PoStnln* plabnc t getertoL
Leto XmM štev. 146
LJubljana, petek 24* fratija 1932
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Kn-žtfljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123. 3124. 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 1 — Telefon št 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, \Vien št 105.241.
Naročnina znaša mesečno Din 25.—, za inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana. K na fl jeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor, Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje. Kocenova ul S Tel št 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Kočljiv položaj v Lausanni
Pogajanja med Macdonaldom in Herriotom prekinjena, da prouči Francija angleške zahteve in stopi v stike z
nemško delegacijo
I.ausanne, 23. junija, č. Reparaciiska nota, ki jo ie snoči predsednik lausannske konference Maodonald v imenu angleške delegacije izročil Herriotu, ie izzvala v krogih francoske delegacije precejšnje ne-rnzpoloženie. Po francoskih virih zahteva angie.ška nota črtanje renaracij, predvsem pa določitev vsote, ki jo Nemčija še doi-guje na račun reparacij. Francoski krogi naglašajo, da to ni mogoče izvesti v eni sapi, ker ni mogoče vedeti, kakšne bodo gospodarske razmere v bodočnosti. Francoska delegacija nasprotuje angleški noti tudi iz notranie-političnih razlogov. Povsem politična potreba je. da francoska vlada vztraja pri zahtevi, da se priznajo nemške reparacijske obveznosti, ker bi sicer Herri-otova vlada zašla v največje težkoče. Francoski krogi naglašajo nadalje, da bi v primeru črtanja reparaciiskih dajatev nastale velike finančne težave tudi za Jugoslavijo, ki potrebuje 68 milijonov mark reparaciiskih dajatev za poravnavo svojih obveznosti. Končno bi se s črtanjem reparaciiskih obveznosti onemogočila vsaka perspektiva za večje posojilo Nemčiji, ki potrebuje najmanj 800 milijonov zlatih frankov. Edino tržišče za tako velik kapital je Francija, ker je edino njej mogoče zbrati toliko denarja. S črtanjem reparacij pa bi francoski kapital izgubil zaupanje v jamstvo za bodoča posojila.
Ponoči je francoska delegacija pripravila odgovor na Macdonaldovo noto. Francoska nota ;e b:!a izročena angleški delegaciji do-pDidne. Francoska delegacija računa z eventuelnim neuspehom konference. Predsednik Herriot namerava v petek odpotovati v Pariz in poročati ministrskemu svetu o razvoju pogajanj. V Parizu bo ostal do nedelje zvečer.
Vodja belgijske delegacije, ministrski predsedn:k Renkin, je dopoldne posetil nemškega kancelaria Papena. Iz krogov belgijske delegacije se ie razširila vest, da bo belgijska delegacija po parafiranju gospodarsko - političnega sporazuma med Belgijo. Luksemburgom in Nizozemsko delala na to, da se čim prei razširi tudi na ostale države. Ta sporazum naj bi pozneje veljal kot vzor za slične sporazume, s katerimi naj se v večjem slogu pripomore k obnovi evropskega gospodarstva.
Kaj zahtevajo Angleži
Lausanne, 23. junija s. Kakor se zatrjuje v krogih nemške delegacije, vsebuje baje angleška spomenica glede reparacijske-ga vprašanja željo po končnoveljavni ureditvi reparacijskega vprašanja. Nadalje je baje v spomenici naglašeno, da Nemčija trenutno ne more plačati, pri čemer pa pušča odprto vprašanje poznejše nezmožnosti in želi obenem, da bi bila sedanja rešitev tega vprašanja takšna, da ne bi ovira! a gospodarske obnove v Nemčiji Spomenica naglasa, da je nemogoče Nemčijo tako obremeniti, da bi si gospodarsko ne mogla »nemoči. Po teh angleških predlogih se obveznosti Nemčije glede plačila če bi Nemčija postala zopet zmožna plačevali a — ne smejo brez nadaljnjega stipuli-ratii. temveč se smejo zahtevati samo tedaj plačila, če bi države upnice same zašle v finančne težave. Razen tega naj b.i biila višina vsot — če bi bila Nemčija zopet dolžna plačevati _ že danes navzgor omejena in naj bi Nemčija plačevala samo tedaj, če bi imela aktivno trgovsko b'lanoo iti bi zaradi teh plačil ne bito porušeno ravnotežje v državnem proračunu.
Lausanne, 23. junija, s. Razgovori med Herriotom in Macdonaldom so bili dane« popoldne zaključeni z zelo kratkim, toda zelo pomembnim komunikejem. Po končanih razgovorih je bilo izdano naslednje obvestilo:	. .
Pogajanja med angleškimi in francoskimi delegati so se danes nadaljevala koristno ln prijateljsko, toda bila so odsrodena, da bo imela francoska delegacija priliko stopiti v stik z nemško delegacijo.
Ko je Herriot zapuščal konferenčno dvorano. je izjavil, da bo v petek ostal še v Lausanni, da bo govoril z državnim kaiica!arjem Papenom. Pogajanja teko v ostalem normalno. Po izjavah angleških in francoskih krogov razgovor5 med Macdonaldom in Herriotom niso imeli nobenega uspeha. Macdonald ni umaknil svojih ugovorov, prav tako pa te tudi Herriot vztrajal v svojih zahtevah, da se naiprei določi druga reparaciiska vsota.
Kakor se čuie iz dobro poučenih krogov, zastopa angleška delegacija pri teh razgovorih naslednie stališče:
Sedanja reparaciiska konferenca mora biti zadnja in se ne «me raziti. ne da bi svet in Evropa vedela, kako ie sedaj s plačilom dolgov in kakšne so nade za bodočnost. To vprašanio ie za Angleže po«ebno važno zaradi državne konference v 0ttawi. na kateri se bo odločalo o bodoči gospodarski politiki svetovnega imperija.
Francozi so se =kušali v pogajanjih umakniti takšni odločitvi. Predvsem so se zavzemali za to. da bi navezali neposredna poga-ir.nja z Nemci, ker so upali, da bi mogli dobiti s pritiskom svoiih političnih kompenzacijskih zahtev od Nemčiio koncesije v repa-racijskem vprašanju. Macdonald pa se je francoski želji po neposrednih pogajanjih z Nemčijo stalno protivil. češ. da se morajo slede reparacij naiprei sporazumeti zavezniki. preden se lahko nričneio na .skimni podlagi razgovori z nemško delegaciio. Glede na to angleško taktiko, ki se kaže prav tako tudi v vprašanju nodunavskega problema. se Francozi pritožuieio zelo bridko in nič manj tudi zaradi dozdevne pasti, ki iim jo je nastavil Macdonald z neomejenim tra-
janjem konference. Kdaj se bodo sedaj angleško - francoska pogajanja nadaljevala," še ni določeno. Fracozi zahtevajo pred njihovo obnovo sporazum z Nemčijo.
Belgijski načrt
Lausanne, 23. junija, s. Tudi belgijska delegacija je za odstranitev težkoč izročila posebno spomenico, ki izvira, kakor se splošno domneva, od znanega finančnega strokovnjaka Francquisa. Spomenica nagla-ša, da ie velike težave, s katerimi se ima boriti Nemčija, povzročilo predvsem pomanjkanje zlata in deviz. Belgijski predlog gre za tem, naj bi se mobilizirala aktiva nemških mest in tako ustvarila možnost za dobavo deviz. S tem misli belgijski predlog razne komunalne naprave kakor n. pr. elektrarne, plinarne itd. Načrt stremi za tem, da bi se ustvarila velika nemška družba, kateri bi omenjene komunalne naprave odstopile svoja aktiva, s katerimi bi ta društva nribavila potrebne devize. Za dobavo deviz bi bilo potem potrebno še sodelovanje evropskih centralnih bank z jamstvom posameznih vlad v skupnem fondu, ki bi ga upravljala mednarodna banka za plačila. Ta banka bi potem poslovala kot devizna in klirinška centrala, pri čemer bi imela z zlatimi zalogami vsa potrebna jamstva.
Odhod Herriota v Pariz
Lausanne, 23. junija, s. Danes ni nobenega dvoma več, da je zašla lausannska konferenca v zagato. Ponudbe in zahteve so v diametralnem nasprotju. V tem položaju so obrnjeni vsi pogledi na angleškega ministrskega predsednika Macdonalda, od katerega pričakujejo, da bo kot posredovalec in obenem garant našel izhod za obe stranki. Kakor zagotavljajo v krogih francoske delegacije, se bo ministrski predsednik Herriot jutri vrnil v Pariz, da se razgovori s svojimi ministrskimi tovariši in obenem v zbornici brani stališče vlade v vprašanju uradniških prejemkov, ki je za socialistično radikalno stranko velikega pomena.
Macdonald in dr. Marin-kovič
Beograd, 33 junija M. Nekateri Inozemski listd so objavili poročila, kakor da je prišlo do nekega incidenta med predsednikom Macdonaldom in j ugoslo venskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom dr. Marinkovičem. V stvari pa gre le za pojasnila, ki jtih je dal Macdonald dr. Marimkoviču glede deklaracije velesil. Dr. Mari-nkovič je bil mnenja, da predstavlja ta deklaracija predlog , o katerem naj konferenca razpravlja in sklepa, dočim je Macdonald pojasnil zadevo tako. da je ta deklaracija obvezna samo za velesile, ki so jo podpisale. Takoj po prvti sejii lausannske konference je Macdonald osebno poiskal dr. Mar m kavi ča in mu v prisrčnem tonu pojasnit vso zadevo. Vse drugo, kar se o tem piše, je izmišljeno ne tendencijoz-no.
Devizna zapora v Avstriji
Dunaj, 23. junija. AA Glede na pogajanja, ki se vrše v Lausanni, avstrijska vlada še ni predložila glavnemu odboru parlamenta v odobritev pripravljenega načrta uredbe o ukinitvi izdajanja tujih deviz za izvršitev državnih obveznosti v inozemstvu. Ker pa se je zaloga tujih deviz zmanjšala, bo avstrijska Narodna banka od danes dalje začasno ukinila izdajanje deviz za izipopolnitev obveznosti, ki jih ima v državnih dolgovih nasproti inozemstvu. Dolžniki, ki imajo obveznosti v inozemstvu in jim te dni poteče rok, se opozarjajo, da pripravijo protivrednost dolžne vsote v šilingih, da se bo mogla brez odlaganja deponirati v poseben fond, ki bi se eventualno ustanovil.
Dunaj, 23. junija, d. V poučenih krogih izjavljajo glede na vesti o nameravani opustitvi zlate paritete šilinga, da je avstrijska vlada vedno poudarjala, da bo tudi v primeru transfernega moratorija ohranila zlato pariteto, zaradi česar bi bilo nelogično, če bi započela inflacija v trenutku, ko se z vsemi silami prizadeva za dovolitev posojila.
Lausanne, 23. juniia. g. Vprašanje dovolitve posojila za Avstrijo je zelo daleč od definitivne rešitve. Avstrijska delegacija še vedno upa, da bo Francija vendarle izpremenila svoje naziranie, po katerem je rešitev avstrijskega problema brez gospodarske in finančne reorganizacije srednje Evrope neizvedljiva. Zvezni kancelar dr. Dollfuss je imel danes zopet več razgovorov z vodilnimi državniki, med njimi s francoskim ministrskim predsednikom Herriotom, s finančnim ministrom Germai-nom-Martinom in nemškim kancelarjem Papenom. Po sedanjem stanju reparaciiskih pogajanj ni pričakovati, da bi bil avstrijski problem kmalu rešen, ker so naziranja glede tega zelo deljena. Prvi dan razgovorov glede rešitve avstrijskega problema dopušča kvečiem nado, da se bo dalo z začasno rešitvijo vsaj za kratko dobo odstraniti nevarnost avstrijskega moratorija.
Sprememba krajevnega imena
Beograd, 23. junija, p. Z odlokom notranjega ministrstva se spremeni ime občine Aržiše v litijskem srezu v Ržiše.
FRANCIJA IN HOOVROVE ZAHTEVE
Odmev Hoavrovih razorožitvenih predlogov v Evropi — Francija
pripravlja odločen odgovor Ameriki
ženeva, 23. junija d. Fo prečitanju Hoov-rove poslanice včeraj popoldne v glavnem odboru razorožitvene k. nference, ki je zbudila veliko pozornost v vseh diplomatskih krogih, se je prvi oglasil k besedi angleški zunanji minister John Simon, ki je precej presenečen izjavil, da prav za prav še ne more ničesar reči, ker je zvt-ael za vsebino Hoovrove noslanice šele pi-ed nekaj urami, enostranske izjave pa ne morejo dovesti do rešitvi zapletenega raz-c.rožitvenega vprašanja. Kljub temu pozdravlja angleška. delegacija ameriški predlog v vseh njegovih podrobnostih ter iz oža upanie, da bo kmalu vsestransko proučen. Angleška delegacija si pridržuje pravico, da zavzame kasneje svoje končno stanšče.
Napetost je narasla do viška, ko je stopil na tribuno francoski vojni minister Paul B o n c o u r, ki je izrekel v uvodu več prijateljskih besed na naslov Amerike, v svojih Končnih izvajanjih pa prišel do zaključka, da je predvsem potrebna varnost. Boncour je naglašal, da je Hoovro-va poslanica nedvomno znak nestrpnosti, s katero zasledujejo odgovorni ameriški državniki delo razorožitvene konference. Po francoskem mnenju prinaša pakt Društva narodcv znižanje oborožitve le v zvezi z organiziranjem varnosti. Francija vztraja na svojem dosedanjem stališču. V smislu sklepa skupščine Društva narodov iz 1. 1927. mora priti do razorožitvenih dogovorov, ki bi bili primerni sedanjemu stanju varnosti in se morejo takoj izvesti. Francoska delegacija je pripravljena proučiti Hoovrove predloge s pridržkom, da se istočasno razpravljajo tudi znani francoski predlogi za organiziranje miru. Shematično znižanje oborožitev za tretjino bi v ostalem ustvarilo krivičnosti za gotove države. Boncour je končno dokazoval, da je Francija že znatno znižala svojo oborožitev. Izrecno je poudarjal, da se Hoovrov načrt ne more izvesti, ne da bi se uredilo vprašanje sankcij.
Kot tretji govornik se je oglasil L i t -v i n o v, ki se je pritoževal, da ni bil doslej sprejet noben izmed ruskih predlogov in da se ni upoštevalo nobeno rusko opozorilo. Sedaj po petih mesecih posamezne države sploh še ne vedo, ali naj se raz-orože ali ne. Ruska delegacija odklanja vsako odgovornost z% neuspeh. Ameriške predloge pozdravlja tem bolj, ker se v mnogih točkah strinjajo z ruskimi zahtevami.
Za nemško delegacijo je gcvoril poslanik N a d o 1 n y , ki je navdušeno pozdravil Hoovrovo intervencijo, zlasti odstavek njegove poslanice, ki govori o pc trebi, da se oborožitve posameznih držav prilagode stanju nemške oborožitve. Poudarjal je, da je treba konferenci čestitati, ker je predsednik Zedinjenih drŽav pod vzel pobudo, kakor tudi, da se konferenca izpostavlja nevarnosti, da bo preveč zašla v podrobne razprave, ker je prišla že na točko, kjer obstoja bojazen, da ne bo nikdar prišla do načelne cdločitve, ki jo pričakuje ves svet. Ameriški predlogi imajo zaslugo, da so dali konferenci novo pobudo, zaradi česar upa, da bodo olajšali delo. Poslanik Nadolny je nadalje izrazil svojo bojazen, da omejitve oboroževanja ne bodo iz-premenile sedanjega razmerja v oborožitvi posameznih držav ter je opozarjal na posebni položaj, v katerem se nahajajo že razcrožene države.
Italijanski zunanji minister G ran d i Je izjavil, da je telefonično obvestil Mussolinija o Hoovrovi poslanici in se z njim posvetoval o stališču, ki naj ga napram njej zavzame Italija. Nato je izjavil, da sprejema Italija brez vsakega pridržka zahteve, ki jih je Hoover izrazil v svoji poslanici, in da ne postavlja nikakih pogojev niti omejitvenih predlogov. Ameriški načrt se v glavnem strinja z italijanskimi predlogi, ki so bili predloženi razorožitveni konferenci meseca februarja. Grandi je še poudaril, da je Hcover dal s svojimi predlogi pobudo za praktično rešitev razoroži t ven ega problema, kakor je lani s svojim predlogom o moratoriju neposredno načel problem o ureditvi finančnih obveznosti, nastalih zaradi vojne. Ugotovil je, da je Italija sprejela brez obotavljanja obe njegovi akciji za zagotovitev miru in gospodarsko obnovo držav v Evropi.
Nato so podali svoje stališče še japonski delegat in nekateri drugi delegati, nakar so sklenili, da se Hoovrov načrt vzame v pretres na privatnih angleško-fran-ccskih razgovorih, ki so žs v teku.
Francija odklanja Hoovrove razorožitvene predloge
Pariz, 23. junija, č. Francoski ministrski predsednik Herriot bo poslal nocoj v \Va-shington po radiju svojo poslanico kot odgovor na predloge, ki jih je ameriški predsednik Hoover predložil po poslaniku Gib-sonu na včerajšnji seji glavnega odbora razorožitvene konference. »Agente Radio«, ki oddaja običajno polslužbene informacije, je objavila komentar o razlogih, ki onemo-gočujejo Franciji sprejem Hoovrovih predlogov. V svojem poročilu navaja:
1.	Hoovrovi predlogi označujejo razen strupenih plinov in tankov težko artilierijo, metalce bomb in podmornice kot napadalno orožje, čeprav se rabi to orožje tako ofenzivo kakor za defenzivo. Nasprotno pa Hoovrovi predlogi ne določajo omejitve vojnih ladij po številu in tonaži.
2.	Predsednik Hoover ne razlikuje med državami, ki so sodelovale v svetovni vojni kot napadalke, in državami, ki so se branile. Opuščanje take načelne razlike med obema kategorijama pomeni isto kakor vojna pariteta, ki jo že davno zahteva Nemčija.
3.	Ne glede na kolonijalne potrebe ne upoštevajo predlogi niti geografskega položaja, niti nacUonalnih potreb posameznih držav.
4.	Ameriški predlogi zahtevajo znižanje vojnih izdatkov za tretjino, ne zavzemajo pa nikakega stališča glede jamstev za varnost.
5.	Predsedniku Hoovru Se ni zdelo potrebno naglasiti razmerja med razorožitvijo in vojnimi dolgovi v okviru pogajanj. V tem vprašanju so pooblastila ameriškega predsednika omejena. Vsak mednarodni dogovor o vojnih dolgovih se mora namreč ratificirati z dvetretjin&ko večino glasov. Vsa mogoča obetanja predsednika imajo Spričo tega le hipotetično vrednost
Agencija zaključuje svoje poročilo, Ješ, da je predsednik Hoover poslal svoje predloge in zahteval pozitivne rezultate od ženevske konference morda le zato, da se uveljavi v bližnji volilni kampanji, toda od Francije ne more in ne sme zahtevati, da bi plačala s svojo lastno varnostjo ceuo tega njegovega uspeha.
Pariz, 23. junija. A A. Hoovrov pred1 >g za razorožitev komentirajo pariški politični krogi, da je bolj namenjen Hoovrov itn vo-liloem kakor delegatom razorožitvene konference in da je za sedaj težko govoriti o znižanju oboroževanja za 30°/o, ko se varnost ni povečala niti za 1%. Prav tako opozarjajo v Parizu na eno izmed najvažnejših vvashingtčrnskih poročil, ki pravi, da smatrajo ameriški uradni krogi, da bi se s splošnim znižamjem oboroževanja zviša;a varnost ameriških Zedinjenih držav, Ker bi s tem oslabela napadalna sila drugih držav, kar zopet pomeni, da misli Amerika 6 svojim predlogom bolj nase kakor pa na splošno varnost.
Razočaranje v Ameriki zaradi francoskega stališča
Washington, 23. junija, č. Predsednik Hoover je prečital včeraj svojo poslanico o razorožitvenih predlogih zastopnikom tiska v prisotnosti državnega tajnika Stim-sona. Po končanem čitanju je s posebnim poudarkom omenil, da »e tičejo njegovi predlogi vseh oborožitev na kopnem, na vodi in v zraku, ter je izjavil: Čas je, da izvršimo odločilen korak in zmanjšamo končnovel javno ter temeljito preogromna oborožitvena bremena. Tak korak bi bil najvažnejši ukrep, ki bi ga mogel izvršili svet za pospešitev svojega gospodarskega ozdravljenja.
Predlog ameriške delegacije v Ženevi je izdelal v glavnem predsednik Hoover sam. Konzultiral je samo nekatere vojaške strokovnjake.
Kongres in ameriško j?.vno mnenje sta zelo simpatično siprejela Hoovrove predloge o razorožitvi. Senator Borah, predsednik odbora za zunanje zadeve, je izjavil, da se brezpogojno strinja s Hoovro-vim načrtom, katerega je že opetovano zagovarjal, ker določa enako in istočasno razorožitev vseh držav. Izjavil je, da se ženevska konferenca gotovo zaveda, d^ bi njen neuspeh izzval razočaranje, ki bi se ne dalo več odpraviti.
Spričo tega je ostro negativno sta^šče francoske delegacije precej razočaraio ameriško politično javnost čeprav Amerika uradno ne priznava odvisnosti med re-paracijskim vprašanjem in razorožitvanim problemom, bo vendar po mnenju ameriških krogov francosko zadržinie ze j ottž-kočilo pogajanja za novo ureditev vprašanja finančnih obveznosti, ki so nastale zaradi vojne. Če se ženevska konferenca zaključi brez uspeha, Amerika ne bc mogla ničesar črtati v svojem vojnem proračunu in tedaj bo težko mogoče prepričati ameriško javno mnenji, da je njegova dolžnost pristati na revizijo vojnih dolgov.
Mešani občutki v Angliji
London, 23. junija. AA. Angleški listi v splošnem ugodno komentirajo Hoovrov predlog, vendar pa naglašajo, da je angleški zunanji minister včeraj v Ženevi o tem predlogu najprej mlačno govoril, potem pa čedalje hladneje Listi v ostalem pozivajo franoosko vlado, naj pristane na Hoovrov predlog in tako izpolni željo, ki so jo francoski volilci izrazili pri zadnjih volitvah.
London, 23. junija, g. Angleški zunanji minister siT John Simon je danes dopoldne prispel na letališče v Croydonn in bo na jutrišnji seji ministrskega sveta poročal o pogajanjih v Lausanni in Ženevi. Verjetno je, da se bo v soboto zopet vrnrl v Lausanne. »New Chronile ^zatrjuje, da bo ministrski predsednik Macdonald v prihodnjih dneh prišel v London.
Ugoden odmev v Nemčiji
Berlin. 23. junija, č Poslanica ameriškega predsednika Hoovra, zaradi katere je bila nenadoma sklicana seja glavnega odbora razorožitvene konference, je napravila * nemških političnih krogih zelo globok vtis. Čeprav sodijo merodaini politiki, da je ▼ poslanici mnogo protislovij, jo vendar ^proglašajo kot prvi korak na poti k nwožitvt Kljub temu ugotavljajo listi v svojih komentarjih, da Hoovrova poslanica ne določa vsc*. ga. kar zahteva Nemčija. V smislu versaille-ske mirovne pogodbe bi se morala vsaka vojna sila razorožiti v isti meri kakor nemška. Vsekakor pa je tudi po mnenju listov Hoovrova poslanica poizkus, da se premosti prepad med popolnoma razoroženo Nemčija in njenimi do zob oboroženimi sosedi. Listi napovedujejo, da se bo francoska delegacija uprla Hoovrovi m predlogom. Nemčija bo zadovoljna, pravi »Vossische Zeitung«. če boda njene želje vsaj delno izpolnjene in če s<s bo uveljavilo načelo enakosti vsaj toliko, da nemška javnost ne bo imela vtisa, da ima tudi ameriška pravica dve plati.
Nezadovoljstvo na Japonskem
Tokio, 23. Junija, s. Hoovrov razorožitveni predlog so v japonskih mornariških krogih sprejeli zelo neugodno. Kakor sporoča zunanje ministrstvo, mornariška obla-stva ne bodo soglašala z znižanjem izdatkov za velike vojne ladje za tretjino, ker je po londonski pomorski pogodbi za Japonsko določena številka o oboroževanju na morju že itak izredno nizka.
Usoden potres v Mehiki
0b mehiški obali Tihega oceana je povzroči! potres veliko škodo - Nad sto smrtnih žrtev
Pariz. 25. junija AA. Po poročilih te raznih ameriških mest so zabeležili na velikih delih ameriškega kontinenta hud potres, ki se je posebno hudo občutili na ju-gozapadu Mehike. Doslej še ni podrobnih podatkov o tem potresu, vendar pa domnevajo, da je bil katastrofalen.
Iz Argentine poročajo, da tam v nekaterih krajih že po 24 ur dežuje pepel, ki prihaja te ognjenikov v Andih. Tudii v Buenos Airesu je padal tak pepelnait dež.
Mexico, 23. junija AA. Potres je opu-stošil mesto Cuyutlan na južnozapadni obali Mehike. Gmotna škoda je precejšnja. Izpod razvalin so potegnili 30 trupel, najbr-že pa jih bo še več.
Mexico, 23. junija g. Mehiško obalo on Tihem oceanu je zadela huda potresna kar
tastrofa. Najbolj je trpelo veliko pomorsko kopališče Oujutlam v državi GctLimi, kjer sta dv a potresna sanka, ki sta sled Sla v kratkem preelediku drug za drugim, z na.to nastalo plimo skoraj popolnoma razdejala kopališke naprave. Razen tega je potre« deloma podrl ali pa vsaj močno poškodoval skoraj vsa poslopja v kraju. Po zadnjih ugotovitvah je bilo med potresom ubitih nad 100 oseb, mnoge pa še pogrešajo. Boje se, da jfih je visoko morje odneslo s seboj in so utonili. Vsi za silo urejeni lazareti, kakor tudi v prostorih bolnišnic, ki so še uponahljavi, so prenapolnjeni z ranjenci. Mehiška vlada je dtzda.la vsem sosednim vojaškim posadkam nalog, naj odidejo ponesrečencem na pomoč.
Jubilej dr. Karla Baxe
Praga, 23. junija, h. Jutri slavi primator glavnega mesta Prage, dr. Karel Baxa, svoj 70. rojstni dan.
Dr Baxa se je rodil dne 24. jinr;ja 1. 1862 v Sedelčan h pri Pragi in je po poKli-cni odvetnik. Ko je stopil v javno zivljenie, -e kmalu postal narodni poslanec v dunajskem državnem zboru in je vedno kazal svoje odločno narodno mišljenje. V zadnjih letih pripada narodnim socialistom. Dr Baxa je bil vedno vnet propagator sodelovanja z Jugoslavijo. Po prevratu je kmalu postal primator češkoslovaške prestolnice. N legova soprooa je po rodu Hrvatica iz Vo1os<e. Dr. Baxa ie bil za svoje zasluge na polju
češkoslovaško-jugoslovanskega zbližan ja večkrat odlikovan z visokimi jugoslovenskimi odlikovanji
Iz finančne službe
Beograd, 23. junija AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je premeščen k dravski finančni direkciji za višiega tajnika v 5. skupini dr. Filip Orel. višji finančni tajnik pri finančni direkciji v Banjaluki.
Povratek dr. Marinkoviča
Lausanne, 23. junija, č. Predsednik jugoslovenske vlade dr. Voja Marinkovič je odpotoval nocoj ob 11. uri z brzovlakom iz Lausanne. Potoval bo preko Italije. V Beograd prispe v soboto 25. t. m. Jugosloven-sko delegacijo v Lausanni bosta vodila pooblaščeni minister Fotič in londonski poslanik Gjurič.
Podaljšanje banovinskih proračunov
Beograd, 23. junija AA. Na podlagi zakona o ureditvi vrhovne državne uprave in zakona o organizaciji finančne uprave je finančni minister dovolil, da se sme računsko leto 1931-32 v banovinskih proračunih podaljšati do konca avgusta.
Iz rudarske službe
Beograd, 23. junija, p. Z odlokom ministra za šume in rude je imenovan za učitelja na rudarski šoli v Celju Fran Košut-nik; k rudarskemu glavarstvu v Ljubljani je premeščen dosedanji učiteli rudarske šole v Celju inž. Bohumil Cihelka. Upokojen je višji rudarski svetnik Emil Obereigner.
Redukcija srednjih šol
V Sloveniji se ukine samo III. realna gimnazija v LJubljani, ptujska pa se spremeni v nižjo — Obe ženski učiteljišči se v upravnem ozira združita z moškima
Beograd, 23. junija, p. Ministrski svet je zadnje dni razpravljal o perečem in težavnem vprašanju redukcije srednjih šol. Kakor znano, so bili v zvezi s splošno redukcijo državnega proračuna tudi krediti za srednje šolstvo izdatno znižani in prosvetnemu ministru naloženo, da do konca tekočega šolskega leta izvede potrebno redukcijo srednjih šol.
Reducirati je bilo treba okrog 50 zavodov. Ta naloga je bila skrajno težavna. ker je bilo treba upoštevati ne samo položaj državnih financ, ki so nalagale zaradi izpada skoro ene milijarde d.narjev na nemških reparacijah, skrajno in rigorozno štednjo, nego tudi krajevne prilike in narodnoprosvetne potrebe.
Po vsestranskem razmotrivaniu položaja ie uspelo ohraniti v dravski banovini skoro vse srednješolske zavode, zlasti tam, kjer niso važni samo iz prosvetnih, marveč tudi iz narodnogospodarskih in nacijonalno - prosvetnih ozirov. Povsem naravno je, da je morala tudi dravska banovina doprinesti svoje žrtve.
Po sklepu ministrskega sveta, ki stopi v veljavo z novim šolskim letom, se ukine III. realna gimnazija v Ljubljani; Ljubljana pa bo imela še tudi za na-p-ej dve realni in eno humanistično gimnazijo poleg mestne ženske realne gimnazije. Realna gimnazija v Ptuju se spremeni v nižjo realno gimnazijo s štirimi razredi.
Državni ženski učiteljišči v Ljubljani in Mariboru ostaneta, pripojita pa se v
upravnem oziru moškima učiteljiščema.
Strokovno šolstvo v dravski banovini ostane neokrnjeno. Opusti se s;-mo pletarski oddelek na tehnični srednji šoli v Ljubljani, ker sta bili medtem ustanovljeni dve pletarski šoli in s^er ena v Ptuju, druga pa,, v Radovljici, tako da je za to stroko Čfovolj poskrbljeno in bo mogoče obstoječe zavode boljše urediti in opremiti z vsemi potrebnimi stroji in drugimi učili.
Po drugih banovinah
Po ostalih banovinah so med drugim odrejene naslednje redukcije:
1.	Ukinejo se nepopolne srednje šole v Debru. Novi Varoši, Bijelopolju, Prijepolju. Srbobranu, Korenici, Daru-varu. Kosovski iVlitrovici, Danilovem gradu. Svilanju in Starem Bečeju. ter nepopoLni realni gimnaziji v Zemunu in Beogradu.
2.	Ukinejo se ženske realne gimnazije na Sušaku. v Splitu, Nišu. Novem Sadu. Sarajevu in Skoplju; na moških realnih gimnazijah v teh mestih se lahko ustanovijo posebni ženski oddelki, če je dovolj učenk.
3.)	skrčilo je na štiri razrede reihe gimnazije v Bačkem Petrovcu, S;n:u, Senju. Tetovu, Veliki Kikindi, Novi Gradiški, Rumi, Negotinu, Nišu, Bje"i-ni in Pirotu;
4.)	ukinejo se ženska učiteljišča v Somboru, Karlovcu, Šibeniku, Vršcu in Gospiču; žensko učiteljišče v Zagrebu pa spoji z moškim:
5.)	ukineta se popolna gimnazMa v Koprivnici in nepopolna v Virovitici.
Ljubljana, 23. junija.
Hrepenenje naše sokolske mladine ie izpolnjeno. Davi ie krenil posebni vlak z našim: naraščajniki iz Beograda proti Zagrebu in je povsod na velikih vmesnih postajah pobiral Sokoliče, da jih popelje proti zlati Pragi.
Tudi v Ljubljani so se danes zbirali naraščajniki in naraščajnice na glavnem kolodvoru in posedli 4 posebne vagone, ki so bili priključeni rednemu vlaku, odhajajočemu iz Ljubljane ob 18.26. V ekspediciji so bili naraščajniki ljubljanske župe, in sicer 56 dečkov in 34 deklic, dalje iz gorenjske župe 11 dečkov in 7 deklic in iz novomeške župe 3 dečki in 2 deklici. K slovesu se je zbralo na kolodvoru veliko število občinstva, v prvi vrsti matere in očetje ter sorodniki naših bodrih Sokoličev. Pozdravit in voščit srečno pot pa so prišli na kolodvor tudi predstavniki Sokolstva, tako starosta Ljubljanskega Sokola br. Kaj-zelj, starosta Sokola II. br. dr. Subic. Sokola III. Saplja, Sokola IV. br. Pogačnik, polkovnik br. Novakovič, tajnik ljubljanske župe br. Stane Flegar, župni načelnik br. Vrhove, župna načelnica s. Boltavzerjeva, tehnični odbor, predstavniki župnih in društvenih uprav ter številno članstvo. Tako je b lo slovo izredno prisrčno, izrečenih je bilo mnogo sila krepkih bodril, živahen živ-žav v vagonih pa je pričal, da bndo naši mladci in mladenke v Pragi dobro odrezali.
Ekspedicijo tz Ljubljane do Zidanega mosta vodijo bratje Horvat. Keber in Papež, tam na bodo vagoni priklopjjeni posebnemu vlaku, ki bo pobral še naraščajnike v Celju in Mariboru, nakar bo vodil celotno ekspedicijo naraščajnikov br. Prose-nc. Seveda pa spremlja naraščajnike tudi več
naraščala v Prago
gočeno delovanje.
Pred svojim odhodom je izrazil prezi-dent laskavo pohvalo o prireditvi zletne razstave. Z ogledom je bil jako zadovoljen, zahvalil se je spremljajočim sokolskim funkcionarjem, naglašajoč veliki pomen zletne razstave za sokolsko propagando.
Prepoved okraševanja zletnih vlakov
Čsl. železniško ministrstvo je odredilo, da se vlaki, ki vozijo na vsesokolski zlet v Prago, iz varnostnih ozirov ne smejo okrasiti, kakor je to bilo običajno, z zelenjem in zastavami. Železniški odsek vsesokolske-ga zleta prosi zato vse udeležence, da upoštevajo to odredbo železniškega ministrstva.
članov in članic, da je popolnoma preskrbljeno za njihovo varnost in udobnost. Bks-pedicija bo prispela v Prago jutri zvečer, nakar se bodo vršile skušnje, nastopi
in slavnosti pa bodo od 26. do 29. junija. ★
Dr. Masaryk na zletni razstavi
V sredo je obiska! zletno sokolsko razstavo v Pragi prezident dr. Masarvk v spremstvu dr. Krovaka, min. svetnika kabinetne pisarne. Pri vhodu v obrtno palačo so ga pričakovali starosta ČOS dr. Bukov-sky. predsednik razstavnega odseka dr. Šauer in drugi zastopniki Sokolstva. Pre-zident si je natanko ogledal vso razstavo, zlasti dolgo se je zadržal v jugosloven-skem oddelku, ki ga je tik pred njegovim prihodom dokončal br. Vojinovid. Naš oddelek je bogato opremljen in lepo urejen. Posebni del naše razstave ie posvečen Sokolstvu v krajih, ki so pripadali Italiji. Dve zastavi, spuščeni na pol droga, naznaču-jeta, da je Sokolstvu v teh krajih onemo-
Sefijsko pismo
Kriza bolpTske vlade splahnila — Aretacija zemljedelskega novinarja — Cankov-ljevo krvavo zborovanje
Sofija, 21. junija.
VLada »narodnega bloka« je bila že nekaj dni sem v odprti krizi. Minister za poljedelstvo Gičev, pristal zemljedelske stranke, je že pred dnevi podal ostavko, tki je prav za prav imela svoj vzrok v notranjih sporih zemljedelske stranke same. pa je naposled postala nevarna za ves Mu-šanovljev kabinet. Šlo je za zahtevo zem-djedelcev, da se mali kmetje oproste zemljiškega davka, k' pa ni bila všeč ostalim članom vlade. Da vlada zavrača to zahtevo, je zemljedelska stranka pripisovala vsaj navidezno nezadostni odločnosti Gičeva, v resnici pa je imela struja, ki gre za 'generalnim tajnikom stranke. Vergilom Di-imovim, Nikolo Zaharijevim in Štefanom Daskalovim. pri vsem tem namen, da bi se izzvana vladna kriza izrabila za to, da bi se sedanja zemljedelska ministra Mu-ravjev in Jordanov zamenjala z Dim o vi m in Zaharijevun. dočim proti Gičevu dejanski ni bilo nikakih naklepov. Dimov in njegovi tovariši so se pričeli mimo Gičeva pogajati z vlado, da bi sprejela zemljedelsko zahtevo, da bi tako dokazali, kako zemljedelski ministri ne zadostujejo svojim nalogam, a to je dalo povod Gičevu, da je podal ostavko. Dimov in tovariši so ■tako dosegli ravno nasprotno od onega, kar so hoteli, m so nato na vse kriplje delovali, da bi Gičev preklical ostavko, česar pa le-ta ni hotel storiti. Dva dni je trajala ta negotovost, dokler ni slednjič snoči vlada pristala na zemljedelsko zahtevo, da se lastniki poljedelskih zemljišč do površine 100 dekarov (desetih hektarjev) kateregakoli nasada, a ne samo žitnega poseva. oproste zemljiškega davka. Po tem vladnem sklepu, ki oprošča nad 85 odstotkov poljedelcev zemljiškega davka, je Gičev umaknil ostavko in vladna kriza je splahnila.
Razumljivo je, da je to vprašanje zelo razgibalo duhove v krogih vladnih strank, zlasti pa v zemljedelski stranki. Sedaj je seveda prišlo pomirjenje. ki pa nikakor ni
Ecpolno. V nedeljo se je pripetil dogodek i je spravil zemljedelce pred novo, zelo
kočljivo uganko. Na železniški postaji je bil aretiran urednik lista »Zemljedelsko Znanu«, D eni Kostov, ki je potoval v Novo Selo, da bi tamkaj govoril na zemlje-delskem zborovanju. Okrožni upravitelj ■ v Šumenu je z ozirom na to aretacijo izjavil, da je bil Kostov aretiran po nalogu iz Sofije in da je interniran v Stari Zagori. Starozagorska policija pa izjavlja, da Ko-stova niso dovedli tjakaj. Stvar je potemtakem zelo skrivnostna in po Sofiji se že raznašajo glasovi, da ni izključeno, da za 1 vsem tem tiči VMRO, in da so bile oblasti mistificirane in so kot njeni predstavniki nastopali rablji Vanče Mihajlova, ki so odvedli Kostova bogve kam. V sofijski policijski direkciji in ministrstvu notranjih stvari še danes niso mogli dati nikakih obvestil o Kostovu. Razburjenje med zemljedelci je potemtakem res lahko razumljivo.
Na drugi strani pa ima tudi opozicija sedaj svoje težke dneve, zlasti pa ono njeno krilo, kateremu načeluje »krvnik bolgarskega naroda«. Aleksander Cankov.
Cankovu ni prav nič pomagalo, da se je odpovedal predavanjem na vseučilišču, kakor je zahtevalo zlasti zemljedelsko dija-štvo, temveč mu nasprotniška omladina sedaj tudi ne dopušča javnih zborovanj, kar se je sklenilo takoj po kongresu »Demokratičeskega Sgovora«, kjer je bil Cankov izvoljen za predsednika svoji ločini. Za včeraj pa je Cankov sklical javen shod v Burgasu, ki se ga je udeležila ogromna množica, v kateri pa je bilo več nasprotnikov kot pristašev Cankova. Komaj ie Cankov začel govoriti, so se že oglasili klici: »Doli, morilec naroda! in Doli. kr-volok Cankov!« V dvorani je takoj nastal metež. Nasprotniki so skušali Cankova vreči iz dvorane, njegovi pristaši so ga pa branili in je prišlo tako do strahovitega pretepa. Palice, stoli, posode za cvetlice in celo noži. vse se je uporabljalo za orožje, kar je komu prišlo v roke. Pretep v dvorani je trajal dobre četrt ure in se ie nato prenesel na ulico, kje je posegla vanj še policija, ki je imela dovolj opravka, preden je napravila mir io red. Ranjencev je bilo na obeh straneh veliko, krvi ie bilo kakor na bojišču v vojni in ranjen je bil. kakor se zatrjuje, tudi sam Cankov. Pa se vprašujejo sedaj zlobno ljudje
t Sofiji, aH se bo po vsem tem CaiAor
odrekel tudi javnim zborovanjem, kakor se je odrekel predavanjem na vseučilišču. Tisti, ki ga dobro poznajo, menijo seveda, da je preveč trdoglav, da bi storil kaj takega, in še tem manj, ker gotovo še e-0-no upa, da pride zopet čas, ko se zopet povzpne na stolec ministrskega predsednika in »krvavega gospodarja« Bolgarske dasi je ogromna večina bolgarskega naroda trdno prepričana, da mu je odzvonilo za vedno, in ima očividno ravno tako trdno voljo, da mu prepreči vsak poizkus za dosego takih novih namenov.
Zadnja pet dr. Erhartiča
Maribor, 23. junija
S popoldanskem duna/skim brzovlakom je prispel v Maribor vagon s krsto pokojnega poslaniškega svetnika na Dunaju dr. Stanka E-rhartiča. Na kolodvoru so se zbra.li predstavniki oblasti s podbanom dr. P<irk-majerjem na čelu, veliko število oficirjev, zastopniki rezervnih oficirjev, dobrovol'-cev, Narodne Odbrane, Sokola in precej občinstva. Ko je priboril vlak, je zasvirala vojaška godba žalostrnko. Ob vagonu je imel nato lep govor poslanec dr. Pivko, ki se je poslovil od pokoj-irika v imenu do-brovoljcev. Na krsto je bilo položenih več vencev. Med zvoki vo'aške eodbe .ie krenil vlak dalje proti Celju, kjer se je vrščl popoldne pogreb.
* Cetje, 23. Junija.
Z današnjem po-io'danskim dunajskim brzovlakom, ki mu je bil priklopi jen mrtvaški vagon, je prispela v Celje krsta z zem-skimi ostanki tragično preminulega dr. Stanka Erbartiča, prvega svetnika ju.goslo-venskega poslaništva na Dunaju. Pred kolodvorom se je zbrala velika množica celjskega prnbivailstva, kakor tudi mnogoštevilni prijatelji in znanci .pokojnika iz ožje in širše domovine. Celjski lovci so oddal! pokojnemu svoiemu tovarišu v pozdrav častno salvo. Ko je šest oficirjev celjske garnrzoje dvignilo iz vagona srebrno se bleščečo krsto, vso zasuto z neštetimi venci in šopki je zasvirala vojaška tromba žatarl porvVav. Celjsko prota Manoilo čudrfi je opravili pogrebne molitve in blaeosVvvil krsto, ki so jo nato naložili na mrtvaški voz, pred katerim je bil do vrha obložen wz neštevilnrb krasnih vencev in šonkov, ki so jih poklonili dragemu pokojniku v zadnje slovo njegovi prijatelji in znanci. Po blagoslovitvi trupla je zajpelo Celjsko pevsko društivo žalostim ko »Usliši nas. Gospod«, nakar je krenil sprevod Izpred kolodvora proti pokopališču. Povorka je šla po Krekovem trgu, Cankarjevi ulici, Kralja Petra ulici in po Mariborski oesti na celjsko okoliško pokopališče. Za križem je stepal oddelek vojaštva, za njim ,pa oficirji, ki so nosili na rdečih blazmicah številna visoka jugoslovenska to inozemska odlikovanja pokojnika. Sledila je četa celjskih lovcev v krojih p predsednikom osrednje uprave SLD dr. Lovrončr.čem iz Ljublj a.ne io predsednikom Celjskega lovskega društva prof. M.ravljakom na čelu. Za mrtvaškim vozom so šli sorodniki, zastopniki oblasti, razna društva in korporaoije ter dolga vrsta prijateljev, znancev in ostalega občinstva. Med pogreboi smo opazolii med drugim* odiličiniim.i predstavniki tudi senatorja dr. Miroslava Ploja. zastopnika dunajskega poslaništva, (poslaniškega svetnika dr. Ivana Babrič-GiaVskega :m tiskovnega atašeja Ra.f.ka Pareža.nLna
Ob odprtem grobu je opraviti cerkvene olb-rede prota čudič, nakar je oddala četa vojakov bivšemu oficirju in jugoslovenske-mu dobrovoljcu častno salvo. V (imenu dunajskega poslanika Jurišiča in ostalega osobja poslaništva se je nato poslovil od pokojnika posla.niški svetnik Babič-Gjalsk', ki je v lepih besedah očital njegovo delo za narod in državo, ter naglasil, da mi bil junak samo v vojni, neso tudi v miru, ter zgled domovinske požrtvovalnosti, v svo;i težki ;n od.govornri službi. P.rot.a čmdrič je nato inasloviil par toplih tolažMnih besed na pokojnikove sorodnike in se nato poslovil od nenozaibnega prijatelja. Za njim je sitorvin k odnrtemu grobu prof. Fran Mrav-ljak ter se v ganljivem .govoru poslovil od nepozabnega lovskega tovaroša v Imenu celjskih lovcev. Slovenskega lovskega društva in Celjske lovske družbe. V s^ovo in zahvalo za vse storjeno delo mu je spustil v grob zelen lovski pozdrav, smrekovo vejico. Lovski rog je turobno odjeknil m •lovski tovariši so oddali še vsak po dva strela, pevci pa so zaoell -.Pomladil vse se veseli ...€ Ko so se ra.zgnbiM mehki akordi so zaropotale na krsto prve srrude zem-Pe ki jo je pokojni dr. Erhartič tako zelo ljubil, in za katero je žrtvoval v osvobodilni borbi svojo lastno krn. Naj mu bo sladak počitek v žemljici domači!
Bančna kriza tudi v Ameriki
Chlcago, 23. junija. Guverner države 1'linois ie dovoli! štirim denarnim zavodom, da zaprejo svoje blagajne. V poslednjih dneh ie bil na blagajne pri zavodih vel:x naval. Zavodi razpolagajo s petimi milijoni dolarjev vlog. Zdi se, da bodo trije zavodi v kratkem zopet pričeli poslovati.
Prebivalstvo Italije
Rim, 23. junija. AA. Italijanska uradna statistika kaže. da je imela Italija 1. 1931-41.709.581 prebivalcev, med njimi 66b.0t>o več žensk kaker moških, tako da pride na 1000 žensk 969 moških. Statistični podatki o rojstvih in umiranju meseca maja kažejo, da se je število rojstev znižalo, smrtnih primerov pa povečalo v primeri z istim mesecem lanskega in predlanskega leta.
Svetovni rekord v plavanju
pariz, 23. junija. AA. Plavač Taris je postavil nov svetovni rekord v plavanju na 800 m svobodnega stila v 10.15 ra tn petinke. Prejšnji rekord je znašal 10.16 in dve petinki.
Prijeta tihotaoska jadrnica
Dubrovnik, 23. junija, n. Pri ctoku Lopu-du so v noči na ponedeljek izsledili na odprtem morju tihotaoce tujega blaga. Ko je patruljirala tamkaj motorna ladja finančne straže >Kralievič Marko«, se je pojavila sumljiva jadrnica. Poveljnik motorne ladje je opazil, da hoče Jadrnica pobegniti, zaradi česar jo je dohitel in prisilil, da ie odplula v Gruž V jadrnici so nagli 60.000 zavojčkov cigaretnega papir-1a, 100 kg kave. 100 kg sladkorja in le nekaj drugega tihotapskega blaga. Aretirali so lastnika ladje, dva mornarja, ki sta bila na njej, ter i"h izročili dubrovniškemu okrožnemu sodišču.
Dunajski Kiirten pred sodniki
Razprava proti Laudenbachu, ki je umor3 in oropal na Dunaju dve moža željni ženski
Dunaj, 23. junija, r. Pred dunajsko poroto se je pričela včeraj razprava proti upokojenemu bivšemu jetniškemu pazniku Francu Laudenbachu in njegovi ženi Mariji, ki sta obtožena dveh umorov. Svoje-časno je dunajski tisk nazval Laudenbacha dunajskega Kiirtena. Njegovi zločini so vzbudili na Dunaju tedaj silno razburjenje. Tudi sedaj pišejo dunajski listi, da stoji pred sodniki najbolj brutalni morilec, kar jih pozna dunajska kriminalna zgodovina. Cele tedne in mesece je žive! Dunaj v strahu pred njim in predsednik vlade je takrat napovedal zopetno uvedbo smrtne kazni.
Dne 7. decembra lanskega leta je našel neln trgovski pomočnik, ki je bil podnajemnik v Speisingu, svojo gospodinjo Justino Mahr, ločeno ženo pisarniškega ravnatelja finančne direkcije v Celovcu, v •kuhinji umorjeno. Poleg umorjenke je le-žr.l s krvjo oškropljen kuhinjski valjar. V neki vlomljeni omari so našli hranilne •knjižice, dočim je manjkalo 3000 šilingov, ki jih je umorjenka istega dne dopoldne dvignila. Bilo je očitno, da gre za roparski umor. Edina sled za storilcem je bilo pismo, ki ga je pisal neki Landgraf, vendar pa je bila ta sled zelo nezanesljiva in policija morilcu ni mogla priti na sled.
Dva meseca pozneje, sredi februarja letošnjega leta, pa so našli v čakalnici na Franc-Jožefovem kolodvoru v papirnati škatli dvoje strokovnjaško odrezanih ženskih nog, par ur pqzneje pa v Amstettenu v nekem železniškem vagonu v nekem paketu tmplo neznane ženske. Policija je vodila mrzlično preiskavo in posrečilo se ji je, da je 34 ur pozneje ugotovila identiteto žrtve bestijainega zločina. Šlo je za služkinjo A>no Puberl. Tudi tokrat ni bilo o storilcu nobenega sledu. Vendar pa je •bil tri dni pozneje že na varnem.
V Gudrumstras=e št. 144 so slišale stranke in hišnik 14. februarja obupna klice neke ženske. Obvestile so o tem policijo, ki je Franca Lauienbacha, iz čigar stanovanja so prihajali ti klici, aretirala. Na policiji pa je Laudenbach vso stvar opisal čisto nedolžno, če-š. da je šlo samo za oseben prepir z neko prijateljico, nakar ga je policija zopet izpustila. Pozneje pa so se pojavili novi sumi in Laudenbach ie bil ponovno aretiran. Naposled je priznal, da io on umoril Ano Puberl in tudi Justino Mahr.
Laudenbach. ki je star i2 l. t, i«* bil nekaj časa jetniški paznik na Dunaju. Ker pa je bil zelo malomaren in je tihotapil za jetnike cigarete in tobak, ie bil leta 1030. odpuščen. Za ženo in otroka ie dobival še naprej prispevek po 80 šilingov nn mes^c. Njegova žena je pozneje podedovala 4^00 šilingov ter je prevzela neko kavarni. Zaradi slabih poslov pa je kavarno kmalu opustila in ustanovila pralnico. Laudenbach ie pomagal v podjetju, ki pa ni bilo baš posebno
dobifkanosno. Žena ea je silila, naj si tu<fx
on poišče kako službo. Tako se je odločil, da se bo vrsjel na ženske in jim izmamil denar. Svoji ženi ie pripovedoval, da je neki njeaov znanec na ta način prišel do lepega denarja.
Konec novembra lanskecra leta je objavil v dunajskih listih mali 02las. >401etn! upokojenec išče v svrho ženitvs gospodično ali vdovo, tudi z dežele, s 4 tio SDOO šilinsi gofovine v svrho ustanovitve podjetja.« Na ta oglas se je javila Justina Mahr. Predstavil se ji je kot upokojen poštni uradnik Landgraf in se je z njo kmalu zelo spoprijateljil. Na njegovo prigovarjanje je Mahrova 7. decembra dvignila iz hranilnice 3000 šilingov. Zvečer je povabila Laudenbacha na večerjo v svojo vilo. Nenadoma je Laudenbach vstal od mize in jo e kuhinjskim valjarjem udaril parkrat po glavi tako. da se je zgrudila na mestu mrtva. Nato je pobral denar in izginil. Mirno se je vrnil v svoie stanovanje in pozno v noč poslušal radio. Ko so naslednjega dne listi objavili poročila o umoru, je njegova žena takoj vedela, da v6 Laudenbach kaj več o tej stvari. Večkrat ji je pripovedoval o Mahrovi in ji je tuJ1 povedal, da ji je obljubil ženitev. Ko sa ^ vprašala, kaj je na stvari, ji ie rekel, da ie bil snoči pri Mahrovi z nekim prijateljem, ki je vso stvar uredil. Z denarjem, ki ja vzel Mahrovi, je poplačal nekaj svojih doi-gov, nakupil razna darila za svojo ieiio, 200 šilingov pa naložil za svojega sina.
Ko mu tpr.Tč niso prišli na sled, fo objavili zopet norve og.lase, na katero se je javiTo 145 dek.lert 15 deklet je pozab Mo navesti višrffio svojih prihrankov in so bile torej za Landenbacha brezpredmetne. Služkinja Ana Puberl je navedla, da Ima pt '-hrainjenega. 7000 šilingov. StopiJ je j rjo " st 'ke tT jo n »govor šl, je dvtsunflia prihranke. Nato jo je zvaibrli v svoje star*--vanje in jo tam nmorM s sakiro. Zvečer je prišla njegova žena domer ter ura po-miaiga'.a zabrrisafta sledove. TrupOo sta razkosala ia zavila v zavoje. Glavo je Latbden-bach -vrgel v Dunav, truplo je skril pod kkip v nekem vaeonn, .noge ipa je p^istftl v čskialnSrt na iFVanc Jožefovem kolodrv ^ u. Da bi zabrisal s'ed za iigiinuiio P^ibeiic—->. je njegova žena napisala njen! stanodt:al-ki pišimo, v ikatecii ji Puil>erVyva sporoča, da je odpotoval« na Madžarsko.
Na razpravi je J^-uderaba/rih prteaafl, <ta je obe ženski umoriJ, zagovarja pa se, da nI amel tesa namerna Hotel je prn,; samo do denarja. Ker pa sta se začeli obe zaj Sr di denarja prepirati, je posta.l beseai, tako da se ni «p<r»v zavedel, kaj dela Sodin* psi-hn.ja.tr1 so itejavrfii. da je Laudenbacii sjmv norsmiSilen, ivendar pa neverjeft.no surov, njegova žena pa je velika h^navka Žena je obtnJema zaradi sokrivde na umoru ot-^h žemsk. Za razpremo v'ada veliko zandmi.-i.Tije in vsa javnost z napetostjo pričakuje sodbe, M bo dzreč-etna naj/brže jutri.
OSBI
Zborovanje mlinarjev
Beograd, 23. junija, p. V dvorani industrijske zbornice se je vršilo dan;s veliko zborovanje mlinarjev. 2e o priliki uvedbe žitnega monopola 'e je p^Kazala nujna potreba enotne organizacije mlinske induftri-je v svrho boljše in privihiejše zaščite svojih interesov. V dobi sedar.ie krize se je ta potreba še povečala in to je napot;!o posamezne organ^acije, da so sklic.ilc zborovanje zastopnikov mlinske industrije iz ve države. Zborovanje jc otvoril dr. Emil Palič, ki je urvodoma pojasnil namen zborovanja in poz>dravil navzoče delegate ministrstva za trgovino in finančnega mini-stretva. Za predsednika zborovanja je bil nato izvoljen Ivan Jankovi d V razpravi, ki je trajala sikoro ves dan, so govorniki obširno razpravljali o položaju mlinske industrije in stavili rasne predloge. Posebno so se zavzemali za takojšnjo ukinitev žitnega izvoznega monopola, ki je ostal po ukinitvi notranjega monopola še v veljavi. Utemeljevali so to zahtevo zlasti s tem, da Privilegirano izvozno društvo ni znalo pravilno izkoristiti situacije na svetovnem žitnem trgu, ker bi bilo lahko ugodnejše plasiralo viške naše žitne produkcije, kakor jih je. Zaradi toga naj se čimprej uvede zopet popolnoma svobodna trgovina. Kakor kaže letošnja žetev, bo ostalo precej blaga za izvoz. Žetev bo srednja. iKer pa bo v nekaterih prekomorskih državah žetev slaba, bo to prišlo nam v korist, ako bo mogoče pravočasno in primerno nastopiti. Zato naj se čimprej zopet da prosta pot zasebni inicijativi. Obširno se je govorilo tudi o mlinskem pavšalu in so vsi govorniki zahtevali, naj se ta dajatev, ki predstavlja veliko breme za mlinsko industrijo, ukine. Ob koncu Je bila sprejeta v smislu debate obširna resolucija, ki jo bo posebna deputacija jutri predložila vsem merodajnim krogom.
Šahovski turnir v Siiaca
Sliač, 23. junija, h. V X. kolu mednarodnega šahovs>ke>ga turnirja so bile posamezne partije od:grane naslednje: Partija dr. Vidmar - Pire je končala po 33. potezah remis. Prav tako so se končale remis partije Spielmann - O;počensky, Maroczy - Ro-haček in Pokorny - Walter. Zmagovalci današnjih partij so bili Flohr nad Treyba-lom, A1ay nad Bogoljubovim in Cana! nad Engelom. Razen tega so bile do konca odigrane včeraj prekinjene partije z naslednjimi izidi: Partija Trevbal - Spielmann remis, Pokorny-Flohr remis, dočim j« Ro-haček dobil proti Mayu.
Stanje po X. kolu: Flohr 7 in pol Vid-ma-r in Spielmann 7, Alaroczv 6, F^rc 5 in pol. Bogoljubov 4 in pol (2), 03>očensky, Pokornv 4 in pol, Treybal 4 (l), Walter 3 in pol (1), May 3 (l), Engel 2 in pol (l) in Rohaček 2 točki.
Ogromen prirnanjrklfaj Kreugerjevih podjetij
Pariz, 23. junija AA. Iz Stockhclma poročajo, da znaša primanjkljaj Kreugerje-vih podjetij 1. 1931. 25,600.000 kron. Stst-nje podjetij je zelo težko.
Kriza portugalske vlade?
Madrid, 23. junija AA. Listi poročajo iS Lizbone, da je sklenil sedanji finančni minister Olivera de SaJazar v zvezi z vojaštvom izzvati ministrsko krizo. Predsedstvo vlade naj bi prevzel sedanji finančni minister.
Skavtski zlet v Zagrebu
Zagreb, 23. junija AA. V Zagrebu se bo vršil od 1. do 6. julija drugii zlet skavtov iz vse jaše države, k! se ga udeleže povabljeni gosti i.z drugih držav, med njimi reprezentanca češkoslovaške skavtske zveze s svojim starešino Antonom Svojsikom in tajnikom J. B. Zidlickim, razen tega pa še Poljaki, Francozi, Rumuni, Angleži, Madžari, ruski emigranti in Ukrajinci Zemljišče v Maksi.mirskem parku, kjer bo postavljeno celo mesto šotorov, je last uprave fakultetnih posestev, ki ga je dala skavtom brezplačno na razpolago. Za trajanja zieta se bodo vršila predavanja, na katerih bodo pretresali aktualna skavtska vprašanja. Vršile se bodo tekme v raznih športnih panogah in skavtski h strokah in drugi h disciplinah za prvaka zveze. Udeleženci zl-eta bodo imeli ugodnosti na železnici pri prihodu in odhodu, na mestnem tramvaju in v kinih In gledališčih. Zletni odbor je poskrbel za električno razsvetljavo, ki jo uvede na lastne stroške zagrebška električna centrala, za vodovod in kanalizacijo. Razen tega bo za razvedrilo udeležencev postavljen radijski zvočnik zagrebške radijske postaje. Vse teoretične načrte in praktična dela bodo izvršili skavti sami brez kakršnekoli tuje pomoči. Svečana otvoritev zleta bo 1. julija dopoldne na Maksi.mirskem vrtu in bo od tega, dne pa do vštetega 6. julija tabor odprt občinstvu za malenkostno vstopnino, iai pojde v korist pokritja ogromne režije.
Premestitev
BeogTad, 23. junija, p. S kraljevim ukazom je premeščen višji veterinarski pristav Fran Primič od sreskega poglavarstva v Logatcu k obmejnemu komisarijatu na Rakeku.
Napad na dr. Budaka pred
zagrebškim občinskim svetom
Zagreb, 23. juniia n. Na današnji seji zagrebškega občinskega sveta sta bili .na dnevnem redu med drugim tudi dve interpelaciji. Prva, ki jo je vložil dr. Kofer, re je nanašala na zagrebško kliniko, interpelacija inž. Freudenreicha pa je bila v zvezi z napadem na dr. Mila Budaka. Podžupan je odgovoril, da je zadeva dr. Budaka i>sub judice«. Izrazil je prepričanje, da bodo krivci kaznovani in da bo dano zadoščenje pravici. Sledile so nato razprave o občinskih zadevah.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved ra dane«:
Pretežno oblačno, mestoma deževno, hladno. — Situacija včerajšnjega dne: Depresija, ki je prevladovala v centralni in južni Evropi, se ie pričela polagoma umikati proti vzhodu. Za njo prodira višji pritisk z zapa-da. Depresija se ie ohranila delno tudi nr;d iužnoevropskimi polotoki. Pritisk ie narasel. Nižji pritisk je ostal le še nad južroevrop-skiiui morji in nad Jadranom. V Primoriu je padel za 0.1 do 3.5 mm. najboli v Sloveniji in zapadni Hrvatski. Temperature ?o psd1? za 1 do ? stopinji v Primorju. za 2 do 4 stopinje v zalediu. zlasti pa v severni Hrvatski in v vzhodnih delih države.
Dunajska vremenska napoved za petek: Vreme se še ne bo temeljito izboljšalo.
krafi In ljudje
Nj. Vel. kralj na povratku iz Niša v Beograd
Poročali smo že, da se je kralj Aleksander v soboto zvečer vrnil v Beograd iz Niške banje, kjer je bival tri tedne, da si okrepi zdravje. Na kolodvoru v Nišu so se zbrali pred odhodom dvornega via
Ika predstavniki državnih in avtonomnih oblasti. Med drugimi je bil navzoč tudi bivši minister g. Nikola Uzumovič, ki je, kakor znano, sedaj predsednik poslanskega ikluba JRKD m s tem tudi predsednik začasnega glavnega odbora nove vsedržavne (stranke. Na sliki vidimo kralja v živahnem irazgovorn z g. Uzunovičem.
Ob 70fetnici senatorja dr. Miroslava Ploja
Danes praznuje senator dr. Miroslav iP 1 o j v vsej duševni in telesni svežo«ti isvojo 701etnico. Njegovo ime je tesno »druženo z razvojem naše domovine v te-lou več desetletij in je jubilant ena naj-markantnejših osebnosti našega javnega Življenja.
Po roda je h Ptuja, Srednješolke jto-
iiije je dovršil v Mariboru, višješolske pa v Gradcu ki je leta 1884. kot doktor pra-?ra. vstopil v odvetniško pisarno svojega
očeta, leto pozneje pa v službo finančne prokurature na Dunaju in je bil že po štirih letih pozvan v finančno ministrstvo. Ko je bil star komaj 37 let je bil že svetnik višjega upravnega sodišča, leta 1910. pa je dosegel po 211efcni službi v tedanji dobi za Slovenca sploh nekaj izvanredne-ga — mesto senatnega prezidenta.
Karijero so mu ustvarjale samo njegove velike strokovne sposobnosti, ki jih ni bilo mogoče prezreti, g dr. Ploj pa je pri ■»sem tem tudi neustrašeno politično deloval za pravice srvojega ljudstva. Od 1901 do 1911 je bil član dunajskega državnega zbora, več let je bil predsednik Jugoslo-venskega kluba v parlamentu, več let pa je bil tudi deželni poslanec in je odlično rnstopal svoje rojake v graškem deželnem zboru. Velike so bile njegcrve zasluge pri
samem nastanku Jugoslovenskega poslanskega kluba, ki je zastopal težnje vseh Jugoslovanov v avstrijski monarhiji ter tako predstavljal vse to, kar je dandanes bistvo jugoslovenske narodne in državne ideje.
Po prevratu je bil jubilant šef jugoslovenske likvidacijske komisije na Dunaju, 1920 pa je postal član reparacijske kon-terence v Parizu. Par let pozneje je bil imenovan za prvega velikega župana v Mariboru. Ko je to mesto zavzemal dve leti, je bil uipokojen po 351etnem službovanju. Upokojitev seve zanj ni pomenila pokoja in je že leta 1925. nastopil mesto člana pariške reparacijske komisije, pri kateri je sodeloval spet več let in je kot strokovnjak sodeloval pri mnogih konferencah. Ko je bil 1930 rešen tudi tega dela, je še vedno stal na razpoloženju državne uprave in je pri njegovih velikih sposobnostih in izkušnjah za našo banovino posebno koristna njegova izvolitev za člana prvega jugoslovenskega senata.
Preizkušenemu borcu za naše narodne pravice, vzoru državnega uradnika, iniciativnemu upravnemu strokovnjaku in idealistu, ki vse žrtvuje skupnosti, najiskrenej-še čestitke k lepemu jubileju-
Jože Javornik f
Kakor smo kratko beležili, je v Žalni na Dolenjskem umrl v častiti starosti 85 let ugledni posestnik in trgovec g. Jože Javornik. Ko je praznoval 801etnico in kmalu nato zlato poroko s svojo zvesto življenjsko družico Ano, rojeno Zorčevo, se je tega zglednega para s primernim člankom spomnilo tudi »Jutro«. Saj je bil gospod Javonnik pristna dolenjska korenina. Od se je do pozne jeseni življenja ohranil
izredno veder ln čil. Doma ga je bilo le redko najti: če ni imel opravika na svojih žagah, ee je pa mudil v svobodni prirodi, na lovu, ki mu je bil najljubša zabava. Med dolenjskimi rn ljubljanskim? lovci, ki so posebno ob nedeljah bili česti gostje v njegovih revirjih, je bil posebno visoko čislan. Slovel je kot izboren družabnik in duhovit dovtipnež.
Do zadnjega časa »voj živ dan ni bolehal. Bil je zgleden v zmernosti glede pijače in kajenja in prav rad je poudarjal svoje načelo: »Kadar ti kaj diši in kolikor ti baš diši, toliko se posluiži!« Njegov srečni zakon je bil blagoslovljen s 13 otroki, od katerih jih živi še 6. Hčerke so se pomožile, fantje pa bodo zvesto kakor doslej sledili svojemu očetu v pogledu delavnosti pri velikem podjetju. Uglednega pokojnika bodo danes ob pol 10. položili k večnemu počitku na domačem pokopališču. Časten mu bodi spomin!
Tragično izumrla rodbina
Marija Devica v Polju, 23. jnnija.
Te dni je prispela v Vevče vest, da si je pri vojakih končal življenje Viktor Zaje, zadnji sin priljubljene delavske družine Zajčeve. Vse, ki so poznali njegove nesrečne staTŠe, brate in sestre, je vest pretresla vpričo tragične usode, ki je zasledovala Zajčevo rodbino. Očeta Zajca je že pred leti v najlepših letih pobrala jetiika. Za isto boleznijo so mu sledili sinovi v fantovskih letih Viktor, France in Ludovik. Hčerka Štefi si je, razočarana nad življenjem končala sama življenje s kroglo, a nesrečna mati je po tolikih tragičnih udarcih umrla pred dobrim letom za oslablje-njem srca in samega zapustila ubogega Viktorja, ki je bil nekoliiko diuševno zaostal.
Na smrtni postelji je ufboga mati prosila.
da bi pustili sinu od stanovanja vsaj eno sobo, kjer naj bi bival in imel svoje reči, čim bi se vrnil od vojakov. Umirajočim se marsikaj obljubi, a le malo se izpolni. Nesrečnemu Viktorju je bila že pred povrat-kom od vojakov odpovedana soba, ki bi mu bila zdaj edina vez na rojstno vas. Vest o odpovedi je njegovo gorje še povečala. nesrečni Viktor je obupal in si sam vzel življenje v vodi. Tako si je zdaj priboril sobo, kjer bo imel večen počitek in bo pozabil na vse skrbi in bridkosti sveta.
Ljudje ugibajo, kako je bilo mogoče, da ni pri naboru nihče opozoril komisije na duševno zaostalost siromaka. Tako je bil fant potrjen in je služil vojake v svoje m svojih inštruktorjev mučenje. Dobri ljudje v Vevčah bodo tragično izumrlo, priljubljeno Zajčevo rodbino ohranili vedno v lepem spominu.

Najboljša komedija z ansamblom najboljših igralcev
Charlotte Susa — Hans Moser — Georg Aleksander — Paul Morgan \Verner Fiitterer
Knplfmi


Po odrski komediji »Zadeva Kaiser«.
Predstave ob %8 ln %10 zvečer
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
Utopljenec sredi Ljubljane
Ljubljana, 23. junija.
Opoldne se je jela zbirati na Zmajskem mostu množica ljudi, ki so strmeli v vodo, v kateri je bil neki pasam.t opazil nekaj nenavadnega. Sprva je menil, da vidi v skaljeni, smrdljivi Ljubljanici samo sveženj obleke, naenkrat pa je opazil pod gladino goste vode tudi glavo utopljenca. Opozoril je stražnika, ki je o zadevi obvestil policijsko upravo in reševalno postajo. Reševalci so nemudoma prihiteli na breg, a so takoj uvideli, da gre za mrliča. Pri dviganju neznanca iz vode se je izkazalo, da je že močno načet in da je ležal v vodi najbrže že več dni, kar je ugotovil tudi policijski zdravnik dr. Avramovič.
Utopljenec je star okrog 33 let, srednje postave, dolgih kostanjevih las, oblečen v črn suknjič, enak telovnik in sive. črtaste hlače, obut pa v črne čevlje na zadrgo. Pri njem niso našli razen žepnega nožiča in 80 Din v desetakih nikakih dokumentov.
Popoldne sta se zglasila na policiji Jakob Borle, hlapec pri prevozniku Rojcu na Tržaški cesti in Anton Kovačič, hlapec pri prevozniku Turku. Spoznala sta v utopljencu Ivana Kraševca, ki je bil hlapec pri Rojou. Kraševec je bil zadnje čase precej depriimiran in je prav gotovo šel prostovoljno v vodo. Truplo ie bilo prepeljano v mrtvašnico pri Sv. Krištofu.
Tatici pred sodiščem
Ljubljana, 23. junija.
Porotna dvorana ljubljanskega sodišča je zopet enkrat oživela. Razprava proti devetim poldoraslim fantom, — 3 mlajši mladoletniki, — zaradi cele vrste tatvin, ki so jih v zadnjih 2 letih izvrševali po Ljubljani in postali pravcati strah, dokler jih ni izsledilo »oko«. Vlamljali so pri oknih in vratih z vetrihi, na razne načine, očita se ijm tudi, da so nekateri iztrga-vali ženskam ročne torbice. Obtožnica očita fantom skupaj 105 tatinskih dejanj na Škodo 68 trgovcev in obrtnikov in za-
Naval krvi, tesnoba srca, zasoplenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje, opravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefo ve« gren-čice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri zagat en ju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
kteva stroge kazni zaradi Lat v m m ▼lomov, izvršenih v družbi, za mladoletnike
zahteva poboljševalnico.
Sodišče: sos. Kralj, dr. Kobe, dr. Štrukelj, branilci dr. Spiller-Muvs, dr. Knaflič, dr. Kobal dr. Jelenec. dr. Klepec, dr. Kao-dare Fran, dr. Kandare Albin, dr. Gruden Čujeta se v glavnem le glasova g. predsednika in pa tožilca g dr. Lučovnika. Izjave oškodovancev se čitajo. Obtoženci so kradli, kar jim je prišlo pod roko. vetrihe. stare gumbe, čokolado, sardine in druge jestvine, oblačilne predmete, obutev, motorčke. Eden med njimi ni hotel vzdržati kot vajenec, »ker je dolgočasno«. Ta je bi šef družbe. — Otroci, brez nadzorstva so doraščali. na poti v kriminal Morda se še kdaj znajdejo, eden ali drugi morda ne več. »Mati ni mogla dela ni.« — je refren. Med poslušalci matere, sorodniki. Beda, trud, nesreča, sramota in trepetajoča skrb, da bi pravica ne bila prehuda, premalo človeška. Žalostna slika, kako naši ljudje žive na dnu.
Obtoženci večino dejanj priznavajo, nekateri zvračajo krivdo na tovariše, eden ihti, drugi skesano obljublja »nikoli več«. Obrazi nesrečnih mladeničev niso zločin ski. preje simpatični. Škoda za dečke. Ali bosta zapor ali poboljševalnica napravila iz njih boljše ljudi? Tu je eden najtežjih problemov kriminalne justice, in ne več justice. — Razprava, vsebinsko nezanimiva, socialno pretresljiva, je monotono trajala do večera. Sodba se razglasi jutri ob desetih. Nato bodo zarožljali ključi in devet obtožencev, devet rodbin bo na novo pred vprašanjem: »Kaj sedaj?«
Smrt ponesrečenca
Celje, 23. junija.
Poročali smo, da je prišel v ponedeljek 20. t. m. zjutraj na nepojasnjen način pod jutranji ljubljanski osebni vlak na progi med Zidanim mostom in Rimskimi toplicami 251etni brezposelni delavec Vinko Novak, doma iz Ambrusa pri Novem mestu. Kolesa so mu odrezala levo roko v nadlehti, obenem pa je dobil ponesrečenec hude poškodbe po glavi in ostalem telesu.
Kmalu so ga našli železniški uslužbenci, ki so ga prenesli k zdravniku, z dopol danskim osebnim vlakom pa so ga odpeljali v celjsko javno bolnico, kjer so mu zdravniki poizkušali rešiti življenje, toda zaman. Nesrečnik je davi podlegel hudim poškodbam.
Velik vlom pri Ptuju
Zgornji Velovlek, 23. junija.
Nedavno je bilo vlomljeno skozi zamreženo okno v spalno sobo posestnika Janeza Družoviča in njegove žene Neže v Zgornjem Velovleku. Zakonca sobe nista uporabljala, p3Č pa sta imela omare v sobi dobro založene z obleko in perilom. Vlomilec, morda jih je bilo tudi več. se je najprej spravil na reči Janeza Družoviča, kateremu ie odnesel več oblek, čevlje, klobuke, perilo, srebrno uro z verižico in 343 Din gotovine. Neži Družovičevi pa je tat vzel več volnenih oblek, svilenih naglavnih robcev, bluz. namiznih prtov, posteljnine, perila in čevljev. Poleg tega so odnesli vlomilci za popotnico še 10 kg mesa.
Okoli hiše so se po vlomu poznali sledovi čevljev nekega moškega in neke žen-pike. Osumljena, da sta izvršila vlom. sta bila neki poljski delavec in niegova ljubica. Pri hišni preiskavi pri niiiu ukradenega blaga niso našli. Orožništvo vrši nadaljnje poizvedbe.
Neprestani požari okrog Gornje Radgone
Gornja Radgona. 23. jitrnja.
Kormj teden dni je minilo od upepelit-ve velikega Bračičevega mlina o»b Muri, že je v noči od torka na sredo nastal zopet večji požar, ki je v teku osmih dni že četrti v tukajšnjem okolišu. Plat zvona v cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni in sirena lokomotive na r>ostaji v avstrijski Radgoni sta ob polnočni uri zbudila prestrašeno prebivalstvo. Na periferiji trga ie iz gostega dima švigal velik plamen. Žrtev ognja je postalo gospodarsko poslopje posestnika Osojnika, po domače Fogaša, v bližini gornjeradgonskih občinskih opekarn. Domači so zaslišali prasketam je ognja šele v času. ko je bil goreči objekt, ki je bil delno krit s slamo in delno lesen, že skoro ves v plamenih.
Prebivalstvo je hitelo na kraj nesreče, da pomaga rešiti, kar je sploh bilo še mogoče rešiti. Trški gasilci so bili hitro zbrani na kraju nesreče. Za nitmi so prispeli tudi gasilci iz avstrijske Radgone. Gašenje je bilo zelo težavno, ker so bili vsi
Junijski zvezek
»Ljubljanskega Zvona"
V	pravkar izišlem junijskem zvezku >Ljubljanskega Z von a < so objavljeni sledeči
prispevki:
Dr. Vladimir Bartol je zaključil svoj esej »Med človekom in Bogom«, ki se bavi z fioethejevo ljubeznijo do Lili in osvetljuje pa tem primeru demonične globine Goethejev« duševnosti.
Novela Louisa Adamiča »Človek z dušo<. ki ie v tej ^številki zaključena, nam daje nov vpogled v življenje naših ameriških izseljencev in posebej še v pripovedniške odlike tega ameriškega pisatelja slovenske krvi.
Nadaljnji leposlovni prispevek je poglavje romana »Vojna«. ki ga piše Ferdo Kozak. Po tem odlomku sodeg, se nam obeta velikopoteznejše zasfiovani slovenski vojni roman.
Američan V. F. Calv^rton iz Nevrvorka ]e napisal za LZ esej »Ameriški fenomen«, ki v njem preinotriva književno delo Sinclaira
Lewisa.
Mladi novelist Tvo Grahor se je oglasil z novelo »Sveta Marina«, ki pa se bo nadaljevala.
Liriko zastopa v tej številki Zdravko Ocvirk, ki je prispeval tri pesmi.
Nadaljuje se Bradačev prevod Evripidove satirske drame »Kiklop«.
V	Obzorniku je četrto »Pismo z Montpar-nassea«, ki jih piše pesnik in kritik Anton Oevirk. Med Književnimi poročili najdeš Vidmarjevo oceno Finžgarjevega romana »Pod svobodnim solncem«, Košakove referate o nekaterih novih srbskohrvaških knji-
pregled
gah, dr. Borisa Furlana poročilo o razpravi
dr. Josipa Wilfana >Die Organisierung der Volksgemeinsohaft« in Košakovo oceno Lov-renčičevega »Tihega življenja«. V Pregledih je izšlo Kogojevo poročilo o ljubljanskih koncertih, zaključujejo pa Številko dopisi uredništvu. (Odmevi ocene Koledarja CMD in članka Milene Mohoričeve o ženskih listih.)
»Ljubljanski Zvon« m naroča pri npravi v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 3. Stane 120 Din na leto.
Ljubljančanka Ellen Httte na berlinskem odru
Berlin, v juniju.
V »Theater in der Behrenstrasse« so igrali najnovejšo premijero, grotesko »Der Tief-stapler« v režiji znamenitega igralca, direktorja Ralpha Arturja Robertsa, ki ga Ljubljana pozna iz zvočnih filmov. Glavno ulocro je igrala gdč. Ellen Hille, naša nadarjena rojakinja, ki si je to pot priigrala, pripela in priplesala simpatije berlinskega občinstva in doživela ogromen uspeh — Gdč. Hille igra damo, ki je bila nekoč znamenita plesalka v Budimpešti in na Balkanu, torej tudi v Jugoslaviji; krene k neki ženito-vanjski posredovalki, ki na? jo na kakršenkoli način poroči s kakšnim grofom. Posredovalka jo predstavlja kot svojo bogato nečakinjo iz Amerike. Obe pa padeta v pest preveianim sleparjem, ki plesalko osi "parijo za dobršen del njenega premoženja. Iz fine dame se plesalka na mah izpremeni v divje in razdraženo južnjaško dekle, ki energično
zahteva svoi denar. Končno se vendar najde grof, ki jo je bil že pred leti oboževal, spozna jo ter prosi, naj zapoje in zapleše »šla-ger« o bananah, s katerim je imela tako velike uspehe. Ona stori to tako vehement-no, da jo grof takoj zaprosi za roko.
Gdč. Hille, ki je še dan prej nastopila v že 180 krat igrani komediji »Der Mann mit den grauen Schlafen«. ie izpolnila to pot vse nade berlinske kritike, ki je v nji spoznala izreden talent in živahen kipeči humor. Interesantno je, da se je ta mlada igralka razvijala od uloge do uloge; niti v eni ulogi ni zastala, vsaka njena nova uloga je očitno kazala napredek in razvoj. V ulogi plesalke nas je vprav presenetila s svojim velikim znanjem. Njen neugnan južnjaški temperament je vse boli užigal publiko, tako da je za vsak njen odhod z odra aplavdi-rala.
Zanimivo je. da p je režija predpisala nekoliko slovenskih stavkov, ki jih je gdč. Hille seveda kaj rada unesla v uiogo ter jih tudi z zanosom in ponosom govorila. Publika je te slovenske stavke sprejela z promo-vitim ploskanjem: peščice Srbov in Slovencev, ki so bili med gledalci, pa se je polastilo začudenje, ko je nenadno zadonela z nemškega odra slovenska beseda. Višek pa je vsekakor dosegla v Tli. dejanju, kjer poje in pleše pesem o bananah; pela je cčlo pesem v slovenskem prevodu, in sicer tako ognievito in lepo. da jo je vzhičena nublikn nagradila s frenetičnim aplavzom ter burno zahtevala ponovitve.
Vsa pojava gdč. HiPe. ki izžareva kipe-čo mladost, zdrav prisrčen slovenski humor, krasne toalete, dobra in izredno okusna režija. so doprinesti, da je komad doživel pri publiki in kritiki o^omen usneh. Raloh Ar-tur Roberts, gdč. Hille in ostali igralci so bili nad 15 krat klican? pred zastor. Časopis »Berliner Zeituna am Mittag« je razen kri"
tike, ki je za gdč. Hille izredno laskava, v petek 3. junija priobčil tudi karikaturo gdč. Hille, ki je zelo posrečena! V ostalem so pa vsi berlinski listi priobčili za gdč. Hille laskave kritike; v nekaterih je izšla tud> njena slika.	M. K.
Nova drama o celjskih grofih. Kakor izvemo, je gledališka uprava pravkar sprejela
v uprizoritev dramo »Celjski grofje«, ki jo je spisal ležiser in književnik Bratko Kreft. Dra ma se bo uprizorila v prihodnji sezoni.
»Zvonček« je zaključil 33. letnik z deseto številko, ki ie priobčila prispevke dr. V. Koruna, dr. Romana Savnika. Vinka Biten-ca. H- Fr. Zbašnika. Julija Nardina. E. Gang-la, D. Gorinška. Mariie Grošljeve, dr. Fr. Zbašnika. G. Strniše, F. t>ssendowskega in dr. »Zvonček« ureja dr Pavel Karlin.
Paul Morand, priljubljeni in tudi pri nas znani francoski potopisec. je pravkar izdal novo knjigo »Air Tndien«, ki opisuje pokrajino m prebivalstvo visokih And v Ameriki.
25Ietnica smrti Silvi}* Strahimira Kranj-čeviča, enega največjih ju-goslovenskih pesnikov, bo prihodnje leto. Hrv. kulturno društvo »Napredak« v Sarajevu je pravkar napovedalo, da bo ob tej priliki izdalo zbrane spise S. S Kranjčeviča.
Dr. Ivo Krbek: Upravno pravo. II. V založbi Jugoslov. naklad, d. d. »Obnova« je pravkar izšel drugi del »Upravnega prava«. k? ga je spisal profesor zagrebškega vseučilišča dr Tvo Krbek. Pisec v tej obsežni knjigi izčrpno obravnava unravno organizacijo in se prav tako temeljito zaustavlja tudi ori uradniškem pravu. Knjiga, ki je zaključena celota, bo dobro rabila teoriji in praksi. Stane po pošti Din 108.50. Naroča se tudi preko »Tiskovne zadruge« v Ljubljani.
Sedaj fe skrajni čas. da vzamete Aspirin-tablete.
Proti prehlada, revmatizma ia bolečinam
Aspirin tablete
pristao samo v originalnih omotih,
•Odobreno od Ministarsfva Sociialn« pofl-tilce i oarodnoj) zdravlja S. Br. 6104 od 16. S. 1932.
bližnji studenci kmalu izpraznjeni in so morali poiskati vodo iz stare struge reke Mure, oddaljene okrog 500 m. S požrtvovalnim delom je gasilcem naposled uspelo lokalizirati požar in obvarovati stanovanjsko hišo, ki je bila prizidana gospodarskemu poslopju. Rešena je bila sicer vsa živina, pač pa je zgorelo vse seno, vozovi in gospodarsko orodje. Kako je nastal požar, se ne ve.
Prejšnji dan, 21. t. m., je proti večera prav tako na nepojasnjen način nastal požar v viničarski shrambi Franca Kolarja, po domače Peskošaka, na Janževem vrhu pri Gornji Radgoni. Vse tamkaj shranjeno kolje in orodje za obdelovanje vinograda je bilo s stavbo vred upepeljeno.
V noči na soboto 18. t. m. je zgorelo gospodarsko poslopje Ivana Žokša v Herco-govščaku pri Gornji Radgoni. LTspelo jo rešiti živino, med tem ko sta letošnji pridelek krme in del orodja bila uničena
Bratca je nevarno obstrefil
Sp. Laže pri Poljčanah, 23. junija
V	Spodnjih Lažah pri Poljčanah se je pri posestniku Korošcu zgodila v ponedeljek huda nesreča. 15letni sin Alojz je z navadno pištolo po neprevidnosti nevarno obstrelil mlajšega bratca 9!etnega Ivančka. Oče in mati sta bila tistega jutra z doma po opravkih, zato tudi Ivanček in šel v šolo. Brat Alojz je pred dnevi prinesel domov neko staro pištolo, ki jo je kupil od pastirja Sitarja. Oče mu je, kajpak, nevarno reč takoj odvzel in jo skril. Omenjenega dne pa je Alojz pištolo, na katero je neprestano mislil, iztaknil, sedel ,na hišni prag in jo začel basati, kakor je to videl pri pastirju, s smodnikom in zdrobljenimi žeblji. Otroci so ga pri tem poslu seveda radovedno ogledovali.
Nenadno pa se je pištola sprožila m vsa zmes je udarila v obraz malega Ivainčka, da je fantek v hudih bolečinah nezavesten obležal. Zadet je bil naravnost pod oko. Po ogledu tukajšnjega zdravnika dir. Hro-novskega je bil nesrečni otrok z razmesarjenim obrazom v torek z dopoldanskim .vlakom prepeljan v bolnico. Hudo je bil žalosten že prileten oče, ko je držal v naročju nezavestnega sina
Starejši brat, ki je zakrivil nesrečo, j« takoj po dogodku pobegnil
Tri hude nesreče
Guštanj, 23. junija
Te dni se Je dogodila v Tolstem vri>u huda nesreča. Kmetski sin Štefan žaže, star 24 let, je šel z voli v gozd po smrekove veje. Ko je vozil obilno naložen voz, je na nekem strmem klancu popustila zavora. Sunek je vrgel fanta, ki je korakal pred voli, pod voz in koiesa so mu šla preko prs in trebuha. Fant je obležal na tleh nezavesten z nevarnimi notranjimi poškodbami. Ko sta vola pripeljala voz sama domov, so domači v hudi slutnji šli iskat sina. Prepeljali so ga v bolnico v S loven j-gradcu.
Trgovski pomočnik g. Zupane, uslužben pri trgovcu Samcu v Guštanju, je dobil poklic v vojake. Pred odhodom k vojakom ja žagal doma v Doliču, kjer imajo njegovi starši veliko posestvo, trgovino in žago, bukova polena na cirkularki. Ko je že raz-žagal več sežnjev, mu je na trdi grči spod-neslo poleno in cirkularka mu je odrezala na roki tri prste in še raztrgala vso dlan.
V	nedeljo se je pripetila na cesti v bližini Marenberga huda nesreča. Neki moto-ciklist s prikolico iz Avstrije je vozil popolnoma pravilno, ko se je pripeljal s kolesom nasproti neki hlapec iz Vuhreda in se zaletel v motor. Hlapca je vrglo na kup gramoza ob cesti, kjer je obležal z zlomljeno nogo, dočim si je sovozačica na prikolici izbila zob od sunka. Motor je močno poškodovan. Nesreča je nastala po neprevidnosti hlapca, ker se ni znal voziti a kolesom! Ponesrečenega hlapca so prepeljali v bolnico.
Vzdr&unt j*
/cA. nz dotuhuhoor..:'
pove VVilhelm Busch. —- Časi se spreminjajo. Znanost ter tehnika sta nam v marsičem napravili vzdržnost v veselje. Na pr. pri kavi. Čeprav se moramo vzdržati kofeina zaradi njegovih dražijivih učinkov na srce in živce, smerno vendarle piti pristno, krasno kavo, — namreč kofeina prosto kavo Hag. Kava Hag je zajamčeno neškodljiva in nudi največji užitek. Ako hočete prizanašati svojemu zdravju, izberite si po pametnem prevdarku kavo Hag! Vsaka dobra trgovina z živili jo ima; tudi v hotel« in kavarni se na željo servira,
ače vesti
♦	Podban dravske banovine g. dr. Pfrk-majer danes ne bo sprejemal strank, ker bo službeno zadržan.
♦	Izlet naših in čsl. avtomobilistov v Prago. Ob priliki letošnjega vsesokolskega zleta v Prago priredi Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije izlet v ČSR, za katerega je prijavljenih že 50 vozil. Izletniki se sesrtanejo, razon članov sekcij Som-b^.ra im Subotice, ki se priključijo šele na Dunaju, v Mariboru, od koder odrinejo skupno 1. julija zjutraj. Vožnja v Prago se bo izvršila v 4 etapah od Maribora dalje: Dunaj (276 km), Budejovice (190 km) Mar. Lažni (207 km) in od tod v Prago (240 km), kamor prispejo 4. julija zvečer. Skupni povratek bo 7. julija do Bratislave (268 km),wer se izvrši razhod in povratek p<> poljub- pot! domov. Oficijetaa proga je dolga lisi km. Avtoklub ČSR priredil zletno zvezdnato vožnjo v Prago, ki se bo klasificirala in mora teti izvršena do 3. julija. Že dozdaj je tekmo absoiviralo S4 rno-tociklistov in 6 avtomobilistov, dan za dnem pa prihajajo nadaljnji konkurenti. Prt sekretarijatu Avtokluba ČSR v Pragi posluje za ča.sa zleta posebna informačna pisarna, kjer izletniki dobijo vse potrebne informacije g!ode na zletne slavnosti. ga-ražiranje, stanovanje, popravila vozil in
stanje cest.
♦	Tečaji za šolsko vrtnarstvo. Na toici-jativo banovinskega šolskega odbora se bodo vršili v letošnjih šolskih počitnicah po posameznih srez i h dvodnevni Ln tridnevni tečaji za šolsko vrtnarstvo, da dobi naše učiteljstvo primerna navodila za pospeševanje vrtnarstva na deželi. Učitelja se bodo prijavljali v šolskovrtnarske tečaje
do 15. julija.
♦	Izdaja odpustnlc na osnovnih šolah.
Ker zakon o narodnih šolah ne pozna odpustni c, se dela na izdaji tiskovine, ki bo po vsem ustrezala zakonitim predpisom. Prizadetim učencem bodo izdala šolska upraviteljstva začasna potrdila o dovršeni osnovni šoli, ki jih bodo dotičniki vrnili, ko prejmejo pravilna izpričevala.
» Opozorilo turistom kolesarjem, ki se vozijo v Kamniško Bistrico. Prejeli smo: V -vino češče se dogaja, da se vozijo izletniki v Kamniško Bistrico s kolesi po turistovski poti. Ker je ta pot izvedena v mnosrih in precej velikih ovinkih, je kolesarjenje po pešpoti nevarno tako za pešce kakor "tudi za kolesarje same. Le čuditi se je, da se ni že zgodila kaka večja nesreča, zlasti ob nedeljah in praznikih, ko je pro-met na tej pot,i izredno živahen. Meščanska korporaelja je sicer že postavila desko S svarilnim napisom, da je kolesarjema© P° tu.rtstovs.ki poti prepovedano, vendar se nifcdo ne br.iiga za to prepoved to kolesarski izletniki se množe od nedelje do nedelje Da se obvarujejo vsaj izletniki pese. nadlegovanja po mnogoštevilnih kolesarjih bo meščanska kerporar-ija v Kamniku odločno zabranila vožnjo s kolesi v Kamniško Bistrico. Za zdaj je dovoljena vožnja s kolesi samo do Konjske; tam bodo morali kolesarji pustit: svoja kolesa, ako hočejo nn-vrej v Bistrico. Ta m-epovod velja od nedelje 25. t. m., na kar opozarjamo turist e-bolesarje.
* Odprte in oskrbovane so naslednja koče in dcrjovi: v Triglavskem gorovju: Aljažev dom v Vratih, Staničeva koča od <>S t. m daJ«») in Vodnikova koča (od 26. t ml: v Karavankah: Spodnja to Kadil-nlkova koča na Golici, Valvasorjeva koča pod Stolom, Prešernova koča na Stoto m Dom na Kofcah; v Kamniških planinah: Cojzova koča na Kokrškem sedrtu, kočama Kamniškem sedlu, koča na Veliki Planini, Dom na Krvavcu, Dom v Kamniški Bistrici to češka koča (stalno odprta in oskrbovalna); Triglavski dom na Kredarici (od
25.	t rn. stalno odprt in oskrbovan), Orožnova in Ma.toarjeva koča na črni prsti (stalno), Erjavčeva koča na Vršiču (stalno), Krekova koča na Ratitovcu (od
26.	t. m. stalno), Novozgrajena koča na Ljubniku pri škofji Loki, Vilfamova koča na Bogunjščici, Planinski dom na Mirni gori. novozgrajena postojanka na Sv. Gori, Koča na Sv. Planini, novozgrajeni dom na .Mrzlici, vse koče na Pohorju, Celjska ikoča nad Celjem, Plskernikova in Tilerjeva koča v Logarski dolini, Frischaufov dom na OkTešljn, novozgrajeni Planinski dom v Logarski dolini, Mozirska koča na Mozirski planini. Uleftova koča na Peci, Planinski dom na Lisci, Kocbekov dom na Koro-šfci to planinska restavracija na Boču. Koča prt Triglavskih jezerih (od 25. t. m. stalno) to Aleksandrov dom (od 26. t. m. da.lje).
♦	Slovenska Matica naznanja, da se bo ▼ nedeljo 3. julija odkrila slovenskemu pisatelju Josipu Marnn ob stoletnici njegovega rojstva spominska plošča v š tangi, niegovera rojstnem kraju. Vabijo se njegov' učenci, slovenski književniki to dru-sro občinstvo, da se udeleže slavnosti. Odhod iz Ljubljane z jutranjim vlakom ob 7.1 S. v Litijo, dalje pa peš.
♦	25 letnica mature na sušašk| gimnazij! Vabimo tovariše, s katerimi smo se pred 25 leti raz s tali na Sušaku, da pridejo 6. julija v Zasrreb na proslavo 25 letnice mature. Potrebne informacije za program prosi'a-ve daje to sprejema prijave dr. Mlad en Hofer, Daruvar.
♦	Kolavdacija dveh cest v višnjegorskem okraju. Danes ob 8. se bo vršila kolavdacija do sedaj izvršenih del na cestni zgradbi Višnja gora-Polica. katere se udeleže za-
Vre*^!isko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
številke za označbo kraja pomenijo: 1, čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzina vetra. 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8 padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo.
23. junija
Ljubljana 7, 762.4, 10.8, 80, NF2 10, 32.5, dež- Ljubljana 13, 762.6, 12.4, 80, NI. 10, -dež- Maribor 7, 761.9. 11.0, 90, NW4, 10, 8 0 'dež; Zagreb 7. 761.6, 14.0. 80, N4, 10. 1.0 dež; Beograd 7, 759.7, 16.0, 80, NNW2, 10, 2.0. dež; Skonlje 7, 759.9. 21.0, 40, NE1, jasno, —, —; Split 7, 758.8, 21.0, 70, mirno, 7, —; Kumbor 7, 755.5, 21.0, 80, E4, 9, —, Rab 7, 760.1, 17.0, 90, mimo, 7, 4.0, dež.
Temperatura: Ljuibljama 21.4, 9.8; Maribor 19.4, 11.0'; Zagreb 22.0, 13.0; Beograd 31.0, 16.0; Skoplje 35.0, 11.0; Split 27.0, 19.0 Kumibor —. 19.0; Rab _, 14.0.
Solnce vzhaja ob 4.13, zahaja ob 19.51. Luna vzhaja ob 23.21, zahaja ob 9.23.
stopnika banske uprave gg. inž. Karel Orel in inž. Ciril Pire, predstavniki cestnega odbora, graditelji in drugi. Komisija se bo sestala v Gorenjem Brezovem. Popoldne bo kolavdirala cestno zgradbo Radohova vas-Sela pri šuimberku in se bo sestala v ta namen ob 15. pri vasi ZagorioL
♦	Razstavni odbor Jugoslovenske kinološke zveze v Ljubljani sporoča, da je na prošnjo Slovenskega lovskega društva preložila razstavo čistorejn.ih psov vseh pasem na dan 8. septembra, ker proslavi Slovensko lovsko društvo tedaj tudi 25 letnico svojega obstoja. Proslava 251etnice S L D je za našo kinologijo tako važen moment, da se te proslave moramo udeležiti vsi kinologi. Vse prijavnice psov smo sprejeli ter ostanejo v veljavi za prireditev razstave 8. septembra.
♦	Nov grob. Po daljši bolezni je preminil v 6S. letu starosti g. Franc Mencinger, ključavničar KID na Savi. Pokojnik ki je služboval polnih 56 let pri enem in istem gospodarju, je bal pristna bohinjska korenina, dober človek in vesel mož. Bil je delavec stare bohinjske garde, ki je prišla pred 40 leti iz bohinjskih železarn na Jesenice. Bil je orjak po postavi in prej nikoli bolan, dokler ga ni pred tedni napadla zavratna bolezen to mu pretrgala nit življenja. Pogreb pokojnika bo danes ob pol 18. Bodi mu ohranjen lep spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Denarni zavodi v dravski banovini na praznik 28. t. m. (Vidov dan) ne poslujejo. Društvo bančnih zavodov v drav. banovini
♦	Novo avtobusno podjetje za prevažanje potnikov Pepi Goričan je prtčelo obratovati na prosi Tržič-Kra/nj-Ljubljana in vzdržuje redne zveze po dvakrat na dan z Ljubljano in obratno. Zjutraj odhaja avtobus v Ljubljano ob 7., popoldne pa ob pod 2. Vrača pa se iz Ljubljane ob pol 12. in ob pol 18. izpred Figovca. Vožnja traja l1/« ure. Vozovi so udobni in imajo po 24 sedežev. Podjetje priporočamo.
♦	Ulcinj moderno kopališče. Po vesteh iz Beograda je ministrstvo za notranje zadeve odobrilo pravila novo ustanovljenega društva »Ulciinj«, ki si je stavilo nalogo, da uredi Ulcinj, kot veliko moderno kopališče. Ulcinj naj dofbi moderno kopališče, moderne hotele im dobre ceste, ki bodo Ulcinj vezale s Kotorom in Cettojem.
♦	Nenavaden prirodni pojav opažajo že nekoliko večerov v Brodu ob Savi. Na vzhodni strani Save, za nizkimi bosanskimi hribi se vsak večer ob devetih prikaže velika mesečna krogla, ki tako rekoč gori v intenzivnem rdečerumenem plamenu, v velikem krogu zastrta s karmiinsko-rdečo svetlobo. Či/m višje se dviga mesec, tembolj se stolp ognja na Savi povečava, ter je videti kakor ognjena kača v dolgosti več sto metrov proti Brodu. Ta redka prikazen traja približno po četrt ure.
Število gostov v radio termalnem kopališču Laško je vsaki dan večje.
♦	Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodišče v Rogatcu je prepovedalo Oberske-mu Štefanu iz Spodnjega Sečova zahajati v krčme za dobo dveh let (od 12. t. m. do 12. junija 1934).
♦	Vlom. Nedavno se je neznan tat splazil v zaklenjeno stanovanje vtoičarke Marije Jan žekovičeve v Strelcih pri Slon iih to ji ukradel več parov čevljev, razno obleko več naglavnih robcev in drruge predmete. Razen tega je tat pobasal tudi hrar milno knjižico z majhno vlogo. Hranilnica, v kateri je denar naložen, je bila pravočasno obveščena o tatvini.
♦	Mačehi je preklal glavo. V slavonskem Nuštru se je v hiši Josipa Modriča odigrala grozna rodbinska drama. Med Modrice v im sinom in mačeho Heleno je večkrat prišlo do prepira Prepiri so 'se dogajali tudii se potem, ko se je Josip oženil, Pretekli torek je žena Josipova šla na vrt, da nabere graha za kosilo. Mačeha pa ji tega ni dovolila. Med ženskama je nastal prepir. V tem kritičnem momentu je prišel na vrt tudi mladi Josip, ki je v afektu napadel mačeho to ji s sekiro preklal glavo. Mačeha je ostala na mestu mrtva, Josip pa se je sam prijavili orožnikom.
♦	Svojo ženo umoril zaradi nezvestobe. V Beogradu se je v noči od ponedeljka na torek odigrala krvava rodbinska tragedija. Trgovec Atanazij' Jovamovič je svojo ženo Marico s kuhinjskim nožem zaklal. Smrt je nastopila v najkrajšem času. Jo-vanovič je pri zasliševanju izjavil, da se je prepriča-l o nezvestobi svoje žene in da tega ni mogel prenašati. Po izvršenem zločinu se je Jovanovič sam javil policiji.
♦	Bloke - Nova vas pri Rakeku, domovina prvih smučarjev 750 m nad morjem, prekrasna šumov i ta okolica, gorski z,rak, sončne konelji, romantični izleti v Križno jamo, Cerkniško jezero itd. Za preskrbo gostov skrbe prvovrstne gostilne po najnižja h conah. Zveze od železniške postaje Rakek in Velike I>ašče vsak dan direktno pa avtobusna zveza z Ljubljano, lepa romantična cesta čez Turjak in Vel. Lašče, za avto to motorske izlete. Brezplačne informacije daje Tujsko-prometno društvo za Notranjsko, Nova vas pri Rakeku.
♦	Tovarna Jos. Reicb sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izdelavo.
Iz Lftfbljaite
u_ Prisrčen poslovilni večer. V sredo zvečer so se naši športniki poslovili od svojega dolgoletnega sodelavca g. polkovnika Miloša Ožegovlča. V restavracijski dvorani »Zvezde« se je zbralo veliko število športnih delavcev, zJasti odbornikov JZSS in SK Ilirije ter članov smuške sekcije Ilirije. Poslovilne besede so spregovorili v imenu JZSS podpredsednik dT. Ciril PavMm, za SK Ilirijo podpredsednik dr. Stanko Lapajne, za zvezo jugosl. planinskih društev to SPD predsednik dr. Jože Pretnar, v imenu odbornikov JZSS generalni tajnik Joso Goreč, za Smučarski klub »Ljubljano« in LZSP Ante Gmidovec, za ŽSK Hermes Dolimar ter univ. profesor dr. Jesenko. Polkovniku Ožegovičm je JZSS izročil v prizmam je zaslug svoj znak, Ilirija mu je podarila umetniško sliko svojega smučarskega doma v Planici s podpisi vseh prisotnih, Joso Goreč pa v imenu odbornikov krasen bronasti relief Triglava. Polkovnik Ožegovič se je vidno ganjen zahvalil im zatrjeval, da ne bo nikdar pozabil
*iitns aH pi cutfi cujeiif. nem želodcu, zgtgi. pri početnem 4xru v želodcu »ara pomor«
Dobiva t« » »«ch lekeroah.
OdsbrtM ad Mh. sac podite n tur. rdrarls S. U 2009 8. a 1932.
svojega bivanja med brati Slovenci. Sledili 6o še nekateri h umori stični govori, ki so posebno prisrčno obeležili iskreno tovarištvo, ki je vladalo med športniki in polkovnikom Ožegovičem.
u_ Spored današnjega koncerta absol-ventov ljubljanskega državnega konservatorija 1.) Cesar Franck: Variations sym-phoniques Igra na klavirju Lipovšek Marijan, absolvent srednje šole prof. Janka Ravnika. Spremlja orkester državnega konservatorija pod vodstvom Miillerja Gustava. 2.) Lajovic A.: »Bujni vetrj v polju« Krek: »šum vira in zefira«, Lajovic: »Pesem o tkalcu«, poje Marčec-Olup Mara, absolventka srednje šole solopetja ravnatelja Hubada. Orkestralno spremljavo je priredil L. M škerjanc, spremlja konservatorij-ski orkester pod vodstvom Vinka šušterši-ča. 3.) dr. švara: »šivilja«, Janko Ravnik: »V razkošni sreči«. Poje Milena Verbič, absolventka visoke šole oddelka za solopet-je prof. Vande Wistinghausnove. Spremlja konservatorijskl orkester pod vodstvom šuštenšiča Vinka, orkestralno spremiieva-nje priredil L. M. škerjanc. 4.) Beethoven: Violinski koncert on. 61. -Igra šušteršič Vinko, absolvent visoke šole violinskega oddelka prof Jana šlaisa. Spremlja orkester državnega konservatorija pod vodstvom g. Lipovška Marijana. Dirigenti orkestra so vsi iz dirigentske šole prof. L. M. škerjamea. Produkcija bo izredno tote-resantna, poisa.meiz.ne točke so izvrstno na-študirame, umetniški usneh koncerta je absolutno zasiguran. Sedeži od 4—10 I>in to stojišča po 2 Dto so v predprodaji v Matični knjigarni, kjer ee dobi tudi podrobni spored.
u_ Prihod ameriških Izletnikov v LJubljano. Danes ob 8.50 prispe z jeseniškim brzov laikom v Ljubljano večje število naših ameriških rojakov izseljencev, da obiščejo svoje domove in sorodnike in se spoznajo s prilikami to razmerami v državi Brez dvoma so taki teleti veliko propagandno sredstvo za državo. Narodni izsedienišM odbor naproša občinstvo, naj se po možnosti udeleži sprejema in pozidrava na kolodvoru.
u_ Društvo »Treznost« javlja vsem svojim članom, da se bo v soboto 25. t. m. cxb 8. uri zvečer vršila seja v Narodni kavarni. Posebno opozarjamo na to sejo vse one, ki se nameravajo udeležiti ebsttoemt-skega kongresa na Cetinju, ki se bo vršil 4. julija. Vožnja je četrtinska po železnici in polovična po morju. Za vseodlbornike je seja strogo obvezna!
u— Klub jugoslovenskih primorskih akademikov opozarja vse tovariše na klubov o objavo, ki je na deski na univerzi. V lastnem interesu ne odlašajte!
u— Vse, ki so fotografirali momente naše kmečke slavnosti v nedeljo 12. t. m. prosimo, da pošljejo po 1 kopijo na spodnji naslov ter navedejo svoj naslov to zahteve za odkup negativa, Zveza kmetskih fantov in deklet, Pražakotva 8-L
ZAKAJ?
Ker je to zdravilišče gotovo najučinkovitejše
U— Zveza naprednih jugoslovenskih akademskih starešin v Ljubljani bo imela sestanek drevi ob 20. v restavraciji »Zvezdi«. Dnevni red: raizprava o resoluciji, kri jo predlaga zvezni odsek za politična vprašanja o našem današnjem položaju.
u— Prosvetno in izobraževalno društvo »Zora« v Sp. šiški priredi v nedeljo 26. t. m. izlet čez Goloivec v Škofljico. Zbirališče pred kavarno »Evropo« ob 13. — Povratek z vlakoma.
u— II. mladinska akademija »Svobode«
bo v soboto 25. t. m. ob 19. v dvorami Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Otroci od 4 do 12 let bodo deklamirali pesmi v zboru im šolo. Otroški 'govorni zbor bo izvajal Župančičeve »Kroparje« Im >Naše luči«. Mladi pevec Lado Krušič bo s spremljavo šramla »Svobode« zapel naslednje pesmi: Peruizzi-Prelovčevo »škrjančku«, Ciril Pregljevo »Moj očka ima konjiča dva« in Hubaidovo »Gorenjsko zdravico«. šramel »Svobode« bo zaigral Aramisevo »Pomladno koračnico« ,ln »Seretnatdo«. Vstopnina niizka : sedeži ipo 2 Dto, stojišča po 1 Din Prodaja vstopnic v naprej v strokovni komisiji, Miklošičeva cesta 22, palača Delavske zbornice.
u__ 12. delavski prosvetni večer priredita >Svoboda« in »Zarja« v ponedeljek 27. t m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice z zanimivim to lepim sporedom. Ta večer bo v tej sezomi zadnji prosvetni večer. Nastopili bodo solistki: sopranistki Sivčeva Josipi na in Sokova Dragica, baritonist Arnold Arčon, tercet im godiba »Zarje«, oktet »Ljubljanskega Zvona«, govorni zbor »Svobode« iz Ljubljane to Šiške to recitator Božič. Pisatelj Grahor bo predaval o delovni šoJL Večer bo lep. Ne zamudite ga!
u— Janez Krstnik na Trnovskem mostu je postavljen. Opirajoč se ob nizek križ iz tolčene bakrene pločevine, se nagiba lahno naprej in prijazno ogleduje pasante to druge, ki prihajajo gledat to posrečeno novo umetnino kiparja Nikolaja Pirnata. Učinkovito prenovljenemu mostu je močno v okras. Ko bodo urejeni še .pločniki in mostišče ter vsa okolica, se bodo tudi Trnov-čani to Krakovčami lahko postavljali, da pri prenavljanju Ljubljane niiso prikrajšani.
u— Takšnega kresovanja, kakor je letošnje, v naših krajih že dolgo ne pomnimo. Pred dvema dnevoma je sonce kakor vsako leto v severni polovici naše zemlje doseglo svoj višek iin se bo .poslej proti jeseni polagoma zopet nižalo proti obaorju. Temu primerno bi morala tudi temperatura stopnjevati svoj višek, pa je kljub nedav-
iz Donave, kg po Din 15.—
prodaja na Ribjem trgu danes svetovna eksportna tvrdka 7678
E, VAJDA, čakovec
nta vreapemskim napovedim meteorologov
ravno letos pokazala čisto nenavadne kaprice. Vsi zadnji dnevi so bili izredno hladni, včeraj zjutraj smo imeli v Ljubljani Je-dva 9 stopinj C, deževalo je vso noč in se do prvih popoldanskih ur. Lani je ob kresnem d.nevu vladal na bregovih naših rek velik žlvžav, letos pa bodo morali kopale} že še potrpeti. Kljub takemu kreso-vanju pa se bomo letos seveda že še tuda naužiili sončnega poletja
u— Počotniško kolonijo priredi v idilični Preski pri Medvodah podružnica Kola jugoslovenskih sester Moste - Sv. Peter. Lepe in zračne prostore za počitniško kolonijo je da! na razpolago g. župan šušteršič in rnu podružnica Kola izreka svojo najtoplejšo zahvalo. Opozarjamo starše, ki imajo otroke od 6. do 12. leta. ki so potrebni svežega zraka, solnca. kretanja v prosti naravi, kopanja v topli Sori in kdor zmore majhno vsoto, naj pošlje svojega malčka za 1 mesec, in sicer od 10. juliia do 10. avgusta s počitniško kolonijo mošč^n-skih Kolašic v Presko. Otroci bodo imeli obilno in izvrstno hrano in bodo pod vestnim nadzorstvom. Informacije se dobe pri odbornicah Kola jugoslovenskih sester Moste - Št. Peter, in sicer pri: Marici Kruhar, Moste, Ciglarjeva ul. 39. Fani Funtek, Zelena jama, Valentin Vodnikova ul. 14, Ma-ri Fabjan, Stari Vodmat, Jenkova ul. 20, v trgovini Druškovič-Ilavnik, Zelena jama, Val. Vodnikova ulica in v trafiki šušteršič. Novi Vodmat, Ciglarjeva ulica. Starši, ako v.-rn je zdravje vaših malčkov pri srcu, priglasite svojo deco in sicer hitro, ker rok je kratek! Oskrbnina za. otroka je 350 Din.
u_ Izlet na Vrhniko z motornim čolmom priredi v nedeljo 26. t. m. drogerija Kane židovska ulica 1., za svoje odjemalce ta udeležence Foto-tečajev. Izleta se lahko udeleže tudi vpeljani gostje to se sprejemajo .prijave ter dajejo vse informacije do sobote, do 15. ure v trgovrlmi. Vožnja brezplačna.
u— Domovinski urad mestnega načelstva
ljubljanskega bo v soboto 25. it. m. to v ponedeljek 27. t. m. zaradi sneženja uradnih prostorov zaprt.
u_ Mestni gradbeni urad ne bo posloval
27. in 28. t. m. za stranke zaradi čiščenja uradnih .prostorov. Licitacija za električno razsvetljavo za carinarnico pa se bo vršila, kakor je bilo razpisano.
u_ Nesreče. Včeraj so prirveljaM ,v »»ločno bolnico v Ljubljano 35 Jetrno Tererao 5e-benikovo lz Podpeči prt. Preserju. Je take. .nesrečno skočila s sen enega voza, da »i je zlomila levico. Druga poškodovanka jo 58 letna delavčeva žena Frančiška Meža-k.;?va iz Tržiča, ki jo je predsnočnjim podrl na cesrti v Tržiču neki kolesar ter si je p<rt padcu poškodovala dosnioo.
u_Roparski napad. Na Tržaški cesia poleg stare mitnice sta ustavila proti večeru okrog 22. dva neznamca .brivskega pomoč mika Renata Postojno. Neznamca sta mu pričela groziti z nožean, nakar sta ga pograbila ter mu odvzela iz hlačnega žepa •Listnico, mu ukradla 200 Din nato pa sta izginila v noč. Oropani brivec je pozneje poiskal stražnika to mu zadevo naznanii. Storilca sta bila sredin je starosti, prvi bolj visoke, drugi pa manjše postave. V zadevi je uvedena preiskava.
u— Velika policijska racija. Včeraj ponoči ta v zgodnjih jurtranjili urah je priredila policija velikopotezno racijo po vsem mestu. Oddelki so se podali tudi v Mestni log, ker se že od nekdaj ra*ii skrivajo po
predvsem pri ženskih boleznih
in pri
regulaciji krvnega tlaka.
7680
skednjih razni dolomržneži. iDebekt&vfl tn
stražniki so skupmo .prijeli oikrog 100 oseb, tako moških, kakor tudii ženskih. Med aretirano je bilo lepo števlllo mladih :lju«dS, ki so se v glavnem preživljali eaimo z beračenjem ta .postajali pr.l tem poslu že narav-nosit nasilni Po zaslišanju je bilo kp> lh 20 oseb pridržanih v zaporu, mekaj jiSi je bilo izpuščenih na svobodo, druge pa bo policija izgnala v domače kraje.
u— Vlom in tatvine. V ir. tožb eno okno trgovine »Ilirije« v veži na Mostnem trgu št. 17. je vlomil ponoči nekdo z žei^zno palioo ter odnesel tri metre sivega btoga za moško obleko v vrednosti 800 Din. V mestu je bilo izvršenih zadnje dmi več tatvin. Prijavljeni sta biili tudi dive tatvini koles. Na Vodnikovem trgu je ne(ki 20 letni žepar ukradel Mariji Hostnikovi denarnico s 150 Din.
u— Bluze, najnovejše modele, po Bolldnl ceni Ima tvrdlka Šterk masi. Kamdčnik, Sta-
ri trg 18.
12 Celja
e— Župnl kongTes SJSU v Celju, v soboto 25. t. m. in v nedeljo 26. t. m. priredi Zveza jugoslovenskih srednješolskih udruženj, župa za dravsko banovino v Celju, v celjskem Narodnem domu svoj žr p-ni kongres. Konferenca predsednikov bo 25. t. m. ob 16. v župnem kkalu v Narodnem domu in se je bodo udeležili predsedniki vseh srednješolskih društev iz naše banovine, dalje zastopniki akademskih društev in zastopniki starešinskih organizacij. V nedeljo 26. t. m. bo ob 9. dopoldne v veliki dvorani Narcdnega doma rodni župni občni zbor, na katerem bodo po svojih delegatih zastopane vse srednješolske družine v dravski banovini, akademska društva in starešinske organizacije. Naprednemu dijaštvu naklonjeno občinstvo se vljudno vabi, da se udeleži cbčnega zbora in s tem pokaže svoje zanimanje za srednješolski pokret. V soboto 25. t. m. bo v Narodnem domu interna čajanka.
e— CPD ob zaključku poslovnega leta. Na Vidov dan 28. t. m. ob 20. bo v pevski sobi v Narodnem domu letošnji redni občni zbor CPD z običajnim dnevnim redom. Po končanem občnem zboru ob 21. bo v mali dvoran- Narodnega doma društveni družabni večer, ki se ga naj udeleže vsi ustanovni, častni, podporni in redni člani. Vstopnine ne bo.
e— Popravek. Med včerajšnjimi vestmi je bila objavljena vest o odlikovanju zdravnikov primarijev celjske javne bolnišnice. Pri telefonskem sprejemanju pa se je pokvarilo ime primarija porodniško-ginekolo-škega oddelka g. dr Emila Watzkeja, ki je bilo ne-oravilno objavljeno kot »Wasko«.
e— Cakovčani bodo gostovali v Celjn. V nedeljo 26. t. m. bodo gostovali v Celju člani prvega moStva SK Cakovca, Li
bodo nastopili popoldne ob IT. na igrišču pri »Skalni kleti« proti celjskim Atletikoni. V predtekmi pa se bosta spoprijeli rezervi SK Olimpa iz Gaberja in Atletikov ob 15. na istem prostoru.
e— Poučen čebelarski sestanek. Zveza čebelarskih podružnic za mariborsko okrožje priredi v nedeljo 26. L m. ob 15. v Bu-kovžlaku pri Celiu pri čebelnjaku župnika g. Peternela poučen sestanek s predavanjem. Sestanka se bodo nedvomno udeležili vsi čebelarji iz celjskega okoliša.
e— Dve nesreči, v torek je obsekaval neko drevo 27-letni delavec Valentin Go-ličnik iz Šmihela nad Mozirjem. Nenadno pa mu je sekira spodletela na grči in se mu zasadila v stopalo leve nosre s tako silo, da mu je nogo skeraj presekala. Pri obiranju češenj je padel v sredo z drevesa 12-letni posestnikov sin Alojzij Dvornik iz šmartna ob Paki in si zlomil levo nogo pod kolenom. Pcškodba je zelo huda. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v celjsko bolnico.
e— Tatovi kole«. Poročali smo. da sta bili te dni cb belem dnevu in sredi mesta ukradeni dve moški kolesi znamke »Stv-ria« in »Cita-r. Včeraj pa je prejela policija tretjo prijavo, da je izginilo v s-edo opoldne iz veže celjskega sreskega načel-stva črno pleskano moško kolo znamke »Styria«, Tudi o tem tatu ni nobenega sledu.
e— Aretiran vlomilec. 16. t. m. je st>o-ročil mesarski pomočnik Brušek Rafael" iz Gubčeve ulice, da mu je odnesel neznaa vlomilec novo modro obleko, lakaste čevlje in še več drugih drobnarij v vrednosti nad 2000 Din. Brušek je hranil stvari v zaklenjeni omari, vlomilec pa je dospel v njegov stan okrog polnoči skozi odprta okna. Policija je osumila Francete Gošteta iz Aržiš v zagorski okolici, ki se je mudil sredi junija v Celju, izginil pa je takoj po vlomu. V sredo so ga izsledili orožniki'v Zagorju in ga prepeljali v celjska zapora.
Is Maribora
■_ Prihod čeških učiteljev. JC figa j«.
■dobkia obvestilo ia. Brna, da se pt-Jjeta 8. julija opoldne ta 9. julija zjurtraj z brzo-vlaki skozi Maribor na Jadran drve ekskurziji češkoslovaških učiteljev Osrednjega društva učiteljske ®veze iz Mccave in šle-zije. V vsaki skupini je okrog 40 učiteljevi to učiteljic, Ibn bodo -prdbili svoje počitnic* na našem morju.
a— Občni zbor CMD. Obe podn^nici: (moška in ženska) CMD sta imeli v torek: zvečer v restavraciji Narodnega doma svoj letešnji občni zbor, katerega so pe polegj članstva udeležili tudi zastopniki raznih nacionalnih organizacij. Občni zbor je vodil predsednik dr. Lasič, ki je po podanem poročilu pozval navzoče zastopnike na, skupno delo za blagor narodnega ž^vlja na naši severni meji. O uspešnem delovanju ženske podružnice je poročala ga. Torražr-» čeva. Tajniško poročilo za moško podružnico je podal šolski upravitelj Fran Cvetko, za žensko pa gdč. Burnikova. Ploi vztrajnega dela moške podružnice je, da bo zgrajena ob meji med Sv. Duhom bi Ostrem vrhu in Kaplo narodna Sola, za katero je ves denar zasiguran. Cbe podruž-« niči bosta tudi v bodoče delovali ločeno rt-mo ob rami. Sprejet je bil predlog, da se prične v novem poslovnem letu z intenzivnim propagandnim delom in da bodo skrb za pridobivanje novih članov prevzele, učiteljice. Iz govorov skoro vseh činiteljev pa je izzvenela potreba, da se čustvo doli* nosti za narodno delo poživi Id da ee ar-, mada družbenikov poveča.
a— Tombola v prid j-Počitniškega dom* kraljice Marije« bo 1& septembra t 1., y primeru slabega vremena pa 25. septembra ozir. 2. oktobra. Ponovno opozarjamo v\ to ostala društva, na cenjeno občinstvo sa pa obračamo z vljudno prošnjo, da nam izkaže naklonjenost ter prispeva dobitke zai tombolo/'— Marib. slov. žensko društvo.
a— Izredni občni zbor Gostilničarske zadruge v Mariboru. Včeraj popoldne je 1>3 pri »iMeramu« Izredni cfoSni zbor G os ti! r t-čar^ke zadm-ge, Iki se ga je udeležilo zadovoljivo število krčmarjev to ikrčmara. Na vroč je M tudi zastoprfk ba/nsV^ upr>-vo, obrtni nadzornik g. Z:aHožm"'k. Zbra-iJ <sn»t«4!*15arji io na tem občnem zbouu pr<> tnesali novelo novega trošarinskega zaik>-ma, razpravljali o predlogu za revizijo trošarinske takse, odmerjene kavarn aj-joTn* zarvzeHi stališče proti vinotočem pod vejo* sklenili zaipnositi ftaamčno cfolastvo za C<<"-ra-ponziranje trošarinske takse s povračilen* banovtaske in državne takse, nadalje so zarvtzeli stališče .proti krošnjarjenju z alkoholnimi pijačami, razpravlaii pa so tudi o zmižamju cen piva ;to končno spreoe'i res<v točijo proti ustanavljanju novih go=tilni-škrlh obrastov v bližin ji okoKoi Marifbora Izrednemu občnemu zboru je tajnik »vcbo Petetlin podal kratko poročilo zvezne uprave, te katerega posnemamo, da je Zvezal gostita ičarsklh zadrug po vztrajnem p-ri is* de vam ju dosegi! a pravico prijave samostojne gostilničarske obrtt tudi za gostiIničar-je zakupnike, ki jim je na ta načrn prihranila stroške novega komisiion:rania obrti. Dosegla je najdalje ukinitev kategorizacije gostilniških uslužbencev pri OUZD, sodelovala pri sestavi novega pravilnika za vtootoče to dosegla, da se bo uvedla po vi-notočih policijska ura samo do 20. Glede znižanje cene piva je bil soglasno sprejet predlog, da bodo odslej vsi mariborski gostilničarji točili pivo po 9 Dto liter, torej vrček po 4.50 Dto.
a— Otvoritev krematorija v Gradcu. Vi nedeljo 3. julija bo v Gradcu otvorjem pr! tamošnjem pokopališču nov krematorij za upepeljevanje mrllčev, kateremu je priključen tudi krasen gaj za shranjevanje žar. Slavnostne otvoritve se bo udeležila tudii deputacija mariborskega društva za upepeljevanje mriičev »Ogemj«, ki je dobila od graškega društva »Flame« za svoje čla«
Trilysin Trilysin Trilysiit Trilysin
pomaga zares:
očisti lase od prhljaja,
zaustavlja Izpadanje las,
vpliva ugodno na porast las!
Dobiva se v vseh lekarnah, droge« rijah, parfumerijah in boljših brivskih salonih. Cena: velika steklenica Din 75, mala steklenica Din 42. — Brošuro o preparatu vam pošlje na zahtevo brezplačno: Mr. Ph. Josip Hoffmaan, Zagreb, Mo-Sinskoga 5,
se tottke ugodnosti, da znaša sedaj me-sečni prispevek članov mariborskega »Ognja« te 15 Din, pa uživajo iste pravice kar kor člani yFUaime<. Mariborsko društvo »Ogenj«, si jo na ta način omogočilo že takoj od začetka praktično udejstvovanje, tako da odipade vsaka karen&na doba. število članov iz vseh krajev dravske banovine stalno narašča.
a— Nezgode. V Vurmatu »e je po nesrečnem naključju obstrelil 13 letni sinček po-sestnifea Stampferja. Odneslo mu je sredinec leve roke. V Raavanju pa se je na kosi hudo porezal 11 letni sodarjev sinček Rudolf Ciiringer. Oba ponesrečena otroka so prepeljali v splošno boln
šolstvo
Na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani bo odprta razstava ri«b in ročnih del
v dneh 26. do 28. t. m vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. StaTŠd in sorodniki go-jenk in prijatelji zavoda iskreno vabljeni!
Matura na I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani, ki se je vršila pod predsedstvom prosvet šefa g. Josipa Mazi.ia, je pokazala tale uspeh: a) iz realnogimnaziiskega razreda so izdelali: Becker Mihael, Boh Alojzij Derkovič Drago, Jezovšek Josip, Kram-'oerger Milan, Krivic Bruno, Marchiotti Silvester, Mehle Marijan, Mrmolja Zdenko, Novak Bogdan. Prislan Frančišek. Raič Mi-HvoJ, Ribnikar Bojan, Rous Matija. Urban-čič Boris. Zore Rudolf. Cerut Dušan, Čadež Marjan, Vojska Vlado in VVidra Roman (odklonjenih na 3 mesece 7 in na leto dni 5 kandidatov); b) iz realčnega razreda so izdelali: Brnčič Hrvoie, Bufon Dušan, Deutschmann Herbert, Eržen Franc, Furlan Danilo, Gričar Janez, Grlj Josip, Lapaine Stanislav, Martiniak Izidor, Mayer Henrik, Medved Dušan. Moli Bojan, Mravlja Ciril. Mulej Oton, Ogorelec Vladimir. Omersa Nikolaj, Pavlič Stanislav, PlemelJ Beno, Pre-lovšek Demeter. Pust Ivan, Rus Jožef, Vidmar Edvard, Vitek Josip, Zaviršek Stanislav in Žbogar Dragotin (odklonjenih na 3 mesece 7 in na leto dni 1 kandidat. — Debelo tiskani so bili oproščeni ustnega izpita.
Na III. državni realni gimnaziji je bil višji tečajni izpit od 9. do 18. t. m. pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. Uroša Dioniča, upravnika vseučiliške knjižnice v Beogradu. Izpit je delalo 34 kandidatov in ga je napravilo 32 kandidatov, 2 bosta pa delala ob koncu avgusta popravni izpit iz enega predmeta, a za vse leto ni bil nihče odklonjen. Med 32 abiturijenti je bilo 9 oproščenih ustnega izpita in 9 kandidatov je izpit napravilo z odliko. — Uspeh je izredno dober, in sicer so izpit napravili naslednji (odličnjaki so debelo tiskani): Arnejc Negomir, Bajuk Marijan, Banko Janez, Colarič Martin, Čadež Gvido, Fatur Bogomil, Flere Janvit, Grimšič Rai-ko, Grunfeld Janez. Jelačin Risto, Jerančič Ferdinand, Kaffou Milan, Keršič Peter, Ko-rent Drago, Kovač Janez, Kuhar Pavel, Le-bar Štefan, Lovše Anton, Mlejnik Vital, Omersa Igor, Ravnihar Evgenii, Richter Jožef, Schart Viktor, Sladonja Dragan, Stegnar Marjan, Sukič Janez, Svetek Leon, Škafar Ferdinand, Tomšič Rafael, Tratnjek Štefan (Prekmurec s samimi odličnimi redov;) Vosatka Miro in Zver Ivan. Kakor ie razvidno, je uspeh izvrsten, saj je preko polovice kandidatov napravilo maturo s prav dobrim uspehom.
Na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani so se vršili učiteljski diplomski izpiti od 1. do 22. junija pod predsedstvom g. univ. prof. dr. Franca Jesenka. K izpitu so biie pripuščene vse absolventke obeh petih razredov (77), 1 kandidatka, ki ie po enem letu izpit ponovila in 1 kotraktualna učiteljica (dopol. izp.). Uspešno je napravilo izpdt 04 kandidatk, 10 kandidatkam se je dovolil popravni izpit iz enega predmeta v avgustu, 5 kandidatk je biio odklonjenih na eno leto. Diplomo so prejele: Bertoneelj Julijana, Bi žal, Ljudmila, Božič Frančiška, Božič Ljubica. Brezovar Olga, Bodič Stanislava, Čebular Danila, Čuk Matilda, Furlan Eieonora, Grilc Ljudmila, Grošelj Valeri ia, G rudnik Marija, Hafner Alojzija, Hr;bar Helena. Iglic Aida, lic Marija, Ilovar Elizabeta, Jekl Justina, Jelšn.ik Velena, Jugovic Kornelija, Juvanc Rada. Knez Julijana, Ko-bal Viljemina, Kochl Zlatica, Kofol Ida. Romei Olga, Kos Ana, Kosec Cirila, Kozina Zlata, L a vri č Ljudmila, Leskovic HeJvika, Ljubic Barbara, Malahovskv Hildegarda, Malnarič Milena. Marovšek Zora, Merhar Stanislava, Mišič Daniela, Pengov Marija, Petsche Ernestina, Podboj Julijana. Remčslj Zorislava. Ročnik Angela. Seiko Vincencija, Sinkule Štefanija, Sturz Doroteja, Suhadol-nik Vida, Svetek Daniela, Šetina Danica, Šetina Vida. Sorli Elizabeta, Štrukelj Ljudmila. Švalj Josipina, Švigelj Angela. Švigelj Bogomira. Torkar Marija, Trobevšek Magdalena, Trost Milena. Uranič Justina, Ur-beneič Terezija. Vales Nada, Zakraišek Nada, Zemljak Stanislava, Zickero Helena in 2igon Ljudmila.
Na državnem moškem učiteljišču t Ljubljani so delali učiteljske diplomske izpite v času od 1. do 18. junija pod predsedstvom min. odposlanca g. vseuč. profesorja dr. Ivana Prijatlja. Izpit je delalo 39 rednih gojencev ter 2 kontraktualca. Uspeh izpita je: uspešno so napravili izpit vsi redni učenci m eden kontraktu-alec, dočim je dobil drugi popravni izpit iz enega predmeta. Imena aprObiramlh:
GLEDALIŠČE
OPERA
Začetek ob 20.
Petek, 24.: Zaprto. Sobota, 25.: Turandot. B. Nedelja, 26.: V slučaju ugodnega vremena ob 15.: Prodana nevesta. V Tivolskem parku. Znižane cene.
Ljubljanska opera. Poslednja abonentska
operna predstava v letošnij sezoni bo v soboto 25. t. m. Uprizori se za red B opera »Turandot« z go. Vilfan - Kunčevo v naslovni ulogi. — Zaradi trajnega deževnega vremena se niso mogle vršiti skušnje za uprizoritev operete »La Mascotta«, zato bodo peli v nedeljo ob 15. poslednjič v letošnii sezoni v Tivolskem parku Smetanovo »Prodano nevesto« po znižanih cenah. Predprodaja vstopnic je pri dnewii blagajni v operi
Agrež Boris, Barie Nikolaj, Bolta Veko-
slav, Casagrande Julij, Genkvenik Franc, Cvar Miroslav, Drovernik Božidar, Fink Stanko, Fuchs Marijan, Golar Emanuei, Goršek Rudolf, Havličetk Josip, Janškovc Leon, Jenko Metod, Kastelic Ivan, Keržan Ivo, LadJič Milan, Leder Mirko, Lenščak Dušan, Levstik Ivan, Maver Danilo, Mihelčič Alozij, Miiklič Anton, Miiller Anton. Perko Josip, Petrič Franc, Potočnik Blaž, Praprotnik Anton, Puhar Josip, Rihar Ivan, žkulj Edvard, štante Jurij, štrubelj Drago, Švegl Štefan, Tolmajner Leon, Va-nlč Viljem. Vidmar Viktor, Volk Rudolf, žemlja Gabrijel in JeJetič Rudolf.
Zaključni Izpit na državni trgovski
akademiji v Ljubljani se je vršil pod predsedstvom min. odposlanca g. Prešla, inšpektorja za strokovno šolstvo, od 7. junija do 23. juniij. Od 29 prijavljenih kandidatov (-tk) je izdelalo 21, na 3 mesece je bilo odklonjenih 8. Izpit so napravili: Erker Helena, Gagel Oton, Guštin Anica, Jug Franc, Karba Drago. Klemenčič Franc, Kran.ic Avgusta, Krašovec Albina, Lampič Ida, Metelko Alojzija, Mihelak Vincencij, Ogrinc Milan, Osterman Draga. Peterne! Bogumila, Petrič Dora, Pik! Zoran. Pogačnik Leopold, Primožič Maks, Repovš Franc, Setnikar Štefanija, Zemliak Milena.
Naša umetnost gre v Amsterdam
Razstava, ki jo za jesen pripravlja »Cvijeta Zuzorič«
Ljubljana, 23. junija.
Našemu občinstvu je gotovo še dobro v spominu širokopotezna, obširna razstava jugoslovenske upodabljajoče umetnosti, ki se je lani vršila v Londonu, ki pa je menda zaradi prenagle, premalo smotrene organizacije doživela le bolj skromen uspeh ter se je pozneje v naši javnosti o nji mnogo razpravljalo. Takšne razstave v velikih centrih sveta so v naši zunanji kulturni politiki zelo redki in zelo važni dogodki in zato jim je treba posvečati največjo pozornost in skrb; vprašanje kulturne afirmacije našega naroda in naše države je vezano ž njim in uspeh ali neuspeh takšnih razstav je v neki meri tudi naš politični uspeh ali neuspeh. Veseli pa moramo biti vsake prilike, ko lahko svetu pokažemo, kaj zmorejo tvorne duhovne sile našega naroda.
Za jeseni — od 10. septembra do 9. oktobra — se zdaj pripravlja razstava sodobnega jugoslovenskega slikarstva in kiparstva v Amsterdamu, ki jo na povabilo naši državi in naši umetnosti naklonjenih Nizozemcev priredi beograjsko društvo prijateljev umetnosti »Cvijeta Zuzorič«. Za razstavo so na razpolago najlepši prostori amsterdamskega mestnega muzeja. Razstava ima namen, da kulturni Holandiji poda revijo naše sodobne umetnosti v vseh njenih pravcih in stremljenjih. Stroške za prevoz do Amsterdama in nazaj ter stroške za kataloge in drugo krije društvo »Cvijeta Zuzorič«.
Iz seznama, ki ga društvo prilaga svojim vabilom na umetnike, kateri naj bi se s svojimi deli udeležili razstave, razberemo, da je v celoti vabljenih 68 slikarjev in 16 kiparjev; med njimi je 16 Slovencev. Med slovenskimi umetniki so vabljeni slikarji Globočnik, Jakac, Jakopič, Jama, A. G. Kos. Maleš, Pavlovec. Piion, Sternen, Tratnik, Vesel, Drago Vidmar in Zupan ter kiparji Dolinar, Tine Kos in Loboda. Iz neumljivih razlogov pa v tem seznamu manjka nekaj polnovrednih imen iz slovenske umetnosti, tako n. pr. brata Kralja, ki menda pravkar razstavljata v Beogradu, in pa nekaj mlajših, katerih dela so posebno v zadnjem času vzbudila pozornost naše javnosti (Pirnat, Gorše itd.). Hrvatsko in srbsko umetnost bodo zastopali med drugimi: kiparji Meštrovič, Augu-stinčič, Frangeš, Palavicini, Rosandič in slikarji Babic, Becič, Bijelič, Beševič, Do-brovič, Hakman, Hegedušič, Kljakovic, Krizman, Milunovič, Miše, Mujadžič, Na-stasijevič, Petrov, Pomorišac, Postružnik, Stanoj^vič, Shala, Seremet, Tabakovič, Tar-taglia, Trepše, Uzelac, Vidovič itd.
Razstavi v Amsterdamu želimo največjega uspeha še iz nekega posebnega, patriotskega razloga: v Nizozemski, v tej deželi, v kateri si tisoči naših rojakov z delom služijo kruh, naj pomaga ta razstava utrditi ugled našega imena in naj prepriča nizozemsko javnost, da je naš človek po srcu in po talentu enakovreden sinovom kateregakoli kulturnega naroda Evrope.
fiospodar§fyo
Mlinska pavšalna taksa in nase mlinarstvo
Odmerjanje in izterjevanje mlinske pavšalne takse je povzročilo mnogo nezadovoljstva med mlinarstvom v dravski banovini, ki je bilo po težki preizkušnji žitnega režima in spričo ogrožene eksistence postavljeno pred nove žrtve.
Žitni režim je bil po svojih osnovah sicer dobro zamišljena ustanova, saj je bil njegov namen držati ceno pšenice nad višino produkcijskih stroškov, v praksi pa se je ta ustanova izkazala kot nemogoča, ker je istočasno učinkovala obremenjeva!-no zlasti na pasivne pokrajine naše države. Glavni pogrešek pa je bil ta, da monopol pri izvajanju ni koristil, odnosno bremenil vseh delov naše države enakomerno jn pravično, temveč je služil le izvest-nim krogom v nekaterih pokrajinah, ki so ga v škodo kmeta in konsumenta izkoriščali
Ko so nam po večmesečnem prizadevanju našega spoštovanega ministra g. dr. Kramerja in njegovega pomočnika g. Mo-horiča odvzeli verige žitnega režima, smo se globoko oddahnili v zavesti, da ne more biti nobeno zlo tako hudo, kakor ie bil žitni monopol za našo pasivno Slovenijo, posebej pa še za naš mlinarski in pekovski obrtniški stan.
Žitni monopol se je tudi v finančnem oziru končal neugodno in naravna posledica tega dejstva je bila, da so od vladne strani skušali najti kritje vsaj onega dela deficita, ki ga je bilo po ukinjenju notranjega monopola glede na konstelacijo na svetovnem trgu še pričakovati pri odprodaji preostalih zalog pšenice, nakupljene po visokih cenah.
Istočasno z obljubo od strani vlade, da bo prenehala mlinska pavšalna taksa s L julijem t. 1., je moralo mlinarstvo kot nekako kompenzacijo za ukinjen žitni monopol sprejeti mlinsko pavšalno takso, dasi-ravno se težke posledice te takse vnaprej niso dale presoditi. Kakor noben pavšal, tako se tudi mlinska pavšalna taksa ne da odmeriti z absolutno pravičnostjo. Taksa bazira na principu tehnične kapacitete: za odmero takse služi določeno razmerje tehnične kapacitete in efektivne izrabe na podlagi prispevka od 1^00 Din pri vagonu in upoštevajoč 23 delavnih dni na mesec.
Zoper to ne bi bilo ugovora, če bi se pri sestavi ključa in stopenj dale vsaj približno uvaževati obratne razmere, ki se močno razlikujejo po pokrajinah in tudi glede na posamezna podjetja, odnosno če bi bilo mogoče najti za vsak primer pravičen ključ glede na tehnično in efektivno izrabljeno mlinsko kapaciteto. Ta ključ pa je pri razmerah in ugodnostih mlinov v žito-rodnih krajih v primeri z razmerami v naši slovenski mlinski obrti in industriji neizračunljiv, ker ie zaposlenost slovenskih mlinov znatno manjša glede na kapaciteto.
Danes, ko prihaja moka po vodi preko Siska do naših konsumnih centrov za 70) do 1000 Din ceneje kakor pšenica po znižani mlinski tarifi iz Bačke in Banata, je umljivo, da slovenskemu trgovcu ne kaže kupovati pri slovenskemu mlinarju, odnosno da mu ne kaže zalagati naše mline s pšenico v svrho mletja.
Trg z moko je tako prenapolnjen 'n konkurenca vojvodinskih mlinov tako bu-da. da se postavlja izdelek slovenskih mlinov ob najskrajnejši mlevnini za cca. 15 do 20 Din dražje, kakor nudijo vojvodinski mlini svoj proizvod franko postaje y
dravski banov-ini. Če prištejemo še, da obremenjuje slovenske mline pavšalna taksa z 8—10 Din pri 100 kg, spoznamo, da so mlini v dravski banovini pri sedanjih tarifnih razmerah in zaradi težje obremenjujoče takse pred ustavitvijo svojih obratov. Naša konkurenčna nezmožnost namreč ni le posledica nezadostne tarifne zaščite, temveč v znatni meri tudi posledica okolnosti, da znaša pri vojvodinskih mlinih zaradi dobre zaposlenosti pavšalna taksa komaj 2—3 Din pri 100 kg, dočim znaša pri našem mlinarju, kakor rečeno, 8—10 Din, pri čemer kalkulativno ne more izhajati.
Velike težave so se glede odmere takse
pokazale tudi pri naših kmetskih mlinih. Dočim so bili ti majhni mlini (do 15 q kapacitete) v mesecu aprila oproščeni vsakega prispevka, jim usoda za maj in junij ni prizanesla, tako da znaša v mnogih primerih mesečni prispevek na taksi majhnih mlinov več kakor je znašal celomesečni zaslužek dotičnega mlinarja. Njih intervencije in prošnje so na dnevnem redu, medtem pa tečejo eksekucije.
Če sem prav informiran, vrSi vsa predpisovanja pavšalnih taks posebna komisija. Ne dvomim o sposobnosti gospodov, ki so v komisiji, še manj o njihovi pravico-liubnosti, mislim pa, da je tak način predpisovanja mimo vseh individualnih okoliščin brez osebne in strokovne ugotovitve vsaj pri naših srednjih in malih mlinih praktično nemogoč. Nočem navajati podrobnosti, ugotoviti hočem samo dejstvo, da se je mlinska pavšalna taksa v sedanji obliki izkazala za slovensko mlinsko obrt in industrijo kot neprenosljiva obremenitev, ki učinkuje v zvezi z neugodnimi tarifnimi razmerami in oddaljenostjo od žitorodnih krajev od dne do dne usodepolnejše na obstoj slovenskih srednjih in malih mlinov.
I. Z.
Konferenca o izvozu žita preko naših luk
V torek se je vršila na Sušaku važna konferenca, ki ie razpravljala o vprašanju izvoza žita preko naših pomorskih luk. Konferenci, ki io je sklical Zavod za posv>eševa-nje zunanje trgovine, so prisostvovali predstavniki prizadetih ministrstev, zbornic »n paroplovnih družb
Povod za razpravi janie o tem vprašanju Je neposredno dala preferenčna pogodba s Francijo, jx) kateri bomo v 1. 1932./33 lahko izvozili v to državo po ugodnostm carini okrog 12.000 do 15.000 vagonov pšenice. Dirigiranje tega izvoza pšenice preko naših luk ie važen postulat naše državne in gospodarske politike, ker bi se na ta način bolje izkoristil naš naciionalni transportni sistem in bi skoro vsi transportni stroški ostali doma. dočim gre pri izvozu po Dunavu preko Braile znaten del teh transportnih ttrošk^v v korist inozemstva. Naše paroplovne družbe svobodne plovbe, ki so sedai pri morale držati znaten del svoiih ladij v lukah. bi dobile zajx>slenie, s čimer bi bilo pomaga-no tudi našim mornarjem in luškim delavcem. Vse naše stremljenje mora iti za tem, da si formiramo izvoz preko domačih luk, kakor to delajo tudi v drugih pomorskih državah.
Glavni referat je na konferenci podal dr. Karmanski, ki je zlasti predložil Dodatke o razliki glede prevoznih stroškov preko Braile in preko naših luk. Na podlagi njegovega referata se je razvila daljša diskusija, nakar je bila sprejeta resolucija, ki zahteva. da se postavke sedanje železniške izvozne tarife za pšenico znižajo za SO•/». Ta znižana tarifa naj bi veljala tudi za koruzo rn stročnice. V času, kadar je Sava plovna, nai se organizira tudi kombinirani transport po Savi do Siska in potem no železnici do pomorskih luk (Sušak, Split).
Ker gre za izredno važne interese našega narodnega gospodarstva, pri čemer je dana možnost povečanja našega narodnega dohodka, je konferenca naprosila kr. vlado, da v najkrajšem času izvede predlagane ukrepe.
Gospodarske vesti
= Nemška država je postala majoritet-na lastnica največjega nemškega železarskega podjetja. V Nemčiji se trenutno živahno komentira transakcija, ki jo je izvršila še prejšnja vlada z naJcupom delnic družbe Gelsenkirchner Bergwerks A. G. To transakcijo, ki jo je sklenil bivši gospodarski minister Dietrich, so deslej držali tajno. Z nakupom delnic od finančne skupine Flick za 100 mliijonov mark (no-minala 11— milijonov) je dobila nemška država vodstvo v družbi Gelsenkirchner Bergwerks A. G. (ki ima 263 milijonov mark glavnice) in posredno tudi odločujoč vpliv pri družbi Vereinigte Stahhver-ke (z glavnico 775 milijonov mark), ki je največji železarski in premogovni koncern ne samo v Nemčiji, temveč tudi v vsej Evropi. S to kupčijo je nemška država dobila kontrolo glede 45 cdstotkov premogovne produkcije porurskega sindikata. Na drugi strani pa nadzira sedaj nemška država skoro polovico vse nemške produkcije železa in preko 40 odstotkov nemške produkcije jekla. Kct povod za nakup delnic družbe Gelsenkirchen navajajo nevarnost, da bi te delnice prišle v inozemsko last, ker so bile zastavljene za velik kredit v Nizozemski. V političnih krogih pa zopet zatrjujejo, da gre le za rešilno akcijo glavnega delničarja družbe Gelsenkirchen g. Flicka. Nemška javnost zlasti kritizira dejstvo, da je država kupila delnice po 90 odst. uo-minala, dočim notirajo te delnice trenutno le nekaj nad 40 odstotkov nominala. Kupčija je bila baje sklenjena že lani v jeseni. Visoko ceno za delnice utemeljujejo v vladnih krogih s tem, da so bili inozemski finančni kregi glede na važnost posesti teh delnic za kontrolo nemške premogovne in železarske produkcije pripravljeni plačati celo 100 odstotkov nominala.
= Državna hipotekama banka izkazuje v svojem stanju od 31. maja t. 1. 699.2 milijona Din hranilnih vlog nasproti 615.8 milijona Din ob koncu pret. leta. V blagajni in na žirovnih računih pri Narodni b&n-ki in Poštni hranilnici je bilo na ta dan 83.6 milijona Din (ob koncu pret. leta 55.4), posojila na hipoteke so znašala 2291.0 milijona Din (2321.7), posojila samoupravam pa 538.7 milijona Din (548.7). Samostojni fondi, fondi in kapitali javnih ustanov, naloženi pri tej banki, so znašali 1536.2 milijona Din (1529.6), obveznice v obtoku pa 837.5 milijona Din (851.1). Pri Narcdni banki na podlagi lombarda najeta posojila so se povišala na 255.0 milijona Din nasproti 156.0 milijona Din ob koncu pret. leta.
= Dobave. Dne 30. t m. se bosta vršili ofertni licitaciji pri intendanturi komande dravske divizijske obasti v Ljubljani glede dobave riža, olja, kristalnega sladkorja, čebule, kave in čaja ter pri intendanturi komande savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave 6vinjske masti, olja, testenin itd.— Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.
= Oddaja popravila streh ln č!eb»v na objektih vojašnice vojvode Mišiča v Ljubljani se bo vršila potom ofertne licitacije 14. julija pri referentu inženjerije Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani, kjer so pogoji interesentom na vpogled.
Borze
23. fiinija.
Na ljubljanski borzi so dane« popustile devize London, Newyork in Trst, dočim se je ponovno okrepila deviza Berlin.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v Vojni škodi prijazna. Do zaključkov je prišlo za kaso najprej po 178 in 180, potem pa po 182 in 184. V investicijskem posojilu je bil promet po 48 in 49. Od dolarskih papirjev pa »e je trgovalo 8% Blairo-vo posojilo po 42 in 7°/» Seligmanovo posojilo po 43.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2276.20 — 2287.56. Berlin 1337.27 — 1348.07, Bruselj 781.05 do 787.99, London 203.87 — 205.47, Milan 286.80 do 289.20, Ne\vvork kabel 5634.88 — 5663.14, Newyork ček 5612.88 — 5641.14, Pariz 221.66 do 222.78, Praga 166.78 — 167.64, Curih 1097.35 - 1102.85.
Zagreb. Amsterdam 2276.20 — 2287.56, Berlin 1337.27 _ 1348.07, Bruselj 784.05 do 787.99, London 203.87 — 205.47, Milan 286.80 do 289.20, Ne\vvork kabel 5634.88 - 5663.14, Newyork ček 5612.88 — 5641.14, Pariz 221.66 do 222.78, Praga 166.78 — 167.64, Curih 1097.35 - 1102.85.
Curih. Beograd 9, Pariz 20.1975. London 18605, Nevvvork 513.25, Bruselj 71.475, Milan 26.18, Madrid 42.40, Amsterdam 207.425. Berlin 122.025. Stockholm 95.50, Oslo 91.50, Kobenhavn 101.50, Sofija 3.73, Praga 15.20, Varšava 57.50, Bukarešta 3.05.
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda
181 — 183, za junij 182 — 183, za julij 179
HOTEL MIUNOV
Zagreb
NA JELACIČEVEM TRGU
Tekoča topla in hladna voda v vseh sobah. Telefon v sobah in ves ostali komfort. — ZMERNE CENE.	21»
RESTAVRACIJA BURZI Plastnik 1 Bršner, Zagreb
Draškoviceva nlica 28, priporoča prvorazredno hrano, kavo tn ostale pijače po najnižjih cenah. 243
do 181, za avpust 178 den., za december 176 do 180, 7*/* investicijsko 49 — 51, 4»'« agrarne 23 — 24. 6% begluške 32 — 32.75. 7"/, Blair 37.50 _ 38.125. 8°/o Blair 41 _ 42. ?>'• Drž. hipotek, banka 42 — 42.75; bančne vrednote: Narodna banka 3800 — 4000, Priv. agrarna banka 205 — 207.50.
Beoprad. Vojna škoda 180 zaklj.. veliki komadi 183.50 bi., 7®/o investicijsko 50 — 52 4°/o agrarne 23.50 zaklj., 6°/« becluške 32.50' 32.25 zakli.. 8% Blair 44 b!.. 7% Drž. hipot. banka 42.50. 41.50 zaklj., Priv. agrari«a banka 205 zakli.
Dunaj. EskomptegeseTl. 100. Dunav-Sava-Jadran 13.98. Trbovlje 20, Alpina - Montan. 8.55, Sečerana 23.50.
Blagovna tržišča
2ITO
Winnipee. 23. funifa. Začetni tefaiir Pšenica: za julii 54 375, za oktober 56.875. za december 57.875.
+ Chicago, 23. junija. Začetni tečafi: Plenica: za julij 48.125. za september 50 75, za december 53.75; koruza: za julij 29.S75, za september 32, za december 32.25; oves: za iulij 20.125, za december 22.625; rž; za julij 29.75, za september 32.50.
+ Ljubljanska borza (23. L m.) Tendenca
za les slaba. Zaključeni so bili 3 vagoni in sicer 2 vagona tramov in 1 vagon remelj-nov.
+ Ljubljanska borza (23. L m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, po mlevski tarifi, plačbivo v 30 dneh): slavonska,
78	kg po 170 — 172.50, okolica Sombor,
79	kg po 172.50 — 175, potiska. 80 kg po 175 do 177.50; moka: baška >0^. franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh, po 305 — 310, banatska po 310 — 315; kornza (slov. postaja, placlj. v 30 dneh): baška pri mlevski voznini po 145 — 147.50, pri navadni voznini po 150 do 152.50.
+ Novosadska blagovna borza (23. t m)-Tendenca mlačna. Promet 48 vagonov. -—» Pšenica: baška. okobca Novi Sad. 79 kg ins okolica Sombor. 78 kg 122 — 124: srednje-baška, 78 kg 122 — 124; baška potiska in ladja Tisa, 79 kg 124 — 126: ladia Bege;, 79 kg 123 — 125; gornjebanatska. 79 kg in banatska. pariteta Vršac, 7S kg 120 — 122. Oves: bašk; 145 — 150: sremski. slavonski 147.50 _ 152.50. Koruza: baška 10Q _ 102; banatska 99 — 101; sremska 101 — 103; baška bela 111 — 113. Moka: baška. banatska »Og« in >0gg« 200 — 210; št >2< 190 do 195: »5« 180 — 185: >6< 170 _ 175: >7r 140 — 145; »8< 92.50 — 97.50. Otrobi: barki in sremski 87.50 — 90.
ok®l
Sokol Dravograd-Mer a Je imel 12.
nija svoj telovadni nastop. Na občinskem dvorišču, kjer se je vršil nastop, se je nabralo lepo število Sokolu naklonjenega občinstva ter članstva sosednih društev, na katere je imel starosta br. dr. Erat Joško nagovor, v katerem je povdarjal namen in pomen Sokolstva. Za njim je povzel besedo zastopnik mariborske župe br. Vončina, ki je v njenem in v imeinu koroškega okrožja pozdravil vse navzoče ter ponovno povdarjal važnost Sokoda na meji Takoj za tem so bili nastopi raznih odde1-kov, ki so v strumnem izvajanju svojih vaj pokazali, da je sokolska ideja že prodrla v njihove duše. Pri nastopu je tudi sodelovala deca sokolske čete iz Št. Jan-za, pri čemur -ima veliko zaslugo tamo^njo učiteljstvo. Šolski upravitelj iz črneč br. Golja Anton je ob tej priliki nabral za primorske brezdomce lepo vstoto. Po nastopu se je vršil srečelov in prisrčna ca-« rodna veselica.
Novinarji na zletu. Kako veliko pozornost vzbuja letošnja vsesokolski zlet po vsem svetu, lahko presodimo tudi po tem, da je do zdaj prijavilo nad 80 tujih listov svoje poročevalce. Zletni odbor in češkoslovaško zunanje ministrstvo sta poskrbela vse potrebno za zastopnike svetovnega tiska. Na stadionu je prirejenih več obširnih novinarskih lož, v katerih bo vse potrebno k dispoziciji poročevalcev.
M. Zoščenko:
Človecanstvo
Konec je — za vse večne čase! Niti iskrica ljubezni do bližnjega ne tli več v mojih prsih.
Do včeraj — natančno do šestih zvečer — sem še ljubil vse ljudi. Danes sem pogasil poslednjo iskrico ljubezni do njih.
Tavajoč po mestnih ulicah, sem prišel pred hišna vrata, kjer je bila zbrana velika množica ljudstva. Nekdo sredi gneče je ihtel. Pristopil sem in vprašal, kaj je vzrok razburjenju.
»Nogo si je zlomil,« mi je nekdo po-šepnil.
Prerinil sem se v ospredje in uzrl pred seboj človeka, ki je ležal na cesti pred vrati. Bil je bled kakor zid. Skozi hlačnico je bilo videti, kako mu podr-getava zlomljena noga.
Siromak ponesrečenec je pritiskal svoj obraz tesno h kamnu in je jadiko-val z mogočnim glasom:
»Grede mi je spodrsnilo... Takšna noga je tako krhka!«
Ker mi je v prsih bilo vroče srce, nisem mogel prenesti prizora. Obrnil sem se k množici:
»Ali vas ne presune to, kar se godi tukai pred vami? Napravite prostor, da pokličem rešilno postajo. Tu je treba nekaj storiti.«
Planil sem v telefonsko celico in alarmiral rešilni avto. Hitel sem s poročilom, da mi je še sape zmanjkalo. Tulil sem v telefon: »Nekdo si je zlomil nogo, pridite hitro, pomoč ie nujna!«
Čez kratek čas je pridrvel rešilni avto na mesto nesreče. Iz njega so stopili štirje zdravniki v belih haljah.
Razpršili so množico in so pripravili nosila, da bi nanje naložili ponesrečenca.
Tedajci pa se mi je zdelo, da se bolnik upira leči kakor so zahtevali od njega. Z zdravo nogo je obrcal vse štiii Samaritane, ki so se trudili okolu njega in ni dovolil nikomur, da bi se mu približal.
>Stoj!« sem si mislil, »mogoče je mež znorel od bolečin?«
Hipoma pa je nastal velik nemir in že sem videl, da iščejo z očmi nekoga v bližini. Vsi so naposled obstali na meni.
»Reci, državljan, ali si bil morebiti ti tisti, ki je brez potrebe klical rešilni avto ?«
»Seveda, jaz sem bil, nihče drugi,« sem odvrnil.
»Tako — to boš še drago plačal. Povzročil si namreč, da je prišel rešilni avto brez potrebe semkaj. Mož, ki se valja na tlaku, si je namreč res zlomil nogo, ampak ta noga ni prava, marveč umetna.«
Pražanka — letalka na Japonskem
Prva ženska, M je na Japonskem napravila pilotsko skušnja, je Pražanka Mary škoda-Dedouch. Dama je pred leti absol-virala praško trgovsko akademijo in je potem na Japonsko, kjer se je preživljala s tolmačenjem in z jezikovnim poukom. Poleg tega se je v prostem času bavila z letanjem. Dosegla je lepo stopnjo popolnosti v tej stroki in ko so o tvorili letalske tečaje, se je udeleževala praktičnih vaj a tolikim uspehom, da je napravila pilotsko skušnjo kot prva ženska na Japonskem. V skakanju s padalom je tako izurjena, da je zadnjič skočila iz letala z dvema fotografskima aparatoma ob pasu ter priletela srečno na zemljo z dvema krasnima filmoma.
Umor bandita sredi New Torka
Ameriška mladina in prepoved alkohola
Znani nemški gospodarski politik dr. Pavel Rohrbach je nedavno prepotoval Ameriko in sam proučil mnoge slabe posledice, ki jih je tamkaj — posebno med mladino — povzročila prepoved izdelovanja in točenja alkoholnih pijač. Boj za in zoper prohibicijo je v zadnjem času bolj živahen, tako da so njegova izvajanja prav zanimiva.
Da je bila prohibicija v Ameriki udarec v prazno, to o tem ni treba več izgubljati besed. Izguba je dvojna, materialna m moralna. Nien.i zagovorniki naglasa 10 sicer, da so zaradi nje končno izginili iz ameriškega življenje oni prosluli »saloni-«, neke vrste več ali mani prostaških krčem, v katerih se je v glavnem toči'o žganje Nume-stu njih si je začel povnrečen človek doma izdelovati gin (izg džin. brinjevec) ali whiskv (žganje iz ječmena, rži in koruze). k; na sta zaradi raznih patok zelo škodljiva za zdravje Kdor ima denar, pa obisku ie tkzv. »speak easies« (krčme šepetanja): kdor pa ima denarja v izobilju, za-hflia kaT v nočne klube.
Preden so v Ameriki poznali proh;,bi>eijo. n; bil običaj, d« b' človeka v ameriški h'ši pozdravili z opombo: Pri nas ne pijemo alkohola! Gost je vedel, kakšne so navade
in bilo je v redu. Sedaj, ko je alkohol prepovedan, si tega skoraj nihče ne upa povedati svojim gostom. Prav nasprotno; vsak gospodar mora ponuditi gostu požirek alkohola. Drugače ravnajo samo s popolnoma tujimi osebami, ker se boje prohibicijskrh organov, ki imajo svoje nosove povsod. Sicer pa tudi ti niso nedostopni za dobro podkupnino. Če je agent zaplenil večjo množino alkoholnih pijač, jih običajno izdaten del pridrži zase; njegovi bližnji znanci si lahko nato nabavijo pijačo pri njem — fcaj pa za drag denar. Že zaradi tega. ker je zaplenjeni alkohol vtihotapi jen iz Kanade ali z Bermudskih otokov, kjer se izdeluje prvovorstno b'a?o. ne pa iz tajnih domafrh destilacij, odkoder prihaja zelo »nedolžno«.
Kdor dobi alkohol v hišo. obvesti o veselem dogodku — Američan zelo rad obesi vsako novico na veliki zvon — svoje priia-telie: njim ga ponudi in še s?rr> ima večji užitek, če lahko ni je v družbi .
Verodostojna zgodba o načinu, kako in ob kakšnih prilikah se uživa alkohol v družbi, je tale:
Neka cerkev je bila nedeljo za nedeljo ob'skana boljše kot vse druge. Tujec, ki je zašel vanjo, se ni mogel dovolj načuditn ko so po pridigi vsi verniki odšli v kletne prostore pod cerkvijo. Ko se je zbralo v^e. se je pričel ples. V kotu 7*a je bila pripravljena bogata točilnica, ki je zalagala plesalce in gledalce z a'koholr>m — kolikor ;e bik komu po volji. Pastor in žena sta stregla zdaj tu zdaj tam. Ko ju je tujec vprašal za pojasnilo, v kakšni zvezi so pridiga, ples
in »whisky«, je pojasnil pastor: Glavno je, da pridejo ljudje v cerkev in poslušajo pridigo! Da gredo rajši jim ponudim še čaši-co whiskyja in priliko za ples.. 1
Sličnih zigodb bi se dalo napisati vei, toda ne povedo bistvenega. Prave posledice prohibicije se ne dajo odpraviti s par šalami; alkoholna prepoved je ustvarila tkzv. gangsterje (člane zakotnih družb) in povzročila alkoholi za ci jo mladine. Kakor smo že omenili, je »gang« skupina zločinskih tipov, ki se je združila zaradi skupnega »delovanja« pri tihotapljenju in prodaji alkohola. Kupčije s prepovedanim alkoholom prinašaio zaradi visokih cen in milnega povpraševanja ogromne dobičke, tako da imaio voditelji teh tolp v rokah visoke zneske, s katerimi lahko po mili volji podpirajo korupcijo pri kontrolnih oblastih. Pri tem ne prideio v poštev «amo policija ali celo celi oddelki v najvišjih državnih oblastviih. temveč še posebej trgovine z živili. ki morajo — če hočeio prodajati s veje blago — plačati tem ljudem visoke podkupnine. Kdor ne plača, je izgub1 jen: kdor plača, lahko prodaja karkoli, tudi alkohol, ki ga je vtihotapil ali izdelal sam.
V snlošnem se zdaj v Ameriki širi stroja. ki b; rada dosegla, da se prepoved točenja alkoholnih pijač razveljavi, kar bi ameriškemu zakladnemu uradu — dasi bi sprva država dovolila samo prodajo niv* in lahkih vin — prineslo ogromne dohodke. Značilno je. da so naibuiši nasprotniki te jmv votarije prav veliki prekupčevalci akohola. ki bfi s tem izgubili svoje milijonske dobičke.
Iz življenja in sveta
Komunisti ranili policijskega predsednika
Čudno je, da Američan prav za prav mi poseben prijatelj piva ali vina, temveč želi povečini hudo žgane pijače. Prav te pijače so našle med mladino — seveda mestno — nenavadno mnogo »ljubiteljev«. V mestih se zbira vse ameriško življenje m med privlačnosti, ki vabijo podeželsko mladino v mesta, je ža.l tudi alkohol.
Kako občujejo v Ameriki osebe različnega spola medsebojno, je znana stvar. Glavne zabave so ples, avtomobilski izleti in »speak easies«. Povsod igra glavno vlogo alkohol in le v kino je prepovedano jemati steklenice z whiskyjem (ki pa 60 pri bogatih tako lično brušene, da jih ne more otipati nobena kontrola!).
Mladenič, ki hoče plesati, mora po možnosti prinesti s seboj alkohol: to velja za delavca ali dijaka. Na domačih plesih premožnejših tečeta whiskv in šampanjec v potokih. Dijak, ki je povabljen na ples. gre po svojo damo s šopkom in steklenico žganja. Po nekaterih plesih se par umakne v svoj avtomobil, pije žganje in se zabava.
Na plesih »boljše« družbe ni nič posebnega, oe se pokažejo mlade dame proti koncu večera nekoliko g;njene. S kakšno naslado se vdajajo potniki na ameriških ladjah, posebno na »suhih« progah, uživanju alkohola, se skoraj ne da zapisati. V Ameriki so premožnejši sloji odločilni gie-de vsega, kar smatrajo srednji in nižji sloji, da bi bilo vredno doseči in posnemati. Tudi naraščajoči seksualizem med ameriško mladino je 6anno plod alkoholizma.
Otrok, je jedel kvas...
(»Nebelspalter«>
V slučaju zastrupljen ja, povzročenega po zastrupljen ju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opi-ju, kokainu je uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljen ju s svincem staropreizku-šena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč da učinkuje tudi kot specifično protisredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah,
Ob priliki verskega protestnega zborovanja madridskih komunistov proti deportadjl njihovih aretiranih tovarišev je prišlo do krvavih spopadov med policijo in demonstranti. Policijsko akcijo je vodil osebno policijski predsednik, ki so ga demonstranti
nevarno ranili
Brezposelnost tudi na Holandskem
V holandski prestolnici se je vršil velik demonstracijski obhod za zaščito brezposelnih. Med demonstranti je bil tudi holandski delavski vodja Wibaut
Kake je na Groenlandu
Mednarodno razsodišče v Haagu bo moralo letos v jeseni odlečiti, komu prav za prav pripada vzhodna obala največjega otoka na svetu Gronlanda — Danski ali Norveški.
Spor se zdi nepotreben, toda če pogledamo na zemljevid, bomo ugotovili zanimive stvari. Grouland je namreč 2700 km dolga in 1000 km široka zemlja in Danska, ki upravlja zdaj deželo, bi se lahko skrila na njeni površini.
šest sedmin površine Gronlanda pokriva večni led in prav s spornega vzhodnega nabrežja sega led daleč v morje. Kljub temu pa je zanimanje za Gronland veliko in zasluženo. Uprava je povsem moderna. 16 tisoč prebivalcev, ki živijo na tem otoku, !ma sedem radio postaj, dnevnik, bolnice, telefon in druge pridobitve modeme civilizacije. Naselbin je 69, uradnikov 300, mnogo svečenikov in zdravnikov. Pismenost je tako velika, da so našteli pri zadnjem ljudskem štetju samo dva odstotka anal-fabetov.
V šolah učijo 3 danski in 170 eskimskih učiteljev ter 6 danskih m 12 eskimskih duhovnikov. Cerkva je na Gronlandu 69, prav toliko tudi šol, med njimi sta dve nad.iljevalni šoli za odrasle in eno višje
Dr. Werner Som ha rt,
jnrumt berlinski narodni ekonom, M ga je poklicala nova čilska vlada, da izdela zanjo gospodarski program
učilišče. šolski pouk je splošen in obvezen za vse otroke od 7. do 14. leta. Posebno nadarjeni otroci se pošiljajo na Dansko, da nadaljujejo študij na stroške države. Javna skrb za zdravstvene razmere je odlična. Celo na najbolj oddaljenem severu so bolnice, kjer se nudi prebivalstvu brezplačno zdravljenje. Vseh bolnic je na Gronlandu deset, nekatere imajo tudi posebne oddelke za otroke in na teh zavodih deluje osem danskih zdravnikov ter nad 100 eskimskih bolničark, ki so se izobraževale večinoma na Danskem.
Prebivalstvo Gronlanda je v vsakem pogledu preskrbljeno. Preprosto ljudstvo živi od ribolova, ki je ob nabrežju prav izdaten in obilen. Poleg rib, med katerimi zavzemajo prve mesto kiti, love Gronlandci tudi medvede in lisice ter prodajajo njih kožu-hovino. Lov na kite vodi danska država, ki pa zahteva zase samo maščobe, dočim se meso brezplačno razdeli revnemu prebivalstvu.
V	severnih predelih Gronlanda kopljejo premog. Letna produkcija znaša okoli 5000 ton. Danska vlada je tudi skušala urediti farmo za gojitev polarnih kožuharjev, ki ji bo nesla, ko bo stvar dovršena, prav lepe denarje.
Uprava GrOnlanda je osredotočena v Ko-danju, ampak dežala ima dalekosežno samoupravo. že od srede prošlega stoletja odločajo Eskimi večinoma sami o vprašanjih, ki se tičejo njih občin. Zlasti v finančnem pogledu jim je danska vlada pustila samostojnost in občine so se dane pravice poslužile v največji meri s tem, da so uredile posebno socialno zavarovanje, ki ščiti vse prebivalstvo v enaki meri. Na Gronlandu je uveljavljen sistem tako zva-nih skupnih gospodarstev, čijih dobiček se enakomerno razdeli med vse občinarje. Posebnost na Gronlandu je starostno zavarovanje, ki zagotovi vsakemu Gronlandcu, ki doseže starost 55 let, dosmrtno preskrbo.
V	splošnem je torej življenje na Gr6n-landu prav prijetno. Gronland pa se je pravočasno zavaroval proti tujim vpadom in ne dovoljuje priselitve. Na njegovem ozemlju sme živeti samo tisti, ki se je tam rodil, ki je v vladni službi ali pa se mudi v deželi v raziskovalne svrhe.
Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige !
Ta pas si je priboril Sharkey
Pas, do katerega ima pravico vsakokratni svetovni prvak v boksu vseh kategorij
Pravkar fe izšla
nova številka flustrovane tedenske revija
»ŽIVLJENJE IN SVET"
z naslednjo vsebino:
H. Smrekar: KOSEC (naslovna slika)
MEGLENO MORJE (A- Oskar Reya
—	s slikami)
V	ATELJEJU (Ch. Keene — slika) DVOBOJ (ilustr. Fr. škodlar) KNEŽEVINA LIECHTENSTEIN (s slikami)
KAM RADA STRELA UDARIT OD CASABLANCE DO ALGERA (s sliko)
ŽELEZNA KRINKA (s sliko) ALI LAHKO DOMNEVAMO, KAKO DOLGO BOMO ŽIVELI? KAKŠEN GLAS IMA GRAMOFONSKA PLOŠČA, KI SE VRTI V NASPROTNI SMERI? SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA BEDAKOVA OSVETA (Iv. Podržaj) ELEKTROTEHNIKA V SLUŽBI MEDICINE (inž. A. Zupančič)
V	GOZDU (A. Leete — slika) SKRIVNOSTI KITAJSKE ČETRTI V SAN FRANČIŠKU (s sliko)
NOV VODNI MOTOR (slika) ŠVICARSKI CAGLIOSTRO, LENART THURNEISSER (s sliko) NAPREDEK ŽENSKEGA POKRE-TA V EVROPI (s slikami) ČLOVEK IN DOM (Umetnost v stanovanju — s sliko) JAPONSKA V SLIKI IN BESEDI ČRNI TIGER, BELA VRANA TRI MINUTE POTOVANJA (slavna Segovija — s sliko) NENAVADNA ZBIRKA ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (Raj-čica z liso)
AKO ŠE NE VEŠ (Pomaranča — Začimbe in izločanje želodčnih sokov
—	Zveri, ki niso zveri) HREPENENJE PO HREPENENJU MODERNO DEKLE
KOLIKO MORE VELJATI PES HUMOR (Adamson)
>ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko in stane polletno (zaključena knjiga) Din 40.—, mesečno Din 8.—. Posamezne številke Din 2 po vseh trafikah. — Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
Smrt paleontologa Hauserja
V Berlinu je umrl v 58. letu paleontolog Otto Hauser, rodom iz curiškega kantona.
Hauser je L 1908. odkril v tako zvani jami v le Moustrierju skoraj popolnoma dobro ohranjene ostanke pračloveka ne-andertalske rase, naslednje leto pa je našel v neki špiiji pri Combe Capelle okostje mlajšega človeka aurignaškega rodu. Mi ustrierski človek je po cenitvah pokojnega učenjaka star 100.000 let, aurigna-ški človek pa 35.000 let. Vojna je pregnala Hauserja iz Francije. Moral je pustiti svoje življenjsko delo tam, kjer je končal pred svetovnim požarom in poslej ni več obnovil tega poslanstva.
Shakespeare afl sir RaJelgh?
Na Irskem so našli majhen, na les naslikan portret, o katerem so mislili, da predstavlja pomorskega junaka Walterja Raleigha. šele v zadnjem času so raziskovalci odkrili, da to ni sir Raleigh, marveč Shakespeare, ki ga je bil naslikal L 1602. njegov prijatelj Burbage.
Dražba Kreugerfeve mornarice
Pred dnevi je bila v Stockholmu draft-ba Kreugerjeve mornarice, obsegajoča nekaj jaht in tri letala. Luksuzna motorna jahta >Terise« in dve letali sta ostali ▼ skladiščih, ker so bile vsote, ki so jih ponujali zanje, odločno prenizke. Ostali predmeti, ki so bili naprodaj, pa so bili prodani za skupno vsoto 28.000 švedskih kron. Zanimivo je, da so bili vsi prodani predmeti mnogo višje cenjeni kakor se je iz-kupik) zanje. Samo letala so bila n. pr. cenjena na 300.000 kron. Kreugerjeva mo-torka »Svalan« je bila cenjena na 172.000 kron, prodali pa so jo za nizko ceno 8000 kron.
Brez nogavic fei fetobafca
Najnovejša pariška moda je damska navada sprehajanja brez klobuka in nogavic. V Bois de Boulogne in na drugih pariških Setališčih srečuje Parižan dan na dan več takšnih sprehajalk. Tujcu se zdi vse to morda lepo in skromno, Francozom pa reč ni po godu. Pravijo namreč, da bo ta moda, če bo trajala, uničila njih medno industrijo ln industrijo za izdelovanje nogavic. Zaradi tega so nekateri listi — med njimi tudi pariški »Matin« — nastopili t protestom proti tej razvadi, ki jo imenujejo pogubno za francosko gospodarstvo, ker bi lahko oškodovala najrentabilnejše panoge domače industrije.
Jubilej trofoarfa
Ta mesec so obhajali v Parizn 150-Iet-nleo prvega trotoa» ja. Junija 1782 so namreč v Rue de 1' Odeon uvedli prvi trotoar, kar je bilo za tiste čase prava senzacija. Kratko pred tem, 1. 1780., je izšel kraljevi dekret, ki je prepovedal izpraznjevati posode skozi okna. Ta običaj, ki je povzročal, da so pariške ulice vedno dotlej smrdele, je bil baje merodajen, da so francoski kralji izbrali Versailles za svoje bivališče.
Vsak dan ena
Desetletnica usodne smrti
Nemški politik Walter Rathenau, ena najbistrejših glav nemške povojne politike, je padel, zadet od zločinske krogle atentatorja, 24. junija 1922
Vsrrto mgghis,
po smrti Jacfca TMamonda, najmogoCnejS vodja newyoršMh banditov, ki so ga nasprotniki sredi ceste obstreljevali iz a^to«. mobfia in ga ubili
KARIKATURA
Germa ln - Martin, francoski finančni minister
N emški gospodar v Chilu

Mesto atentata, je padel Walter Rathenau v Berlinu-Griinevvaldu
MIchel Zčvaco:
75
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman,
23
Drugi dan okoli poli enajstih dopoldne je prišel luconski škof v ulico Samt-Honore na Concinijev dom, ko se je bil Italijan pravkar odpravil v Louvre.
Škof je bil videti dokaj razočaran. Moral je govoriti s Concinijem
0	važni stvari, ki ni trpela odlašanja. 2ato je velel, naj ga naznanijo njegovi soprogi.
Richelieu ni bil izmed Goncinijevih prijateljev. Vendar sta se i^asih srečala na dvoru. In pogled mladega prelata, ki se je oziral po kakem mogočnem zaščitniku, se je bil že davno ustavil na Conci-niju in Leonori Galigai.
Concini se mu ni zdel dovolj močna opora. A njegovo bistro oko je opazilo, da je bila Leonora tista, ki je odločala o vsem. Ona je bila um, ki je snoval načrte; Concini je bil samo roka, ki jih je izvrševala.
1	Richelieu se doslej ni hotel očitno postaviti na stran Concinija m njegove žene; tem bolj si je pa prizadeval, da ne bi storil ali reke! ničesar takega, po čemer bi bilo moči soditi, da jima je nasprotnik.
Ta taktika je bila silno težavna in celo nevarna. A Richelieu se jte ni kesai. Kolikor manj se je menil za Concinija, toliko bolj se je rakvarjal z Leonoro. Dvorjanu, posebno če je cerkveni knez in vrhu tega mlad in lep kavalir, ne more nihče očitati, ako se galantno suče
okoli dam. In dokler zna ostati ta galantna vnema v pravfh mejah,
je vse v najlepšem redu.
Uspeh Richelieujeve taktike je bil ta, da je tacH Leonora ustavila oči na njem. Ko si je sestavljala imenik ljudi, na katere se je mogla zanesti, in tistih, ki je vedela, da jo sovražijo, ni mogla uvrstiti Richelieuja ne med te, ne med one. A bila je dobra poznavalka duš in si je dejala:
»Tale še ni moj. A če ga bom hotela, bo moj, kakor hitro me bo volja.«
Richelieu je bil prišel v pravem trenutku. Leonora ga je takoj
sprejela. Imel je vijoličasto obleko, v kateri smo ga videli snoči, in njegova ponosna, mladostna prikazen je bila Leonori kaj prijetna.
Richelieu je začutil ta dobri vtis. Njegovo prikupljivo vedenje je postalo še bolj laskavo, njegov obraz še bolj neprisiljen in mlad.
Ko so bile vljudnostne ceremonije opravljene, se je takoj lotil stvari, zaradi katere je bil prišel.
»Madame,« je rekel z mehkim glasom, »prosil sem vas za razgovor v štiri oči, ker mislim, da je to, kar vam imam povedati, zelo važno za njeno kraljevsko veličanstvo.«
»Gospod škof,« je milostno odvrnila Leonora, »ako ne bi tolikanj visoko cenila razgovora z možem, kakršen ste, bi vas morala vprašati: zakaj se obračate do mene, če je to, kar mi imate povedati, važno za njeno kraljevsko veličanstvo?«
Richelieu se je naklonil kakor v znak zahvale ln otožno, a brez trpkobe dejal:
»Zato, rnadame, ker me ne sodijo vsi tako blagohotno kakor vi. Kraljica je gotovo izmed tistih, ki vidijo v meni samo neznatnega mladega človeka.«
Leonora se je vpraševala, kam meri. Čakala je odkrite besede.
Richelieu je razumel njeno opreznost. Zdelo se mu je, da je povedal dovolj in da bi se ponižal, če bi še delj tratil besede o svojih nagibih. Nasmehnil se je.
»Nikar ne mislite, madame,« je nadaljeval, »da pozabljam svoj duhovni stan in grešim z napuhom. Hotel sem ie reči, da se ne morem neposredno obrniti do kraljice. Zato prihajam k vam, ker poznam vašo zvestobo in vdanost do njenega veličanstva.«
»Ali,« je rekla Leonora, še vedno nezaupna, »saj nisem edina..? Naši milostni vladarici se hvala Bogu ne manjka vdanih ljudi.«
»To je res, madame,« je odvrnil Richelieu, »morda ji je še keda drugi takisto vdan kakor vi; a vsekako ne vem nikogar, ki bi ga toliko cenil kakor vas.«
Leonora je bila premagana.
»Naj bo,« je rekla smeje se. »Poslušam vas, gospod.«
Richelieu se je zbral in pričel brez ovinkov:
»Ali ste že kedaj slišali o zakladu, ki ga je pred več ko dvajsetimi leti zakopala neka tujka ... Italijanka ... princesa Favsta?«
Ob besedi »zaklad« je Leonora takoj prisluhnila. A pokazala ni ničesar. Kakor je že prej smehljaje se poslušala Richelieuja, tako se je tudi zdaj prostodušno zasmejala.
»Kaj, gospod škof luconski! Tudi vi verjamete takim neumnostim?« je dejala.
».Madame,« je vzkliknil Richelieu z glasom neomajne samozavesti, »ta zaklad obstoji v resnici! Dokaz imam.«
»Recimo da. A kako hočete iskati zaklada Bog si ga vedi kje, v Parizu ali okolici? Priznajte, da bi bilo težavno.«
»Vem, kje leži zaklad, madame.«
To pot je Leonoro minila vsa pikrost. Osupnila je in nehala skrivati svoje začudenje.
»Vi, gospod?« je vzkliknila.
Službeno iz LNP
$ (S seje p. o. 22. junija 1932.)
Navzoči gg.: Stanko, rav. Šetina, Novak, BercLajs, Zupane, Accetto, Grošelj, Kovač.
V nedeljo 26. junija 6e določijo prvenstvene tekme: v Ljubljani igrišče ŽSK. Her-snesa ob 9. ŽSK Hermes : TSK Slovan, ob 10.30 NSK Sparta : SK Javornik, Rakek. Službujoči odbornik g. Grošelj. Vsak klub (izvzemši SK Javornik) mora postaviti po tri reditelje. — Maribor igrišče ISSK Maribora ob 17. ISSK Maribor : SK Ilirija, Ljubljana. Službujoči odbornik LNP g. Fischer. — Celje igrišče SK Celje ob 17. SSK Celje : SK Amater, Trbovlje. Službujoči odbornik g. Svetek.
Določijo se termini za odigran je kvalifikacijskih tekem: Trbovlje druga tekma 17. julija SK Amater : SSK Celje (prvotao določena za 19. t. m.), 24. julija zmagovalec tekme Amater : Celje proti SK Athletik na f=.pcie.u zmagovalca in 1. avgusta SK Athle-tik : zmagovalec v Celju. — Ljubljana 17. julija TSK Slovan : SK Svoboda in 24. julija SK Svoboda : TSK Slovan. — Maribor
10.	julija SK Železničar : SK Rapid in 17. julMa SK Rapid : Sk Železničar.
Dovob se prijateljska tekma SK AthVjik, Ce1 je : čakovački SK Čakovec, 26. junija v Celju, toda samo pod pogojem, da se prične r ijpozneje ob 15. ald pa ob 1S.3Q. — Tajnik
11.
*
Nalaga se Mo. Maribora, da skrbi za zadostno število stražnikov in redi tel »ev za prv. tekmo v ligi ISSK Maribor : SK Ilirija 26. t. m. v Mariboru, kakor tudi za zane«'ii-ve biljeterie, ki morajo opravljati službo pri vseh vhodih na igrišče. Uprava ;grŠča mora predati pol ure pred pričetkom tekme event. predtekme izpraznjeno grišče služb, odborniku LNP (Mo. Maribor). V izogib event. nrotestov naj Mo. strogo izvaja gornje odloke, a glede prostega vstopa na igrišče ie postopati — kakor tudi v vseh ostalih primerih — v smislu določil proporci za odigravanje drž. prv. tekem. Tajniki.
SSK Celju se na dopis od 21. t. m. sporoča. da se prošn ji, da bi se prv. tekma 26. t. m. CeUe : Amater vršila v Trbovljah, iz finančnih razlogov ni moglo uigoditi. Tajnik I.
Sharkey]eva zrnata dvomljiva
Boksarska tekma med Sharkev em in Sohmelingom je povzročila zelo razburjene komentarje. Vedno bolj se pojavljajo glasovi, da je bila odločitev sodnikov napačna, Schmeling sam je bil prepričan, da ie zmagal. Njegov manager Jacobs je izjavil, da pomeni odločitev sodnikov rop. Tudi športni referenti newyorških listov soglašajo v tem. da je Schmeling vodil v 8 kolih, co-Čim je bil Sharkev le v 6 kolih boljši.
Sharkev je že obljubil, da bo sprejel re-vanžno borbo, toda le, ako bo pri tem dovolj zaslužil.
Iz Londona javljajo, da je Sharkeveva zmaga precej presenetila. Nekateri amer.ški poročevalci označujeio odločitev sodnikov kot krivično. Poročevalec »Evening Ne\v3« javlja: »Sem Američan ter se veselim, da je Sharkev vrnil ponosni naslov svetovnega prvaka zopet Ameriki. Odkrito pa moram reči, da je v borbi zmagal Scihmeling«.
Po borb; je izjavil Sharkey, da le najsrečnejši človek na svetu, poudariti pa mora, da je v borbi videl, da je Schmeling z vso pravico nosi! naslov svetovnega Drvika. Boksarski strokovnjaki pravijo, da se je forma Schmelinga od zadnje borbe s Scnb-blingom zelo izboljšala.
Schmeling se bo že 26. t. m. vkrcal na parnik »Europa«, da se vrne v domovino.
Hermes : Slovan. Kot nadaljevanje pr-venstva v ljubljanskem L razredu se bo vršila v nedeljo popoldne na igrišču Hermssa prvenstvena tekma med imenovanima kluboma. Poleg derbvja med Ilirijo in Pri-morjem je srečanje med Hermesom in Slovanom eno najzanimivejših v ljubljanskem prvenstvu. Pri nedeljski tekmi ne gre -orko za točke, kajti tekma sama na sebi itak ne bo vplivala na plasma, pač pa gre obema kluboma za ugled. Hermes je predstavnik izrazite tehnične in kombinacijske igre, zaradi katere je tudi zaslovel. Slovan pa goji enostavno. vendar pa do skrajnosti žilavo in borbeno igro. Prisoditi zmago enecnu ali drugemu je z ozirom na precejšnjo izenačenost moči iako težko. V jesenskem sie-čaniu je Slovan podlegel z rezultatom 0:3.
Nogomet v Kranju. SK Korotan se le končno vendarle odločil in se priiaril ▼ LNP. Sedaj bomo imeli vsaj priliko tudi v Kranju prisostvovati prvorazrednim tekmam. Da pa bo moštvo dobro pripravljeno za poskusne tekme, ki jih bo v kratkem določil LNP, ie klub novabil za nedelio 26. t. m. renomirano moštvo KAC iz Celovca. KAC je večkratni prvak Koroške in ie po svojih usnešnih gostovanjih posebno dobro zman vodilnim slovenskim klubom. Domače
moštvo bo nastopilo v najmočnejši postavi in bo skušalo častno odrezati v svoji ptvi mednarodni tekmi. Publika, Id je Korotanu zelo naklonjena, bo sigurno tudi tokrat polnost e vil no zasedla igrišče, ker je brez dvoma. da bo prišla na svoj račun.
Službeno iz odbora za delegiranje s s. pri LNP. Delegirajo si v nedeljo 26. jumja t. 1.: v Ljubljani Hermes : Slovan od g. Cimperman, ob 10.30 NSK Sparta : Javornik g. Vidic, obe tekmi na igrišču ŽSK Hermesa. V kolikor bi se Hermes 'n Slovan dogovorila za drug čas, naj o tem pravočasno obvestita delegiranega sodnika. V Celju: SSK Celje : SK Amater ob 17. g. Dolinar.
Uprava GZSP poziva vse člane širšega odbora, da se v nedeljo ob pol 7- zjutraj udeležijo od borove seje v kavarni Čop na Jesenicah. Obenem pozivamo vsa društva in klube, da pošljejo k seji svoje zastopnike. Dnevni red seje je: poročilo predsednika, tajnika, blagajnika načelnika, sklepanje o samostojnih predlogih za glavno skupščino JZvSS. slučajnosti. Ker je to zadnja e>eja pred glavno skupščino JZSS in GZSP le v interesu vseh naših društev in klubov, da se seje v polnem številu udeleže.
Medklubske cestne dirke kol. društva Save. Kakor že javlje-no, priredi kolesarsko in motociklistično društvo Sava v nedeljo 26. t. m. ob vsakem vremenu medklubske kolesarske dirke v večjem obsegu. Proga, na kateri se bodo dirke vršile, je: 1. glavna skupina: Vič—Logatec—.Planina—Rakek in obratno (km 100): 2. juniorska skupina: Vič —Logatec in obratno (km 55): 3. novinci: Vič—Vrhnika in obratno (km 34); 4. send-orska skupina (km 4). Odhod glavne skupine bo ob 14.30; takoj za njo odidejo iu-niorji, nato novinci in končno seniorji. Dirkači morajo bita na startu vsaj eno uro pred odhodom, da se ob pravem času uredi vse
potrebno. Vpisnine k dirkam ni, pač pa mora vsak udeleženec položiti kavcijo v znesku 10 Din za številko in se mu po vrnitvi iste povrne denar. Za vse dirke so določena praktična darila in kolajne. Ker vlada med našimi dirkači za te dirke precejšnje zanimanje, je pričakovati os<tre borbe, posebno na dolgi progi, saj se bodo na njej kosali sami vztrajni in nepopustljivi vozači kot n. pr. Prodan, Zanoškar, AbulnaT, Valant, Rozman, novi »Francoz« Ivanovič in drugi. Prav tako- živahna borba bo med močno juniorsko skupino z bratoma Kersi-čema, Kači čem, Dežmanom. Avbeljem, agi'1-n.imi Domžaloani itd. Z ozirom na ugodno tramvajsko zvezo, bo naši športni publiki spet enkrat omogočeno prisostvovati zanimivi kolesarski prireditvi. Start in cilj bo na Viču pri km 3 (gostitna Pirnat).
ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi od 17. naprej obvezen trening za vse nogometaše. Ob 20. seja uprave igrišč pri Krapežu. Ob 20.30 seja načelstva nogometne sekcije istotam.
TSK Slovan. Drevi ob 19JO v lovski erbi pri Sokolu strogo obvezen članski sestanek, na katerem se bo določila postava moštva za prvenstveno tekmo proti Herme-su. Po sestanku se i« nogometne sekcije, katere naj se zanesljivo udeleže gg. Anko, Pozni k in Globočmik.
Plavalna sekcija SK Ilirije. Danes ob 18.30 v kopališču za vse članstvo strogo obvezen sestanek. Vsakomur, kdor sc sestanka brez upravičenega vzroka ne fco udeležil, se bo odvzela ugodnost zrržane vstopnine v kopališče.
SK Sparta- Danes ob 20. strogo obvezen sestanek vsega članstva v kavarni Vosper-nik zaradi nedeljske prvenstvene tekme proti SK Javorniku, Rakek. Točno!
obnovite pravočasno srečke državne razredne loterije za IV. razred, ki so že dospele. Po četrtem razreda sledi »milijonski44 razred, zato glejte, da ne ostanete brez srečke.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Iz življenja na dežel!
Iz škofje Loke
šl— Sreska prosvetna konferenca za škofjeloški nadzorovalnj okoliš bo v soboto dopoldne v mali i dvorani Sokolskega doma v Škof ji Loki. Poleg poročila šolskega nadzornika g. Vinka Zahrastoika bodo na dnevnem redu razna šolska vprašanja m predavanja škofjeloških učiteljev gg. Rudolfa Horvata in Voj teb a Debel jaka. Učitelji si bodo ob tej priliki ogledali razstavo pismenih, risarskih in ročnih izdelkov na deški šoli. Skupni obed bodo imeli v pravkar dograjenem novem salonu pri Rotten-biicheriu na Mestnem trgu.
šl_ Pogreb posestnika in &odavi?arja g. Franceta Ravniharja s Spodnjega trga je bil najlepši dokaz priljubljenosti pokojnika Čeprav je bilo deževno se je zbrala v sredo popoldne pred hišo žalosti velika množica Škofjeločanov, da izkaže poslednjo čast svojemu rojaku. Po mestnih ulicah se je razvil po odpetju »VigTedi« dolg sprevod z gasilci iz Škofje Loke in okolice na čelu. Godbi na pihaila so sledili nosilci vencev m šopkov, društveni in stanovski prijatelji, nakar so nesli krsto gasilci. Za krsto so se zvrstili globoko užaloščeni svojci in nepregledna vrsta prijateljev in znancev iz mesta i,n okolice. Na pokopališču so pevci iznova zapeli, nakar se je ljudstvo poslovilo od novega groba. Ravniharja ohranimo v lepem spominu!
Iz Kranja
r— Zadruga rokodelskih in sorodnih obrti v Kranju obvešča člane, da se bodo vršile vajenske preizkušnje 21. julija. Zadnji rek za prijave je 3. julija. Sprejemajo se tudi že prijave za mojstrske preizkušnje.
Z Jesenic
s— Roditeljski sestanek se je vršil te dni na Jesenicah zaradi nameravanega ukinienja nekaterih meščanskih šol v Sloveniji. Na sestanku se je po vsestranski razpravi sestavila resolucija, ki se je poslala na pristojna mesta. V resoluciji so izražene želje vseh roditeljev, da naj meščanske šole še ostanejo ter se po možnosti še izpopolnilo in da se odpravijo na novo uvedene vpisnine. šolnine in takse na spričevala, ki bi onemogočile nadarjenim delavskim otrokom obisk meščanskih šol. Naposled se v resoluciji zahteva, naj se sistira pred krat-
kim izdani odlok, ki zabranjuje absolventom meščanskih šol nadaljnji študij na ustrezajočih razredih učiteljišč, trgovskih šol, gimnazij, realk, vojnih in pomorskih šol.
Iz Tržiča
5— Razstava meščanske šole je v nedeljo prepričala starše in prijatelje šole, da je za povzdigo našega srednjega staleža meščanska šola edini tip, ki prihaja pri tem delu v poštev. Številni izdelki dečkov in deklic jasno kažejo, da je šok obrnjena v praktično obrtno-industrijsko smer. Pismeni izdelki iz jezikov, matematike, zemljepisa in drugih predmetov 60 s tvojo čištočo in točnostjo izrazov napravili najboljši vtis. Prirediteljem, našim učiteljem in dijakom, na uspehu iskreno čestitamo!
č— Razstava otroškega vrtca je vsako leto privlačna točka ob zaključku šolskega leta. Letošnja je bila od lanske dosti obilnejša in so naši malčki, 80 po številu, pokazali, kakšni umetniki so v vezenju, v gu-banju. v nalepljen ju in v drugih umetnostih začetne vzgojne delovne šole. Prav bi bilo še to, da bi se vse tržiške šole sporazumele in napravile na isti dan v istih prostorih svoje razstave, da bi zrasla tako pred starši nazorna slika šolskega dela od 4. do 18. leta. kolikor znaša starost najstarejših dijakov meščanske šole.
č— Roditeljski sestanek, ki je bil v nedeljo v telovadnici meščanske šole, je bil prav dobro obiskan. Prisotni starši in prijatelji šole so z zanimanjem poslušali izvajanja ravnatelja g. Lajcvica, ki jim je v poljudnih besedah podal sliko, v kakšni smeri* 6e mora gibati vzgoja našega naroda, da se bo gospodarsko popolnoma osamosvojil in zavzel stališče, ki mu po svoji nadarjenosti in pridnosti pripada. Navajal je dejstvo, da je dosedanja šola premalo praktična, da se starši nevede peha'o za fantastično sliko pisarniških služb. Po temeljiti debati 60 starši izvolili pripravljalni odbor društva »Šota in dom« in sprejeli več resolucij glede ureditve meščanskih šol Resolucije bo pripravljalni odbor predložil narodni skupščini po svojem poslancu g. Lončarju Ivanu.
č— Občni zbor zadruge »Planinski dom« v Tržiču bo v soboto v prostorih Lončarjevega hotela ob 20. uri.
Žegnanje na Kofcah bo naslednjo nedeljo pri Planinskem domu, ki ima poleg kapelico zaščitnika planin sv. Janeza Krst-nika, aranžira zadruga »Planinski dom«, ki želi pridobiti s tem nekaj sredstev za kritje svojih potreb. Povabila je pevski zbor Bralnega društva, pevski zbor Sokola iz Stražišča pri Kranju in tržiško godbo, ki so vsi obljubili, da bodo rade volje priskočili zadrugi na pomoč. Na kresno nedeljo bo torej zbirališče vseh planincev na Kofcah.
Iz Novega mesta
n— Kino Dom predvaja danes ln v soboto, obakrat ob 20.30, ter v nedeljo cb 39.30 ln 20.30 zvočni film »Seviljski pevec c in zvočno predigro.
Iz Litije
I— Pogrešan zavoj. Pni jutranjem vlaku v sredo je pustil neki vojak na litijski postaji zavitek z vojaško bluzo in čepico. Najditelj naj zavoj vrne v prometni pisarni na litijskem kolodvoru, sicer bo morai vojak sam trpeti škodo.
i— Pritožbe zaradi gramoza. Litijsko sresko načelstvo je dobilo v zadnjem času več pritožb zaradi malomarnosti voznikov, ki odlagajo posip kar sredi ceste. Kupi gramoza so zlasti nevarni ob temnih nočeh. Vozniki se naj drže strogo cestnih predpisov.
Iz Trbovelj
t— Pevsko društvo »Zvon« priredi ob lepem vremenu skupen izlet na Mrzlico v nedeljo 26. t. m. Odhod ob pol 6. zjutraj izpred Sokolskega doma mimo gostilne Zupan.
Iz Konjic
nj— Razvitje prapora sokolskega društva Konjice zvezano e telovadnim nastopom in z veliko narodno veselico na praznik sv. Petra in Pavla 28. t m. bo velika manifestacija sokolke in državne ideje v Dravinjski dolini Praporu kumiuje ban g. dr. Drago Marušič, ki bo ta dan tudi po razvitju sprejel vse župane konjiškega sreza v Okrajni hranilnici. Skupen obed vseh županov in starešin sokolskiih edink; bo v dvorani Narodnega doma. Na meji celjskega in konjiškega sreza sprejme g. bana zastopstvo občine in društev v Stranicah. Slavnostni sprejem g. bana v Konjicah bo ob 10. uri pri slavoloku pred Narodnim domom. Razvitje prapora se bo vršilo ob 11. na glavnem trgu, javna telovadba pa ob 15. Pri isti sodelujejo vse sokolske edinke Dravinjskega okrožja in Sokolsko društvo Slov. Bistrica. Nastopi tudi oddelek vojaštva iz Slov. Bistrice. Zaprošeno je za če-trtinsko vožnjo in za poseben večerni vlak za povratek iz Konjic do Poljčan, s priključkom na vlake ob glavni progi. Prapor, delo ljubljanske tvrdke Hafner in domačih sester, je razstavljen v izložbi trgovca Petka.
nj— Tekma koscev, ld jo je priredila Sokolska četa v Konjiški vasi preteklo nedeljo, je potekla v najboljšem razpoloženju mnogoštevilnih gledalcev. Nabralo 6e je na travniku, kjer se je vršila tekma, preko 500 ljudi. Na travniku so govorili br. starešina dr. Mejak, br. četni starešina Ajdnik. društveni prosvetaT br. Nemec pa je obrazložil pomen kmetskega dela in kmetskega stanu ter z odločno gesto zavrnil izzivanje pred Katoliškim domom, ki ga je v svoji veliki disciplini sokolsko članstvo ignoriralo.
Ji Ptina
j— Mestno načelstvo poziva meščane, da
razobesijo na čast gostom ob priliki evha-rističnega kongresa zastave.
j— Led za živila. Mestno načelstvo razglaša, da se more v smislu zakona o nadzorstvu nad živili- uporabljati za pripravo in shranjevanje živil le umetni led iz čiste vode. Prestopki 6e kaznujejo v smislu zakona, in to tembolj, ker odpade vsak izgovor, da je nabaVSa tega ledu otežkočena. ker se led dobi vsak čas v vsaki količini v mestni klavnici.
i— Poškodbe po streli. Med nevihto 21. t. m. je udarra strela v hišo g. Artcnjaka na Bregu pri Ptuju in poškodovala vso električno napeljavo v hiši in radijski aparat.
Iz Gornje Radgone
gr— Oživljeno pevsko društvo Zora. Od leta 1926. naprej ni kazalo naše obmejno pevsko društvo »Zora« posebnega napredka. Občni zbori se niso vršili. Ker je pa zad-nia leta prispelo semkaj nekaj novih moči. je sklican prvi širši sestanek za nonedeliek 27. t. m. oh pol 21. v kavam? g. Janka Čiri-ča. Pri tej priliki se bo forme1no izvršil občni zbor z volitvami novega odbora. Naprošajo se vsi člani kakor tudi ostali cenjeni gg. pevci, da se tega sestanka udeleži jo pol-noštevilno.
ŠMARJE PRI JELŠAH. Sokol priredi v nedeljo 26. t. m. zlet šentjursko-šmarskega okrožja. Dopoldne ob 9. bodo meddruštve-ne lahkoatetske tekme za prehodni pokal Sokola iz Šmarja pri Jelšah. Ob 15. javni
nastop. Po nastopu velika ljudska veselica s sreoolovom. Igrala bo priznana godba na pihala. V primeru slabega vremena bo veselica pod streho.
HOTEDRŠICA. Prijazna obmejna Hote-dršioa se spet oživlja V nedeljo 26. z. m. priredi gasilno društvo svojo običajno vrtno prireditev. Dasi so slabi časi, vendar bomo gasilnemu društvu š'i občani pomagat, ker vemo. da ima še vedno dolg na svoji novi motorni brizgalni, s katero so vsak čas pripravljeni pohiteti bližnjemu na pomoč. Pridejo tudi tovariši z one strani meje. Prireditev bo na TuTkovem vrtu, kjer bo poskrbljeno za vse dobro.
za mejo
Družba ponarejevalcev italijanskih novcev
pod ključem
Tržaška policija je izsledila trojico ponarejevalcev 10- in 2-lirskih novcev. Policijski organi so aretirali vse tri in jih odgnali v preiskovalne zapore. Vsi trije so že priznali svojo krivdo. Zadevo je odkril stražnik na trgu pri Rdečem mestu, kjer je skušala 531etna Marija Wulzova oddati ponarejeni denar. Bila je, aretirana ln je na policijskem komisarijatu vse priznala. Sledila je preiskava v njenem stanovanju. Našli so okrog 50 ponarejenih novcev po 10 lir in večjo količino cinka in antimona, iz katerih sta njen mež Viljem in sin Viktor ponarejala denar. Poleg tega pa so našli tudi kotliček za destiliranje alkohola Na domu so aretirali tudi oba moška. Vse tri so že izročili sodišču.
Kongres istrsih fašistov v Buzetu.
Pod vodstvom pod tajnika fašistične stranke Marprcatija se je vršil v nedeljo v Buzetu pokrajinski fašistični kongres. Kongres se je vršil dopoldne, popodne je bilo več koncertov in pevskih nastopov. Fašisti so si ogledali tudi javna dela. Značilno za ta kongTes pa je bilo sila strogo policijsko nadzorstvo. V dvorano, v kateri se je opoldne vršil kongTes fašističnih hie-rarhov, so smeli ljudje le s posebnimi izkaznicami. Tudi za avtomobilsi promet so bile izdane stroge varnostne odredbe.
Fašistične artiljerijske vaje.
V	nedeljo so se vršile v bližini -vojašnice 6. artilerijskega polka v Gorici artiljerijske vaje 253. bataljona fašistične milice za obrambo proti letalskm napadom. Vaje so se pričele zjutraj okrog 8. ure. Streljanje je trajalo ves dopoldan. Popoldne so imeli teoretična predavanja.
Aostski vojvoda v Idriji.
V	petek je bil vojvoda Aostski v Idriji. Sprerrrjal ga je goriški pTefekt. Ogleda! si je rudnik in šole. Zlasti se je zanimal za šolo znane družbe »Itaiia Redenta«. Aost-ska vojvodinja je namreč pokroviteljica te šole, ki ima nalogo vzgojiti slovensko deoo v italijanskem in fašističnem duhu.
Izvleček ii programov
Pefek, 24. junija.
LJUBLJANA 11.30: Šolska ura: V livarni in jeklarni.. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Francoščina, — 19.30: Literarna ura _ 20.15: Prenos opere >Večni mornar« z Dunaja. — 22.30: Čas. plošče, poročala.
Sobota, 25. junija.
LJUBLJANA 12.15: plošče. — 12.45: Dnevne vesti. _ 13: Čas, plošče. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Gimnastika. — ' 19: Zabavno štivo — 19.30: Predavanje dr. Vebra. — 20: Prenos opere iz Zagreba. — 22.30: Čas, poročila, plošče.
BEOGRAD 12.05• Radio - orkester. — 16: Lahka godba. — 19: Godalni kvartet. — 20: Prenos opere iz Zasrrpba. — 21.30: Poročila, lahka elasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20: Prenos opere iz. gledališča. — PRAGA 19: Godba na pihala. — 20: Koncert češke filharmonije. — 22.2C: Mešan program. — BRNO 19: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18.20: Lahka in plesna glasba. — 20: Petie in klavir. — 22.05: Chopinove skladbe. — 22.50: Godba za ples. —1 DUNAJ 11.30: Orkester. — 17: Lahka glasba. — 19.20: Koncert na čelo. — 20.10: Operetni večer. — 22.50: Godba za ples. — BERLIN 20: Godba na pihala. — 21.10: Mešan program. _ Plesna glasba. _ KČNIGSBERG 19.55: Zborovski koncert. — 20: Program iz Beri:na. — MCITLACKER 20: Zabaven program. — 22.45: Plesna glasba. — BUDIMPEŠTA 19.30-. Pevski večer. — 20: Opereta. — Ciganska godba. —• RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Operni večer.
Pleskarska in slikarska dela
izvršuje "po najugodnejših pogojih
GENUSS1 IV A?! 7330
LJUBLJANA, Igriška ulica št. 10.
Cene malim oglasom
Ženftve bt dopisovanja; vsaka beseda Dm i.— ter enkratna pristojbina za iifro ali ta dajanje naslova Dm 5.—> Oglasi trgovskega ta reklamnega tnačaja: vsaka beseda Din i,—% Po Dm l.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto«, »Kapital»V najem*, »Posest*. »Lutkah*, »Stanovanja odda*. »Stroja»V red note*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* ln •Lesa ter pod rubrikama »Trgovski potniki* In »Zaslužek*, če se * oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te išče potnika. Kdor el pa pod tema rubrikama Išče zaslužka ali službe, plača za
Za odgovor
vsako besedo 50 pat. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din I.—
za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za iifro ali za dajanje naslova V st ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako beseao Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglam h, ki te zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Dm 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—,
tri oglasih po I Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine ta male oglase /e plačati prt predaji naročila, oziroma fth le vposlati v pismu obenem t naročilom.
Da ne bo zamude
&
te želite poslati ponudbo na katerikoli oglas, za katerega pove naslov oglasni oddelek „Jutrii", pošljite ponudbo kar na oglasni oddelek, da ne bo zamude. Prilepite na kuverto znamko, poleg nje pa napišite številko od oglasa, mi pa bomo napisali naslov in pismo takoj oddali na pošto. Tako bo hitro ustreženo Vam in oglaševalcu.
Službo dobi
Va&.ta t>twd» 5(1 par; xa dajanje naslona »li u iifro r»a S Dia. (1)
Pekovski pomočnik
prva moč. ki je bil ž-e več let v parni pekarni zapo »len in je vseh pekovskih d«i zmožen, dobi mesto takoj ali tudi pozneje. Ponndbe na ogl. odd. »Jutra, pod Šifro »10«. 22319-1
Varuhinjo
•podobno tudi pospravlja nja sob. sprejmem k 6 letnemu dečku. Naslov t ogl. odd. »Jutra«. 22307-1
Učenko
poltenih staršev sprejme modni salon. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	223S7-1
Čevljar, pomočnika
sprejmem takoj. Miklav-čič. * St. Vid št. 22 nad Ljubljano.	22408-1
Poslovodjo
i večjo kavcij-o sprejmem takoj. Stanovanje na razpolag"*. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zmožen trgovec«.	22424-1
Natakarica
t kavcijo dobi nameščenje v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	22417-1
Kdor išče zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; za naslov ali šifro 3 Din. — Kdor n n d i zaslužek, pa za v*iko besedo 1 Din, za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (3)
Zastopnike (ce)
za prodajo prvovrstnega Slag«"':a privatnikom >Sofra« Maribor, majerjeva 6.
Šofer
trezen in vsestransko zanesljiv. kmečki fant, želi službe pri tovornem ali osebnem avtomobilu. Janko Medved, Sp. Tipe. pošta
Sava pri LTTiji.
223-8-2
Uradniji
industrije, z maturo, verziran v knjigovodstvu, blagajni in korespondenci, samostojna, zanesljiva in a:r:ina moč z večletno prakso in kavcijo išče primerno mesto s i. julijem t. 1. Cenj. ponudbe pod »Povsod uporabljiv« na ogl. odd. »Jutra«.	22201-2
Trg. pomočnik
začetnik, manufakturist, aranžer. dober prodajalec, želi vstopiti v trgovini event. na deželi. proti oskrbi. Cenj. ponudbe na 0"l. odd. »Jutra« pod »Začetnik«.	22397-2
Klepar in vodovodni instalater
popolnoma samostojen, želi vstopiti v službo kot delovodja ali pomočnik. — Ponudbe pnd »Klepar« na ogl. odd. »Jutra«. ' 22402-2
Pletilja
išče m-esta za takoj, vešča dela na 8 in <10 stroj. — Naslov v ogi. odd. »Jutra« 22401-2
Boljše dekle
32-letno, išče mesto sobarice ali sireno, zna dobro kuhati, šivati, vezati vsakovrstna ročna dela ter opravljati vsako hišno delo. Govori slovenski in nemški jezik. Ponudbe na o<r'as. odd. »Jutra« pod »Marljiva moč«. 22420-2
Ročni voziček
na štirih kolesih ugodno prodam. Poizve ee Celov ška cesta 85.	22337-6
Transportnih sodov
od 300 do 700 1 imam več-jo množino za prodati v prav dobrem stanju, zamenjam tudi za prav dobro vino lanskega pridelka. Ign. Cadež. Sredna-vas p. Polia-ne Skl.
22315-6
Kupim
Ogla&J mg. tnačaja po 1 Dia beseda; dajanj« naslov« ali ta šifro 5 Dioi. — Oglasi socialwea tnačaja vsaka beseda 50 r«.r; ia dajanje naslova aii za iifro pa 3 Din. (7)
Opravo
za trgovino mešanega blaga kupim. Ponudbe z natančnim opisom na Anton Drnovšek, Sklendrovec, Zagorje ob Savi. 22388-7
Pohištvo
Več stavbnih parcel
prodamo ob Dunajski cesti in za Bežigradom. — American motors, Dunajska cesta št. 9.	21738-20
Mlin, stanovanjska hiša in zemljišče
naprodaj ca prometnem kraju v industrijskem mestu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mlin«.	21911-20
Dvodružinsko hišo
novo, radi odpotnva.nja prodam za 47.000 Din. — 5 minut od Kranja, soln-čna lega. Sekne, Huje 25, Kranj.	22364-20
Vilo aH hišo
dvo- ili tnistanovanjsko, v Ljubljani oziroma na periferiji kupim. Ponudbe pod »Polovica v gotovini« na oglas. odd. »Jutra«.
22139-20
rt]>IlXiIir>
Sobo z 2 posteljama
lefpo in veliko, » Krasnim razgledom ter separiranim vhodom oddam s 15. ju nijem le s'a!n:ma gospo doma Ogledati mwl 2. in 4. uro popoldne v Knaf ljevi ulici 13/11. 20277-23
Lepo solnčno sobo
opremljeno oddam solidni osebi po nizki ceni. Podjunska 15/1, Sp. Šiška.
22409-23
Več stanovanj
v centru in okolici odda Realitetna pisarna Grašek. Kolodvorska 24. 22436-21
Stanovanja
Vsaka bfoeda 50 par. ca dajanj« o&alor« ali ta fcfro S Dia. (21-*)
Prijazno sobico
oddam blizu Tivo!i;a s po-sebnim vhodom, elektriko, kopalnico, takoj ali 1. julija. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.	22414-23
Meblovano sobo
vhod s stopirc, oddam za 200 Din. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 22430-33
Malo sobo
e hrano itn vso o^krNo oddam mlajšemu gospodu s 1. julijem v bližini Zvezde. Izve se v oglas. odd. »Jutra«.	22429-23
Sobo oddam
lepo meblova.no z ali brez hrane. Friškovec 8.
2243^-23
Solidnega gospoda
sprejmem v opremljeno sobo s separatnim vhodom. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 2-4>4-23
Sobico
ndda-m boljši gospod>i5ni v Gajevi ulici. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22451-23
Vsaka be»eda J Din; ta dajanj« naslova ali za šifTo pa 5 Din. (12)
Spalnico in kuhinjo
bompletno, 16 komadov, dobro ohranjeno, prodam za Din 2200. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22452-12
Gospodična
z dovršenim 2 razr. trg. akademijo išče primerne službe kot začetnica v kakem podjetju. Cenj. ponudbe na ogl. odd. »Jut.ra« pod št. >1932«. 22440-2
Vsaka beseda 1 Dkn: n dajanj* nabora aii xa Sipa 6 Dia. (00)
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; ta da »nje naslova ali ta Šifro 5 Din. — Oglasi socialnega jnačaia pa vsaka be-s*da 50 par; M dajanje na.?'ova al: za Šifro pa 3 Din. (81
Valvasor
r-ndam. tudi na obroke. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 22390-8
miibeišče
Vsaka beseda 50 par: za dajanje nasdova aH za šifro pa 3 Din. (21
Vsaka beseda 1 Din: za lajanj« naslova al; za Šifro pa 5 Dm. (16)
Za svojega sina
ki je dovršil 4. raz. gim. s prav dobrim uspehom, iščem primerne zaposlitve, mogoče v kakšni pisarni ali trgovini, gre popolnoma brezplačno za dobo enega leta. Govori in piše vpč jezikov. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	22345-2
Učno mesto
ia sina iščem pri mizarju z vso oskrbo v hiši. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
22447-2
Maturantka
*» popolnim znanjem nemščine išče zaposlenje. Ponudb« pod »Maturantka« na ogl. odd. »Jutra«.
22431-2
Posojila 7—20.000 Din
iščo za takoj državni uradnik. Mesečno odplačilo 1000 Din. Lahko hranilna knjižica. Garancija hiša in plača. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Rabim«.	2242S-16
20.000—30.000 Din
rabim za 6 mesecev proti garanciji! Plačam 20°/«. — Ponudbe na podr. »JutTa« v Mariboru pod »B. S.«
22448-16
BTmmrt&mm
diHLEIuS
Oglaj! trg. značaja po 1 Din beseda; ta dajanje naslov« »li ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega enačaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslov-a ali ta šifro p® 3 Din. (6)
Sandale 119 Din
lamske, proti gotovini. — »Tempo«, Gledališka ul. 4 .'nasproti opere).	114
Gramofonske
plošče
od Din 20,— prodaja »Slager«, Aleksandrova 4. pasaža.	?>4-6
Edgar Rice Burroughs:
Tarzan, kralj džungle
Lokal
v eenbru mesta, pripraven za pisarno, takoj oddam.
v oglas, oddelku
Naslov Jutra«
22438-19
Majhen loka!
v sredini mesta zaradi od-potovanja takoj oddam. — Naslov v ogl. odd. »Jntra« 22450-19
V najem
Vsak* bem«lA | Dta: a dajMj« onfltov* d ia Mire pat S Dm. (17)
Mlad zakonski par
išče v najem trgovino na deželi 9 stanovanjem. Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod šifro »Zakonski par«. 22310-17
Trgovino
z mešanim blagom, dobro vpeljano, v večjem kraju na deželi oddam takoj v najem. Stanovanje v hiši. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vpeljana trgovina«.	22423-17
Vsaka beseda 1 Din; ta lajanj« naslova ali ta Šifro ps 5 Din. (15)
Drva, bukova
cepanice in okroglice, kn puje stalno Ilirija d. z o. z.. Dunajska c. 46.
22263-15
Posest;
Vsaka beeeda ta dajanj* ta Sir« pa 5 Dta. (20)

271
Eden izmed d' Arnotovih prvih opravkov
v Parizu je bil obisk pri visokem policijskem uradniku s katerim sta bila prijatelja. Tudi Tarzana je vzel s seboj. Na policijskem ravnateljstvu so jima razložili znanost spoznavanja ljudj po odtiskih njihovih prstov Tarzana je stvar živo zanimala.
Kupim hišo
v Ljubljani, najraje trgovsko v znesku ca. 300.000 Din, novo ali v prav dobrem stanju. Ponudbe z natančnim opisom hiše pod M. J. na oglasni oddelek »Jutra«.	223117-20
Dvonadstropna hiša
lepa. moderno zidana, a 14 sobami, 2 kuhinji, ko palnico. klet, lasten vodovod. električna razsvetljava, velik sadn! ter zelenjavni vrt, vse okoli hi še id ograjeno, gospodarsko poslopje, irvarnica itd. naprodaj. Ponudbe pod šifro »280.000 Din« na og! odd. »Jutra«. 22163-20
Trgovsko hišo
z moderno preurejenim trgovskim lokalom in vrtom na najprometnejši točki Novega mesta takoj prodam. Cena z vsem inventarjem in trgovskim blagom Din 140.000.—. Ela Kastelic, Novo mesto.
22421-20
Hišo
kuipim proti takojšnjemu plačilu v mestu ali na deželi v prometnem kraju, v kateri se nahaja trgovina, gostilna ali druga obrt ali če je za kako obrt pripravna. Ponndbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Hiša Gorenjsko«.	22425-20
Vs»ka beoeda 50 par; sa lajanj« naštet« tU aa Sitna S Dia. (23)
Stanovanje na
Jesenicah
solnčno jn suho iščem: sobo, kuhinja in pritikline, za avgust. Ponudbe na po-družnico »Jutra« na Jesenicah pod »Solnčna lega«.
22334-21«
Več sob
za letoviščarje
s priložnostjo kopanja in gozdnih sprehodov odda po nizki ceni Mici Der-nič, Radovljica, Lvncovo 33.	21912-38
Preko počitnic
oddam eno sobo z dvema in eno z eno posteljo. — Elektrika, parket, event. tudi s hrano. Naslov v ogl. odd. »Jut.ra«. 22405-23
Krasno stanovanje
v bližini Litij«, z več sobami, oddam boljši stranki. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Mirno stanovanje«.	22422-38
Tj
I JI.
Vsak* beseda 2 Din; ta lajanje caakrra aH šifro pa 5 Dia. (34)
Opremljeno sobo
popolnoma separiranim vhodom oddam blizu ban-ske uprave. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 2234-1-23
V I. nadstropju
v novi hiši pri sodišču oddam svetle prazne sobe za pisarne za avgust. Drogerija Herme.s, Miklošičema 30.	22207-23
Sostanovalca
v sobo z elektriko ln posebnim vhodoin, 150 dinarjev mesečno. x'clz-v? se v restavraciji ^So-čez. Sv. Petra cesta 3.
2^1:0-23
Vsaka beseda 50 pan aa dajanj« a&afora iM ia Šifre S Dia. (23-a)
Opremljeno sobico
išče uradnica za 1. julij v bližini Tabora, Slomškove ulice, Sv. Petra. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Cisto«. 22333-23a
Stanovanje
Vsaka beseda 1 Din: a dajanj« naslova »H u iifro pa 6 Din. (31)
Sobo
z eno ali dvtma postelje-m«. s hTauo ali bre?z oddam s 1. julije.m. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
22418-23
5-sobno stanovanje
z elektriko i.n vodovodom takoj oddam. Moste, Pre-dovičeva ul. 9. 22225-21
Stanovanje
S sob in kuhinje oddam. Stari trg 24/11, levo.
22400-21
»Vem«
V	mislih pri Tebi. Kdaj ho drugače? Najbrž nikoli. 22446-24
V	oglasnem oddelku
je dvigniti sledeča pisma:
Agilni Am-erikanec, Avtobus 1932, Ausserst.er Preis 423, B. S. A. 500, Boljša stranka. Blizu Tabora. Be-žigrad-Siška, Brez otrok, Centrom — komfort, Čimprej, Chic, Cez dan odsotna, Doma-čija, Delaven, D. K., Dobra kupčija, IVružabnika. Dober poklic, Dobra točka 38, Dobro ohranjen 54, Dobro ohranjeno. Do 1200, Dobra prijateljica, Dauerstellung, Din 30o.000, Dobro plačam, Dober promet 13, Dobra sigurnost, Fotografija se vrača, Feš gospodinja, Gotovina 06, Gorenje, Gostilna s tujskimi sobami in kavcij« 2000 Din, Go-stilničarka, Gostilna, Go-spo«vetski buffet, Harmonija 88, Harmonija src. Hišica, Inteligentna 688,
SBSmMdeca
je sijajen roman, ki gu morete čitati le s pritajenim dihanjem. — Povede Vas v čase velike revolucije, Din 35.—, vezan Din 45.—. Naroča se pri upravi »Jutra«.
I. A. Publicitas, Instru-mentarka, Interesent, In-strukci.a. Izvrstno delo, Izvežbana. Idealna lega 600.000. Industrija 3, Instrument, Kavcija 100, Kavcija 2000 Din. Klun Helena. Kavarna. Kolo 39. Kartonažna tovarna. Knjigovodja, L'*po posestvo. Ločenka. I,okni avgust 560, Lovec. Ljubljana 200. Lepo življenje. Ljubljana 60. Mirna 241. Marljiva 21, Manufakturna in modna trgovina. Mala posestva. Modni salon 28. M. K. 56. Maver. Moj dom. Maj 32, Marljiva in poštena 54, Moda 1932, Nastopi takoj. Nova stavba. Nastop 1. julija, Natakarica, Nastop 20. junija. Natakarica 6. Opis in cena, O. P. 11, PoliT, Poštena 100, Poštena dama 49. Preproga. Počitniška tovarišica. Pridna moč 31, Postranska zaposlitev. Prazna soba, Promet 157, risalni stroj. Prodajalka, Perko, Prosto stanovanje. Plačam takoj, Reva, Rabim takoj 35. Resno misleč. Reprezentativen, Sezija, So!idno«t, Stalna služba, St.roj, S'ovenščina, Snažno 2:». Soliden dijak, Samostojna, Skupno življenje, Siguren plačnik, Svet, Soliden 1000. Spalnica. Samska. Solnčno 184, Šivilja na dom. šipeeerija. Šofer, Stepa rica. Tvoja sreča — moia sreča, Triglav 333, Takoj 376. Točno plačam. Trojar Franjo, Tale oj. Tri osebe. Udobno 35. Ugodna kupčija, 1'god.na naložit-ev kapitala. Ugodne cene. Ugoden naknp 66, V bližini g!, kolodvora. Velik promet. Velik dobiček 7568. Visoka. Vestna in pošten«. Verziranost, Velesejem. Vrtnar. Velika soba. Vinska trgovina. Zakonci, Zanesljiv in ag;len. Začetnica 162, Zavarovalni zastopnik 7225, Zvesti prijatelj, Z navedbo cene, Zmožna 2H3, Zanesljivo, Zanesljiva moč, Zeiss-TTie-der, Želim delo, 800'21ft, 17-let.na sirota, 500, 2767. 13. 2 postelji 242, 683. 1000, 555, 1001.
Iilasbila
Vsaka beseda 1 Dta: ta dajanj« oaator« ta ia	pa 6 D». (26)
Kratek klavir
prodam ta Din 4000.— t«r
nov 6rn Pianino ceno prodam. Zima, Wolf«va 10/1.
22437-26
Vsaka bos tria i Dm. za -lajanje naslor« ali ta Šifro na 5 Din. (29i
Kurja očesa
Najboljše «/re<ls.tvo prof kurjim >č"Som »Clav&n. j« mast
Dobite v lekarnab, droge rtjab ali naravnost n tvor n;c« m glavn^s skladišča Čuvajte w tK>naredb! 15
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak
Klavirje
popravlja in uglašuje najboljše ln najcenejše Josip Bajde. Gosposvet-ska cesta 12. 22027-26
GdoCi Itldnca
družba z o. z.
Dunajska cesta 47
Sohoslikarska in pleskarska dela izvršujem solidno po najmodernejših vzorcih. Cena konkurenčne. — Večletna garancija. 7551
Razburljivo, silno napeta knjiga. Naroča se pri upravi * Jutri«.
VSAK NAROČNIK »,J U T R A« ic zavarovan za lO.OOft dinarjev!
ier ke
$ e
z dolgoletno prakso v vseh panogah papirne industrije, IŠCB mesta, event. tudi v drugih industrijah.
Prevzame zastopstvo za tu- in inozemstvo.	7682
Ponudbe pod šifro »Rationell« na oglasni oddelek s>Jutra<«
GOSTILNA
Nova vas pri Rakeku (Bloke, 750 m)
priporoča cenjenim obiskovalcem prijaznih Blok prvovrstna Jedila in pijače; vsak dan sveže pivo v sodčkih. Trije krasni senčni vrtovi, solnčne kopelji, vodovod v hiši, pošta, telegraf, telefon v hiši, tujske sobe, avtogaraža. — Za stalne goste penzija Din 35 dnevno. — Za izlete z vozom gostom na razpolago lastni konji. — Vprašanja na
7650
A. LAVRIČ, Nova vas pri Rakek«.
Prodamo
npodno v najboljšem rta- i nja stroj ta delejije testa, j stroj (Schlagmaschlno), stroj (Manasc-her) na dva valarja, peč za oblat« na tri ognje s sedmimi različnimi kleščami. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stroji«.
22336-29
Lokomohilo
SO do 50 HP iščeano. Pismen« pomudbe na: Tovarna ia kl«ij, Ljubljana.
22441 -29
Razno
Vsaka beseda 1 Di.n. za dajanj« naslova ta Šifro pa 5 Din. (37)
Telefon 2059
PREMOG suha drva
POGAČNIK
Bohoričeva ulica št. 5
Zaščiti svoj dom in svojo hrano pred mravljami. Ta umazana in nadležna golazen se zaganja v rojih tja, kjer jim javljajo predstraže ..izvrstna hrana-Flita ni!" Niti obrnil se nisi, že jih je polna hiša in hrana okužena! Škropi Flit in ugonabljaj hitro in enostavno muhe, komarje in ves drugi mrčes. Flit je na glasu po celem svetu kot nenadkriljivo tovrstno sredstvo. Pazi na vojaka na rumeni konvi z črnim robom.
Ako ni v takšni plombirani konvi, ni Flit
Mizarji
Najcenejše ln najboljše suholepljene vezane plošče (Sperrplatten) dobite v skladišču tovarne fUKOD«, Sušak-LJub-liana. Dunajska c. 31, dvorišče. Pošilja se na deželo v vsaki množini. Zahtevajte cenik. 129-6
kf krepi in zdravi
ŽELODEC
edini proizvajalec
LOVRO SEBEMK Ljubljana Vil.
'iseili.
Mnoge žene se počutijo na letoviščih, pri kopanju, pri športu in pri raznih zabavah na prostem ovirane, ker se jim zdi, da jih vse opazuje, šele po temeljiti odpravi malih las in dlak po nogah, rokah, po obrazu in na tilniku, ki tako kvarijo harmonijo telesa, z Dulinin-kremo so zopet okretne, svobodne in lahko prenašajo samozavestno še tako kritične poglede vseh ljudi.
krema za odstranjevanje dlačic
nI tekočina, temveč bela, mehka, silno gibka kreir •:. ki se prav lahko uporablja, a se pri tem ne prenaša na druge dele kože. Ta krema je skoro brez vonja in tako prijetna, da se lahko uporablja brez pomisleka, ker učinkuje brzo brez bolečin ter odstranjuje nepotrebne dlake v treh do petih minutah.
DR. M. ALBERSHEIM, FRANKFURT o. M., PARIŠ, LONDON
Skladlšč-e «a Jugosl.: J-ugopharmacija d. d., Zagreb, koprnet, oddelek
Zahvala
Ob nepričakovano hitri izgubi našega ljubljenega soproga in očeta, brata in svaka ter strica, gospoda
DR. NIKOLAJA OMERSE
izrekamo tem potom vsem, ki so nam izrazili svoje sočustvovanje ter našega ljubega pokojnika počastili z venci in ga v tako obilnem številu spremili na njegovi poslednji poti, svojo najprisrčnejšo zahvalo.
Posebej se pa moramo zahvaliti g. inšpektorju dr. Kotniku kot zastopniku prosvetnega oddelka banovin-ske uprave v Ljubljani, nadalje zastopstvom I. drž. real. gimnazije v Ljubljani z g. direktorjem dr. Lončarjem na čelu, celjske gimnazije ter kranjske gimnazije z g. minist. odposlanikom dr. Korunom in g. direktorjem Košnikom na čelu, nadalje še g. direktorju Zupančiču kot zastopniku nekdanjih goriških kolegov ter vsem stanovskim tovarišem. Istotako se zahvaljujemo g. srez. poglavarju kranjskemu dr. Ogrinu ter g. mestnemu županu Pircu. Osobito se zahvaljujemo še g. prof. Mast-naku, vodji celjske deputacije za poslovilne besede ob grobu.	7607
Ljubljana, Kranj, dne 22. junija 1932.
ŽALUJOČI OSTALI.
Urejuje Davono Kavi jen. izdaja za konzorcij »Jutra t Adoil Ribniiiai. ia Narodno tiskarno d. d. kot ciskamarja Franc Jezeršek. Za mserauu del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.