uto ion, aroma »s. u marami,»ptttn n. jdido wzt. ceno rso. ^^^^ ^^^M ^^^ ^H ^HIH IH VI WK^m IH1HH H HH h ■H^HI m^M VI ^g^ BHF IP Ishafa vsak dan popoldne, lzrzamsi nedeljo ln praznik*, •meratl: do 30 petit vrst a2D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večjl inseratl petit vrsta 4 D; nottce, poslano, izjave, reklame, preklld beseda 1 D;, Popast po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Uprarntotro „SIot. Naroda1' ln „Narodna ttakarna" KnaHova nllea si 5, prltllono. — Telefon At, 304. Urtdnlatvo „Slov. Naroda'* Snallova ulica šL 5, I. nadstropie Telolon «•». 34. Dopisa sprejema le padnlsane in sadostao frankovane-:*Wm Rokopiaov se nm vrata. IH W Posamezns Stevil&e: ""•■ v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1-S0t 8 In vei 2 D. V inozemstvu 4—6 str. 2 O.9 8 In već po 3 O. Poitnlna platana v gotovini. „Slovenski Narod" velja: [ y ^J'*^ poitl ! v <«>*< -»f 12 mesecev...... Din 24O-— Din 24O— Din 36O— 6 . ...... , 120*— . 120*— , 180-— 3 , ,..••♦ . 60*— „ 60-— . 90-— 1 . ...... „ 20-— , 20*— . 3O— Pri morebttnern poviSanju se Ima daljša naročnina doplačatf. Novi naročniki naj poSljcjo v prvič naročnlno vedno f^flP po nakaznici, Na <;stio pismena naročila brez poslatve denaria se ne moremo ozfratf. Kdo bo odgovarjal? V našem notranjepolitičnem življenju so zadnje Čaše duhovi čedalje bolj razburieni. Dolgotrajna parlamentarna kriza, ki ni samo kriza vlade, odnosno Pašflć - Pribičevićevega nacijonalnega bloka, temveč tuđi kriza države in celokupnega njenega prebivalstva, je razvnela do skrajnosti strankarske strasti, k\ so jih začeli razvnemati gotovi brezvestni elementi še s stanov-skim antagonizmom. Politična atmosfera je zgoščena tem bolj, ker imamo tuđi v zunanii politiki neprestane težko-Če, ki so seveda v prvi vrsti posledica notranjih razprtij. čim bolj pa se bližamo trenotku, ko se bo morala krona odločiti za ta ali oni način rešitve državne krize, tem bolj si prizadevajo gotovi politični spe-kulantje nahujskati ljudstvo proti mir-nemu sožitju jugoslovenskega naroda, proti obstojeČLm zakonom in vsemu družabnemu redu. Revolucionarna in prevratna gesla, ki jih je trezna javnost že davno odklonila, ker vodijo iz ne-urejenih razmer v popolen kaos, so znova splavala na površje. Iz daljnega boljševiškega raja nosi rusko cerkveno zlato, pomešano s krvjo in solzami se-stradanega ruskega naroda, komunisti-Čno propagando tuđi k nam. V drugih državah je diktaturi proletarijata že odklenkalo, dasi Je imela v bogatih industrijskih centrih več perspektiv na uspeh, kakor v agrarni Jugoslaviji. To-da rdeča moskovska internacijonala se noče spriiazniti z mislijo, da bi se v zapadni Evropi razbile vse njene nade glede svetovne socijalne revolucije, ker bi to pomenilo konec boliševiškega nasiHa tuđi nad ruskim narodom. Zato sondira tla zdaj tu. zdaj tam. Naše notranje razprtije so ji posebno dobrodošle. Kjer vlada red in mir, tam kormmizem zaman seje svoj plevel. Kjer pa se je strankarski boj in partizanstvo razpaslo tako, kakor pri nas, kjer je država izgubila vsako avtori-teto. kjer lahko hujska proti obstoje-čemu pravnemu redu vsak, komur se zahoče, tam so vrata komunizmu od-prta na stežaj. In res vidimo, kako so začeli ko munistični hujskači pod okriljem opo-zicijonalnega bloka dvigati svoje glave. Doživeli srao ćelo nekaj neverjet-nega, v pravno urejeni državi, kjier ima-io oblasti količkaj avtoritete, popolno-ma nemogočega, da napoveduje šef parlamentarnega kluba meščansko vojno. Zdi se nam, da nismo več v Jugoslaviji, ki hoče imeti za vsako ceno mirno življenje in nemoten gospodarski razvoj, temveč v Rusi.ii Uudskega tribuna Kjerenskega, kjer so nahujskane mase z bajonetr navalile na narodno skupščino in pobijale zakonito izvolje-ne poslance. Tuđi v Rusiji je bilo pred usodnlm oktobrskim prevratom dema-goštvo na vrhuncu, tuđi tam so pre-vratni elementi nemoteno rovarili proti državi in njeni avtoriteti, tuđi tam je vlada spala in popuščala, dokler tla pod njo nišo eksplodirala. Takrat se je pri-jela za glavo, toda kesanje je prišlo 7>re-pozno. Morala se ie umakniti peščici oboroženih uzurpatorjev, ki so pahnili potem ruski narod v nepopisno bedo, iz katere črpajo še danes sredstva za svoje brezskrbno življenje. Vesti iz mnogih evropskih držav potrjujejo, da je opažati povsod energično komunistično akcijo. V °arizu so odkrili boljševiško črezvičajko, na Ce-škoslovaškem so na delu sovjetski vo-huni, angleške oblasti so izsledile Vc-munistično zaroto, Italija stoji pred no-tranjimi nemiri, skratka, moskovska internacijonala prede nad Evropo nove mreže. In če pogledamo v naše politične razmere, se lahko prepričamo, da se tuđi nad Jugoslavija zbirajo crni oblaki. Ali ni značilno, da gre paralelno z akcijo opozicijonalnega bloka, ki hoče na vsak način strmoglaviti nacijonal-no vlado, intenzivna prevratna propaganda neodvisne delavske (komunistič-ne) stranke? Ali ni zanimivo naključje, da napoveduje meščansko vojno eden .voditeljev opozicije dr. Korošec, dočim drugi v istem času paktira v Moskvi z boljševiško vlado in govori o revoluciji v Jugoslaviji? Ali ni končno visek popustljivosti, da državne oblasti ne nastopijo proti Ijudem, ki odkrito rovarijo proti državi in pozivajo že itak razburjene in nahuj-skane množice, naj dvigrtejo orožje proti lastnim sodržavljanom? Zdi se nam, da smo se približali odločilnlm trenotkoinu ko bo treba zaklicati enim in drugim: Stojite! Naše ljudstvo je dovolj krvavelo v svetovni vojni, ono je izmučeno in gospodarsko oslabljeno, njegovi interesi se križajo z interesi političnih šarlata-nov. ki mislijo, da si na razvalinah Jugoslavije in njenega edinstva mehko po-steljejo. Kdo bo odgovarjal, če pojde pod-pihovanje strankarskih in stanovskih strasti tako daleč, da izbruhnejo v državi notranji nemiri? Verujemo v trez-nost in razsodnost našega ljudstva, ki v masah ne bo nasedlo raznim hujska-čem, toda položaj je tak, da lahko priđe danes ali jutri med nasprotnimi stranka-mi do krvavega konflikta, In kdo bo nosi] odgovornost za posledice? Z ene strani hujskači iz opozicijonalnih vrst in komunističnega tabora, ki so si segli v roke, da si i-zzovejo tak konflikt, z druge pa državne oblasti, ki mirno gledajo, kako se šni v državi prevratni duh. — Zato kličemo enim in drugim: Spame-tujte se! Še je čas, da resimo vse spor- ta v naš konzulat v Celovcu. Avstrijcem se je posrećilo spraviti v glasilo franeoske vlade lažnjiv demanti. — Slovenci na Koroškem uživajo vse pravice in svoboščine !? — Slovenska sole dobivalo velike podpore ?! —Dunaj, 9. julija. Avstrijski kore« spondenčni biro razširja z ozirom na svoječasno vest, da je bil izvršen v ju» goslovenski konzulat x> Celovcu vlom in odnesenih več važnih Iistin iz arhiva, zmagoslavno to*le poročilo iz Pariza: »Z ozirom na vlom v jugoslovenski konzulat v Celovcu ugotavlja »Le Temps«. poluradno glasilo franeoske vlade, da ni napravila jugo slovenska, vlada v tej stvari nobenih korakov pri avstrijski vladi. Sicer pa rudi nišo vio* milci pri svojem zločinu zasledovali nobenih političnih ciljev. Bila je to na* vadna tatvina, kar je razvidno že iz te* ga, da se zločinci nišo dotaknili uradnih spisov. »Le Temps« povdarja nadalje, da je slovensko prebivalstvo na Koroškem popolnoma mirno in vsestransko zado* voljno, ker uživa vse pravice in svobo* ščine. Slovenske sole dobivajo sedaj veliko več je podpore, kakor preje. Vse druge trditve, ki so morda prodrle v časopisje, so v nasprotju z dejstvi.« Vest, da bi bil »Le Temps« priobčil to tendencijozno ugotovitev, je izzvala v jugoslovenskih krogih začudenje in veliko pozornost. Poizvedbe so dogna* le, da je »Temps« res nasedel po nekem posredovalcu Avstrijcem fer priobčil avstrijski demanti. Posredovalec pa si je dal za to uslugo plaćati za avstrijske razmere naravnost ogromno vsoto. Avstrija ima sicer v letošnjem pro* računu 100 milijard deficita in berači po vsem svetu za podpore, toda za take svrhe ima vedno dovolj denarjal Avstrijski Nem~i so si ostali zvevsti, kakršni so bili pred vojno, takSni so ostali tuđi sedaj. Kakor nekoč si po» magajo z lažmi in zavijanji in ne šte= d;jo z denarjem. Todi sedaj menijo, da bodo s plačanimi lažmi spravili resnico s sveta. Toda dejstva vendarle osta* nejo, če se tuđi za hip nameče svetu peska v oči. Nepobitno dejstvo je, da se je izvršil vlom v naš konzulat v Ce* lovcu, da so vlomilci odnesli iz konzulata važne politične dokumente, ki se nanašajo na položaj koroških Slovens cev. Takisto je tuđi res, da je položaj slovenskega prebivalstva danes na Ko* roškem prav tako obupen, kakor pod staro Avstrijo. Sto tisoč koroških Slo* vencev ima samo eno enorazredno solo, in naj to avstrijskr vlada še tako pod-pira, na stvari to ne spremeni niti pičU ce. Kar se tiče pravic in svoboščin, ki jih baje uživajo naši koroški rojaki, ugotavljamo, da ne najde koroški Slo-venec pri državnih oblastvih nikjer pra* viče v si'ojem rodnem jeziku. Tako je in nič drugače! Pozivamo v imenu ko-roških Slovencev jugoslovensko vlado, odnosno ministrstvo zunanjih det, naj ukrene vse potrebno, da popra\'i glasilo franeoske vlade krivico, ki jo je zagre-šilo pravični jugoslovenski stvari s tem, da je nasedlo dunajskim spletkarjem. Nič več se ne srne prigoditi, da bi fran* coski list, ki stoji v notoričnih stikih z zavezniško franeosko vlado, stal v služ* bi avstrijskih nemško-nacijonalnih kro* gov in nastopal proti jugo slovenskim interesom ! Politična situacija. Odločilni dnevL — Kraliev prihod v Beograd- — Beograd, 10. julija. (Izv.) Danes dopoldne ni bilo nikakih važnih političnih dogodkov. NajveČje zanimanje vlada za danasnjo sejo min. sveta, ki bo gotovo razpravljala o snoenem komu-nikejii opozicijonalnega bloka, ki zahte-va izredno sklicanje Narodne skupšči-ne. Listi danes objavljajo ta komunike brez vsakega globokejšega komentari a, nekateri parlamentarni krogi podčrta-vajo okolnost da vsebuje ta komunike vse one stvari, ki jih blok toliko in tone zadeve mirnim parlamentarnim potom, da ne pahnemo ljudstva v nesrećo, iz katere se ne bo moglo resiti. Ce pa skritim in javnim sovražnikom miru in edinstva ne zaleze pametna beseda, mora spregovoriti državna avtoriteta. likokrat že omenja in skuša u^otoviti. Govori o neustavnem in neparlamentar-nem stanju in zahteva, da se iz intere-sov naroda in države čimpreje najde izhod iz te krize. Danes popoldne je bil v saborni cer-kvi parastost po pokojnem ruskem poslaniku v Beogradu Hartvigu. Pa-rastosu so prisostvovali člani vlade, predsedstvo narodne skupščine, več po-slancev, zastopniki civilnih in vojašklh oblasti in mnogostevilna ruska kolonija. V parlamentu vlada napeto zanima-aje za povratek Nj. Vel. kralja Aleksandra I. v Beograd. Kakor hitro se vrne kralj v Beograd, naglašajo politični krogi, se prične z definitivno rešit-vijo krize, na podlagi katere se d°-IoČ! pravec notranji politiki. Kralj se vrne z Bleda v Beograd ali še nocoi ali pa jutri zjutraj. Zastopnik HRSS posl. Ivan Pre-davec je že snoči zapusiil ncegrad. Odpotovali so tuđi muslimani z dr. Španom v Sarajevo. Radić deMivno skleni! zvezo z ruskimi boljševik, — Moskva, 9. julija (Radio) VVnii-tefj Hrvatske republikanske seljačke stranke Stjepan Radić ie definitivno skleni! vstop svoje stranke v kraecko komunistično internacijonalo. Skk-nil je zadevno pogodbo z mednarodno kmeč-ko komisijo. Bivši bolgarski po!?edefski minfster Obov, ki je pripadal zemljoradniški vladi Stambolijskega. priđe v Moskvo(?), da tuđi začne pogatanja z voditelji k<>" munistične kmetske internnciionale za vstop bolgarskih zemlioradnikov v to zvezo. — Dunaj, 10. julija. (\zv.) Po ne-katerih poročilih je Stjepan Radić za-pustil Mo?k\*o in odpotoval na ozemlje ob Volgi. Nckatcra poroči'a rudi javlja-jo, da namerava Stjepan Radić odpoto-vati na Kavkaz, da prouči tamošnje kmetske razmere. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 10. julija. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 15.305—15.401, Pariz 434.90—439.90, Praga 250.90— 353.90, Newyork 85.40—86.40, London 370—373, Milan 365.10—366.10, Dunaj 0.1204—0.1224. Valute: dolar 84.25—85.25, češka krona 2.48—2.51. Efekti: 7% invest. posoj. 192t M.R0 —68, 2%% drž. renta za ratnu štetu 12S— 124. Ljubljanska kreditna 225. Cntralna banka 32—25. Hrv. eskomptna banka 123.50 —126.50. Kreditna banka. Zs:b. 123. Hipotekama banka fio.5—66.50, Jupnbanka 114— 116. Praštedioaa 915—920, Rksploatarlja 11S—120. Drava rt. d.. Osijek 3»10. Seferana, Osijek 1050—1065. Isis d A. 62—€5. Kihag 90, Gutman 780—800. Slaveks 275—285. Slavonija 99—100, Trboveliska 520, Vevčo 350—-152. INOZEMSKE BORZE. Curih, 10. julija. Današnja horri: Beograd rt.55. Praara 1^.35. N>wyork 557.50, London 24.17. Pariz 2S.35, Milan 23.75, Pariz 133.50, Dunaj 0.007S25. — Trst, 10. julija. Prerlborza: Beograd 27.tiO—27.65, London 101.00—102.10. Pari3 118.50—119, Xewyork 23.475—23.525, Curih 420.r>0—122. Dunaj 0.0332—0.0334, Praga 68.90—69.20. — Dunaj, f>. julija. Devize: Beograd S25 —S32. London 307.700— 3OS.7O0. Milan 3032— 3044, Newyork 70.935—71.1 SS. Pariz 3607— 362^!, Praga T0S4—2094. Orih 12.700—12.750. Valute: dinar S27—833, dolar 70.460— 70.860, lira 3054—3065, češka krona 2077— 2093. DR. IVAN ROB1DA: 25 Može ob pofa. Lucija: (presenećena, zbegana) Pod križev tolikih bremenom (zase) naj svojim naložim ramenom razmućenim š e to najtežje zdaj? (Francetu, grenko) Nesrečni moj prijatelj! O zakaj ni vse, kot bilo je, ostalo, zakaj še d a 1 j ni srce spalo? T rance: (nežno) Ni moglo, ni moglo, Luci ja! o tebi je sanjalo, . . . in se ni zavedalo . . ah, morda se je ćelo v raMik, plahih slutnjah balo, ... da ne bi ... izpregledalo. Toda — ko je tista ura prišla, in je potrkala nanje, se je predramilo, in si razložilo sanje v — spoznanje, si ozarilo svojo mladost, in si razkrilo svojo sladko, tifio skrivnost, (vsklikujoče) da te ljubi, ljubi! Lucija! (refleksivno) Ah tedaj je to srce vzgorelo, 1 ko kres, na gori zapaljen, v plamen strm v Ijubezni bujni razevetelo v en sam se rožnat grm. Na tleh otroških zlatih dni mojih in tvojih Lucija je vsklil, z bridkostjo trpljenja tvojega sem mu gnojil, in s solzo usmiljeno svojega, sem mu zaliL In pognal je v pop je in se razpel, in v dišečem žaru se razcvel, da zdaj v plamenih živih ves gori, Kot je nekdaj tam grm gorel na "gori sinajski, in zdaj gori, in zdaj žari, in bo gorel, in bo žarel, do konca dni, Lucija! Lucija: (potrta) Kaj naj z bogastvom vsem brezdanjim tvojega srca, ki mi ga siplješ pred noge v trenotku tem storim? i (resignirano, Usehlo. mrtvo moje je srce, . . . otožno) in jaz kakć, naj se ti oddolžim, nevrednica, za vse, ne vem. France: (ognjevito) T i in nevrednica! Svetnica, ki ni na tebi sence greha, ki pokoriš se in trpiš za grehe t u j e, mučenica! Ah glej, jedina je uteha mi vera vate bila v teh' neznosnih, dolgih. temnih dneK. In će s krivnje se uroki res bila 6madeževala, pa pezo stokrat s solz potoki, s krvjo si srčno si izprala! Lucija: (stvarno, skoraj trdo) Iz riznice zaklad zajel si bogate Čiste duše svoje, in lastne bisere nadel si samo na sence bede moje. Ne varaj sam se! Mimo zmot na jasno, trdno kreni pot! France: (cbttpno vije roki) o daj, ne zavrzi tega srca zaupaj Ijubezni njegovi; pomisli, da nate sem z lanci gorja, da z boli neznosne okovi^ kot strah in obup jih rodi, prikovan, da z dušo sem ćelo nesrečno ti vdan, da nisera več svoj, da sem tvoji (koprneče) O ti, s a j si dobra in blag-a, da blažje in boljše od tebe ni — o daj mi sijati svoje oči. ne podr spred raja me praga. Kako naj brez tebe na sveti, odslej bi še mogel živeti? pogrešati tvojih belih lakti, pozabiti tvojih globokih oči, ne diviti zlatu več tvojih se vlas, iz duše izbrisati tvoj si obraz in grudi prelestne . . . in tebe » fe * vso . m ki lepša, kot . . mavrica si nad vodć, kot rosa je v jutranji — zarji — (vrže se na kolena) ah ... kot sveta . . devica v — oltarji. Lucija: (presenećena) Usmiljeni Bog! . . . grešiti nikar! (s strahom^ strogo) Nesrečni otrok, — ah, vstani vendar — Kaj govoriš ... .?, (Odmor.} sTTan ^.___ |a|.........[__________ ......... ...... ■„■■■■ *^ ^-^.V^IU^^ ,^,.1 N A l< K) L>* ailx- ll ;ul''a iy> ~*__________________________________________________ • * '■■■ Sestansk $a!e anlante v Pragi. Odhod zunanjega minisira dr. Nhičića v Pra&o. — Razpravni program. — Dr. Ninčić potuje po konferenci na Dunaj in v London — Beograd, 10. julija. (Izv.) Danes ob 8.45 zjutraj je odpotoval zun. mini-ster dr. Ninčić v spremstvu svojega ka-binetnega šefa v Prago preko Subotice. Kakor javljajo beogradski listi, poseti zun. minister dr. Ninčić po končani praški konferenci na Dunaju avstr. zvez-nega predsednika dr. Hainischa in zveznega kancelar ja dr. S e i p 1 a, kate-remu bo izrazil v imenu jugoslovenske viade čestitke za srečno ozdravljenje. Po posetu na Dunaju odpotuje zunanji minister dr. Ninčić v London, kjer se udeleži za 16. t. m. sklicane medza-vezniške konference. Po »Daily Tele-graphu« je britanska vlada od poslala na Jugoslavije Romunsko, Grško in Por" tu galsko vabila s prošnjo, da pooblaste svoje londonske poslanike z udeležbo pri konferenci. Ker se bodo na tej konferenci raspravljala reparacijska vpra-šanja, ki globoko segajo v naše vitalne državne interese, smatra zun. minister za koristno, da se te konference oseb-no udeleži. — Praga, 10. ulija. (Izv.) Listi danes objavljajo dnevni red konference Male antante, ki bo trajala od 11. do 13. t. m. Dnevni red obsega tele točke: 1.) Izmenjava misli in razprava o mednarodnem položaju. 2.) Razmerje držav Male antante do sosednlh držav, zlasti vprašanje fi-nančne in gospodarske obnove Madžarske. 3.) Mala antanta in pogajanja o re-paracljah. 4.) Zadeve Društva narodov, vstop Nemčije v Društvo narodov, vojaška kontrola bivših nepriiateljev in druga vprašanja, ki se bodo razpravljala na bodoči skupščini Društva narodov. 5.) Sklepi Male antante o načinu za omejitev oboroževanja in zadevna organizacijska pogodba, ki se predloži Društvu narodov. — Beoorad, 10. julija, (Izv.) Neka-teri zunanji listi so priobčili poročila o odgoditvi konference Male antante. Te vesti je treba smatrati kot prikrito di-plomatično intrigo proti Mali antanti. Konferenca se na vsak način vrši. Organ romunske vlade »Adeverul« javlja, da 3e češkoslovaškl zua. minister dr. Đeceš ponudil svoje posredovanje za odstranitev besarabijskesa spora med Rom unsko in Rusijo. Vladni organ pri-pominja k temu, da romunska vlada še vedno vztraja pri svojem stališču, da je sporazum z Rusijo mogoč edinole na temelju priznanja Besarabijc Romunski. Romunska vlada je pripravljena dati gotove koncesije, ki se nanašajo na ob-liko tega priznanja, da se ne žali čut ruskega naroda. Isti list dalje pripominja, da bo romunski zun. minister Duca na praški konferenci skušal razčistiti zadnji čas zelo napete odnošaje med Jugoslavljo in Romunsko in bo iusoslovenskemu ministru dr. Ninčiću predloži! večle Ste-vilo pritožb romunske narodne manj&l-ne, ki se nahaja v Jugoslaviji. Pred zaključitvijo trgovinske pogodbe z Italijo. Sporne točke uvozne carine večinoma izravnane. — Glavne težkoče dela znižanje carine na vino. — Beograd, 10. julija. (Izv.) Po daljšem zastoju trgovinskih pogajanj z Italijo so se včeraj pričela posvetova-nia. — Italiianski poslanik Bodrero ozi-roma predsednik italijanske delegacije Luciolli sta prejela od Mussoliniia zadnja navodila za sklenitev trg. pogodbe z Jugoslavijo. Največje težkoče so bile v prvi sekciji, ki je razpravljala carinsko tarifo. Včeraj popoldne je bil skupni sestanek obeh delegacij, na ka-terem so bila končno rešena vsa sporna vprašanja. Največ težkoč je delalo vprašanje uvoza industrijskih predme-tov iz Italije v našo državo. Za industrijske predmete, ki jih naša dTžava sama doma izdelire in katere je naša država obvezana Ščititi in varovati interese domaće industrije, zahteva Italija obsežne koncesije na škodo naši dotna-či industriji, ker bi Italija skušala naS trg s temi predmeti preplaviti. Finanč-no močnejša Italija bi gotovo z vsemi sredstvi konkurirala naši domaći industriji Vsled tega naša vlada ne more sprejetih italiianskih zahtev, ker bi bil zadan domači produkciji težak udarec. Včeraj od 11. do 14. je bil sestanek v trgovinskem ministrstvu. ki so se ga udeležili trgovinski minister dr. Krizman, zunanii minister dr. Ninčić, načelnih oddelka za izvršitev mednarodnih pogodb dr. Rybar in načelnik trgovin-skega ministrstva Košta Todorović. Na tem sestanku se je definitivno določilo stališče naše vlade glede uvoznih daj-šav. ki se imajo dovoliti Italiji in glede carinskega tarifa. Popoldne od 17. do 21. je bila ple> nama seja gospodarske komisije, kateri so prisostvovali polnnštevilno italijan-ski in naši delegati Na tei seji se je dosegel končni sporazum v vseh spornih vprašaniih. Sporne točke so bile re-šcne na ta način, da so Italijani v goto-vem oziru popustili. Odprto je Ie še vprašanje uvozne carine na vino. V zunanjem ministrstvu so izjavili vašemu dopisniku, da pogajanja z Italijo potekajo najpovoljnejše in je upati, da bodo še koncem tega te dna zaključena in da bo pogodba takoj nato pod-pisana. — Beograd, 10. julija. (Izv.) Itali-janski poslanik Bodrero in poslovni od-pravnik italijanskega poslanstva Sola sta posetila včeraj zunanjega ministra dr. Ninčića ter se z njim razgovariala nad eno uro. Ital'is: £rd poslanik Bodrero je naznanti zunanjemu ministru stališče rimske vlade napram zadnjim ob-mejnim dogodio™. Izrnenjane so bile tuđi misli o sklenitvi trgovinske pogodbe med obema državama. Mussolini ie po Bodreru izrazil zahvalo iugosloven-skemu tisku za korektno postopanie napram obmejnim dogodkom. Italijanski poslanik priredi te dni čajanko, na ka-tero so vabljeni vsi zastopniki beo-gradskega in ostalega domaćega tiska. Anq!e*ko - franeoski sporazum. — Pariz, 10. julija. (Izv.) VCeraj dnpoldne je bil zadnji sestanek Macdo-naldda s Hcrriotom. Po sestanku je bil izdan skupni komunike", ki veli: Angleška in franeoska vlada sta se sporazumeli predložiti zaveznikom noto s priporočilom. da sprefmejo tele skle-pe: I. Po mnenju angleške in franeoske vlade ima konferenca, ki se dne 16. t. m. sestane v Londonu, za cilj, da uredi izvedbo strokovnjaškega nacrta, v ko-likor gre za vprašanje, katerega reši-tev je stvar interesiranih vlad. II. Obe vladi uvidevate važnost go~ spodarskih in iinančnih vidikov, napo~ sled potrebo vzpostavitve režima zaa-panja, ki bi mogel pomirit] eventualne upnike, roda ne smatrate, da te potrebe ni mogoce združiti s spoštovanjem versailiske mirovne pogodbe. Kršitev mirovnih določil bi samo uničila zaupa-nje v svečane obljube hi obveze naroda za trajne temelje z muko vzpostavlje-nega miru in ne bi bila ▼ stana odstraniti novih koniliktov, nego bi jih še omo-gočilau Člena III. in IV. note govorita o predložitvi strokovnjaškega poročila fe-paracijski komisiji, ki je zopet to po-ročilo s pismom od 17. aprila predložila mteresiranim vladam na znanje. V. Obe vladi uvidevate, da ie velike važnosti neodložljiva izvedba strokovnjaškega paročila, kako naj bi se za" varovala plačila od strani Nemčije in določil skupni zavezniški postopek. Vsled tega ste se obe vladi sporazumeli, da se dne 16. julija v Londonu sestane konferenca, na kateri bo na sploS-no zadovoljstvo sodelovala tuđi Amerika. Bodoči sporazumi ne stnejo tangirati avtoritete reparacljske komisijo. Odredbe Dawesovega nacrta ugotavlfa-jo razne kontrolne organ« in če priđe do namernega netzpolnjevanja teta obveznosti, otvori 9e vpraSanJe neiskrenosti Nemčije. Če reparacijska komisija ustanovi kak slučaj neizpolnjevanja, se interesirane države obvežejo s skupnim sporazumom glede vporabe nadalj-njih sredstev. — Pariz, 10. juli ja. (Izv.) Macdo-nald je včeraj popoldne odpotoval v London. TRGOVINSKA POGAJANJA Z MADŽARSKO. — Beograd, 10. julija. (Izv.) Danes dopoldne se sestanete naša In madžarska delegacija, ki vodita pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Madžarsko. Na tej plenarni seji bo podpisan zaključni protokol, ki je bil včeraj se-stavljen in ki vsebuje vse že stilizirane konvencije, zadevajoče prometna vprašanja, obmejni promet, transport živil preko naše države z Albanijo, kakor tu-druga gospodarska in finančna. vpraša- nja, ki izvirajo iz trianonslce mirovn# pogodbe. Madžarska delegacija odpotuje jutri v Budimpe^io, kjer poruća predsednik delegacije baron Wodyaner o dosedanjih rezultatih pogajanj. Pogajanja se bodo prekinila do 1. septembra. Včeraj dopoldne je posetil zunanjega ministra madžarski poslovni odpravnik Fory ter z njim razgovarjal nad 1 uro. V imenu svoje vlade je izrekel zahvalo za korektno postopanie naše delegacije napram Madžarski Veliki neredi in nstniri na Bolgarskem. — Beograd, 10. ;uiUa (Izv.) Iz Sofije so danes prispela kratka poročila o rednih in velikih kmetskih nemirih v južni in zapadni ĐolgarUL Poročila na* glašajo, da je na Bolgarskem izbruh-nila prava kmetska revolucija. Pri Bur-gasu so kmet je ubili srezkega načelnika. Mada ie odposlala v kraje, kjer so iz-bruhnili nemiri, močne oddelke redne vojske in tja so odšle tad i čete makedonskih organ izađi. VELIK VTHAR V FRANCOSKI ZBORNICI. — Pariz, 10. julija. (I«v.) N* TČerajSnji popoldanski seji pcr!anske zbornice je pri« 5k> do ▼iharnih priw>rov in spopadov med desničarji in levičarji. Na dnevnem redu je bila razprava o amnestijskih predlogih. Ko je desničarski poslanec Baryllet omenil, da bi gotovo v slučaju, da bodeta pomiloe SČena Caillaut in Malvy, vstali vsi na bojnih poljanah z« »vobodo Franci je padli junakj ter proti temu protestirali, je v dvo» rani nastal nepopisen vihar te ogorčeni klici levice. Po&Ianec general San Just je pokazal na poslanca Malvyja in obenem protesti ral proti vsebini amnestijskih predlogov. Nastal je zopet vihar. General Sant Just je bil od predsednika pozvan, da prekliče žaljivke, toda general je preklic odklonil. Dobil je zato ukor. ITALIJA IN LONDONSKA KONFERENCA. — Rim, 10. julija. (Izv.) V palači Chiggi je bila včeraj daljša konferenca, ki je razpravljala o london. konferencL Prisotni so bili gen. tajnik zun. ministrstva senator Contarini, dalje razni strokovnjaki, ki so sodelovali in še so-delujejo v reparacijski komisiji. Pozneje so priSli na konferenco min. predsednik Mussolini, fin. minister in minister za narodno zdravje. Konferenca je dolo-čila točno navodila za italijansko delegacijo, ki bo zastopala Italijo na londonski konferenci. ODSTOP PAPEŠKEGA NUNCIJA V PRAGL — Praga, 10. julija. (Izv.) Kakor poroča »Pravo Lidu«, je odpoklican pa-peški nuncij Marsaggi. Marsaggi se je udeleži! kot oficijelni zastopnik rimske stolice neke katoliške ali bolje klerikalne prireditve v Plznu, na kateri so manifestirali za protirepublikartsko idejo in tuđi proti predsedniku republike, Vladni listi so zato nuncija ljuto napadali. STRAHOVIT VIHAR V ZADRU — Zader, 10. julija. Ob zadrški obali je razsajal včeraj strahovit morski vihar. Vsa polja in vrtovi v okolici Zadra so trpeli ogromno škodo. Pretrpane so bile vse brzojavne In telefonske zveze. Politične vesti. = Ali je mogoče? Ce smemo ver-jeti vestern, ki jih je posnel današnji »Slovenecc po beogradskih »Novostih«, so prišli včeraj dopoldne v Beograd zastopniki načelstva HRSS, da se posve-tujejo s šefi opozicijonalnega bloka. — Glavni odbor HRSS je na konferenci baje razpravljal o novi orijentaciji (?) stranke, ki se najbrž pridruži ožjemu opozicijonalnemu bloku. Iz tega sklepa »SlovetiČev« poročevalec, da je opozi-cijonalni blok glede rešitve krize v njegov prilog že na konju. »Novosti« vedo ćelo poročati. da je Pašić poslal na Dunaj ministra Trifunoviča, da stopi v stik z Radičem in skuša doseči z njim sporazum. Te vesti so po našem globo- ■ kem prepričanju iz trte izvite. Prvič :o | nova orijentacija v Radičevi stranki i sploh nemogoča, ker so imeli hrvatski j separatisti že opetovano priložnost da \ stopijo na pot mirnega sožitja s Srbi, | pa so vsak korak k sporazumu odloč- i no odkloniU. Orijentacija HRSS ostane i slej ko prej ista: proč od Beograda! — i Drugič je absurdna misel, da bi Pašić | paktiral z Radičem, potem ko je sleirm odkritc stopil na stran največjih sovraž-nikov našega edinstva ter prodal svojo stranko rdeče-zeleni internacijonali. Z izdajalcem Jugoslavije in njenega prav-nega reda ni mogoč sporazum. Tretiič je smešna trditev, da }c Pašić poslal svojega zastopnika na Dunaj, kjer Ra- i dica sploh ni. Avstrijske oblasti so rau prepovedale povratek v Avstrijo, ker ! se hočejo tuđi sam« za varovati pred komunistično propagrando. S takimi \z-mišliotinami hoče opozicija očividno j prikriti izgubljeno igro. j = Klerikalcl ?e zopet ponuiajo. Zanimlva poročila čitamo v beogradskih listih. Po teh p^ročilih je onozicijo-nalni blok pristal na to, da reducira svote zahteve samo ako so sestavi tako- i zvana koncentracijska vlada. V to vla- ! do bi naj vstopil samo dr. Korošec s svojo skupino. Korošcn pa bi naj imel v tej vladi pravico »vetn«, to je da bi vsak sklep vlade pr>pn:l-il, ako bi bil on proti temu sklemi akn bi tuđi sicer bilo gla^ovan^'e sogla^o. 7rnno Je tuđi, da je dr. Koro^cc vod'l p^^^-a^'a z ra-dikali in jim pomna! pomoč svoje skupine, toda pod pogo.Jin: 1. da Slove- ! ni ja dobi .svojo avtonomijo in 2. da se j radikali pismeno zavežeio. da se izvrši j revizija sedanje ustave. Radikali so na i te ponudbe izjavili, da bi sicer lahko klerikalce zadovoljili potom samouprav- nega sistema, nikakor pa se ne morejo zavezati za revizijo ustave, ki je treba i s strogo izvedbo vseh določb Sele pre- j izkusiti, kje so njene dobre in kje njene slabe strani. i = Na Koroščevo grožnjo o držav- ljanskl vojni odgovarja beogradski *Balkan« takole: »G. Korošec preti s prelivaniem krvi in z državljansko voj-j no. On pri tem pozablja, da se navad-i no izžene volka, ako se goni lisico. Ko-. rošec pozablja, da je v tej državi 8 mi-j lijonov Srbov nasproti 4 miliionom i ostalih. Ako bi prišlo do tega, da oi ; kdo želei državljansko vojno, kakor to * dr. Korošec bedasto govoriči, ix>tem bi r bilo teh 8 milijonov v stanu, zlomiti vrat vsakomur in mu v tem trenotku ublažiti razpoloženje za nerede in nemire, ako se samo zasadi v ledino srbska zastava in se pozove pod njo vse, kar je srbsko. To bi brzo iztreznilo tuđi dr. Korošca. Nič več se ne popeva ona pe-1 sem: »Srbe na vrbe!« — Čujte, kakšen vpilv ima »Slov. Narod«! BlokaSki »Hrvat« je napisal Članek o progonu tiska v Sloveniji in pravi uvodoma: »Takoi po imenovanju Pribičevičevega demokrata Viljema Đaltiča za velikega župana, je »Slov. Narod«, danes radikalni list, z zgražanjem konstatiral, da se novine v Sloveniji ne plenijo ... Ta gnusni pojav je takoj našel odziv pri ljubljanskih mero-dajnih in pričel se je režim najbrezob-I zirnejšega progona opozicijonalnega ti-[ ska.« — »Hrvat« io vedno pogodi ka-| darkoli zine, torej tuđi to pot! O da, ako bi imel naš list tak vpliv, kakršne-ga mu pripisuje »Hrvat«, bi bile razme-re pri nas že zdavna — drugačne! =r Poset zunanjega ministra na Dunaju. Dunajska »Neue Freie Presse« javlja, da poseti jugoslovenski zunanji mmister dr. Ninčić po končani konferenci v Pragi Dunaj. Dr. Ninčić pri-spe na Dunaj 14. t. m. ter poseti zveznega predsednika dr. Hainischa in zvez-j nega kancelarja dr. Seipla. Zadnjemu | bo minister izrekel čestitke jugosloven-skega naroda k njegovemu ozdravljenju po atentatu. V dunajskih političnih krogih zelo simpatično pozdravljajo ta poset ter naslašaio. da se bodo odstranile vse sporne točke, ki več ali manj otežavalo izvedbo januarskih pogodb, sklenjenih lansko leto v Beogradu, — Avstrijski politični krogi so tuđi preprir-čani, da bo ta poset poglobil medseboi-ne dobre odnošaje. i = Politična anekdota. »Balkan« pripoveduje: »V soboto zvečer je z brzo vlakom odpotoval na Bled Miluje So-kić, urednik »Pravde«. Sokić je odšel na Bled, da bi mogel opazovati razvoj situacije na Bledu v zvezi z bivanjem Nik. Pašića v tem letovišču. Toda čim je Pašić čul, d ase Sokić odpTavlja iz Beograda na Bled, se je takoj odločil, da se v soboto zvečer vrne v Beograd. In tako je v nedeljo dospel v Beograd g. Pašić, na Bled pa g. Soklć. Tako je »Pravdi« odvzeta možnost, da prinaŠa specijalna poročila, ki bi jih z Bleda po-šiljal Miloje Sokić, ki pa se bo z Bleda brzo vrnil, ker mu prometni minister ni dal povlastice za prevoz njegovega forda na Bled, a Miloje in ford sta ne-razdružljiva.« = Radić v MoskvL Sovjetski listi priobčujejo nekatere podrobnosti o Ra-dičevem bivanju v Moskvi Radić se ! vozi z avtomobilom po mestu in okolici ter porabi vsako priliko, da napravi pri-jeten izlet. Zdi se, da je prispel hrvatski tribun v Moskvo z namenom, da si po napomem (?) političnem delu nekoliko odi3očije. Spremlja ga navadno §ef sekcije za propagando v balkanskih drža-vah Sandomirskij. Zelo se zanima za prosvetni komisarijat, ki je seznanil Pa-dića z mnogimi sovjetskimi Polarni in kulturnimi ustanovami. V nekaterih šo-lah je Radić govoril ucencem o pome-nu kmetske internaci;onale. = Komunistična stranka v Nemčiji je čisto pri koncu. »Vorwartsravosod]a. TamVa'šnji revolucijonarni tribMnal je obsodil na smrt šefa mestnega oddelka državne politične uprave Putjatina, brata komisarja Sokolnikova, ki se ie ; pisal prej Brilliant. Putjatin je bil obdol- i žen zaradi podkupnirc in zlorabe urad-dne nblasti ter zaradi nasila nad Komu nističnimi jetniki. Po pročitani smrtni obsodbi je hrz^iavil svojemu bratu, naj mu od centralne vlade izposluie pomi-luščenje. Centralna vlaCa je prošni ugodila in sprciricnila smrtno kazen v 10 let težke >cče. Na nt:pojašnjen »ačin pa se je ta odlok med rsotjo iz Mjs1 ve zadržal. in ker je potakli j4 ur, je bila smrtna obsodba izvrSena. Zđaj ^o čla-ni državne politične urrave v llomelu osumljeni. da so ubili Brui.mta iz strahu pred prciskavn. ker imaio tuJ.i ^am' mnogo masla na glavi. Opozarjamo cenj. gospadinje, da nosi najboljši in pristni hc!and- ski kakao sledefo etiketo: Italija brez tiskovne svehode. Včerai smo poročalu da je italijanski ministrski svet soglasno sklon 11. da se Ima takoj začeti izvrše vati pravilnik k tiskovnerrm zakonu, ki je bil odobren v ministrski seji dne 12. julija lanskega leta. Ta pravilnik določa pred vsem, da mora biti odgovorni urednik lista ali vrhovni urednik ali eden glavnih urednikov. Senatorji in poslane! ne smejo biti odgovorni uredniki. Prefekt pro-vince ima pravica pozvati na odgovornost odgovornega urednika a) ako list s krivimi in tendenciozniml vestmi zapleta diplomatično delovanje vlade v odnošajih z inozemstvom ali škoduie nacijonalnemu kreditu v notranjosti ali zunanjosti ter ako vzbuja neopravičen alarm med prebivalstvom ali na kakr-šenkoli način moti javni red; b) ako list s članki komentarji. notami naslovi, ilustracijami in vinjeta mi hujska k izvr-Sevanju zločinov ali k razrednemu so-vraštvu ali k nepokor5čini zakonom ter oblastnim odredbam ali ako motl disciplino javnih uslužbencev ali ako pospe-Šuje interese tujih držav. društev ali oseb v neprilog italijanskim interesom ali ako zaničuje domovino, kralja kraljevo družino, papeža, državno ver^, institucije in oblasti državi in priiatelt-skih sil. Poziv se izvrši z dekretom in motivacijo po izvestju inešane komisije, v kateri so en sodnik, zastopnik krali. pravdništva in zastopnik novinarstva-Prefekt nato lahko odstavi odprovorne-ga urednika ali odreče imenovanje no-vega odgovornega urednika pri lista, ako je bil kak njegov odgovorni urednik tekom dveh let dvakrat kaznovan radi kakega tiskovnega pregreška z omeiit-vijo svobode ali bil tekom enega leta dvakrat pozvan po prvem člemi pravilnika. Do voljen je rekurz na notranje mi-nistrstvo. Po besedilu pravilnika k tiskovne-mu zakonu ima prefekt popolno oblast nad listi in lahko odstavi odsrovornesa urednika, kadar hoče, in s tem ustavi rudi izdajanje lista. Zaradi lepšega je tu komisija, v kateri se mnenje novinara vedno lahko preglasuie. Tak pravilnik je izdala italranska vlada sedaj, ko je pričela opozicija proti fašizmu nekoliko ostrejšo kampanjo, ki pa ses giblie vedno še v mejah obzirnosti in dostoinosti. — Ako bi se pa kak list predrznil napisati kak članek, ki bi se ga moglo smatrati za naperjenega proti domovini, proti italijanskim splo^nim interesom, proti miru in redu, pograbi politična oblast takoj odgovomega urednika, ga da ob-soditi in ustavi list. Tako je v že stari državi, kako pa je pri nas? Gotovo ?e, da se ne o^revamo za ometitev in uki-nitev tiskovne svobode, toda b-']-viti moramo, da v vseh zapaJn'h državah v Evropi kakor tuđi v vseh drugih. kler hocefo »meti m'x In red, ne ć^'^in-jejio takih tiskovnih ekscesov, k^kršn* so se razpasl! v naš? Ji!?»os1nv:Jl. To treba pribiti, po tem pa se treba končno pričeti ravnati, in sicer prav energiCrn ). tuđi v naši državi. — Zehvala. V imenu šolske r ladinc se najsrčnej^ zahvaljujem društvu »Kolo ju» gosloven^kih »ester« rtt ves trud in požrt* vovalnost, irkarano Solski mladini ob pri-liki izleta na Bled. Zahvaljujem se za pr jafen sprejem na kolodvoru v Ljibljanf, 7 preskrbo udobnega breznla^nrga prenoćiš" za spremstvo po mestu in rarkazovanjc zr menitosti ter izdatno popostitcv vsrh 22 i letnikov in spremljevalca v cZvczdi«. Nr izbrisen spomin in hvaležnost otrok var' bedi nlačilo za va?e plemenito človckoljub« no delo! — Ljudevit Belšak, učitelj v Veliki Nedclji. — Za društvo aleplh. Gospa Fani Strl-tlch je darovala društvu plepih 200 Din na mesto venca gđč. Angeli Humer, đru2ab* nici pri tvrdki Stritich. Srčna hvala. Siev. 156. „SLOVENSKI NAROD** dne 11. jnlila 1924. Stran 3. Presveta. — ,Ljubljanski Zvone prinasa t JnlJJ-sld in avgustovi številki J. Kelemina: U-metniški princip poezije. — I. A. TCrylov: Jeklo. — Ju§ Kozak: šentpeter. — Igo Građen: Noć tesnobe. — Dr. lyan Prijatelj: Vloga »omladine* v prvem >đđobju »mlado-slovenskega. pokreta. R. Malster: DolenJ-aka noč. — Alojzij Retnec: Ivo "'orli: Gospod TadeJ. — Miran Jare: Sfiu^a. — Dr. A. Debeljak: Iz Mspano-amuriške književnosti. — Mirko Pretnar: Sveta Trojica. — Stanko Majcen: Iz knjige »Zemlja*. — Vladimir T.evstik: Rrtoči Volk m Minchaha. — Rad Peterlin-Petruška: Nauk. — I. A. Krv-lov: Kamen in Crv. — Karlo Kocjančič: Skozi desno okito. — Književna ooroČUa. —-Kronika. — Dr. Jože Rus: Slovenska zomtj». k čtka analiza njene zgracinje in tzoblike. SpJcšna knjižnica, znanstvena zbirka št. iJ. v Ljubljani 1024. Natisrila io naložila 7wtz-na tiskama in knjigama. 18 strani S<\ Cei* broš. Din 24, vez. Din 32. 3 te novo knjigo našega znanega geografa in statistika 4t. Jos- Rusa je naSa znanstvena literatura sopet obogatela xa važen in zanimlv geo-mcTfologičen spis. V prvem de?u razprav^Ja sirs c gradbenl z?odovini slovenska zemlje, o n:eni paleogeografiji !n te'ctoiiki dru*i d^l pa obsega preobraženje porr4j.i sloves« sk.? zemlje In govori o tero'jarnl pokrajJnf 0 razvoju rek in o lednISkem preob^ažerju *.d Spis zaključuje s poglavjem o obli ka b. »u niđrografili Krasa. Posebno zanimiva je ▼ tem pogrlavju avtorjeva teorija o Jezerltvi cerkniSfceg-a polja, Lepo In otrnsno opremljeno knjigo v veliki oemerkl spopolnuje 10 i&snla !n Čistih »lik, kl posebno nasorno Ilnstrirajo pos&merne točke razprav. Da je le đelo še bolj pregledno, je na koncu dodan stvarni reglster. kl izđatno olajSnje uporabo knJiEre. Prepričan! smo, da bo knjiga rzbndfla veliko zanimanje v "vseb znanstvenih krogih, posebno 8e, ker nudi tudl v ter* minologičnem ozlru mnogo novega In zanl-mivega materijala. Ker Je ta zvezek »Splofl ne knjižnice« tuđi po svoji nizkl ceni vsa-feomnr đostopen. smo gotovi, đa se bo Clm ▼efi razglrH ne samo v Sloveniji, nego tuđi v ostali Jugoslaviji. — Pet hiljada dinara xs Jedan članak. ■Jttdnlštvo sarajevskog »Uzgajatelja«, čašo* T>!sa za moralno i etičko poboljšanje dru* Stva, raspisalo je natječaj na nagradu od -H-t hiljada dinara ra najbolji Članak o temi >Mora1 1 druStvo*. Pravo na natječaj hna svaki članak o toj temi, koji izidje u kojoj mu drago novini ili reviji od 15. jula do 15. vTgusfca o, g. — Svaki natjecatelj ima po» «tati svoi Štampani rad uredništvu »Uzga* 'stelja«. Naročiti odbor devetorice književ* n^ra i pedagoga prosudiće članke i na 1. septembra o. g. objelodanić© ime dobitnika, TT septembarskom broju »Uzgajatelj*« izići će kratka kritika svih članaka, a osobito reiog Članka, koji dobije nagrada, feNeni vestnik. ZGODOVINA RAZVOJA OPERNE UMETNOSTI V RUSIJI IN PARALELNO V JUGOSLAVIJL (Dalje.) V inozemstva sta se pojavile Glinkovi operi »Življenje za carjac in »Ruslan ta Uuđmila« prvič v Pragf; vprizorjene sta bile v sezooi L 1866—1867. V ta namen Je bii povabljen fz PetrogTada potom kompo-aistove sestre L. I. šestakove M. A. B a- 1 a k i r e v. kl je bii takrat na čelu nove ruske muzikalne Sole, obenem pa največji prijatelj Glinkove muzike, kl jo je Siril tuđi izven Rusije. »Ruslan in LJuđmila« !e imela v Pragi ogromen uspeh in CeM so izređno globoko spoznali ves pomen te opere, ne samo za Rusija, tenrveč tndi za vse !>1ovanstvo in vso Evropo. Zadnja leta se je začela Evropa hi Amerika zelo zanimati za rusko muzika V Parizu, v tem središču kulture in nmetno-sti, postaja med; vsemi inazemskfmi skladatelji naibolj popularen m priljubljen Rus M. Musorgskij kot izrazit nacijocami stilist v muzici. Ni meseca v sezoni brez simfo-nlčnega koncerta z ruskim sporedom, kjer s» zastopani vsi genijalni ruskS skladatelji. VeScrat so se te pojavila na odru Velike Tiarodne opere dela ruskih komponlstov Mu-sorgskega. Rimskega-Korsakova, Borodina, Cajkovsfcega 1n drM slavni Šaljapfn, opeml i>evec in idealni Interpretator ten deU pa T>ostaja najbolj priljubljen m popularen igTa-lec v Parizu in Ameriki, kjer se klau'alo njegrrvemu velikemu talentu. Berlin, Dunaj, Milan, Rim in Madrid ne morejo živeti brez ruskih oper v vsaki sezoni, Barcelona pa Že tretje let-* z uspefiom nudi obJinstva v narodcem opeinem gledaHSČu posebni resko sezono <>rer, ki J"b vprizar*ajo sami Rusi Uspeh teh ope^. pri katerih nastura-!o Rusi kot dirigenti, rsžlserjl, igrale! m pevd. je tak^ velik, ds le morila uprava lansko sezon? na žaljo abonentov dodat! repertoirju še 10 predstav na račun napo-vedanih itaLjanskai oper. Ko smo ugotovili fakt razvoja to spfcrš-fte^a upoznavanja z rusko tipično muzlko zlastj zadnje čaše po vsi Evropi, in ko smo si ogledali zgodovino postanka in razvoja operne ometnosti, ne bo težko dognati tudl vzToka tega postanka oz. razvoja. Vsaka umetnost potrebuje ševe da v nasprotju z fndnstrijskim razvojem, potrebnim vsakenra narodn in državi, podporo od strani države v osebi njenih predstaviteljev, kakor smo videli to v Rusiji: prvo KledallSče se pojavi na carskem dvoru L 1672. Ustanovljeno na račun same^a carja se polagoma razvija, razšlrja In priđe v oskrbo države. Po uspehih v prestoKc! si ugladl pod pokroviteljstvom in s podporo bogatih mecenov Pot na deželo, kler se včasih še bolj razvije, kakOT pod državno upravo, kar Je po-sledica svobodne inicijative brez kvarnega običajnega eraričnega protekdjonlzma. Kot primer lahko navedemo Moskvo: sporedno z razvojem Imperatorsktega Malega dram-*«» tleOallšča, kj le % poo* Rusiil ^oh slega 19. stoletja, se đvlgm z neverjetmm uspehom Moskovski hudožestveni teater, ki Je bii ustanovljen prvotno iz sređstev ljubitelja-trgovca K. S. Stanlslavskega (Aleksejeva), zdaj pa je pod vodstvom kolektiva spretno izbranih igralcev ni umet-nifcov, zvestlh Idejam čiste umetnosfe, ki so jih prejefi od Stanlslavskega ta Nemirovi-ča-Dančenka. V Petrogradu je ustano\'il av-tar teh vrstlc I. 1911 v novi zgrado* kon-servatorija ruskega lmperatorsloesa muzi-kalnega društva »Muzikalno dramo«, po Me-}: reforme opernih predstav. V kratkem času do revolucije je vzbndilo to gledališče s svojimi uspehi veliko pozornost v Petrogradu in po vsej muzikalni Rusiji, ter ob-čudovanje znanega berlfnskega kritika, Kar je nas, takratne voditelje, naibolj presene-tilo, to je bilo nepričakovani odziv, ko je berlinski kritik obenem z ruskim? operami pohvalil tuđi vprizoritev Wagnerjcv!h »Nii-renberger Meistersanger. Njegova zaključna fraza na naslov nemšk&i gledališč Češ, naj se uče pri Rusin, kako je treba vprizoriti nem?kega Wagnerja, je bila seveda najve-čja nagrada za vse sotrudnike »Muzikalne opere«. In vse to je na nepopisno žalost so-dobnih gledaliSkih' krogov uničila velika revolucija v Rusiji. Da-li ustvari sedanja revolucija kaj na polju umetnosti, Je težko povedatf. toda za enkrat so vesti Iz sovjetske Rusije zelo žalostne, ker prčajo o težkem položaju preiSnjih umetniških kro-gov in o absolutnem zastoju ter brezupni bodočnosti. Ne da bi se dotaknili politič-nega življenja v domovini, nočenK) pokopati nade, da nastopi srečni moment, ko se pojavi umetnišid genij, toda zc enkrat teko leta v mraku, onemoglosti in brezupu. Ruska revolucija Je povzročala, da je morala večlna ruskih umetnikov-pisateljev, kompo- nistov, slfarjev, kiparjev, isralcev itd. pod pritiskom razmer fli skrbi za vsatodanjl kruh legalnim, ali ćelo nelegalnim potom bežatj iz iskreno ljubljene domovine, Iz svojih krajev v neznano in Pogosto ne *o-stoljubno toj ino in prenalatl vse težave ne-ljube ga konkurenta od strani svojih mozenv skih kolegov. Toda meni se zdi, da sama umetnost dotične države, karoor Je priSel inozemski element, ne more biti na slab§em, temveč nasprotno, kakor Je bilo to nekoć pri preporodu ruske urnetnosti — da se Je pokaza! vpliv, nemške, italljanske In fran-coske sole končno v čisto ruskem nacUonal-nem duhu. Tako se mi zdi tuđi zdaj, da bo imela vsaka država, kj Je sprejela ruske umetnike, korist v tem, da se končno IzkrJ-stalizira njena nacijonalna umetnost. (Konec prih.) • • • — Pevsko druitvo Ljubljanski Zvon za Cetrtek dne 10. tm. napoveđana raja mešanega zbora odpade, Prihodnja vaja v ponedeljek 14. tm. Odbor. Sokolstvo. — Mednarodna tekmOvalna vrsta odpotuje v soboto, 12. t m. o^ 5.24 iz glavnega kolodvora v Pariz. Ćeli vrsti, v kateri so rudi naši borci bratje Der-ganc Stane, Porenta Ivan, Lovgin Ev-gen in Župan Oton, želimo vso srečo in do veselega svidenja! Zdravo! Načelnik Sokola I. — Sokol I. ot>ve8ča »voje Članstvo, đa ?e vrSl dne 3. avgusta okrotni xlet na J*-žlei. Uđeležba obvezna: kdor ima slavnost-ni kroj — v krojn! V neđeljo 1S. tm. Jo okrožni 2let v Domžalah; fielezniSka zveza zelo ugodna, članstvo se vabi na ndelefibo. Četrta pokrajinska skupščina \U\l poverjeništvo Ljubljana. KršEo. 9. lulffa. Tuđi Srusri dan učfteljskifi zborovanj je potekel točno po programu in v nailepSem redu. Ob 8. zjutraj je zboroval redakcijski odsek za resolucile. ob 10. pa je poverjenik Jelene v nafoito polni Sokolski dvorani otvoril četrto zasedanje pokrajinske skup-?>čine, povdarjajoč nacijonalne. pedagoške bi stanovske momente, ki druJHIo jugroslo-vensko napredno učHelistvo. Z izbranim! besedami je poveličeval poslanstvo U.TU: Uateljstvo naj državi vzgoH nov rod, ki mu bo prva In zadnia rnisel sreča in blas^inia domovine. »To bodi naš življenjsk? cilH« Nato je še pozdravil Stevflne zastormlke državnih. Javnih in naprednih onrafrizacil, ki so prihltell na zborovanje jtr??o«lovenske?a učltel!stva. da v!d?io nie^ovo voljo m sli-šijo njegove ideale. Po svečani p+vorttvi, med katero so se še izmenjali raznf pozdravni govori, le novzel besedo poroče-valec učtt. LJ. Potočnih M je v stiliziranih izva?aniTh razlagal ^rnncn nad-zorstva in strokovnik nadzornf-kov za osnovne in meSčanske ?o-1 e, zagovariajoč pri tem tezo, ki se je tud": vnesla v letoSnje resoliTCfje, naj namreč nadzfrajo ljudsko fn me?5ansko §olstvo samo možje, kl so ćelo življenje pre^ivel! v tesnem stfku z otro5ko dušo in s potrebami IJudskoŠolskega učiteljstva. O d e 1 n n č i-teljstva na polju zađružnlStva Je poročal zadružni ravnatelj J. Lcsni-čar, kl je pođal nekp.k historija* te^a raz-merja od prvih početlcov do današnjega ve-rtkega razmaha zadružne misli, ki Steje Že 900 zadrug z 200.000 člani. Tuđi ta izva-Janja so izzvenela v idealno željo, naj uči-teljstvo rudi v bodoČe pomaga zadružni misli, kj Je v bistvu plemenita, ker prekvaša poslovno življenje s po^^sem moralne elemente. SkupSčina je nato kot rezultati svojih dvodnevnih posvetovanj In razprav eno-glasno sklenila resolucije, ki v preceišnjl meri zrcalijjo sedanji pokret idej med ju-goslovenskim uči teljstvom v ljublianskeiK poverjeniStvn. Resolucije se glase: Materijalne In pravne zahteve učlteljatva. stva. Vkjub sakonltimo đoločbam še nlso fz-polnjene vse materijalne obveze države na-pram državnemu uradništvti v tem pogledu izjavljamo: 1.) Zahtevamo takojSnje rzplaCilo rai-like med staro In novo plačo od oktobra 1923, ki nam po zakonu pripada, 2.) Država zanemarja svojo doižnost npokojencev. V tem pogledu naj se kronske pokojni ne prevedejo na dinarske in naj se takoj izda dragi nj ska uredba, s katero ee bodo ivi Sale draginjske d oklade upokojen-cev na podlagl že odobrenih kredi tov. 3.) TJpokojitveno postopanje naj se uredi tako, da ne bodo upokojenci po već mesecev ostali brez plače, temveč naj se po členu 152 nrad. zakona odmeri in nakaze pokojnina z istim odlokom, s katerim se iz-vrBi npokojitev. 4.) Poročenim učiteljlcam naj se iz-plača polna drag. đoklada in uvedejo zopet draginjske doklade za SirSe Slane družine, ki jih je uradnlk primoran vzdrievati. Dra-ginjski razredi naj se ođpravijo, 6.) dolsklm voditeljem naj se Isplača rtzmeram odgovarjajoča funkcijska dokla-da. 6.) Naturalno stanovanje naj se učiteljem, ki ga prejemamo kot odškodntno za administrativno upravljanje fiolskega po-slopja, ne odra&onava od stanarine. 7.) Voja&ki zakon naj se lzvaja tako, đa uCitelj-TOjak ne bo «apostavljen radi odsluženja kaderskega roka za učiteljem ne-vojakom ali učiteljico ter naj se priiađetim tndi ohranl službeno mesto. 8.) Učiteljem naj se đovoli sa »boro-vanja, na katerlh se raspravlja za državo važna prosretna vpraSanja, večkrat v letu polovično vožnjo na železnicah in parobro- dlh- 9.) Solskim nadzornikom naj se BviSa-jo prejemki in urede potnine tako. da bodo lahko brez osebne materijalne Škode opravljali svojo službo. s 10.) Izda naj se izvriflna odredba k Cl. 37. čin zak. o zvlSani stanarini, pri Čemer naj se upoStevajo večja mesta, industrijski kraj i in obrne jne Sole. 11. > UCitelJstvu na obmejnih Solah naj se dajo posebne doklade po Clenu 40 čin. zakona. 12.> Izda naj se irrriilna naredba k zak., da bo učiteljstvo đeležno brezplačnega zdravljenja v bolnicab ki ma ga lagotavlja zakon. Načelno stalliče z ozirom na Šolsko upravo. UCiteljstvo ođloCno vrtraja ▼ Interesu Sol stva in prosvete pri ločitvi prosvetne uprave od polltčne In obSalnJe, da politična javnost ne uvid! te nujne potrebe In ne uvažuje utemeljenih razlogov učiteljstva. Pođretlve prosvete velikim županom smatra za kvarno prosveti In Solstvu. Proevetni upravi naj naCeluje šolntk. Ćutimo se r svojih težko priborjenlh pravicah ogrožene In protestiramo proti omejitvam. oziroma ukinitvam kompetenc onih Solskih fcorporacfj, lcf so osnovane na zakonu In v katerfh ima ti^iteUetvo svoje legitimne zastopnike, tj. viSJega solskega sveta. Uveđejo naj se učiteljske zbornice. Sedanji upravni sistem pri prosvetl smatramo za absolutistlčen. OsnovnoBolsko nčl-teljstvo izgubi ja težko priborjene pravice. To je nevaren prejudic za ureditev Bolstva po bođocem Solskem zakonn. V prosvetnl npravl naj bo osnovnoSo!-skemu uCiteljstvu odprta pot do vsefa upravnih mest, kl sadevajo osnovno Solstvo in naj se uradnfke za taka mesta jemlje v prvi vrsti iz osnovnošolskega učiteljstra, ki pozna ustroj osnovnoiolske proevetne uprave in osnovne sole. Nadzornik] osnovnih tn meiSanskth iol. Za nadzornike naj se imenuje le može, ki rživajo zaupanje učiteljstva, kateremu so nađrejeni, ki poznajo in sluSijo pri sol-PtvTi, katero imajo nađzoroTatl, lmajo naj-boljSo strokvno kvalifikacijo, so dobri ot-ganlzatorji, možje z značajem In vero sa-vednega nacIJonaHsta, ker le ti garantirajo, da bodo vrSili svojo nalogo, kakor sahteva potreha In duh časa in bođočnost naSe domovine. Nadzornik! naj bodo \% vrst uCtteljstva, ki poznajo ustroj osnovnošolske nprave hi osnovne 5ole ter ao *e službovali na njej. OđioČno od klanjamo in zarračamo na-ziranje nekaterih političnih faktorjev in politične državne uprave, đa naj bi vrifll nadzorstvo nad osnovnim Solstrom profe-sorji. ker ifh t smislu gorenjlh nacel od-klanjamo. solskl zakon. Pređložltev Šolskega zakona narodni skupščinl smatra nčlteljstvo za eno nnjnih zahtev, ker trpi Solstvo neizmerao Ikodo ■ odlaganjem regitve tega vpraganja. Narodno prosvetno delo. Solskl oder. Skupščina smatra Solski oder kot vsgoj-no sredstvo eminetne važnosti, zato je to đelo podpirati s vsemi tredstvi in gm gojiti sistematično in organizirano. S prlreditva-ml je treba podpirati tndi narodno-provret-ni sklad, da se đa gospodarsko podlago temu gibanju. Knjižnico »Solski ođer« Je raspiriti člmbolj. đa se ornoga« lsđaja novih iger. O prireditvah Je poroCatl đnevnemn caeoplsju, kl Je razSirjeno v dotlčnem kr». jn in stanovskemn. v svrbo statistike. Organizacija knjlinlc Mlađlnske in javne ljudske knjllnlce za ljudstvo in dobre strokovn« knjižnice sa učiteljstvo smatramo kot temeljno In neob-hodno potrebno izobraževalno sredstvo t«r pređpogoj za nadaUno ftolsko prosveto, Vsaka Sola mora lmeti mlađinsko knjižnico, kl naj se čimbolj Iskoristi. Osnuje na si Javno ljudsko knjižnico *a Boli odraslo mladino In ljudstvo. Lokalne In okrajn« stro-kovne učiteljske (pedagoSke) knjižnice naj se reorganizirajo. Okrajne strokovue knjli-niče naj tvorijo s svojimi odbori okrajno centralo vsega knjižničnega gibanja v okraju. svojo centralo pa naj imajo v centralni knjižnici Pov. UJU v Ljubljani. Ta naj se izpopplnl z Tsemi bihliosratako Tai- , ntnvi pedagoškimi m iolsUmi đell; poverjeništvo naj prične ■ tozađevno sblrko. Članstvo pa se poziva, đa daruje knjigo centralni knjižnici Pov. UJtT. Nujnl korak! sa odpomoč obmejneg« •©*» •tva, Oorambna đruStva m vlado oposarjamo, đa Je xxafte obmejno Bolstvo na s«verni državni meji vse premalo podprto sa nacionalni boj In nalogo, kl Jo Ima rrflitL Tem fiolazn manjka moralne In materijalne pođpore. Na te gole je poSiljatl najboljSe in zanesljivo ućiteljstvo, ki je tndi sa Is-vensolsko đelo meto, ter ga Je v to svrho materijalno Se podpretl. đa se bo bres skrbi sa gmotno stanje lahko posvetilo temu đelu. NaSim obmejnlm Solam je treba mla-đlnsklh tn javnih ljudskih knjttnlc V nafil državi se vse prereč protettra nemško, italUansko in madžarsko šolstvo, kjer nafii bratje onstran meje, v Italiji At-strijl In na Mađžarskem nlmajo niti najpo-trebnej8ega narodnega solstva. Zgražati se moramo nad postopanjem kulturne Italije s jugosiovensko manji Ino, kl JI Je r letošnjem letu nasilno vsela narodno ftolo m sedaj ćelo prepoveduje narodna društva na Go-riikem. Posrramo vlado, đa okrene tm potrebno sa kulturne pravice naših neođresenih bratov. STAUŠČE DO NAPREDNEOA TISKA. Potrebo orgeniziranega sodelovanja pri naprednem isvenstanovskem Časopis}u ce /e a strani našega stanu Še prernetto upoStevalo. Za neobhodno smatramo* da 9« podpre to časopis}e s poročili občefavnega, kulturne* ga, prosve/nega, gospodarskega tn socijal» nega značaja, da *e potem to časopisfe lahko razStri tn akorentni med narodom. Do sedaj smo te premalo posluževeit Izven* stanovskega časopis ja, da bi ustvariH iott in našemu stanu prijazno javno mnenje u narodu. Kot organizacija, ki trna tvofe rastop* nike v vsakem kraju Slovenije, nam je lahko storitt oboje. Kot nujno smatramo za osvo* jttev javnega mnenja, da vsak učitelj po* roča naprednim listom o dogodkih tn kuh turno m gospodarskih ter političnih potreberh ljudstva iz svojega okraja. ter se je treba za to delo organizirati; na drugi strani Je treba ustvaritt sfalen kader (nekak dopisni urad ttčtteljstva), kt bo stalno in dostedno informirat vse napredno časopis Je o vseh naSih prosvetnlh, haških tn stanovskih za* htevah. Sa tref JI strani je p&freba organt* ztratl tuđi obrambno delo na napade v čašo* ptsju, kt tmajo tendenco jematt loff tn nčfr teljstvu ugled v javnosti. Gospodarska organizacija. Gospodarsko organizacijo moramo smatrati za temelj In pređpogoj dobre stanovske organizacije; sato moramo stano-r-ska gospodarska podjetja podpirati s vsemi sredstvi v moralnem In materijalnom ozlru. Načelom a bodi vaak nas član tuđi Član vseh naših gospodarskih eadrutnlh pođjetlj In gospodarskih In stanovskih dru-Iter, za kar naj poskrbe okrajna đruStva. Misliti naj se prlfine na prirejanje stanov-skih gospodarskih tefiajev, sa zastopnike vseh okrajnlh đrustev, na katerlh naj se prične vzgajatl tn organizirati učiteljstvo v tem pravcu. Is te podlage se bo razvilo tuđi aspeŠ-no in sistematično đelo učiteljstva na Str-9em narođno-gospodarskem polju. Organzaclja kulturnoga gibanja. Kulturna in strokovna Izobrazba članstva TJJTJ bodi najtrdneJžA In najtrajnej&a pođlaga nafil organizaciji. Tej izobrazbi naj posveča članstvo vso pažnjo, prireja naj predavanja, tečaje ter naj ustanovi pedagoške krožke pri okrajnlh drnštvlh v svezi s kulturno pedagoškim odsekom TJJTJ, po-verjenlstvo Ljubljana. Iz vidika ne smemo Izgubiti stika s izvenstanovskim kulturnim gibanjem. Vzgoja stanovskega naralčaja, Vsgoji stanovskega naraščaja se posveča ie premalo pažnje. Naraščaj potrebuje tuđi vzgoje sa izvenfiolsko delo. To vsgojo naj preskrbe okrajna društva na se-đežlh državnih uftitelJISč- Vzgoja se ima vis Siti po sistematičnem nacrtu, in se Ima ▼ to svrho preskrbeti naraščaju primeren lokal, kjer se bo lahko vzgajal v tej smerL Nnjno potrebno bo mlelltl na ustanovite* glasila sa na* stanovski naraščaj vse države. V svrho ustanovftve gospodarske podlage tega gibanja naj članstvo z vseml sređstvi podpira »TJčIteljiSčnl sklad« ter naj točno vplačuje tozađevni organlsačnl đavek. Pođplranju in olajSanju socijalnega položaja nalega naraštaja tj. glede stanovanja, prehrane In nabave solskih po-trehičin Je posvečatl posebno pozornost In je po možnosti ustanoviti za to posebno podporno đruStvo sa učiteljiSčnike, da se tuđi iirfti javnosti omogoči sođelovanje. Disciplinarni predplsl za učiteljstvo, 1.) V smislu čl. 170 čin. rak. zahtevamo sa učiteljstvo poseben đisciplnarni posto-pek, kateremu naj bo pođlaga novi šolskl sakon. S.) TJčiteljstvo sodi disciplinarni senat obstoječ ls strokvnjakov. 8.) Prizivne instance naj hodo đisc senat min. prosvete, upravno sođliče tn državni svet, kl razsoja Ie v slučaju, ako se Je pri prelskavl krSil sakon. 4.) Denarne globe naj popoluoma od-pađejOL 5.) Disciplinarne prelskave se ne srne otvoriti na pođlagl anonimnih ovadb In ne-podpisanlh casopisnlh člankov ter se lmajo smatrati kot nujne in resiti pravlloma naj-kasneje v roku S mesecev. €.) Vsako ovadbo dobi obdolženec ta-koj t lsjavo. Javna oeens učlteljatva. Na osnovni čl. 72 urađniSkega zakona, kt določa, đa ocenjevanje po uradniakem sakonu ne velja sa nastavnike vseh vrst Bol, zahtevamo, đa se rnesejo ▼ novi šolskl zakon đoločbe o ccenjevanju, kl bodo od-Covar^als? modernemu načinu ocena. Moderni način ocene mora temeljiti na sledečih principih: Ocena mora biti jama In komisijska. Učitelj ima vpogfed v oceno, se sme zoper slabo oceno prltožiti In ▼ slučaja potrebe zagovarjatl. Slovensko učiteljstvo se Je đolga đe-setletja borilo ra tako moderno oceno, jo Je doseglo po prevratu In Ima £e od leta 1920 v Teljari predplse, (Naredba pov. za uk In bog. v Sloveniji. Ur. list St, 52. točka 194), ki odgovarja modernemn načinu tn postopanju pri ocenjevanju. Zahtevamo, da se BličnI moderni pređ-plsl o ocenjevanju vnesejo tuđi v nort Bolski sakon In se odprarl tudl rakonitim potom zastareil in nezoodernl način ocenje-vanja. Poslovanje naš© organtiactje Dlrerenclaclji đela t orgnltacljl je posvetiti vso posornost, ter Je pritegnltl t d»-lu vse članstvo, učitelje In učiteljice. Vpra-sanju tzpopoLnltve organizacije naj a# posveča več pozornosti. I>ruStva je dellti v ■vrho člmvečjega đelovanja v krožke. Državna himna. Ođpravo državne himne b> cerkve ob prlllkl državni praznlkov smatra učltel>-stvo Iz vzgojnega ozlra za zelo kvarno, dokler se ni dalo nadomestila za to. Učiteljstvo poziva minlatrstvo. da m Cimprej popravi ta pogreSek. S sprejetjeni resoluclj Je bii dnevni rtd IzCrpan. Poverlenflc Jelene se Je še en-krat zavhalil vsern učiteljem, kl so pripomogli k uspeSnerrru iborovanju IV. pokrajinske skiipščine In le Jelel, da se seme t« skup5č>ne v prihodnjem letu tuđi podrobno tzveđe fn lzpelje. Popoldne so st skis>5finarJi dra^iii v skupine, ki So *e med prijetno zabavo rax-govariale o stanovskih in drucih vpTa^ani h, dokler nišo rax večernth vlakov 5e e^krat pozdravili gostoljubno KrSco meatece in meščanstvo. SkupSclna Jo odpošlala brcola^Tie pozdrave In udanostne izjave NJ. Vel. krallu Aleksandni. rrrln. presvete Sv. PrlMčevićti tn predsednfku UJU Milutinu StanktKvJću r Beograda » Svetovno znana Sportna kolesa „Peugeot" dospela. — Dobavn« po najnlžji cen^ pri to-vami5kf ralogl O. Žuiek, Sodna ulica U. Nov obmejni incident pri Planini Vfceraj 9, t m. ob 9^0 dopoldnc smo prejeli privatno poročilo, da so Ita* Tijani v sredo okoli 10.20 obstreljevall avto na cesti Planina Kale a V avtomo-bilu sta se vozila generalni direktor carine Iz Beograda Vaša Dimi tri Je-v i ć in pa upravnik carinarnice na Rat-keku Rafajlovid. Deneralni direkto^ Dimitrijević Je v sredo tnSpiciral čari-] narnico ob Jtneji in se Je najpreje IX*1 telefonskem poročihi ia Rakeka ob 6. zjutraj odpeljal v Lož oz. ▼ Stari trj, in KoŽaršČe ter nato v Cerknlco, Plani.^' • no, Logatec in dalje v Ljubijano ozir. ; na Jesenice. Na tem inSpekciJskem po-tovanju ga Je spreraljal upravnik carinarnice Rafajlović. Ko je avtomo-bfl vozil po glavni cesti Planina-Loga-tec, se je onstran ceste x gozda začulo streljanje. Po tem poročilu so Italijanf oddali proti avtomobilu 8 do 10 stre-lov. Šoferjevi treznosti In prisotnosti I duha se je zahvaliti, da ni bilo kake | večje nesreće. Streli nlso tadeli avto-I mobila. i Na poxHa^i tega prfvatnega poro- člla smo se skušali pri merodajnih ma- stih tako v Logatcu in na Rakeku te- lefonično informirati o dogrodku. Na j urađnem mestu ni bilo o tem incidenta ; niČesar znanega. Z Rakeka so nam sa- j rao javilt da se je gen. direktor carine j V. Dimitrijević kritični moment v res- j nici vozil v avtomobilu tz Planine proti j Logatcu. i Danes đopoldn© smo prejeli poroči- j la, ki slone na uradnih poirvedbah in i informacijah. Dogodek ie bii v resnici { tale: j Na gfavni cesfl Ptanina-Orčarevec- ,■ KaJce se je omenjenega dne v torek 8. « t. m. dopoidne vozil z avtomobilam ge- i neralni direktor carine Vaša Dimitri- ] jević iz Beograda v spremsrvu uprav- >: nika carinarnice na Rakeku Rafajlovi- ća na svojem inšpekcijskem potovanju obmejnih carinarnic. Ugotovljeoo ie> da se je z neke višne pri Grčarevcu ozir. pri Podgori oddalo v kriličnem času, ! ko je vozil mimo avtomobn generalne- i p direktoria, najmanj 4—5 srrelov iz i puške ln to iz neke tamošnje Italljao- ske postojanke. Strele iz teh pušk pre- bivalstvo dobro razločuje. Strele sta sltšala posestnik Fran P o ž e n e 1 \z Podgore §t. 12. in lože N e m g a r ir Laz št 64. Fran Poženel je v kritič- nem trenotku ravno na svojem rravniku klepal koso, drugi pa je na njem kosiL Streli so bili odđani na prostoru med kilometrom 41 in kilometrom 41.200. Oddani so bili ravno v času, ko je tam mimo vozil avtomobil. Ce se Je avtomobflu kaj rgodilo ali ne, uradno še ni bilo ugotovljeno. Generalni direktor Vaša Dimitrijević se je odpeljal v Ljubljano in od tam na Jesenice. Današnje prirer'iitve v LJubljanL Kino Tiroli: »Atlaa« I. deL snan 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 11. julija 1324 Stev. 156. Dnevne vesti. V UttbUanL d*u> 10. iuMta 1924. Sporazum m Slovenci, »Samouprava«, glasilo radikalne stranke, posveča v zadnjem času posebno pozornost Slovencem in slovenskim razmeram. Skoraj v vsaki števflkl priobčuje kak članek ali notlco, kl se nanaša na slovenske prilike. Tako je obelodanila tuđi v svoji Stevilki z dne 8 tm. članek »Sporazum s Slovenci«, čegar vsebina bo naSo napredno javnost gotovo zanimala. Govoreč v uvodu o sporazumu v »bče nadaljuje člankar: »Ideja sporazuma je zelo simpatična zlasti mnogim poštenim Srbijancem, ki so daleko od prečanskega mišljenja in Čustvovanja. Tako je razumljivo, da se je pojavila želja, kako bi se dosegel sporazum s SLS. Razume se, da je taka ideja zelo simpatična in vabljiva... Tak sporazum je nekaj tako idealnega, da bi bil vreden tuđi težkih žrtev VpraSa-nje pa je, da-li je tak sporazum sploh mogoč? Vprašanje je, niso-H to samo iluzije dobro mislečih patrijotov, ki se morajo takoj razbliniti v nič pTed stvar-nostjo? Ako se hočemo sporazumeti s slovensko klerikalno stranko, bi morala ona najpreje izstopiti iz opozicijonalne-ga, kakor tuđi iz federativnega bloka. Pa vzemimo, da bi SLS izjavila svojo pripravljenost, da sklene separatni sporazum z radikali. Potem bi bilo najpreje potrebno najti podlago za sporazum. Za SLS je resno vpraSanje avtonomije. S tem vprašanjem stranka stoji in pada. Ona se je tako angažovala za to stvar, da ne more nazaj brez velikih gubitkov. Ona prav gotovo ne bo izvršila nad sabo karakiri, samo da s tem postreže radikalom. Ona mora prinesti narodu avtonomijo. Avtonomlja Slovenije je stvar, o kateri je mogoče govoriti Lahko si zamislimo, da bi imeli obe slovenski oblasti Široko avtonomijo, mnogo SirŠo nego druge oblasti; lahko si rudi zamislimo, da je Slovenija v razmerju napram državi kot neke vrste federativna državica. To bi bistve-no ne tangiralo naše kraljevine... Ali slovenska ljudska stranka ne zahteva take avtonomije, ona zahteva načelno avtonomistično ureditev za tso kraljevino- Ona zahteva, naj imata 1 Vojvodina 1 Makedonija tako avtono-mikK kakor Slovenija. A to je nemo-goče!... A to ni stvar samo Srbije. Proti takSni avtonomljl bi bili tuđi vsi Hrvati in Slovenci, ki ljubijo narod in državo bolj kakor lokalne in plemenske interese in občutljivosti. Ako propade država, bodo pri tem trpeli v prvi vrsti Slovenci... Sporazum na temelju širokih pokrajinskih avtonomij Je torej izključen, ker bi tak sporazum po-vsodJ potisnil Srbe v obrambeno linijo, a to bi bilo na škodo ne samo Srbom, marveČ tud! cei! kraljevini. KonČno je mogoče še eno, da klerikalna stranka začasno odstopi od svojega programa glede avtonomije in se zadovolji z nekimi začasnimi konce-sijami, na primer da dobi oblast v Sloveniji v roke in zato ceno sklene neke vrste predsporazum. Toda to ni nikak sporazum, marveč samo octeoćKtev spo-razumal Klerikalci bi izkoristili Čas, da se ojačijo in uničijo vse svoje protiv* nike in v nekaj leilh bi mi imeli ž njimi zopet borbo pod mnogo ieijiml okoh nostmi. Kako težko bi bilo v Hoveniji znova pričeti z državno politiko, ako med tem Srbi dovolijo, đa se v Slove* niji zadušć vsi patrijotski elementi, ki so za edinstvo naroda in države. V. tem oziru se je v Sloveniji zelo mnogo grešilo in to kar se Je uničilo v teku zadnjih štirih let, ni mogoče po* praviti v kratkem Času, Nihče se ne bo več izpostavljal zn državo, ako bo ne* prestano nad njim visel Damoklejev meč, da ga država zapusti in ga uničijo nasprotniki. Iz tega je torej razvidno, da ni mogoče najti podlage za koalicijo z SLS.c Stališče »Samoupravec je popolno-ma pravilno. Posebno je treba podcrtati oni odstavek, ki naglaSa, da radikalna kot državotvorna stranka Že zate-gadelj ne more skleniti nobenega sporazuma s klerikalci, ker neče In ne more prepustiti zl] nsodl !n klerikalni strahovladi števllne napredne elemente, kl so za narodno m državno edinstvo. Ker io uvideli, da je vlada opozl-eijonalnega bloka stvar absolutne ne-možnosti, so klerikalci v zadnjem času jeli forsirati idejo svoje koalicije z radikali. Gori citirani »Samoupravin« članek pa jim brez ovmkov pravi: »La-sciate ogni speranza!c • * * — Intervencija đr. Sarolka v Beogradu. Delegat fin. ministrstva dr. Ka-rcl Š a v n 1 k je včeraj dopoldne prispel v Beograd ter ga je dopoldne sprejel fin. minister dr. Sto j a d lnovfć. Delegat dr. Šavnik je fin. ministru poro-Cal o velikem nezadovoljstvu uradni-itva v Sloveniji radi še neizplačanih za-ostankov oz. avansa, kakor tuđi o te-kočlli fin. vprAfcutiib SJovtnUe, — »Brez vednosti ravnateljstva.* Današnji »Slovenec« priznava, da se je komuutet&ni letak, ki ga je pred dne vi zaplenilo državno pravdništvo, v resnici tiskat v ikofovi »Katolički tiskarni*. Dasi se je teh letakov tiskalo na sto« tboce, kar je gotov i povzroČilo tiskarni mnogo dela, vendar pravi »Slovenec«, da je bil letak »tiskan brez vednosti ravnateljstva*. Kaksno ravnateljstvo je to, ki nič ne ve, kaj se dela in godi v tiskarni? Ko se je tiska! v isti tiskarni par metrov dolgi, ▼ barvah izvršeni re* klamrj plakat za roman »Narodnega dnevnica« — »Tarzan«, se je to ravna* teljstvo tuđi izgo *»rjalot da se je to delo izvr&ilj brez njegove vednostil Na zadnje se tiska »Slovenec«, »Domoljub« in »Bogoljub« tuđi brez vednosti tiskar* r»r,kega vodstva. — »Junaštvo in m-Zivo* je, ako se kmetski fantje, kakor je to žal običaj, pr; '"crkvenih »žegr ^njih« živinsTro i* pijejo, stepo in najmanj eneg* ali dva zr.kolj *o. To stoj? crno na belem v »Slovencu« z dne 10. t. m. na tretji stra» ni v drugi koloni. Fantje, ako hoćete biti »junaki in možje«, pretepavajte se in zakoljite po možnosti vsakokrat vsaj enega, ako ne dva! »Slovenec« vas to uči, a o~« že ve, kaj je junaštvo in kaj moštvof In ta list, ki zagovarja in pro* pagira pretepe in pokole, je glasilo ško* fa dr. Jegliča, v čigar tiskarni se tuđi tiska! Tuđi znamenje časa! — »Partizanstvu« \n »kornpcIH« ▼ naši državi. Te dni je zborovala v Kr-sicem IV. pokrajinska skapSčina UJU, poverjenlštvo Ljubljana, na katero je prihitelo napredno učiteljstvo iz ćele Slovenije. ČIovek je pričakoval, da bodo udeleženci tega zborovanja uživali ugodnost polovične, četrtinske ali brez-plačne vožnje, ker so vendar posetili eminentno važno in občekoristno sta-novsko ter strokovno posvetovanje, kl bo v prvi vrsti dobrodošlo narodnemu Solstvu in njegovemu nacijonalnemu idealu. Prometno ministrstvo pa je to-zadevno prošnjo odklonilo z motivacijo, da ne more dovoliti ugodnosti znižane vožnje za tište prireditve, ki so samo pokrajinskega in ne državnega značaja. Ministrstvo se je v tem slučaju pač motilo, storilo je krivico učiteljstvu, ki je moralo globoko poseči v žep, da se lahko udeleži zborovanja v Krškem in tako zadosti svoji želji po višji izobrazbi in izpopolnjevanju notranjosti. Kaj pa bi rekli klerikalni učitelji ali ćelo klerikalno časopis je, ako bi se kaj sličnega pripetilo klerikalni instituciji, recimo lanskoletnJm posetnikom katoli-škega shoda ali orlovskega zleta? To bi bilo vpitje in kričanje o »partizanski« in »koruptni« beogradski vladi in »Slovenec« bi se razpočil od hlinienega ogorčenja in protestirani a proti početju prometnega ministrstva. Očital bi mu vse mogoče priimke in lastnostl, samo da izkuje partijski kapital in previdno privzgoji med svojimi masami nezado-voljnost do Beograda in nasprotnost do državne in nacijonalne ideje. Prav-zaprav pa bi moral sedaj »Slovenecc pisati o »korupciji« in »partizanstvu« promet, ministrstva, ker je dovolilo raznim klerikalnim organizacijam, orlom in katoliškim izletnikom vozne olajšave, naprednima učiteljstvu pa ne! Ali bo to storil »Slovenec«? — Državljanski zakonik. Projekt enotnega državljanskega zakonika, ki ga izdeluje posebna komisija ministrstva pravde, bo v kratkem izgotovljen. Novi zakonik bo tuđi definitivno urcdil vpraSanje civilne poroke. — Izlet »Jadranske Straže«, ki bi se imel ta mesec vršiti vzdolž jadranske obali od Sušaka do Kotora, je o d-g o d e n na nedoločen čas. ker se ni prijavilo zadostno število izletnikov. — Beogradski listi oštro žfeosajo to brez-brižnost naSesra občinstva. — VSE PRIJATELJE NAŠEGA ZBO* ROVEOA PETJA in posebno U prijatelje mladine opozarjamo na koncert, kate* rega priredi v petek zvečer ob 20. uri v dvorani Fifharmonične družbe mladina &rn* narije tz Banjaluke. Na sporedu so hrvatske narodne trt umetnt pesmf, deloma tuđi i spremijevanjem tamburaikega zbora. Pevski zbor nestopi pod vodstvom svojega profe* sorja Vifolica. — Včeraj je nastopil Isti zbor v Mariboru pred polno dvorano in hil kaj živahno aklamiran od postuSalcev. Pre* pričani smo, da bo h:di Ljubljana z lepim oblskom moralno in financijelno podprta dijake, ki at po koncertu ogledajo tuđi naJS del svoje SirSe dome ine. — Predprodcrfa vstopntc v Matični knjigarnt po 75, /2, 10, 8, 6. 4 in 2 Din. PriĆakujemo. da posett naše občtnsfvo v Čtm največfem Jfei-ff« /* kon* cert. V Mariboru je bil ta koncert stjafno posečen, nadejamo »9. da Ljubljana nm bo zaostajala za Mariboromf — Sastanak btvilh momarjor «e je rrlfl •no«! t retrtavraclji »Zvezđf«. SW!cal g* j% odbor »Jadranske Straže« !n nđeleillo s« ga 5e 25 bivših pomorMakor. Pođ i>red«ed-stvom pređBeđnfka »Jadranske Straže« v Ljubljani p. đr. Marna se Je nstanovfl o««ek blvSIb prfpađnlkoT vojne mornarice, kl bo v okvira »Jadranske Straže« đeloval na to, di ee r Sloveniji nropajrtra nomen morja In Trtmja t T»eb filoj!h Clm najveCJe »animanje ta ellje *Jađran«ke Straže«, M i obstoje t tem, da m ojmoi naša -vojna mor- narica in s tem đrisne preatii naše države na znnaj. Njen cUJ pa J« tuđi, đa pospetuje naSo trgovino po najbolj naravni prometni potl — morjn, m ekrbi za razvoj trgorske mornarice, katere napredek Je i>og:oj — Ta prospeh narodnega gospodarstva vsakega naroda. Za načelnika od se ka se Je lrrolil ravnatelj trgovske akademije g. đr. B 5 h m sa pođnaCelnika g. Janko Debeljak, ter osem ođbomlkov. Prrt drnžabnl večer s« vrti 1. t»n. ob 20. «v©Cer v restavracijl »Zvezđa«. — Poroka. Aleks Podvlnec, tovar-nar v Rađečah pri Zid. mostu, se porod dne 15. t m. * gd5. Helo Oorjanec. — Bilo sreffno! — Iz nale vojske. Za poručnika Je imenovan pođpomCnlk 40. Trlglavskega pefi-polka gospođ Edo Delak. — Vodnjak na pokopallšu. Uprava po-kopališča nam plže t ozlrom na prltožbe občinstva, da na pokopali&ču ni vode. Vod njak ni polrvarjen In tuđi ni zaprt, zmanj-kalo mu je le za par đnl vođe; xato pa je bil občinstvu na razpolago drug vodnjak, kjer je vsakdo labko đobll pltno vodo In vodo za škropljenje grobov. K temu pojasnila si đovoljujemo Se pripomniti, da bi pokopall-Ska nprava sezidala 5e tretji vođnjak, ako VaS Informitor prevzame »lepe đohođke pri prodaji grobov«, zraven pa poplaCa vse režijske stroške in dolgove pokopallSke uprave. — Izprememba okoliša pri post ni h ura-dlh v Sevnici In v Loki pri Zlđanem mostu. S 1, Julljem bo se izločlle iz okoliša po Ste Sevnlce: Cerje, Dolgert, Drenovec. Hrast-je, Orehovec, Pođgorica, Žarka in Zdole ter se prlđellll pomožnl poStl v Razboru, kl je podrejena Loki pri ZIđanem mostu. — Otvorltev pomožne pošte v šmlhelu. S 1. julljem se Je Iznova otvorila pomožna pošta v Smihelu pri Mozirjn. — Iz učiteljskih krogov. Frejell smo ta-Ie dopis: Bil sem urađno umirovljen te- | kom nieseca marca po 40 letnem pohval-nem službovanju, obvefif en o tem 31. marca In plafia uatavljena 1. aprila. Na poziv olcr. Sol. sveta sem tako] vložll prošnjo za naka-zllo pokojnlne in ob enem za nakazllo akontacije. Pa do zdaj nisem prejel ne pokojni-ne, pa tuđi ne akontacije, katera bi se mi bila morala že davno nakazatl, če bi botela ođgovarjati svojemu namenu. Obrnll sem se že ponoveo đo raznih merođajnih faktor Jev za posredovanje, pa đo zdaj brez-uspeSno. Naravno se nahajam v najveCjl bedl In stiski, ker pri vladaJoCi grozni dra-ginJI paC ne more nbogl nslužbenec niti ene pare prihraniti. Prvi čas đovoljenl kredit se ml že odreka, Cesar ne morem obrtnikom zameritl, ker vsak potrebuje svoj đenar In se nakazllo pokojnine neprlmerno dolgo vle5e. Rad bi vedel, kaj si mlslljo gospodje, ki re§u5ejo proSnJe za nakazllo pokojnin, od česa naj živi npokojenec v času, preden prejme pokojnlno?! V tem oziru se morajo razmere na bolje obrnltl In naj to tnđi se-danji aktivni nslnžbencl odločno zabtevajo — v zavesti, đa jin zađene ta nsoda same đanes ali jutri. — Razglaa o nevroSIJTvfh poltnlh po- I ŠMJkah za mesec maj tL Je IzSel in je ob- I činstvu v pogled obešen v prostoru za I stranke na vseh poštnln uradlh v Sloveniji. — Po telkl avljatlčnl nesreči. Katastrofalni pađec hidroplana, ki Je zahteval tri Clovegke žrtve, je povzroCll v Dubrovni-kn globok vtis. Vse mesto je razvesilo Crne zastave, In prekinjenl so bili vsi koncerti ter zabave. V torek Je bil žrtvam prlrejen veličasten pogreb, pri katerem Je sodelova-lo vojaStvo, Sokol Btvo in Orjtina. Vzrok nesreće Se ni ugotovljen vsekai.or pa je na-stal na motorju defekt, ki Je povzročll pa-dec hidroplana. — Teika ieleznISka nesreča pri Oraho-vlcl. Tovornl vlak, laBt tvrdtke Outtman v OrehovcI na Hrvatskem je vozil s brzino 60 km naložene hlode iz Sume Radlovac. Na ovinkn pa Je lokomotiva nenađoma skočila b tlra In padla z nasipa. Stro Je vod Ja Kozl-oleka Je zgorel In naSli so od njega le kup kosti. Vlakovodja DJuro Balogh je bil težko ranjen na glavi in težke po&kođbe je dobll tuđi đelavec Bozo ĐoSen, rodom li Like. Đvajset vagonov je bilo popolnoma razbi-tlh. škoda je vellkanska. — Potlcljtka kronika. O t a d b e: tavi-ne 2, pljanost 1, kaljenje noCnega miru 2, cestno-pollcijskl red 9, poškodba tuje last-nine 1, nedostojno vedenje 2, telesna po-Bkodba 1, pretep 1. posest orožja 1, zglafi. predpisi 1, kopanje Da prepovedanem prostoru 1, tajna prostitucija l. — T a t v I n e: Kleparju Ivanu Bonclju so bile ukradene Skarje za rezanje pločevine, vređne 150 D. — Kolo znamke >Eska«, vređno 3000 Din, Je bilo odpeljano vCeraJ đopolđne ravnatelju Frann 2arnu * đvorlSCa Gospodarske zreze na DunaJskI cesti. — Cigani so ogo-Ifufall Antona Derganca U Ljubljane za 450 Din. — Josipu Kaplar Ju iz Savlnka je bila ukradena 1057 din vredna obleka . — Paskljevlć prosi pomlfoš&enja. Za-grebskl Uati poročajo o življenju mlađega morllca PaBkiJevlća ▼ Mltrovlcl. Paskljevlc je bil takoj, ko so ga prepeljall v kaznllni-co, name&čen v samotni čelici, kjer ima od-sedeti 2 mesec a. V tej samotni čelici ne dela Paskijević" ničesar, nego samo Čita knjige, ki Jih dobiva iz knjižnice zavoda. O svojem zločinu ne govori ničesar In Je vedno dobro razpoložen. Prvi dan se je slcer pri-tožil radi nmazanega perila, nakar Je dobll bolJSe. Kmaln po svojem prihodu Je obolel in so mu otekle vratne Žleze. Radi tega je zavođnl zdravnik đoločil, đa se mn daje boljSa hrana, đofilm drngaCe dobiva hrano. obstojeco »JutraJ iz Juhe s Crnim kruhom, opolđne dobiva vođeno prfkuho In Crn kruh ta rreeer fllol ali rM na yođl. V neđeljo Ima priboljgek: za kosilo gola« In na pra«-nlk kos mesa. Dnevno se sme sprehajatl samo eno uro, med «. in 7. «JutraJ. V samotni eellei bo ostal Se en teđen, nakar ga premeste t skupni ođđelek, kjer ostane đa-Ue Časa Eđino kar mnči Paskljevića Je slaba hrana In te đnl Je prošli nekega kaznjen-ca. H se Je vraCal v Zagreb, đa naroč! Dje-grovemu oCetu, đa mu po§!je vsak teđen par zavojev t mesom In žlvill. Naslovn Je tuđi na očeta proSnjo đa lzprosi pri kralju sa njeca pomlloioenje. TZ CELJA. —c Meatna gospodinjska iola v Celju Je Stala v pretek]em aolskem letu 22 go, Jenk- Koncil uspehi to bili vobće dobri lOJub temu, da se je pouk vsled raxnlh. ovlr prlćel Selo v drugem polletju. Na zavodu ■ta poučevali dve dri. »trokovni učiteljici v glavnih predmetih: kuhanje, gospodarstvo, šivanje perila, krojenje oblek itd. Vpi»07a-nje gojenk za prlhodnje iolsko leto se bo vršilo dne 2. sept, U. v pUarnl dekllska me4čanske sole v Celju. —c Celjska deca na potu v 8ele«. Pri-hodnje dni odpotuje prva skupina otrok i% Celja. 1C po Stevilu, v Selce pri Crikvenici, da si v tamkajšajem Dečjem domu ob naal divni obali okrepi svoje zdravje. Otroke spremlja gđč. A. ZupanClčeva kot zašto palca Kola Jugoslov. seater v Celju. —c Kretanja natezljtvlh bolesni v me-stu Celju v tednu od 29. junija đo 6. Julija: Trebu&ni tdfus: ostal 1. ostane v oskrbl 1, ikrlatinka: ostalo 6, na novo obolel 1» ostane v oskrbl 7. —c Redni sestankl JD3 za meato Celje se vrBlJo vaako sredo ob J£21. zvefier v rde-61 sobi Narodnega doma. IZ MARIBORA,. — m Občinske voHtve. Tolikanj pričakovane in zahtevane občinske vi> litve so končno tuđi za Maribor razpl-sane. Te volitve bodo velepomembne za Maribor. Prvič si bosta stala naspro-ti 2 velika tabora: jugoslovenski in nemški. Ali bosta enotna? Nemški brezdvomno. Sigurno je, da spravljo Nemci brez vsake posebne javne agitacije do zadnjega volilca vse na volišče in da poskusiio v svoj tabor privabiti tuđi od slovenske strani vse, kar je od njih količkaj gospodarsko odvisno. Zato bi bilo zelo pogrešeno, ako bi se slovenske stranke brez posebne podrobne ajtf-tacije zanašale zgolj na svoj blok, Tre-da bo napeti vse sile, da zopet ne za-vladajo na magistratu stari gospodarji — Nemci. —m Mariborska policija Je prijftl« ne» nekega pustolovca. ki je IzjavU. da se piše Albert Orlohor, ni pa imel pri aebl nlkakih dokumentov. Zgodovina tega pustolovca Je zdo zanimJva. KIttil se je po vsem svetu V Jugoslavijo je prišel iz Avstrije. Ker je policija mnenja, da ima opraviti 9 kakim rafiniranim zločincem, ga je obJržala v za* poni, dokler se ne ugotovi nj^ova idcnti> teta. —m Komvntsfičnt teiahi v Msribon: Mariborski komunisti so po raznih hi?ah nalepill stiine plakate kot v Ljubljani. Poli* cfji je pri poslu zalotila nekega komunista. ld je bil tretiran. —m Oradbeno delovanje- Maribor s? obeta §e to leto zlom ti dosedanje sradbe-no mrtvilo. Poleg prolektov mestne ob-iine se Je tuđi Poko]ninski zavod odločil zaraditi v Mariboru na najlepšem delu Masda-lenskega prednresija manišo kolonijo sta~ novanjsklh hi5. Od obeh načrtov se priča-kuje, da Jima polagoma sledi tuđi privatna inicijativa. Bil bi že skrajni čas. Stanovani-ske razmere so postale že zdaj sredi pnjet-ja ©bupne. Ćele družine z otro-cl se naha-JaJo na cesti, s stanovanjl se vganjalo vne-bOAi?iJoča oderuštva. Za odknp malepa sta-novanja se zahteva po 10.000 D:n. spekulativni nalemnikl se stiskajo v eno sobo ali kar v kuhinje, prazne srbe pa oddajajn po IMn 500—1000 v podnajem brez obveznosti tako, da. Ce prihodnj! mesec Se boljka stranka v sili panud; 5e ve3, vržejo podnalemni-ka ven. Popolnoma izključeno Je, da bi ka-tera civilna stranka mogla dobiti kakSno stanovanje, ker Je Se vedno nad 400 dr*. nameščencev, k! lim gre prvensrvcna pravica, ta čakajo že leta na dodelitev stanovanja. —m Nevihte. V petek Je bila tuđi zunaj na pogoriih vročina, kal:ršne že d( l^o ne pomniio, drugi dan se ie brez padavine nekoliko ohladilo, a v nedeljo Je zopet zavladala neznosna viočina. Zvečer se Je zdelo, kakor da Izbruhne straSna ne\ihta. a padlo Je le par fcapljlc dežja. V i>onedel!ek zvečer pa je pri visokern stanju barometra in vedrini neba naenkrat nastala nevihra. straSna samo v hudournih oblakih !n bUsklh. padlo pa le tna!o pohlevneca deJfln. \" *;redo opoldne zopet sllčen pojav, Ie da ie bol] treskak) In da Je vse kazalo na tirdo točo, katere pa vsnj, kolkOT doclej znn*^ *.• "-': n]I okolici ni bilo. Turistika in soort. PRVA DVA DNEVA OLIM-PIJADE. Dva svetovna rekorda znišena, V soboto 5. t m se je vršila edlna svečanostna otvoritev olimpijskih iger. Bilo je sicer izvojevanih že polno olimpijskih prvenstev: zimski sport, nogomet itcL, a sedaj, ko se vrše atletska tekmovanja — olimpijski sport v pra-vem pomenu besede — sedaj komaj je pravi pričetek olimpijade. Otvoritev je bila nadvse svečana. LahkoaUeti 45 dr-žav celera sveta s praporl svojih dežel stoje pod glavno tribuno, desnico dvi-gnjeno v stran, prisegaioč olimpijsko prisego, godba zaigra franeosko himno, vse posluša stoje in odkrito, sto golo-bov zleti ta trenotek v zrak, krožijo nad stadionom, potem pa odleti vsak proti svoji domovini, noseč na svoji nožici olimpijski pozdrav. Šest Jugoslovenov reprezentira na§ lahkoatletski sport: GaŠpar, Ferkovič, NarančiČ, Perpar, Spahič, Terkovič, za Avstrijo Stevilno najmanjša repezen-tanca. Največ je Amerikancev 97 lahko-atletov, potem Angležev 89, Poljska je poslala 12, Turčija 10, Bolgarska 5 at-letov; te tri države imajo brezdvoma kvalitativno najslabši materijal. Prvi dan tekmovanj 6. t m. (100 m. 400 m zapr., 800 m vse predteki, skok v visino, kopie 10.000 m.) Predtekov na 100 m je bilo 17. v vsaki »seriet po šest. PovpreČni čaši: najboljši 10.8, najslab-ši 11.4. Za 100 m javljena Jugoslovena sta izžrebala: Perpar z Betts (Juž. Afr.), Cockuyt (Belg.), Hildreth (Indija), Oja (Letska), Kurmzy (Madž.), torej jako srečen žreb, saj je zmagal Kunnzy s 11.4. Perpar ni startal, ker je došci v Pariz komaj v nedeljo zjutraj ter bil od neprestane 36urne vožnje ves zbit. Spa-hič je izžrebal jako slabo in zaradi blesure na nogl ni startal. Prvi derrafi-nale: zmaga Scholz (Am.) 10.8, drugi Porrith (Nova Zeland.) ter Abrahams (Angl.) 10.6, drugi Paddock (Am.). Drugi demifinale kvalificira za finale: Mur-ehinson, Bowmann, Paddock, Scholz (vsi Am.), Abrahams (Brit) in Porrith (Nova Zeland.). Predteki 400 m zapreke (6 predtekov po 6 tekm. in dva demifinale) za finale se kvalificirajo: Taylor. Riley, Hawkins (vsi Am.), W0en (Fin.), Andre (fran.) in Blackette (Brit.). Najboljši čas i 54.6. i Predteki 800 m (8 »sćrie« po 9 tek-mov.!) Za demifinale se kvalificira 24 , tekmovalcev. Najboljši čas: Šved Jo- ; hannson 1.57^, najslabši: Martin Svi-ca) 2.00.2. Skok v visino. Prične se pri 1.60 m, kdor doseže 183, priđe v finale. Finale: 1. Osbome (Am.) 1.98 m (olimp. rek.), 2. Brown (Am.), 1.95; 3. Lewden (Fran-coska) 1.92 m. O različnih stilih skokov poročam še natančneje. Met kopja. (40 tekm.) Finale: 1. Jonnie Myyra (Fin.) 62.96 m; 2. Lind-strom (Šved.) 60 m 92 cm; 3. Oberts (Am.) 58 m 35 cm; 4. Ekgvist (Fin.) 57.58, 5. Priester (Am.) 56.96 m, 6 Blom-quist (^v.) 56.85 m. 10.000 m. 50 tekmovalcev, ki star-tajo vsi naenkrat Vendar se tik po stre- hi takoj raztegncio v ca, 50 m uolgo vrsto. Po šesti rundi je vodilna skupina Wide-Ritola že 20 m pred vseml In uja-me že zadnje tekače. Wide in Ritola se odteguieta drug tik ob drugem vedno bolj od sotekmovalcev. pri dvanajsti rundi sta 100 m pred vseniL V 16. rutidi se naenkrat Ritola odtrga, Wide skuša dohiteti, a zaman. V 18. rundi vodi Ritola za 50 m pred Wide. Cilj reže Ritola (Fin.) ob frenetlčnem aplavzu v času 302321 (nov svet. rek. dosedai 30.35.4 tuđi Ritola), drugi Wide (Švica) 30.55.2, tretji Ber CFin.) 31.42, 4. Sipila (Fin.) 31.50.2, 5. Harper (Brit), 6. Brit-ton (Brit). Drugi dan 7. t m. 100 m finale. Grobna tišina v đr.isa-če lako živahni publiki. Kdo ie najhitrc šl čiovek sveta? Start se že v drugič posreči. Abrahams vodi takoj od starta. med tem ko Paddock izgubi do 2 m na startu. Publika kriči, riove. Pri 50 m ie Paddock prvi, Abrahams četrti. Cilj: 1. Abrahams 10.6, 2. Scholz (Am.), 3. Porrith (Nova Zeland.), 4. Bowman (Am.). 5. Paddock, 6. Murchison (Am.). Abrahams je trikrat v dveh dne pretckcl 100 m v 10.6. 400 m zapreke finale. 1. Taylor (Am.) 52.6 (svet. rek. 54.—, a Taylor je podrl eno zapreko), 2. \Yilen (Fin.), 3. Riley (Am.), 4. Andrć (Fr.), Haw-kius in Blachette diskvalificirana. V skoku v daljavo za petoboj postavi Amerikanec Legenđre nov rvet. rekord s 7.765. Petoboj: 1. Lehtonen (Fin.) 16 točk, 2. Legcndre 20 točk, 3. Lonfay 28 točk (Madž.). 800 m demifinale (3 X 8). Najboljši čas: Stallard (Brit) 1.54.2, najslabši Lo-we (Brit.) 1.56.8. V finalu bo startalo 0 tekmovalcev. Po točkah so dosegli v dveh dnclr Amerikanci 54, Finci 47, £vedi 15, Britanci 13, Madžari in Francozf po 7, Nova Zelandija 4 točke. St. P. • • • OLIMPIJADA V PARIZU. Rezultat đosedanjega tekmovanja zna Sa: Amerika 97 točk, Finska 54, Anglija 28 J£, švedska 15 j^. Včerajšnji dan Je po tekel v znamenju premoći Amerikancev. j Rezultati so bili sledeči: Finale 800 m: 1. Lowe (Anglija) 1:52.4. 2. Martin (Svica> 1:52.6, 3. Enck (Amerika). Pri metanju t krogle so ođneBll vsa tri prra mesta Amerikanci. Prvi, Huthern je vrgel kroglo 1499.5 ctm. Cetrtl J© bil Finec Torpo. V sabijanju Je tmagala Prancija nad Zedlnjenlml drtavami 9:6. Italija nad Spa-nijo 10:5. V teku 110 m z saprekaml so s« kvalificirali Amerikanec Klneev, Šved Chrl Btians in Amerikanec Guhterln. 8kok v dal Javo z zaletom: 1. Houbbard (Am.) 7.445, 2. Gourdln 7.276 (Am.), 3. Han sea (Am.) 7 26, 4. Toonlon (Finska) 7.07. V predteku na 5000 m se Je plasiral kot prvi, kar je bilo prlfiakovat! Fineo Nurmi. kl Je tekel 15.22.2, dalje bo ae pleslrall nj^ gOT drug Rastas in Sveđ Atcainson. • • • — Tekm« Oradec-Zagreb. V neđeljo •** vtM tekm a med reprezentancaml Zagreba in Gradca. Orade« postavi slerteće mofttvo Roaner (O. A. BL), R. BInkowiUch (Stras senbahner), Frleđrich (O. A. K.), Albin Skaza (Sturm), Grelner (Sturm), Lo^ren sohn (Hakoah), DeIHnger (Stunn), Plchln-ger, Komanda (G. A. K.), 0rO8zy (Sturm), Waldhatuiar (Stucml. stev. 156_______________________________________* .jiLOVFNSKI NAROD« dne 11 lulija i»24 Stran 5 Sodelovanje Srfaov in Francozov v svetovni vojni. Zadnjič je imel pariški dnevnik »Fi-graroc svojo drugo ilustrovano priloffo o naši kraljevini. Med zanimivimi Članki, ki so izšli v njej, moramo posebno ome-niti članek o sodelovanju Srbov ta Francozov v svetovni vojni. Spisal ga je general Kalafatović. Med drugim pravi sledeče: Francoska in srbska armada sta se ramo ob rami borili več kot tri leta. Do-kler se je srbska armada nahajala na do-mačih tleh, leta 1914. in 1915., je delo-vala nezavisno na svojem bojnem polfu, vendar pa se je nahajala v potrebnem stiku z zavezniki. Vrhovni poveljnik je bil Nj. kraljeva Visokost prestolonasled-nik Aleksander in maršal Putnik je bil šef generalnega štaba. V tem času je srbska vojska izvo-jevala dve veliki zmagi: pri Ceru, v začetku vojne, in pri Rudniku, meseca novembra 1914, kjer je bila uničena av-stro-madžarska armada generala Potio-reka- Čeprav v tem času nišo bile poslane številne francoske čete v Srbijo, je vendar francoska armada uspešno pod-pirala srbsko. pred vsem s tem, da ji je pošiljala raznovrsten materijal, potem pa po misijah in posamnih poslanih od-delkfh. Tako so bile na pr. francoske mornarske baterije postavljene poleg Beograda pod poveljstvom fregatnega kapetana Picota. Francozi so poslali tuđi letalne eskadrilje pod poveljstvom * o-mandanta Vitrata in leta 1915. sanitetno misijo, ki je uspešno pobijala legar, a junaško podlegla. Jesen! leta 1915. pa ie zadela srbsko armado težka katastrofa, napadena je bila od Avstro-Madžarov, od Nemcev in od Bolgarov pod vrhovnim poveljstvom nemškega generala Mackensena od treh strani in od trikrat močnejšega I sovražnlka, Junaško se boreč, se Je mo- I rala umakniti preko albanskih gora na obalo Jadranskega moda, ker so ji pot na Solun zaprle bolgarske čete. Tara iih je sprejela misija francoskega generala Mondćsirja, ki je imela nameti, ji pomagati, jo prevesti na varao mesto in jo reorganizirati. In za časa te velike drame srbske armade v Albaniji so se izkrcale francoske Čete v Solunu, priŠedši iz Galipolita. Ceprav so prišle prepozno in nišo bile do vol j številne, da bi preprečile katastrofo srbske armade, so vendar pod I poveljstvom generala Saraila začele I prodirati proti severu, toda morale so se umakniti v Solun pred bolgarsko pre-močjo. Srbsko armado so evakuirali iz albanske obali na otok Krf s pomočio za-vezniSkih mornaric. Ko je dospela na ta otok, se je takoj začela reorganizacija in je napredovala tako naglo, da so jo Že spomladi leta 1916. poslali v Solun, kjer se je ta reorganizacija končala. Neka; tednov pozneje so jo poslali v bojno crto. na prag domovine. Ravno tak rat so Bolgari začeli z močno ofenzivo iz smeri Bitolja. Srbske čete so jo pa naglo ustavile in začele s pro-tiofenzivo zajedno s francosko orientsko armado pod poveljstvom generala Cor-donnierja. Dosegli so lepe uspehe: premagani Bolgari so se morali umakniti proti severu in Francozi in Srbi so zasedli del srbske zemlje z Bitoljem. Ćelo leto 1917. se je vršila dolgo-Časna vojna v strelskih jarkih. Spomladi leta 1918. so se pa priČenjale priprave za veliko ofenzivo, ki jih je dokončal general Franchet d* Esperey (izg. Fran-še Depre), kateri je prispel julija v Solun. Ta general je igral glavno ulogo v tej ofenzivi srbske armade, katere šef e:eneralnega štaba je bil pokojni vojvoda Mišić. Luknjo v sovražni fronti nai bi napravile dve franeoski diviziji, 122. generala Toparta in 17. generala Pruneauja. Ti dve diviziji, kakor tuđi številne tež-ke francoske baterije in letalni oddelki so bili stavljeni pod poveljstvo vojvode Steparovića, komandanta II. srbske armade, ki se je že nahajala na fronti, do- ! ločeni za prelom. Izbrali so si nalašč najnepristopnej-ši del fronte, ki se je nahajal v do 2000 metrov visokih gorah. Računali so, da bodo tako ne samo prebili sovražno fronto, tem več ttidi na velik utis pre-senečenja, ki igra prvovrstno ulogo v vojaški umetnosti. Napad je bil določen za 14. septem- i ber. Silno obstreljevanje je trajalo ves ■ dan. Naslednje jutro je naskočila peho- | ta sovražne crte. Z navdušenjem so Srbi in Francozi drli naprej, prebili sovražno linijo in se polastili ogromnega pbna Tedai sta se obe franeoski diviziji ] ustavili in prepustili srbski armadi napad druge sovražne crte, kakor tuđi za- 1 sledovanie in izkoriščanje zmage. 1 Izredni uspehi Srbov so znani. Vsa ] srbska armada. je hitela proti severu. Heset dni pezneje je že bila ob bolgar- ' ski me "i, kar je prisililo bolgarsko vla- \ do, da je kapitulirala 29. septembra. ! Med tem časom je večji del fran- . coske armade pod poveljstvom generala i Henrvsa zasedel pokrajino severno od ; Bitolja in kavalerijska brigada generala Jouinot - Gambette je pa napravila znameniti pohod preko visokega gorovja, ki so ga dotlej smatrali za neprestopno, in zasedla Skoplje. II. srbska armada, ki se je otresla Bolgarov, ;e začela prodirati proti Bosni, I. pa pod poveljstvom maršala Bojevića je nadaljevala svoj zmagoslav-ni pohod proti Donavi, zlomila avstro-nemški odpor in vkljub neprilikam prehrane in bolezni je dospela do Donave 29. oktobra. Napravila je torej v 46 dneh 600 km, kar znači rekord v vojaški zgo- • do vini! ■ Oddelki so nato šli naprej preko Donave, Save in Drine proti Vojvodini, | Dalmaciji, Hrvatski in Sloveniji Med tem se je tuđi Že osvobodila Crna gora, En oddelek je odšel tuđi na Reko. Nekaj franeoskih divizij se je nato tuđi ustalilo v Vojvodini, to ie bila takozvana madžarska armada (armee de Hongrie) pod poveljstvom generala Lo-bita. Francoska armada je bila torej prva, ki je prišla na pomoč Srbom, in naj-številnejša med zavezniškimi orijentski-mi silami Jugosloveni se bodo vedno hvalež-no spominjali franeoskih vojakov, ki so j padli na polju slave in se tako žrtvovali za srbsko stvar in osvobojenje Sr-I bov, Hrvatov in Slovencev. Gospodarstvo. —š Trgovska gremi jalna nadaljevalna sole v Kretnju je zaključila dne 29. junija tretje leto svojega obstanka in dokazala z živahnim razmahom svojim ustanoviteljem, kako potrebna je bila v Kranju panoga na* daljevalnega šolstva. Trgovski vajenci, ki so pohajali do šolskega leta 1921/22 skupno z obrtnimi tukajŠnjo obrtno n*»daljevalno solo v itak prenapolnjenih razredih. nišo mogli dobiti vkljub najboljši volji učitelj« stva potrebnoga strokovnega znanja, trgov* ske vajenke pa so bile sploh izključene od vsake nadaljne izobrazbe. Da odnomore tem nedostatkom, je sklenil trgovski gremij za politični okraj Kranj, pod vodstvom svo* jega agiinega načelnika g. Frana Sirca, da osnuje po vzorcu drugih trgovskih gremi* jalnih nadaljevalnih Sol enak zavod tuđi v Kranju, in sicer postopania prvi in drugi razred. V šolskem letu 1921'22 se je vpisalo 35 učencev in učenk. njih število pa se je vedno zviševalo. Razstava izdelkov koncem drugega Šolskega leta je dokazala, da učenci , pravilno poimujejo pomen in namen usta* nove ter njihovo stremi jerne po čim višjem trgovskem manju. Da nudi torej ucencem po mornosti zaokroženo znanje v naivaž« neiš'h trgovskih r>oslih, je osnoval gremij v Solskem letu 1923^24 še tretii nadaljevalnl I razred in uspeh ni izostat. Dočim so učene! in učenke tretjega razreda z vrtraino mar* Ijivostjo in intenzivno pozornostio sledili pouku in TZVTŠevali svoje izdelke. da častno zapuste kot prvi absolventje ravod. so se oni v prvem in drugem razredu trudili, da dosežeio koncem leta ugoden izid in do* vrše tako Se pred po tekom učne dobe turtt zaključni tretji razred. N^aibolisi dokaz ži« vahnega delovania je ugoden končni in'd. zlasti aico se upošteva nairazHčneTŠo pred* irohrarbo goiencev in goienV. Trmed 62 vpisanih učencev in učenk je dovršilo svoje razrede 86 % — zaključni razred r>a zapu* Šča osem odličnih absolventov in absolventk, Iki so si v triletnem marliivem delu pridobili po lastni ambiciji mno«?o več znanja, kot ga predrjisuje tozad. učni nacrt. Zanimanje za tukajšnjo trgovsko gremijalno nadalje* valno §olo pa se je razSirflo v zadnjem letu tuđi izven Kranja, kar dokazuje dejstvo. da so obiskovali rx>uk na tej Soli redno tuđi učenci iz Skofje Loke, iz Krania samega pa »e je vpisalo vec* privatistov, odnosno priva* tistk. Ugoden razvoj trgovske gremijalne na* daljevalne sole naj sl"5n trgovsVemu gre* miju v zadoščenje za tn'd in obil*» emorne | žrtve, fci jih ima z vzdrž^vantem pole in v i zagotovilo, da v prospeh razvijajočega se trgovstva v kranjskem političnem oTcraju ni mogel pričeti ugodnei?e akcije, prav tako pa tuđi županu g. Cirilu Pireu, ki se je po* leg skrbi, ki mu jih prizadeva v-drževanje v Kranju tako lepo rarvitega Solstva, pos sebno toplo zavzel tuđi za to naimlaiso institucijo in s srečno Toko pomagal premo* štiti r*Tdi najtežje ovire. —g Konferenca zastopnikov srednjeev* ropskih hmeljarskih organizacij v Žafcu Č. S. R. Savez hmeljarskih društev za Č. S. R. nam piše: Pričakujoča obila hmeljarska le» tina na vsem svetu dela hmeljarjem, oziro* ma njih organizacijam mnogo pomisleka, nalaga jim važno nalogo in važne skleoe. Če srednjeevropejski hmelj arji pri ureditvi hmeljskih cen v tekočem letu ničesar ne bodo ukrenili, zna se zgoditi tako, kakor 1. 1922., v katerem so hmeljske cene zna* šale Ie eno tretjino pridelovalnih stroškov. Lanskim rentablim cenam bi sledile letos nizke, katere bi bile globoko pod pridelo* valnimi stroski. Hmeljarji vse STednJe Kv« ropc bi izgubili plačilo za svoje težko d^lo jn izgubili bi se milijoni narodnega prerao* ženja. Pomisliti pa gre, da je lanski mali pridelek povzročil, da sn izčrpane vse z** toge, tuđi one starejšth letnikov in da stoje pivovarji pred praznimi hmetjskimi skladh šči. Savez hmeljarskega društva v Zatcu se je v svoji odborovi seji dne 12. junija t. 1. pečal s to velevažno zadevo ter sklenil, da skliče začetkom meseca avgusta t. 1. — tik pred obiranjem hmelja — v 2atec medna* rodno zborovanje hmeljarjev vseh sedmih srednjeevropejskih držav, v katerih se pri* deluje hmelj. Vsaka hmeljarska organiza* ctja naj bi ođposlala k zborovanju po ene^ ga, kvečjemu po dva ali tri zastopnike, ka^ terf bi morali sami prevreti vse stroške za px>tovanje in prehrano ter bi morali poro* ča ti o st nju hmeljarskih nasadov svojih držav. Ko se je dne 1. septembra 1. 1911. sklicala enaka konferenca v 2atec, so se takoj dvignile cene za 50 K pri 50 kg. (400 do 450 K). LctoSnje m ©dna rod no zborova* nje bi se pa ne bavilo Ie * bodočo letino, nego bi se tuđi določila pravila za meds>« br;',nc obveščenje o vsakokratnem razpolos ženin na hmeljskem trgu, o cen ah, po ka*> tenh se je hmeljarjem ravnati pri prodaji hmelja itd. Vsaka orgarizacija pa lahko predlaga Se druge toclce dnevnega reda — Vprašamo vas, tli se strinja vaša organiza* čija z namertvmtio konferenoo, ali bi ont odposlala na njo svoje zastopnike. ali naj Savez hraelfarskega dru*tva «a C S. R. fun. glra kot skHc*te!j kotiference, ali se Tam zdi Žatec primeren krai z» konfereneo, ali bi želeli drugo mesto. Odpišite kmalu! — Zatcc, C. S. R., 28. junija 1924. — S*ym hmeljarskih društev Žatec. — Hmeljarsko društvo za. Slovenijo je javilo Savezu, da se strinja z vsemi predlogi in da bo odposlalo na konferenco svoje'a zastopnika. —S O Bleirovem posojllu se zadnje ini zopet mnogo razpravlja. Povod temu pre-cesivin v Zfi^oega posojila, ki Je bilo skle-njeno za 100 milijonov dolarjev in od katerih je naSa državna blagajna Bprejela do sedaj 15 milijonov, so dali zastopnlki Blai-rove skupine, kl so se pred kratkim zglasili v našem flnančnem minlstrstvu. Tečaj te naše rente Je v Ameriki poskočil od 52 na 85. In baS radi tega namerava Blalrova Bkupina emitirati đel đmgesra obroka, po* gojenegra na 25 mllljonov doTarlev in sicer znesek 10 milljonov. Nora emisiia naj bi se razpoložila v podplsovanje v Londonu In Newyorku in sicer istocasno. O tej važni zadevl Se ni odločeno. Gotovo pa Je — in to pouđarja tuđi beogradsko časopisje, da se ima to in vsako drago državno posojllo predvsem vporabiti za nadaljevanje Se pri-Četih železn!§kih zgrađb, za katere sedaj ni potrebne^a krltja na rarpolago. —-g Direktne vloge na trgovinsko mini-strstvo so po naJnovejSi odredbi tega min. od pravljene. To velja zlastl za posamne prtđobitne organizacije, ki imajo svoje to-sađevne vloge odslej predložiti potom trg. In obrt. zbornle. —g Z Atbanljo safine nala država v kratkem pogajanja v srrho sklepa trgov-ske pogodbe. —g Cigaretni papir se Se vedno ▼ Te-velikih množlnah tinotapl v naSo državo. Opozarjamo vnovič, da se ima po kazenskih določilih zoper vsakogar, kl rab! tak papir postopati kakor zoper tlhotapce same. —g Tržne cene v Trbovljah. (Cene ▼ dlnarjih za kg, odnos, liter ali komad) dne 9. Julija 1924. Govedina v mesnicah In na trgu 23—24, teletina: na trgu 25, v mesnicah 30, jetra 22—23, pluća 12. Svinjina: na trgu 32—33, jetra 35; meso v mesnicah 33— 35, slanina na trgu 32—35, salo 37, v mea-nicah I. 35, II. 33, sveza mast 38—40, pre-kajeno meso na trgu 40—45, v mesnicah 40 —55, soljena slanina 33. Salama fiu& S0, slabga 30, pemtnina: kokoš 50—65, puran 140—150, piščanci 25—30, jajca 1.25—1.50 komad. Mleko 4 —4.50 1, surovo maslo 50-Cajno maslo 88, kruh bell 6.50—7, črnl 5.75. Moka št. »00« 5.50, št. »1« 5.25, krušna 5, a.idova 6.25, koruzna 3 50, koniznl zdrob 4.75» pšenični zđrob 4.75, pšenični zdrob 6.50. Sladkor: sipa 25, v kockah 22, moka 22. Druge življenjske potrebščine: Fižol 6.50— 7.50, v stročju 8—10, JečmenCek 6—6.25, jeCmenCek drobni 8—11.50, krompir 1.50, krompir novi 3, sol 4. olje namlzno 26, bučno 34, petrolej 7—7-50, milo 15.50—17, kava 48—56. žitna kava 10—16, riž 7.50—11, ma-karoni 12, vžlgalice —.95—1 škatlja, leca 9—11, grah 9—10, grah v stročju 8, orehi 10, orehova jederca 40, čebula 3—5, česen 10, salata 30, kumarce 10, čreSnje 8—9 kg, ohrovt glava 2—4, koleraba komad —.25— 1, karfijola komad 3—6. —g Oglasi. (Infor. pii tg. zbornici v Ljubljani.) Raz&tava profzvodov Industrije za izdelavo pijač. V Belrinu se vrSl od 16. do 19. septembra velika strokovna razstava proizvodov industrije za izdelavo pijač. — Dobava terpentina in si kat iva. Pri ravnatelj' stvu drž. železnic v Zagrebu se vrši 29. Julija ofertalna licitacija glede dobave 13.000 kilogramov terpentina in 7000 kg sikativa —g Vzorčni sejem v Beogradu, ki bi se imel vrSitl letos koncem avgusta, je po zadnjih poročilih odložen. Baje so nastale teža ve radi sejmskega prostora In radi državne podpore. —% čekovni u rad, čegar promet je pre-tekli meeec đosesrel 2.5 milljard Din, dobi v kratkem nove filijale. —g Nadaljevanje trgovskih pogajanj z Italijo. Ker sta obe delegaciji prejeli nova navodila, se Je v torek po đaljSem Časti vršila zopet skupna seja. Italljani so v glav-nem sprejeli naše zahteve, ki se tičejo nove carinske tarife, uvoznega blaga iz Italije z earlnskimi postavkaml v slatu itđ. Plenarna seja se Ima vršiti dane« ali Jutri. Tarifni đel pogodbe je v splošnem dokončan, trgovski đel pa se lzdela do konca jnlija. Za sardine je nastavljen posebni tarif. Za olje Je doloCena carina 30 Din pri večjih množlnah, ki se sa manJBe rrlsa. Za svec« začasno ni dolocena nlkaka carina, za te-stenine 280 Din za 100 kg netto itđ. —g Associazlen General« I ta! i a na Leg-nam! se je koncem majnika ustanovila v Milanu i nalogo, da sastopa interese ćelo-kupne lesne industrije in trgovine v Italiji. Ima tuđi svoje glasilo »n legno«. —g Trgov»k« zakon. 1. septembra se ima vršiti prva seja stalnega zakonodajne-ga odbora o». pravne sekcije teja odbora, na kateri se pricne s delom za nov trgovski in menicni zakon in čekovni zakon, —g U rad za Informacije v trgovtaskem mlnistrstvn se namerava v kratkem ven-đarle U8t"*oviti. Ml sroo o potrebi takega tirada pisali ie obsirno. Ta nova orsanizaci-ja naj bi bHa slasti ▼ stilu i VBemi našlmi konzulati, vsemi gospodarsklmi dnstitnei-Jami Itd. To in ono. ŽVECI. Ameriškega zdravnika Horaca Fletcher-Ja imenuje znanstveni svet apostola 2ve-čenja. Njegovo življenje je dokaj zanimivo. Danes se omejimo samo na njegovo apo-stolstvo Žvečenja. Ko je bil Fletcher star 48 let, se je hotel dati zavarovati na življenje. Prvi zavod h kateremu se je obrnil je njegovo ponudbo kratkomalo odbtl. Tsto so »torili drugi zavarovalni zavodi. Vsl zavodi so motivirali svoj eklep 6 tem, da ne morijo stopiti v zavarovalno razmerje s človekom, kl stoji z eno nogo že v grobu. Fletcher pa se ni dal vstrašiti, temv^č Je jel misliti na »novo življenje« In sicer na podlagi prehranjevanja. PrlSel je ^a naravni zakon, star kot svet In neskoučno preprost, ki mu sledi vsaka zival. ki pa ga umni flovek zanemarja: PrežveCi hrano temeljito in docela! Fletcher si ni Izbiral novih Je.11. tem-več je ostal pri onih, ki jih je bil nava;en. Tođa žvečil je, žvečil in žvečil. tako da mu Je hrana artomatično zdrsavala v oožira.1-nik. Sčasoma Je ugotovil nastopne temeljne točke naravnega hranjenja: 1.) JeJ Ie, ako občutiš tek, torej srlad: 2.) Pri jedi misli samo na Je<3. Ne e-o-vorl pri tem in ne čitaj. Le žvf*či in — no-»avedoma poziraj! 3.) Uživaj samo jedi, ki ti usajajo! 4.) Ne jej iA pij niti prevroče niti pre-hladno! 5.) Trđo hrano zveči tako doigo, da je popolnoma tekoča In da zdrkne kar -ama v želodec! 6.) Tako delaj tuđi glede kompotov in vkuhanega sad ja, dasi vsebuje mnogo vode! 7.) Vse kar se protivi razvodenitvi, kakor luSčlne, pečke, vlakna Itd. sadrži z Jezikom ali grlom In fzpljuj! 8.) Tekočo hrano uživaj požirkoria In glej da jo dobro zmešaS b slino! 9.) Prekajenlh, zelo ma?tn!h !n naso-Ijenih Jedi, kakor iegiilj, raznih morskih rib, tolste svinjine kakor tuđi močne kave čaja In opojnih pijač ae izogibaj! 10.) L/e vodo moreS piti v velikih po-JHrklh, ne da bi ti Škodilo! Ko je jel Fletcher tmorabljati to svojo metodo, je tehtal 89 kg. Njegova telesna teža je pađla na H9 ksr. a se Je takoj đvig-nila na 75 kg. Pokazal pa se Je nenartoma usreh. Tsrarinili so revmatlzem, skrnlna. iz-prtSčali. blpđica. In tako sčISčeno telo se Je Izkaralo neobčntljivo zoper vsako bolezen. Svojo metodo TiSivanje ie Fleteher ob-javtl leta 1f>03 v Imiiari ■NVw fJlntton ox Epictire« (Požrešneš ali izbirčnik). S svojo, navldezno n^pomembrio akcijo, je Fletcher povzročil ribanio ljudi, ki bi radi đolgo živeli in se dobro imeli, ki je po njem nazvana »flečerlzem«. AERONAVTSKI VLAKI. Ali se nam ne vsiljuje misel, ko vidimo, kako na kopnem spajamo lokomotivo z Že-lezniškimi vozovi ?li na vodi vlačilni parnik s tovornimi čolni, da bi mogli tuđi letalo s propelerjem uporabiti kot vlačilni stroj za letala brez propelerjev? Hasek takega spoja je jasen: z razmeroma majhnimi 3troški na motornem gonlvu bi se dala prevažati velika bremena. Kakor poroča »Science and Invention«, je delal Glenu H. Curti^s aeronavtične po-izkuse, ki so imeli namen proučiti potrebne pogoje za udejstvitev letalskega vlačilnega vlaka. Uporabljal je vodno letalo, težko 70 kg z 8 m dolgimi krovi. kot vlačilni stroj mu je služil motorni čoln, ki je vozil s h!-trostjo 45 km na uro. Letalo se je dvignilo v zrak, doseglo delonia visino 6 m in ga je Curtiss ves čas lahko in sigurno vodil. Vrv, s katero sta bila zvezana motorni čoln In letalo. je bila tako malo obremenje-na, da so jo mogli čolnarji z roko držati, še več: včasih je popustila In se povesila, znak, da je brzina letala nadkrilila ono čol-na. — V splošnem so pokazali poizkusi, da je mogoče sestaviti aero-vlake. Samo po sebi pa je umevno, da je za praktično izvedbo te ideje treba še mnogo izkušenj. Posebne tež-koče bodo povzročali šunki vetra, navpično gibanje zraka itd., kar posamezno letalo "brez napora premaga, kar more usodno vplJvati na aero-vlak. Ako bi se pokvaril motor vođilnega letala, bi se morale vrvi kratkomalo razvezati in spustiti vsa letala na tla oz. na vodno glađino. Isto bi veljalo za pristajanje aero-vlakov. Ako primerjamo železniSke, vlačllne in aero-vlake glede zveze med gonilnim strojem in bremenom, opazimo, da je spoj pH aero-vlakih najgibkejši. Pri železnifikem vlaku se nahaja odgovornik vodnik spredaj v lokomotivi, do<5im so zavirsči v svojih kajbicah vseskozl podrejene moči. Pri vla-čilcih imajo krmarji vlačenih vozil že več odgovornosti. In pri aero-vlakih nišo zahte-ve, ki se stavijo glede znanja In letalske iz-kušnje pilotom brezmotornih letal, nič manjše, če ne večje od naloge v-v^snoga pilota v gonilem letalu. RADIOTEHNEKA IN OBRAMBA. Prancofjko vojno ministrstvo je nedavno odredilo, da mladi vojafiki obvezanci, ki so vešči v mehanlki In elektrotehniki ter se spoznajo na radijsko orodje, lahko ođ-slnžijo svojo vojaSko dobo pri primernih odđelkih ženljskih čet. To smotrno pred-postavljenje radio-amaterjev nas spominja vojnih izkušenj, od katerih Je Ie malo prodrlo v Javnost, ki pa so prav seđaj posebno važne. V Zedinjenih državab ameriSkih in v AngUjl Je bilo že pred svetovno vojno vsa-kemn prjatelju brezžičnega brzojava mož-no, izvajati svoje veselje tuđi praktično, ker ni bilo nikakršnih zakonitih omejitev in ovir. Zato se Je tudl pojavilo, ko je pokazala radiotehnika v vojni prve mogočne uspeh«, ▼ antantnfh armađah na tiso?e rađio-amaterjev, ki so prostovoljno ter z veseljem in Ijubeznijo hoteli uporabiti troje snanje in svoje zmožnoetl v prid do- movine. L 1916 je že etalo na razsežnih linijah antantnih front na stotine majhnih radio-postaj, ki so posredovale sporazume-vanje moa ognjeno crto In postojankami zadaj ter dosegle toliko eksaktnost in brzino v posredovanju povelj in vesti, da jim čete centralnih sil navzlic raotorjern in av-tomcbilom d2.]eko nišo bile kos. Ta izkušnja je vojažkt1 oblasti dovedla do spoznaeja, da je bilo napačno. zanašati se izltljučno na »velike* brezžične postaje ^o katerih vai-nosti za voja&ko poroč*?vanje ni dvoma), da pa služi vojašklm svrham >o mnogo bolje poslovanje z ?.malimi« brezžlčniki. Tuđi Nemčija je 1. 1916-18 uvedla te naprave: storila pa je napako, ko jih je proglasila za državni monopol, radi česar se radiotehnika v tej sr.ori ne mor^ razr\- jati. KAMELA V AVSTRALIJL Nekako pred 30 leti so prigcali prve kamele v Avstralijo, ki so se tu hitro udo-mačile in razmnožlle ter služi jo kakor v Za:~»nr:^i Azij: m Pcjvorni Afriki za je2o in tovorenje. V notranjosti Avstralije, kjer cvete ovčjereja, uporabijajo knmele. da prenašajo volnena pove3na v ncesta in pri-stanišča. Za vodnike in krotitelje najani3jo domačlni Afgance, ki se morajo zavezati. da bodo služili pet let, na kar se sir>ejo vr-niti z bogatim prihrankom domov. Tovorne kamele imamo priliko videti n pr. pri mestu W^n\vorthu ob Murravu. mejni reki med Novim Južnim "VValesom in VIktorijo. Dasi je tam mnogo dreves (ev-kalipti dosežejo visino drevesa) se vednar nahaja tam obzirna puščava. ki pokriva znaten del Novega Južnega Wale?a. — Tu nadomestuje karavnn kamel ostala prometna sredstva in občil". r------------------------------------v-i in videli boste, da kupite rricšhe in dečje obleka najlepše in n a j c e n e j e v modni in konfekcijski trgovini fraa Mit, pred škojijo 19 Vohunska afera v Beogradu. I krogov ruske emipraciie nam pt^eio: PreteČeni teden ie prispel v Beograd neki polkovnik M a h i n, ki je bil poprej iz-grnan iz Jugoslavije kot sumljiva in nevarna oseba. Na beosradskem magistratu je urad-nik, čigar dolžnost je pariti, da se brez do-voljenja nihče ne mucli v prestoltci. Ko je ta uradnik. Rus Tarasević. zvediel. da Je Mahin navzlic prepovedi prispel v Beograd« se ie napotil k njemu, da uvede hišno pre-iskavo. Toda Mahin je motivi ral svoj jrri-hod s tem, da namerava urediti ruske raz-mere, ustano\iti ruske delavnice fn društ\ra po nalogu ruskega društva i»ZeniKor«. De-jal je, da pTihaja iz Prage z dovoljenjem, ki nosi podpis zunanjega ministra dr. Nin-čića. Tarasević se je moral umakniti. drugi dan pa je bil neprijetno presenećen, ko so ga odpustili iz službe na magistratu^ Kroži-io vesti, da je sedel eno noč ćelo v zaporu, kar vzbuja sumnjo, da se hoče nekdo ma-ščevati. ^Politika« ie prlobčila v nedeliskl številki dolgo porodilo o tem dogodku, kier dolži Tarasevića, da ie monarhist, ki želi oviratj delovanje social-recoluclonarja, ob-enem pa hvali Mahinove zasluge češ, da naj bi ta mož prevzel funkcijo državne ko- rrrlsije za pomoć ruskim emigrantom. Ta članek »Politike« je zelo presenetll Ruse, ker o delovanju Mahtna ničesar ne vedo. Tuđi ni veri etno, da bi prevzelo funkciie drž. komisiic, Irt razpolaga z drž. denarjem za podpiranje ruskih sol. invalidov itd. neko privatno inozemsko drušivo, čigar sedež je na ČeškoslovaŠkem. Obcnem ie znano, da je bila levica social-revolucijonarjev v stikih z boljSeviki in da se mnoRi boIjSeviki v inozemstvu izdajajo za social-revolucijo-narje, da bi se izognili odioznemu imenu komunist, ki ovira to njihovo strokovno de-lovanie. Zanimivo ie, da ie češkoslovaška policija v Pragi baš te dni orkrila velifco vohunsko aiero in aretirala sedem oseb, pri katerih so našli dokumente, ki dopričajo, da sovjetski agenti liadzorujejo izdelovanje orožia po vseh češkoslovaških tvornicah, zlasti v Škodovih. S tem je v zvezi tuđi znana eksplozija municije v Bukarešti, ki je nastala takoj, ko so prispeli vagoni s stre-livom iz Škodovih tovam. Šk*odove tovar-ne izdeluiejo orožje in municijo tuđi za Ju-Kcslavijo. Iz tega sklepamo lahko, da je imel Mahin v Beogradu V2žno politično misijo iu da je sovjetsko vohunstvo tuđi pri nas na delu. Vse to je čudno, toda najbol] čudno Je. kako ie mogel človek, izgnan te Jugoslavije, dobiti od zun. ministrstva do-voljenje za povratek. Dvomimo, da bi to bilo dotično dovoljenie originialno. Stvar dl-ši nekam čudno po ponarejevanju in vohun-stvu. Noćno lekarniško službo imafo: Sušnik, Marijin trg. K u r a 11, Gosposvetska cesta. Konzulati v Ljubljani: Češkoslovaška: Breg 8/1. Belgija: Urad Ljubljanskega veleseirr.-i. Avstrija: Turjaški trg 4/IL Francija: Dunajska cesta (Ljubljansl:« kreditna banka). Italija: Zrinjskega cesta 3/1. Portugalska: Dunajska cesta 33. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: KALENT1H KOPITAR. Stran 6* ______ »SLOVENSKI NAROD« dne 11. julija 1^24. štev 156 HIH^____ _________ __________. _______________________ __ ___ Emil Attamfč; Po Prekmurju in Priekip. Malo cvenka — malo zvenka. Ko sem prišei iani s svojinu pevci iz Bosne, Hercegovine in Dalmacije sreČno domov sem se zaprimojveril, da se rtikdar ve£ ne bam lotil takega in tako težkega, odgovornega posla kot je izfet roja živosrebrnih, nikoli ugnanih mladih pevcev. Kakor voda so, ki jo boceš zajeti z roko; previdno moraš ravnati, da U vsaj nekaj kapelj ostane na dlani. Prišla je pomted, šolsko deto jfe šib h koncu in naši F. S. pevci so pritiskali toliko Časa, da sem se izneve-rii dani zaobifcbi. Izmed vseh žil je menda pevska najnemirnejša! Pogledali smo v svoje torbe. Prazne so bile. Dalj-ni izleti staneio in naš učiteljski pom-ladek se običajno rekrutira iz neimovi-tfti rodfcin. Država je sicer dala kapfjo onim, ki so se zavezali, da se bodo na svojem izletu (fotaknili Vojvodine ali Srbije. Mi pa smo svoje oči obrnili na Ba5o scverno mejo, v zanemarjeno, oklevetano, nam samim Se tako malo znano Prekmurje, v gostoljubno Prleki-jov na Dravsko polje, med narod, ki je ostal menda samo zato toliko iskreno pošten in neskončno ljubezniv, ker ga je strašno dolgo tlačila mora prešernih tujcev. Našim bodočim učiteljem sem hotel pokazati kraje, kjer iih Caka krepko intenzivno narodnovzgojno delo, kraje, ki se jih učitelji boje, a kjer so ravno dobri in pošteni, vestni vzgojite-fji najbolj krvavo potrebni. Prav neskromno se lahko pobaham, da se mi je nameti posreČil in bojazen pred »crnim« Prekmurjem je pri vseh štiridesetih boli ali manj novopečenih učiteljih izginila. K naši sreči smo imeli tedaj malo dro-biža inače bi jo udarili v kraie, kjer bi nas bili manj veseli, kifer bi se naučili manj. Gostoljnbnost smo hoteli vračati s pesmijo, nismo se hoteli zabavati. temveč učiti se in delati. Odločifi smo se torei za Dolnjo Lendavo, Mursko Soboto, Gornio Rad-gono, Ljutomer, Ormož in Ptuj. Takoj sem stopil v stik z učitelji vseh ten krajev in točno, radevolje sr> se mi od-zvali. Mobilizirali so vse, kar leže in gre. Skromno brez vika in krika, so nam pripravili toliko lepega in dobrega. da jim tega ne pozabimo nikoli. Težka in trda mi je predla za sprem-stvo. Vsak se je branil ali pa se odloči! za veselejše. vablfiveise kraje. KonČno sem pridobil za potneera maršala g. Ljubo, tinela, nh naivečjem naporu vedno enako veselo smehljajočega se, neprecenljivega tovariša. Uglajzđ nam fe pot, odstranil vsak kamenček, oskrblje-val vse, kar je bilo še treba, bĐ .te ka-žipot, nadzornik tolažnlk, natakar, s kratka: vse, kar smo le hoteli. K veliki svoji žalosti pa g. dr. Šerko, ki je šel z nami kot zdravnik, nikdar ni mogel po-klicno intervenirati. Pokaza! je samo zobe. odprl svoj strasni nož in vse je bilo hipoma zdravo. Tak radikalen način zdravi jenja pa je tuđi najcenejši. Blagajničaril mi je g. Lasbacher. Malo je skomignil z rameni in zamišljeno po-gledal z enim očesom, ko sem mu izro-Čil skromno, s trudom nabrano vsotico desetih tisooev dinariev. ki naj bi zado-stovali petdesetim mladim, zdravim že-lodcem s prevoznino na železricah. av-tomobilih, vozovih ter prenočišči vred za osem dni. Ker pa smo imeli v nacrtu šest koncertov. Ki rudi nekaj vržejo. (česar pa vnaprej nismo prav dobro ve-deli), se js udal in danes se ne kesa. Vsai dolg. ki smo sa lani pri lastni podružnici F. ?. morali narediti. br» mnrda plača!. Proti naši volji smo r>ris!i bogati domov. saj s pesmijo nismo hoteli trgovati. Kako se je zgod.il ta čudež. povem pozneje. Za sprenilievanje na klavirju smo vzeli sebm pašejra dobresr?. vedro ve- seiega prijatelja g. Srečka, ki se ni mogel dovolj nadihati in navžiti toliko časa pogrešanega svobodnega zraka in sobica. Naihuši boj pa se je bojeval za gardedame. Nisem mislil, da je to tako redko blago V zadnjem hipu skoro prav tik pred odhodom se je našim pevkam posrećilo malo menj kot s silo zarobiti runasko m vedno točno, povrh pa še radevolje pri perju pomagajo-Čo gdČ. Klementino ter skromno in tiho mimozo gdč. Jožico. Obe sta od prvega do zadnjega hipa izleta energično in neustrašeno izpolnjevali svo?o zadajo, ki pa, hvala razboritim mladim pevkam, nikakor ni bila prav težka. Fno uro po sklepii šoKkega leta smo že sedeli v dveh udobnih vagnnih, ki sta nas, hvala kavalirski železniški upravi, spremljala na vsej železni pori, brez presedarja prineliala v Lendavo, čakala nas v Ptuju in Celiu ter prišla z nami zo-oet domov. Na kolodvoru so nam vedno uslužni priiatelii MatiČarji želeli srečno in uspešna pevsko pot. Vitez Hadik. Ob 12ih smo zapustili Lfubljano ob 8ih zvecer smo imeli že prvi koncert v Dolnji l.enda^. Čvrsto glasovno ubrani in raiboliše volie smo izstapili na malem lendavskem kolodvoru, kier je nas pricakoval že g. Ljubo ki je šel vedno pred. nami kot kvartirni moister. Na kolodvoru pa so bili menda vsi len-davski Slovenci z nadučiteljem g. Fra-nom Golobom na čelu. On s svojimi tovariš! Birso, Kianjškom, Goriskom itd. nam je pripravil vse. česar ;:e bilo treba za koncert, za enovečerno prehrano in prenočišča. Da je bilo to zelo trudap' 1-no delo, je razvidno že iz tega, da v ćeli Lendavi za nas ni rnogel dobiti enega klavirja, četudi iih v mestu ne manjka. Slovenci jih nimaio, drugi iih ne daio. Pa vendar smo se resili iz zanike. Na§li smo harmonij in ker g. Srečko tega instrumenta ni vajen. zamen'ala sva vlo-ge. On je točke, ki so s klavirjem, diri-giral jaz pa sem žasal slabi harmonij, da je cvilil. stokal in škripah kar so av-tomatični mehovi le dali. Takoj po prihodu v hotel »Kronar smo se očistili in hajd na ođer. Nekoliko nam je utripalo srce, saj smo vedeli, da je večii del po-slušalstva neslovensVci in da nimamo nade v prizanesljiva oceno. Velika, ne-odpustliiva napaka naših ljudi iz cent-rov je, da podceniuieio umstveni nivo takozvanega '»zakot-^gpa^ prebivalstva V naši domiŠltavosti mislimo, da je za te. resnih umetniških u?itkov pogreša-joče ljudi vse dobro, kar jim prin-?semo. (Palie) Pazite na razliko med kožnimi potplati in Palma Kaučuk potplati in petami. Prednosti proti kožnimi potplati so veČja trajnost in vzdrZljivost čevljev, elastična *> in ugodna hoja, cer nizka cena. Eahtevajte edioo le »Palma«. ■ Modna trgovina i 1 y \. Šinkovic nas:. \ K. Soss E Ljubljana I Mestni trg 19. i Hiia kolesa in silni stroii za rodbinsko In obrtno rabo so edino JOSIP PETELINCA z«™v* GRITZNER (1H§)) Ljubljana W^B ob vodi poleg Prešemovega spomenika. I Ifačelstro posoftlnice v Litifi javlja I tužno vest, da je njen velezaslužni tajnik I gospod Iluan Jenko B vlifl revident ~y. ž. v p-, časttii občan, I posestnlk iid: I po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspal. I Pogreb se vrši v četrtek, dne 10. ju- I H|a 1^24 ob 4. popoldne. I UTUA, dne 7. julija 1924. I * Načelstvo. Pisalni stroif. U\Mm mehaolina delavnica (pooravlialnica) L. BARAOA, Ljubi? ana, Selenburgcva ulica 6- Vincilira ožen:eno^ tražim. Prednost imadu koji inadu odrasla kćer za služavku i sina za kočijaša. Plaća u naravi stan. ogrjev, svletio, m!je-ko, kuhinjski vrt i jutro oranice, plnća u gotovom prema pogodbi. Obratit? se poblize na posjednika Franjo Kolar, Kutine. 4447 Noteže vsch velikosti In različne vezave po najnižji ceni na drobno in debelo prlporoča Narodna knjigama Ljubljana — Px*ešernova ulica štev. 7 p B Ks*ep£ajjte 9 otroke ' I in bolrtike i y»w______________________________.-A Avtomobl- ! istino zor! BSIICin v sodih in cisternah kakor tuđi prvovrstna amenška nuto q1!q v sodih in kantah se zopet redno dobi, naicenele pri A. IAHPRET. Ljubljana, Krekov trg št. 10. Telefon 247. > m 4515 I Fotografi! Amaterji! Haiceneifi bnrtr za trgevani« i« sm Foto industrija Novi Vrbas (Bačka) ^~ C—**k « pHt>«Ino 4OO slHcaml brigptožno in poJttOff pro«to> *W& a Za ocgovora uprave | mmm*? MK W m H» ff& m Wm m m Cena malih oglasov I 1 vnsf»re|. I ^.^I^M ®*"® ^mf Vam SA-a R.«fm pn o|n 3._ I H ______________________3_______________________________ -3 I Fro9am { Osebni avto, štirisedežen, v najboljšem stanju, se ceno proda. — Jos. Puh, Gradaška u\U ca 22. 4395 «Wandercr»-avto, moderno opremljen — se proda. — Naslov pove uprava »vSiovenskepa \a> I roda«. 4405 I Proda se žaga ja s polnojarmenikom v I večicm mestu Slovenije, i — Dopisi naj se pošljejo I pod »Žagn/4407« na upr. | »SIov. Naroda«. 1 Motorno kolo i I »Douglas«. 23/, HP sko-1 rai tova miško novo, se | radi odnotovanja proda. K — Le i3stmena pojasnila b rla tvrdka H. Kcnda, ■] LjuHjana. 4404 J B »i vl m $ I Smib^ I I SpreSncio se lakoj | cf\>a natak&rjz ; donošalca ć in d\'e spretni natskp.ricii donašalki. — Nadalje se sprejme -'ajenec zs f-o,-ftllničarsko nhrf. Osch* no predstnviti s" je vsak dan od 10. do 13 'jre v restavraciji na g!avnem ir-V-dvoru v T,JL'h1i;ini. Brivski pomoćnik, hiter v britju in striže* nju las, ne pod 20 let star. po možnosti Sokol ali Orjunaš — se takoj 5prejme. — Bvkovran Mati i a. Celje. 4514 Spreime se k mali druži* ni brez otrok za tako!« šnji nastop ali pa s 15. julijcm priletna pametna, 'ndr.i in varena kuharica, ki bi polcg domaćih tuđi vrtna dela opravljala. — Plnča po dogovoru in sposobnosti. — Naslov pove uprnva »Slovenske^ gn Naroda«. 4469 Unoko^cn ali reduciran orožnik, ki bi bil sposoben nastov piti mesto oskrbnika na posestvu pri Ljubljani — se sprejme Pogoj: oža njen brez otrok, a žena bi morala voditi kuhinjo 7.2l r»^>stc Oskrba v hiši. — Ponudbe '/ zahtevo pTače na: M. Dr'lniC'ar. rest^vrater na £lavn^m kolodvoru v Ljubljan*. j 450S Ben^ški j?>rmenik ili »Volleatter« sa više listova za hl ode do 500 milimttara — kupujem. Paropilana Abramović, Crni Lur?, Hrvatska, Gor< -ki kotar 4512 »Ford«-avto, rabljen, dobro ohranjen, ktipim. — Ponudbe z na* tančno ceno pod »20700 -l=tf)6« na upravo »Sloven* skega Xaroda«f. POZOR! POZOR! Plačam r»afbol|e po visokih cenah stare obleke, čevlje, po* hištvo itd. — Dopisnica zadoš~a, da pridem na dom! — M. Golob, Ljub* liana. Sv Jakoba nabrcž* je 29. 44S6 : **• ^VVVtiTHaaTT FffHđV ^Aff'ti?lj " Od da se lepa soba s 15. avgustom solidne« mu gospodu. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 4518 Več sob s hrano za gospode za dobo 14 dni, mesec ali več se prav '.'fjodno odda v okolici Graza. — Pri hiši je lep velik vrt ter razgled po vsem mest1! in okolici. — Naslov pove uprava »SI. Va-oda«. 4505 i| H2zno | N??em olsčnik za dolgove, ki se delajo na moje ime brez moje* ^a dovoljenja. Leo Justin, železničar. 4519 ^nnnnnnnnnanDaiio Vsakovrstna ročna dela vzamem v komisijsko razprodajo v moji f ili* ialki na Bledu — Naro* Čila je poslati na »Ate* lje ročnih del« — Nika Zipser, Kranj. Telefon št. 31. 3774 UUUULJUULJULJLUOnDC Drazbeni oklic. Dne 21. julija 1924 se vrši s pricetkom ob 14. uri javna dražbena pro* daja izvršilne rn konkur* zne mase prczadolženca Morica Dadieu, mehani^ ka v Mariboru, Vetrinj« ska ulica 18 in se nada« ljuje isti dan in nasled* nje dni v Frančiškanski ulici 13 v prezadolženčea vi delavnici. Prodajalo se bo najraznovrstnejše bla= go za mehanike, osebni avtomobili. šivalni in pi< salnih stroji in njih se* stavni deli. razna dclav* niska, pisarniška in sta« novanjska oprava itd.. vso to posamezno ali po skupinah. Z dražbenjem se prične prvi dan pol nre po oklicu in nasled* dnje dni vsakokrat ob 14. uri. Natančnejši rx>^oji in informacije se dobe pri podpisanem notarju v Mariboru, Aleksandro« va cesta 14 ali pri dri u. Juro Janu, odvetniku v Mariboru. Sodna ulica 16. Dr. Josip Barle, 1. r. notar kot sodni komisar. 4510 Sir, pravi polemendolski (bo* hinjski"), grnver. trapi=> stovski polnomasten in čajno maslo — Blapo ie vedno prvovrstno — Iv. FCos. Ljubljaria. Bohoris čeva 28. 43S1 Zaloga klavirjev in pianinov najboliših tovaren B<>* sendorfer. Czapka, Khr» har, Holzl, Sehweicho« fer, Originag Stincl itd Tuđi na obroke! — Jeri* ca Hubad, roi Dolenc. | Nr.nremičniir | Lc »POSEST<<% Rcalitetna pisama, d. z o. z. v Ljtibljani, Sv. Pe = rrft cesta 24 — Vam n u- d\ pri nakupu na ja ii^^dnci^o in najrazn i* vrstne jšo izbiro vsaVoa vrstnih vil. stanovaniskih, trgovskih in obrtnih h??, kmetskih posestev, ^ra« «5^irt. ža£*. mlinov, stavTia nih parcel itd. 3770 Dve parceli v Ljubljani a 580 m* na prodaj. Na eni se nahaja enonadstropna hiša. na drugi pa objekt z dvema velikima delavnicama, od katerih bo ena s 1 avgu« stom na razpolago. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 4324 \M ZLATA JAiiAI 4516 m ^H DALMATINSKA KLET ^M HWfc v vučjem nestu Sloveni'? nroda se ratli b«>ezni. BS^8 mBui Zelo dsb'čksnosno npri"^t;<5, U.ati mesećno se HWH| \ ŠŽ&F1 3E*o£i 12O 15O hl vina Pct?-Tib^ri kaztitsl okrog fnSK ; SHK 25O.OC?! D:n. Polasnil« dajcr Ojj'nsniin reklamni SnSi ! |9I 2«vcrt Fr. VtTŠr^1 RO5lMIPw5hcr, SlomSHcvtraiS W%& ooooacx>cx>oooocxxaxooooa^^ Trgovci, pezor! Traov^i, pozor I Pletarske izdelke i dajemo v komisijo proti garancj'n po vseh krajih Slovenije. — Ponudbe pod „ZASLUZEK* na Publidtas d. d. oglasni zavod, Ljubljana, Kolodvorska ul. 34, II. nadstr. I Brez posebnega JI— 4513 I obvestils. 1^ I Po jako delavnem življenju Je nenadoma pre- ( m?nul, zadet v morski kopali od kapi, dne 7. jubja I naš preljubi soprog, oče, ded in tast, gospod Josip Goljevšček I lesni trgovec. I Prenos zemskih ostankov drage^a pokojnika I se bo vršil v sredo, dne 9. juli ja iz kapele Sv. Justa, I karaor dospe iz Monfalkona ob pol 19. zvečer. I GORICA, 7. julija 1925. I talulot! oatall. I , Inseriralte v JovisKi narodu,,! ~ Pf fistBVBliaa lana flrilT Na prostovoljni javni dražbi se bo prodajal skoraj popolnoma nov luksusni auto, velik, šestsedežen.Istotam se bodo prodajali trgovski pulti in štelaze, popolnoma nove. Vse to se bo prodajalo pod skrajno nizko ceno, dne 11. julija 1924 ob tren popoldne v skladišču „Balkan", Dunajska cesta. 4471 H| Ker nam je bilo doslej vsled neizmerne bole- HHh BBM st! netnogoče izreci zahvalo posameznikom, izrekamo HM HBn tem potom zahvalo tisoČerim, ki so spremili na zad- ^H| j^j nji poti našeg.i nepozabnega tovariša go: ^oda ^^h i Alojzija Brinšek I mSK pripravnika finančne kontrolo ^^H ^B9 ki je bil dne 6. t. m. za vratno umorjen na Golid v |H| |H| visini 1813 m v izvrŠevanju svojega nevarnega poklU 1^9 ■S ca. Zlasti se zahvaljujemo vrli podružnici Slov. p'anin- BM ■H| skega društva na Jesenicah, ki je pod vodstvom g. HH HHj Koritnika omogočila prenos trupla v ntžavo, pevske- i^H ■BJB mu društvu Sava, prostovoijnemu gasilnemu društvu ^^H JSSr na Jesenicah in na Savi, godbenemu odseku društva E^| ^HM Sokol na JesenNarodae tiskarne^