GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — 6. JUNIJA 1962 — LETO XII. ŠTEVILKA 11 PROSVETNI DELAVEC Uvodno pojasnilo Ob pričetku javne razprave o problemih verifikacije vzgojno izobraževalnih dejavnosti strokovno izobraževalnih ustanov Z namenom, da omogoči ures- vsemi ostalimi oblikami strokov-ničitev načel resolucije zvezne nega, izobraževanja povezati v ljudske skupščine o izobraževanju enoten izobraževalni sistem. Glede strokovnih kadrov in da omogoči na to ie treba smatrati odprto izvajanje priporočila ljudske in, osnutke predpisov o veri- skupščine LRS o nalogah na po- flkacl31 kot cfoto/ Ceprav odpTto j_ v, . . y. pismo m predmet javne razprave, dračju strokovnega izobraževanja, ga kot važen dokument objavija. je svet LRS za strokovno izobra- mo skupaj z ostalim gradivom, ževanje izdelal osnutke nekaterih Javna razprava 0 problemih verifikacije bo trajala do 30. juni- Administrativni proračunski položaj delavcev odmira tudi v muzejih in galerijah Z občnega zbora Dnišfva muzealcev Slovenije v Pii emu dne 26. maja 1S62 Dne 26. maja t. 1. je bil v Piranu občni zbor Društva muzealcev Slovenije. Poleg poročila o delu v obdobju od preteklega občnega zbora društva v Bovcu v maju 1960 do danes, izvolitev novega upravnega odbora in izvolitev dveh delegatov v upravo Zveze muzejskih društev Jugoslavije, so bili na dnevnem redu uvodni referat ur. Antona Polenca »O viogi muzejev kot kulturnih ustanov v komunah«, referat Milana Brezovarja »Pravilniki o novem financiranju in nagrajevanju v kulturnih ustanovah« in referat Miroslava Pahorja »Boj slovenskih Primorcev in Istranov za osvoboditev«. jev in galerij ter muzejskih zbirk- v Sloveniji kakor tudi pregled dokaznega gradiva, ki ga hranijo. posamezne ustanove na razstavah in depojih. Namenjena je zlasti šolam za njihovo orientacijo pri izkoriščanju bogatega muzejskega gradiva pri muze- valnih ustanov. (Osnutke objav- ja 1962 Pričakuj da bodo Ijamo na notranjih straneh Usta). prosvetni delavci tako kot tudi kovanje celotnega izobraževalne- °Stf- zainteresirani činitelji te- Udeleženci občnega zbora so • . j0* k ■ mehito proučili celotno gradivo kritično nretehtali svoje napore ga sistema izredno pomembna, saj in izdelali ^orebitne dopolnilne v tem času in ugotovili, da^je bistveno posega v celotni vzgojno ah spreminjevalne predloge, ki jih Društvo muzealcev Slovenije v izobraževalni sistem. Zato je svet je treba do navedenega roka na- decembru 1960 izdalo napoveda-pred dokončnim sprejetjem po- sloviti na sekretariat sveta za no knjigo »Sole in muzeji«, v ka-trebnih predpisov organiziral jav- Šolstvo LRS, Ljubljana, Zupanči- teri je dan šolam vseh vrst no razpravo o teh problemih. ^va 3. in vsem ostalim pregled Tako bodo vsi prizadeti činitelji ne le samo seznanjeni z vsebino predvidenih osnutkov predpisov, temveč bodo mogli s tehtnimi in konstruktivnimi predlogi pomagati pri oblikovanju, sodobne fiziognomije strokovnega izobraževalnega sistema. Gradivo za javno razpravo o problemih verifikacije je bilo objavljeno v posebni brošuri, ki. je bila razposlana skoraj vsem gospodarskim organizacijam in njihovim združenjem, vsem gospodarskim zbornicam, ljudskim odborom, političnim in družbenim organizacijam, strokovnim združenjem in društvom ter vsem strokovnim šolam. Problematika strokovnega izobraževanja je izredno obsežna in se prepleta s problematiko splošnoizobraževalnih ustanov tako, da bodo obravnavani osnutki gotovo zbudili zanimanje tudi pri tistih prosvetnih delavcih, ki uče na ustanovah splošnoizobraževalnega značaja. Z objavo gradiva za javno razpravo o problemih verifikacije v »-Prosvetnem delavcu*' bo to gradivo dostopno najširšemu krogu ljudi, ki se udejstvujejo na kakršnemkoli izobraževalnem področju. S tem se bomo izognili nevarnosti, da bi javna razprava pripeljala do enostranskih zaključkov. Glede vsebine gradiva za javno razpravo je treba omeniti, da vsebuje le osnutek splošnega navodila za verifikacijo vzgojno izobraževalnih dejavnosti strokovno izobraževalnih ustanov, osnutek navodila o minimalnih zahtevah in drugih pogojih, ki jih morajo izpolnjevatipoklicnešole, informativno pa tudi osnutek strokovnega Zavod za napredek šolstva njo šolo z univerzo, znanstvenimi ponovno izrazili željo in potrebo, navodila za izdelavo predlogov LRS je v sodelovanju z Društvom inštituti ter industrijo, kajti le v da prireditelj tudi v prihodnjih profilov za poklice, ki jih vzgaja- matematikov in fizikov LRS ter takšnem medsebojnem sodeiova- letih priredi takšne seminarje, jo in izobražujejo poklicne šole. nuklearnim inštitutom »Jožef Ste- nju bodo prirodoslovne vede, kot kjer bodo obravnavali najno-Tormulacija minimalnih zahtev fan« v Ljubljani priredil 18. in so fizika, kemija in matematika, vejše izsledke na področju fi- »ilJčitUi Vn€gS|QV120SQ ne ustanove, ki po dosedanjih pred- družbenem interesu posebno po- jen obseg ustreznega proizvodnega cfrnkntma i7nhm7P»n1niI] 'jcstmtnn pasih smejo izdajati spričevala z membna, lahko Svet LRS za stro- dela, ki bo zagotovil potrebno pcak- aUliKUVUiO IZOdiuZcvlUIUII li>3iQiluv družbeno priznano veljavnostjo in kovno izobraževanje zahteva verifi- tično usposobljenost za opravljanje _ ki bodo vložile zahtevek za verifika- kacijo take dejavnosti. Taki primeri poklicnega dela. I Fodatke, ki jih mora vsebovati takem primeru tudi določi, kdaj pre- cij0 do 31. decembra 1962, smejo iz- bodo nastopili zlasti pri izobraževa- Splošne določbe spričevalo, predpiše sekretariat Sve- neha pravica strokovno izobraževal- dajati spričevala, dokler ne prejme- nju poklicev, ki so izredno odgovor- • ta za šolstvo LRS. ne ustanove izdajati spričevala z j0 odločbe o verifikaciji. ni zaradi varnosti življenja in pre- 1 1n družbeno priznano veljavnostjo. moženja (kot so n. pr. poklicni voz- Z verifikacijo se ugotavlja, da so , 13 niki motornih vozil, minerji, poklici izpolnjene določene minimalne za- Sekretariat Sveta za šolstvo 11 Strokovno izobraževalne ustano- v zdravstveni panogi in podobno). hteve in drugi pogoji, ki zagotavlja- LRS spremlja izpolnjevanje PreciPj- Sekretariat Sveta za šolstvo LRS vei b0d0 ustanovljene po uvelja- •> Minimalne rahteve in drnci no- (družbena in politična ureditev jo ustrezno raven vzgojno izobraže- sanih minimalnih zahtev m drugih vodj register strokovno izobraževal- vjtvj tega splošnega navodila ne -i v -k ■ ■ , . . ®^ FLRJ ekonomika podjetij, gospo- ™i»f d.).™*.! strokovno Mr,- gev »n .pgli.njo v,,oin» Is- nlh usLk,v. ki im.Jo "Mto* «**»’*?».'**?!!**!? £& gSgS!? ' ^ zevalnih ustanov m se priznava spo- dejavnosti strokovno vzgojno izobraževalne dejavnosti. priznano veliavnostio, dokler nima- sf ^ Raven zahtevnosti splošno izo Splošna izobrazba obsega: — slovenski jezik, —• družbene in ekonomske vede Prehodne in končne določbe priznano veljavnostjo, dokler nima- verificirati svojo dejavnost, se na-jo verificiranih vzgojno izobraževal- najajo na: nih dejavnosti. j4 — vpis, sotanost.za izvajanje take dejavnosti izobraževalnih ustanov, tistim strokovno izobraževalnim Strokovno izobraževalna ustano-usfanovam, ki lahko izdajo spriče- ya ie dolžna izpopolnjevati vzgojno vala z družbeno priznano veljavno- izobraževalno dejavnost, ne sme pa s tj o- zniževati minimalnih zahtev in dru- 2 gih pogojev za dejavnosti, ki so ve- izobmževa1no0de1avni0ste^hVn8°^nb Sekretariat Sveta za šolstvo LRS ne ustanove, ki žele verificirati svo- vzgojno izobraževalne dejavnosti se _ učni kader, teva strokovno izobraževalna usta- razyeli?vi odločbo o verifikaciji če jo vzgojno izobraževalno. dejavnost, morajo venfia^ _ materialne pogoje. splošno braževalnih predmetov mora biti po vsebini in obsegu zgrajena na doseženem znanju končane osnovne Svet LRS za strokovno izobraže- — organizacijo vzgojno izobraže-12 vanje bo najpozneje do 30. septem- vainega procesa, Obstoječe strokovno izobraževal- '3ra 1962 določil, katere, obstoječe —učbenike in skripta, — vzgojno izobraževalno vsebino, -0je Minimalni učni načrt za splošno izobraževalne predmete predpiše Svet LRS za strokovno izobraževanje. z™«: šs?3pg pBSif p p. ,i.mŽiŠ&B pomembna lahko Svet LRS za stro- VZ2°Jno izobraževalne dejavnosti. V ki do tega rosa ne bodo vložile za- va objave v »Uradnem listu LRS«. c..„, tdc „»_i_ mimmainm zantev m orugm pogo- kovnp izobraževanje zahteva verifikacijo take dejavnosti. nova v soglasju z ustanoviteljem ali ugotovi' da strokovno izobraževalna morajo poslati sekretariatu Sveta °dstavka 2. točke tega splošnega na- Navedene skupine minimainih za- 1 1 r- Co Tl /“vT»»n d » I »»»-ir* »rnr» »-»»» »-»»»-v-i »»n Nnlr* 4-» m T TJ d r» r~i Ti 4-n»m1j- »m»»» Z-1 Ir- »1 . , V (I (J I I 3 _ _ dejavnosti. Svet LRS za strokovno jev razširiti s potrebnim številom izobraževanje bo predpisal za vsa- dodatnih ur skladno s specifičnimi 1 rn »r*~ri+s-v lrr»»T»-» »'-»rAK»»-n-»n»Tn !»-%» t-i * Obrazložitev osnutka splošnega navodila za verifikacijo vzgojno izobraževulmli dejavnosti strokovno izobraževalnih ustanov ko vrsto strokovno izobraževalnih ustanov, katere od posameznih zahtev in pogojev, morajo izpolniti, če hočejo verificirati svojo dejavnost. 4. Verifikacija Je upravni akt, ki se izdaja v upravnem postopku. Z njo se daje pravica strokovno izo-da zahtevami poglobitvene in praktične nujnosti za prilagoditev posamezni panogi. 11 Telesno in zdravstveno vzgojo mora organizirati vsaka poklicna šola tako, da glede na delovne po- Vzgojno Izobraževalne dejavnosti, ki se lahko verificirajo po tem navodilu, so vzgojno izobraževalne Razvijanje našega gospodarstva mo določeni vrsti strokovne izobraz- kadrov bo odpadel še zlasti $ tem, dejavnosti poklicnih, tehniških in in družbenih služb v okviru novega be, ne pa kakršnikoli izobrazbi, ki ker v novem sistemu ne bodo imeli tehniškim šolam ustreznih strokov- gospodarskega sistema zahteva jo utegne posredovati posamezna iz- več šol z enako dolžino trajanja iz- . . .. , • - . . - . nih šol za gospodarstvo in družbene ustrezne spremembe tudi v sistemu obraževalna ustanova. Dejavnost, ki obraževanja, kar bo zelo močno pri- jra^fvaini “stanovi, da opravlja goje vsake panoge kar najbolj krepi službe. izobraževanja strokovnih kadrov, jo posamezne strokovno izobraže- šlo do izraza zlasti pri poklicnih šo- ‘rruyeno, Pnznan°_ vzgojno izobra- učenčevo zdravje, vpliva na njegov Če posamezna strokovno izobra- Očitno je, da je od visoke produk- valne ustanove lahko verificirajo, se lah. Tudi spričevala, ki jih bodo iz- žeyalno dejavnost in izdaja spnce- telesni razvoj in zvišuje njegovo ževalna ustanova opravlja več vrst livne sposobnosti proizvajalcev v ve- nanaša samo na tisto vzgojno iž- dajale strokovno izobraževalne usta- vala Z ™zben° ^“J11051J°• i5lclad‘ delovno sposobnost, vzgojno izobraževalnih dejavnosti liki meri odvisen celotni gospodar- obraževalno dejavnost, ki je potreb- nove, bodo pomenila samo družbe- no ® četrtim _ odstavkom 1/3. točke v celotni dobi šolanja na poklic-se lahko verificira samo tista vzeoi- ski in družbeni napredek. Lahko re- na za izobraževanje kadrov takih no priznanje za pridobljeno izobraz- resolucije o izobraževanju strokov- nj šoli mora biti telesne in zdrav- no izobraževalna dejavnost, ki četno, da se je marsikje že utrdilo profilov, kakršne naj dajejo poklic- bo določene vrste t. j. za določen nih. kadrov, odloča o tej pravici, na stvene vzgoje najmanj 2 uri te- ustreza dejavnostim posameznih t° spoznanje in da se s tem v zvezi ne in tehniške ter njim ustrezne poklic, ne pa priznanje stopnje stro- P™ Stopnji republiški organ ki je densko. vrst strokovno izobraževalnih usta- počasi tudi že utrjuje prepričanje, strokovne šole za gospodarstvo in kovne izobrazbe. p"J°jen Mlmmalm u6m. načrt telesne in nov, naštetih v prejšnjem odstavku, da so naložbe v izobraževanje stro- družbene službe skladno z zahteva- Taka stališča se povsem skladajo obraževanja (sedaj sekretariat a zdravstvene vzgoje predpiše Svet kovnih kadrov enakovredne nalož- mi priporočila LS LRS o nalogah na s priporočilom o nalogah na področ- ta za šolstvo LRS). Radar odloča na LRS za strokovno izobraževanje. 4 bam v osnovna sredstva. področju strokovnega izobraževanja ju strokovnega izobraževanja v LR pn’1 *f°P.nP v uPravnfrn Postopku Vzgojno izobraževalna dejavnost Naša prizadevanja, da bi vsebin- v LR Sloveniji. Sloveniji, pa tudi z duhom resolu- republiški organ, je pritožba možna HI se posamezni strokovno izobraževal- sko reorganizirali strokovno izobra- Osnutek splošnega navodila izha- ciie 0 izobraževanju strokovnih ka- ;sa™JaK^ ° ni ustanovi verificira, če za to de- ževanje in ga prilagodili potrebam ja t0I%j s stališča, da se z verifikaci- drov- c 7 na javnost izpolnjuje minimalne zahte- proizvodnje in družbenih služb, je jQ ne more družbeno priznavati niti 2. Subjekt verifikacije “V., * sp ” ve in druge pogoje glede na: močno podprla resolucija o izobra- strokovno izobraževalna ustanova ^ , , , i-, j vod“S”1 Pa se ne more predpisati p a J K ževanin strokovnih kadrov Onozori- ‘ , uu Osnutek splošnega navodila pred- pritožbeni postopek. Strokovno iz- h Xoinn izobraževalno v^hino ti ^ Te treba da' obstoU še vrsta mtl st0pn]a strokovne izobrazbe. videva da s/verificirajo vzgojno iz. obraževalna ustanova, ki se ne bo Poklicna .šola sme obremeniti ^ oSz^rfio izS^: LdniLTnodročia strokovnesaTz VerifikaciJ'a “banove bi pomenila obraževalne dejavnosti tistih stro strinjala z odločbo o verifikaciji svo učenc.a z na]''eč 42 ura™ valTLa n^sa g J obraže ania ki niso aečvskladuz dr“žbeno priznanje vseh vzgojno iz- kovno izobraževalnih ustanov, ki že- je vzgojno izobraževalne dejavnosti, ^ in Praktičnega pouka na teden. ?WhPenT£ t skrinta doseženo stopnjo v razvoiu našLa obraževaInih dejavnosti, s katerimi iijo izdajati spričevala z družbeno bo lahko sprožila po drugem odstav- 13 d) učni kader gospodarskega in družbenega siste- se P°samezna strokovno izobraže- priznano veljavnostjo. Verifikacijo ku 6. člena zakona o upravnih spo- . . . el materije nocrnie ^spodarskegamdruzbenegass^ vaJna ustan9va torej ^ določeno Jvz jn^ izobraževall{0 rih pri Vrhovnem sodišču LRS. Praktično m teoretično vzgajanje e) matenalne pogoje. Spredprif opnznTvaniukTa^ tistih vzg°Jno izobraževalnih dej a v- dejavnost lahko zahteva strokovno upravni spor. ia 5°braicvanic se mora izvajan po . m preapisi o priznavanju Kvanrika noSti. katerih verifikacija ni potreb- določenem učnem načrtu m pod cijskih stopenj, čeprav je jasno, da „„ strokovnim vodstvom poklicne šole, .ne glede na to, kje se vrši izobraže- Organizacija vzgojnega izobraževalnega procesa Minimahiezabte^ta druge pogo- niso^več ^skladu z deUtrijo osebne- ^c«o. Td ve”a zla^zHcietoS Sr ^ ^ “valni proces- izobraževafnih.0uSornašteTihTs "i^nepop^nrsTednjfTn^oTM ^ ^narT ^ sTrokZo^UbrSlnih^ uTte ^ točki tega navodila. srednje šole, kar daje podporo na- • tečajev in podobno. van1eetspremeni im dopX žfdote Teafemu vrednot?nju so1 in pokh' _ Verifikacija ne bo zajela izobra- Navodilo o minimalnih zahtevah in drugih pogojih, čene minimalne zahteve in druge po- Za izgradnjo novega izobraževal- zeya,ac dejavnosti ustanov, ki vzga-goje, če se zaradi tehničnega, gospo- nega sistema prihajajo v poštev po- laJ'0 kader za poklice, kakršne lah-darskega ali splošnega družbenega vsem drugačna izhodišča, kot smo k° dob>mo s Poučevanjem. Prav ta-napredka pokaže to za potrebno. jih imeli v starem administrativnem ko bo Predmet verifikacije na- sistemu. Bodoča fiziognomija stro- daljnje izpopolnjevanje izobrazoe v 6 kovnega izobraževanja mora biti od- saniem poklicu m s tem stopnje Pri določanju minimalnih zahtev raz družbene in delavske samoupra- str°kovne usposobljenosti, kakor in drugih pogojev je treba upošte- ve ter njene skrbi za dolgoročno ka- ^ TzobraževanTa^Te6zaTlCTeTpT- učence samo na P°dlagi razpisa, vati, da posamezne strokovno izo- drovsko politiko. “e vsako panogo posebej. Potrjeni pro- iJSKu?. trebna za poklic širokega profila, skupščina LRS na osnovi te resolu- v,e§a P0™en.a in vloge pri realizaciji tl.^ co fili nhiavii« v »TTradn^m Uct,, daljnje specialno izobraževanje družbenih in gospodarskih name- kbc’ se *abk° vpišejo- v poklicne fili se objavijo v »Uradnem listu posameznj poklic - - • šole v oddelke za odrasle. Ce taka LRS«. Pri tem mora ta kader na podlagi cije izdala priporočilo o nalogah na načrtov in ' poznavanja tehnoloških Področju strokovnega izobraževanja razširiaU inTTlitetno oseba ni usPešn° končala osnovne Sekretariat Sveta za šolstvo LRS procesov v gospodarskih organizaci- Sloveniji (Ur. list LRS št. •■•j y širšem obse šole, še lahko vpiše na poklicno šolo, predpiše vsebino predloga za profile pokiicrla „„„ T, t ... jah oziroma v družbenih službah sa- 30-267/61) S tema pravnima akto- ‘Zp0kP0°tlndJ^1 v mn°S0 širšem obse- če no konča ^ klicey in ysej kar se mora ed. Pokhcna o a mora zagotoviti tak mostojno opravljati delo po danih ma je nakazana fiziognomija bodo- gU ,iše poklicnih in sistemu šolanja odraslih ali če s logu priložiti. na.člP spremljanja vzgojno izobraže- d“ “(»“j" k, SrSS1. g‘ ,,r°k°Vnegi' tehSsHh V St .Pr«j«m„lm i.ii.om, ki predpis. 6 ’ ",Si S.oj7s e Stoiln. Resolucija 9 izobr.ie.anju stro- kovnih So, ra pospod.rstvo in dmi- -»“»"P !> »ji™6,t™«1«’ » in poglobljenega teoretične- kovnih kadrov dopušča najširšo bene službe, katerih dejavnost naj obrazno. „ posamezne poklice izdelajo organi, bi bila za sedaj po predloženem v valnih ^ prizadevanj, ki bo omogočil objektivno ugotavljanje rezultatov. der, ki SliSSisiti sErSSi ssl± detajlov in novih delovnih iJtodT izbiranju organizacijskih oblik za obrazbe odveč. V — —— nrnrP«a H„l^, d— — vnd'1« m v ^lac,„ » Učbeniki In skripta tem primeru gre ga procesa določi tudi druge pogoje vodila in v soglasju z ustanovite- tehniškim šolam ustrezne strokovne izobraževanje. Ta svoboda pa ne "?mtreč za dve različni vrsti kadrov za vpis (preizkus znanja določenih Ijem ustrezne pretoetmke in učne Za yfak P^dmet ki se predava zzvs&issvttzsz nnHrnria v croRnnriarRtv,, m Hr,r>hP. Ilio družbeno oriznanie za svoie S tega stališča bi bilo nadaljnje za- predhodne prakse v gospodarskih nje. _ Učbenike m skripta potrjuje komi- nih službah. Verifikacija področja v gospodarstvu in družbo y^°0jd£U1?^^ražePajZI^eaid|jay^osd_°y drževanje dosedanjega rangiranja organizacijah ali družbenih službah takih primerih morajo strokovne tovrstnih šol na nepopolne in popol- m podobno), mora to objaviti v raz- izobraževalne ustanove vskladiti ““ srednje šole nepotrebno in celo pišu. svoje vzgojne izobraževalne dejav- škodljivo. _ vy . . " , nosti z interesi družbe, ki jih v obli- , Administrativno razvrščanje iz- 2 ki minimalnih zahtev in drugih po- obrazevalmh ustanov na nižje, ne- Strokovno izobraževalna ustano- gojev postavlja za strokovno izobra- P0P°lne srednje in popolne srednje va, ki želi verificirati posamezno ževanje pristojni republiški organ. f°le §'ede na dobo trajanja izobraz- vzgojno izobraževalno dejavnost, Instrument za ugotovitev take vskla- be daJe Podporo napačnim pojmo- P 'o ; ,1'f .’Z0DrazU vloži zahtevek za verifikacijo na se- jenosti je akt o verifikaciji. Zato ve- vanJem potrebnosti m družbeni P pri i7hi° ;, Z“, jl K ' kretariat Sveta za šolstvo LRS. rifikacije ni mogoče razumeti kot bi- vrednosti posameznih šol m posa- /zoin poklicev, ki jih vzgaja- Vzgojna Izobraževalna vsebina Za poklice, ki jih izobražujejo sija za potrjevanje učbenikov, ki jo Minimalne zahteve in drugi po- !menuie Svet LRS za strokovno goji glede vzgojne izobraževalne vse- ^obraževanje. bine, ki jih je treba upoštevati pri . Lcbeniki in skripta, ki niso potr-izdelavi predmetnikov in učnih na- jerd po Prejšnjem odstavku, se pri Črtov, obsegajo: pouku v poklicnih šolah ne smejo — najmanj 2500 ur strokovnega uporabljati, teoretičnega in praktičnega pouka, 18 ki ga zahtevajo ustrezni strokovni Natečaj za izdelavo učbenikov predmeti, s tem, da traja teoretična razpisuje sekretariat Sveta za šol- Sekretariat Sveta » Mm. LRS Mm* .p~.» MM,* in U Sdta ‘nT o?,o?a“S SSvti ° sTm” “• ura 45 minut, praktična pa 60 mi- — znanja iz splošno izobraževal- ni zdravstveno vzgojo. vekdza Verifikacijo in kaj je treba beDy pomTilfšrMizgrajene sodobne P°kIice Predvsem po svojih nagnje- vzgaia^e in izobraževale samo pokli- nih predmetov, zahtevku priložiti. fiziocnTZe s^VTma cetotaega sVV njih in sposobnostih, ker se v vred- tC® proflla v *kIadu s 6 ? - telesno in 8 kovnega izobraževanja nam verifi- “hkoVanJmed roVnTmta Tmskim kaci|° vzgojno^zotoževLTh dejiv- 8 sekretariat Sveta ^ ^ ^ ^ nih^ačrioVt ^ttifttorSično o _ t ». : _ a. r> * „ x—i „ T O C ^ J H o vi ctA^r-inliTapi ip in stvo LRS na predlog komisije za potrjevanje učbenikov. Sekretariat Sveta za šolstvo LRS ToboMh vsebinskih lični kader 19 Pouk na poklicni šoli mora biti 8 in praktično vzgajanje in izobraže- tako organiziran, da ima po umiku ustreznim navodilom o minimalnih vaine prakse učni kader. a) posameznim poklicem ustre- zahtevah in drugih pogojih ter izda hodka po delu, ki jemlje pomen for- Pristojne republiške zbornice ozi- zen obseg in izbor učnega gradiva Učni kader za strokovni nrak- „ v, «-*----------J! — Osnovna stališča Sveta LRS za malnim kvalifikacijam, uveljavlja roma matični organi izdelajo v sode- predmetov iz naravoslovno-matema- tični pouk mora biti iz vrst stro- odločbo, s katero ugodi zahtevku za verifikacijo ali pa zahtevek zavrne. ..., .. , , . Odločba o verifikaciji se objavi v venfikafije so naslednja: strokovno izobraževanje v pogledu počasneje kot bi se sicer. ' lovanju^ z ustanoviteljem, z reprezen- tične skupine: matematika", fizika, kovnih delavcev "ustrezne panoge in »Uradnem listu LRS«. 1. Predmet verifikacije Kot predmet verifikacije Tako administrativno razvrščanje tativmmi podjetji oziroma z ustano- kemija in biologija. Te predmete je mora imeti najmanj petletno delov- šol povzroča tudi napačno predsta- vami družbenih služb posameznih treba vključiti v učni načrt tako, da no prakso v panogi, vo, da niže razvrščene šole le pri- panog ter z ustreznimi strokovnimi bodo iz njih posredovana učencem je v pravljajo za izobraževanje na više združenji, društvi in izobraževalni- predvsem tista znanja, ki so po- 21 Strokovno izobraževalna ustano- osnutku splošnega navodila določe- razvrščenih šolah, kar nasprotuje mi ustanovami predloge profilov po- trebna za uporabo v panogi, in s Učni kader za strokovno teoretič- va izdaja spričevala z družbeno pri- na izobraževalna dejavnost posamez- načelu o zaključenosti ustanov za samezmh poklicev, kakršne naj bi tem, da bodo razširjala in poglab- ne predmete mora biti iz vrst stro- znano veljavnostjo samo za verifici- ne izobraževalne ustanove. S takim strokovno izobraževanje. vzgajali in izobraževali v poklicnih ijala poznavanje ter razumevanje kovnih delavcev ustrezne panoge rano vzgojno izobraževalno dejav- stališčem se želi poudariti, da daje Smisel različnih stopenj strokov- šolah. Predlog profila se mora izde- zakonitosti v naravi nad ravnijo Imeti mora najmanj izobrazbo ki nost. verifikacija družbeno priznanje sa- ne izobrazbe za navedeni dve vrsti lati v ustreznih podjetjih oziroma osnovne šole; ustreza izobrazbi tehniške ali dnina Gradivo za javno razpravo o problemih verifikacije strokovne šole za gospodarstvo ozi- verjal, če ima poklicna šola žago- zneje do začetka šolskega leta izvodnega dela, ki bo zagotovil po- Učni načrti, zgrajeni na profilih za moramo sistem, da bodo v poklicne roma za družbene službe, tar naj- tovljene take materialne pogoje, ki 1963/64. trebno praktično usposobljenost za posamezne poklice, bodo terjali šole prihajali kot učni kader najmanj triletno delovno prakso v pa- omogočajo izvedbo pouka na ravni 29 opravljanje poklicnega dela; tudi takojšnjo preusmeritev indu- sposobnejši strokovnjaki iz proiz- noei' sodobnega vzgajanja in izobraževa- Dokler ne bo zagotovljeno redno — najmanj 2500 ur strokovnega strije, da svoje vajence prične vzga- vodnje in družbenih služb. Samo ta- 22 n,a- . šolanje učnega kadra za strokovno teoretičnega in praktičnega pouka, jati in izobraževati v šolah, ki ustre- ko bemo lahko zagotovili najvišjo Učni kader za splošno izobraže- sekretariat Sveta za šolstvo izobraževalne ustanove, bo Zavod ki 8a zahtevajo ustrezni strokovni zajo zahtevam industrijske proiz- kvaliteto učnega kadra. Seveda pa valne predmete, za telesno in zdrav- LRS ugotovi, da poklicna šola ne iz- LRS za strokovno izobraževanje or- Predmeti. vodnje, ne pa v šolah, ki ustrezajo taka orientacija že takoj v začetku stveno vzgojo mora imeti najmanj Pomjuje materialnih pogojev, ki ganiziral občasne tečaje in seminar- s Učne načrte »a snlninn ir. zahtevam obrtne proizvodnje. zahteva, — če hočemo dobiti zares izobrazbo, ki ustreza višji izobrazbi, omogočajo izvedbo pouka na ravni je za pedagoško izpopolnjevanje. obrazbo nai bi do osnutku navodila Tak Proces v reorganizaciji mre- kvalitetne strokovnjake iz proizvod-„ sodobnega vzgajanja m izobraževa- \ v mimmahlem obsegu za vse ™ že žo1 bo “ostril in terjal tudi jas- nje - da čimptej vskladimo osebne 2^ n’a’ *e vzgojno izobraževalna dejav- ^ klicne šole nrednisal Svet TRS za ttejših odgovorov na vprašanja, kdo dohodke na šolah z osebnimi do Ravnatelj poklicne šole mora tjost take šole ne more verificirati, . strokovno izobraževanie Isto veli a f®! nastopa V takem sistemu kot hodki enakih strokovnjakov v proiz- s-*«*.« J2S, ”<» “»»i")™ «*-» “grpfS.SS.Su™.!, p 5SS «i» «> »j >>"™- . . izobrazbi tehniške ali druge stro- ,er'a*n^ pogoji, kovne šole za gospodarstvo in družbene službe, ter najmanj ■ petletno učno prakso. 24 Učni kader in ravnatelj poklicne šole mora imeti ustrezno pedagoško izobrazbo. Prehodne In končne določbe ho m^al me odgovornost za finančna bre- Glede na zahtevano razmerje med 1 ’ v- • , .p u , p l, ,JO rfn.ihene zaknnitnctT in Ha nnHn poleg večje skrbi za tovrstne sole ucmm kadrom je treba pojasniti, k' 1 v SS vedjo d, 'moramo k ^»e«. l.d™ „ :r:: sss—a skim in drugim šolam s praktičnim Dokler ne bo po 25. točki tega ben, ker bo pripravljal bodoče proiz- dostne mreže poklicnih šol bodo so se marsikje k učnemu kadru za 25 poukom za gospodarstvo in družbe- navodila učnemu kadru za strokov- vajalce na njihove funkcije v delav mor8!® veliko prispevati tudi komu- praktični pouk prištevali le tako- Poklicna šola mora zagotoviti službe ter administrativnim šo- ni praktični in teoretični pouk za- skem in družbenem upravljanju' ker so P°Wicne šole tiste, ki imenovani učitelji praktičnega po- SErSrS— Er—SS klicne šole skladno s splošnim na- bo ta učni kader opravljal najmanj učenci razširjali svoje kulturno ob- doslej v svoji kadrovski politiki še nim delavcem v proizvodnji, ki jim \ vodilom za verifikacijo vzgojno izo- štirinajstdnevno ustrezno prakso /.orje in se usposabljali za lepo in vse Prernalo upoštevajo trenutne in je bil poverjen učenec v^ primeru, braževalnih dejavnosti strokovno vsaj enkrat v dveh letih. logično ustno in pismeno izrazauje Perspektivne potrebe. Premalo tudi da šola ni imela posebne šolske de- benih službah. Materialni pogoji 26 izobraževalnih ustanov in s tem na- * ^ 'w''' ll' iščejo možnosti za izobraževanje lavnice. Najslabše je bilo na pod- vodilom. 32 6. Dolžina trajanja izobraževanja učencev, ki dopolnjujejo osemletno ročju obrti, kjer strokovni delavci, 28 To nav0dil0 stoni v veliavo z V Posameznih poklicnih šolah bo šolsko obveznost. V šolskem letu ki so učenca (vajenca) praktično V postopku za verifikacijo bo se- Poklicne šole morajo izpolniti po- dnem obiave v »Uradnem listu razli4na>' odvisna bo od zahtev po- 1960/61 je 39% ali 9749 učencev izobraževali, na te učnovzgojne na- itariat Sveta za .ioKtvn T.TJS -nr*. orrvi id *_________J-« „ • T -rsm samezneca DOklica. r\cryr\xm\V» čini Vi m lr\crA hili rvrinravHeni kretariat Sveta za šolstvo LRS pro goj iz 19. točke tega navodiia najpo Obrazložitev osnutka navodila o minimalnih zahtevah in drugih pogojih, ki {ih morajo izpolnjevati poklicne šole sameznega poklica. osnovnih šol, ki so dokončali šolsko loge niso bili pripravljeni. Osnutek navodila določa samo obveznost, stopilo v redno delovno jg Materialni pogoji: v postopku najkrajšo dobo trajanja pouka za razmerje ali pa ostalo doma; ti za verifikacijo se bo preverjalo če strokovni teoretični in praktični del. učenci doslej niso deležni nobenega jma poklicna šoIa zagotovljene take Iz predlaganega minimalnega šteti- nadaljnjega šolanja. materialne pogoje, ki omogočajo iz- a ur lahko izračunamo, da bi nap Določilo, da sme poklicna šola vedbo pouka na ravni sodobnega krajša doba efektivnega izobraževa- obremeniti licenca z največ 42 ur»- ajanja in jzobraževanja. indS0rTh d0se,danjih . fjcnskih' obraževalni programi za obrtne va- klicnih šol v dmge vrste strokovnih ^temubotofreb^ ukV^tSen^t jmefjrnf^Istvu R®oi-8ani“«ja dosedanjih vajen- industnjskih in drugih šol s prak- jence ne ustrezajo zahtevam indu- šol S tem bomo tudi zaiezili nera- a ,me*ec® - K temu ?° Potreba do- tiKa na teoen temelji «a tzKustvu. sklhj mdustnjskih m drugih šol s ličnim poukom ter administrativnih strije. V letu 1%0/61 se je v istih cionalno trošenje družbenih sred- E',.,? Ža!>i T u.sv°Jlte^ 7nan,a s ycndar Te treba pnpomniti, da po- praktičnim poukom ter administra- šol v poklicne šole ima oiohnk- v« , i v, • u » J ®>onatno trošenje ctruzbenm sred- področja splošne izobrazbe in pred- klicna šola v primeru navedene ,.;vr.ih So] v „0kticne šole ie vseka- sui t poMicne šote ima globok vse- vajenskih šolah izobraževalo 9437 štev za vzgojo kadrov, potrebne vr- Djsan fond ur 7a telesno in zdrav- maksimalne obremenitve ne bi sme- P ” S POKIicne sole je vsesa bmsKi pomen. Ta reforma je pred- obrtnih vajencev m 2895 vajencev iz ste kvalitrtm-Uih strokovnih kadrov p s n Iona pr za telesno in zdrav maksimalne ooremenirv e ne m sne- kor proces kl zahteva določen čas. videna že v priporočilu o nalogah industrije. Doslej m,amovLRSk> pa bomf Šali dosrihrireS ttVen° a Z domač™1 nal.°fmi Organizacija poklicnih šol bo isto- na področju strokovnega izobraže- veniji samo eno vajensko šolo ki je ^°'lzob“zevanJ^ s°dl- da bo za P5 °br!n?^P.1,tev b,stveno povečati, vasno zai,tevala hitre ukrepe ze raz- vanja v LR Sloveniji (Uradni list namenjena izkliučno industrijskim Dnjžbeno Priznavanje poklicne “ d®l Pouka potrebnih približno 4 ker je določilo napravljeno na pred- širitev in vsebinsko ustrezajočo LRS, št. 30-267/61). vajencem (Industrijska vajenska izobra7be bo v nasprotju z obstoje- d° 6f mesecev efektivnega časa To- postavki, da učenec večino svojega usmeritev dela izobraževalnih cen- «!" z ’* ir", ^ .L, VJeh; sursss., zrssssi st z prod i.piinn komUlJo šoli Z 5,” SZJTZSSZZS >■ V poktolh lobh » ZZ‘Si,%*rJSZ“ Skc'™°2"“piSi»«*X“S uPPV.pj.m S.dobpo in hi„„ «ob,,- roma pred izpitno komisijo ustrez- nost; Jejo samo poklici širokega profila. ' J rešitvam. So^feva^rie v praksi uveUaXnih ?evanj,e slc^njih s Poučevanjem pa ne gospodarske zbornice oziroma _ družbeno priznane pravice To pomeni, da bo v procesu organi- 7. Organizacija vzgojnoizobraže- Jrm cokjicne šo e v Dra b° zahteval° nagel ?re°kretJ v gl> okraja. mladine, ki po končani osemletki zacije poklicnih šol treba izdelati valnega procesa prinaša precejšnje ksi tudi ne mogle bistveno spodarskih organizacijah in družbe- Stopnje kvalifikacij (polkvalifici- nadaljuje šolanje, so različne gle- razmejitev, kateri poklici se bodo razlike od dosedanjega stanja. Vse- 2mani§ati predvidenega maksimal- nir\ ;sluzbah: organizacije in ran, kvalificiran, visoko kvalifici- de na to, ali se vpiše v vajenske lahko izobraževali v šolah (široki Utnsko je najvažnejše določilo v 13. ne„a jrevila ur. vsebine dela kadrovskih služb, defi- ran), ki se družbeno priznavajo po šole ali v druge šole. Skrbna analiza brofili) in katere poklice bomo iz- tQčki osnutka navodila, ki pravi, da niranja ^ režima izobraževanja v še obstoječih zveznih predpisih po- družbenega položaja vajencev tudi obraževali s priučevanjem (ozki pro- sc mf7ra praktično in teoretično 8. Zaostrujemo zahteve glede podjetjih m družbenih službah z menijo v bistvu stopnje strokovne odkriva, da vajenski sistem ohra-' fih). vzgajanje in izobraževanje izvajali učbenikov in skript zato, ker je od ustreznimi pravilniki, izdelave pro usposobljenosti, ki pa jih ni mogo- n ja še zelo močne cehovske in mezd- 2a poklic širokega profila je zna- po določenem učnem načrtu in pod njih čestokrat v mnogočem odvisna nlov poklicev, ki naj se izobia/.u- če ugotavljati v šolah, temveč je to ne odnose in kljub današnji druž- čiino, da delavec pozna funkcije ti- strokovnim vodstvom poklicne šole, kvaliteta učnovzgojnega dela. S tem iejo s priučevanjem ter na Osnovi lahko samo stvar gospodarskih or- beni ureditvi omogoča da se va- suh delovnih procesov, ki nastopajo ne ^ede na t°’ kje se izobraževalni bo odpravljena dosedanja dostikrat teh izdelave ustreznih učnih na^i- ganizacij in družbenih služb samih, jenci (kar je zlasti primer v pri- v poklicu. To pomeni, da mora po- Proces vrSi- Dejstvo, da bo pripadla slaba improvizacija teh učnih pri- tov, dalje hitrih ukrepov za žago- Iz prakse tudi vemo, da so izpiti vatni obrti) še marsikje izkoriščajo znati vzročne zveze med načinom organizacija teoretičnega in zlasti pomočkov. tovitev ustreznega učnega Kadra, za posamezne administrativno pred- kot cenena delovna sila; dela, obliko in kakovostjo sredstev Praktičnega pouka izključno poklic- g Zahteve glede učnega kadra zla^t.1 inštruktorjev m podoono. Pn pisane stopnje kvalifikacij postali —mreža obravnavanih šol je gle- za delo, ki jih uporablja, ter tisto m sob' bo na ®ni strani zelo ostro Doslej glede učnega kadra nismo ysebm' oe'a izobraževalnih centrov precej formalni, izpitni programi pa de na potrebe in vsako leto večji karakteristiko izdelkov oziroma zareza o v. sedanji sistem praktič- ime]j izdelanih kriterijev o tem b° treba P°!eg str°kovne vzgoje za- neustrezni, ker že dolgo več ne od- dotok mladine s končano osemlet- uslug, ki jih hoče proizvesti. Z dru- ”ega vzgajanja, na drugi strani pa kakjno izobrazbo mora imeti nosa- got°vlti tud' ustrezen fond splosiie ražajo zahtev sodobne proizvodnje ko dosti premajhna. Velika slabost g’mi besedami, poznati mora orod- bo Povzročilo odkrivanje povsem mezna vrsta učnega kadra na va- !n druzbene ekonornske izobrazbe, in družbenih služb ter ne upošteva- te mreže pa je tudi v nezadostno j®, stroje, material in druga sred- novih rešitev: jenskih in drugih šolah s praktič- r b® P°sebyj J37-110 za vso nlla; jo tudi zahtev po izobrazbi delavcev proučenih lokacijah. So primeri, da stva za delo, ki pridejo v poštev pri — Vsa praktična vzgoja, ne glede nim poukom. Na nekaterih učno a[n°' k' P° končam osnovnošolski za dobre upravljavce. Pri tem je je za posamezne vrste kadrov (po- opravljanju določenega poklica, do na to ali se vrši v šolski delavnici vzgojnih področjih, zlasti na pod- obvezn?stl stopa v redno delovno treba še poudariti, da tak način pri- klicev) preveč šol, da so slabo take mere, da bo mogel na podlagi oziroma šolskem delovišču, v pro- ročju praktičnega pouka, je bil za- razplcr,eI Dc dobivanja administrativno predpisa- opremljene in slabo zasedene z načrtov in poznavanja tehnoloških izvodnji ali določeni družbeni služ- poslen učni kader brez'vsake pe- ovet LRS za strokovno izobraženih kvalifikacij zgublja ves svoj učnim kadrom. Tako stanje je zato, procesov samostojno opravljati de- bi, v privatnem ali družbenem sek- dagoške usposobljenosti. Da se od- yan|e. . e. v ta namen istočasno, pomen v sistemu uveljavljanja na- ker se je v teh primerih bolj upo 1° P° danih delovnih metodah in žorju obrti in gostinstva, trgovini in pravi ta pomanjkljivost je v pred- ko odpira javno razpravo o proble- čela delitve osebnih dohodkov po števalo potrebe ožjih teritorijev, po- postopkih. podobno, bo sestavni del učnega na- logu navodila zahteva da mora ves ve(n,lkac'Je ln ko s' tem v prvi delu. trebne stroke pa premalo. Odtod iz- Glede na tak značaj poklicev ši- črta in zato pod kontrolo šole. Na učni in vodstveni kader na poklic- t8Z1 rel:o™nlh Prizadevanj načenja Od vseh dosedanjih Šol ki bi jih virai° 7'aradi nerazčiščenih pojmov rokega profila, se osebe, ki imajo ta način bomo tudi preprečili izko- nih šolah imeti ustrezno strokovno prayypraSanil® Poklicnih šol, posst> v bodoče"reorg'an*iziral'i .koiikor^bodo ,udi največje težave, ki smo jTm bili 'akemu poklicu ustrezno izobrazbo, ri.Ščanje vajencev kot cenene delov- in ^dagoško'izobra^boVr 'prE™ nih Ukre' želele verificirati svoio dejavnost Rtiča v preteklem letu, kdo namreč lahko zaposlijo na več delovnih me- ne sile. „ m ' , pth za sistematično in organizirano so v dobi po resoluciji o izobraže^ nal bo ustanovitelj in kdo naj bo st'h in v več gospodarskih organi- — Če narava in ekonomičnost iz- Hovnliiti 4p1p tat at t° l mozno za' lzohraževanje strokovnih kadrov v vanju strokovnih kadrov (Ur 1 odgovoren za financiranje. Prav za- zacijah oziroma ustanovah družbe- obraževalnega procesa za posame- Hdi ElrL tak ^ k° bo™° 7sr.a' gospodarskih organizacijah in usta- napravile še največji napredek s enote na.ibolj zanemarjajo. kratkem času usposobijo za delo na ral praktični pouk izvajati v šolski vzgojo učnega kadra. zbornicami in drugimi prizadetimi V osnutku navodila formulirane organizacijami se bo Svet LRS za / tem, da so v men" prha«. Bl.tv.ne karakteri.tlk. bodočih ““ ^lovmh mestih. delavnici oziroma na šolskemdei. minimTne ^“Ill^uSa6 sTŠno^riobr^evan^rou - dile vzgojno izobraževalno vsebino poklicnih šol, ki bi želele verifici* Za vsak poklic se zahteva izdela- visču Ta zahteva bo silno pritiskala kadra dajejo prve perspektive no vklinril v aVHickn ^ potrebam proizvodnje. Tiste šole s ratl .vojo vzgojno izobraževalno de- va proftla Izdelava prof,lov je stvar na izboljšanje materialnih pogojev stopne rotacije učnega kadra Z. celoroL nrn™ ,ZV praktičnim poukom, ki so uvedle Javnost in ki se kažejo iz osnutka t,stlb či“ltelJev- kl neposredno pokhcnth šol, zlasti glede zagotovi- proizvodnje v šolo in po doloEem periodični pouk tako, da so učenci navodila, »o naslednje: zainteresiram za vzgojo kadrov, ka- tVe zadostne in sodobne opreme šol- sPtažu sp« v proLodnto Ustvarid žSh^lnFrnv J 83 *' v šoli le 3 mesece, preostali čas pa 1. Vpisni pogoji se nanašajo na kršne potrebujejo Profil naj poka- skih delavnic. Kolikor hitreje bomo SPet ProlzvodnJ°- Usl“nt. zevalmh centrov, delajo v proizvodnji, in vse vajen- dve zahtevi: nanašajo na že vsebmo dela zahteve po znanjih, na tem področju izboljševali stanje, ske šole, pa so kljub določenim iz- a) pogoj za vpis v poklicno šolo -Tkaterih s°e onraJi »‘Lvr ^ ski sistem?6 S-• b° 0™eJH®Vn V,lien: -!^a podIagi zadnjega odstavka 5. izpolnjevati poklicne šole (Uradni boljša vam v izobraževalnem proce- naj bo uspešno končana osnovna Profhe noklicFr ho ^ a no oža va "T Pa tUdl drUŽbenl t—ovoc. »o DO z ustrezno gve.v vajencev ........................... izobraževanja. Funkcionalna poveza- KO J® “. pr. v ikoi. lem sjev io dokumentacijo med drugim tudi več sprejemati malnih zahtevah in drugih pogojih, nost med teoretičnim in praktičnim P073*™ za OKOU ^ v PrlmerJavi prva Solidna osnova in pripomoček — Sistem šol s periodičnim on- ki iih morajo izpolnjevati poklicne B- PODATKI O ZNANJIH, KI JIH rl ol -»rev/sro š n i o ir» r» i ^ * ICIOlTl 1 rOU . ti o f 4 U ^ 1 • .... ... * ZAHTEVA POKLIC I. Praktična znanja Znanja po posameznih področjih: II. Teoretična znanja 1. Strokovna znanja po : E sr h v »- S2^rg5wiH—^ssztssss SUSl ‘JA Ustreznega ka- 1. T« .JJ M3S2£ \Sj%SSZX?S3& ^ ara, in so tako torej brez osnovnih ce za določen poklic. S tem se pre- „ Melaj^pokhcne sole tičnega del , torej brez osnovnm ce za določen poklic. S tem se pre- „ pok učne šote tičnega dela nnnta dp hr> Jp pogojev za izobraževanje; neha izobraževanje za tako imen. so odc!oVnrrIp J« °j'gamracijami, ki izvajati izkijučno v j0ij se j,odo — zlasti po vajenskem sistemu se vane kvalificirane delavce. Izobraz- _g °™; za izdelavo profilov zaradi čvrstejše funkcionalne nove izobražujejo tudi kadri za nekatere ba — tako teoretična kot praktična ‘ f1POkTCu zanosti obeh delov pouka morali take poklice, ki bi jih lahko uspo- - mora biti popolna in zaključena ^ Tak ”ačin izdela- učenci v krajših turnusi vraStb t šobili s priučevanjem; za določen poklic. Spričevalo bo ab- 56 b,stveno 7azli' proizvodnje v šolo Tn narobJ Tudi — ker dosti šol ne daje zaključe- solventu šole pomenilo, da je dose-' E ndrlFfJlran]e, sortiranje m depo- braževanje še ni sprejel minimalne- S področja strokovnega izobra- c) p!ana izobraževalnega dela m ga pohištva" J 8 p arn š e onv ka|terem sa de!° niranje ustreznega materiala, ga učnega načrta po zadnjem od- zevanja je za nosivce kadrovske po- mo2oče uresničiti brez ustrezne izo- - nastavi jan le vseh stroiev in debfJra in ni« ok°Ya,r*a zdrav3e . ~ pnprava različnih strojev za stavku 9. točke navodila o minimal- litike najvažnejše pravilno usmerja- braževalne službe. Cim boij bo ta naprav*v tehnološkem pm«su 2 slZt na ‘P°' deI°’ * -u nih zahtevah in drugih poSojih, ki nje kadrovske službe v dveh njenih služba Prilagojena organizacijski izdelavo sobnega kuhinifkeea bi nf v n ,' ^ — strežba strojem, jih morajo izpolnjevati poklicne osnovnih funkcijah: planiranje in strukturi gospodarske organizacije sarniškega nnbfttvn- Jskcga lnpl‘ !ja Y zaprtem prostoru pn relativni —obdelava materiala z ročnim šole. Dokler to ni sprejeto, se ta izobraževanje potrebnih strokovnih oziroma ustanove družbene službe, samskega pohištva; vlagi zraka okoli 70 »/o. Delovno me- orodjem itd. ^ki,. F J J p CDnin slr°KOvnin na^im, r»,. točka ne izpolnjuje. kadrov. Odprto pismo samoupravnim organom gospodarskih organizacij, ustanov, družbenih služb, gospodarskih zbornic, strokovnih združenj in društev v LRS toc___*_ ,_v. M . .... načinu proizvodnje tehničnega raz-voja, velikosti organizacije, panogi dejavnosti in kadrovskim pogojem, Ugotavljanje potreb tem bolje bo služila ciljem kadrov- In planiranje strokovnih kadrov ske politike. V praksi so se doslej Ugotavljanje potreb in planiranje izkristalizirale tele oblike izobraže-strokovnih kadrov spada med naj- vaule službe: zahtevnejše naloge za zagotovitev — centri za strokovno izobraže-učinkovitega strokovnega izobraže- vanje deIavcev v gospodarskih orga-vanja v gospodarskih organizacijah nlzaciiab z izobraževanjem v poseb-in ustanovah družbenih služb Hkra- nlh delavnicah oziroma deloviščih, ti bo to omogočilo izdelavo ustrezne z izobraževanjem neposredno na de- - - ■ v - metodologije za ugotavljanje potreb lovYnam mestu ah z uporabo obeh toc . . . , x in planiranje strokovnih kadrov na obilk: , «vi»^i st,rokdvno 1Z0b{fžs: Svet LRS za strokovno izobraže- 4. Resolucija o izobraževanju Takšno stališče lahko pomeni usod- ravni posameznih panog gospodar- . T skupni cfI?tn za strokovno izo- bO na.P°dlagl vanje ugotavlja, da je .poglavitni strokovnih kadrov na mnogih me- no kratkovidnost za perspektivo to- stva in družbenih služb in tudi na b[aževanje delavcev, ki služijo izKazanm potreb, dosedanjih izku- vzrok za zanemarjanje izobraževal- stih opozarja na vlogo gospodarstva likšnega dviga produktivnih in go- ravni Politično teritorialnih enot hkratl več gospodarskim organizaci- m stilni mi ii Vrv*1 anabz zadel.s ne dejavnosti v večini gospodarskih in družbenih služb pri izgradnji ce- spodarskih sposobnosti naših delov- Ugotavljanje potreb in planira- {f™ oziroma družbenim službam. P : S katel?miynaj bl organizacij m družbenih služb v lotneea izobraževalnega sistema in nih ljudi, ki bo v pogojih vsak dan "j® strokovnih kadrov je zahtevno Kjlhovl Odnosi se urejajo s posebni- strbkovnih kvaHrSntelnir-,ZpbraŽeyan:,1 tem’ ker odgovomi činiteljl še ved- na potrebo močnejšega vpliva teh večje mednarodne delitve dela lahko del°' ki 8a je mogoče opraviti le v mi Pogodbami; kadrov, ki bo ustrezal no ne upoštevajo, da je izobraževa- organizacij in služb na vse tiste kljubovala konkurenčnim pritiskom najtesnejšem sodelovanju s tehnič- ~ šoIskl centn- kl poleg funkcije zantnam sodobno organiziranega nje sestavni del lastnih organizira- ustanove, v katerih se zanje vzgaja- inozemskih partnerjev. nimi strokovnjaki zato, da bi se centra za strokovno izobraževanje gospodarstva in družbenih služb. nih naporov za večjo proizvodnost jo kadri. Praksa pa še vedno odkri- 6. Težko je razumeti tudi neraz- ugotovilo število in vrste pokli- delavcev vključujejo vsaj eno od V samem začetku nameravanih oziroma boljšo uspešnost poslova* va nepravilen odnos do obstoječe položenost in celo odpor da bi za- cev< Potrebnih za posamezna delov- vzgoJno izobraževalnih dejavnosti prizadevanj, ko bomo skušali orga- nja. Od tod izvira skrajno nezdrava mreže strokovno izobraževalnih usta- gotovih sistematično proizvodno in na tnesta, strokovnih sol. nizirati sodobne poklicne šole, želi in škodljiva miselnost, da morajo za nov'in to od poklicnih (sedanjih drugo prakso učencev oziroma štu- omogočilo izdelavo profilov posa- 2. Centri za strokovno Svet LRS za strokovno izobraževa- izobraževanje strokovnih kadrov administrativnih, vajenskih, indu- dentov vseh vrst strokovnih šol. meznih vrst strokovnih kadrov, ka- izobraževanje delavcev: nje zlasti poudariti dvoje: skrbeti le izobraževalne ustanove strijskih in drugih šol s praktičnim Taki pojavi zaslužijo resno obravna- kr^ni ustrezajo danim proizvajalnim Ena glavnih pomanjkljivosti na- strokovne šole so le del celot- izven gospodarskih organizacij ozi- poukom), tehničnih in drugih Šol za vo, da bi jih odpravili že na samem sredstvom, tehnološkim procesom in šega izobraževalnega sistema je v nega izobraževalnega sistema; zato rorna ustanov družbenih služb. gospodarstvo in družbene službe vse začetku naših skupnih prizadevanj delovnim metodam, in tem, da nimamo izdelanega izobra- je treba poleg potrebne reorganiza- 2. Marsikje nepravilno razumejo ,do v'*°košolskih zavodov. Nepravi- za zgraditev sodobnega strokovno , ugotovilo roke, v katerih je treba ževalnega procesa prav do delovne- aje strokovnega šolstva spodbuditi tisti del resoiucije o izobraževanju len odnos se kaže n' pr- v nasled- izobraževalnega sistema. Ta priza- izobraziti posamezne vrste kadrov ga mesta. Zato smatra Svet LRS za tuai_ druge oblike strokovnega izo- strokovnih kadrov, ki govori o raz- njem: devanja bodo učinkovita samo, če glede na obstoječo in perspektivno strokovno izobraževanje za izredno raže vanj a, likovanju med strokovno izobrazbo — večina gospodarskih organiza- b°do v izobraževalnem procesu po- ^upnjo tehnične opremljenosti in važno, da gospodarske organizacije “■Pogoj za učinkovitost pre- jn strokovno usposobljenostjo. To cij meni, da so za izobraževalne ,8 ustreznih sprememb na področ- de,'T, fer drugih pogojev. in družbene službe ustanavljajo in oorazbe posameznih vrst strokovnih je povzročilo napačna pojmovanja, ustanove, ki niso pri podjetjih sa- Ju strokovne in splošne teoretične Izdelava profilov je neizbežno po- pospešeno razvijajo centre za stro- - tls . vzg°Jno |zebra- da jma izobraževanje dve povsem lo- mib, odgovorni samo organi poli- vzg°je in izobrazbe slonela tudi na trebna, ce hočemo ustvariti solidno kovno izobraževanje delavcev (v na- zevalmh dejavnosti s katerimi bi Ceni sestavini, to je izobraževanje in t'4®0 teritorialnih enot. Istočasno temeljitih pripravah za praktično P0“ag°. za izdelavo učnih načrtov, daljnjem: izobraževalni centri) kot se morale ukvarjati _ predvsem go USp0sabljanje, čeprav je izobraževa- pa Prihaja prav od gospodarskih opravljanje dela v bodočem poklicu, profile je potrebno izdelati za vsako nepogrešljive elemente celotnega izo spodarske organizacije m ustanove nje enoten in nedeljiv proces. organizacij največ pritožb na kvali- Da bi v praksi uresničili smer- delovno mesto in za vsak poklic, ki braževalnega sistema, družbenih služb. Brez sistematičnih 7aradj takih nanafnih nnimnvani tet0 dela posameznih izobraževalnih nlce resolucije, bo vključen v izobraževalni pro- Pomembnost centrov za celoten ^rgf1ZYranl^n.aP°r0V- za,kva1.1' imamo ponekod še vedno"ooravka z ustanov. 0 njihovi nezadostni mreži, da bi uresničili priporočilo Ljud- ^am gospodarske organizacije ozi- izobraževalni sistem izhaja iz njiho- tiv, kvai}tltat,vn.0 izboljšanje dvema skrajnostnima stališčema- Premajhnih kapacitetah, neustrezni ske skupščine LRS o nalogah na ro™a družbene službe. vih funkcij, ki so v smislu uredbe o prav teh strokovno izobraževalnih ' ' materialni opremljenosti in po- področju strokovnega izobraževanja J,ako jzdelam profili bodo orno- centrih za strokovno izobraževanje dejavnosti in brez njihove aktivne — po enem naj bi se vse potrebe dobno; v LR Sloveniji J goei1' tudl primerjave v okviru po- delavcev (Uradni list FLRJ, žt. 30/59) vključitve v celotni izobraževalni si- po strokovnih kadrih zadovoljile z _ nekatere gospodarske organi- da bi odpravili omenjene glavne sa[neznih. Pan°g jn strok glede na in z upoštevanjem smernic pozneje s,talin’ s.1 namreč ne moremo zami- izobraževanjem na delovnem mestu, zacjje omejujejo, upoštevajoč samo pomanjkljivosti in zahteve istovrstnih delovnih mest sprejete resolucije o izobraževanju slih učinkovitih ukrepov niti v po- ? čln?ar.s® zamka potreba po stro- iastne potrebe, vpis v šole, ki jih da bi omogočili naša skupna pri- ozlxorna poklicev, s čimer bo dana strokovnih kadrov ter priporočila o samezmh vrstah strokovnih šol niti kovnih šolah; same finansirajo. Največkrat je to zadevanja za Izgraditev sodobnega 'zmenjave izkušenj za naj- nalogah na področju strokovnega pri graditvi celotnega sistema izo- . — po drugem pa naj bi za pri- posledica nedovoljne koordinacije sistema strokovnega izobraževanja bolJše vsebinske m metodološke re- izobraževanja v LR Sloveniji po braževanja strokovnih kadrov. Samo pravo kadrov skrbele izključno stro- med gospodarskimi organizacijami Svet LRS za strokovno izobraže- .ve P1? •fpelavi učnih načrtov in mnenju Sveta LRS za strokovno izo- tako lahko pride do polnega izraza kovne šole, kar demobilizira gospo- in komunami ter nepripravljenosti vanje priporoča delavskim sve- pn uvaJanJu s°dobnih metod izo- braževanje zlasti naslednje: povezanost vzgojnih in izobraževal- darske organizacije in ustanove za skupno finansiranje. Zato osta- t°m in drugim samoupravnim orga- braževanja. Hkrati bomo tako po- — kakor je že spredaj navedeno nih smotrov vseh vzgojno izobraže- družbenih služb na področju izobra- jajo kapacitete takih šol včasih ne- nom vseh gospodarskih organizacij st0P°ma |Pnšl1 do nomenklature so temelj učinkovitega izobraževal- valmh dejavnosti, začenši od naj- ževanja strokovnih kadrov. izkoriščene. ustanov družbenih služb zbornic vse« P°khcev, ki se izobražujejo ali nega dela učni načrti; če izobraže- ----- J‘ “-“u '-1 ' • ' ................... na deiovnlh mestih ali v strokovnih valni centri ne bodo skrbno izvršili bodo 1 u no izobraževalnega sistema, v kate- jih strokovnjakov, da bi se ti mogli e in Kritično ocenijo svoje doso ^ usmerjanja mogli organizirati; na najzahtevnejših delovnih rem je treba določiti, kakšen delež kot najboljši učni kader vključiti v danJ.e del° ukrepe na področju £ • Sn°^u Za 1Zgra' obsežno delovno področje izo- h v proizvodnji in družbenih pri izobraževanju strokovnih kadrov strokovno izobraževalne dejavnosti, strokovnega izobraževanja, LnvrJ P053^162111^ vrst stro- braževalnih centrov je izobraževanje ^ pripada ustanovam za izobraževa- c j . d? čimprej odpravijo pomanjklji- no uZ°DraZej ni ustan?v* , ^ za določeno delovno mesto in za ti- O smernicah resolucije o izobra- nje strokovnih kadrov in kakšen de- • 5. Na odnose gospodarskih orga- vosti in ^ ul gospodarske organizacije in ste poklice, ki jih ne izobražujejo ževanja strokovnih kadrov (Ur. list lež imajo pri tem same gospodarske ni.zaciJ do strokovnega izobraževa- da sodelujejo z državnimi in druž- anov® družbenih služb laže začele strokovne šole. To so poklici ožjega FLRJ, št. 25-334/60) in o priporočilu organizacije in ustanove družbenih ?*ja v za^nJ5m ^asu1 0P°zarjajo tudi benimi organi pri graditvi gospodar- t.em ^sežmm m zahtevnim delom, profila; o nalogah na področju strokovnega služb. finančne težave, s katerimi se bon stvu in družbenim službam ustreza- PnP°^am^ da za pripomoček — za hitro doseganje čim večic izobraževanja (Uradni list LRS, št. 7 ,, , , . Pretežen del poklicnih, deloma pa jočega sistema izobraževanja. uporabijo strokovno navodilo za iz- produktivne sposobnosti novozapo- 30-267/61) so gospodarske organiza- . g°spodarskih .,org,an‘zac‘|ah tudl nekatere tehnične in druge šole v ta nam delavo predlogov profilov za pokli- slenih delavcev m zaradi večie var- cije, ustanove družbenih služb zbor- " “ druzbemh služb, kjer za gospodarstvo in družbene službe. LRS za 3troked^ f2ob” ževanie ^ C\vl Jlh, ,VZgajaj0 In, izobražujejo nosti pri delu je nujno, da jih izo- nice, razna združenja in strokovna ™aJ°ze organizirano izobraževalno Sicer gospodarske organizacij c same treb da gos^daXor„aXP?khcne šole in kl je skupaj z osnut- braževalni centri z ustreznim meto društva sicer mnogo razpravljala in ® d delovanje te ugotavljajo, da družbeni skladi za in ustanove dmžbenih služb S kl Podpisov za verifikacijo dano v dami uvajajo v delo ne glede na nji sklenala tudi n tem Vai hi hiln no. sIuzbe še vse Preveč usmerjeno na šolstvo ne zadoščajo za zagotav ja- J , , . sprej 'avno raznravo. u--------- . . ? _nJ> tS stnHJi J pripravljanje članov kolektiva za nje osnovne in investicijske dejav- n ukrepei50 po nega izobraževanja Ugotoviti pa °PravlJanJc.izPitov za Priznan^ stop- nosti sodobnemu gospodarstvu ustre- oah na podrnči? ctnPvr0ČllU s*? ^ ^ mrtramn Ha t** rarnravp ni«n nnvsoH nje kvalificiranih in visokokvalifici- zajoče mreže strokovno izobraževal- očju strokovnegaMzobra- rodile ustreznih rezultatov. Na to n" glede na da nih ustanov- Hkrati pa je znano, da se nanašajoJŽS na naslednje" kažein na.Vdnia dpitiva- tako pridobljena znanja ne ustreza- marsikatera gospodarska organiza- , J z na nasieunje. . jo zahtevam posameznih delovnih cija troši sedaj za strokovno izobra- i. a) Izdelovanje učnih načrtov stro- z njihorim ddomt"/neUraostmi™ 1. Po razpoložljivih podatkih je mest. A tudi mnoge take gospodar- ževanje manj sredstev, kot takrat, kovno, splošno, družbeno ih eko- drugimi škodliivimi noiavi nn imelo konec leta 1961 v LR Slove- ske organizacije, M nimajo organi- ko je imela lasten sklad za kadre. Kadrovska politika nomsko teoretično in praktično - važna in obsežna funkeria^izo’ ni ji samo 9 o/o gospodarskih organi- zirane lastne izobraževalne službe, Zato je nerazumljivo njihovo stali- ln k“drovska služba vzgajanje in Izobraževanje Podlaga braževalnih centrov je prilagajanje zaeij organizirano službo izobraže- naročajo in finansirajo razne tečaje šče, da so izključno politično terito- Učinkovite uspehe v proizvodnji za te programe so izdelani profili za in dopolnjevanje strokovnega zn-, vanja. To so bile predvsem večje go- in seminarje v zunanjih izobraževal- rialne enote odgovorne za finansi- in v poslovanju omogočata zlasti so posamezne vrste strokovnih 'kadrov, nja absolventov strokovnih šol sne spodarske organizacije. nih ustanovah v ta namen. ranje strokovnega izobraževanja, dobna organizacija dela in takšna Največji uspeh bo dosežen s takimi cifičnlm zahtevam proizvodnje in Izobraževanje strokovnih kadrov 1. Osnovne naloge: hovo predhodno izobrazbo. Pri uvajanju v delo seznanjajo izobraževalni centri delavce z organizacijo podjetja oziroma ustanove, z delavskim samoupravljanjem, s samoupravnimi akti, s pravicami in dolžnostmi, GRADIVO ZA JAVNO RAZPRAVO O PROBLEMIH VERIFIKACIJE poslovanja vsake posamezne gospo- meti in uporabljati samo za razpo- družbenih služb stalno in sistemat-darske organizacije oziroma ustano- rejanje proizvajavcev v bolj kvalifi- s ko rešujejo problematiko izobraže-ve družbene službe. Dopolnjevanje cirane in manj kvalificirane proiz- valnih kadrov, znanja je stalen proces izobraževa- vajalce po ustreznih merilih, kakrš- Svet LRS za' strokovno izobraže-nja v poklicu in na delovnih me- ne določajo gospodarske organiza- vanje se zaveda, da so naloge, ki jih dih; pri tem pa je treba upoštevati cije oziroma ustanove družbenih obravnava v tem pismu težke in ob-oremembe v tehnoloških procesih služb same s svojimi samoupravni- sežne. Gospodarske organizacije in n v organizaciji dela. V tem smislu mi akti glede na zahteve delovnih ustanove družbenih služb jih bodo e treba razumeti izpopolnjevanje mest in pokazano strokovno uspo- zmogle le tedaj, če se bodo v napo-irokovnp usposobljenosti, ki jo ter- sobljenost. re za njihovo uresničitev vključili a j o spremenjene zahteve posamez- Naloga šole je le, da delavcu po- vsi zainteresirani družbeni činitelji. iih delovnih mest, ne pa stremlje- sreduje temeljno izobrazbo, potreb- V teh naporih imajo posebno vlo-nje po priznanju preživelih kvalifi- no za začetek opravljanja dela v go zlasti gospodarske zbornice in kacijskih stopenj. poklicu. Stvar gospodarske organi- strokovna društva, in sicer: Pri specializaciji v poklicu lahko zacije oziroma ustanove družbene 1. Predvsem je potrebno, da se uporabljajo izobraževalni centri naj- službe in delavca samega pa je, da gospodarske zbornice in strokovna azličnejše oblike za posredovanje delavec doseže tako usposobljenost, društva lotijo vprašanja izobraževa-ned seboj tesno povezanega prak- ki mu omogoča čim večje delovne nja strokovnih kadrov kakor enega ičnega in teoretičnega znanja, kot učinke. Ker pa ta problem ni važen najresnejših problemov, s katerim o priučevanje na delovnem mestu, samo s stališča proizvodnega pro- se morajo stalno in strokovno ečaji, seminarji, predavanja in po- česa in izobraževanja, ampak tudi ukvarjati. To bodo zmogle le, če bo-dobno. iz psihološkega vidika, je potrebno, do zgradile lastne strokovne službe. Posebno odgovorna naloga cen- da vsaka gospodarska organizacija ki bodo sposobne strokovno analizi-trov je prekvalifikacija delavcev, oziroma ustanova družbene službe rati in reševati kadrovsko problema-'cadar je zaradi zahtev proizvodnje zgradi tak sistem stopenj strokovne tiko. in poslovanja potrebno delavce usposobljenosti, ki bo upošteval in- 2. Vse zbornice naj organizirajo usposobiti za drug poklic. Kot po- terese proizvodnje, in v katerem bo razprave o teh vprašanjih s poseb- sebne primere prekvalifikacije je vsak delavec imel perspektivo svo- nim poudarkom treba obravnavati prekvalifikacije jcga razvoja. a) na realizacijo nalog, ki jim jih tistih delavcev, ki so zaradi invalid- Svet LRS za strokovno izobraže- nalaga resolucija. o izobraževanju nosti postali nesposobni za oprav- vanje meni, da je v naših pogojih strokovnih kadrov in na priporočilo janje prejšnjega dela. Niti v enem že prišel čas, ko je treba prenehati o nalogah na področju strokovnega niti v drugem primeru pa ne gre z opravljanjem izpitov za družbeno izobraževanja, in ki se nanašajo na za pridobitev kakršne koli kvalifika- priznavanje kvalifikacijskih stopenj vlogo gospodarskih organizacij in cijske stopnje. in vse napore na področju strokov- družbenih služb v izgradnji izobra- Napačno bi bilo, če bi funkcije nega izobraževanja usmeriti na ve- ževalnega sistema s posebnim ozi-'zobraževalnih centrov omejili samo Čanje produktivne sposobnosti pro- rom na kadrovske službe in izobra- ta posredovanje strokovnega znanja, izvajavcev. ževalne centre. _ . mako skrb kot strokovnemu zna- Da pa bo vsak član delovnega b) da se takoj vključijo v vsa šola^delujeu pod ci Fantek m gobica ter Jurček In Zo- " vsem izvajavcem je mlada pu- 'ju je treba posvetiti splošnemu, kolektiva imel jasno pred očmi, Ka- reformna prizadevanja m prizadeva- ^na na]moenejSih glasbenih šol na gica je v Škerlov! priredbi zapel spet bilka dala veliko priznanja s ploska- ružbenemu in ekonomskemu izo- ko so njegove osebne koristi tesno nja za zagotovitev boljših material- slovenskem, saj šteje skoraj 1200 zborček ob spremljavi orkestra. Nato njem, pa tudi prisotni glasbeni pe- raže vanju delavcev. Tudi izobraže- povezane z doseganjem ciljev po- nih pogojev pri izgradnji strokov- £0°£čalnje Pe°^g M soU^l certu*1 o^em^paT t^ba^ove^aU, alni centri morajo prispevati svoj slovne politike gospodarske organi- nega šolstva, ki se'v prvi fazi nana- ®alog šole sodelovanje ' " " Improvizacija Bresgenove skladbe »Jakec Kaveljček in njegova družba« v izvedbi zbora, Orffovega instrumentarija in pantomime učencev glasbene šole »Franca Šturma« y Ljubljani V Glasbena šola »Franca Sturma« v Kopru, Izoli In Trstu Šišenska in bežigrajska glasbena mladih orkestrov in še danes zelo intonacijo in lepo skladnost godal in To učinkovita. Prisrčni Bitenčevi pesmi- pihal. lelež k splošnim prizadevanjem, da zacije kot celote, je potrebno, i giciVllSJi ovjiiOUi, z-'- ^ ^ J ^ -- _ . - . ..cios ou.t „„ različnih dost kar mojstri na svojih instrumen- da šajo na reorganizacijo vajenskih, in- proslavah po šolah in na terenu. Saj tih. To so violinist Roman Leskovic, da se dš tudi s tako resno sestavlje- ____j —----------, --------- ___________________________________, _ ____________ — —-- -- ------ nim programom (na katerem niso e vsi proizvajava usposobijo za vsaka gospodarska organizacija iz- dustrijsk.h m drugih strokovnih šol Te Poleg IfStomenJS?'goffi kvartS^ kiSičnm* to^e^a^rt^ do- ielo v delavskem in družbenem dela ter v svojem samoupravnem s praktičnim poukom ter admim- {.eh reclnih nastopov ob raznih praz- še in še. seči prt vzgoji mladega glasbenega upravljanju; aktu uzakoni ustrezen sistem in re- strativnih šol in na njihovo pre- nikih m prireditvah pa prireja tudi zelo se je priljubil poslušalcem kadra in na koncertu lep uspeh Sa- — med nsnnvne fnnkriie irnhra- Žim preverjanja in priznavanja stro- obrazbo V poklicne Šole. samostojne koncertne nastope ali pa Jakec Kaveljček s svojo družbo. To mo tako delo, ne pa slepomišenje in mea osnovne runKClje izoora- j f J . +orr, UU1^TUT^. v. p ^ ise vkllučule v glasbene prireditve prisrčno napisano delce Cesarja Bres- kompromis z danes tako zelo popu- 'levalnih centrov spada tudi skrb za kovne usposobljenosti. Tak sistem 3. Učinkovitost dela gospodarskih mesta, snema na radijski postaji in gena za zbor, pantomimo in Orffov lamim popevkarstvom obeta uspeh nravilno organizacijo proizvodne in bo učinkovit, bo v povezavi z dru- zbornic in strokovnih društev bo prireja gostovanja tudi izven Ljub- instrumentarij je pomenilo enega naj- tudi v bodoče, nudi pravilno pot v ruge prakse za slušatelje vseh vrst gimi cilji poslovne politike in uve- lahko dosežena tedaj, ko se bodo lo- ijane. . nifnas še n^iz v aČS raztoi^ Vrednote31 ki ^Sijo^resni rokovnih šol. To je bistveni ele- Ijavljanja socialističnih odnosov tile teh nalog kot stalnega strokov- nnio e te«a° obstal ata no Hindemithovo skladbo Gradimo glasbi. Saj je ravno glasba eno naj- " ... .... . _ močnejših vzgojnih sredstev, ki urav- nava človekovo duševnost in čustvenost in ga notranje bodri. luivoviiui »Ul. J.U jc Uisivcm cic- -J--------- ------------------------------- ® -----nnVooter (nnlee te2a obstajata no . Bmaemunovo SKiaaoo urrauum nent v procesu izobraževanja stro- znotraj kolektiva postavil vsakega nega dela. Pri tem naj zbornice m še orkester za začetnike in orkester mesto — igro za otroke, zbor in sim-ovnih kadrov. Dosedanji slab od- člana kolektiva na mesto, ki mu pn- strokovna društva nastopajo tudi 2a srec!njo stopnjo), Ortfovo skupino £on^ °*ester nrkpstpr os do tega vprašanja s strani mno- Pada glede na njegov delež v pro- kot nosilci izmenjave pozitivnih iz- ter zbor šoloobveznih otrok najprej tudlM1taudmpokazal s°voje odllke: čist30 ih gospodarskih organizacij in usta- izvodnji m upravljanju m na pcr- kušenj in najnaprednejših rešitev, poslušSce dopoitoe v koprskem jov družbenih služb je treba z vso spektive, 'ki jih lahko doseže. Ana- jih posredujejo svojim članom, ter gledališču, popoldne pa koncert v irzsszr-Jiissrč ar-sg* “ “ve frss?*’KSbHSHs ihko uspešno vzgajale in izobraže- V. Svet LRS za strokovno izobraže- pre-j v Kopru in Izoli v tržaškem Di- ale potrebam gospodarstva in druž- Osebje za kadrovsko in izobraževal- vanje ima s tem pismom namen jaškem domu za slovenske dijake, s služb ustrezajoč strokovni no službo spodbuditi vse subjektivne sile v g<> 0£v°0ud0“ L^bljaPnT k! P. K. Pisma bravcev ^enih .ader. Gospodarske organizacije in usta- spodarskih organizacijah, družbenih smo J0 isti dan praznovali. Podobno velja za učni kader v nove družbenih služb, ki že lahko službah, gospodarskih zbornicah, spored sam je bil sestavljen za- Alije tako prav? Koliko se danes govori o ude j- učiteljišču ni hotel gimnazijcem^ strokovnih izobraževalnih ustano- pokažejo uspehe na 'področju ka- strokovnih združenjih in društvih nimivo in pisano ter ie pokadi Si SiS ” s« Ffi™™ srs—s« družbene ^službe omogočile, da se Ske ta^leri^toe melje novega sistema izobraževanja “mf rprir^B^ za to da U dali svojim učencem M Tcditm rfft le dm *o*ra .*s bo seznanjal s tehničnimi in drugi- gvet LRS za strokovno izobraže- strokovnih kadrov. Zato predlaga, Logarja za zborček in orkester. Na- več, kot laako da le goli učni na- ker so last učitelj.sca Razglaš mi pridobitvami v proizvodnji in vanje meni da je skrajni čas za ti- da samoupravni organi navedenih slednja, Haydnova ^otroška simfonija, crt! Mnogi žrtvujejo vse svoje jim je sicer milostno dovolil upo družbenih službah; ste gospodarske organizacije in organizacij to pismo temeljito ob- - uspešno delovanje izobraževal- ustanove družbenih služb, ki sploh ravnavajo in z ustreznimi ukrepi nih centrov je odvisno od kvalitete nimajo oziroma imajo slabo razvite prispevajo svoj delež, da bi dosegli kadrov, ki opravljajo izobraževalno kadrovske službe, da spremenijo postavljene smotre, delo, zlasti pa od njihove sposob- sv0; odnos do reševanja kadrovske , Uspeh akcije bo popolnejši, če se nosti prenašanja znanja na druge, problematike. Spremenjeni odnos J30'1.0 ^anl° vključili tudi ljudski od-Med te kadre spadajo zlasti instruk- naj se vidi zlasti v tem, da bodo za ^on- ^ bod.0 Uudski odbori, zlasti J-J. a J ^ -------' je že zdavnaj priljubljeno delo vseh t ______ ________________ Kcviriciji scj proslavili dan mladosti Pod okriljem šolskega športnega sile in ves svoj prosti čas. rahljati, »ker je jazz itak razgla- Vendar vsi niso tako požrtvo- seno ropotanje«. Profesor pa je valni in nesebični, najdejo se svojim dijakom govoril: »Žalca, tudi taki, ki gledajo samo za tudi vi nimate orkestra — za kla-uspehe svoje šole, pa čeravno na sično glasbo namreč?« račun ostalih. Grizejo jih uspehi Toda sporni klavir je stal v drugih in na vse kriplje se tru- gimnazijski mladinski sobi iv poučujejo strokovno teorijo. Naloga tehnično komercialno in druge ustrezne ukrepe, bo zagotovljeno, so pokazali svojo iniciativnost že ob do tako se je zgodilo soboškim bilo profesorja v soh. Toaa nc ŽZ&VZ&SČSt ^ petičnega in praktičnega znanja za nr,ravlinli tisti člani del ovne ea ko- z vidika interesov družbene skupno- organizirali vrsto športnih tekmo- prostore skupaj z gimnazijo, uci bodo spet vaje, je poslal učite- mladino in odrasle. iJi-tLra n .n strokovno usnosoblie- st*- van:i- 50 z zr*čf'° glasbo in vodi tri zbore zelo spo- Ijiščnike, ki so klavir odnesli i Postopek pri ustanavljanju in od- ni in s’0 že dalj časa v podjetju, ki Svet LRS za strokovno izobraže- m°vaU v^rokometu^ ^ahu^n^ soben profesor. Njegovo delo je svoj razred, enega, malo razgla- pravljanju izobraževalnih centrov, zat0 dobro poznajo problematiko vanje bo k skupnim naporom pn- taCijski tek na skoro poldrugi kilo- vsekakor pohvalno in pomembno, šenega, v telovadnico, ki je vedne sestav njihovih organov ter vpraša- podjetja, ki imajo tudi ustrezne živ- speval to, da bo z vsemi republiški- "Venydar- • • ta Profesor izrecno so- zasedena, enega pa v pevsko sobo nja materialnih sredstev ureja ured- [jenjske izkušnje, in ki pokažejo vo- mi gospodarskimi zbornicami m ^vozlavalo vseh 16 oddelkov. Po- vraži plesno glasbo in jazz, zaradi od nje pa je imel samo on ključe .•1 • t J J JI j t 1lir' L-1 . s-\ » trs-, . _ _ —> 1 ^ «4-4 t 4 s* si Sl X s S'X hss iv\ S! S4* Z st n r. 4- X 4 X Svet LRS za strokovno izobraževanje Ljubljana, 23. aprila 1962. Predsednik Miran Košmelj I. r. ba o centrih za strokovno izobra- ];0 jn zanimanje za delo na tem drugimi republiškimi organi koor- set>nt poudarek Dnevu mladosti, ki tega pa zevanje delavcev. Določbe teh po- področju. diniral akcijo in pomagal usmerjati so mu^ priključUl tople tarnajprisrc- imaj0 manjši, precej dober an- glavij so izredno važne za normal- Svet LRS za strokovno izobraže- del°-no delo centrov, zato je treba žago- vanje se zaveda, da je bilo doslej loviti, da se bodo v praksi upošte- mai0 storjenega za šolanje in vzgojo vale. teh kadrov. Zato nameravamo tudi Uredba o centrih zahteva tudi re- ta vprašanja čimprej resno postaviti gistracijo centrov pri okrajnih ljud- na dnevni red. Vendar pa je potreb-skih odborih. no opozoriti na marsikje še vedno Uredba o centrih za strokovno siab odnos do tistih nekaj kadrov, izobraževanje delavcev tudi zahteva ki so se doslej izobraževali za te na-soglasje republiškega sekretariata mene na razne načine, pa kasneje v za delo pri sprejemanju učnih na- nekaterih gospodarskih organizaci-črtov in predmetnikov. To ni več nis0 dobili potrebne pomoči, da v skladu z resolucijo o izobraževa- bj delali in izvedli tisto, za kar so nju strokovnih kadrov, po kateri se usposobili, učne načrte in predmetnike spre- VI. še gimnazijce. Kajti ti S tem je gimnazijcem onemogoči’ „„ ..—.------... . - ,,,anjši, precej dober an- vse vaje in tudi nastope, ki so flaŠlnŽvomteljI^aršalan Tim!1 pa Je samljel te zvrsti. Ker pa imajo v jih pripravljali skupaj z MKUD. dal slovesni sprejem 12? vajencev v svojem sestavu tudi klavir, so ga Tudi posredovanje 'ravnatelj mladinsko organizacijo. ' Mladinci so uporabljali za vajo skupaj z uči- gimnazije ni pomaaalo. Prof esc: nago^oroi/^zrnagovavci0tekmovanj 'pa teljiščniki ki se ga morajo učiti je trdil, da so klavirji last učite bo prejeli primerna darilca. obvezno. Tu pa so se začele ne- Ijisca in da zato on ne da gim- v. d. prijetnosti. Profesor glasbe na nazijcem vaditi. Nobena prošnje in nikakršno posredovanje ni pomagalo. In tako bi to delo mladine propadlo, čeprav se je pozneje izkazalo, da so klavirji gimnazijsk (tako piše v spisku inventarja) Nova vajenska šola v Ljubljani 25. decembra 1958 je bila v Ljubija- štorov,« so deo'ali na Obrtno komu- rov ne more presenečati. Menda ni Toda glasbena šola jim je poma ni prva javna pismena licitacija za nami zbornici okraja Ljubljana in se potrebno posebej pojasnjevati da je gala, jim dala prostor ter vadi oddajo gradbenih in obrtniških del za lotili nelahke naloge. Pri načrtovanju biIo nlfi razgovorov, kako. šolo telja. Tako bo morda iz teh far jemajo organi izobraževalnih usta- Vj a gospodarskih zbornic in Stro- ijaml1—0BeŽgrad. Od takrat so minila potrebnih kabinetov, laboratorijev in °premlti’ da..t?1,na„:1,bol:le od8°',ariala. tov nekaj nastalo, čeprav vadij nov v soglasju z ustanoviteljem, ne s is Jrllrtpv dobra tri leta in danes lahko z zado- delavnic za strokovni in praktični po- v vsem je učilnic 24, na-razpolago bo zabavno glasbo in ne klasične KOVUin iuusicv voljstvom ugotovimo, da dobiva Ljub- uk prostora za 672 učencev v eni iz- 7 delavnic, kabinetov je 14, internat ko( bi mo^da želel oni profesor Ce hočemo doseči stalen porast ijana novo, sodobno šolsko zgradbo, meni in bi se s prehodom na perio- razpolaga s 184 ležišči, prirejenih za nov v soglasju z ustanoviteljem pa upravni organi. Sprejemanje učne načrte ie načrte in nredmetnike S—c- Ce hočemo doseči Staien porast ijana novo, souobho soisko zgraaoo, mju; se s prenoaom na peno- razpolaga s ii» iczisci, pnrejenm za „ . . da ie čevra' po tef uredbi p^tuSS v skladu P^uktivnosti dela jn s Jem dviga- ^ s^uvn^“tSa TO Sovadnfcf zmerni’ p^itikSnamf ku- J priznal ^ulLrkfdelLc ir kapaciteto 300 obrokov, glasbenik, še vedno nepravičen ir so upravni prostori z pristranski. izpopolnjevalnim" 'tečajem, seminar^ zbornico za prosvetni kader, imajo pa Torej ali je prav na tak načir jem in sploh odraslim obrtnim de- tudi manjšo sejno dvorano. „7« lavcem. Medtem ko s0 šolo gradlUi s0 na. mladino ustavljati pn konstner Ker so bili čosto glede finansiranja stale v konceptu, kako šolo izkoristiti, ^ dobTOHQ,TTl6TTl6TTl delil Tio, pvc gradnja 'šole^avlekla Ise"^ t ^ Spremembe. Gre za preosnovo, nemogoč način? Kuhar Peter « 4-V. J M4.WM.V4 Jf4M 4MM4 »** • *-. J • • 7 -7 J OWJW4X*M 44a-444W4X M. »UOL Ul V O d J *414 • w jf/V4 WV4AX V 4a XXC44 V(9UXXXX, X44 JXX* tClOVadnlCO z reformnimi ukrepi v LR Sloveniji, h proizvodnjo, je neizogibno, da go- delno rešill vprašanje pomanjkanja .ima na skrbi redni učno vzgojni pro- .. . . s katerimi odpravljamo sedanje spodarske organizacije in ustanove vajensko-šoiskih In internatskih pro- pomemben^z- pri^avljenl kvalifikacijske stopnje, kot družbe- ■ ■ ' ' ' no priznano strokovno izobrazbo. Preverianje in priznavanje Preverjanje in priznavanje V zvezi s tem, kar vsebujejo predhodna poglavja, zlasti pa poglavje o nalogah izobraževalnih centrov, ter v zvezi z nanori za dosledno uveljavljanje nač* delitve osebnih 'ohodkov po del e pojavlja pro- lematika kvalifikacijskih stopenj oolkvalificiran, kvalificiran in viso-okvalificiran delavec) tudi z vidika izobraževalnih smotrov. Če hočemo izobraževati z namenom, da bi dvignili produktivno sposobnost proizvajavcev v korist večje proizvodnje in če se trudimo za dosledno uveljavljanje načela delitve osebnih dohodkov po delu, potem moramo vrednotiti proizvajalce po delovnih sposobnostih in uspehih ne pa po administrativno priznanih kvalifikacijah. V takih pogojih je sistem kvalifikacijskih stopenj zgubil nekdanji pomen in je klmmiacijske stopnje možno razu- Na ekskurziji v Kotlje se je aktiv slavistov Vič-Rudnik ustavil tudi v Šoštanju. Vsem je ostalo v spominu prisrčno srečanje s Kajuhovo materjo, ki nam je pripovedovala o otroških letih svo- mene je^edlj'“spremenjena! kar pa gam' jega sina in se z nami tudi slikala pred pesnikovo rojstno hišo. spričo pomanjkanja šolskih prosto- bodo vendarle vsa dela končana in *co Ee nal sedanje vajenske in indu-bo zgradba lahko izročena svojemu sirijske šole preoblikujejo v poklic-namenu. NI dvoma, da je odprtje ne šole. Povsem naravno je, da tega nove šole pomemben in razveseljiv ne povsem lahkega procesa ne bo mo-dogodek, saj bo stotinam naše delav- goče opraviti preko noči, marveč bo- vC.» se vezdie Oven razprostira med Velikim vozom in Le- vom. Planeti: Merkur nam ne bo delal veselja. Dne 7. junija bo v notranji Južno polovico neba krasi mnogo konjunkciji — med Zemljo in Son- ozvezdij. Ce pričnemo z opazovanjem eem. Nato se polagoma oddaljuje od na zahodni strani, bomo lahko naj-Sonca ln navidezna razdalja od njega prej opazili Leva, ki se je že precej postaja vedno večja proti zahodu. Zal nagnil. Levo pod njim se razprostira oa se ne more toliko oddaljiti od Devica s krasno vročo zvezdo Špika Sonca, da bi izšel iz jutranje zarje ali Klas. Nad njo je kiti podobno ter postal viden. Tako ga ves junij ozvezdje Berenikina kodra. V malem pe bomo videli. daljnogledu prav lepo vidiš množico Tem kah venee* — drobnih zvezdic. Prav nizko nad ho- nerr^nebu.^Bolj Sonca in se bliža Zemlji. Zato se nf^enl* veča njena faza. ki bo v mirnem zra- ^ ku vidna že v manjših ročnih daljno- zahodni horizont. v lepem zaporedju gledih, v TOS-ovem daljnogledu na Krnkar in Tehtnfra3 TehV bomo lahk« lepo zasledovali njeno dobr?a*Lim?"dva no o°rvem SkorpUon ' l ka lrem * žari zvezda kraleu. ‘ hadvelikanka Antares v taki barvi Ker je Venera sedaj vzhodno od m*hThovi Sonca, so njeni loki nad horizontom oj?,?'L nekoliko manjši od sončnih lokov. ? Zato zahaia ts ■innUa ob ^ rnalim daljnogledom odkriješ naj- 22 h 50 m, 30. junija pa celo 15 minut Ifrnfke prej. Tako nas bo dolgotrajna večerna kaI^® ,?’?ki k°£™leP®e zarja precej časa zadrževala pri ona- SimTlri b P nf1 zo vanju Venere. Venera se bo dne 5. junija zjutraj srečala z Luninim SukM^a ^trMa^Dvoička Rak1^! ev’ t^že^r ^čili^a Postale toH- Devica" T^htnicl sk^flon i^Stre^c! ko Skupa^a bosta nudili kar lep Pred ”a videz potuje naše Son- priz^Tudi dne žf jun“ nam bo -1".0lC0U S°nCa naŠi 0la' nudila lepa slika — a le v daljnogle- netl m Luna' du. Najboljši bo navadni lovski dali- Malone točno nad južno točko, a ndgled. Videli bomo Venero tik poleg visoko na nebu se razprostira Volar krasne, zvezdne kopice Jasli v ozvezd- ali Pastir s svetlim Arkturjem. Na Ju Rak. njegovi levici je krasen polkrog zvezd Marsa tudi v Juniju še ne bomo vi- Severna krona, in na njeni levici Her-deli. Se vedno bo v območju zarie kuI, kjer opazimo z malim daljnogle- Sonca pred njim. Vendar se bodo dom nežno meglico, ki je v resnici razmere kmalu izboljšale, kajti od kroglasta kopica zvezd, sestoječa Iz junija dalje bo stalo Sonce vedno ni- 100.000 sonc v daljavi 34.000 svet- že na ekliptiki, medtem ko bo pri- lobnih let. Pod Herkulom se razpro-hajal Mars v ugodneiši položaj in se snra Kačenosee. Kačin gobec zija proti bodo njegovi loki nad horizontom ve- Herkulu. Na vzhodni strani se je čali. drigrU na nebo tudi Orel, ki plava Jupiter bo v juniju začel pred pol- bližnjemu Labodu naproti. V Orlu nočjo vzhajati in bo krasir nebo vse sveti vroča zvezda Atair. Svetle zvez-polnočne ure. Na koncu junija bo de Deneb v Labodu, Vega v Liri in vzhajal ob 23 h 20 m. Tudi ta planet Atair v Orlu tvorijo poletni trikotnik, prihaja v višje predele ekliptike in _ „ _ - Pavel Kunaver Po 35. členu zakona o visokem šolstvu v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 39-229 60) razpisuje Začasni svet Pedagoške akademije v Mariboru vpis rednih in izrednih slušateljev v Pedagoško akademijo v šolskem letu 1962/63 Kandidati se lahko vpišejo v naslednje študijske skupin*: 1. oddelek za razredni pouk 2. predmetna skupina slovenščina-angieščina 3. predmetna skupina slovenščina-srbobrvaščina 4. predmetna skupina slovenščina-ruščina 5. predmetna skupina zemljepis-zgodovina 6. predmetna skupina biologi,Ja-kemija 7. predmetna skupina matematika-fizika 8. predmetna skupina likovna vzgoja 9. predmetna skupina glasba 10. predmetna skupina tehniška vzgoja i osnovami fizike V Pedagoško akademijo v Mariboru se v šolskem letu 1962/63 lahko vpišejo v prvi letnik brez sprejemnega izpita kandidati, ki so z maturo končali srednjo splošno ali strokovno šolo ali enakovredno srednjo šolo. Vsi kandidati, ki se vpisujejo na predmetno skupino glasba ali likovna vzgoja, pa morajo opraviti sprejemni izpit. V prvi letnik posameznih predmetnih skupin se lahko vpišejo tudi tisti polnoletni državljani, ki niso končali ustrezne šole oziroma stopnje pouka, imajo pa izkušnje in ustrezno delovno prakso, ki jo s potrdili lahko dokažejo. Morajo pa uspešno opraviti sprejemni izpit. Prav tako morajo sprejemni izpit opravljati vsi absolventi industrijskih in vajenskih šol, ki se lahko vpišejo na predmetno skupino tehniška vzgoja. Sprejemni izpit ima splošni in posebni del. Splošni del obsega pismeno nalogo iz materinega jezika s splošno temo. Naloga naj pokaže, ali kandidat, ki se želi vpisati, zna svoje misli pravilno in logično izražati v materinščini in ali njegova splošna razgledanost zadostuje za študij. Posebni del izpita obsega pismeni in ustni izpit iz gradiva stroke, ki jo želi kandidat študirati. . Program sprejemnega izpita in napotila za pripravo dobijo kandidati v tajništvu akademije. O času opravljanja sprejemnega izpita bodo kandidati posebej obveščeni. Vsi kandidati, ki se želijo v šolskem letu 1962/63 vpisati v prvi letnik katere koli predmetne skupine, se morajo na ta razpis za vpis prijaviti s prošnjo, kolkovano s 50 din državne takse, Prijavo je treba poslati na ravnateljstvo Pedagoške akademije v Mariboru, Gosposvetska c. 4 do 30. junija 1962. Prošnji priložiti tudi prazno dopisnico s čitljivo izpisanim naslovom kandidata. S priloženo dopisnico bo kandidat obveščen o rezultatu razpisa oziroma bo pozvan k sprejemnemu izpitu. V prošnji naj kandidati navedejo predmetno skupino, ki jo žele študirati — kot redni ali izredni slušatelji. Prošnji za vpis naj prileže: 1. rojstni list, 2. originalno (ali sodno overovljen prepis) maturitetno spričevalo oziroma spričevalo o zaključnem izpitu ali zaključni šoli, 3. življenjepis, kolkovan z državnim kolkom za 30 din, 4. potrdilo zavoda, podjetja ali gospodarske organizacije o trajanju in uspehu prakse. V Mariboru, dne 22. maja 1962. Začasni svet Pedagoške akademije v Mariboru Prosvetnim delavcem mariborskega okraja Umrl je T0MA2 TBOJflR njegovi loki nad horizontom se večajo. V juniju bo krožil Se pred ozvezd-iem Vodnar in se bo približal ozvezdju Ribi. Zgodnji vstajači ga . bodo naSli kot najsvetlejše nebesno telo nad južnim horizontom, in v manjših daljnogledih jih bodo razveselili štirje Jupitrovi sateliti. TT Počasni Saturn pa je še vedno v K Umrl 1* »«‘«1 Tomaž Trojar. Do-ozvezdju Kozorog in zato precej niz- Drega in iskrenega sodelavca, socia-ko nad horizontom. Ker pa je za hit- listiCnega vzgojitelja, ki mu je- bil »a prrSm.in' s&TL" doibroWt ^®ga ->ad®ea rodu prvi in junija že ob 32 h 05 m. Tako ho malo- najvemejši cilj, bomo ohraniU v ne vso noč krasil nebo. In kdor ima najlepšem spominu, vsaj TOS-sov daljnogled, bo užival le- , . noto njegovega čudovitega kolobarja 5mo- podr. prosv. del. Koroška Bela Dne 21. junija se bo srečal z Luno. a takrat bo pri nas že dan. V Ameriki oa bodo deloma videli, kako bo Luna pokrila ta planet. Urana bomo opazovali v Levu le še začetkom junija; na koncu meseca oa bo zahajal že ob 22 h 55 m in ga bo mogoče opaziti le v načistejšem gorskem ali morskem ozračju, saj sveti le kot zvezda šeste velikosti. Komisija prosvetnih in znanstvenih delavcev pri OOS-u Maribor tudi letos organizira letovanje za svoje članstvo v Portorožu. Pravico do letovanja bodo imeli tudi družinski člani. Letovanje bo v portoroški šoli — to je »Vila Marija" z lepo lego v središču Portoroža tik ob obali in je obdana z lepim parkom. V sobah je po 0—8 ležišč, ta pa bodo po potrebi ločena s špansko steno. Hrana bo dobra. Plaža je blizu. Oskrbnina znaša za odrasle 700 din, za otroke od 4—12 let 400 din. Turistična taksa se vplača ob prihodu v Portorož. Z letovanjem začnemo 1. julija 1962. Vsaka izmena traja 14 dni. Izmene bodo sledile: 1. julija — 15. julija. 16. julija — 30. julija, 31. julija do 14. avgusta 15. avgusta — 29. avgusta.. Na dan prihoda prejme vsak kosilo in večerjo, na dan odhoda pa zajtrk. Vsak naj se izrazi po možnosti za dve izmeni, da ga lahko uvrstimo v eno ali drugo. Prosimo, da vsak prijav-Ijenec s prijavnico vplača polovico določenega prispevka, kajti le te prijave bomo upoštevali. Prijave naj vsebujejo: priimek, in ime, poklic, kraj službovanja. katero izmeno prvenstveno želi, imena družinskih članov (za otroke tudi starost). Pismene prijave do 26. junija sprejema: Kamnik Lojzka, osn. šola A. Besednjak, Maribor, 2ol-gerjeva 18. Okrajni sindikalni svet Komisije prosvetnih in znanstvenih delavcev Seminar za metodični instrumentalni pouk v osnovnih šolah .. Glasbene pedagoge in izvajalce glasbenega pouka na osnovnih šolah obveščamo, da priredi Zavod za napredek šolstva LRS. Ljubljana, Zupančičeva 3/IV sedemnajstdnevni seminar za metodični instrumentalni pouk v osnovnih šolah v dneh od 22. do 28. junija 1962. Prijave in rezervacije prenočišč na gornji naslov do 10. junija. Informacije na Zavodih za PPS. Kolesarji Za potovanje s kolesi po Sloveniji med počitnicami iščem družbo. Ponudbe pošljite pod »Koristno in prijetno« na upravo lista. Pl V Maturanti Maturantke ljubljanskega učiteljišča IV. č letnika (1951-52), pridite 30. junija ob 20. uri k Slamiču. Vabljeni tudi profesorji ln maturanti paralelk! -PROSVETNI DELAVEC List Izdaja Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uf,edlliskl odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Te-Lr n urednlštva: 33-722, int. 363 -Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva l — Telefon uprave: 22-284 — Poštni predal: 355-VH - Letna na-5?®”*na Š00 din, za šole in ustanove (00 din — Štev. tek. rač.: «00-14/3-140 — Tiska CZP »Ljudska pravica«. ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA, TITOVA 3 sporoča da so pravkar izšle naslednje knjige: Shakespeare: HAMLET (ponatis) br. 300 din, krt. 300 din P. P. Njegoš: GORSKI VENEC I. Mažuranič: SMRT SMAIL AGE CENCIČA, br. 200 din, krt. 400 din T. Wilder: MOST SVETEGA KRALJA LUDVIKA, br. 200 din, krt. 400 din H. de Balzac: OCE GORIOT, br. 450 din Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pri upravi založbe, Ljubljana, Titova 3.