Ljubljano, creda, Sft marca 1949
1
Poitafna plaCaas T totovtaj
Leto Xi Štev. 49. » Posamezna številka 2 din
UBEDNUTYO m OrUTlI uubu ana.
KNAVUEVA UUCA ITKV. « TELEFON U-a DO *5-26
»OKOPISI 8X NB VRAČAJO «si .. .i ■ .i -a, —-- ■—
IZHAJA VSAK DAH KAZEN PONEDELJKA
IHII1ATNI ODDELEK
LJUBLJANA
TELEFON S8-32 58-M
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA 6XEV. 8-90601-1
OGl ASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA «8 DIN
G L A 8 I L O O SVOBODIL NE F RO NTE SLO V E N 1 J E
★
II.	KONGRES KOVINARJEV JUGOSLAVIJE V
LJUBLJANI
Ob svetovnem tednu 'demokratične mladine
S tekmovaniem in dviganjem produktivnosti dela bodo kovinarji izpolnili ietošnii plan
K a ponedeljkovem zasedanju kongresa kovinarjev V Ljubljani se je popoldne nadaljevala diskusija o referatu predsednika centralne uprave Sindikata kovinarjev Jugoslavije Du-jlana Corkoviča. Prečitanih je bilo okrog SO pozdravnih brzojavk, ki so ih poslali delovni kolektivi raznih " j etij in sindikalnih forumov. Brzo-o sta kongres pozdravili tudi zvezi
V uvodu je tov. Subašič poudaril velik pomen I. kongresa Enotnih sindikatov Jugoslavije, ki je bil lani v oktobru. Ta kongres je na podlagi zgodovinskih sklepov V. kongresa KPJ, analiziral izkušnje in delo sindikalnih organizacij, kritično opozoril na pomanjkljivosti in slabosti ter postavil naloge In smernice za nadaljnje delo.
Glede na velike naloge, ki jih Ima težka industrija v letošnjem letu mora . ngres kovinarjev proučiti vse pomanjkljivosti, ki bi ovirale pravilno mio in mobilizacijo kovinarjev v tekmovanju za uresničenje dnevnih piantili nalog. Zlasti glede tekmovanja je otreben preokret. Napake, ki smo jih i poznali, se ne 'smejo ponavljati. Sin-sikalne organizacije morajo do skrajnosti izkoristiti vse organizacijske in tehnične možnosti za čim boljšo organizacijo socialističnega tekmovaija, ki ga moramo dvigniti na višjo stopnjo. Centralna uprava sindikata kovinarjev je skupaj s centralno upravo Zveze sindikatov ob pomoči ministrstva za težko industrijo izdelala načrt in organizacijske oblike novega tekmovanja, ki mu mora biti glavni namen dvigniti produktivnost dela, kar bo zagotovilo izpolnitev planskih nalog.
Enako pažnjo kakor produktivnosti dela, pa je treba posvetiti tudi kakovosti izdelkov. Slaba kakovost pomeni uničevanje materiala in zapravljanje delovnega časa. Vsak delavec se mora zavedati, da ne more biti govora o uspehu, če se plan izpolni, izdelek pa je kakovostno slab. Tudi postavljanje norm ne sme Iti na škodo kakovosti. Za organizacijo takega pravilnega tekmovanja, H mu bo glavni smoter dvig produktivnosti dela in kakovosti, pa so potrebni pravilni organizacijski ukrepi: to so predvsem redna proizvodna posvetovanja, organizacija delovnih brigad, dobra evidenca, izdelava podrobnih planov in protiplanov, dobra delovna disciplina, realnost delovnih norm, dnevna skrb za ljudi, nazorna propaganda in naposled stalno ideolo-ško-politično delo med delavstvom
Ekonomska sabotaža naših kritikov
Le i tako organiziranim socialističnim tekmovanjem bomo izpolnili vse obveznosti do naših narodov in bomo navzlic klevetam in sabotažam naših »kritikov* letošnji plan Izpolnili in presegli.
Referent je navedel nekaj primerov, ki nam kažejo, kako so z ekonomskimi sabotažami naši »kritiki« skušali ovirati našo socialistično graditev, da bi dokazali, da Jugoslavija ne gradi socializma. Dvignili so cene svojih proizvodov v trgovini z našo državo za 20 do 50 %. (Češkoslovaška povprečno za 30 %, Madžarska z nad 30 %L Po zloglasni resoluciji Informbiroja se v Madžarski niso hoteli pogajati za dobavo naprav za našo tovarno traktorjev. Hkrati so otežkočali izdelavo načrtov za razne naše tovarne. Na Češkoslovaškem so nas hoteli »prepričevati« na ta način, da nam niso dobavili naprav v tovarno keramičnih proizvodov, čeprav so se pogodbeno obvezali. Razen tega so zvišali cene in podaljšali dobavne roke, tako na primer za našo industrijo aluminija in za našo črno metalurgijo do leta 1952. oziroma 1954. Iz Madžarske nam niso dobavili na račun reparacij črpalne postoje za tovarno orodnih strojev »Ivo Lola Ribar«, ki bi jo morali dobaviti že lani v aprilu. Čeprav so ti stroji že pripravljeni za transport, nam jih še danes niso izročili. Od 1900 ton naročenih brezšivnih cevi za valjamo v Sisku, je doslej prispelo ie 180 ton, čeprav leži 700 ton tega materiala pripravljenega v Madžarski. Ustavljena je tudi repara-eijska dobava 30 ton jeklenih odlivkov za tovarno »Djura Djakovič«, prav tako reparacljska dobava naprav za tovarno kablov Svetozarevo prav tako na reparacije. Lani v avgustu bi nam morala madžarska tvrdka »Brevillier« dobaviti material za tovarno »Zmaj«: čeprav smo ji morali naročilo takoj plačati, so nam ta material poslali šele letos v januarju. Sedem vnaprej plačanih cilindričnih kotlov za tovarno »Djura Djakovič« nam je podjetje »Fe-rometa« iz Prage poslalo po neštevil-nih urgencah šele z zakasnitvijo pol leta.
Na tako ekonomsko sabotažo eo naši delavci odgovorili s podvojenim delovnim poletom v podjetjih. To nam zlasti potrjujejo uspehi Industrije motorjev v Rakovici, kjer so delavci začeli izdelovati skoraj vse tiste dele za kamione,
«mo	1	fr
vaške. Naši delavci so odgovorili z množičnim poletom udamištva, raclo-nalizatorstva ln Izumiteljstva, da bi ČimpreJ začeli doma Izdelovati tiste
kovinarjev Češkoslovaške In Italije. Delegati raznih podjetij so poročali o uspehih ln izkušnjah kovinarjev, kakor tudi o napakah in. pomanjkljivostih Po končani diskusiji je sledil obsežen referat o bodočih nalogah sindikalnih organizacij kovinarjev, ki ga je podal sekretar centralne uprave Sindikata kovinarjev Jovan Subašič.
strojne dele in predmete, ki smo jih preje uvažali iz inozemstva, da na ta način postanemo neodvisni od tujih dežel. Tako uspešno premagujemo težko če, ki so nastopile brez naše krivde v graditvi socializma.
Povečanje produktivnosti dela in tekmovanje
Med najvažnejšimi nalogami sindikalnih organizacij kovinarjev je referent najprej poudaril pomen protiplanov. Osnovni plan podjetja je minimum, zato postavljata sindikalna podružnica In uprava z notranjim proti-planom razširjene naloge za vsak sektor, za vsako delovno mesto, da se izkoristijo vse skrite možnosti proizvodnje, vse rezervne zmogljivosti strojev, naprav itd. Na podlagi takih protiplanov lahko delovni kolektiv konkretno sprejema nove obveznosti.
Prav tako važna Je uvedba brigadne-ga sistema dela. To je boljša organizacija dela, ki omogoča dvig produktivnosti in razvoj tekmovanja. Zgledno in z velikim uspehom so izvedli brigadni sistem dela v tovarni Prvomajska, v železarni Jesenice in v elektrokombi-natu Šibenik. Sindikati morajo pri uvajanju brigadnega sistema dela nuditi čim več pomoči upravam podjetij. S tem pa je tesno povezano vprašanje delovne discipline. Borbi za delovno disciplino so sindikalne organizacije doslej posvečale premalo pozornosti. Zlasti je treba voditi najostrejšo borbo proti neupravičenim izostankom.
Proizvodna posvetovanja, ki jih sklicujejo sindikalne organizacije, so važno sredstvo za dvig produktivnosti dela. za pravilno tekmovanje, za odpravo pomanjkljivosti itd. Taka posvetovanja so motorna sila za vsak delovni kolektiv. Razen proizvodnih posvetovanj pa so potrebna tudi tehnična in strokovna posvetovanja, Id jih sklicuje uprava podjetja.
Nadaljnje važno vprašanje je znižanje polne lastne cene. Značaj socialističnega gospodarstva zahteva stalno dviganje produktivnosti dela in znižanja proizvodnih stroškov. Zato je potrebna stalna propaganda za znižanje stroškov, ne le propaganda od Casa do časa. Potrebna je tudi stalna kontrola. Vsak delavec mora razumeti, da to ni trenutna naloga, marveč naloga za katero se mora stalno boriti, da bomo čimprej zgradili socializem. Vse to pa zahteva stalno evidenco in nazorno agitacijo. Delavec mora sproti zasledovati kakšne uspehe je dosegel v tekmovanju in v borbi za plan.
Racionalizatorji in novatorji
Prav posebno pozornost je treba posvetiti racionalizatorjem novatorjem ln udarnikom, našim najnaprednejšim borcem za socializem, ki so dosegli že velike uspehe. Tako je n. pr. nosilec reda dela I. razreda Franc Kisel omogočil letni denarni prihranek nad 4 milijone din. Nosilec reda dela I. razreda Ivan Mostič je skupaj z Milivojem Zecem konstruiral napravo za vrtanje tirnega materiala, in s tem dosegel letni denarni efekt en milijon din. Novatorjem in racionalizatorjem je treba z vsemi sredstvi pomagati. Največja pomanjkljivost je ta, da mnoge uprave podjétij te pomoči niso nudile. Tako je n. pr. tov. Dušan Lekič izumil prašek za varjenje aluminija in s tem omogočil podjetju izpolnitev plana, hkrati pa prihranek 2 milijona din. Njegov predlog pa je ležal nerešen šest mesecev v direkciji kovinske industrije Srbije. Zlasti v večjih podjetjih je treba organizirati posebne delavnice, v katerih bodo imeli naši strokovnjaki ves potreben tehnični material za realizacijo svojih zamisli. Utrditi je treba strokovne komisije pri podjetjih* ki morajo brez odlaganja proučiti vse predloge. Posebno pozornost pa je treba posvetiti nagrajevanju tovarišev, katerih predlogi so bili sprejeti. Hkrati morajo sindikalne organizacije čimbolj popularizirati novatorje in racionaliza-torje kot nosilce socialističnega tekmovanja in novega odnosa do dela. Prav tako je treba posvetiti vso pozornost našim udarnikom in jih nagra-JevatL
Strokovni kader
Za Izpolnitev planskih nalog je zlasti pomembno vprašanje strokovnih kadrov. Samo podjetja težke Industrije morajo leto? sprejeti 12.500 učencev v gospodarstvu. Naše tovarne pa morajo sprejeti 24.000 novih delavcev. Brez izpolnitve te naloge si ne moremo zamisliti Izpolnitve petletnega plana. Vprašanje strokovnih kadrov ni samo
vprašanje upravnih
tudi sindikalnih organizacij, ki morajo nuditi pomoč gospodarskim vodstvom pri nastanitvi in preskrbi učencev in novih delavcev, pri organizaciji tečajev, vso skrb morajo posvetiti strokovni usposobitvi delavcev in delavk, kar kor tudi mobilizaciji nove delovne sile. Sindikalne organizacije imajo tudi važno nalogo, vzgajati delovne ljudi, da bodo čuvali ljudsko lastnino in da bodo budni pred delovanjem sovražnih elementov.
Plače in norme
Z lanskimi uredbami o plačah smo
napravili velik korak naprej na področju izgraditve našega sistema nagrajevanja. Te uredbe moramo pravilno izvajati. Odstraniti je treba vse napake, zlasti v zvezi z razvrstitvijo delavcev, ki opravljajo posle nižje skupine, v višje skupine, in to iz oportunističnih razlogov. Sindikalne organizacije morajo paziti, da se pravilno izvede sistematizacija delovnih mest.
Velikanski pomen za dviganje produktivnosti dela imajo realne delovne norme, ki so bistveni element pravilnega nagrajevanja delavcev In izhodišče socialističnega tekmovanja. Za pravilne in realne delovne norme se morajo boriti tudi sindikalne podružnice. V nekaterih podjetjih je neodgovornost direktorjev in sindikalnih podružnic omogočila, da so bile postavljene takšne norme, da veliko število delavcev presega te norme za 100 ali več odstotkov. Sindikalne organizacije se morajo boriti tudi proti raznim špekulacijam pri ugotavljanju delovnega učinka, in se boriti za pravilno nagrajevanje ob preseganju norm. Vztrajna mora biti tudi borba sindikalnih organizacij za tehnično zaščito dela, za zboljšanje delovnih pogojev in za zdravstveno zaščito dela, hkrati pa skrbeti za življenjske potrebe delavcev in njihovih rodbin.
S stalnim širjenjem in tehničnim izpopolnjevanjem industrije je nastala potreba čim širše zaposlitve delavk v kovinski industriji. Sindikalne organizacije morajo posvetiti vso pozornost zaščiti dela s posebnim ' ozirom na žene in mladino. Pri zaposlitvi žensk v kovinski industriji se še vedno dogajajo hude napake, s tem da
se žene zaposlujejo pri najtežjih delih. Zato naj sindikalne organizacije skupaj z upravami podjetij določijo tista delovna mesta, v katerih so lahko zaposlene žene.
Sindikalne organizacije morajo paziti tudi na pravilno izkoriščanje letnega dopusta za resnični odpočitek. Napačno je šablonsko uporabljanje letnega dopusta za vse delavce enako, brez ozira na težo dela in zasluge pri delu. Enako skrb morajo sindikalne organizacije posvetiti vprašanju stanovanj in preskrbe delavcev.
Borba na ideološko-političnem polju
Borbo za uresničenje planskih nalog mora stalno spremljati borba na ideo-loško-političnem in kulturno-prosvet-nem polju in borba za krepitev razredne sindikalne zavesti delavcev. Vsak delovni človek mora imeti jasno perspektivo našega dela in razvoja. Omogočiti mu je treba, da pravilno razume gospodarske in politične probleme, oborožen z naukom marksiz-ma-leninizma. Ta naloga zahteva mnogo truda in dela. V graditvi socializma ni praktičnega problema, ki ne bi bil hkrati problem žilave ideološke borbe. Zato je treba utrditi delo pri socialistični vzgoji delavskega razreda v kovinski industriji, razvijati socialističen odnos delavcev do dela, premagati ostanke kapitalizma v zavesti delovnih ljudi, organizirati čim širšo propagando znanosti marksizma-leni-nizma in posvetiti posebno pažnjo proučevanju problemov naše socialistične graditve na podlagi sklepov V. kongresa KPJ in I. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. V predavanjih, krožkih, seminarjih in tečajih je treba stalno dvigati tudi kakovost idejnega in vzgojnega dela. Pri tem mora biti agitacijska delavnost usmerjena k stalni boirbi za uresničenje petletnega plana in za izpolnitev tehničnih proizvodnih nalog, zlasti s popularizacijo udarniškega, raclonalizatorskega in novatorskega gibanja. Hkrati je treba vzgajati naše delovne ljudi v duhu proletarskega internacionalizma ter krepitve mednarodne solidarnosti In enotnosti antiimperialističnih sil s Sovjetsko zvezo na čelu.
Diskusija in zaključek kongresa
V	razpravi k referatu tov. Subašiča je govoril najprej predsednik republiškega odbora kovinarjev za Bosno in Hercegovino Vidoje Raguž o naglem razvoju kovinske industrije v LR Bosni in Hercegovini po osvoboditvi. Z vl-narni modobravanjem je nato kongres kovinarjev Jugoslavije sprejel pozdravno brzojavko maršalu Titu. Več minut je nato trajalo vzklikanje: »Tito je naši MI smo Titovi 1
Letalec Franc Bračič je z jadralnim letalom prinesel pozdrave mariborskih kovinarjev
Včeraj dopoldne se je nadaljevala diskusija p referatu sekretarja Jovana Subašiča. Med diskusijo je stopil v dvorano jadralni letalec Franc Bračič, ki je na jadralnem letalu prispel iz Maribora v Ljubljano in prinesel kongresu pozdrave delovnega kolektiva Tovarne avtomobilov v Mariboru. Dejal je: »Prihajam v imenu delovnega kolektiva mariborske tovarne avtomobilov in vam prinašam borbene pozdrave vseh delavcev, uslužbencev In inženirjev, zlasti pa kovinarjev in članov Ljudske tehnike. Ves kolektiv želi kongresu najuspešnejše delo in hkrati obljublja, da bo izpolnil vse naloge petletnega plana, da bo skušal čim več prispevati za zgraditev socializma v naši državi. Naj živi naša slavna Partija, ki nas vodi v socializem, naj živi Centralni komite Partije s tov. Titom na čelu!«
Pozdrav mariborskih kovinarjev so zborovalci sprejeli z velikim navdušenjem. Tov. Bračič je pred 20 dnevi dosegel nov državni rekord na dvosedežnem jadralnem letalu tipa »Žerjav«, ko je ostal 23 ur v zraku. Včeraj zjutraj so delavci tovarne avtomobilov zvedeli, da se hoče tov. Bračič, ki je član tega kolektiva, dvigniti z letalom. Pohiteli so k njemu in ga pozvali, naj poleti v Ljubljano in ponese njihove pozdrave kongresu. V svojem jadralnem letalu je prispel Iz Maribora v Ljubljano v 45 minutah.
V	nadaljnji diskusiji je delegat kovinarjev Industrije motorjev v Rakovici Dimitrije Kapetanovič prikazal težkoče, s katerimi so se morali boriti, da so lahko Izdelali tiste dele avtomobilov, ki so jih prej uvažali iz inozemstva. Poslednje dele za popolno izdelavo motorjev in kamionov brez pomoči inozemstva bb delovni kolektiv tovarne v Rakovici izdelal skupaj 8 kolektivom tovarne avtomobilov V Mariboru.
O nalogah proizvodnih posvetovanj je govoril član centralne uprave Ivan Zorko. Delegat kovinarjev iz Vareša Hadžiomerovlč je dejal, da je imela železarna v Varešu lani za 40 «/s povišan plan, pa ga je kljub temu Izpolnila 68 dni pred rokom. Letošnji pian jé gpx>
Nadalje sta govorila sekretar republiškega odbora sindikata kovinarjev Slovenije Janez Rihar in direktor tovarne »Rade Končar« v Zagrebu Bora Petrov, ki je poudaril, da je naš plan realen In da ga lahko uesničimo tudi brez pomoči drugih držav ljudske demokracije. ki so nam to pomoč odrekle. Clan centralne uprave Dušan Zo-rovič je poročal o dosedanjih uspehih tekmovanja In o letošnjih tekmovalnih nalogah, delegat kolektiva Osiješke livarne Jelič pa je govoril o velikih nalogah kovinske industrije v zvezi z mehanizacijo kmetijstva. O nalogah naše elektroindustrije je govoril Živko Ma-čalov iz zveznega instituta za elektrogospodarstvo, o organizacijskih problemih sindikalnih podružnic pa je razpravljal sekretar republiškega odbora kovinarjev za Srbijo Božidar Nukič. Govorili so še Mihael Gašper v imenu kolektiva državnih elektrarn Slovenije, Peter Vukčevič lz Titograda, Djuro Barberič v imenu republiškega odbora kovinarjev Hrvatske
Z velikim navdušenjem je bil sprejet govor Sime Stojšiča, desetkratnega udarnika ln nosilca reda dela I. stopnje, ki je pozval kovinarje, naj posvetijo vse svoje sile izpolnitvi ln prekoračenju plana v tretjem letu petletke. Ob njegovem govoru so zborovalci priredili navdušene ovacije udarnikom, našim prvoborcem pri graditvi
Popoldne je kongres sprejel nova pravila Sindikata delavcev in nameščencev kovinske industrije Jugoslavije. Soglasno je tudi sprejel resolucijo o bodočih nalogah kovinarjev in resolucijo v zadevi Informbiroja.
Ob zaključku kongresa so bile poslane pozdravne brzojavke Centralnemu komiteju Komunistične partije Jugoslavije, maršalu Titu in centralnemu odboru Zveze sindikatov Jugoslavije.
Po objavi Izida volitev za novo centralno upravo se je dosedanji predsednik tov. Dušan Corkovič zahvalil v imenu novoizvoljene uprave za zaupanje. Zvečer so se delegati udeležili prireditve sindikalnih kultumo-umet-niških društev iz Ljubljane.
Brzojavka češkoslovaških delavcev
Revolucionarno sindikalno gibanje Češkoslovaške je poslalo centralnemu odboru Zveze sindikatov Jugoslavije naslednjo brzojavko:
»Revolucionarno sindikalno gibanje Češkoslovaške se prisrčno zahvaljuje za poziv na kongres delavcev kovinske industrije in prosi, da mu oprostite, če ne more po svojih delegatih sodelovati v delu kongresa, ker so sedaj volitve tovarniških svetov. Revolucionarno sindikalno gibanje Češkoslovaške želi v imenu delovnih ljudi Češkoslovaške vašemu kongresu mnogo uspehov, hkrati pa želi, da bi se utrdili gjtdnanodnt odnosi in da bi se utrdila tita&afffidns sindikalne enotnost.
ajvažnejše naloge sindikalnih organizacij kovinarjev
Naša mladina krepi s svojim delom demokratične sile po svetu v borbi za traien mir
Na svečani proslavi Svetovnega mladinskega tedna, ki jo je v ponedeljek zvečer priredil Centralni komite Ljudske mladine Slovenije v Ljubljani, je mladina sprejela posebno resolucijo in jo poslala Svetovni federaciji demokratične mladine. V resoluciji ugotavlja mladina med drugim naslednje:
»V krvavi in težki borbi svobodoljubnih narodov proti zločinskemu fašizmu je rasla in se krepila enotnost demokratične mladine vsega sveta. Mladina se je borila za osnovne demokratične pravice in za bcljše pogoje svojega življenja.
Naša mladina je s svojo borbo v narodno-osvobodilni vojni proti okupatorjem In domačim izdajalcem, v obnovi in še posebno pri graditvi socializma v naši domovini dokazala svojo neomajno pripravljenost v utrjevanju enotnosti, zbliževanju in podpiranju mladine vsega sveta v borbi za njeme demokratične pravice. Naj omenimo samo gradnjo proge Brčko— Banoviči, kjer je sodelovalo 1835 inozemskih brigadirjev, proge Samac— Sarajevo, ki Jo je skupno z našimi brigadirji gradilo 5823 brigadirjev iz drugih držav.
Naša mladina Je še posebno krepila svoje vezi z mladino Sovjetske zveze in ostalih držav ljudskih demokracij, podpirala je in podpira borbo kitajske, giške, indonez'jske in druge mladine na svetu v njeni borbi proti imperialistom in njihovim domačim hlapcem.
Kako je delo naše mladine bodlo v oči ln zadevalo v živo imperialiste, pričajo gnusni napadi in klevete proti naši mladini. Tem klevetam so se pridružile še druge klevete. Tudi v mladinskih organizacijah je resolucija Informbiroja opravila in še opravlja svoje delo. Leta 1945 je bil ustanovljen Svet mladine balkanskih držav, v okviru katerega se Je še bolj utrdilo sodelovanje in bratstvo mladine sosednih ljudsko-demokratičnih držav. To sodelovanje pa so razbili voditelji mladinskih organizacij teh držav. Nihče ne more oporekati naši mladini, da ni s svojimi dejanji dokazala, da dela ln se vzgaja v duhu Internacionalizma ter da je s tem ogromno prispevala h krepitvi mednarodnega mladinskega gibanja. Resolucija Informbiroja je sprožila plaz klevet
in obrekovan] s strani voditeljev mladinskih organizacij v državah ljudskih demokracij; hočejo nam preprečiti sodelovanje z mladino ostalih držav, očitajo nam napake, ki jih nikoli nismo naredili, pri tem pa so kot lažniki in klevetniki pozhbili, da bi preje temeljito pomedli pred svojim lastnim pragom. Celo Svetovno federacijo demokratične mladine hočejo izkoristiti v borbi proti naši mladini. To je dokazala konferenca delavske mladina v Varšavi.
Naše mladine taka obrekovanja in klevete ne morejo omajati v njeni borbi za zgraditev socializma v naši domovini, ker se zaveda, da s tem neprestano utrjuje in krepi demokratična sile v svetu v njihovi borbi za mir.
Našo državo »kritiki« obtožujejo, da je »zaplavala v vode imperialistov«. Kako nesramna je ta laž, ve vsakdo, ki se je vsaj nekoliko seznanil z našo stvarnostjo. Mi obsojamo zapadne imperialiste, in njihov atlantski pakt, kakor vsak podoben njihov pakt. Govorijo o regionalnih paktih, ki so baje dovoljeni na podlagi Ustanovne listine Združenih narodov. Mi se ob tem vprašujemo, kako so Združene države Amerike ogrožene v Turčiji, v Italiji, Norveški in mnogih drugih državah, ki so vključene v atlantski pakt. Namen Združenih držav Amerike je, da s takimi pakti obkolijo Sovjetsko zvezo, ki je glavni stereb miru na svetu.
Naša mladina podpira mladino Italije, Francije, Belgije in drugih držav, ki te dni demonstrira proti atlantskemu paktu v borbi za mir s parolo »Hočemo mir, vojskujte se sami.«
Naša mladina v tem, ko imperialisti mrzlično kombinirajo razne pakte, ki Imajo namen zanetiti novo vojno, še posebno pozdravljajo pobudo za sklicanje svetovnega kongresa za mir in se tudi sama kot član Svetovne federacije demokratične mladine pridružuje še vztrajnejši borbi vseh svobodoljubnih narodov sveta za trajen mir in demokracijo.
Vsem pa le enkrat kličemo, da nas niti zapadni imperialisti, niti klevete in obrekovalci okoli resolucije Informbiroja ne morejo odvrniti, da ne bi skupno z vsemi našimi narodi pod vodstvom naše Partije in maršala Tita gradili socializem v naši domovini.«
Frontovci Izbirajo najsposobnejše kandidate za vodstvo frontnih organizacij
Čimbolj se bliža 27. marec, ko bodo volitve v krajevne in vaške odbore OF, tembolj rase dejavnost frontnih organizacij na podeželju, v mestih in delavskih središčih. Na sestankih zbrani frontovci razpravljajo o konkretnih gospodarskih na logah, hkrati pa kritično pregledujejo svoje dosedanje delo. Posebno skrb posvečajo izbiri kandidatov, zavedajoč se, da bodo samo najboljši člani Fronte znali dobro in pravilno usmerjati in dvigati revolucionarno razpoloženje frontovcev in razgibane množice pravilno mobilizirati za izpolnjevanje najvažnejših nalog socialistične preobrazbe vasi in zgraditve socializma v mestih in delavskih središčih.
Na volitve se živo pripravljajo vse frontne organizacije. Okrajni odbori poživljajo z aktivisti teren, vodijo številne sestanke ter politično in tehnično pripravljajo čim boljšo izvedbo volitev.
V	Novem mestu je OOOF postavil dve komisiji, prva se bavi s tehničnimi pripravami za volitve, druga pa vodi politično mobilizacijo, ko na področju posameznih krajevnih ljudskih odborov organizira konference frontnih aktivistov in predstavnikov množičnih organizacij. V okraju bo 45 takih konferenc. Predvolivno življenje Fronte se razvija v znamenju ocenjevanja dosedanjega dela, hkrati pa dobivajo osnovne organizacije Fronte smernice za nadaljnje izpolnjevanje svojih delovnih načrtov.
V	grosupeljskem okraju 90 venem dnevu priredili 13 sektorskih zborovanj, ti se jih je udeležila velika večina prebivalstva. Na sestankih razpravljajo v glavnem o zadružnem gibanju, o dosedanjem delu že osnovanih zadrug. Vaščani sami ugotavljajo, kako so prav zadruge tista fronta, odkoder lahko vodijo najuspešnejšo borbo proti špekulantom in izkoriščevalcem.
Močna predvolivna aktivnost je zajela skoraj vse vasi v radgonskem okraju. Frontovci v Žepovcih so posebno ponosni na to, da so med prvimi v Sloveniji zgradili lep zadružni dom. V kmečko obdelovano zadrugo je vstopilo že 36 družin. Volitve v vodstvo svoje frontne organizacije bodo dočakali s sjajno zmago: 95 % prebivalcev na področju krajevnega ljudskega odbora Je že v zadrugi 1
V	tolminskem okraju sp za te volitve ie posebno živahni. Po vaseh ostro In pravično presojajo kauri' date, poudarjajoč, da jih morajo c poti v socializem in k napredku vo-
pazijo na socialni sestav kandidatov, saj je med kandidati večina delavcev, malih in srednjih kmetov. Za kandidate izbirajo tudi mladince in mladinke. Med gospodarskimi vprašanji najbolj nadrobno govorijo o letošnjem setvenem planu ter zahtevajo, naj Fronta nadzira, da bo pravilno obdelana tudi slednja krpa zemlje. Zgodnji krompir so že skoraj povsod posadili, zamudnike pa frontovci prigovarjajo, naj pohitijo, kjer pa zares manjka delovne sile, priskočijo na pomoč.
V Lascu (idrijski okraj) so frontovci na dveh sestankih kritično presodili potek prejšnjih volitev in pripravili potrebno, da bodo nedeljske volitve še bolje izvedene. Sosednjim vasem so napovedali tekmovanje. Pri pregledu dosedanjega dela so veseli ugotovili, da so že izpolnili vse naloge prvega četrtletja. Sadno drevje so tako temeljito očistili, kakor še nobeno leto, kljub temu pa so na volivnem sestanku izbrali dva frontovca, ki bosta pregledala vse sadovnjake. Odprli so lep frontni kotiček, kjer imajo sedaj študijske sestanke. Prostovoljno delo opravljajo pri gradnji zadružnega doma, ki se je začel zadnje dni naglo dvigati. Sklenili so, da bodo tudi naloge drugega četrtletja predčasno izpolnili in presegli.
Prva ladja, ki smo jo v celoti izdelali doma
V ladjedelnici »Tretji maj« na Reki je te dni opravila svojo poizkusno vožnjo prva ladja, ki smo jo v celoti z vsemi stroji in napravami izdelali doma. To je remorker (vlačilec), ki je zgrajen za podjetje »Brodospas«, in ima 450 bruto registrskih ton in je dolg 33 metrov. Vlačilce smo že prej gradili v naših ladjedelnicah, vendar smo morali pogonske stroje dobivati iz inozemstva. Lani pa so delavci ladjedelnice začeli izdelovati tudi ladijske parne stroje, kar nam je omogočilo zgraditi prvo ladjo neodvisno od inozemstva.
Novi remorker, M Je dobil ime »Udarnik«, je opremljen z vsemi napravami za vlečenje ladij, za črpanje vode, za dviganje ladij, za gašenje požarov itd. Ladja ima tudi udobne kabine za posadko, lepo jedilnico in vse sanitarne naprave.
Pri poizkusni vožnji, ki Je trajala 9 ur, je stroj, ki je bil zgrajen za 600 konjskih meči, dosegel maksimalno 75C kon’^Wi- tv-vM v-
ših konsiruktojjc\, ,.u.n t, o..6<_, največjo brzino 11.5 morske milje nasproti predvideni brzini 10.3 morske miljo,
Protijugoslovanska radijska propaganda držav ljudske demokracije
VkupHtom JEvMf bhriiM KordMC
Koroškim Slovencem je treba omogočiti politični, kulturni in gospodarski razvoj
Bivši koroški partizani za pravično
Celovec, 21. marca. (Tćjnjug) V Celovcu je bila v soboto deželna skupščina zveza bivših koroških partizanov. Skupščine se je udeležilol okrog 200 delegatov, ki so zastopali nad 3500 bivših partizanov. Na skupščini so bili navzoči tudi predstavniki Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško in drugih množičnih organizacij.
Podpredsednik zveze bivših partizanov Luka Sienčnik je podal politično poročilo, v katerem je govoril
0	narodnoosvobodilni borbi v preteklosti. Poudaril je, da se bori danes slovenski narod na Koroškem za uresničitev svojih zakonitih pravic, zlasti pa za pravico do samoodločbe. Nato se je dotaknil londonske konference, ki razpravlja o mirovni pogodbi z Avstrijo, in poudaril, da je Jugoslavija iinkaraia, da želi mednarodno sodelovanje. Zahodne sile ln avstrijske oblasti dokazujejo s tem, da odklanjajo zakonite zahteve koroških Slovencev ln Jugoslovanskih narodov, da hočejo ovekovečiti režim narodnega tn socialnega zatiranja koroških Slovencev.
Sekretar zveze Andrej Haderlapi je podal organizacijsko poročilo, v katerem je poudaril, da so se koroški Slovenci težko boril proti ponemčevanju, za svobodo in priključitev k svoji domovini Jugoslaviji. Ko je govoril o stališču britanskih okupacijskih oblasti je naglasil, da nastopajo
1	odkritim sovraštvom proti tistim, ki 9o se udeležili osvobodilnega gibanja koroških Slovencev. Omenil je, da so britanske okupacijske oblasti aretirale bodisi neposredno bodisi po avstrijski policiji nad 300 slovenskih antifašistov In Izrekle več kot 190 sodb v skupni višini 280 mesecev zapora. Ob koncu Svojega poročila Je Haderlap poudaril, da bodo bivši koroški partizani povečali borbo proti imperializmu in vojnim hujskačem ln še odločneje podpirali napore vlade FLRJ pri njeni borbi za pravično rešitev vprašanja Slovenske Koroške.
bodo še odločneje podpirali napore Jugoslavije rešitev vprašanja Slovenske Koroške
v Pliberku Llpeta Kolenika, proti ne-priznanju Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško ln proti šovinistične-
Po teh poročilih ln razpravi so bile volitve novega odbora. Soglasno so bili izvoljeni za predsednika Karl Prušnik, za prvega podpredsednika Luka Sienčnik, za drugega podpredsednika Janez Galup-Trupe, za sekretarja Andrej Haderlap in za organizacijskega sekretarja Janez Grebla-^ her.
Nato Je govoril predsednik zveze Prušnik, ki je poudaril, da bodo bivši koroški partizani povečali svojo borbo za končanje nacionalnega, gospodarskega in kulturnega zatiranja koroških Slovencev. Ostro je obsodil avstrijske oblasti, ki netijo nacionalni šovinizem, omogočajo neovirano delovanje neofašizma in hujskajo proti novi Jugoslaviji ter koroškim Slovencem. Za primer je navedel orožniškega poveljnika v 2elezni Kapli, ki je izjavil javno pred pričami, da je treba postreliti vse bivše partizane. Nadalje je Prušnik izjavil, da so take izjave in tako ravnanje avstrijskih oblasti mogoči samo zaradi tega, ker so v izvršilnih oblastnih organih ljudje, ki so se pred leti z orožjem v roki borili proti slovenskim partizanom. Prušnik je nato poudaril, da je najpravičnejša rešitev vprašanja Slovenske Koroške njena priključitev s Jugoslaviji in da soglaša prebivalstvo Slovenske Koroške v interesu mednarodnega sodelovanja ter internacionalizma z novim Jugoslovanskem predlogom, ki določa, da Je treba omogočiti tistemu delu slovenskega naroda na Koroškem, ki bi ostal v Avstriji, svobodni politični, kulturni in gospodarski razvoj. Na koncu Je izrazil prepričanje, da bo prišel čas, ko bo vse področje Slovenske Koroške združeno s svojo domovino, socialistično Jugoslavijo pod vodstvom maršala Tita.
Na skupščini so nato soglasno sprejeli resolucijo, ki so jo poslali avstrijskemu notranjemu! ministru in v kateri protestirajo proti novi aretaciji partizanskega borca ter sekretarja okrajnega odbora Osvobodilne fronte
mu ravnanju oblastnih organov s slovenskim prebivalstvom, V resoluciji zahtevajo, naj notranje ministrstvo odstrani bivšega nacista varnostnega direktorja Stossiera, orožniškega poveljnika Korytika, okrajnega načelnika v Velikovcu Wagnerja in njegovega namestnika Meyerhofferja, izpusti partizanskega boreal Kolenika, kaznuje orožniškega poveljnika v Železni Kapli, prizna Osvobodilno fronto za Slovensko Koroško in razpusti neofašistično organizacijo »Zvezo domovini zvestih južnih Korošcev«.
Londonska konferenca za mirovno pogodbo z Avstrijo
London, 21. marca. Današnje zasedanje namesanikov štirih zunanjih ministrov je spet pokazalo, da delegati treh zahodnih velesil ovirajo sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo. Tako je danes ameriški delegat Reber predlagal — ln francoski ter britanski delegat sta ga pri tem podpirala — naj se ustanovi poseben pododbor, ki naj bi proučil vprašanje gospodarskih, kulturnih in socialnih pravic Slovencev v Avstriji. Sovjetski delegat Zarubin pa je pravilno poudaril, da je treba pred imenovanjem kakršnega koli pododbora najprej sprejeti načelo avtonomije za Slovensko Koroško. Sele potem bi se lahko govorilo o pravicah podrobno. Predlagal je, naj se namestniki lotijo drugih členov pogodbe razen členov 5 ln 34, ki se nanašata na obmejna in reparacljska vprašanja. Britanski delegat Marjoribanks izjavil, da ne more opustiti razpravljanja o teh dveh členih, dokler nima zagotovila, da bo Sovjetska zveza spremenila svoje stališče do teh točk. Sovjetski delegat Zarubin je odgovoril, da ni nikakšne možnosti za spremembo sovjetskega stališča.
Sklepi Osvobodilne fronte za fTržaško ozemlje:
OF se bo udeležila volitev v okviru Slovansko-italijanske ljudske tonte
Solidarnost z borbo koroških Slovencev - Protest proti vključitvi angloameriške cone v atlantski
pakt
ten napad na »vetovnl mir in. ponovno krši vse obveznosti mirovne pogodbe z Italijo, ki bi jih morala tukajšnja začasna angloameriška okupa-
Trst, 22. marca. (Tanjug) Na za-ledanju glavnega odbora Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje je bilo v nedeljo sklenjeno, da se bo Osvobodilna fronta udeležila bodočih upravnih volitev v angloameriški coni v okviru Slovansko-italijanske ljudske fronte. Izvršilni odbor Osvobodilne fronte je bil pooblaščen, da v tem pogledu usmerja vse svoje delovanje ter da sodeluje pri izdelavi volivnega programa Slovansko-italijanske ljud-*ke fronte.
Z zasedanja Je bilo poslano Osvobodilni fronti za Slovensko Koroško T Celovec pismo, v katerem je rečeno med drugim: Te dni. ko se odloča vaša usoda, smo bolj ko kdaj koli z vami. Zavedamo se, da je vaša borba borba za napredek in demokracijo. Z vami je ves demokratični svet z Jugoslavijo ln Sovjetsko zvezo na čelu. Samo pravilna rešitev vaših življenjskih zahtev bo velik prispevek k mirnemu sožitju med narodi. To naj vedo vsi, ki bi hoteli iz vojnohujskaških namenov spet rezati v živo naš narod.«
Glavni odbor OF za Tržaško ozemlje Je sprejel tudi protest proti vključitvi angloameriške cone Tržaškega ozemlja v atlantski pakt, ker
le-ta ograža svetovni mir in predstavlja dejansko samo orodje Imperialističnih krogov ZDA in Velike Britanije, ki si hočejo ostvariti tudi iz tega ozemlja vojno oporišče in izhodišče za napad na Sovjetsko zvezo ln države ljudske demokracije. Ta korak predstavlja, kakor sam Atlantski pakt, oči-
cljska oblast spoštovati ln se po njih •ravnati.
Današnji »Primorski dnevnik« prinaša uvodnik, v katerem pozdravlja svetovni kongres za mir In poziva slovensko prebivalstvo Tržaškega ozemlja, naj podpre ta kongres. Kakor so reakcionarni poglavarji V posameznih državah proti volji ljudskih množic pristopali k atlantskemu paktu, piše list, tako so tudi potegnili vanj Trst proti volji ln proti hotenju tržaškega demokratičnega prebivalstva.
12 milijonov dolarjev za »begunce« v Trstu
Trst, 21. marca (Tanjug) Uprava Marshallovega načrta za Evropo javlja, da je bilo zadnje nakazilo Trstu 12 milijonov dolarjev odobreno v glavnem za podporo beguncev v anglo-ameriški coni. Ti begunci predstavljajo najvišjo postavko v finančnem obračunu angloameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja. Od 20 milijard lir primanjkljaja, ki jih beleži danes anglo-ameri-ška cona , je bilo doslej 12 milijard izdanih za vzdrževanje beguncev, čeprav bi za njihovo usodo morala skrbeti mednarodna organizacija IRO. Namesto, da bi anglo-ameriške oblasti obnavljale tržaško gospodarstvo In zaposlile 24,000 brezposelnih delavcev, podpirajo in vzdržujejo vsakovrstne elemente, ki se zatekajo v Trst
Nemški narodni svet je odločno proti atlantskemu paktu
Berlin, tl. marca. (ADN) Nemški narodni svet Je objavil razglas proti severnoatlantskemu paktu, kjer pravi med drugim:
»V tem napadalnem paktovskem sistemu razkosanja sveta morata odigrati zahodna Nemčija in zahodni del Berlina zaradi navzočnosti okupacijskih sil zapadnih zaveznikov vlogo »obrambnih« con zahodnega bloka. S tem z mednarodno pogodbo razkosavajo Nemčijo in teptajo potsdamski «porazum ter spreminjajo zahodno Nemčijo in zahodni del Berlina v vojaškem, političnem in gospodarskem pogledu v Izhodiščne položaje zahodne napadalnosti proti vzhodu.
Nemški narodni svet protestira proti napadu na! obstoj, varnost in pravico do samodločbe nemškega naroda in poziva celotno nemško ljudstvo, naj odločno odkloni ta pakt o ogrožanju miru.
V tem trenutku, končuje razglas, potrjuje nemško ljudstvo svojo solidarnost z vsemi državami ln narodi sveta, ki se zavzemajo za mir ln svobodo ter priznajo enotnost našega naroda.«
Razglas KP zahodne Nemčije
Frankfurt ob Meni, 21. marca. (Tanjug) Komunistična partija zahodne Nemčije je ob objavi besedila o atlantskemu paktu objavila izjavo, v kateri pravi med drugim:
»Severno-atlantski pakt je resna nevarnost za mir. Diplomati ameriškega imperializma so rabili polnih 8 mesecev, da so s tajnimi pogajanji sklenili vojaško zvezo. Ker Sovjetska zveza še nikoli ni bila napadalec, je jasno razvidno, kakšne so dejanske namere ameriških imperialistov, ki so se jih posluževali pri sklepanju atlantskega pakta.
Atlantski pakt ne služi zavarovanju miru, temveč je diplomatsko sredstvo za pripravo nove vojne proti Sovjetski zvezi, proti miroljubnim ljudskim demokracijam, prav tako pa tudi orodje za Imperialistično borbo zoper napredne, demokratične ln miroljubne sile vsega »veta.
Začetno dejanje za vključenje zahodne Nemčije v atlantski pakt naj bi bila ustanovitev zahodno-nemške separatne države. Ameriški imperialisti želijo, da bi izkoristili nemško ljudstvo in gospodarsko zmogljivost zahodne Nemčije za Izvedbo svojih imperialističnih načrtov, Nemčija sama pa naj bi se vnovič spremenile v vojno področje. Atlantski pakt nasprotuje osnovnim nacionalnim Interesom nemškega! naroda, kateremu Je neobhodno potreben mir za zavarovanje njegovega nacionalnega obstoja. Zato se pridružujemo vsem drugim miroljubnim in demokratičnim silam v svetu v borbi proti severno-atlant-skemu paktu.«
Enotnost demokratične mladine, prispevek k miru na svetu
Praga, 22, marca. (Tanjug) Mednarodna študentovska zveza je objavila v »Tednu svetovne mladine« razglas, v katerem poudarja pomen borbe za popolno enotnost svetovnega mladinskega gibanja ter pravi, da bo posvečeno leto 1949 pripravam za drugi veliki svetovni mladinski kongres, ki bo nov prispevek demokratičnega mladinskega gibanja h krepitvi miru.
Mednarodna študentovska zveza trdno veruje, da bo uspešna dovršitev nalog, ki jih je postavila Svetovna federacija demokratične mladine, zavarovala razvoj in enotnost demokratičnega mladinskega gibanja ter v veliki meri prispevala vt borbi miroljubnih narodov za mir na svetu.
Pogodba o gospodarskem in kulturnem sodelovanju med ZSSR in LR Korejo
Moskva, 21. marca (Tanjug) V Moskvi je bil podpisan sporazum o gospodarskem in kulturnem sodelovanju med Sovjetsko zvezo in LR Korejo. Sporazum sta podpisala v imenu Sovjetske zveze minister za zunanje zadeve ZSSR Višinski, za korejsko republiko pa predsednik vlade Kim Jir Sen.
ZDA zahtevajo od držav bruseljskega pakta, da povečajo izdatke za oboroževanje
London, 22, marca (Tanjug) Tednik »People« piše, da so poslale ZDA britanskemu finančnemu ministru Crip-psu zahtevo, naj v prihodnjem proračunu poveča Izdatke za oborožitev, sicer bodo ZDA omejile svoje pošiljke orožja. List pripominja, da so enako zahtevo poslale ZDA tudi drugim državam bruseljskega pakta in da je bila ta zahteva tajni razlog za sestanek ministrov za obrambo in financ držav bruseljskega pakta, ki je bil pretekli teden v Londonu. Po mnenju lista bo Cripps zahteval od Trumana in njegovih svetovalcev, naj bi ZDA sprejele pretežni del stroškov za oborožitev držav zahodnega vojaškega bloka,
Izid kantonalnih volitev v Franciji
Pariz, 21. marca. Včeraj so se v Franclji vršile kantonalne volitve, toda ne za vso Francijo, tako Pariz z obširno okolico ni volil. Kot posebno značilnost navajajo vsa poročila, da se mnogo volivcev volitev ni udeležila
Danes zvečer Je izdalo notranje ministrstvo sledeče nepopolno poročilo o izidu volitev: komunisti so prejeli 1,689.764 glasov (23.54*/*), socialisti 1,206.895 (16.81*/*), republikanska levica 799.581	(11.12*/*), republikansko
ljudsko gibanje 579.390 (8.07*/*), neodvisni radikali in drugi desničarji 855.252 (11.91*/*), neodvisni socialisti ln drugi 185.431 (2.58*/*), republikanska strtmka svobode 42.281 (0.58*/*), degolovci 1.821.021 (25.34*/*).
Monarhofašisti uporabljajo strupene pline
Atene, 20. marca. Agencija Elefteri Elada poroča, da je 74. lahki pehotni bataljon v borbah proti oddelkom demokratične armade v hribovitem predelu Tajgeta med dolino Likurga in koto 1692 uporabil strupene pline.
Nova nankinška vlada
Nanking, 21. marca. (Reuter) General Ho Jing Cing Je sestavil novo Kuomintangovo vlado, v kateri je 8 ministrov z resori, 7 brez resora in 2 komisarja.
Minilo je že osem mesecev, odkar se je zrušila na Jugoslavijo in njene narode znana resolucija Informbiro-ja. Ne mislimo se spuščati v razmo-trivanje o njej. Po razpravljanju o tej resoluciji na kongresih, zborovanjih in v našem tisku ni od njene načelnosti ostalo absolutno ničesar. Obvisela je v zraku daleč od jugoslovanske _ socialistične stvarnosti.
Resolucija je rodila množico nedonošenčkov v teh osmih mesecih po svojem snečefiu. Iz nje se je stihijsko razbohotila prečudna protijugoslovanska, protirevolucionarna, protisocialistična in protidemokratična propaganda, ki je razvila, razplamtela m dopustila, da so oživeli izpod pepela taki kompleksi strasti in šovinizma, — dala je zaščito in zaslombo tolikim nizkotnostim, slabostim, oportunizmom, nenačelnostim, zaostalostim in vsem mogočim nehumanostim, dopustila, da se rode in razvijajo tolike bolestne ambicije, — postavila je »na glavo« vse pojme o resnici, pravici, resničnih vrednostih, o morali, — in končno je omajala toliko »mlačnih« in slabih, ki bi jih borba sčasom ojeklenila in ogrela, da je glede na vso to škodo, ki jo je povzročila ta resolucija, preveč majhna, ničevna in nesolidna vsa korist nekakšnega prilagojevanja po njej v deželah ostalih ljudskih demokracij.
Naš namen tudi ni, da bi še trošili črnilo o tej tako imenovani resoluciji. Jasno nam je eno: mi nismo pri njej sodelovali, mi ji nismo dajali povodji, ona ne nstreza naši socialistični stvarnosti, ona ne bo ovrla naše socialistične graditve, ne bo nas omajala na naši poti v skupnosti protifašističnih front demokratičnih narodov, ne bo nas omajala v naši nesebični ljubezni do Sovjetske zveze in VKP(b), pa tudi o vprašanju odgovornosti bodo morali drugi sklepati.
Neki naš dober frontovec iz Niša je dejal, ko se je v težkih junijskih dneh lanskega leta znašel nad to resolucijo Informòiroja in jo' dobro proučil:
»To se ne tiče nas. To tudi ni neko vprašanje linije. Linija nam je poznana od Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina. Vidi se, kakor se vidi tudi cesta, bodisi ponoči. Mi smo v našem velikem mraku stopili na to pot že
1941.	leta in smo še vedno na njej. Tn gre, bratec, za neko točko na tej poti, na tej liniji (o kateri po Marxu še nihče nikdar in nikjer ni govoril), ki je ne vidiš in ti nihče ne pove, kje je, a govore, da je ne smeš preskočiti.«
Mi smo od leta 1941., odkar smo v direktni akciji pri graditvi socializma v Jugoslaviji, odstranjevali vse zapreke in preskakovali vse »točke« na tej poti. Nam so v najtežjih borbah pošiljali opomine, naj se ustavimo v borbi, na našem potu, naj počakamo' za trenutek na »X«, ki je v načrtu zahodnih generalnih štabov. Toda mi smo že tedaj navili svojo uro po moskovskem času. Ta ura še vedno zelo dobro gre. Po njej smo tudi sedaj po vojni izpolnili dve leti našega petletnega plana. Po njej bomo izpolnili tudi ves naš petletni plan, čeprav londonski radio še vedno oddaja zvočne simbole tega trenutka »X« in čeprav nam sedaj tudi radijske postaje držav ljudske demokracije sporočajo svoje »točke«, ki nam bi jih želeli postaviti na naši poti.
Kajti to bo poleg načelnih naših odgovorov na resolucijo Informbiro-ja najboljši odgovor na javne obtožbe, da korakamo baje preveč naglo, da smo ambiciozni na poti k industrializaciji, elektrifikaciji, zgraditvi socializma, da so' naši nacrti nerealni, neustvarljivi, da gradimo kapitalizem in kulaštvo...
Za sedaj se hočemo samo baviti z nekaterimi nedonošenčki^ te resolucije Informbiroja, ki sedaj tako piskavo kriče po zefiru svojih radijskih propagand in čedalje bolj jasno kažejo, da gre v resnici za neke njihove »točke« na naši poti. Koliko se vendar tudi pisci te resolucjje strinjajo s temi sramežljivimi in sumljivimi postavkami, ki postajajo z vsakim dnem jasnejše in glasnejše. — bomo prepustili njim, naj si med seboj razjasnijo.
Na enako pot kakor poljska čitalnica v Beogradu je stopil sedaj tudi budimpeštanski radia V neki svoji nedavni oddaji v našem jeziku se je hvalil s prepolnimi izložbami raznega lnksnsnega blaga na nekem sejmu v Budimpešti, z razno »svilo in bar-žuni«, ki so dostopni plačam njihovih delavcev in delovnih ljudi in ki jih je vse izdelala njihova industrija.
To nas v resnici more samo veseliti. Mi se tudi nočemo spuščati v vprašanje, koliko je vse to točno. Pristajamo tudi na absolutno točnost vseh teh trditev, toda glede na to, da je ta njihova ugotovitev bila po budimpeštanskem radiju navedena v celem sklopn obrekovanj, podtikanj in natolcevanj proti nam, bomo postavili samo nekatera vprašanja in poskušali odgovoriti nanje, v kolikor nam bodo naše moči in prostor članka dopustile.
Ali je to ona industrija, ki so jo sedaj zgradili v pogojih njihovih ljudskih demokracij kot plansko, socialistično novo zgradbo, ali pa je to' ona stara industrija, ustvarjena v gotovih zgodovinskih pogojih, ugodnejših kakor pri nas, pa je sedaj samo nacionalizirana? Ali je bila ta njihova industrija med vojno zravnana z zemljo kakor ona v Stalingradu, Harkovu, Beogradu, Brodu, na Reki, v Leskovcu, pa je bila rekonstruirana v kratki povojni dobi? Ako je bila porušena, se je treba vprašati, kdo in kdaj jo je porušil? (Pri nas točno vemo, kdaj jo je In kdo jo je porušil.) Ali so med temi tovarnami tudi take, ki so bile zgrajene med vojno samo?
Ko sedaj pred nami tako neokusno paradirajo s svojimi industrijskimi potenciali, se pri nas naravno pojavlja želja, da bi bili o njih podrobneje obveščeni. Vnaprej se popolnoma strinjamo, da je to sedaj vse njihova nacionalna industrija (Madžarska, Češkoslovaška. Poljska), da je sedaj v rokah njihovega delovnega ljudstva, da proizvaja sedaj dobrine njihovih narodov in za dvig njihovega življenjskega standarda, da jim služi tudi za zamenjavo z dobrinami ostalega sveta, _ pa tudi držav ljudskih demokracij. Zopet ponavljamo, da se vsega tega veselimo. Veselimo se vsakega napredka v industrializaciji, v dviganju življenjskega standarda, v graditvi socializma v vseh državah ljudskih demokracij.
Toda vse to nas sili, da se ozremo na našo preteklost in na sedanjost, kajti medtem, ko so se tam gradile tovarne in se je vežbala kvalificirana delovna sila, so živeli narodi Jugoslavije v stoletnem suženjstvu av-stroogrske in turške monarhije. Naše pokrajine so bile na stiku spopadov otomanskega in germanskega imperializma. Naši narodi so se stoletja borili tako za svoje golo življenje, kakor tudi za osvojitev in ohranitev svoje nacionalne neodvisnosti. To ozemlje je bilo preveč vulkansko nezanesljivo za velike industrijske investicije...
Medtem ko Je »škoda« izdeloval jeklene topove in vse drugo orožje, so pri nas izdelovali topove iz čreš-njevega lesa, a naši obrtniški puškarji 60 komaj mogli popraviti kako sovražniku odvzeto puška
Medtem ko so naši narodi z vprežnimi lesenimi vozovi po razdrapanih vaških poteh ali z lesenimi čolni dovažali svoje blago na meje, so nam od severa vozili v zamenjavo blago z jeklenimi lokomotivami, v jeklenih vagonih, po’ železnih cestah ali z jeklenimi ladjami, zgrajenimi v tovarnah na Dunaju, v Budimpešti, Pragi... Koliko je bilo tu potrebnih po deset in po sto km na dolgo razvrščenih volovskih voz žita, da bi ga zamenjali za eno lokomotivo ali za en Škodin top! In mi smo vse to kupovali in morali kupovati.
Nam naši bivši gospodarji niso skoraj ničesar zapustili od svojega gospostva, razen »most na Drini« in neštete razbitine raznega orodja, strojev in strojčkov, malih delavnic, neracionalno izkoriščanih rudnikov, »pionirskih prog« skozi cele naše pokrajine, »tovarn za sestavljanje že izgotovljenih pripeljanih delov«.
Imeli smo tudi svoje domače težave v stari, kapitalistični Jugoslaviji. Mi smo takrat za naše kmetijske proizvode ln rude uvažali razen lišp, nirn-berško blago, pudre, svile, dišave, luksuzne avtomobile in razne stroje in strojčke. Da, izvažali smo tudi naš sladkor in naš cement kot izgotovljene proizvode, vendar pa smo isti »svoj« cement desetkrat dražje plačevali za naše domače potrebe, kakor smo pa zanj dobivali pri izvozu. Z našim cementom so drugi poceni gradili velike Jezove za svoje hidrocentrale, medtem, ko so nam obenem gradile razne tuje tvrdke cele serije majhnih, kaloričnih elektrarn, prav toliko, kolikor je bilo potrebno, da ponoči brleče osvetljujemo svojo bedo in da na tujih radijskih aparatih poslušamo tuje radijske postaje, ki so nam takrat hvalisale vsakovrstno luksuzno blago, svoj visoki industrijski standard ter neprenehoma igrale in prepevale, kakor delajo to tudi danes ... Takrat je bil vsak, malo širši načrt za kakšno našo industrializacijo ali elektrifikacijo zavrt od zunaj in od znotraj in prav tako so nas prepričevali, da so naši načrti ambiciozni,, nerealni, neuresničljivi.
Prav tako so nam govoril! tudi o naših vstajah ln borbah proti cesarstvom ... Tudi takrat so hoteli, naj ostanemo večno priklenjeni z nosom na zemljo, naj za vedno ostanemo »zaostala dežela sveta«, da bi »gnojili zemljo« za zveličanje raznih darovalcev in vse blagre njihovih trenutkov, njihovih načrtov, kakor sedaj Trumanovih, Marshallovih, Achesonovih...
Vso to pesem smo v glavnem poslušali takrat od zahoda in od naših domačih »zahodnjakov«, članov raznih upravnih odborov naših tako imenovanih nacionalnih tovarn sladkorja, elektrarn itd. itd.
Sedaj se je pa tudi naš Vzhod strašno pozahodil. Hvalisa nam svojo svilo In baržun in nam pojasnjuje naše zgodovinske in sedanje nesreče z našo tako Imenovano pretirano ambicioznostjo, nerealnostjo naših planov (medtem ko Jih skrivaj posnemajo), z nekakšno našo neskladnostjo z Inform-birojem. Ce pa bi se samo mi nekako kominformirali, takrat bi se vsa ta »»svila ln baržun«, vse te nogavice Mylon,- luksuzne obleke, luksuzni čevlji In razne konzerve takoj sesule na Jugoslavijo. Popolnoma pa smo prepričani, da za sedaj tudi za nič drugega ne gre. Tudi pred resolucijo Informbiroja in poleg pogodb nam niso ali pa so nam milostno, nepopolno ln z velikanskimi zamudami dobavljali naprave za kapitalno graditev. Vsi tl postopki nas polagoma prepričujejo, da drugega tudi ne žele, kakor da bi »Železnik«, »Litostroj«, »Rade Končar« in druge naše tovarne, v kolikor jih ne bi prerasla trava, Izdelovale razne škatle za konzerve paradižnika, karbidne svetilke, vžigalnike in vso ostalo »prelest«.
In da Je vse to zares v nekem načrtu, sta nam tudi nedavno odkrila dva praška doktorja gospodarskih ved. Njuno modrost je odkril neki ameriški novinar. Kot dokaz, da nista nekakšna doktorja arhaičnega, zahodnjaškega, reakcionarnega, kapitalističnega tipa, — nam ta ameriški novinar navaja njuna imena, visoke poklice in položaje v sedanjem češkoslovaškem, socialističnem planiranju. To sta torej
doktorja popolnoma novega in inform-birojevskega tipa. Po tem ameriškem novinarju so izjave teh doktorjev iz Prage približno take:
Vsak mora, da uporablja to, kar ima. Mi imamo tovarne, — dajali bomo izdelke. Poljaki imajo premog, ml pa koksarne, — oni nam bodo dajali premog, mi pa njim koks. Kdor ima surovine in rude, bo dajal te surovine in rude, v zameno pa bo dobival potrebne izdelke. Naš plan temelji na naši industriji in na naši kvalificirani delovni sili. To Je edini zdrav temelj tako za naš plan — kakor tudi za mednarodne trgovinske odnose; od tega je odvisen tudi mir na svetu.
Torej, blagor srečnim enkrat za vse-lej, »na veke vekov!« Ta »socialkon-servatizem« je zares genialen. Nam bi preostalo samo, da objokujemo svojo zlo usodo in da se kesamo ne samo, ker smo 1941—1945 leta planili v borbo, ker smo v tej borbi izgubili toliko »delovne sile« in porušili še to nekoliko malovrednih dobrin, ampak tudi, ker smo v svoji preteklosti napravili iz svojega ozemlja vulkanska tla, neugodna za industrijsko investicijo. Sedaj bi tudi ml imeli tovarne In kvalificirano delovno silo, naši strokovnjaki za izdelovanje topov iz češnjevega lesa in naši obrtniški puškarji, pa kakor da niso primerna delovna sila za velike tovarne tipa »Skoda«, »Zbrojevka«, »Ganz-Danubius«... Treba bi bilo po njihovem čakati ln počakati, in sicer že od davnine. Kakor da je bila tudi v teh davnih časih kakšna resolucija, mi neuki gorjanci pa tega nismo niti vedeli. Vsa razlika je v tem, da so naši puškarji in mojstri sicer še prav dobro znali ravnati z raznim orožjem iz tovarn »Skoda«, »Krupp«, »Schmeisser«, »Breda«, »Vickers« najnovejšega tipa 1941 —1945 leta, in izdelovati svoje tipe, razne »Lltostroje«, »Železnike«, »Rade Končarje« ne samo kopati rudo, ampak iz nje vlivati tudi razne kovine in jih predelovati. Vse pa se človek nauči! Posebno v zadregi! Zadreg pa je, hvala bogu, dovolj zaradi sovražnikov, kakor tudi prijateljev. Pri nas «e iskri na vse strani od udarcev naših udarnikov.
Naravno prepuščamo tem praškim doktorjem, da nam obrazlože neka*-tere malenkosti, n. pr.: v čem se razlikujejo ti njihovi načrti in ta njihova praksa od Marshallovega načrta ali od novega Trumanovega načrta za »zaostale dežele sveta«? V čem se tako pa njih razlagana mednarodna trgovina razlikuje od kapitalistične?
Ne mislimo jim postavljati druga, mnogo važnejša vprašanja, kje so mimogrede izgubili socializem in progresivnost? Kje je tu socialistični odnos med socialističnimi državami? Kako je z izkoriščanjem države po državi itd.?
Oni se samo pretvarjajo, ko trdijo, da Jim Je vse blagostanje dar resolucije Informbiroja. Svoje blas®=*="-J» črpajo iz nekaterih drugih resolucij ln »svetih aliansa še iz XIX. stoletja. Čeprav bi bilo tudi popolnoma točna da jim je ves sedanji razcvet samo dar resolucije Informbiroja, bi imeli pravico, da postavimo vprašanje: Zakaj Jim je dano to darilo? — pa tega nećemo.
Mi Imamo svojo resolucijo, — resolucijo našega V. kongresa in CK KPJ z maršalom Titom na čelu, — s katerim neomajno gradimo in izpopolnjujemo socializem v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
(Stanoje Simič — po »Politiki«)
Naše zastopstvo na zasedanju OZN
Beograd, 20. marca. Včeraj sta odpotovala na tretje zasedanje OZN v New York šef delegacije FLRJ Vladimir Popovič, pomočnik ministra za zunanje zadeve, in Leo Mates, član delegacije in pomočnik ministra za zunanje zadeve. Na železniški postaji so se od njiju poslovili dr. Aleš Bebler in Milivoje Radovanovič ter načelniki oddelka ministrstva za zunanje zadeve. Člana delegacije FLRJ, veleposlanik dr. Jožei Vilfan, ln načelnik oddelka ministrstva za zunanje zadeve Srdan Priča sta že v New Yorku.
KRATKE VESTI
Delovne akcije poljske mladine. Poljska mladinska organizacija »Služba Poljski« je lani prispevala okrog 8 milijonov prostovljnih delovnih ur pri raznih delovnih akcijah. Člani organizacije so zgradili med drugim 42 km normalnotime železniške proge in 160 kilometrov ozkotirne železniške proge, očistili za 150.000 vagonv ruševin, zavarovali pred poplavami 90.000 ha zemlje, očistili na stotine kilometrov cestnih jarkov, zgradili številne kulturne domove ter organizirali razne krožke in tako dalje.
Med tekmovanjem na čast mednarodnega ženskega dne je stopilo v zvezo poljskih žena 145.000 novih članic. Tako una sedaj zveza skupno okrog milijon članic. Med tem tekmovanjem, ki se je začelo januarja letos, so ustanovili 1726 novih podružnic, v vsej državi so razglasili nad 2440 udarnic, uredili 270 novih kulturno-prosvetnih klubov, priredili 187 tečajev za nepismene in ustanovili 917 ženskih svetov pri občinski zadružni zvezi »Kmečka samopomoč«. Prav tako so zbrali 3,201.000 zlotov za pomoč družinam grških borcev, ki so padli v boju proti fašizmu.
Dunajsko sodišče je oprostilo vsake krivde Antona Steinetza, ki se je zagovarjal zaradi umora več sto zavezniških vojnih ujetnikov in avstrijskih antifašistov med vojno. Kot vodja posebnih oddelkov hitlerjevske mladine se je Steinetz zlasti odlikoval s svojimi zverinstvi in zločini nad sovjetskimi vojnimi ujetniki.
Znižanje obrokov mesa v Veliki Britaniji. Londonski radio poroča, da bo s 27. marcem zmanjšan v Veliki Britaniji obrok mesa na 240 gr. tedensko. Tolikšen-obrok mesa je prejemalo prt»* bivalstvo v najtežjih dneh vojne.
0\#anùzacijs!la vp\aSanfa
OBVESTILA IOOF SLOVENIJE ORGANIZACIJAM
1.	V zvezi s pripravami za volitve v sekretariate osnovnih organizacij OP, Id bodo 27. t. m., naj se ponovno sestanejo vse volivne komisije. Pregledajo naj, ali so izvršene vse potrebne priprave.
Zlasti opozarjamo, da morajo volivne komisije poeovne pregledati volivne Imenike in vanje vpisati tudi člane Ljudske mladine, id so Izpolnili 18. leto in imajo votivno pravico v Fronti.
Volivne komisije morajo tudi poskrbeti, da bodo na vseh voliščih ln na drugih vidnih mestih Izobešeni seznami kandidatov. Prav tako morajo volivne komisije poskrbeti, da bo pripravljeno potrebno število glasovnic.
Ker so si mnoge organizacije Fronte napovedale medsebojno tekmovanje za Izvedbo volitev v zgodnjih Jutranjih urah, naj volivne komisije organizirajo na dan volitev medsebojno obveščanje o poteku volitev.
Obenem opozarjamo vse osnovne organizacije, da so izvoljeni kandidati za okrajne konference tudi lahko kandidati za člane sekretariatov osnovnih organizacij Fronte.
Vse volivne komisije so dolžne voditi zapisnik o svojem delu po obrazcu, ki Je bil objavljen v brošuri »Volitve v organe OF in delegatov za III. kongres Ljudske Fronte Jugoslavije«. Posebno pa naj pazijo, da bodo v zapisnikih pravilno in skrbno Izpolnjene rubrike o socialnem sestavu članov Fronte. Zapisnike morajo volivne komisije osnovnih organizacij takoj po končanih volitvah dostaviti volivnim komisijam pri Okrajnih odborih OF.
2.	Ministrstvo za ljudsko zdravstvo LRS je lani predpisalo obvezno* cepljenje proti tuberkulozi s cepivom BCG. Cepljenje Je ogromnega pomena Za sistematično protituberkulozno borbo, ker močno dviga odpornost mladine proti Jetiki. Ekipe, ki cepijo, so dokončale svoje delo že v nekaterih okrajih Slovenije, v nekaterih drugih okrajih pa je cepljenje še vedno v teku.
Fronine organizacije naj Izvedejo široko propagando za cepljenje z C G. Ekipam naj vsestransko pomagajo pri njihovem delu. Pri popularizaciji
jenja se lahko poslužujejo knjižice o pomenu cepljenja, ki jo je Izdalo g ; strstvo za ljudsko zdravstvo.
Za dobro preskrbo z maščobami potrebujemo čim več olja
Vzhodno Štajersko je prebudila pomlad. Prleške vasi in gorice, prostrana polja ob Muri so zaživela. Kmetje »o se zganili, poklicalo jih je pomladansko delo. Spočita zemlja je dočakala oračev.
Prleški kmetje so začeli orati In že tejejo oves. Zadovoljni opazujejo ozim-to pšenico, ki je zrasla že za ped visoko. Ce bo dobra letina, bo kruha dovolj. Vse je na polju; doma ostajajo le stari ljudje ln otroci. Zemlja kliče pridne, delovne roke. Mnogo znoja in truda bo treba, da se bodo do jeseni napolnile kašče ln skednji in da bodo obenem kmetje izpolnili svojo dolžnost do skupnosti ter oddali svoje deleže, kakor so obljubili v pogodbah.
Se vse bolj kakor druga leta, bodo letos kmetje poskrbeli za čim večji pridelek oljnih rastlin — bučnic in sončnic. Saj jih sejejo že dolga desetletja, odkar pomnijo. Sejali so jih že njihovi očetje in dedje in od njih so se učili gojiti oljne rastline tudi mladi. Seme so stiskali v starih oljarnah ob Muri, puščali mlinarjem merice in Smeli svoj pridelek največ le za domačo uporabo. Danes pa ne delajo prleški kmetje samo zase. Trudijo se, da bi pridelali čim več tudi za druge, ki se v tovarnah In obratih borijo za boljše življenje. Kmet za delavca in delavec za kmeta! Delavec, ki dela v tovarni v najtežjih pogojih, potrebuje maščob, da bo svoje težko delo zmagoval. Zato so kmetje prevzeli nase to novo nalogo, ki ni težavna In sta potrebni zanjo samo dobra volja in ra-gumevanje: pridelati čim več oljnic, da bodo naše tovarne olja lahko zadostile velikim potrebam.
Zato bodo letos posejali z oljnimi rastlinami vsak najmanjši neobdelan košček zemlje, zato bodo posejali med koruzo ln krompir čimveč bučnega in Sončničnega semena. Ce bo letošnje vreme vsaj malo naklonjeno, bo pridelek velik ln bogat.
Obiskali smo vasi na Murskem polju; med prvimi in največjimi Cven, ki je lani prvi pri nas zgradil Zadružni dom. Kmetje na Cvenu, kakor tudi po vseh drugih bližnjih vaseh, gojijo oljne rastline že od nekdaj. Sadijo jih kot vmesno kulturo In pridelajo precejšnje količine semena. Lani so posamezniki pridelali tudi do 600 kg semena.
Večinoma smo jih našli na polju. Prišli smo k njim, da bi z njimi sklenili pogodbe za pridelavo in oddajo oljnih semen. Kmet Kovačič nas je sprejel z razumevanjem. Imel pa je nekatere pomisleke. Vreme, letina ...
»Saj to vendar niso tako nemogoče številke, tovariš Kovačič,« mu je se-
gel v besedo poslovodja kmetijske zadruge. »Okrog tristo kilogramov bučnic in prav toliko sončničnega semena. Lani smo na Cvenu pridelali še več ln tudi oddali več, kakor znaša letošnji plan. Saj vemo, da je mogoče na Cvenu pridelati toliko, kakor moramo kontrahiratl. Kaj bi se pomišljali. Cven vendar ne bo zadnji. Ne sme biti, ko smo že tolikokrat dokazali, da je vas dobra in se zaveda svojih nalog. No, Kovačič, kaj boste rekli?a
Pomislil je, pretehtal sam v sebi in se končno odločil:
»Da, prav imaš. Moramo pridelati, saj vem, kako je. In kje naj bi sejali več, kakor pri nas, kjer je zemlja najbolj rodovitna. Cim več oljnic, pravijo letos. Tudi Kovačič ne bo zadnji, nikar ne mislite. Dajte mi svinčnik, da bom podpisal. Vendar se bom potrudil pridelati še več, kakor bom zdajle s podpisom obljubil.«
Okorna, žuljava roka je podpisala pogodbo.,S podpisom je dal kmet Kovačič besedo ljudstvu, skupnosti, da bo nalogo izpolnil. Konj, vprežen v plug, je nemirno prestopal in hrzal, kakor da bi opominjal gospodarja na delo. Kovačič je prijel za plug in zarezal novo brazdo v mastno in spočito zemljo.
Sli smo dalje, po sončnih ogonlh. Od kmeta do kmeta, iz vasi v vas. Razumeli so večinoma vsi to novo nalogo, prav kakor Kovačič so obljubljali obilno setev oljnih semen. Cezanjevcl so v kontrahiranju oljnih semen dosegli stoodstotni uspeh, Vučja vas 85 odst., Ivanjkovci so plan presegli za 23 odst., Cven pa, ki je imel tisti dan 85 odst., je obljubil doseči najmanj 15 odst. presežka.
Kmetje na Murskem polju gojijo tudi mnogo bučnic-gollc. To so semena brez luščin, ki so prav tako dobra kakor luščinke. Te buče dajo več semena kakor luščinke, vendar manj olja. Gojijo pa jih precej, posebno nekateri predeli.
Tako sklepajo pogodbe za setev oljnic prleški kmetje, z razumevanjem in dobro voljo. Vedo: čim več bo semena, tem več bo olja. Seveda bodo imeli od tega tudi sami koristi. Ko bodo jeseni zamenjali pridelek, bodo dobili za 100 kg sončničnega semena 10 kg olja ln za 100 kg bučnega semena 14 kg olja.
Buče in sončnice uspevajo povsod in razen gnoja ne potrebujejo posebne druge nege. In okopati jih je treba. Ce bomo letos zasadili vsak neobdelan košček zemlje z oljnicami in jih obenem posejali kot vmesno kulturo, bomo lahko zagotovili nemoteno in dobro preskrbo z maščobami.
V petek 25. marca ob 20. bo v okviru Ljudske univerze v mladinski dvorani predaval načelnik uprave za melioracije pri ministrstvu za kmetlj-«tvo ing. Stane Bricelj
»O VA2NOST1 KMETIJSKIH MELIORACIJ V LETOŠNJEM LETU«
KULTURNI PREGLED
Lenin: Socializem in religiia
(Mala knjižnica ma rksizma-leninizma)
Mala marksistična publicistika se je
s zgornjo brošuro obogatila za važno teoretično gradivo o vprašanju odnosa med socializmom in religijo. V tej brošuri je zbrano vse najvažnejše, kar je V. I. Lenin napisal o religiji, ln sicer trije članki in dvoje pisem Maksimu Gorkemu. Prvi članek »O pomenu vojskujočega se materializma« Je bil prvič natisnjen v marcu 1922, drugi članek »Socializem in religija« je izšel prvič decembra 1905 v listu »Novo življenje«. Tretji članek »O odnosu delavske Partije do religije« Je bil natisnjen leta 1309. v »Proletarcu«.
Znameniti članek »O pomenu vojskujočega se materializma« pomeni nekako Leninovo oporoko v filozofskih vprašanjih. V tem članku, ki Je bil napisan ob izidu prve številke časopisa BPod zastavo marksizma«, Je Lenin začrtal pot za razvoj teoretičnega dela ln položil temelje delovnega programa Komunistične partije na Ideološki fronti, Zlasti na področju filozofije. Lenin kritizira v članku delovni program omenjenega časopisa ln analizira najvažnejše naloge komunistov na Ideološki fronti. Te naloge so: 1. Borba proti filozofskemu Idealizmu, prot! vsem oblikam religioznega popovstva, proti vsem reakcionarnim, idealističnim tendencam na vseh znanstvenih področjih, predvsem na področju družboslovja in prl-
rodoslovja. 2. V tej borbi Je treba ustvariti zvezo med komunisti In tistimi predstavniki sodobne znanosti, ki se nagibajo k materializmu in katerim je treba pomagati, da si prisvojijo dialektični materializem. V tej zvezi mora vodstvo pripadati dialektičnemu materializmu, ker se samo dialektični materializem lahko zmagovito bori proti vsem oblikam idealizma in popovstva.
3.	Vsestransko in sistematično razvijanje materialistične dialektike kot filozofske znanosti na osnovi konkretnega sodobnega gradiva, kajti »materializem ne more biti vojskujoči se materializem, dokler si ne postavi take naloge in je sistematično ne izvršuje«.
Trdne temelje materialističnega pojmovanja religije, o kateri podrobno govori Lenin v ostalih dveh člankih in pismih Gorkemu, sta položila že Marx in Engels v svojih klasičnih delih, na primer v »Kapitalu«, »Nemški ideolo-gllj«, Antl-DUhringu« itd. Marxove in Engelsove nazore o religiji je Lenin razvil dalje v člankih, ki Jih prinaša brošura. V članku »Socializem ln religija« podaja Lenin splošno karakteristiko bistva religije, v drugem članku pa podrobno analizira odnos marksizma in delavske partije do religije. Dvoje pisem M. Gorkemu, ki ju je Lenin napisal novembra in decembra 1913, v poljudni obliki dopolnjuje Leninove misli v prejšnjih člankih.
Neva napravi
za nakladanje in razkladanje lesa
Vse doslej je bil prevoz hlodovine gozdov na žage najtežje, najkočljivejše vprašanje v gozdarstvu. S sedanjim kamionskim parkom so ga vedno težje zmagovali ln Je bilo zato to vprašanje nujlno potrebno čim prej rešiti. To nalogo je prevzel biro za pospeševanje proizvodnje pri ministrstvu za gozdarstvo. Najprej so vse razpoložljive kar mione opremili s prikolicami in se že s tem precej približali planu. Drugo vprašanje, kako povečati zmogljivost kamionov ln odpraviti nepotrebna ča-kaoja, pa je vse doslej ostalo nerešeno.
2e lansko jesen je ing. Rajner predlagal konstrukcijo naprave, kt bi pospešila nakladanje in razkladanje hlodovine. Naprava pa Je zahtevala va-gončke, ki pa Jih ni bilo dobiti. Ing. Rajner pai se Je s svojo zamislijo še naprej ukvarjal in načrt dopolnil ln poenostavil, tako da danes ustreza vsem zahtevam. Vsaka posamezna gozdna uprava Jo lahko sama izdela, ker ne zahteva posebnih kompliciranih delov. Velika prednost te naprave Je, da Jo nakladalna skupina lahkot v nekaj urah razstavi, prenese na novo zbiralnico hlodov ln spet sestavL
Celotna naprava Je samonakladalna in Je izdelana po sistemu strmine. Sestoji se iz ravnine, ki je dvignjena od tal do višine kamiona, strmine ln žlebov, ki so napeljani po tleh in se lahko poljubno podaljšajo. Na te žlebove naklada nakladalna skuplnai neprestano sani s tovorom hlodov In ni več odvisna od prihoda kamiona. Ko kamion pripelje, pripne tovor in ga poriva po strmini, dokler si ga ne naloži. Nalaga sl ga sam in so tako delavci rešeni težkega ln napornega dviganja hlodov na kamione. Predno naloženi kamion odpelje, potegne hkrati v višino naslednji tovor, ki čaka pripravljen na žlebovih. Za samo nakladanje porabi kamion največ pet minut, če pa ima pripeto prikolico, pa vsega skupaj petnajst minut.
Prej Je zapeljal kamion v gozd nakladalno skupino ln moral čakati, da Je ta pripravila tovor ln ga naložila. Zdaj dobi že zjutraj, ko pripelje v gozd, prejšnji večer pripravljeni tovor in je tako neodvisen od delavcev, kakor tudi nakladalcem ni treba čakati, da se spet prazen vrne. Neodvisno in samostojno lahko opravljajo svoje delo.
Prav tako Je tudi z razkladanjem na krliščih. Kamion, ki pripelje Iz gozda, se prav tako enostavno razloži. Prej je v nekaterih primerih pripeljal zvečer na žago in stal tako naložen do Jutra, ker ni bilo delavcev za razkladanje. Zdaj se lahko takoj razloži, drugo jutro pa delavci razmečejo hlode.
Velik učinek te nove naprave Je tudi v racionalnejšem izkoriščanju delovnega časa. Skupina šestih ljudi Je na daljavi 30 km pri štirinajsturni zaposlenosti prej delala samo šest ur, ker Je bila odvisna od prihoda kamionov. Zdaj pa so tudi kamioni osemurno povsem Izkoriščeni, delavci pa lahko delajo neprestano.
S to novo nakladalno in razkladalno napravo lahko stoodstotno Izkoristijo vozni park, možno pa je tudi racionalnejše In hitrejše nakladanje in razkladanje ter racionalnejše izkoriščanje delovne sile. Prav tako pa se s to novo napravo) obvarujejo kamioni pred poškodbami, ki so prej močno ovirale delo.
Napravo po zamisli tovariša Inženirja Rajnerja sta izdelala in montirala tesarja Alojz Jurjevčič in Franc Skubic, ki sta vanjo vložila mnogo truda. Vsa konstrukcijska dela pa Je vodil tovariš ing. Marjan Pengov In Jih tudi uspešno dovršil.
Včeraj Je bila na Verdu pri Vrhniki v obratu parketame naprava strokovno preizkušena v navzočnosti ministra za gozdarstvo Toneta Fajfarja, pomočnikov in inženirjev ter vseh direktorjev gozdnih gospodarstev Slovenije. Ogledali so si delovanje naprave in skupno ugotovili, da deluje brezhibno ter da jo bo mogoče uspešno izkoristiti na vseh področjih gozdarstva in lesne Industrije.
REDI A R 0 D S I P L A11 S KI TEDE1
Tudi v teku na 30 km smo dosegli lep uspeh
Zmagal je Šved Tdpp, prvak Jugoslavije je postal JoSe Knific, ki je
nasedel 4. mesto
Prireditve Planiškega tedna so se danes nadaljevale z vztrajnostnim tekom na 30 km, ki je veljal obenem tudi za državno prvenstvo v tej disciplini. Tekmovanje Je bilo huda preizkušnja za naše tekače, ki so Jo odlično prestali. Ne glede na to, da je bilo brezupno misliti na uspeh v tekmovanju s Svedi in Finci, so se naši tekači pogumno spustili v borbo z najboljšimi skandinavskimi tekači in odlično uveljavili svoje sposobnosti. Trije naši tekači so bili boljši od Finca Peràlaja. To Je doslej največji uspeh naših tekmovalcev na mednarodnih tekmovanjih, saj je razlika med Tappom in Knificem minimalna — le dobrih 6 minut.
Na današnjem tekmovanju so poleg Jugoslovanov nastopili Svedi, Finci in Švicarji. Za Svede sta tekla člana zmagovalne štafete na lanskih olimpijskih igrah LundstrSm in Tàpp, ki sta oba tekmovala v teku na 18 km in je v tej disciplini 291etni LundstrSm zasedel prvo mesto, leto dni starejši Tàpp pa je- bil četrti. Na letošnjem prvenstvu Švedske je imel Tapp najboljši čas v štafeti 4 X 10 km, v teku na 50 km pa je zasedel drugo mesto. Lundstrom na tem tekmovanju zaradi bolezni ni štartaL Med najboljše svetovne tekače sodita tudi Finca Sipila in Peràia, ki sta prav tako nastopila na današnjem tekmovanju v Planici. Na prvenstvu Finske sta v teku na 30 km zasedla prvo in drugo mesto, Sipila pa je bil tudi na velikih mednarodnih tekmah v Lahtiju tretji y teku na 18 km. Za Švico je nastopil danes Georg Keller, ki je v drugi polovici proge zaradi krčev v nogi odstopil. Jugoslavijo je v teku zastopalo 28 tekmovalcev, izmed katerih so odstopili Rado Istinič, Jazbec, Doršič. Poleg tekačev iz Slovenije so nastopili tudi tekmovalci iz drugih republik.
Nastopno mesto za tek na 30 km je bilo pred Domom v Planici. Proga je vodila po pobočju do Podkorena, se obrnila nazaj in prečkala planiško dolino in se po desni strani doline viju-
?ala še 1 km naprej, nato pod kočo v amarju, se nadaljevala po levem pobočju do štarta, kjer je bilo 15 km. To
§rogo so morali tekmovalci prevoziti vakrat in je bila zaradi vzponov težka.
Sneg je bil ugoden, vreme pa tudi primerno za tek.
Začetek tekmovanja Je bil določen za deveto uro in prvi je ob 9.01 zapustil Start Finec Persila. Za njim se je v enominutnem presledku spustilo v borbo še 32 tekačev, ki so jih številni gledalci navdušeno pozdravljali in jim želeli uspeh. Kmalu zatem, ko so zadnji tekmovalci zapustili Start, so po zvočnikih že javili, da se bližajo kontroli pri 10 km prvi tekmovalci. Kontrolo je prvi prešel Peràia v 54 minutah. Drugi je šel mimo kontrole Razinger, ki je do tu prehitel že tri tekače m je imel boljši čas od Finca, saj je do kontrole porabil 53.14 minute.
Sledili so Svedi Tapp, s časom 49.15,
Kordež 53.12, za njimi pa še trije naši tekači. Osmi je vozil mimo kontrole Sipila, v najboljšem času prvega dela proge 49.10 minute. Težko so gledalci
gricakovali napovedi doseženih uspe-ov Pogačnika in Knifica ter favorita Lundstrčma. Pogačnik je prvih 10 km pretekel v času 53.22, Knific v času 53.12, LundstrSm pa v času 49.12.
Vrstni red pri 10 km je bil torej naslednji:
1. Siplia, 2. LundstrSm, 3. Tàpp, 4. in 5. Kordež-Kuific, 6. Razinger, 7. Po-
Sved Lundstroem se pripravlja na trening
gačnik, 8. Persia. Prvo polovico proge so najbolje prevozili tekači v naslednjem vrstnem redu: Perala 1:10,21, Razinger 1:08,26, Tapp 1:04,06, Kordež 1:09,05, Sipila 1:03, 42, Pogačnik 1:09,17, LundstrSm 1:05,0, Knific 1:08,59.
V vodstvu je ostal Sipila medtem ko sta Tapp in LundstrSm zamenjala drugo in tretje mesto. Na četrtem mestu je bil prvi Jugoslovan Razinger, peti Knific, šesti Kordež, sedmi Pogačnik, osmi Peràlà.
Pri 25km so bili časi in vrstni red
frvih osmih 'tekmovalcev naslednji: 1.
eràlà 2:06-14, 2. Razinger 2:04,58, 3. Tapp 1:59,05, 4. Kordež 2:05,15, 5. Sipila 1:59,03, 6. Pogačnik 2:07,06, 7. Lundstrom 1:58,17, 8. Knific 2:04,13. Vodstvo je torej prevzel LundstrSm, Sipila je bil na drugem mestu, Šved Tapp pa na tretjem. Izmed naših tekmovalcev se je na četrto mesto plasiral Knific pred Razingerjem, Kordež pa je ostal na šestem mestu. Finec Peràia je v tem delu proge prehitel Pogačnika, ki je imel vse dotlej boljši čas od njega. Zadnjih 5 km je bila odločilna borba na eni strani med obema zastopnikoma Švedske in Fincem Taunom Sipilà-jem za prva tri mesta ter med našimi tekmovalci Knificem, Razingerjem, Kordežem, Pogačnikom ter Fincem Peràlàjem za naslednjih
pet mest. Popolna negotovost, kdo bo
odločil ta boj v svojo korist je vse bolj stopnjevala pozornost gledalcev. Prvi je pritekel skozi cilj Perala s časom 2:22,33, takoj za njim se je plasiral Tàpp in vozil mimo časomeriicev v času 2:13,57. Tretji je prišel Razinger s časom 2:20,40, četrti pa je bil Kordež. Sledil je Finec Sipilà. ki je Imel za malenkost slabši čas od Tappa. Pogačnik je zaostal za Peràlàjem, Razingerjem in Kordežem. Treba je bilo počakati še Lundstroma in Knifica, da se je vedelo, kdo bo zmagovalec današnjega tekmovanja in prvak Jugoslavije v teku na 30 km. Olimpijskemu prvaku Lundstròmu ni uspelo prehiteti svojega rojaka in je zasedel drugo mesto, Knific pa se je z najboljšim časom jugoslovanskih tekačev plasiral na četrto mesto in tako osvojil naslov prvaka FLRJ.
Tehnični rezultati tekmovanja so bili naslednji:
1.	Tapp (Švedska) 2:13,57, 2. Lundstrom (Švedska) 2:14.30, 3. Siptlà (Finska) 2:14,39, 4. Knific (J) 2:20,10, S. Razinger Tone (J> 2:20,40, 6. Kordež Matevž (J)	2:21,02, 7. Peràia (F)
2:22,33, 8. Pogačnik Tone (J) 2:23,28. 9, Rožič Janez (J) 2:36,16. 10. 2emv* Lovro (J) 2:40,17, 11. Dekleva Milan (J) 2:43,03, 12. Klančnik Lojze (J) 2:43,41. 13. Bohm (J) 2:43,50. 14. Vidic Andrej (J) 2:44,11, 15. Klinar Tone (J) 2:44,24, 16. Trifunovič Mojrair (J) 2:44:42, 17. Katrašnik (J) 2:48,21, 18. Novak Janez (J) 2:48,46, 19. Kavčič Mitja (J) 2:50,02, 20. Gaj Aleš (J) 2:50.16, 21. Girandon Jože (J) 2:50,48, 22. Jerman Jože (J) 2:56.19, 23. Anto-Sljevič Mile (J) 2:56,31, 24. Snoj Franc (J) 2:58,00, 25. Marinkovič (J) 2:38.10,
26.	Benedičič Mirko (J) 3:00,15. 27. Stana Roman 3:0036, 28. Filipovič (J) 3:1134.
Organizacija tekmovanja Je bila d» bra, saj so vsi funkcionarji vestno opravili svojo dolžnost in zaslužijo za svoj trud popolno priznanje. Gledalci so ob nastopnem mestu in cilju sproti zasledovali potek tekmovanja na progi, kar je bilo na današnji tekmi resnično velik užitek.
NASTOP SKAKALCEV
Po teku na 30 km se Je začelo ttk> movanje v smučarskih skokih. Nasto-
Bili so Švicarji Tschar.nen, Zurbrilggen, àscher, Schneider, Perreten, od Italijanov De Lorenzi, Trivella in Pe-nacchio, od Fincev Viljamaa in 13 jugoslovanskih skakalcev. Vsi so v lepem slogu izvedli po 2 do 4 skoke. Med Švicarji sta se najbolj odlikovala Tschannen in Dàscher, med ostalimi pa Trivella, De Lorenzi ter Viljamaa, kakor tudi naši skakalci Polda, Rogelj, Klančnik, Gašperšič, Razboršei* in drugi. Vsi izvedeni skoki so se končali brez padcev. Najdaljši skok j« dosegel Italijan De Lorenzi in sicer S 78 m, medtem, ko je imel od naših tekmovalcev najdaljši skok Janez Polda 77 m.
Danes bodo imeli inozemski !n jugoslovanski alpski smučarji glavni trening za tekmovanje v veleslalomu, ki bo v četrtek v Krnici, skakalci pa bodo nadaljevali s treningi na 80 metrski skakalnici.
Sarajevo krepko v vodstvu
Nesrečen start slovenskega Ugaša
Pretekla nedelja Je bila pravzaprav Uvod v «pomladanski del državnega nogometnega tekmovanja, Zaradi kongresa Flzkulturne zveze Hrvatske sta bili dve tekmi iz prvega kola odigrani že prejšnji teden, medtem ko sta bili to nedeljo na sporedu ostali dve srečanji iz I. lige ln celotno I. kolo II. zvezne lige.
V Novem Badu sta se pomerila splitski Hajduk in domača Sloga. Kljub tehnični premoči gostov so gostje zmagali le z malenkostno razliko v golih. Budućnost lz Titograda Je na svojem Igrišču nadvladala beograjskega Metalca z, tesnim rezultatom ln se tako revanžlrala za velik poraz, ki ga je utrpela v prvi tekmi.
Tesni rezultati srečanj la II, lige dokazujejo, da so se društva v zimskem času pridno pripravljala za prvenstvena nastope. Edino večje presenečenje predstavlja poraz doslej uspešnega Dinama lz Pančeva, ki Je moral na svojem igrišču utrpeti hud poraz v tekmi s Sarajevom. S to zmago so se Sarajevčani še krepkeje utrdili vodilni položaj na lestvici. Slovenski ligaš Odred Je nastopil v Skoplju z domačim Dinamom, kjer je moral kljub boljši Igri kloniti z enim golom razlike. Edini gol Je dal levo krilo Hacler, zma-gonosni gol pa Je bil dosežen z enajstmetrovko. V Zagrebu sta Igrala Metalac in Bubotiškl Spartak; tekma se Je končala s tesno zmago Zagrebčanov, kar Je vseftakor uspeh, saj Je znano, da se Metalac v jesenskem delu prvenstva ni mogel uspešneje zoperstavljati svojim nasprotnikom. Eno najzanimivejših srečanj tega kola je bilo med pretendentoma za prvo mesto Mornarjem in Podrinjem lz Sabca. ki se je končalo s pičlo zmago Podrlnja. Z Istim rezultatom je zmagal Vardar v tekmi z osiješkim Proleterjem. Rezultati nedeljskih srečanj so naslednji :
I.	ZVEZNA LIGA:
Hajduk : Sloga 2:1 (0:1),
Budućnost : Metalac 2:1 (2:1),
II.	ZVEZNA LIGA:
Dinamo (S) : Odred 2:1 (1:1), Metalac : Spartak 1:0 (1:0),
Vardar : Proleter 1:0 (1:0),
Podrinje : Mornar 1:0 (1:0), Sarajevo : Dinamo (P) 3:0 (3:0)
REZULTATI OSTALIH NEDELJSKIH TEKEM:
Trst : Maribor 2:1 (1:0),
Garnizija (Rakek) ; Garnizija (Postojna) 0:0)
Slovan : Postojna 3:0 (2:0),
Sobota ; Drava 1:0,
Miličnik (LJ.) : Ločan 4:2 (0:2),
NAMIZNI TENIS
Anglija - Jugoslavija 4 : I
V nedeljo je bila v Beogradu odigrana finalna medzonalna tekma v namiznem tenisu za evropski pokal med reprezentancama Jugoslavije in Anglije. Za Anglijo sta nastopila Leach ln Barna. za Jugoslavijo pa brata Ha-rangozo ln Dolinar. Najprej sta nastopila V. Harangozo ln Barna. Po lepi Igri Je zmagal Anglež v 6 setih s 3 :2. Čeprav Je Harangozo v prvem setu prepričljivo nadvladal svojega nasprot" nlka je zaradi neuravnovešene igre posebno v zadnjem setu Izgubil srečanje. Za tem sta nastopila svetovni prvak Leach in Dolinar. Tudi Dolinar je prvi set prepričevalno odločil v svojo korist, medtem ko je uspelo njegovemu nasprotniku v naslednjih treh setih z boljšo igro premagati premalo odločnega Dolinarja. V igri parov so nastopili : brata Harangozo za Jugoslavijo ter Leach in Barna za Anglijo. Angleška dvojica Je svoja nasprotnika premagala s 3:0. V tretji Igri posameznikov sta se srečala Leach in V. Harangozo. Tekma se Je končala z zmago Angleža 3 :0. Zadnja Igra posameznikov med Dolinarjem in Barn o pa je prinesla uspeh Jugoslovanu, ki je ? zmago 3:0 postavil končni rezultat.
_ Med novimi srbskimi in hrvatskim! knjigami
Znani pripovednik Branko Čopič Je izdal (Novo pokolenje, Beograd in Zagreb) novo knjigo devetih novel z naslovom »Surova školau. Pisatelj ima v mislih šolo narodno osvobodilne borbe, ki je pomenila težko preizkušnjo za vsakega posameznika. Teh devet novel (Major Bauk, Kruta šola. Mati Milja, Knjige, V senci usode. Veliko življenje, Srbija, Med dvemi bojišči, Zadnja obramba) je pisatelj zajel iz let herojske borbe, v kateri je tudi sam sodeloval od vsega začetka. Knjiga pomeni viden napredek v dosedanjem čopičevem pripovedništvu zlasti zato, ker so nekatere izmed novel v tej .knjigi obsežnejše In pripovedniško trdnejše kakor so bile njegove mnogoštevilne kratke novelice in skice iz dosedanjih knjig. Tu je ponekod čopič pokazal, da opravičeno pričakujemo od njega čez čas obsežnejših tekstov.
Urednik zagrebške revije »Izvore Josip Barkovič, še mlajši od čopiča, je prav tako pred kratkim izdal svoj prvi roman z naslovom »Sinovi svoboden (Novo pokolenje, Zagreb) na 256 straneh. V romanu je pisatelj prikazal življenje in delo skojevcev vasi Divoselo v Liki, od koder je Barkovič doma. V knjigi je Barkovič zajel obdobje od italijanske kapitulacije do osvobojenja opisujoč formiranje skojevske brigade, njen razvoj in borbe z ustaši kakor tudi pohod z odraslimi borci na Go-spič. Snovi se Je pisec lotil realistično in- Je v romanu podal zanimive podrobnosti iz narodno osvobodilnih bojev v Liki.
Založba »Kultura« je pred kratkim izdala novelsko knjigo Ive Andriča »Nove pripovetkecc V tej knjigi je pisatelj na 247 straneh zbral 12 svojih novel, ki so zvečine tiskane (in napisane) zadnja štiri leta po raznih revijah. medtem ko je najobsežnejša novela »Zeko« (100 strani) tukaj prvič natisnjena. Zanimivo je, kako so dogodki zadnjih let, od začetka vojne do dane«, vplivali na Andrlčevo pripove-
dovanj ©in kako se pisec zadnji čas vedno bolj poglablja v sodobno snov. Tudi v nekaterih novelah te knjige je podal čisto svežo, sodobno snov. Posebej opozarjam na eno najlepših Andri-čevih novel sploh, na »Pripoved o tlačanu Simanu«. Pomembna je tudi že omenjena novela »Zeko«, v kateri je zelo dobro prikazano beograjsko življenje med obema vojnama in zlasti za časa okupacije. Tako se ta četrta knjiga Andričevih novel (prve tri je izdala Srpska književna zadruga v letih 1924, 1931 in 1936) dostojno uvršča med njegovo pripovedno delo, po problematiki pa Je veliko bližja času ln današnjemu človeku.
Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu Je izdala na 164 Straneh »Grško metriko« dr. Nikole Majnariča, profesorja grškega Jezika in književnosti na zagrebški univerzi. Ta strogo znanstvena študija, prva te vrste pri Hrvatih. Je pomembna tudi zaradi slksacije strokovne terminologije.
Prav tam Je Izšla nt» 231 straneh študija dr. Juraja Andrassyja »Medju-narodno pravosudje, ustrojstvo i postu-
pakfl, v katerem je strokovnjak obširno spregovoril o mednarodnem sodišču v Haagu.
Pri »Kulturi« je na 392 straneh izšla knjiga Marina Franičeviča »Pisci i problemi«, kjer Je znani hrvatski pesnik in esejist strnil svoje razprave, eseje in članke, ki so sicer izhajali v različnih revijah in listih. Prvič so v knjigi natisnjeni članki o regionalizmu v hrvatski književnosti in o pesmih Radovana Zogoviča. Pomembnejši so sestavki o Bellnskem, Svetozarju Markoviču, Kranjčeviču, Maruliču ln Njegošu.
Nakladni zavod Hrvatske Je Izdal znani esej Emila Zolaja o Flaubertu.
Ob koncu omenjam še razpravo Zvonimira Kulundžiča »Delle lingue«, katero Je v« Italijanščini Izdal Nakladni zavod Hrvatske. To pomembno lingvistično delo (o nastanku Jezika po teoriji sovjetskega lingvista Nikolaja Marra) Izide v kratkem tudi v hrva-Minl pri »Novem pokolenju«. T V.
Zapiski
Sovjetski književniki so soglasno «prejeli predlog mednarodnega komiteja kulturnih delavcev in mednarodne federacije demokratičnih žena. da bi sklicali 'svetovni kongres pristašev miru. V imenu Zveze sovjetskih književnikov je objavila skupina književnih delavcev posebno izjavo, ki so jo podpisali najvidnejši sovjetski književniki, med njimi Ratajev. Gorbatov, Gladkov, Polevoj. Tihonov, Fadejev. Fedin, èoiohov. Ehren-burg in drugi.
V	Leningradu so odprli razstavo «likarja druge polovice prejšnjega stoletja Ivana Šiškina. pesnika ruske narave. Razstavljenih je okrog sto njegovih del. Tu so slike iz muzeja v Moskvi, Kijevu. Harkovu, Astrahanu. Kirovu. Irkutsku in zasebnih zbirk. Razstavljene sc sijajne slike »Jutro v borovem gozdu«. »Borov gozd* in druge šiškin ni . bil samo slikar, ampak tudi izredni gravéur.
V	Sovjetski zvezi je zelo priljubljeno ime velikega ukrajinskega ljudskega pesnika Tarasa Ševčenka, čigar 135. obletnico rojstva so proslavili 9 marca. V Kijevu, prestolnici Ukrajinske SSR ie bila slovesna akademija. . V veliki dvorani kijevske filharmonije so se zbrali kniiž,evniki. znanstveniki, skladatelji. slikarji, gledališki delavci, profesorji in študentje višjih šol, predstavniki sovjetske armade, stahanovci industrijskih podjetij in drugi
Nove knjige in revije
Prejeli smo:
Kulturni radnik. Organ saveza kul-tumo-prosvjetnih društava Hrvatske. Leto II. Štev. 1. Zagreb 1949.
Gribojedov: Gorje pametnemu. Komedija. Prevel Josip Vidmar. Izdala Državna založba Slovenije. Strani 159. Ljubljana 1949.
Slovenska bibliografija 1945—1947. Tzdala Narodna in univerzitetna knjižnica. Ljubljana 1948. Državna založba Slovenije. Strani 125.
MEDNARODNI TENIŠKI TURNI»
V FRANCIJI
Mitič - Palada zmagovalca
V	nadaljevanju mednarodnega te*U-škega turnirja v Cannesu Je Palada premagal odličnega ltalijnskega Igralca Beiardinellija z rezultatom 6:2 In 6:8. s čimer se Je planiral v finale. V drugi polfinalnf tekmi Je Del Bell» zmagal nad Mitičem z rezultatom 6:4 ln 6:2. v igri parov Bta Mitlč-Palada nadvladala v polfinalu francosko dvo Jlco Remys-Pellzza z rezultatom 6:1 ln 6:1. Drugi finalist dvojica Del Bello-Belardinelli, Je premagala holandski par Llnk-van Megeren z rezultatom 6 :2 in 6 :2.
V	finalnem tekmovanju sta Jugoslovana Mltič-Palada premagala odličen Italijanski par Bellardlnelil-Del Bello a rezultatom 2:6. 1:6, 7:5, 6:2 ln 6:8 ln s tem osvojila prvo mesto r igrah parov.
V	finalnem tekmovanju posameznikov pa je Palađa Izgubil proti DM Bellu z rezultatom 6:2. 1:« in 7:5.
Naši teniški Igralci se bodo udeležili po tekmovanju v Cannesu mednarodnega prvenstva Bollerà, ki bo od 21, do 27. t. m. Na tem turnirju bodo sodelovali vsi tekmovalci iz Cannesa. poleg njih pa tudi avstrijski teniški Igralec Redi in Cehoslovak Matouš.
I. kongres Fizkulturne zveze Hrvatske
V	nedeljo in ponedeljek Je bil v Zagrebu I. kongres Fizkulturne zvez# Hrvatske. Kongresa so se udeležili delegati fizkulturnih organizacij ia vseh krajev Hrvatske, nadalje predstavniki fizkulturnih zvez ostalih republik in drugi. Kongres je pozdravil generalni sekretar FISAJ-a Miro Kreačič, ki je orisal razvoj fizkultur-nega gibanja na Hrvatskern, njen# bodoče naloge pa je nakazal glavni sekretar FISH-a Slavko Filipi. Ob zaključku je bil izvoljen glavni odbor FISAHa. čigar predsednik je Dušan Calič, minister trgovine in preskrb#.
•
§D Partizan. Danes ob 19 v telovadnici
ob Linhartovi ulici strogo obvezen sestanek vseh smučarjev društva zaradi razdeljevanja rekvizitov.
Obsodba špekulanta in klevetnika
Pred okrožnim sodiščem se je zagovarjal frančiškan pater Krizolog z a. radi spolnega zlorabljanja svojih učencev, prikrivanja večje množine pšenice, koruze, medu, ajde in krompirja, poleg tega pa razširjanja lažne propagande, da so zadružni domovi začetek zasuž-njevanja kmetov, da zadruge pri nas ne bodo uspele, da je cerkvi zabranjeno širjenje vere itd. Pri verouku je govoril, da nihče ni dolžan izpolnjevati zakonov, če so proti njegovi vesti. V skrivališču se mu je pokvarilo nad 500 kilogramov pšenice, prejemal pa je živilsko nakaznico ter prekomernih zalog ni prijavil.
Sodišče ga je obsodilo na 7 let in 6 mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom, 2 leti izgube državljanskih pravic in zaplembo skritih zalog.
VREMENSKO POROČILO
Stanje dne 22. marca: depresija nad Jonskim morjem se počasi polni, vendar Se povzroča padavine in vetrove na Balkanu. V Jugoslaviji sneži v Bosni, na Hrvatskern in v Jugovzhodnih predelih Slovenije, medtem ko v Vojvodini se Js spremenil sneg v dež. Topla fronta bo Jutri prešla Slovenijo.
Nadaljnji razvoj vremena stoli v zna-menju visokega zračnega pritiska, ki s« razvija nad srednjo Evropo.
VREMENSKA NAPOVED za sredo 23. marca:
Ponoči lahke snežne pndavine, k! se bodo proti Jutru spremenile v del. Ce« dan brez bistvenih padavin, vendar po. večinj še oblačno z zmernimi vzhodnimi vetrovi.	' ^
Sname VESTI
KOLEDAR
Broda, 23. marcai Viktor.
Četrtek, 24. macca: Dražislav.
SPOMINSKI DNEVI 33. ITT 1745. _ Bojen v Zagorici v Zasavju slavni matematik Vega.
DEŽURNA LEKARNA Centralna lekarna. Trojnostjo, Trg Franceta Prešerna a.
•
PBIJAVE ZA LETOVANJE v ČRNOGORSKEM IN DUBROVNIŠKEM PRIMORJU. Po načrtu za izkoriščanje letnik od inorar članov sindikata bodo poslovalnice Patnika sprejemale prijave za letovanje v Črnogorskem in Dubrovniškem Primorju od 23. marca naprej. Prijave se sprejemajo za letovanjo od 1, aprila do Sl. maja- Prijave za ostale kraje m za naslednje mesece se bodo sprejemale kasneje. O tem bo izšlo pravočasno obvestilo v dnevnem časopisju. Člani sindikata pri tovarnah in rudni kili naj se po možnosti prijavljajo kolektivno preko svojih podružnic, ostali pa posamično pri najbiižji poslovalnici Putnika.
Geografsko društvo v Ljubljani vabi svoje člane in prijatelje na članski sestanek v sredo 23. t. m. ob 20. url v Geografskem instituta na univerzi. Poleg poročila tov. prof. Ilešiča o lanskem Studijskem deču na Primorskem je na dnevnem redu razgovor o nameravanem zborovanju slovenskih geografov v Tolminu.	756-n
Strokovna sekcija zobozdravstvenih delavcev Slovenije obvešča članstvo, da bo v potek 25. marea ob 20. uri v predavalnici kemičnega instituta (poslopje dekanata. Lipičeva ulica 2) redni množični Sestaaeik.	754-n
DIT - Gradbena sekcija priredi v četrtak 3i. marca ob 20. uri članski sestanek r mineraloški predavalnici univerz« s predvajanjem prof. dr. Antona Peterlina »Fizika umetnih smol«. Vabljeni člani gradbene, arhitektske in kemične seikcije tar vsi, ki se za temo zanimajo.
OBIŠČITE RAZSTAVO Sindikalne podružnico tovarne emajlirane posode Celje v dvorani Sindikalnega doma na Miklošičevi cesti 22. Odprta od 8. do 12. in od 14. do 20. ure.	762-n
LŠM - Univerza priredi Izlet v Planico v petek £5. marca. Vozne karte se dobijo ca podlagi študentske legitimacije pri »Putniku« za ceno 57 din. Odhod vlakov iz Ljubljano: Vlak št. 2 ob 4.06 uri, vlak gt. I ob 5. ari. Povratek iz Planice: Viak št. I ob IS. uri, vlak št 2 ob 17.30 uri. pen jo prost predavanj. — Komite LŠM-a univerzo.
Direkcija Ljubljanskih opekarn sporoča vsem podjetjem in ustanovam, da to ja preselila iz dosedanjih prostorov na Emonsko cesto št 2-1.	688-1
Drama v Ljubljani
Breda. 23. marca, ob 20: Cankar: Hlapel.
Abonma 3.
Četrtek. 34. marca, ob 16: Potrč: Lacko
In Krofi:. Gostovanje v Celju.
Ob £0: Gov.--D'Ussea.u: Globoko so korenite. Zaključena predstava za klub Narodne milice.
Ob 20: Potrč: Lacko ln Krefli, Gostovanje v Celju.
Betel:, 25. marca, ob 20: Kreft: Krajnski komedijanti. Abonma E.
Opera v Ljubljani
Sroda, 23. marca, ob 20: Puccini: Tosca. Zaključena predstava za tovarno Sava Kranju in za sindikate.
Četrtek. 24. marca., ob 14.30: Smetana: prodana nevesta. Zaključena predstava z,: osnovne šole in sedemletke Ljub-Ijuua-Ou elìca.
GLEDALIŠČE V MARIBORU
Sreda 23. marca, ob 19: Gow-D'Usseau:
Globoko £o korenine. Red LMS1. Četrtek, 24. marca, ob 16: Golia: Sneguljčica, Izvem.
Ob 20: Leoncavallo: Pagliaoci Boro-
dia:	Polovski plesi. Zaključena pred-
rt : va za JA.
Potok. 25. marca, ob 19: Ingolič: Likof.
Ha! LMS 3.
S v a, h’), marca, ob 20: Petrov: Otok
miru. Resi LI.
SIILO »DUŠAN JEREB« NOVO MESTO
:	- : : 23. marca: Shakespeare: Kar ho-
te
Ci; v:^k. 24. marca: Shakespeara: Kar hočeta.	745-n
K\:.ivirski več-cr Sletne Dubravko Tom-ci't « a bo jutri v (Seitrtek 2A. marca ob v Fiiharmmiji. Mala Dubravka je Ovitim, pro retorico Zore Zarnikove na ì:. :i A ;odurniji za ^la^bo in bo izvajala Ba.	Boothovda in Mozarta. Vstopnice
v Kti j tvarni muzik ali j.	758-n
Za studentsko mladino ljubljanske univo.-ze bo drevi ob 20. simfonični koncert orkestra Slov. filharmonije. Dirigent D ■■;'•> Leskovic, spored:	Beethoven V.
A;.:finija. Smetana Vltava, Ravel: Bolero.	761-n
ŠoIsšmo
VP!S V ENOLETNI TEČAJ 2A KIRURŠKE INSTRUMENTARKE
Ministrstvo za ljudsko zdravstvo L-'-b razpisuje natečaj za vpis v eno* letni i čaj za kirurške instrumentarije. Pogoji za sprejem: 1. starost od li» do 25 let, 2. dovršena nižja srednja šola.
Prošnji kolekovani z 10 din, naslovljeni na Solo za medicinske sestre, Ljubljana. Kongresni trg 18. je priložiti priloge: 1. rojstni list, 2. zad-r.p- ? A : - spričevalo, o. lastnoročno pi.-un življenjepis, kolkovan z 5 din, 4 potrdilo o vpisu v volilni imenik (za tov. ki so stare nad 18 let). Rok za vlaganje prošenj je do 21. marca 19-10. Stroške oskrbe za časa šolanja bo nosilo ministrstvo za ljudsko zdravstvo.
•
DIREKCIJA STROKOVNIH SOL V
VEVČAH pri Ljubljani išče higijeni č a r I-: o , ki bo pretežno delala v ženskem internatu in tudi negovala bolnike. Prednost imajo tiste, ki so ab r o! vi ral e podobne tečaje. Nastop v aprilu 1949. Plača po uredbi, stanovanje in hrana preskrbljena. Kolkovano prošnjo, eventuelna spričevala in kratek življenjepis pošljite Direkciji strokovnih šol, Ljubljana, Vevče.
Preskrba
DELITEV JAJC
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO Ljubljana obvešča potrošnike, ha si lahko nabavijo Jajca na odrezek živilske nakaznice za meseo marec in sicer:
TDa jam	4	Jajca.
TDa	3	jajca,
TDža	3	jajca,
TDb	8	jajca,
TDžb	3	Jajca.
TD	2	Jajci.
Jajca se dele na odrezek št. 38 republiške dopolnilne preskrbe.
Jajca bodo delile od 23. do vključno
30.	marca t. 1. naslednje mlekarne: Ilirska 23, Poljanska IS, Pred škofijo 16, Gregorčičeva 4, Gajeva 5, Miklošičeva 7, Vošnjakova 4, Pražakova 15, Slomškova 9, Sv. Petra 46, Erjavčeva 2: Tržaška 6, Prisojna 1, Stari trg 30, Zeljarska 4, Tržaška c. 81, Rožna dolina, Cesta 11-36, Predjamska 8, šmar-tinska cesta, Karlovška 8, Opekarska 39, Karlovška 34, Dolenjska 48, Tyr-ševa 51, Staničeva 6, Janševa 2. Tyr-ševa 92, Albanska 22, Celovška 28, 82, 105, 153, Pokopališka 36, Središka 8, Kodrova 27, Ciglarjeva 20, Zaloška 7, 45, Klunova 8, Polje, Zalog. St. Vid, Dravlje, Mala vas - Ježica, Stožice ln Vrhovci.
Cena bo nabita na vidnem mestu v prodajalni.
LJUDSKO POSOJILO
i.
MLO komisija za vpis ljudskega posojila v Ljubljani poziva vse vpisnike ljudskega posojila, ki še do danes niso dvignili obveznic ljudskega posojila. da se najpozneje do 25. t. m zglase na poverjeništvih za finance rajonskih ljudskih odborov na teritoriju, na katerem so stanovali ob Času vpjsa ljudskega posojila, da dvignejo še neprevzete obveznice.
Ker bo žrebanje teh obveznic že v aprilu t. L. bodo RLO komisije za vpis ljudskega posojila v Ljubljani po
15.	marcu 1949 vse neprevzete obveznice predložile MLO komisiji, ki Jih bo deponirala pri Narodni banki na Ime vpisnikov.
II.
OBVEZNICE J% POSOJILA
NARODNE OSVOBODITVE IN 5% POSOJILA SVOBODE
MLO komisija za registracijo obveznic 3% posojila narodne osvoboditve in 5% posojila svobode v Ljubljani zadnjikrat poziva vse posojilodajalce navedenih posojil, ki so predložili 393 in 5% obveznice in začasne priznanice v registracijo leta 1946 ali pa leta 1948 na bivših četrtnih ljudskih odborih, na fin. ministrstvu ali pa pri poverjeništvih za finance RLO ln KLO v Ljubljani, da se zglasne nepreklicno najpozneje do 25. t. m na poverjeništvih za finance rajonskih ljudskih odborov in KLO Polje na teritoriju, na katerem so stanovali ob času Dredložitve teh obveznic v registracijo, da dvignejo nova potrdila o registraciji (kolikor tega že niso storili) proti oddaji svoječasno prejetih začasnih potrdil o registraciji oz. v primeru, da je bilo to izgubljeno, proti legitimiranju.
V smislu objavljenega članka ministrstva financ se je začelo s 15. marcem t. 1. izplačevanje tega posojila proti predložitvi teh novih potrdil pri Narodni banki FLRJ, podružnici v Ljubljani,
Nova potrdila o registraciji, ki Jih posojilodajalci ne bodo dvignili do 25. t. m. pri poverjeništvih za finance RLO in KLO. bo MLO komisija predložila republiški komisiji pri min. financ.
Istočasno pozivamo vse posojilodajalce. ki so potrdila že dvignili na poverjeništvih za finance v februarju in marcu t. 1., da se zglasg v Narodni banki, katera jim bo proti odvzemu potrdila o registraciji izplačala 3% In S % posojilo.
Obvestila
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM
Gozdno gospodarstvo OZKZ Krško v likvidaciji poziva vse dolžnike, naj do 30. aprila t. 1. poravnajo svoje obveznosti, in upnike, naj v tem roku predlože svoje terjatve. Po tem roku bomo terjatve sodnijsko izterjali, priglasitev terjatev pa ne bomo več upoštevali. — Likvidator.
DVIGNITE ODDANE PREDMETE 1
Uprava Mestnega podjetja »Labodu, Ljubljana, poziva vse svoje stranke, da zaradi predvidenega čiščenja lokala na Miklošičevi cesti takoj dvignejo vse v omenjenem lokalu oddane — očiščene in barvane predmete. Obenem prosimo vse stranke, da dvigujejo izgotovljene predmete tudi v ostalih naših poslovalnicah (Poljanski nasip, Selenburgova ulica) v roku treh tednov od dneva oddaje.
ZAPRTO SKLADIŠČE
Trgovsko podjetje »TKANINA« Ljubljana sporoča, da bo zaradi selitve in z odobrenjem Poverjeništva za trgovino in preskrbo MLO — Ljubljana, številka TP 1644-49, Skladišče za galanterijo na Mestnem trgu št. 22 v času od 25. do 31. marca za stranke zaprto. — Od 1. aprila dalje bomo poslovali v novih prostorih na Sv. Petra cesti 1 (bivše skladišče za tekstil).
REZANO ČEBULO V KISU (za solato, sardelice itd. v vsaki količini v sodčkih po 200 kg. Cena 18 din 1 kilogram pri podjetju — »MALINA« zagrebško podjetje za pripravljanje žimnice, Zagreb. Senoina ulica št. 30. telefon 39-113. 36-598.
LJUBLJANA UNION: sovjet, film »Mlada garda« II. del. tednik. — SLOGA: sovjetski barvni film »Vlak pelje na vzhod«, tednik. — MOSKVA: premiera avstrijskega filma »Otroci Pratra«. tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15. — TRIGLAV:	sovjetski film »Križarka
Varjag«, tednik. Predstave ob 17. in 19.30. — ŠIŠKA: sovjetski film »Pozdravljena Moskva«, tednik. Predstava ob 20.
CELJE METROPOL: francoski film »Nesrečniki« • II. del, tednik. — DOM: sovjetski film »Pirogov«. tednik.
KRANJ MESTNI: sovjetski film »Moja ljubezen«, tednik.
KAMNIK:	sovjetski film »Maksimova
mladost«, tednik.
en
OBJAVA
o obveznem spoznavnem cepljenja goveje živine v območju MLO glavnega mesta Ljubljane glede tuberkuloze.
Po nalogu ministrstva za kmetijstvo Lite z dne 23. novembra 194S se mora zaradi ugotovitve stanja tuberkuloze pri goveji živini med drugimi tudi v območju glavnega mesta Ljubbljane izvesti spoznavno cepljenje vseh govedi, predvsem krav molznic. To cepljenje bodo izvedli veterinarji na domu lastnikov govedi, kateri se s tem pozivajo, da bodo vetirinarjem oepiteljem pri cepljenju v pomoč. Ker se bo izvedlo to cepljenje v interesu lrsenikov samih in da poravnajo cepitelju za izvršeno delo minimalno takso.
0 izidu cepljenja bo vsak posestnik takoj obveščen ter mu bodo dana tudi takoj primerna navodila zaradi preprečitve nadaljnega Sirjenja bolezni pr{ njegovi živini.
Proti lastnikom, ki bi se hranili dati Izvesti spoznavno cepljenje, bo MLO prisiljen postopati po določilih Zakona o ljudskih odborih.
Poverjeništvo za kmetijstvo ČILO Ljubljana
R A D 1 O
SPORED ZA SREDO Poročila so ob 6.10, 7.00, 12.30. 14.80,
19.30	in 22-00 uri. Slede važnejše oddaje: 6.00 Vedre melodije. 6.30 Operetna glasba
7.10	Pesmi raznih narodov. 11.15 solsika tira za osnovne šole — Fram Milčinski: Kako se učim deklamirati13.00 Pisan spored orkestralne in solistične glasbe. 14-00 Rnski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ (23. lekcija). 14.20 Ruske narodne pojeta Mihajlov in Vinogradov. 14.45 Dalmatinske narodne pesmi poje tenorist Zlatko Sliškovič, pri klavirju Bojan Adamič. 15.00 Šolska ura za osnovne šole — Fran Milčinski: Kako se učim deklamirati? 18.00 Igra Mali ansambl Radia Ljubljana p. v. Alberta Jermola. 18.30 Fizkulturna oddaja. 18.40 Poje tenorist Noni Z un ec. pri klavirju Dušan Babič. (Prenos iz Maribora). 19.00 Radijski dnevnik. 19.10 Nekaj slovanskih samospevov- 20.00 Jezikovni pogovori.
20.10	Pisan spored slovenskih narodnih pesmi. Izvajajo: Slovenski sindikalni kvintet, Dana Ročnik in Avgust Stanko. 20.45 Dolina ob Krki in prehod v socializem — reportaža. 21.00 Priljubljene romance. 21.80 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana p. v. Bojana Adamiča.
22.30	Iz ded Antonia Vivaldija,
OPOZORILO
Uprava mestnega vodovoda v Ljubljani poziva vse hišne lastnike m hišne upravitelje, stanovanjske najemnike ter vsa podjetja in ustanove, ki se oskrbujejo z vodo iz mestnega vodovoda, da z vodo varčujejo kolikor je največ mogoče.
Organi mestnega vodovoda ugotavljajo, da v več primerih voda odteka po nepotrebnem ln to tudi zaradi malomarnosti hišnih lastnikov, hišnih upraviteljev ali stanovanjskih najemnikov. Ko opazijo, da teče pipa ali stranišče, ne ukrenejo ničesar, da se take napake člmprej popravijo, pač pa urglrajo pri Upavl mestnega vodovoda, da so računi za vodo previsoki in da vodomeri ne kažejo pravilno, malokdo pa najde pravi vzrok.
• Z namenom, da potrošnikom olajšamo štednjo z vodo, podajamo nekaj najučinkovitejših navodil, kako naj se štedi z vođo.«
1.	Predvsem je treba paziti na to, da voda nikjer ne pušča, da so vse pipe in straniščni rezervarji v redu. V nasprotnem primeru naj se pokliče takoj najbližjega vodovodnega inštalaterja, da napako čimprej popravi, možno pa je manjše napake odpraviti in popraviti (zamenjava zagostil) z nekaj spretnosti in dobro voljo, ne da bi bilo treba klicati strokovnjaka.
2.	Mnogo vode se da prištedlti, ne da bi pri tem trpela higiena pri pomivanju, kopanju, posebno pa v straniščih in pri pranju.
Nesmiselno trošenje vode gre na račun pranja, ker gospodinje perejo na tekoči vodi, tako da puščajo odprte pipe s polnim curkom ves čas pranja. Pranje je možno opraviti z istim uspehom tudi z večjo štednjo z vodo s tem, da se za vsakokratno Izpiranje perila napolni kad.
3.	Vsakdo naj vsako napako, ki jo ugotovi na hišni vodovodni instalaciji, prijavi hišnemu upravitelju. Napake, ugotovljene na Javnih prostorih, pa naj se prijavijo Upravi mestnega vodovoda, Krekov trg 10.
Ako torej s takim varčevanjem prihrani vsak prebivalec mesta Ljubljane le 20 litrov vode dnevno, znaša prihranek pri številu 120.000 prebivalcev 2.400.000 litrov ali 2.400 ms vode na dan. S to prihranjeno količino vode je velik prihranek tudi na pogonski energiji, ki je nujno potrebna v industriji. Zato ponovno apeliramo na vse potrošnike, da skrajno varčujejo z vodo in upoštevajo navedena navodila.
Uslužbenci mestnega vodovoda bodo kontroliran iztoke v posameznih hišah. Kjer bodo ugotovili napake na iztokih, ali da voda po malomarnem nekoristno izteka, bo Uprava mestnega vodovoda stroške za pregled hišne instalacije zaračunala hišnim lastnikom.
To opozorilo je predvsem v korist posameznikom, kakor tudi ljudski skupnosti.
Uprava Mestnega vodovoda Ljubljana.

žrtati oglasi
ZASLUŽEK
OPOZORILO. Vse, ki se pismeno obračajo na nas s prošnjo, naj jim sporočimo naslove malih oglasov, prosimo, da navedejo številko oglasa in priložijo 5 din za odgovor.	-6
ISCEM ŠIVILJO za krpanje perila na dom. Celje Stritarjeva 29.	10667-4
BRIVKI POMOČNIK (-ca) dobi Btalno službo za nekaj ur dnevno. Vse drugo po dogovoru. Majstorovih Ivan, Lesce pri Bledu.	10168-4
GLAVNI ODBOR LJUDSKE TEHNIKE sprejme nekaj delavcev za večurno delo na dan. Zglasite se v Ce-kinovem gradu v dop. urah. 10090-4 KROJAŠKEGA VAJENCA za nekaj Ur dnevno sprejmem. Zupan, Cirčiče št. 34, p. Kranj.	10123-4
VESTNO ln pridno dekle, ki je vajeno domačih del, sprejmem takoj za nekaj ur dnevno k petčlanski družini. Naslov v podružnici Slov. poročevalca Kranj.	10124-4
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem »a nekaj ur dnevno. Stanovanje, hrana in plača. Gledališka 14,
III.	nadstr.-. stanovanje 10	10051-4
POSTREZNICI ali upokojenki dam sa bico in oskrbo. Cas po dogovoru Turk, Resljeva cesta 18-11.	10020-4
UPOKOJENKO, ki bi pazila na dvajset mesecev staro punčko, potrebujem za nekaj ur dnevno. Ostalo po dogovoru. Naslov: Hradeckega cesta štev. 26. — Zglasiti se od 12 do 14 ure.	10116-4
NOČNEGA ČUVAJA sprejme takoj — gradbeno podjetje »ISTRA«, Ljubljana. Javiti se: Poljanska cesta številka 8.	10266-4
ŠIVILJO na dom sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku.	10198-4
KDO MI PREPLESKA pohištvo na domu? Naslov v ogl. oddelku. 10197-4 ISCEM LIKARICO, vajeno ženskih in moških oblek; lahko je tudi šivilja. Po dogovoru nekaj ur na dan, Šavs, Cerkvena ulica 1.	10178-4
IŠČEM POMOČNIKA ali pomočnico za nekaj ur dnevno. Ženska krojačnlca, Antolin Stefan, Prečna ulica številka 3.	10256-4
DEKLE, starejšo, kot pomoč v gospodinjstvu za nekaj ur dnevno, iščem. Naslov v ogl. oddelku.	10224-4
PRODAM
SKORAJ NOV GUMIJAST PLASC za manjšo osebo proda Novak, Moste. Koroščeva 7.	10047-5
ŠPORTNO MOŠKO OBLEKO, moški dežnik in tridelno črno pliš-jopo prodam. Ogled od 14. do 18. ure. Naslov v oglas, oddelku.	9936-5
PRODAM DVA ZLATA PERESA za nalivno pero. Ogled mod pol 4. in pol 6. uro popoldne. Naslov v oglasnem oddelku.	9876-5
MOŠKO IN ŽENSKO KOLO, malo rabljena. prodam. Naslov v podružnici SP v Celiu.	10065-5
KLAVIRSKO HARMONIKO z registrom, novo, prodam. Ogled pri Predaliču, Trnovska 25.	10240-5
ŠIVALNI STROJ, novejše znamke, dobro ohranjen, prodam, delito tudi zamenjam za živila. Naslov v podružnici SP v Celju.	10066-5
PRODAM IN DELNO ZAMENJAM za živila ameriško dvigalo domačega izdelka, diamant za rezanje stekla. Naslov v oglas, oddelku.	9958-5
ŽICO 3 mm in bodečo, 2 vodovodne cevi 2 cole, vse pocinkano, prodam ali zamenjam za koruzo. Naslov v oglasnem
disirlollm	QQCQ K
PSIHO Z OGLEDALOM IX 0.50 m, prò-dam na Resljevi cesti 9-1. levo. 9919-5 KLAVIRSKO HARMONIKO, odlično, z registrom in 80 basi, prodam. Poizve se: Gosposka ulica št. 14, pri vratarju.	10154-5
ZLATO NALIVNO PERO, zelo dobro ohranjeno, takoj prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	10157-5
BOO dihur, prav lepo, pravo surovo kavo, angora belo predeno volno in domačo mehko svetlosivo volno prodam ali zamenjani. Janševa Ste. 12,
I. nadstropje.	10156-5
OKVIR MOŠKEGA KOLESA prodam.
Naslov v oglasnem odd. 10024-5 ŽENSKE ČEVLJE, nove. delovne, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 10033-5 PRODAM PAS, masiven, posrebren,, za žensko narodno nošOj moško srebrno verižico, 2 grško-latlnskl knjigi. usnjena vezava, letnik 1561 ln 1704. V zameno vzamem 5 m gradla za žimnico. Naslov v oglasnem oddelku SP.	10034-6
VIŠINSKO SONCE, namizni model, do sedaj komaj tri ure v rabi, prodam. Ogled med 1« ln 1«. Naslov v oglasnem oddelku.	10035-5
ŠIVALNI STROJ pogrezljlv, prodam. Hudovemlkova 39, pri Domobranski vojašnici (Bratun).	10137-5
MOŠKO KOLO z novimi gumami prodam. Naslov v podružnici Slov. poročevalca Trbovlje.	10133-5
MEYERJEV LEKSIKON, 18 knjig, nekaj letnikov življenje ln svet. Obzorja, Dimltz Geschichte Krains, Schiller 12 zvezkov ln drugo prodam. Ogled popoldne. Bernard. Maribor, Kopališka 4-III.	10130-6
SONČNE NAOČNIKE ln blago za dežnik, prodam. Naslov: Košir Janez, Trnovo. Mivka 28.	10011-6
GARNITURO SVILENEGA ženskega perila in platnen prt s prtički prodam. Tolstojeva 5.	10126-5
RAZNO POHIŠTVO prodam. Gostiša Kotnikova 21-11.	10145-6
MASLO prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	10088-5
ELEKTROMOTOR, 110 voltnl, enofazni, s predllnikom. smirkovim kolutom ln vrtalnim strojem, višinsko sonce »Hanau«, sadjarske škarje, preprogo ln srebro prodam. Ponudbe 'pod 666 na oglasni oddelek.	9747-5
OTROŠKO POSTELJO, belo emajlirano, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	10211-5
VISOKO OMARO iz trdega lesa prodam. Naslov v ogl. oddelku. 10251-5 JEDILNO KREDENCO, nizko, orehovo, veliko, zelo dobro ohranjeno — prodam zelo poceni. — Ogled pri »SAP-u«. Metelkova ulica skladišče. Naslov v oglasnem oddelku. 10179-5 NOVO OTROŠKO POSTELJO prodam.
Ribič, Dalmatinova 10.	10029-5
VEC PAROV dobrih ženskih CEVLJEV št. 40 prodam. Ogled : Gorupova 3-II, desno, od 11. naprej.	10190-5
KAVČ, skoro nov, fres. prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 10193-5 ŽENSKO NARODNO NOŠO prodam. -Poizve se : Gosposvetska cesta številka l-III.	10180-5
% kg SELAKA, 11 terpentina in 11 firneža prodam. Samo dopoldan. — Prečna ulica 6-1, levo.	10184-6
POMLADANSKI PLAŠČ za sedem let staro deklico prodam. Naslov v ogl. oddelku.	10269-6
MOŠKO OBLEKO, spomladansko, skoraj novo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	10273-5
1	kg SUROVE KAVE prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	10272-5
BLAGO za spomladanski plašč prodam. Naslov v ogl. oddelku. 10271-5 BRILJANTEN PRSTAN prodam ali zamenjam za moško športno kolo. — Ogled od 12 do 15. Naslov v oglasnem oddelku.	10292-5
MOŠKO OBLEKO, modro, predvojno, ln rjave čevlje št. 43 prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	10291-5
PRAŠIČKA takoj prodam. Belokranjska ulica številka 12, I, nadstropje, Savska kolonija.	10283-5
NOV ŽENSKI KOSTIM rjav, čista volna, za srednjo postavo, in Nylon nogavice za manjšo nogo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 10177-5 VEC WIDIA PLOŠČIC, raznih velikosti, prodam po odobreni ceni. Naslov v oglasnem oddelku. 10286-5 OBLEKO za srednjeveliko, vitko postavo, predvojno blago, prodam. — Ogled pri krojaču — židovska ulica štev. 8.	10288-5
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Ogled od S dalje. Naslov v ogl. oddelku.	10138-5
OTROŠKI VOZIČEK globok, prodam.
Šuštar, Draga 35, Ljubljana. 10217-5 ZLATO BROŠKO, diamantne uhane, termos-steklenico in pulover prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 10199-5 ČEVLJE št. 43, moške, nizke, črne, nove .prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	10262-5
3.5 m BLAGA, predvojnega, za žensko obleko, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	10254-5
MALO SOBNO PEČICO, obloženo s šamotom (lahko se tudi kuha) — s cevmi prodam za 2200 din. Naslov v oglasnem oddelku.	10227-5
PERJE prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	10226-5
4	kg PRAVE KAVE prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	10225-5
MOŠKO OBLEKO, spomladansko, tem-noslvo. novo, za veliko močno postavo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	10230-5
DVE MOŠKI OBLEKI ln visoke čevlje št. 42 prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	10233-5
OMARO ZA OBLEKO prodam. Naslov v oglasnem oddelku,	10222-5
POSTELJO z vložkom ln nočno omarico prodam. Vprašati pri vratarju Ljudske pravice, Kopitarjeva ulica štev, 6.	10221-5
PRIKOLICO za dvokolo, nosilnost 150 kg, usnjen sedež na zrak in ka-meninasto straniščno školjko prodam. Naslov v oglasnem odd. 10220-5 ZENSKO KOLO prodam. — Naslov v oglasnem oddelku.	10250-5
NOV PLAŠČ in zračnico 26X1VÌ za navadni obroč dvokolesa prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. 10241-5 SOBNO KREDENCO, veliko, prodam.
Tržaška cesta 8-II, levo. 10238-5 GOSJA VALILNA JAJCA, najboljše pasme, prodam. Gerbičeva ulica številka 40.	10234-5
KUPIM
ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, kupim Ponudbe glas. oddelku pod značko »Pogrezljiv«.	10022-6
KUPIM OGLEDALO 150x60 ali steklo 5 mm Iste velikosti. Po dogovoru. — Pilpaher Vera, Ponikva pri Grobel-nem.	9960-6
GRAMOFON s ploščami kupim. Bogo-lin Jožef, Mrtvice št. 4, Leskovec prt Krškem.	10127-6
BATERIJSKI RADIO kupim. Marija Žnidaršič, Ljubljana, Poljanska cesta 10.	10036-6
ZDATO za zobovje in elektrokuhalnik na dve plošči kupim. Ažman, Domobranska cesta 23.	10038-6
PRIMERNO KRSTNO DARILO za fantka kupim. Ponudbe z opisom ln ceno pod šifro Marec-takoj na ogl. oddelek.	10037-6
KDO BI ODSTOPID TERMOMETER težko bolni osebi. Ponudbe na: Slavica Bratuša, Log št. 47 pri Hrastniku.	10139-6
DOBRO BREJO KOZO, po možnosti »Švicarko« kupi Mihelin Miloš. Trnovlje 152 — Celje.	10064-6
PRVOVRSTEN LES, jesenov ln orehov, kupim. Ponudbe: Peric Bogomil, Pobrežje, Osojnikova št. 15, Maribor.	10135-6
CANKAR ZBRANE SPISE, celotne ali posamezne dele, kupi v vsaki količini Mladinska knjiga. Frančiškanska ulica 3.	SP 34-6
Knjige, znanstvene, poljudno znanstvene In druge, domače In tuje kupuje Knjigarna ln antikvariat Mladinske knjige Ljubljana, Frančiškanska ulica št 8.	SP S-M
KNJIGE: Izdaje Modre ptice, Hrama ln Nove založbe kupuje v vpakl količini Knjigarna in antikvariat Mladinske knjige Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8.	SP 4-M
PISALNI STROJ, dobro ohranjen, kakršne koli znamke, kupim takoj. — Ponudbe pod: Dobro ohranjen na oglasni oddelek,	10149-6
PROIZVODNIKI zasebnega, zadružnega ln državnega sektorja. Kupujemo vse vrste vaših proizvodov v vsaki količini. Ponudbe pošljite na naslov: Preduzeče za kučne potrebe Beograd, Prištlnska 37.	9366-6
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK kupim. Ponudbe pod : Električni štedilnik na oglasni oddelek.	10210-6
RADIO ŽARNICE AZI. AF7, C443 ali B44S, E443H in dva elektrolita 8 MF kupim. — Ponudbe pod »Novrad« na oglasni oddelek.	10246-6
RADIJSKI APARAT, normalni ali mali, kupim, delno event, dam tudi naturalije. Ponudbe pod Brezhiben na oglasni oddelek.	10247-6
NOV KAVČ ali dobro ohranjen, kupim. Bikar, Malgajeva 26-1,	10284-6
PIANINO kupim. Ponudb« pod Pianino na oglasni oddelek.	10183-6
KUPIM tri motorne tripolne vtikalne PUŠE ln. ZATIČE . do 25 amper — aluminij ali bakelit. —'Ponudbe na podružnico SP Kamnik.	10278-6
VRTNE MREŽE vsako količino in malo hrbtno škropilnico za sadno drevje kupim. Ponudbe na naslov: Alojz Jamnik, Smarca številka 102	—
Kamnik.	10279-6
OGRODJE za štedilnik kupim. Avgust Lipovšek, Gabrje št. 4, Blagovica, p Lukovica.	10267-6
ČEVLJARSKI STROJ, ievoročnl, kupimo Ponudbe pod čevljarski stroj na Jugoreklam, Ljubljana, TyrSeva cesta 11.	10200-6
MOŠKI ŠIVALNI STROJ, Singer ali Pfaff, z okroglim čolničkom za vsa krojaška dela, kupimo. Ponudbe na Jugoreklam, Ljubljana. Tyrševa cesta 11 pod Krojaški stroj. 10201-6 TOLKALA za salonski orkester in kotrabas kupimo ! Ponudbe na Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko Primorje.	10287-6
ŽENSKI ŠIVALNI STROJ, malo rabljen, kupim ali dam v zameno štiri posteljne prevleke, nove, in 5 m dolg tekač. Razliko doplačam. Ponudbe na naslov: Pantner, Bevče 42, pošta Velenje.	10290-8
ZLATO ZA ZOBE kupim. — Ponudbe pod Gotovina ali menjava na oglasni oddelek.	10215-6
BELO BIRMANSKO OBLEKO, lepo, ' dobro ohranjena, za 10—12 let staro punčko, kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	10176-6
DOBRO BDAGO za ženski zimski plašč kupim. Ponudbe pod Prima na oglasni oddelek.	10025-6
FOTOAPARAT Kontaks ali Leico in 80—120 basno klavirsko harmoniko, kupim. Ponudbe pod Foto na oglasni oddelek.	10255-6
MOŠKO ZAPESTNO URO kupim, najraje »Anker« s 15 kamni. Ponudbe: Dolšina, Velike Lašče 58.	10253-6
ZAMENJAM
ZA 6000 kosov ZIDNE OPEKE dam belo moko ali mast. Naslov v oglasnem oddelku.	10206-7
ŽELEZEN KOTEL 80 1 za vzldavo — zamenjam za mast. Sv. Jerneja cesta št. 3.	10206-7
ZAMENJAM ■/» kg roza VOLNE »Lai-nes du Pingouln« za sivo Iste znamke. Ažbetova 4, visoko priti. 10209-7 ZAMENJAM 50 kg krompirja, do 50 kg koruze, 20 kg otrobov, nekaj koruznih izdelkov za dve dobre tridelne žimnice. Naslov v ogl. odd. 10249-7 ZAMENJAM MOTOR BMW 750 ccm za novo spalnico in kuhinjo ali prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 10181-7 KONJSKO SENO zamenjam za gnoj.
Svetek. Jurčkova 82.	10268-7
ZAMENJAM KORUZNO MOKO in otrobe za jajčka. Naslov v oglasnem oddelku.	10293-7
ŽENSKO BLAGO kamgam, pepita — zamenjam za moško iste kvalitete. Ogled od 16 do 18. Naslov v oglasnem oddelku.	10216-7
MALI KUHALNIK, nov, ln nekaj koruznih Izdelkov zamenjam za nepra-ženo kavo. Naslov v oglasnem oddelku.	10285-7
PISALNI STROJ Torpedo, prenosni, z normalno pisavo, zamenjam s podobnim samo z najmanjšo pisavo. Naslov v ogl, odd.	10289-7
KORUZNE IZDELKE zamenjam za jabolka. Naslov v ogl. odd. 10166-7 SPOMLADANSKI PLAŠČ, popolnoma nov, volnen — zamenjam za krznenega z doplačilom. Naslov v oglasnem oddelku,	10196-7
NOVE GOJZARJE št. 89 zamenjam za enake št. 41. Ogled od 16. Povšetova cesta 82.	10195-7
PLAŠČE ZA KOLO 26Xla/„ žične, zamenjam za 28X1% ali slične z robom. Naslov v oglasnem odd. 10175-7 JABOLKA zamenjam za koruzne Izdelke. Naslov v ogl. odd. 10260-7 KROMPIR zamenjam za mast. Ponudbe pod Seme na ogl. oddelek. 10223-7 NIZKE ČEVLJE, nove, dvojni podplati, št. 44, zamenjam za blago za moško obleko. Ponudba pod Takojšnja zamenjava na ogl. odd. 10229-7 SVEŽE SUROVO MASLO zamenjam za 1% kg lužnega kamna. Kleče 9, desno.	10218-7
ZAVESE ali blago za zavese kupim ali zamenjam za živež. Ponudbe pod Zavese na oglasni oddelek. 10264-7 VOLNENO BLAGO, vinsko-rdeče, za žensko obleko, 5 m diftina in 5 m tiskanega blaga zamenjam za belo posteljno blago ali prodam. Naslov •v oglasnem oddelku.	10259-7
GOJZARJE št. 38 zamenjam za jajčka ali prodam. Poljanšek, Jesenkova ulica št. 2.	10252-7
GLAVNIK, zobno ščetki* moški dežnik zamenjam za olje. — Peruškova ulica 21-11, levo.	10237-7
NEPREMIČNINE
TRETJINO POSESTVA, ki meri 24 ha, souporaba hiše in gospodarskega poslopja, pol ure od Radovljice, dam v najem ali v zameno za hišo z nekaj zemlje in gozda. Ponudb© do
27.	marca na M. Mikuletič, Skaručna štev 81, pošta Vodice nad Ljubljano.	9983-8
SMREKOV GOZD ca 3 ha na lepi legi blizu Žalca prodam. Plevna-žalec pri Celju.	9147-8
ARONDIRANO malo posestvo z gozdom, sadovnjakom, polji In travniki — prodam. — Pletna-Zalec prt Celju.	9148-8
ZAMENJAM novejšo tristanovanjsko komfortno hišo z velikim vrtom v Ljubljani za enodružinsko, brezhibno v večjem mestu ali neposredni bližini, najraje v Mariboru ali Ptuju. Razliko v vrednosti doplačati. Stanovanje obojestransko takoj vseljivo. Ponudbe pod Vesta na oglasni oddelek,	9435-8
ENO ALI DVASTANOVANJSKO HIŠICO v okolici Ljubljane, Domžal, Kranja^ ali Kamnika* kupim. Zamenjam tudi za parcele. Pismene ponudbe oglas, oddelku pod »Dobro plačilo«	9875-8
PARCELA pod Rakovnikom naprodaj. — Dolenjska cesta 25	9901-8
PARCELO v Št. Vidu, blizu škofovih zavodov, prodam. — VIA Vrhovci št. 65.	10187-8
STAVBNA PARCELA v bližini nove cerkve v šiški ugodno naprodaj. — Naslov v ogl. oddelku.	10192-8
HIŠO z velikim vrtom v Celju ugodno prodam. — Naslov v podružnici SP Celje.	10277-8
HIŠICO z malim vinogradom ali njivico kupim; najraje na Spodnjem Štajerskem, Ponudbe pod Penzioner na oglasni oddelek.	10207-8
NOVEJŠO HIŠO z vrtom v Ljubljani zamenjam za hišo ali vilo na Reki, v Opatiji ali Voloskem. Ponudbe pod Ugodno 18 na oglasni odd. 10263-8
V! NAJEM
VEČJE POSESTVO dam v najem e vsemi stroji, gospodarskim poslopjem in živino v bližini Ljubljane. Ponudbe pod Ekonomija na oglasni oddelek SP.	10031-9
MALO POSESTVO 2—3 glav živine vzamem v najem. Ponudbe pod Malo posestvo na ogl. odd.	9996-9
VEČJE DVORIŠČNE svetle prodore za Izvrševanje galnterfjske ob id — Iščem v bližini centra. Ponudbe ra ogl. odd. pod Nova obrt. 9653-9 KDOR DA V NAJEM enosobno stanovanje naj javi pod Dve osebi na ogl. oddelek.	9710-9
VRT 400 do 500 kv. m vzamem v najem. Ponudbe na oglas. odd. pod Nujno rabim,	9961-9
BRIVNICO, česalnl salon ali lokal v Ljubljani ali drugje vzamem v najem ali tudi odkupim. Ponudbe pod Zagreb 907 na ogl. oddelek. 10235-9
OMARO vzamem v najem proti od* škodnini. Ponudbe pod Lepo sprav» Ueno na oglasni oddelek. 10248-9
SOBE — STANOVANJA
IŠČEM SOBO s kuhinjo v Ljubljani ali bližnji okolici s souporabo ko* palnice. — Plačam tudi preselitven« stroške. Pismene ponudbe pod Novo-poročenca na ogl. oddelek. 10091-10 OPREMLJEN O SOBO Išče mirna la solidna študentka. Ponudbe pod študentka na oglasni oddelek. 10204-10 SOBO. opremljeno ali prazno išče študent. Ponudbe pod Miren na oglasni oddelek.	10244-10
PRAZNO SOBO s posebnim vhodom išče za takoj. Za uslugo bi poučeval citre ln teorijo. — Ponudbe poslati: Sv. Petra cesta 9R Ljubljana — Božena Bistriška, vrata II, 1. 10245-10 ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami v centru Beograda zamenjam z enakim v Ljubljani. Albin Pleško, Beograd, Moskovska 19.	10194-10
KRASNO VELIKO SOBO s posebnim vhodom v centru Ljubljane za-menjam za kakršnokoli družinsko stanovanje kjerkoli v Ljubljani alt v OLO Ljubljane. Ponudbe in opis pod Zamenjava na ogl. odd. 10182-10 OREMLJENO SOBO izven centra — išče študentka ekonomije. Ponudb« pod Štajerka na ogl. odd. 10186-10 SAMSKI SODNIK išče mimo sobo > posebnim vhodom, najraje podstrešno z opremo ali brez. Ponudbe pod Miren na oglasni oddelek. 10270-10 PRAZNO SOBO za Bežigradom zamenjam za opremljeno kjer koli v Ljubljani. Ponudbe pod študent brez pohištva na oglasni oddelek. 10274-10 DRUŽINSKO STANOVANJE s sobo ln kuhinjo ter z vsemi pritiklinami v Mariboru, Magdalenski kvart, zamenjam za enako v Ljubljani, center, ali bližnji okolici. — Točnejše Informacije dobite v Tovarni upognjenega pohištva, Duplica pri Kamniku.	10212-10
OPREMLJENO SOBO Išče tovarl.llca, ki v prostem času pomaga v gospodinjstvu. — Ponudba pod Pomoč na oglasni oddelek.	10214-10
ENOSOBNO STANOVANJE, komfortno, s kabinetom, v centru —_ zamenjam za večje. Naslov v oglasnem oddelku.	10261-10
SOBO, kakršnokoli — Iščem za dve osebi. Ponudbe pod Posebni vhod na oglasni oddelek.	10257-10
ZAMENJAM SOBO, strogo v centru* za večjo. Ponudbe pod Takoj na o-gl. oddelek.	10219-10
LEPO PRAZNO SOBO oddam ves dan odsotnemu. Ponudbe pod Miren na oglasni oddelek.	10258-10
RAZNO
NEPRAŽENO KAVO 2 kg, prinesem in zamenjam za jajčka, mak pa za belo moko ali orehe. Sporočite pod Zamenjava na ogl. oddelek 100S1-14 NAJDITELJA ŽENSKE TORBICE — rjave, pozabljene v Jutranjem vlaku Celje—Grobelno 20. t. m., prosim, da jo odda proti nagradi v podružnici SP Celje.	10276-14
ZAPESTNA URA Je bila najdena od Zminca do šeferta (in Basis) Demšar Alojz, Hotovlje št. 2S, p. Poljane nad Škofjo Loko.	10280-14
PREKLICUJEM vse žaljivke, ki sem Jih izjavil oziroma izgovor!* 1, v vinjenem stanju dne 8. t. m. proti tov. Vozliču Francu, predsedniku sindikalne podružnice rudarjev v Hrastniku, ln se mu hkrati zahvaljujem, da Je odstopil od tožbe. — Knežak Ivan, rudarski upokojenec, Hrastnik ob Savi.	10203-14
PODPISANA Ema Leskovšek. Berr.e-kerjeva 8. preklicujem, kar sem govorila v tov. Zofki Hotež in jo prosim, da mi oprosti. — Ema Leskovšek,	10242-14
Umrl Je naš ljubi mož. atek in sin
FRANC PRATNEMER
Pogreb dragega pokojnika bo v «redo 28. t. m. ob 16. uri na okoliškem pokopališču v Celju.
Celje, 22. marca 1949.
Žalujoča žena, hčerka, mama ln ostalo sorodstvo.
+ Umrla nam je naša draga žena, mama ln teta
DORA TOMŠIČ roj. Š1ŠK0VIČ
Pogreb pokojnice bo v Trstu dane« ob 11. url dopoldne.
Trst. Opatija, Kozina,
22. marca 1949.
Žalujoče rodbine Viktor Tomšič in šiškovič.
Umrla je naša blagajničarka
MARIJA HABJAN
Nameščenci Restavracije pri »Prešernu« bomo ohranili na zvesto In pošteno tovarišico najlepši spomin. Pogreb bo v četrtek ob 16.
Ljubljana, 22. marca 1948.
Uslužbenci ln uprava.
Umrl nam Je naš ljubljeni sinček
MITJA POTRČ
Pogreb bo v sredo 23. t. m. ob 14, uri iz kapelice sv. Petra na pokopališče.
Ljubljana, 22. marca 1949.
žalujoči mamica in očka.
h Umrl Je moj ljubljeni mož, oče, brat, stric in svak
JOŽE PETERLIN
mornariški narednik v pokoju
Pokopali ga bomo v sredo 23. t. m. ob 17. uri z žal, kapele sv. Jakoba na pokopališče.
Ljubljana. Zagorje Celje 22. marca 1949.
Žalujoča žena Kristina, siri Zlatko in ostalo sorodstvo.
+ Umrl Je naš predragi mož, ati. In brat
LOJZE RUMPRET
bivši tlskamar v Krškem
Pogreb nepozabnega pokojnika bo
28.	marca 1949 ob pol 4 popoldne n« farno pokopališče.
Krške 22. marca 1949.
žalujoči: žena Justi, hčerka Tanja ter ostalo sorodstvo
Umrla J« hčerkica
naša nadvse ljubljena
ALENKA
Pogreb drage bo v sredo 1» žal na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 22, marca 1949.
žalujoči oče Marjan ln mati Jožica
Cehovlnova

Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica Štev. 5/11. E Telefon uredništva in uprave Štev, 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske naročnike Štev. 38-23. = Tiskarna »Slovenskega poročevalca». — Odgovorni
arednik Cene KranJe