša reklama njuni gosti in njihova domača spletna stran www.turizemkorosec.com. Pogrešata boljše informiranje o različnih razpisih s strani kmetijsko svetovalne službe in administrativno pomoč pri prijavljanju na razpise, za katere pravita, da včasih težko izpol- Reberčniki so prejšnjo sredo gostili miss Slovenije Živo Vadnov {¥ sredini) (foto: Ciril M. Sem) Neža za tvoj 80. rojstni dan d iz srca čestitamo! Hvala za vsa tvoja izjemno dobra dela. Prijatelji - sosedje FIT Leasing družba za finančne storitve, d.o.o., 3320 Velenje, Rudarska 3, Slovenija cPsem svojim celjenim strankam se zakaakpujemo za sode/ovatije a /etn 2004 m se priporočamo Ae vnaprej. v Želimo uam, c/a vam prazniki minejo mimo in /epa, a. Sattem /etti pa nap se vam izpoftjjo ose skrite zejje/ lp znanci, prijatelji in Praznima voščila in oglasi m poslovno uspesno leto 2005! Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 Gospodarska vozila Audi V leto 2005 vstopamo z optimizmom in lepimi željami, ki si jih želimo deliti z Vami. Cenimo Vaše zaupanje. Želimo Vam vesele božične praznike, veliko zdravja in osebne sreče, predvsem pa varne poti. tnika. v OPTIKA PRODAJA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV IH SONČNIH OČAL MATEJA LIKEB-TERNIKs.p. Ob Trnavi 1, Mozirje tel.839-49-53 'S1 rihoja Stas, od katerega se poslavljamo in hkrati se vam zahvaljujemo za izkazano zaupanje. S elimo vam mirne, harmonične praznične dni. QT letu 200$ pa mnogo sreče, uspehov - s in osebnega zadovoljstva. j/ OKolektiv optike LIKEB - TERMIK Mozirje Vsem našim kupcem se najlepše zahvaljujemo za izkazano zaupanje v letu 2004. ^mww/mìi (i@7(k@§ V SAM-u NISI NIKOLI SAM ZLAT/ LJUBNO OB SAVI N J Plac 12, Ljubno ob Savinji Tel. 03/58-41-707 Oko se naj očesu nasmeji, roka topla seže naj v pozdrav, beseda naj besedo obogati, ljubezni, sreče, zdravja zaželi. Pod, e jeza komercialni inženiring d.o.o.. Presenske cesta Zg. Jarše. 1225 Radomlje Vsem poslovnim ^partnerjem in njihovim družinam, prav tako pa vsem bralce mg? Savinjskih novic, želi . ljubilo uspeha in zdravja ' ^ v novem letu 2005 ^ kolektiv podjetja } » h 5 Davidov hram d.o.o. Nazarje. DAVIDOV HRAM IMPORT - EXPORT d.o.o. Nazarje Prihova 21, 3331 Nazarje Tel: 839-35-00 « Faks: 839-35-07 www.davidovhram.si PENINE: SREBRNA RADGONSKA POLSUHA VALVASOR PENINA ZLATA RADGONSKA SUHA PENINA JERUZALEM ORMOŠKA PENINA BUTELJČNA VINA: TIRAM IN EC RADGONA RUMENI MUŠKAT SIVI PINOT SAUVIGNON ORMOŽ LAŠKI RIZLING ŠIPON ORMOŽ JERUZALEMČAN ORMOŽ ZLATA REBULA VILLA BRICI OSTALA VINA IZ ZALOGE: CVIČEK KRŠKO MERLOT BRDA REFOŠK ALEXANDER JERUZALEMČAN ŠIPON ORMOŽ ŽGANE PIJAČE: WHISKY CHIVAS REGAL VILJAMOVKA PRIOR FRUCTAL JÄGERMEISTER S KOZARCI WHISKY CANADIEN SPECIAL OLD RUM PETOVIA 40% ALK. 0,751 1.275,00 0,75 L 1.440,00 0,75 1 1.599,00 0,751 890,00 0,751 990,00 0,751 1.190,00 0,751 630,00 0,751 570,00 0,751 535,00 0,751 390,00 0,751 390,00 0,751 330,00 0,751 270,00 1 I 750,00 1 I 499,00 1 I 385,00 1 I 375,00 1 I 375,00 1 I 6.990,00 0,75 I 3.990,00 0,70 I 2.499,00 0,75 I 1.690,00 1 I 1.339,00 GASTRO IN OSTALO: ZAČIMBE VSEH VRST KATANA ČAJI MOGOTA KOZARCI ČISTILA NOVO NOVO NOVO GOSPODINJSKI IN OSTALI PLINI BREZPLAČNA DOSTAVA, KONKURENČNE CENE... PONUDBA VELJA ZA MESEC DECEMBER 2004 OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG. VSE CENE SO Z DDV-jem. Zadrečka c. 8, NAZARJE računovodski servis www.mput.si Markd s KD K 3 30 Lepo ESTÀ NA JVO □ Z RJE Tel □ 3 S 3 □ □ □ 4 62 ČUU našim strankam ponosno praznovanje dneva samostojnosti in obilo uspehov v novem letu 2005« Praznična voščila in oglasi AJinj Spodnja Rečica Delovni čas prodajalne in turizma: pon. - pet. že od 6.00 -18.00, sobota 7.00 -12.00 Tel. 839-19-22, faks 839-19-23 in GSM 041-354-556 V prodajalni Vam bo prijazno osebje postreglo z različnimi vrstami kruha iz krušne peči. V kolikor se želite tudi vi preizkusiti v peki, so Vam na voljo različne vrste moke in kaše iz slovenskih žit ter semena za peko kruha. V zajtrkovalnici pa Vam od ponedeljka do petka od 6. do 18. ure, ob sobotah od 6. do 12. ure ob dišeči kavici ali čaju postrežejo tudi drobno pekovsko in Vesele in blagoslovljene božične praznike ter velijo sreče in us-pebov v betu 2005. Ni v naši moči praštati pole v knjigi življenjaI To pa je v naši moči, da vsako stran popišemo z dobrimi deli. (AM Slomšek) Vesele Božične praznike, ponosno praznovanje dneva samostojnosti ter srečno novo leto 2005. Nova Slovenila OBČINSKI ODBOR MOZIRJE, LJUBNO OB SAVINJI IN GORNJI GRAD OBČINA GORNJI GRAD VABI OBČANE IN VSE LJUDI DOBRE VOLJE NA SILVESTROVANJE E 2005 NA GORNJEGRAJSKEM TRGU W|| Z ANSAMBLOM HHHVLbffET % lm Mir in notranja uglasenost naj Vas spremljata v teh božičnih praznikih. V mozaiku novega leta 2005 pa naj se lesketajo dragulji: sreča, zdravje in ljubezen Naj nas poveže dobro sodelovanje, veselje uspehov in novo pričakovanje. Turistično društvo Nazarje Veliko uspehov in osebne sreče v prihajajočem novem letu 2005 Želimo vsem občanom in bralcem Savinjskih novic. Zupan Občine Luce, občinski svet in občinska uprava Kako je lepo, če se lahko z nekom srečaš z roko v roki, ko prisluhneš in verjameš v moč dobrih misli, besed. Neizmerno tople želje se nam porajajo prav v teh prazničnih dneh. Varno jih skrijmo v nederje svoje duše! Naj nas njihovi utripi skozi dejanja spremljajo ves dan in svet bo postajal lepši, boljši, prijaznejši Danes, jutri in skozi vse leto. Srečno v letu 2005 in hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v tem letu kakor koli pomagali! gostišče GDAD VQÖOVEC Freier GOOTtöTVO, Mija Felicijan s.p. Savinjska cesta 4, 3331 Nazaije tel. 58-32-800 Svojim cenjenim obiskovalcem želimo vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno v letu 2005! VABLJENI NA GRAJSKO POJEDINO! 0àSE PRAPROTNI KOVA 35 MOZIRJE Tel.: 03-83 90 380 Fax: 03-83 90 381 E mail: ascSuuu@siol.net www.asc-SUuu.ccm TRGOVINA - VODOVOD • OGREVANJE Erin TAMSE s.p. KIDRIČEVA 7, 3320 VELENJE TELEFON: 03/58712 41 Vsem srojfa k n prem umitmlw pomwjrai Mim flap ìxMSmp»ulte, tìm «A® mwi feto SWM Vesele božične praznike in srečno novo leto 2005! Praznična mala in oglasi Zahvaljujemo se Vam za zaupanje m Vam želimo zdravo in okoljsko prijazno leto 2005 /h» 4 |§S§w* HH SUKOPUSKARSm MARIJAH GRADIČ s.p. Lačja vas 30,3331 Nazarje Tel. 03/584-5440, GSM 041 /684-339 Vesele božične praznike ter obilo zdravja in osebne sreče v letu 2005 vam želi kolektiv slikopleskarsfva Gradič Manica Forti ERMENC s.p.. Loke 6. 3333 Ljubno ob Savinji Tel.: 03 5 841 018 GSM: 041 592 155 Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 2005 želim vsem svojim strankam in bralcem Savinjskih novic. 0 .M. MIKLAVC 0 TEHNIČNI PREGLEDI D.0.0. E-naslov: a.m.mlklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji -Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 I Delovni cas: pon. - pet. 7.00 -19.00, sobota 8 Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, traktorjev in priklopnikov A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke opravlja tudi: - registracije novih in rabljenih motornih vozil ter priklopnikov -odjave vozil -menjave nalepk - izdaja preizkusnih tablic pri odjavi vozil za upravne enote Mozirje, Velenje in Žalec - sklepanje vseh avtomobilskih zavarovanj za zavarovalnice Triglav, Maribor, Adriatic in Slovenica. Plačilo je možno na trajnik, bančne kartice, čeke aii gotovino. Vabimo vas v našo AVTOPRALNICO, kjer si boste lahko oprali vaše osebno ali kombinirano vozilo. Pokličite tel.03/838-80-90, 041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si Skozi vse leto bomo opravljali brezplačne preventivne preglede zavor in izpušnih plinov za motorna vozila, katerih lastniki so člani ZŠAM Zgornjesavinjske doline. VARNE KILOMETRE VAM ŽELIMO! \r LETU 2005! ’ii ~r;"“ _ : Franček Grudnik s.p., Šmiklavž 3a, Gornji Grad (ob cesti Gornji Grad-Kamnik) Delovni čas: [računalništvo sobota od 8. do 12. ure Telefons 03/83 83 10® /Vaj vaši dotnooi cb božiču in nooeni Lein \ začutijo srečo toplih bese?, prijaznega nasntePa in nte?seboj povezanostiL zlasti pa o krog domačega ognjiče n t. i ■ ..^.0 -w +ìm Pri nakupu BMW vozi! Serija 1, 3 in 5 smo pripravili izjemno presenečenje za vse, ki se boste odločili za nakup še v letošnjem letu. Ker vemo, da ste zelo radovedni, vam bodo naši prodajalci v salonu z veseljem prišepnili, kaj vse se skriva v darilu. Darilo je res izjemno bogato, zato se bojimo, da bo vozil na zalogi kmalu zmanjkalo. Ampak, če pohitite... Praznična metla in oglasi mesnica KRAJN4R Matej s.p. Zadrečka c. S, 3331 NAZAUJfi TeL 03/839 23 33 ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN BOGATO OBLOŽENE MIZE. V NOVEM LETU PA VELIKO RADOSTI, ZDRAVJA IN MEDSEBOJNEGA RAZUMEVANJA. NUDIMO VAM ODLIČNO SVEZE MESO IN MESNE IZDELKE. • ir p TRGOVIN VIN MIZARSTVO »MAC • _ ,1* • »B Miloš LUKAČ,.»p* % P* Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 8^9 48 4Q.--faks oiy 839 48*41. • * J ♦ i, j *4 * "im! > I* %% • ■ p Kolektiv mizarstva Lukač se vsem svojini kupcem t ‘i in poslovnim partnerjem zahvaljuje za izkazand zaupanje. Želimo Vam prijetne in blagoslovljene božične praznike, v prihajajočem letu pa obilo osebne sreče in zadovoljstva! ^7 Tel.: 03/58-32-404 fpri cerkvi v Mozirju.) Zahvaljujemo se Uam za obisk v tem letu, obenem pa Cam želimo, da vam bližajoči se prazniki v krosu najdražjih minejo v sreči in miru U novem letu 2005 Uam želimo veliko zdravja in osebnega zadovoljstva. Darilo presenečenja! ”OeO o DO oO Sel m ar, Mariborska 119,3000 Celje, tel.: 03 42 44 000 e-mail: info@selmar.si, www.selmar.si š Vesel božic in srečno novo leto 2005! Vodovod in ključavničarske storitve Dolinar Branko s.p., Spodnja Rečica 3, 3332 Rečica ob Savinji Tel.: 03 58 35 359, 041/394 659 Miroslav Rednak s.p., Luče 10, 3334 Luče PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE KASARNA IN PICERIJA MOZIRJE Praznima voščil in oglasi |feže popisan list papirja, ffllim letom obrnemo v svoji knii^ipivli en j a. pripoveduje zgodbo o zadovoljstvu in uspehu, | o miru in razumevanju; J Vsem svojim strankam in bralcem Savinjskih novic želimo čarobne božične praznike in vse v dobro v novem letu. WiaiWiilfflimiil d. o. o. Trgovina Cizej Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel.: 03/70-33-130 VESEL BOŽIC IN SREČNO V LETU 2005! G4RriNr Pohištvena industrija d.d. POLZELA I Polzela 176/a, 3313 POLZELA \SJ_OVENIJA E-mail: info@garant.si Internet: www.garant. Del. čas: pon - pet od 8. do 18. urei sob od 8. aU GARANT d.d. Polzela ka prodajalna Polzela 03 71 30, 703 71 31 Gostilna Cizej Studence 46 3310 Žalec Tel.: 03/711 80 60 VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA od 6. 12. 2004 do 31. 1. 2005 Promocijska ponudba programa OLJKA z dostavo in montažo Kuhinje PAMELA in spalnice KAJA z dostavo in montažo Ugodna in pestra pönudba otroških in mladinskih sob 50 % popust na kosovno pohištvo 1. generacije razprodaje zalog) žrebanje za kupce dodatni popust na program NEWLINE NAGRADNO ŽREBANJE ZA VSE KUPCE V ČASU AKCIJSKE PRODAJE! B©HISTVO ZA VAS DOMI TISLERJEV PRUH KRIVEC Janez s.p. Cesta na Rožnik 49 3330 Mozirje GSM: 031 682 669 -kkezcom VESELI DECEMBER . RACI INAI NIRKE IN SPI FTINIF RFBITVF * i—i W ta h» I V ta V ta III kr.. ■■ I % Novo v Mozirju trgovina Kezcom Savinjska cesta 24 Mobitelova praznična naročniško ■ prodajna akcija Sony Ericsson K500Ì, 14.900 SIT Motorola V535,19.900 SIT Nokia 2650,6.900 SIT Siemens CX70,8.900 SIT Sagem MyX-8‘, 29.900 SIT 20% božični popust za izdelavo internetnih strani >k kezcom I KEZCOM TERMINATOR I AMD Athlon SEMPRON 2800+ ATI Radeon 9600SE 128MB DDR DIMM 512 MB AT 120GB 7200RPM DVD-RWLG 12X 10/100 mrežna kartica ■I Garancija: 24 mesecev Cena 130.000 SIT z DDV KEZCOM DIREKTOR I AMD Sempron 2500+ DDR DIMM 256 MB AT 80 GB 7200RPM ATI Radeon 9200 SE DVD-RWLG 12X 10/100 mrežna kartica W Garancija: 24 mesecev Cena 97.000 SIT z DDV ASUS A2532D TroNote T44-DX 15" XTFT XGA 1024x768 CPU AMD Athlon 2800+ 256MB DDR, CD Combo Radeon 9200 32MB 30GB 5400rpm mrežna kartica, zvočna kartica, modem IRDA, 1 X IEEE 1394 port, Li-lon baterija Garancija: 24 mesecev Cena 239.900 SIT z DDV trgovina računalniške opreme izdelovanje internet strani mobitel posredništvo 14" XTFT XGA 1024x768 INTEL Celeron 2400 256MB DDR Trdi disk 20 GB 5400rpm Grafična kartica integrirana CD-R/W*24, DVD-ROM*8 mrežna kartica, zvočna ka rti ca j modem Garancija: 24 mesecev Cena 189.000 SIT z DDV Plac 3 Ljubno ob Savinji fon 03 838 11 80 info@kezcom.com www.kezcom.com SREČANJE IN MAŠA ZA ZGORNJESAVINJSKE ČEBELARJE V BOČNI Ob izvedbi himne opravili obred pobratenja Župnik Janko Ivančič, ki je vodil slovesnost in blagoslovil prapore, ter pobudnik srečanja in glavni organizator Ivan Rop (foto: EMS) so ob izvedbi čebelarske himne opravili obred pobratenja. Celotna slovesnost je bila smiselno vpeta v cerkveno bogoslužje, navsezadnje je zavetnik čebelarjev in svečarjev sveti Ambrož, škof iz Milana, ki ima god sedmega decembra. Škof Ambrož je bil eden od štirih zahodnih cerkvenih učiteljev, znan po dobroti in marljivosti, zato ne preseneča, da so ga čebelarji izbrali za svojega zavetnika. Savinjčan Po tistem koje pred poldrugim desetletjem propadel gornjegrajski Čebelarski praznik, so predpreteklo nedeljo v Bočni pripravili srečanje in mašo za zgornjesav-injske čebelarje. Slovesnost je vodil župnik Janko Ivančič, ki je bla- goslovil prapore, ob pobudniku srečanja in glavnem organizatorju Ivanu Ropu pa so se zbrali predsednik zgornjesavinjskih čebelarjev Marko Purnat, gornjegrajski župan Toni Rifelj, domačini in številni čebelarji, ki Zgornjesavinjski čebelarji so ob izvedbi čebelarske himne opravili obred pobratenja (foto: EMS) c Izlet planinskih krožkov OŠ Nazarje in OŠ Šmartno ob Dreti na Greto Vransko, gospodar in pomočnik sta nam skuhala vroč čaj, člani so zraven pojedli zaslužen sendvič, se hitro vpisali v knjigo in zapustili Vransko. Nadaljevali smo po makadamski cesti do Farbance, kjer je predsednik Planinskega društva Nazarje Martin Dušičzdvema pomočnikoma skuhal čaj in nam postregel z hrenovkami. Ker smo bili s časom na tesnem, smo kmalu krenili do Motorčka, kjer smo oddali mlade planince v varstvo staršev. Stanka Basti Hoja navkreber do trenutka, ko je prišel čas za postanek za posladek (foto: PD Nazarje) dili smo postanek za posladek in požirek, nato pa smo po vrhu Črete prišli ob sončnih žarkih in veselem čebljanju naših članov do cerkve sv. Ane, kjer smo stopili za cerkev in nabirali novih moči za nadaljevanje izleta. V prelepem sončnem objemu nas je sprejela koča PD Zbrali smo se v prekrasnem jesenskem jutru 20. novembra pred šolo Nazarje po predhodnem obvestilu prisotnih mentoric. Izlet je potekal po vnaprej določenem planu pod vodstvom vodnikov PD Nazarje Sandija Verbuča, Marjana Ostruha in Stanke Basti ter mentoric Martine Zakrajšek in Vanje Hofbauer. Na izlet se je prijavilo 31 članov planinskega krožka, poleg najmlajših pa je bilo šest staršev, Skupaj nas je bilo 42 udeležencev. Kombi nas je prepeljal iz Nazarij do Završnikovega križa, kjer smo naredili skupni posnetek, nato pa po gozdni poti do Javoršnikove kmetije in naprej po travniku do spomenika padlim borcem. Nare- llYPli i.-niVV^illi 99fóSt DEJAN POTOČNIK, KUHARSKI MOJSTER IZ REČICE OB SAVINJI Široka cesta kulinaričnih spretnosti Kulturno društvo Nazarje /Z:a abonma (im (izvem Predprodaja vstopnic: Občina Nazarje, Tragal Nazarje, Muzej gozdarstva in lesarstva Nazarje, Občina Nedelja, Gornji Grad, TIC Mozirje, TIC 26. decembra, ob 20. uri Ljubno, TIC Solčava, v______________!________________________________________v AVTO ZUNTER, Okonina 18, Ljubno ob Savinji 03/ 839 16 30 „ Naj vas spremlja praznični mir ob božični noči ter se vam veselje, sreča in zdravje smehlja vse leto 2005. nosti. Delovne izkušnje in strokovnost krepko presegajo njegovo mladost in toje prednost, ki pride do izraza tudi na delovnem mestu glavnega kuharja v domu starejših. »Ljudje prihajajo z vse Slovenije, zato je razumljivo, da so tudi njihove prehranjevalne navade različne. Trudimo se zadovoljiti vse stanovalce, pri tem pa se držimo preizkušenega recepta: če kaj ni v redu, preprosto umaknemo zjedilnika. V začetku so bili ljudje nezaupljivi do kuhinje, potem se je devetčlanska kuharska ekipa ujela s stanovalci in problemov ni več,« razkriva glavni kuhar odnose v Centru starejših. Pomembno seje pogovoriti in reševati težave na štiri oči. Širok nasmeh in iskrivost v očeh kuharskega mojstra odstira dušo nekakšnega Ivana Ivačiča, ki je zaradi pristnosti postal legenda. Dejan Potočnik (še) ni legenda, samo mladenič s kuhalnico in visokim belim klobukom, ki človeku ostane v lepem spominu. Savinjčan Pravijo, da roke o človeku veliko povedo. Za pravega in klenega Rečiča-na Dejana Potočnika, to reklo drži samo z zadržkom. Kuhar po poklicu, s celo vrsto diplom s strokovnega področja, zleze človeku pod kožo z vedrino in sproščenostjo. Vrline in sposobnosti, ki jih nosi v sebi, je potrebno zaslutiti in razbrati, kako odličen mojstersvojega poklica je kljub mladosti. Rezultati so na dlani in odkar je glavni kuhar v gornjegrajskem Centru za starejše krajane, bi ga verjetno morali vikati in spoštljivo naslavljati z mojstrom. vrhunec njegove specialnosti ledena skulptura kije resnična, čeprav deluje pravljično in celo nekoliko mistično. Dejan Potočnik je ponosen na številna priznanja. V vsakem je ogromno znanja in truda in samo zaradi tega so vredna sleherne pozor- S širokim nasmehom odločno zanika po njegovem nespodoben namig in namesto častiželjnosti po kmečko nareže sveže pečen sadni kruh. Odveč je poudarjati, da ga je sam spekel. Njegova pripoved postane nekoliko trpka, ker ne more drugače, kot da nekoliko potarna, kako kuharski poklic propada. Dejan Potočnik sodi med kuharske mojstre, ki govorijo o kuhanju kot umetnosti. »Na vsakem koščku hrane jo lahko pokažeš, vsak, ki ima voljo in željo, lahko doseže izraz svoje duše. Svet kulinarike je širok, ni mej in pravil. Nobene visoke znanosti ne potrebuješ, da postaneš priznan,« razlaga Potočnik in pri tem jasno pove, daje za dosego želenega cilja potrebno imeti nekoliko sreče, vztrajne volje in predvsem priznano mentorsko ime. Zdi se, daje bila njegova kuharska pot gensko in okoljsko začrtana že v mladih letih, ko seje po maminem vzgledu navdušil za poklic kuharja. Od želje po izobraževanju pri Zvonetu Štormanu, pri katerem se je kalil med šolanjem na srednji gostinski šoli v Celju, je bil storjen kratek, a nadvse pomemben korak. Pri Delovne izkušnje in strokovnost Dejana Potočnika pridejo do izraza na delovnem mestu glavnega kuharja v domu starejših (foto: EMS) priznanem gostincu seje izpopolnil skoraj do popolnosti in se ves čas še dodatno izobraževal. Potočnikova specialnost je priprava rib, na protokolarnem servisu na Brdu pri Kranju seje izuril v pripravi hladno toplega bifeja, se dodatno usposabljal za oblikovanje sladkorja, da peko kruha in slaščičarskih veščin posebej ne omenjamo. Še vedno se izpopolnjuje, kolikor seveda dopušča čas, vendar je skoraj gotovo 90-LETNA MARIJA TRATNIK, HRASTNIKOVA IZ DOLA PRI GORNJEM GRADU »Čudim se, da me žandarji niso nikoli ustavili« Marija Tratnik, Hrastnikova Marija iz Dola pri Gornjem Gradu, si je na svoja pleča naložila že devet križev, a se kljub poznim letom ne da. Tu in tam postori kaj na njivi, obdeluje vrt, poskrbi za kokoši ter se s kolesom poda po bližnji okolici. Do nedavnega so bile njena skrb tudi ovce. Ob nedeljskim popoldnevih se ob sončnem vremenu poda tudi na daljši sprehod. Tudi Ljubljana in Kamnik zanjo nista nikakršna ovira, le da se tja najraje odpelje z avtobusom. Mariji je zibka tekla v Tiroseku, kjer je na manjši kmetiji poleg nje raslo še sedem nagajivih kratkohlačnikov. Že v ranem otroštvu je morala poprijeti za številna kmečka dela. Ko pa je napolnila deseto leto, so v družini ostali brez matere. Oče seje pozneje sicer drugič poročil, a je očetova druga žena za otroke ostala le mačeha. V boju za preživetje seje Marija morala kaj kmalu znajti tudi sama. Zato se je pogosto odpravila v hribe, kjer je nabirala borovnice in arniko ali pa samo gobe. »Ob svojem enaindvajsetem letu, ko sem postala polnoletna, sem pomami »pojirbala«tisočdinarjev. Te pa sem potem po nasvetu sestrinega moža vložila v posel. Da bi preživela ob bornem zaslužku, sem morala »švercati« veliko reči, predvsem pa sladkor in blago, ki seje tisti čas zelo težko dobilo. Navadno sem se odpravila s kolesom v Solčavo in tam dobila vse ter se vrnila domov. Pogosto sem platno menjala za hrano,« se smehlja Tratnikova Kljub devetim križem Marija Tratnik zaradi zdravja le malo potarna (foto: Marija Šukalo) ob pripovedovanju o svojih večernih in dnevnih popotovanjih in nadaljuje: »Ko se danes oziram nazaj in brskam po preteklosti, se čudim, da me tedaj žandarji niso nikoli ustavili.« Drugače pa so Mariji dnevi na očetovi domačiji minevali v delu in odrekanju. Ob nedeljah seje poveselila in zaplesala s prijatelji pri bližnjem sosedu, kjer je godec pogosto raztegnil meh harmonike. V zrelih letih je spoznala tudi svojega življenjskega sopotnika. Rodila seje ljubezen, ki stajo okronala z zakonom. Z veliko odrekanja sta si postavila dom, v katerem sta vzgojila hčerko Marinko in sina Viktorja. Sedaj sta oba odrasla. Hčerka si je družino ustvarila v bližini, sin pa je ostal doma. »Možje delal na žagi, meni pa so ostala vsa kmečka opravila. Tako mi košnja ni bila nikoli tuja, pa kuhanje »šnopsa« ali delo v gozdu,« razgrinja svojo življenjsko zgodbo, ob tem pa mimogrede pokaže na poškodbo roke, ki jo je staknila ob spravilu lesa. Kljub obilici delaje našla tudi čas za različne izlete. Na morje seje podala le za nekaj dni, ker, kot zatrjuje, ne mara vode, saj so njena velika ljubezen bili vedno hribi. Kljub devetim križem pa Hrastnikova Marija zaradi zdravja le malo potarna: "Tu pa tam sem včasih zanič, pa tudi noge me ne neso več v hrib, zato pa skozi okno opazujem dogajanja.« Danes dnevi Hrastnikovi minevajo ob prebiranju dnevih časopisov, kjer se pomudi pri črni kroniki, tu in tam pa se poda še tudi na vrt. Tudi v kuhinji brklja raje sama in si kaj malega pripravi, kljub temu, da snaha poskrbi ob vrnitvi, z dela tudi za njeno kosilo. Marija Šukalo Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE I Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. j BH I n I I N Skoraj bi si drznili trditi, da se projektanti in ostali scenaristi ter režiserji cestno prometnih rešitev po svetu ne sprehajajo peš. Če bi se, bi gotovo pomislili, daje potrebno ob regionalni cesti vSpodnji Rečici, kjerje poskrbljeno tako za osebni promet kot za avtobuse, pomisliti tudi na pešce. Pločnik na desni strani cestišča, gledano proti Mozirju, v dolžini nekaj deset metrov, bi po besedah domačinov, bistveno pripomogel k boljši prometni varnosti. Vendar tudi vtem primeru ostajajo pešci najšibkejši člen, prepuščeni milosti voznikov, ki bi na tem odseku resda morali voziti največ 50 kilometrov na uro. Žal je slednja opazka bolj pravljica za naivne. Razen v (pre)redkih primerih, koje za prvo živo mejo skrito budno oko policistov. Savinjčan tìfici AVTOKLEPARSTVO, AVTOLIČARSTVO IN VLEKA AVTOMOBILOV MURKO AL01Z LJUBNO OB SAVINJI (03)838-12-00, 839-40-10, 041/793-513 Vesele božične praznike in srečno novo leto 2005! Costiina mir UDBNO Marija Murko, tel. 839-40-10 vas vabi vsak dan, razen ob torkih. TURISTIČNA KMETIJA Vrsnik- Cove Robanov kot 34 Solčava Tel.: 839 50 16 Vsem našim gostom se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in jih prijazno vabimo tudi v naslednjem letu. Sjob^Božiču^z nasmehom'v ® Jl AvtoelektrikA Spodnja Rečica 2a, Tel.: 03 58 35 374, 041 400 359 Faks: 03 838 83 51 VESEL B0Ž3Č 3R SREČR0 R0V0 LET0 2005 VMŽEL3K0LEKT3V AVT0ELEKTR3KE B3TERC SPLOSNO MIZARSTVO IN ŽAGARSTVO JANEZ POTOČNIK Rečica ob Savinji 57, tel./faks 03/838-80-72, 3332 Rečica ob Savinji Zahvatjujemo se Vamza dosedanje zaupanje in sodeCovanje in Vam žeCimo bfyjosbovbjene božične praznike, v novem [etapa obilo zdravja, uspeha in osebne sreče. KOLEKTN MZARSWA poročm PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE želi vsem svojim elanom in krajanom vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno Novo leto 2005. To želimo tudi vsem sponzorjem, vsem nastopajočim in vsem ki ste nam pomagali pri raznih prireditvah. SRČNO ZELINO, DA BI NASE PONOČI NIKOLI NE POTREBOVALI. ELEKTRONIKA IN ELEKTROINSTALATERSTVO Hribernik Ida s.p. Rečica ob Savinji 135 3332 REČICA OB SAVINJI Tel..: 838-80-48, faks: 838-80-49 VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, SODELAVCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2005 Naj bo leto 2005 zaznamovano z zdravjem, smehom, vedrimi pogledi, prijateljstvom in delovnimi uspehi. Vesele praznike in srečno novo leto! d. o. o. Parižlje 8a, 3314 BRASLOVČE, SLOVENIJA, tel. & faks 03 700 11 70 Konjerejsko društvo Zgornje Savinjske doline vošči blagoslovljene božične praznike in obilo uspehov v letu 2005. Obenem pa se zahvaljuje za sodelovanje v preteklem letu. DRUŠTVO SOŽITJE Omogočiti vsem članom pridobivanje informacij V soboto so se v restavraciji Gaj v Mozirju zbrali na vsakoletnem božično-novoletnem srečanju člani društva Sožitje. Udeležence srečanja sta pozdravila direktorica mozirskega centra za socialno delo Marjana Ver-šnik Fale in poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik ter jim zaželela prijetne praznike in zdravje v prihajajočem letu. O društvu in njegovih aktivnostih je spregovoril predsednik Iztok Benetek. V Sožitju so uspešno izvedli socialno rehabilitacijski program. Poleti so se družili na pikniku, jeseni pa se podali na kopanje v Topolšico. Prav tako so v jesenskem času pripravili vikend seminar za starše, kjer so se Velika pridobitev društva so po njegovem mnenju vsekakor klubski prostori v Mozirju, kjer se člani srečujejo in pripravljajo sestanke. V prihodnje pa želijo pripraviti tudi dneve odprtih vrat in omogočiti vsem članom pridobivanje različnih informacij, ki jih potrebujejo v vsakdanjem življenju. Društvo, ki šteje 28 otrok in odraslih s posebnimi duševnimi in telesnimi potrebami ter več kot sto simpatizerjev in podpornih članov, je letos dobilo tudi status invalidske organizacije. 0 društvu Sožitje in njegovih aktivnostih je spregovoril predsednik Iztok Benetek (foto: Marija Šukalo) ti lahko ob različnih strokovnjakih izobraževali na različnih področjih. V istem času pa so njihovi varovanci bili v oskrbi prostovoljcev. Veliko dela in energije je po Benetkovih besedah vloženo v pridobitev bivalne ali stanovanjske skupnosti. Pri tem pa jim je bil v veliko pomoč mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Sedaj so uspeli že izbrati zemljišče, tečejo pa pogajanja o ceni in pogojih odkupa. Sami premorejo nekaj lastnih sredstev, vendar še vedno ne dovolj za odkup zemljišča v velikosti 1000 m2. Druženje v mozirski restavraciji Gaj je izkoristil tudi Božiček in varovancem pripravil darila, številni pa so se lahko pozabavali tudi ob prijetni glasbi tria Golte. Marija Sukalo Nataši in Lojzu Zdaj, ko mamica in očka sta postala, Okrog ne bosta več ga srala. Ne bosta rabila več budilke, Ker vajina hčerka krepila si bo glasilke. . Jl inStoličke Mufi SPODNJO; RECITO BO OBISKAL DEDEK MRAZ Okraski na jelki delo pridnih rok Verjeli ali ne, poleg Božička našo dolino obišče tudi dedek Mraz. To je poskušala dokazati tudi osnovnošolka Eva Celin-šek iz Spodnje Rečice. Napisala mu je pismo, v katerem gaje prosila za novoletno jelko in sladkarije za otroke in seveda tudi odrasle v njeni vasi. Želja seji bo, kot zagotavljajo vaščani iz Spodnje Rečice, tudi uresničila. Na jelki, ki jo bodo postavili na zelenici pri Špendetovem jezu, ne bodo svetile lučke, kot na številnih drugih, temveč jo bodo krasili okraski, ki so jih izdelale pridne roke. Že zavoljo njih bo jelka vredna ogleda, saj bo v njih vtkano veliko število ur dela in ljubezni. Pod jelko pa bodo pridne otroke čakale sladke dobrote. Marija Šukalo ŽALEC V izdelke vtkano delo varovancev V torek je svoja vrata odprla nova prodajalna Varstveno delovnega centra Saša v žalski enoti Maksi. V njej so mesto našli unikatni izdelki varovancev regijskega VDC Saša. Rezanje traku ob otvoritvi nove prodajalne Varstveno delovnega centra Saša v žalski enoti Maksi (foto: Marija Šukalo) V prodajalni, ki bo odprta od ponedeljka do petka, bodo lahko kupci dobili priložnostna darila, izdelke za vsakdanjo rabo in številne druge predmete. V njih pa je vtkano delo varovancev iz vseh treh organizacijskih enot: Maksi Žalec, Sonček Velenje in Mozirje. Na policah boste lahko izbirali med izdelki izgline, tekstila, svile, papirja, lesa ... Z izkupičkom od prodaje bo varovancem obogateno življenje. Ob odprtju so varovanci pripravili kratek kulturni program, o centru pa je spregovorila tudi v. d. direktorice VDC Saša Darja Lešnjak. Varstveno delovni center Saša je javni socialno varstveni zavod, v katerega je vključenih 73 odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju in izvaja storitev varstva, vodenja in zaposlitve pod posebnimi pogoji. Marija Šukalo I® > REGULACIJE OGREVANJA > MOTORNI VENTILI > MIKROMOTORJI Krnica 33,3334 Luče ob Savinji Tel: 03/839 08 70, faks: 03/839 08 71 info@robnik.si, www.robnik.si Honeywell > regulacija tlaka S----r**---- > ČIŠČENJE IN Braukmann zaščita pitne vode V ambulanti Janežič - Blatnik Stanetova 45 v Velenju . si je mogoče izmeriti gostoto kostne mase - opraviti denzitometrijo, da bi pravočasno ugotovili ali spremljali osteoporozo. Za datum in uro se lahko naročite na telefon 03/5865-411. Ambulanta dela vsak dan dopoldan, razen ob četrtkih popoldan. MERKlni rl ì Salon keramike m , fä&m . J opreme je sedaj v novih prodajnih '* prostorih-, kjer iraF 500 m2 razstavljamo ? 18,opremiienih kopalni aiirvamlnudimo vse za tkvasilJifipalmcc m dom. osjia c^st^/332d'Velenje '50/faks : 03/898 23 60 Partiza Vsem kupcem in poslovnim partnerjem želimo vesel božič ter uspešno novo leto FIRŠT-ROTOTEHNIKA, s.p., Radegunda 54, SI-3330 Mozirje. Slovenija tel. 03 / 898 35 00, fax. 03 / 898 35 35 e-mail: info@first.si,http:www.first.si SANITARNE OPREME BARVE IN OKOVJE IN ^IJAKE ORODJE IN^^H|Sc ELEKTRO MATERIA ŽELEZO IN n inumili WM ii Šport. Pisma bralcev KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Odličen jesenski del Nazarčani so z novo zmago več kot uspešno zaključili jesenski del sezone. Po nepričakovanem porazu doma proti Rušam so se tokrat v veliki meri oddolžili svojim zvestim navijačem in v prestolnici spravili na kolena Jurij Ježico. Dobro je odigrala celotna ekipa, karje obetajoče za nadaljevanje prvenstva v spomladanskem delu. Po vodstvu domačinov v prvem polčasu sta simultanki Iztoka Zakrajška vtretji in Goltnika vzadnji četrtini prevesili tehtnico v korist Nazarčanov, ki so se tako veselili že svoje šeste zmage, ob samo treh porazih. To jih po jesenskem delu GENERALNI SPONZOR^ B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, ^ 3331 Nazarje_______, Dejan Valenčak, steber obrambe nazarske ekipe prvenstva uvršča na visoko četrto mesto, blizu vodilnih in z naskokom pred zasledovalci, karje zagotovo več, kar smo od njih lahko pričakovali pred sezono. Zato si prav vsi igralci s trenerjem Andrejem Pečovnikom na čelu zaslužijo najvišjo oceno. Franjo Pukart KD Jurij Ježica : KK Nazarje 80:83 (19:17, 22:19, 14:24, 25:23) Ljubljana. Dvorana ŠRC Ježica. Gledalcev: 100. Sodnika: Mitja Dečman (Ribnica) in Rok Rebernik (Novo Mesto), Tehnični komisar Karel Čahuk (Kočevje). KD Jurij Ježica: Vesel, Degenek 5 (2-4), Vidmar 13 (3-5), Kobilica 14(1-2), Petelin 1 (1-2), Zaloker 2, Bajt, Reberšak 9 (2-4), Špacapan 4 (2-2), Prešeren, Brumen 11, Klinc 21 (4-5). KK Nazarje: Plaskan, Žerjav, Iztok Zakrajšek 27 (4-5), Janko, Zadravec 4 (2-2), Plesnik, Vodončnik, Goltnik 25 (8-11), Šemenc, Grebenšek 13 (3-6), Valenčak 8 (2-2), Zakrajšek Matija 6. Prosti meti: Nazarje 19:26, Jurij Ježica 15:24. Osebne napake: Nazarje 25, Jurij Ježica 27. Met za tri točke: Nazarje 10 (Zakrajšek 1.5, Goltnik 5), Jurij Ježica 9 (Kobilica 3, Brumen 3, Klinc, Reberšak in Degenek 1). Igralec srečanja: ekipa KK Nazarje. Rezultati 9. kroga: Jurij Ježica : Nazarje Ptuj : Grosuplje Ruše : Piv. Laško-ml. Prebold : ŽKK Maribor Celjski KK : Superga 80:83 57:96 68:85 60:57 92:82 Lestvica po 9. krogih: 1. Celjski KK 9 7 2 724: 631 ( 93 ) 16 2. Grosuplje 9 6 3 765: 668 ( 97 ) 15 3. Pivovarna Laško-ml. 9 6 3 762 : 680 ( 82 ) 15 4. Nazarje 9 6 3 748: 723 ( 25 ) 15 5. ŽKK Maribor 9 4 5 647 : 662 (-15 ) 13 6. Ruše 9 4 5 730 : 762 (-32 ) 13 7. Prebold 9 4 5 720 : 755 (-35 ) 13 8. Jurij Ježica 9 4 5 740: 777 (-37 ) 13 9. Ptuj 9 3 6 649 : 730 (-81 ) 12 10. Superga 9 1 8 672 : 769 (-97 ) 10 ŠD VETERANI GORNJI GRAD w Šahovski turnir Športno drušlvo Veterani iz Gornjega Gradu so tudi letos organizirali že tradicionalno občinsko prvenstvo v hitropoteznem šahu. V precej močni konkurenci so vsi igralci občutili grenkobo poraza in slast zmage, na koncu pa je slavil Rafko Žerovnik, pred Bojanom Mehtigom, tretje mesto pa je pripadlo Edvardu Stradovniku. Ivan Poličnik Savinjska košarkarska liga Polzela 2004 Rezultati 5. kroga: ŠK Žalec : Werinox 86:62, Parižlje : Veterani Pivovarna Laško 71:67, Radio Fantasy : Gomilsko 58:74, prosti: Brglez.com. Vrstni red po 5. krogu: 1. Gomilsko United 9,2. Veterani Pivovarna Laško 8,3. Študentski klub Žalec (-1) 7,4. Brglez.com Polzela 7,5. Radio Fantasy Team Celje 6,6. Parižlje 5,7. Werinox Celje 5. DT ____________________________________________________y Vrednote! Živela in delala sem v dveh državah, katere je vmes prizadela vojna. Ko sem in še preživljam ter opažam, kako vrednote, zdi se mi, da na splošno ljudje vse manj dojemajo, kaj sploh to je, zgubljajo svoj pomen in namen, me prizadene. Tisočletne vrednote, kot so življenje, zdravje, svoboda, sožitje... smo zamenjali za trenutne, moderne, spremenljive... denar, moč, obleka, avto... Poskusila sem se upreti. Ko sem, med drugimi, 19.2.2004 pisno vprašala Varuha človekovih pravic, če moram nekoga ubiti, da bi dobila konkreten odgovor na konkretno vprašanje odgovornim, ali pa obsodbo, so mi prijazno odgovorili, da to ni v njihovem domenu. 22.8.2004 sem direktorju kadrovske službe BSH (lastniki so mi pač neznani in nedosegljivi, torej za mene neodgovorni) poslala pismo, v katerem sem delno opisala pogoje, pod katerimi, kot večina sodelavcev, delam. Zaradi vse težjih psihičnih in fizičnih pogojev dela sem poiskala uradnozdravniško pomoč, ker ta ni bila adekvatna, sem se bila prisiljena obrniti na samoplačniško ter alternativno medicino. Obrnila sem se tudi na inšpektorat za varstvo pri delu. Da je njihov predstavnik bil v podjetju, sem po naključju zvedela nekaj tednov po njegovem obisku. Na Sindikat ali Svet delavcev se nisem obrnila, ker bi iz prejšnjih izkušenj to bilo brez veze. V pričakovanju odgovora na omenjeno pismo, med drugim, je stres postal tako močan, da nisem mogla nadaljevati z delom vfabriki. 11.11.2004 sem, končno, od Odvetniške družbe Grobelnik v odgovor dobila »Vabilo na razgovor pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga«. Odvetniška družba zastopa podjetje, v katerem sem delala, torej je delno plačana tudi z mojim delom, meni pa ni na voljo, pod nobenim pogojem. Moja delavska številka 29619 bo 26.12.2004 izbrisana. Na Zavodu za zaposlovanje bom dobila novo. Sprašujem se, če bodo naši otroci, razen - nulte - rojstne matične, davčne, delavske?, Zavoda za zaposlovanje, socialne, kdaj prišli do pozitivne številke na bančnem računu, ali pa bodo, kot že v nekaterih demokratičnih državah, s karticami, lizingi, posojili v minusu za naslednjih 30-40 letin bodo njihove dolgove odplačevali otroci in vnuki, ker rubeži verjetno ne bodo imeli več kaj vzeti. Zakaj sploh premišljujem? Z leti bo tisti srečni, delavni otrok tako in tako delal samo še za vse številčnejše, večinoma obvezne, monopolske, mesečne položnice. Pa lep pozdrav! Ana Kamara Loke 55, Mozirje •)NTKA. Zahvat .e__ ^I ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H POLICIJSKA UPRAVA CELJE Vei pozornosti varnosti na smučiščih Večina slovenskih smučišč bo ob ugodnih vremenskih razmerah v decembru začela z obratovanjem, s čimer se bo tudi uradno začela zimska turistična sezona. Na policijski upravi (PU) v Celju so ugotovili, da je v preteklih letih na smučiščih prihajalo do nesreč zlasti zaradi smučarjev, ki načina svoje vožnje niso prilagodili svojim sposobnostim, lastnostim terena in razmeram na smučišču. Lani seje na smučiščih na območju PU Celje zgodilo 347 tovrstnih nesreč oziroma kar tretjino več kot leto prej. Zaradi ugodnih vremenskih razmer je bila lanska smučarska sezona dolga, poleg višje ležečih smučišč pa so obratovala tudi smučišča na nižjih nadmorskih višinah. Po nekajletnem premoru je spet obratovalo tudi smučišče na Golteh. Policisti so v enem primeru zoper povzročitelja smučarske nesreče podali kazensko ovadbo, v petih primerih so napisali poročilo okrožnemu državnemu tožilstvu, v dveh primerih pa so podali poročilo pristojnemu inšpekcijskemu organu. V ostalih nesrečah na smučiščih sosesmučarji poškodovali sami. Poleg nesreč na smučiščih so policisti obravnavali tudi tri nesreče z motornimi sanmi, pri katerih je v vseh primerih nastala le materialna škoda na vozilih. V enem primeru je bila vozniku motornih sani izrečena de- narna kazen zaradi vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju. Zakon o varnosti na smučiščih, kije ČRNA KRONIKA • TELEFONIST Mozirje: V času preteklega vikenda je neznani storilec poškodoval telefonsko govorilnico pred Mozirskim gajem. Z aparata je odtrgal slušalko. Ko ga bodo policisti izsledili, ga bo izrečena kazen gotovo izučila, da se kaj takšnega ne počne. • VLOMILCI NA DELU Mozirje: V noči na 14. december je neznani storilec vlomil v bar pred Mozirskim gajem. Iz notranjosti je odnesel več različnih artiklov, lastnika pa s tem objestnim dejanjem oškodoval za okoli 200.000 tolarjev. • OHLAJEN Mozirje: 15. decembra v večernem času so policisti v okolici Mozirja posredovali v zasebnem prostoru. Razgretež se ni umiril niti ob prihodu policistov, zato so ga slednji odpeljali, daje imel čas urediti svoje misli in razmisliti o svojem početju. • GA JE ZEBLO? Gornji Grad: 16. decembra je revirni gozdar na Menini ugotovil, daje prišlo s strani neznane osebe do večjega neupravičenega poseka drevja. Zmanjkaloje več kot 40 hlodov bukve, policisti pa še ugotavljajo, kam je bil les odpeljan. • BIL JE PEŠ Mozirje: 18. decembra zvečer je neznani storilec ukradel kolo z motorjem. Lastnik ga je imel parkiranega pred lokalom v bližini Mozirskega gaja. začel veljati pred enim letom, med drugim ureja zagotavljanje reda na smučiščih. Upravljavci smučišč so dolžni zagotoviti tak red, da je omogočeno varno smučanje ob upoštevanju samoodgovornosti smučarjev. Neposredni nadzor nad varnostjo in spoštovanjem reda na smučišču oziroma nad ravnanjem smučarjev in drugih oseb na smučišču izvajajo nadzorniki smučišč, poleg njih pa izvaja nadzor posameznih določb omenjenega zakona tudi policija. Da bi zima za vse minila kar najbolj veselo in varno ter brez neprijetnosti, policija opozarja na nekatere varnostne ukrepe: -Smučarji morajo poskrbeti, da bo njihova oprema pred začetkom sezone pregledana pri ustreznem serviserju, s čimer bo zagotovljena njena brezhibnost, ki lahko prepreči marsikatero nevšečnost, nesrečo in poškodbo. - Ustrezna psihofizična pripravljenost smučarjev je eden od pogojev za varno smuko in lahko prepreči nesreče in telesne posledice. Dobra telesna pripravljenost in trezna glava sta pogoj za varno smuko. Zakon o varnosti na smučiščih med drugim določa tudi postopek za preverjanje psihofizičnega stanja smučarjev (prisotnost alkohola, prepovedanih drog in psihoaktivnih zdravil), za kar je pristojna policija. - Pomembna je tudi izbira smučišč. Smučarji naj izbirajo takšna smučišča, ki ustrezajo njihovi pripravljenosti in znanju smučanja, saj s pre-cenjevanjem svojega znanja in pripravljenosti povečajo možnost poškodb in nesreč. Smučarji, ki se odločajo za smučanje izven urejenih smučišč, morajo vedeti, da je to lahko zelo nevarno početje. -Smučišča so opremljena z obvestilnimi in opozorilnimi znaki otežavnostni stopnji smučarskih prog in o nevarnostih na posameznih delih smučišč, katere je potrebno upoštevati. - Upoštevati je treba navodila, ki jih dajejo osebe, ki skrbijo za varnost in red na smučiščih (nadzorniki, reševalci in policisti). Nadzorniki morajo imeti vidne označbe in službene izkaznice. Nadzorniki imajo poleg preventivnih nalog pravico ugotoviti identiteto kršitelja in zoper njega represivno ukrepati (izdati plačilni nalog). -Vsi smučarji bi morali poznati deset FIS-ovih vedenjskih pravil za smučarje in jih upoštevati v času Ni te večna pragu Mozirja. Trud, trpljenje in samota tvoje bilo je že življenje. ZAHVALA Jože LUŽAR (10.3.1931 - 15.12.2004) priseljen v rani mladosti iz Žalca Hvala osnovni šoli Mozirje za podarjene sveče in gospodu Remicu ter njegovi ženi za spremstvo na zadnji poti v Žalcu. Hvala. Koren smučanja oziroma zadrževanja na smučiščih. Na določenih smučiščih so ta pravila nameščena na vidnih mestih. -V preteklosti je policija obravnavala večje število tatvin in drugih kaznivih dejanj, ko so smučarji pustili opremo brez nadzora, zato je treba poskrbeti za ustrezno varovanje opreme v času, ko ne smučamo. - Ob odhodu na smučišče je treba zakleniti vozila, v katerih naj ne bi puščali vrednejših stvari. V prejšnji sezoni so policisti PU Celje na območju smučišč obravnavali 52 kaznivih dejanj: 33 tatvin, štiri velike tatvine, osem poškodovanj tujih sivari, pet zatajitev in po eno kaznivo dejanje hude telesne poškodbe ter ponarejanje denarja. - Po določilih zakona o varnosti na smučiščih ni dovoljeno voziti motornih sani po smučarskih progah oziroma izven za to predvidenih površin. Prav tako je po določilih Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju prepovedano voziti, ustavljati, parkirati in organizirati vožnje v naravnem okolju. Zimski čas povzroča težave tudi voznikom na cestah. Ceste, ki vodijo k smučiščem, so večinoma strme in bolj zahtevne za vožnjo. Na vozne razmere vpliva tudi vreme, ki se v višjih predelih hitro spreminja. Zaradi tega morajo biti vozila ustrezno opremljena razmere na cestah do smučišč pa večkrat terjajo od voznikov tudi nekoliko potrpežljivosti. Franci Kotnik Kako je prazen dom, dvorišče,... Naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta Ludvika NAREKSA (20.7.1932 - 9.12.2004) iz Nazarij Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pisno in ustno izrazili sožalje, darovali sveče in svete maše. Hvala gasilcem, govornikoma, pevskemu zboru Nazaret, gospodu župniku ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali. Žalujoči domači s°oBeB"4STOR'^ ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ... ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage ALENKE (1950 - 2004) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih urah stali ob strani in jo spremljali na njeni zadnji poti. Družini Štraus in Lamut Življenje se izteklo je v bledo obličje. Pogled je odplaval v miren spokoj. Ni več trpljenja, ne bolečine. Srce je trudno končalo svoj boj. ZAHVALA za vedno nas je zapustil Franc ŠTIFTAR iz Prihove (23.7.1923 - 6.12.2004) Globoko v srcu čutimo hvaležnost do vseh, ki ste našega Franca radi obiskovali, mu karkoli dobrega storili ob njegovi dolgotrajni bolezni in ob njegovem odhodu darovali za cvetje, sveče, sv. maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu Ferdinandu Luknarju za poslovilno sveto mašo, govornikoma za besede slovesa, pevcem iz Dobrovelj za odpete žalostinke. Posebna zahvala velja šoferjem Zdravstvene postaje Mozirje za njihov trud in požrtvovalnost pri prevozih v Bolnišnico Celje. Žena Zefkain ostali sorodniki MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Tihi dnevi Brez besed Lepota vleče nase Rečičanka se dan po novoletni zabavi pritožuje sodelavki: "Zaradi preglobokega dekolteja sem se nalezla prehlada." "Te je zeblo v prsi?" "Ne, nek prehlajen Radmir-čan se je preveč slinil okoli mene." Dobri stari časi Solčavan si ogleduje pijanega Lučana: "Zakaj toliko piješ?" "Žena me nima več tako rada kot nekoč." "Po čem to sodiš?" "Včasih me je, ko sem se vrnil iz gostilne, počakala pri vratih." "Že, ampak v rokah je imela valjar, s katerim te je vedno po glavi." "Ah, kaj ti veš, kaj je to ljubezen!" rimali OGLAS Podarim prostor v vrsti za zobno operacijo. Šifra: Strah večji od bolečine. Naravni talent Renata se oglasi pri Franciju. "Zbiram prispevke za humoristično šolsko glasilo. Tvoji sošolci so mi povedali, da imaš talent za pisanje in zbijanje šal." "Počakaj trenutek," reče in se čez čas vrne s spričevalom v roki. "Kaj naj počnem s tem?" "To je spričevalo mojega očeta." "Zakaj naj bi bilo to smešno?" "Ker je moj oče vaš ravnatelj." "Kako pa kaj mož?" vpraša Gornjegrajka Ljubenko. "Ne govori z mano." "Zakaj?" "Pred dvema tednoma smo bili na izletu v Franciji in smo ga rahlo opiti pozabili v Parizu." "Kako pa se je potem vrnil domov?" "Vrnil? Saj nisem rekla, da se je že vrnil." Dober spomin "Janezek, kje smo ostali zadnjič?" vpraša učiteljica malega poredneža. "Pri vaši klofuti, ki ste mi jo dali, ko ste našli moj žebljiček v vaši zadnjici." Boj na življenje in smrt - vodoravno Karla prihiti v silni nuji k sosedu: "Jože, vi ste kirurg, edino vi jo še lahko rešite!” in mu potisne v roke križanko. Po zaslugah "Svoji ženi se imam zahvaliti za vse, kar sem dosegel v življenju," reče Vanč. "Lepo ti je postlano, ni kaj," pritrdi zapornik sotrpinu. V naprej dobljen poraz Novinarja na petkovo jutro opazujeta maratonce, ki tečejo 40-kilometrsko pot. "Ati veš, kaj čaka na koncu maratona zmagovalca?" "Seveda vem. Medalja, nagrade, slava..." "Točno, kaj pa misliš, da bi naju, če se odločiva, da tečeva od tu do cilja?" "Nič." "Motiš se, pričakala bi naju sobota." Kmalu boste spoznali čudovito dekle, medicinsko sestro na urgenci! K Cvetke in koprive PREHAJAČA Niko Purnat, direktor gornjegrajske Komunale v odhajanju: »Če prav razumem, si boš sedaj, ko so objavili razpis za novega direktorja občinske uprave, služil kruh kot kamerman.« Jože Poznič, direktor gornjegrajske občinske uprave v odhajanju: »Ideja ni slaba. Kot poznavalec razmer bi ti lahko pred kamero komentiral lokalne dogodke označene s strogo zaupno.« (ZAPOSLITEV DO UPOKOJITVE PRESS) ČEBELJI DONOS Marko Purnat, predsednik zgornjesavinjskih čebelarjev (levo): »Slutim, da so se moje čebele sindikalno organizirale, ker cel december niso spravile skupaj niti grama medu.« Franc Bezovšek, predsednik gornjegrajskih čebelarjev (desno): »Pri nas pustoši enaka bolezen, vendar se ne sekiramo, ker nam je iz časov Čebelarskega praznika ostal naslov Medexove fabrike.« (TRADICIJA ZA PRIHODNOST PRESS) KLIC TURIZMA Nataša Burger, šefica za turizem in rekreacijo na Ranču Burger: »Dovolite, da predstavim podobo zgornjesavinjskega turizma. Čudovita narava, krasni objekti, psi lajajo, karavana pa gre naprej.« (IDILA ZA RAZGLEDNICO PRESS) KRAJ NAD REKO, HRVAŠKA MESTO V NEMČIJI POLJSKI PISATEU- STANIS- LAW NASPROTJE OD DNEVA VELETOK V SIBIRIJI REKA V ANGLIJI EGIPČANSKI BOG SONCA LASTNOST, ZNAČILNOST OPOREČNEGA LASTNOST, ZNAČILN. NAZORNEGA PODLOŽNIK V FEVDALIZ- MU VZGOJNI ZAVOD ZA POSEBNE POKLICE NAJDALJŠA REKA V ITALIJI, PAD BIVALIŠČE UMRLIH, NAV TJAŠA ANDREE VOJVODINSKI PISATELJ- JANOS KAR JE ZDRUŽENO V CELOTO MADŽARSKI POLITIK- BELA JAPONSKA NABIRALKA BISEROV VREDNOSTNI PAPIR, PLAČ. SREDSTVO MESTO V POKRAJINI EPIR AMERIŠKI IZUMITELJ-ELISHA GRAVES MESTO V LITVI, KAUNAS PRIROJENO TEŽENJE K ČEMU, SLA KRAJ V KANALSKI DOLINI GIBLJIV STIK KOSTI TIP RUSKEGA AVTOMOBILA NEKDANJA RIMSKA PROVINCA BELO VINO IZ OKOLICE RITOZNOJA KOŠARKAŠKI KLUB IZ SOLUNA MESTO NA KITAJSKEM MESTO NA NIZOZEMS-KEM REKA NA PELOPONEZU, EVROTAS GRŠKA ČRKA PREDMESTJE SPLITA SKANDINAV. DROBIŽ ANTON AŠKERC NIKOLAJ OGAREV ITALIJANSKA IGRALKA (MIRANDA) RUSKI PISATELJ- ALEKSANDER NURMIN SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA PAS PRI JAPONSKEM KIMONU DEL KOPNEGA OBDAN Z VODO IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): MINI SLOVARČEK: AVON- reka v Angliji ANKING- mesto na Kitajskem KOVNO- mesto v Litvi, Kaunas SOLIN- predmestje Splita HERCEG- vojvodinski pisatelj- Janos OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami iz 50. št. Savinjskih novic smo izžrebali 5 reševalcev križank. Tokrat vam nagrade podarja FRIZERSKI STUDIO MITJA iz Mozirja in sicer bon v vrednosti 2.500 sit za frizerske storitve: - Lucija Ročnik, Volog 18, Šmartno ob Dreti, - Maja Natek, Mlinska pot 3, Mozirje, ■ Magdalena Gračner, Ljubija 83, Mozirje, - Marija - Meri Matko, Attemsov trg 15b, G. Grad, - Magdalena Kanjir, Ljubija 112, Mozirje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo o nagradi po pošti, z njim se bodo oglasili pri Frizerskem studio Mitja v nakupovalnem centru v Mozirju. Čestitamo! Tokratno nagradno križanko izrežite iz časopisa in jo najkasneje do torka, 4. januarja 2005, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA FRIZERSKI STUDIO MITJA. Tudi tokrat bomo med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami izžrebali pet nagrajencev, ki bodo prejeli bon za frizerske storitve vrednosti 2.500 Sit. Napovednik • Od sobote, 25. decembra, do ponedeljka, 27. decembra, ob 18.00 in 18.30. Dol Suha Žive jaslice • Sobota (25. december), ob 18.00. Župnijska cerkev Mozirje Božični koncert - Študentsko koncertiranje • Nedelja (26. december), ob 12.00. Župnijska cerkev Luče Božični koncert • Nedelja (26. december), ob 10.00. Šentjanž Žegnanje konj • Nedelja (26. december), ob 17.00. Kulturni dom Mozirje Proslava ob dnevu samostojnosti • Nedelja (26. december), ob 19.00. Stara šola Radmirje Zabavna prireditev Pokaži kaj znaš • Nedelja (26. december), ob 20.00. Dom kulture Nazarje Gledališka predstava Poljub za lahko noč • Ponedeljek (27. december), ob 19.30. Dom kulture Velenje Gledališka predstava Obuti maček • Četrtek (30. december), ob 17.00. Logarska dolina 9. božično-novoletni koncert na snegu • Petek (31. december), od 19.00 dalje. Gornjegrajski trg Silvestrovanje z ansamblom Euro kvintet ŽIVALI - PRODAM Prodam teličko sivko, težko 120-130 kg. Tel. 03/838-17-20 ali gsm 070/401-811. Telico visoko brejo, črno belo, prodam. Gsm 041/354-597. Prodam teličko sivo rjavo. Gsm 041/354-614, popoldne. Telico ČB, brejo 8 mesecev, dobrega porekla, pašna, prodam. Gsm 041/324-377. Prodam žrebe za zakol. Tel. 03/5844-592. Prodam 2 prašiča za zakol. Tel. 5722-396. Prodam prašiča domače reje (po izbiri 130 ali 170 kg) ter mlade kratke in dolgodlake čivave, cepljene. Marija Drstvenšek, Raduha 64, Luče. Licenciranega ovna JS pasme, prodam. Gsm 041/601-753. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in bika za zakol in bikce mesnate pasme za rejo. Gsm 031/533-745. Kupim teličke in bikce do 100 kg. Gsm 041/ 857-908. sit. Gsm 041/821826. Prodam prtljažnik za smuči za citroen ax po polovični ceni. Gsm 041/263875. Prodam motorno žago znamke Stil. Tel. 5845-372. Prodam trikolesni voziček hauck road bun-ner (napihljiva kolesa) + avtosedež (0-13 kg) z možnostjo pritrditve na voziček, star 1 leto, malo rabljen. Gsm 031/629-579. Prodam snowboard goltes z vezmi, dolžina 153 cm, ugodno. Gsm 031/337-794. Prodam smuči elan, dolžine 144 cm, radius zavoja 11,9 m, nerabljene. Cena 30.000 sit. Gsm 031/283842, Primož. DRUGO - KUPIM Kupim klavirsko harmoniko, 80 basno. Gsm 070/246-238. Kupim rabljen klavir. Gsm 040/844-784, po 16. uri. AVTOMOBILI - PRODAM Prodam citroen c 3, črne barve, star 1 leto, kot nov. Gsm 031/393-516. DRUGO - PRODAM Prodam rdeče vino in žganje. Tel. 5722-025, po 16. uri! Prodam mlete orehe. Gsm 031/416-193. Prodam silažne bale. Gsm 031/689841. Siležne bale prodam. Tel. 5845-086, gsm 051/364-174. Prodam novi plašč, črne barve, št. 42 (dolgi). Tel. 838-50-51, gsm 031/630-552. Prodam kamero RC sony handgcman 220x, video 8 X R, lepo ohranjeno. Cena 40.000 NEPREMIČNINE - ODDAM, NAJAMEM Mlada mamica nujno najame stanovanje v Mozirju. Gsm 031/346-177. Stanovanje in garažo v hiši oddam. Gsm 041/775-559. PODARIM Podarim psa črnega labradorca, starega 4 leta. Gsm 031/379866. Podarim štedilnik gorenje - dva plin, dva elektrika. Gsm 041/542-519. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. ELEKTROINSTALACIJE Izvajamo vse vrste elektroinštalacij. Informacije na tel. 03/838-12-23, GSM 041/978-228. REMENIH d.o.o., Šentjanž 61,3332 Rečica ob Savinji. PROCES - PDF, d.o.o. MOZIRJE, PE BREZJE 9D Prodaja ležajev, jermenov, semeringov, verig, loctite, vijačni material. Tel. 839-52-80, faks 5833-377. PROCES-PDF, d.o.o., Savinjska cesta 26,3330 Mozirje. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. PIROTEHNIKA Rakete, ognjemetne baterije, fontane, rimske svečke, petarde, bakle,... www.DtDdiana.si. DIANA d.o.o., Obrtniška ulica 8, 3331 Nazarje. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, polikarbonat stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla, temnenje stekel. Tel. 031/ 305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... GSM 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. INŠTALATERSTVO centralnega ogrevanja in vodovoda. Ivan Šturbej s.p„ tel. 03/705-03-70, faks 03/705-03-71, gsm 041/653-287. Ivan Šturbej s.p., Polzela 143/b, 3313 Polzela. VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA S.P. IN DRUŠTVA Kokal Irena s.p., felefon 03/838-10-96, gsm 031/783-580. Kokal Irena s.p., Okonina 28,3333 Ljubno ob Savinji. ZAPOSLIMO Zaradi razširitve dejavnosti zaposlimo več trgovcev/trgovk v Mozirju. Pogoj: končana trgovska šola, predhodni preizkus znanja in sposobnosti. Kandidati naj oddajo svoje prošnje na zgornji naslov v roku 8 dni. NOVO PLUS d.o.o., Cesta 24. junija 23, 1231 Lj. - Črnuče. MORDA STE ISKALI PRAV TO »orocamo se l^^pl^nih prostorih na Savinjski cesti 4 v gradu Vrboy.ec.v~Nazarjah smoJ/am-na*vojjp ^Sjadelovni dan od 7. do 15. ure g M ure in iPIRTHA DVORAKA MAZARIE Svetovalci: Miha Slatinšek 041 695 208 Aleš Nerat 041 793 507 Angela Hribar 041 251 525 l4isplatinlek s.jz. Pisarna Nazarje, Savinjska cesta 4: tel.: 03 58 31 100 faks: 03 839 00 78 e-pošta: agencija.ms@amis.net www.agencija-ms.com /Me movente ìtali življenju oec ini, lahko pa iame ineou oec žioljenja. 'Blagosleoljene božične paznike in svečno /Mooo leto 2005 "Dam osem želi keleklio /Agencije/H^I Novi stanovanjski zakon, ki je stopil v veljavo 16.10.2003, obvezuje lastnike in uporabnike večstanovanjskih stavb, da izberejo upravnika. Smo edino zgornjesavinjsko podjetje, ki pravijo večstanovanjske in stanovanjsko-poslovne stavbe, športne, Kilturne in druge objekte. ■ÉKjpa nam že več kot 300 uporabnikov. JAVNO PODJETJE d.o.o ovo leto pa naj vam prinese s rese MS JANUAR FEBRUAR MAREC Ne 2 9 16 23 30 Po 3 10 17 24 31 To 4 11 18 25 Sr 5 12 19 26 V Ce 6 13 20 27 Pe 7 14. 21 28 So 1 8 15 22 29 6 13 2(W 7 14 21 28 8 15 22^ ^16 23^f 10 17 24 11 18 25 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 8 15 22 29 9 16 23 30 10 17 24 31 11 18 25 12 19 26 APRIL JUNIJ 11 18 25 12 19 26 13 20 2p 14 21 2 15 22 16 23 d 8 '|fe 22 29 9 16 23 30 3 10 17 24 31 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 8 15 22 29 9 16 23 30 10 17 24 11 18 25 ■ r~\ m mm MIZARSTVO KO VAC, do. Ljubija 55, 3330 MOZIRJE, telefon: 03 839 46 45, 03 839 46 46 telefaks: 03 5833 681, www.mizarstvo-kovac.com JULIJ AVGUST SEPTEMBER 1 8 15 22 29 9 16 23 30 OKTOBER 2 9 1 3 10 17 24 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 8 15 22 29 1 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 9 16 23 30 3 10 17 24 31 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 NOVEMBER 6*13 20 27 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 9 16 23 30 3 10 17 24 4 11 18 25 5 12 19 26 18 25 19 26 20 27 28 22 29 30 I 10 17 24 DECEMBER 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 8 15 22 29 30 31 à ife. :jg| Ik. -A MIZARSTVO KOVAČ, d.o... Ljubija 55, 3330 MOZIRJE, telefon: 03 839 46 45, 03 839 46 46 telefaks: 03 5833 681, www.mizarstvo-kovac.com Ko se e ‘Podjetje za obdelavo lesa in trßovim Ljubija 55, 3330 Mozirje, Mizarstvo Celje - skladišče D-Per 7/2004 5000014034,52 COBISS s se drug toda po&usiu oko ooi&o zremo v zaprta vrata, da ne opazimo tistih, ki so se nam odprla fHelen KellerJ I'.ujätoü) üubh'jiiüliüin Issa, frupsaui natili pruivyjù'j'j. prüa teü am i« vrulcai/j Savinjskih novic idillio Sld dozivala óozicna Slizn\M nlSBVv CaiDOC 'i novam idi pa srece. dovoiistva in uspehov pri delu! «Sias Kolektiv mizarstva Kovač Vsem prijateljem, sodelavcem in poslovnim partnerjem želimo za leto dvatisočpeto naj bo z zdravjem odeto, z ljubeznijo ogreto, z veseljem in srečo začeto, tako tudi vse leto. Kolektiv BRLEČ OSREDNJA KNJ. CELJE