Glas zaveznikov
Leto I - Št. 34
Hnformacijski dneoniik 1P.
Clement Attlee sestavil novo angleško vlado
Parlament sklican za 8. avgust - Nadaljevanje sestanka treh velesil
____'__
Mirni prevrat ^ *.......11,8 Nm vlaila
Cena 2 liri
TRST, sobota, 28. julija 1945
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Via S. Belli«) & ■ Telefon St. 98864
OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski I* 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice X* 36), objave L. 9, finančni in pravni oglasi E. 12. V vsebini lista (tekstni oglasi) E. 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Uniona Pubblloltš. Ital lana S. A., Trst, via Silvio Pellluo št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke I* 2 (zaostale E. 4). Rokopisov rie vračamo.
London, 28. julija I skrbi, da bi izbruhnile zaradi Ko bo zgodovina ocenjevala I tega kakšne vladne krize.
vse okolnosti, ki so bile merodajne za izid teh velitev, ne bo mogla iti preko velikega državljanskega poguma, katerega je pokazal angleški narod pri svoji odložitvi. Velike so namreč bile izkušnjave angleškega volilca, ki bi jim lahko podlegel. Po veliki zmagi, katere tvorec je bil Churchill, ki je bil ojbenem vodja konservativne stranke, pri zapletenem mednarodnem položaju, pri znatni večini vodilnega tiska v rokah konservativcev, ki je svaril angleški narod pred novotarjiami im tveganimi poskusi, kako lahko bi bilo za vsakega volilca odtegniti se odgovornosti in se zadovoljiti s starim pregovorom: uBoljH vrabec v roki kot golob na strehi». Toda angleški volilec je odgovoril pri volitvah jasno in razločno. Angleška delavska stranka je postavila pri volitvah vprašanje socializacije vseh osnovnih industrij, premogovne, kovinske, prometa in de-narstva. Narodna odločitev v teh volitvah pomeni pooblastilo vladi, da izvede te preosnove. Predvsem ji daje pooblastilo za državno nadzorstvo cen, najemnin, naložb kapitala, uvoza in razdelitve surovin in delovnih sil.
Konservativci so rekli, da je treba omejiti državno kontrolo na najnujenejše. Laburisti so oifcjNTonrUi, da bi celo pri popolni gospodarski svobodi imeli nadzorstvo zasebnih monopolistov. Ne gre torej za to, da odstranimo nadzorstvo, ampak da bo to nadzorstvo v korist javnosti.
Konservativci so nadalje trdili, da zdaj ni trenotek za poskuse. Popolnoma točno, so odgovarjali laburisti, nadaljevanje nadzorstva v gospodarstvu ni nobena novotarija, saj obstoji že vso dobo vojne, postala bi šele, če bi ga hoteli ukiniti.
Izid volitev je presekal gordijski vozel. Nova vlada bo imela močno večino, da izvrši svoje načrte v miru in brez
Predsednik Truman
ameriškim vojakom
Frankfurt1 ob Meni, 28. julija Predsednik Truman je izjavil meriškim vojakom:	«Izgleda, da
sem jaz odgovoren za vas vse in upam, da bom lahko vršil vse dolžnosti, ki mi jih moja odgovornost narekuje. Borili ste se, da boste lahko svobodno živeli, mislili in delovali. Moja želja je doseči ta cilj jn sicer po poti, ki jo je začrtal moj predhodnik Franklin D. Roosevelt, Upam, da boste našli domovino, ko se boste vrnili, tako, kakršno si jo želite*. Truman se je nocoj vrnil v Potsdam.
Prvič v zgodovini Velike Britanije je na vladi delavska stranka z zadostno večino. Nihče ne dvomi, da bo vlada svoj položaj v polni meri izkoristila. Nikakor pa ne gre za kakšen skok v neizvestnost. Z e dva naroda, ki sta člana Britanskega imperija, imata delavsko vlado. Australija in Novi Zeland. Četudi so razmere teh dveh dominijonov nekoliko drugačne, njihove izkušnje ne bodo samo predhodnice, ampak koristen vzgled.
Kakšen vpliv bodo imele spremembe na britansko zunanjo politiko?
V glavnih obrisih bo angleška politika ostala enaka, toda v duhu in v izvestnih vidikih, ki se tičejo ureditve vprašanj v Evropi, bodo nastale spremembe. Voditelji laburistične stranke so na svojem kongresu, ki je bil pred nekaj meseci v Blackpoolu, ostro napadali zunanjo pqlitiko Winstnna Churchilla. Tudi danes so do izvestne mere vezani na svoje takratne izjave. Vendar izkušnja uči, da so odgovornosti, ki jih prinaša s seboj vladanje, pogostoma v sporu z opozicionalnim idealizmom. Vsi Evropejci si želijo, da bi ideali laburističnega političnega verovanja zmagali in se uveljavili v političnem življenju: bratstvo med narodi, ki bo premagalo meje, ki jih delijo? strpnost in človečanski čut v vsaki državi; odstranitev na silja; svetovni mir; odklonitev skupne odgovornosti premaganih narodov in vera v pošteno delo.
S svojo pogumno odločitvijo ni britanski narod samo krenil v boljšo bodočnost, ampak je poslal tudi poslanico bratstva in vzajemnosti vsem evropskim narodom. Kajti samo tako se more rešiti Evropa iz nesreče, v katero jo je pahnila šestletna vojna. Razdeljeni bodo evropski narodi hirali in propadli, združeni pa korakali naproti boljši svobodni in mirni Evropi.
Ustavni indijski problem
nova laburistične vlada
London, 28. julija Namen nove laburistične vlade je, da se bavl s problemom indijske vlade. To bo eden izmed problemov, katerega bo najprej obravnaval novi parlament'
To je mnenje Reuterjevega političnega dopisnika po najnovejsih razgovorih z laburističnimi voditelji. Istega mnenja je tudi lord Li-stovvel, podtajnik za Indijo, ki ga smatrajo v političnih krogih kot kandidata za ministra za Indijo. Lord LiBtovvel je izjavil, da je po njegovem mnenju edino laburistična vlada zmožna vzpostaviti in urediti ministrstvo za Indijo. Brez dvoma, bo kakor hitro bo nova vlada sestavljena, pospešila sporazum o indijski ustavi. Vendar pa bodo odločitve glede indijske politike odvisne od sestave nove vlade. Razen tega je lord Listo\vel izjavil: «Jasno jo, da bo indijsko vprašanje ena izmed prvih točk programa la. buristične stranke. Nekateri so mnenja, da bomo indijsko vprašanje zanemarjali zaradi važnih sprememb, ki jih bomo izvršili v notranji politiki. Ni nobenega dvoma, ča bo Indija eden prvih predmetov, jih bomo obravnavali^.
Listowel je mnenja, !da je ena glavnih točk, ki se morajo čim-Prej rešiti, volitve v indijskih pokrajinah, ki naj se cimpreje izvršijo.
London, 28. julija
V poznih večernih urah je bila objavljena lista glavnih ministrov nove britanske vlade katero je sestavil voditelj zmagovite laburistične stranke Clement Attlee.
Clement R. Attlee, ministrski predsednik, zakladni in vojni minister,
Ernest Bevin, zunanji minister,
Hugh Dalton, finančni minister,
sir Stafford Cripps, trgovinski minister,
Herbert Morrison, minister za upravo,
sir William Jowett, minister dvora, in
Arthur Greemvood, minister državnega pečata.
Ostali ministri bodo javljeni
; Končni izidi
London, 28. julija Pri splošnih volitvah so laburisti dobili 11.951.501 glasov, konservativci 9.056.672, liberalci 2.221.145, narodni liberali 779.781, neodvisni 539.228, narodnjaki 137.718, predstavniki stranke Comraenwealth 124.730, komunisti 102.780, neodvisni laburisti 16.779.
Kaj piše angleški tisk
London, 28. julija Angleški tisk je izjavil, da pomenijo splošne volitve, da je Velika Britanija doživela mirni prevrat. Nekateri časopisi kot na pr- «Daily Mail» in drugi, ki so proti socializ- [ mu poročajo, da izidi volitev za-prepaščajo.
Iz Slovenije
V BeU Krajini je že dozorelo prvo grozdje.
Bombardirane hiše na Pragerskem ter druge poruxene objekte v okolici Slovenske Bistrice z ve. liko naglico popravljajo.
Nenadoma je preminul dr. Samo Dostal, javni težilec za ljubljansko okrožje.
Umrla je v Ljubljani ga. Malija Milčinski, vdova po slovenskem pisatelju.
Vojaško sodišče v Novem mestu je sodilo 43 obtožencem. Dva sta bila obsojena na smrt, ostali pa na druge kazni.
Vojaško sodišče .v Mariboru je obsodilo narodnega izdajalca Jar-Čiča Franca na smrt, hitlerjevca Neuholda pa na 12 let prisilnega dela.
Sodišče narodne časti v Mariboru j obsodilo 102 narodna vod-padnika, kl(so pomagali Nemcem za časa okupacije, na različne kazni.	I
Sodišče narodne časti v Brežicah je obsodilo 25 kolaboracionistov.
IMENOVANJE
pravniškega komisarja
__—---*-eš--
Polkovnik A. C. Bowman, | tavlja, *da je potrebno v vseh najstarejši častnik za civilne‘ delih Julijske Benečije, ki so zadeve zavezniške vojške upra-I zasedeni od zavezniških sil (ki
ve za Julijsko Benečijo je za začasnega posebnega komisarja strokovnega sindikata pravnikov v Trstu imenoval
odvetnika dr. Maria Stocco, sina pokojnega Andreja.
Odvetnik Stocca bo imel nalogo, da sestavi inventar zapuščine sindikata in začasno vodi redno poslovanje organizacije.
Izvedlo se bo čiščenje članov omenjenega poklica. Ro bo končano, bo sindikat razpuščen in pravniški poklic reorganiziran v združenje, ki bo pooblaščeno in utemeljeno po zakonih, ki so bili v veljavi pred prihodom fašizma.
Ukaz o imenovanju ugo-
bo v bodoče označevano kot zasedeno področje), splošno razpustiti vse fašistične sindikate pravniškega poklica; da je treba pred splošnim razpustom najprej izvršiti druge pravniške ukrepe in da je pred takšnim splošnim razpustom potrebno, da se začasno določi posebnega komisarja, ki bo prevzel posle tržaškega fašističnega sindikata odvetnikov in pravobranilcev s svojim sedežem v Trstu*.
{ličenje v Rumunijl
Moskva, 28. julija Javljajo, da so v Bukarestu odstavili 362 policijskih uradnikov, ker so bili naklonjeni fašizmu.
Japonska odklanja breipogojno vdajo
Veliki napadi na japonska mesta - Japonska vojska v M dejansko obkoljena
New York, 28. julija
Skupina letečih veletrdnjav, ki je štela 350 letal, je. vrgla na japonska mesta Omuta. Macujama in Toku-jama 2200 ton zažigalnih bomb. Pri napadu so zavezniki izgubili samo eno letalo. Protiletalski ogenj je bil slaboten, ker so bombniki napadli Dri oblačnem vremenu.
Piloti so po vrnitvi na svoja oporišča na Marianih izjavili, da so opazili na vseh napadenih področjih velike požare. Stebri dima so se dvigali 6.000 metrov visoko.
Poveljstvo ameriške mornarice Javlja, da je meseca januarja japonsko samomorilno letalo napad lo na 35.000 tonsko ameriško oklepno ladjo «Califorma» v pristanišču Lingayen na Filipinih. Ladja Je 'bila poškodovana, posadka je imela 203 žrtev. Vendar pa je ladja ostala v službi.
•Japonska poročevalska agencija Javlja, da so dobro poučeni Japon-
skupina, ki je prvotno štela okoli 10.000 moč bodisi uničena ali obkoljena. Čiščenje področja od ostankov zaščitnic bo trajalo približno teden dni.
Razlaga ultimata
za predajo Japonske
Berlin, 28. julija Denis Martin, posebni Reuterjev dopisnik v Berlinu, je objavil, da je zgodovinska objava ultimata Japonski, prvi uradni sklep konference treh velesil. Ultimat je sporočil mednarodnemu tisku tiskovni tajnik predsednika Trumana Karlo Ross. Rosa je izjavil, da je bila objava izpopolnjena, preden je bila poslana na odobritev Cangkajšeku v Čunklng. Generallsimus je takoj pristal. Na vprašanje, če je Stalin bil o tem obveščen, je. Ross izjavil: «Ne moremo se ozirati na to. Stalinova vlada ni v vojni z Japonsko.* Izjava WilUama Hardcastlea, po. sobnega Reuterjevega dopisnika v New Torku, je označena od uradnih krogov kot najvažnejša obja-
Nadaljevanje sestanka treh velesil
Berlin, 28. julija Predsednik Truman, generalisimus Stalin in novi predsednik britanske vlade Clement Attlee bodo nadaljevali danes razgovore v Berlinu. Poročila javljajo, da Churchill ne bo prisoten pri nadaljevanju konference.
Sir Aleksander Cadogan bo izvrševal posle zunanjega ministra m sestanku v Potsdamu, do prihoda novega britanskega zunanjega ministra.
Attlee brez Churchilla v Potsdamu
London, 28. julija Novi laburistični ministrski predsednik Clement Attlee se bo moral odločiti, kdaj bo odpotoval z letalom v Berlin. Posledice izrednega uspeha, ki ga je njegova stranka dosegla pri volitvah, so ga zelo zaposlile. Se dolgo časa po razgovoru, ki ga je imel s kraljem, ni im®1 časa za počitek zaradi sestave nove vlade in nove hritanske delegacije za konferenco v Potsdamu.
Reuterjev politični dopisnik Fra-zer Wighton pravi, da j« Attlee povabil Wlnstona Churchilla, naj ga spremlja v Potsdam. Uspeh je odvisen od samega Churchilla. C®" prav so včeraj zvečer vsi mislili, da se bo Churchill odzval povabilu, trdi danes dopisnik liberalnega M-sta «News Chronlcle*, da se Churchill ni odzval povabilu. Zeli namreč. da Attlee samostojno vodi svojo politiko.
Tržaški delavci dobili povišanje plač za 100%
Zavezniška vojaška uprava zvišala plače uradnikom in delavcem
Trst, 28. julija
V zvezi s pogajanji, ki so potekala že dalje časa med prestavniki zavezniške Vojaške uprave in zastopniki delavskih sindikatov in delodajalcev, in ki jih je zadnja stavka zavlekla, bodo mezde delavcev v območju mesta Trsta zvišane za 100
To je danes izjavil polkovnik Alfred C. Bowman, višji častnik za civilne zadeve za ozemlje Julijske krajine, zasedene po zavezniški vojaški upravi.
Polkovnik Bowman je podal dopisniku »Glasu zaveznikov*, sledečo izjavo: «Nove tarife pomenijo znatno izboljšanje prejemkov delavcev in nameščencev*. Zaradi tega bodo delodajalci izdali za mesec julij že novih 300 milijonov lir.
Da se prepreči najmanjša nevarnost inflacije, bodo osvobodilno nagrado izplačali V dveh ali več obrokih, predvsem pride to v poštev za manjše tvrdke.
Povišanje plač — je dodal polkovnik Bowman — je bilo odločeno po skrbnem preučevanju sedanjih življenjskih stroškov in povišanja cene kruha, ki bo izvršeno 1. avgusta, istočasno g popolno preureditvijo odgovarjajoče doklade.
V teku so ukrepi za povišanje podpor za osebe, Id bi bile začasno brezposelne, da se izenači povišana cena kruha; v preučevanju so tudi ukrepi, ki naj ohranijo industrijskim delavcem njihovo službo.
Pripravljajo tudi ukrepe, ki bodo povišali podporo brezposelnim, kakor tudi za sistem finančnega skrbstva, ki naj pomaga delavcem z maloštevilnimi delovnimi urami. Pomagano
bo tudi onim, ki so brezposelni.
Poblastilo za povišanje plač in za druga posebna izplačila v določenih mejah so izdan kot ukrep, ki naj bi takoj olajšal težak položaj. Pooblastilo ne predstavlja popolne in dokončne rešitve vprašanja ter tudi ne velja za vse delavske skupine. Trgovinska, poljedelska in druga podjetja, ki imajo skupne pogodbe, — je zaključil polkovnik Bowman lahko predložijo po krajvnem uradu dela zavezniški vojaški upravi v odobritev posebne predloge. Za civilne uradnike zavezniških ali bodo veljala posebna določila ki so bila danes objavljena. Po objavi novih tarif za plače, in po objavi osvobodilne nagrade so se predstavniki enotnih sindikatov, julijskih sindikatov, združenja obrtnikov ter predstavniki krajevnih delodajalcev sestali z z majorjem R. A. M. Albrightom sefom delavskega urada v Trstu da bi razpravljali o sporazumu. Neki predstavnik je izjavil: pogovori so poteki, v prisrčnem duhu in vse zainteresirane stranke so pristale na to, da bodo rešile med seboj, ali če bo potrebno s pomočjo urada za delo, vsa sporna vprašanja, ki bi s asom nastala*.
ZAČASNA UREDITEV PREJEMKOV
skl krogi mnenja, da bo Japonska odklonila poziv na brezpogojno vdajo. Japonska bo vodila vojno dalje za veliko vzhodno Azijo, kot
se je bila odločila pred več kot de- vi, so jo zavezniki dali japon-setimi leti. Japonska vlada je ime- k’ narodu od začetka vojne, la v zvezi s pozivom na predajo sejo pri ministrskem predsedniku1
admiralu Suzuki, kjer so prečkali poročilo zunanjega ministra. Seja je trajala tri ure. Izid ni bil Je objavljen.
Pri poskusu; da bi predrli zavezniške bojne črte, . ki jim bamijo umik preko reke Sitang v področja Siama, so Japonci izgubili 5.000 vojakov. Tako je skupina, ki Je
Predlog Churchillu
za zgodovino vojne
New York, 28. julija Reuter poroča, da je neki veliki ameriški založnik ponudil Wtnstonu Churchillu mdlijon dolarjev, če bi napisal zgodovino vojne. Zgodovina bi izšla v knjigi ali pa v mesečnikih v več delih.
Optimizem v Indiji
London, 28. julija Tajnik indijske zveze Krišna Menon je izjavil Reuterjevemu do. Pisniku, da se vsa Indija veseli zaradi nepričakovane laburistične zmage. Izid volitev pokaže napredni optimizem dežele, kakor tudi njeno stališče do Indije. Posebno se vsi Indijci veselijo, da je bil ponovno izvoljen Sorensen, ki se jo več kot kateri koli drugi član angleškega parlamenta boril za stvar Indije. Laburistična zmaga pomeni, da je angleški narod glasoval za svobodo v Evropi in Aziji. Slenon j* dodal, da je Indija srečna, da so vsi laburistični voditelji, ki so se pokazali za prijatelje Indijskega naroda, ponovno izvoljeni.
Poveljstvo zavezniške vojaške uprave, 18. zbor.
OBJAVA št. 4.
Ker proglas St 2, član 9 prepoveduje kakršno koli povišanje plač in mezd brez predhodnega pooblastila zavezniške vojaške uprave in ker zavezniška vojaška uprava, ki je preučila sedanji gospodarski položaj, ter slišala mišljenje predstavnikov organizacij delojemalcev in delodajalcev, misli, da bi dovoljenje prejemkov v pričakovanju prihodnjega splošnega ukaza, ki bo pravilno uredil ukrepe za trajnejšo in bolj določeno ureditev, bilo zelo potrebno.
Zato zavezniška vojaška uprava določa v onih predelih ozemlja Julijske krajine, ki je zasedeno od zavezniške vojaške uprave, z izjemo puljskega področja, ki spada tudi pod zavezniško vojaško upravo, v proglasu, ki bo v vseh drugih delih ifnel isto veljavo in oblast, sledeče določene Izjeme:
I. Priložnostna odškodnina.
1) Na podlagi plač in mezd, ki jih določajo skupne pogodbe in odgovarjajoči predpisi za industrijska podjetja z dne 1. aprila 1945, pooblašča zavezniška vojaška uprava ta podjetja, da izplačajo od dne 1. julija 1945 dodatno »Priložno-stno odškodnino*, ki je tako določena:
delavci uradniki dnevno mesečno
Družinski poglavarji (moški	lir 100	lir 2500
m'o&kl čez 20 let, ki niso družinski pogl.	90	2250
moški od 18 do 20 let, ki niso druž. poglavarji	70	1750
družinski pogl. (žene)	sp	2000
žene čez 20 let, ki niso druž. pogl.	54	1350
moški in žene izpod 18 let, ki niso druž. poglavarji	4«	im
moški In žene, ki morajo skrbeti za dve ali več oseb; doklada 18		trn
2)	Do teh izplačil imajo pravico vse osehe, ki delajo v’ območju tržaške občine. One osebe, ki delajo v območju občin Gorice, Tržiča, in Milj, imajo pravico le do 90% omenjenih vsot, medtem ko bodo dobile osebe izven območja zgoraj navedenih občin le 80% omenjenih vsot.
3)	Odškodnima ne predstavlja, kar se tiče prispevkov, celotnega dela gVzd in plač.
II. Osvobodilna nagraSu-
1)	Zavezniška vojaška uprava pooblašča delodajalce združenja industrijcev in obrtnikov, da izplačajo kot dodatek pooblaščenega poviška »Priložnostna odškodnina* svojim delavcem In uradnikom posebno «Osvobodilno nagrado*. TO izplačilo ne sme prekoračiti tukaj določenih meja in se mora izvršiti v dveh plačilnih obrokih.
Lir 3000 delojemalcem preko 18 let, če so družinski očetje; lir 2600 delojemalcem preko 18 let, ki niso družinski očetje: lir 1500 med 18. 'n 16. letom; lir 1000 Po* 16- letom.
2)	Plača bo izplačevana samo delavcem, ki so redno na delu, ali odsotni samo s pravičnim vzrokom, ali pa po medsebojnem dogovoru v uradu za delo. Vsote, ki so bile že Izplačane delojemalcem kot nagrada za svobodo, jih bodo odtrgali od sedaj določenih vsot. Kakršne koli plačane vsote, ki presega sedaj določene plače, ni treba vrniti.
Javni uradniki.
1) Zavezniška oblast je sklenila povišati plače javnim uradnikom in nekaterim skupinam upokojencev, ter pooblašča plačilo sledečih vsot kot predujem na ukrepe, ko bodo lahko predvideli v bodočnosti
na podlagi v prvem odstavku omenjene splošne odredbe.
a)	Javni nameščenci, stalni in
Kosmata1 mesečna plača, vključno doklade, ki tvorijo celoto plače ali mezde in ne smejo prekoračiti 3ledečih zneskov:
1)	poročeni nameščenci I* 3500
2)	Neporočeni nameščenci » 2750
3)	Nameščenci pod 18 let * 2500
b)	Upokojenci, vključeni v paragrafi 1 in 2. člen 9 v zakonaki naredbi št 646. od 14. julija 1941. Enkratno izplačilo v izmeri
dvojnega zneska, je vključena pokojnina in draginjske doklade, kar pa ne sme prekoračiti 1000 lir.
2)	Nameščenci, ki so odstavljeni, so izključeni od paragrafa m (1) a
3)	7.e izvršena izplačila za mesec julij 1945 na podlagi kakršne koli druge odredbe morajo biti urejene v smislu odredbe TU (1) a
Tolmačenje In spori.
Vsota izplačil, odobrenih s prednjo objavo, ne sme biti zvišana hrez dovoljenja zavezniške vojaške uprave. Vsi spori, ki bi nastali pri uporabi člena 9 proglasa št 2. ter te objave, kakor tudi vsi spori, ki jih ni mogoče rešiti pot direktnih pogajanjih med naatopniki delojemalcev in delodajalcev, morajo biti predloženi uradu za delo, ki deluje pod nadzorstvom zavezniške vojaške uprave.	,
5. Izjeme.
Noben ukrep te objave ne pride v poštev za civilne nameščence oboroženih sil, za katere se preučujejo potrebni ukrepi.
ALFRED C. BOWMAN Polkovnik vojske združenih ameriških držav
ZADNJE VESTI
Novo izvoljeni laburistični poslanec Aldermann Cobbs se je smrtno ponesrečil na avtomobilski vožnji.
železniška nesreča pri Lyonu je zahtevala 150 smrtnih žrtev.
DEMOKRATSKE
BESEDE
Zgodovina “Labour Partj,,
tTrade Union**, delavske strokovne organizacije so temelj, sila in zavora laburističnega gibanja. tTrade Unions* so preteklost, do izvestne mere tudi sedanjost; toda težko je reči, oe bodo tudi pri-hodnjost. Kajti rTrade Unions* * svojimi tradicionalnimi interesi, s svojo opreznostjo 4» s svojim stremljenjem za poravnavo so tudi ovira, nekakšna zavora za napredno stranko.
Angleško delavsko strokovno gibanje ima za seboj dolgo zgodovino, ki je polna bojev, počasnega in vztrajnega uveljavljanja, o katerem je umestno, da izgubimo nekaj besedi.
Ze v dobi napoleonskih vojaka je WiUiam Pitt prepovedal delavske organizacije na podlagi zakona o združevanju. Industrijska revolucija je povzročila globoke in resne pretrese v vrstah industrijskega delavstva. Iznajdbe nooift strojev so povzročile veliko škodo v vrstah industrijskega delavstva, ki je na to odgovorilo z gibanjem, ki je znano pod imenom euniče-itanje strojev», Delavsko združevanje so strogo prepovedali in pre. ganjali. Zakom, katerega je izdal Pitt, je bli preklican 1835. Takrat so nastale prve velika delavske strokovne organizacije:	eSplošna
narodna zveza*, katero je vodil Owen; dalja zkartizem*, ki je imel predvsem politične namene.
Pozneje je liberalna vlada Olad-stona dovolila delavsko združevanje, vendar je prepovedala stavkanje, kar je povzročilo veliko negodovanje med delavstvom. Sele DisraeU je ukinil tudi to omejitev in uvedel splošno votivno pravico tudi za delavce.
Toda delovanje im obstoj delavskih Strokovnih organizacij še dolgo ni prodrl globoko v pravno zavest angleškega sodstva. Celo še leta 1901 je neko sodišče odločilo, da je strokovna organizacija odgovorna za «nezakonita* dejanja svojih članov, ki ograža jo pravice tretjih oseb. Vlada konservativne stranke je celo Se 1996 predlagala zakon o omejitvi udejstvovanja strokovnih delavskih organizacij. Toda velika zmaga liberalne stranke je preprečila sprejem zakona. Parlament je sprejel zakon, da strokovna organizacija ni odgovorna za dejanja svojih članov, k* bi ogrožali pravice tretjih oseb. Medtem je postal laburistični po-kret važna politična sila v deželi. sTrade Unions* so bile po zakonu dovoljene in zaščitene. Ob njihovi strani je stala politična stranka, ki je imela veliko vlaga v svetu političnega dogajanja.
Delavsko gibanje je delovalo v dveh smereh: na socialnem in gospodarskem poprišču pod vodstvom delavskih strokovnih organizacij, katerih namen ja bil zavarovanje in izboljšanje gmotnega položaja delavstva, in na političnem, katerega nosilka jp bila angleška delavska stranka, ki je stremela za uveljavljenjem socialističnih družbenih načel na političnem in parlamentarnem poprišču.
Po zmagi v prvi svetovni vojni je laburistično gibanje doseglo takšno silo, da je lahko stremelo za prevzemom oblasti no zakoniti ustavni poti. Po volitvah Ista 19ŽS js prišla delavska stranka v parlament kot velika stranka, četudi ni dosegla večine. Konservativci so imeli t5i poslancev, delavska stranka 19t in liberalna stranka Ut. Tako jo prav za prav najela-botnejša stranka, liberalna, odločila najprej usodo najmočnejše, s tem da je podprla laburiste, ki pa so bili na nje navezani, ko so pod Mac Donaldovim vodstvom prevzeli prvič oblast kot manjšinska vlada.
Mao Donald je bil prepričan pacifist, takšen sei je pokazal celo v času prve svetovne vojne. Bil je naklonjen celo Nemčiji in etremel za mirnim sodelovanjem v mednarodnem življenju, V Ženevi je podpiral dogovor o vzajemen pomoči, mednarodnih vojaških in gospodarskih sankcijah in mednarodno razsodništvo v primeru sporov. Priznal je sovjetsko vlado, kar je tedaj povzročilo veliko ogorčenje v angleškem javnem mnenju, Vlada je padla v parlamentu, Mao Donald pa se je obrnil na narod. Razpustil je spodnjo zbornico in razpisal volitve. Toda pri volitvah je zmagala konservativna stranka * veliko večino: iti proti 160 laburistom; liberalci so padU na >6 poslancev, sprememba zunanje politike i» preklio priznanja sovjetske viade je bila posledica	smoge.
1	^Nadaljevanje)
2 Stran
GLAS ZAVEZNIKOV
mam
2B. julija 1945
Kakšen bo slovele
čez pol atillijona let
UGIBANJA ZNANSTVENIKOV Jl% O NASI BODOČNOSTI
lllllf
Marsikdo se je ie večkrat spraševal, kakšna bo bodoč« usod« sveta. Predvsem ga Je gotovo sanimalo, kaj se bo »godilo s krono vsega stvarstva -človekom. Evo vam odgovora, ki ga daje Roy Chapman Andrews, svetovno znani zoolog, raziskovalec ln dolgoletni ravnatelj newyorškega prirodopis-muzeja, ki je vodil obširna raziskovanja na Alaski, v Nizozemski Vshodnl Indiji ln v vzhodni ter srednji Aziji. Andrevvs je mnogih drugih znanstvenih knjig ter člankov.
Ce pol jnili jo na let bo vid'ti človeška bitja kot karikature sedanjih, kot prikazni It čudnih sanj. Imela bodo velike okrogle glave, gole kot biljardna krogla. Tudi len-skel Ti bodoči ljudje bodo telo pametni; mnogo bolj inteligentni kot smo zdaj mi, zal pa bodo imeli telo slabo razvit sluh, okus, vid in vonj. Obrati bodo manjli, ljudje pa bodo večji, verjetno ta vet centimetrov, dasi predvidevajo nekateri, da bodo imeli krajie telo. Vsekakor bodo mnogo daljše noge, na katerih bodo pa samo štirje prsti.
Ootovo bi se danes pomišljali povabiti takšnega bodočega človeka na kosilo. Splačalo bi se edino zaradi čudovite duhovitosti in mo. drosti, ki bi ga itčareval. Toda bodoče bitje bo imelo velike prednosti: bo brez slepiča, ne bo poznalo bolezni mehurja, moški ne bodo imeli kite in ienske ne povešenih maternic.
Takšne napovedi niso gola ugibanja. Opirajo se n« ugotovitve o razvoju človeškega telesa. Pred seboj imamo live dokaze okamenelih človeških skeletov, počenit t opičjim človekom z Jave, ki je star več kot pol milijona let tn celo vrsto drugih, ki kaiejo razvojno pot do da-našnjice. Popolnoma upravičeni smoče verjamemo, da bo šel Murvo j, oziroma odmiranje posameznih telesnih organov svojo razvojno pot tudt dalje. Nekatere spremembe lahko predvidimo, te seveda pri tem pozabimo na pičlih šest tisoč let znane civilizacije in mislimo v številkah, ki pomenijo tisoče stoletij.
Da je postal človek večji, dokazujejo evropske in ameriške statistike zadnjih 50 let. Sedanja generacija je povprečno 3,55 etn višja od svojth očetov, mlajši bratje so višji od svojih starejših bratov, očetje so višji od njihovih očetov. Morda je to posledica vitaminov, napredka zdravstva in higijene. Dvomljivo pa je, če bomo kdaj postali velikani. Narava je nekoč ie naredila ta poskus — pri veltkanih t Jave in iz juine Kitajske — a je uvidela neprikladmott takišnih ljudi. Malo razloga vidim, zakaj naj bi bila velika višina prednost. -r
Vežj« lobanja
Da bo imel naš domnevni človek večjo lobanjo, je sigurna napoved. Človeški možgani so s« od javanskega opičjega človeka dalje stalno večali po obsegu in zapletenosti ter zahtemli vedno večjo shrambo. Res je. da velikost moiganov ne znoči vedno intelektualno moč; po statistiki so doslej našli največje možga-ne pri nekam slaboumnem londonskem vrtnarju Vendar pa se je izrek ečim večji moigani, tem pametnejši človek» dobro izkazal kot splošno pravilo tekom vse razvojne dobe človeštva.
Povprečna možganska prostornina opičjega Človeka jf znašala 914 kubičnih centimetrov; povprečna prostornina modernega človeka pa znaša 1.350 kubičnih centimetrov. Bodoči človek bo imel najmanj 1.725 kubičnih centimetrov mož-ganske vsebine. Ni se pa stalno večala samo prostornina moiganov, marveč so se izboljševala tudi vsa tista središča, ki so v zvezi z mi. šljenjem. To »e je vršilo z vedno večjim gubanjem moiganskih za-vojev ter s tesnejšim gre moden jem tlvčnih celic in vozlov. To je šlo seveda rta škodo čutnih področij. Toda moderni človek je nadomestil te slabe strani z iznajdbami priprav za ojačen je čutov: teleskopom
in napravami za poslušanje, kar je posledica njegovih sposobnejših moiganov. Da bo imela lobanja bodočega človeka krajšo osnovo in bo okrogla, namesto da bi bila dolga in ozka, je skoro gotovo.
stenske poteze Jooiejo smer bodočega razvoj«> Javanski opičji človek je imel na oči padajoče obrvi, čemur Je bila vzrok močna nadočna kost. Isto so imeli tudi pekinški, rodezijski in neanaerthol-ski človek. Sčasoma se je ta kost zmanjšala. Vendar pa se njeni o-stankl na našem obrazu še vedno vidijo. I-ogično je, da bo imel bo. doči človek zelo nclne obrvi, stenske poteze kaiejo smer bodočega razvoja«, pravi tir Arthur Keith. Nelne obrvi se ie zdaj kaiejo pri današnjih jenskah. ln kako so nanje ponosneI Ml, ubogi molje, pa imamo nad korenom nosu nepomembno vzbaklino na obeh straneh te itrline to ie ostali sledovi zgoraj omenjene kosti. Na ta način to ienske okoli pol milijona let pred moškimi, posebno kar se tiče zadnjega, Toda naj ne bodo preveč domišljave. Ce bodo spolne razlike ostala, se bodo ienske bo. dočnosti lahko veselile skoro popolnoma čebuli podobnega čela, kakr-
noranji organi so bili premeščeni v prsno votlino ali proti hrbtenici; v nasprotnem slučaju bi postali mlahavi in bi se obupno povesili.
danje civilizacije propadle in na-stale bodo nove. Morda se bo celo zgodilo, da se bo civilizacija nekoč nevarno pribliiala barbarstvu, to-
danjo stopnjo lepote.
Slabi zobje
Modemi ilovek trna obžalovanja vredne zobe. Cesto stoje izven vrste, se drenjajo in gnijejo. Zadnji ko. čnlki — modrostni zobje — zrastejo zelo pozno ali pa sploh ne; v bodoče bodo izginili popolnoma. Enako bosta izginila tudi dva sprednja zoba (stranska tekale«). Tega je kriva mila hrana in obširni način zaulivanja jedi. Eskimi, ki glodajo kosti, imajo prekrasne sobe. Isto
co.
Trebušni del našega telesa je drugi šibek del. Vijuga krilnih vreten potiska na odločno neprijeten in mehanično nepopolen način trebušni del naprej. Moški dobe šno ima n. pr. novorojenček, med- j kilo, Ienske pa ponižano materni-tem ko bodo dosegli moški njih se- co. Teh nevšečnosti ne bi bilo, če
bi bil hrbet krajši.
Domnevni bodoči človek ne bo imel slepiča, ker ta dokončno od-' mira. Narava bo v bodoče rešila tudi vprašanje mehurja.
Sprememba naših okončin je bi-la dokaj dobra. Dvomim, da s« boda roke bistveno spremenile; do številnih sprememb pa bo prišlo na nogah. Ker je pri hoji modernega človeka težišče premaknjeno it
To je nujno povzročilo povečanje j da vedno se bo spet dvignila, mor. in sploščenje prsi. Smo pa za pokončno postavo še vedno mehanično slabo zgrajeni. Noben tvomičar avtomobilov si ne bi upal dati na trg voza, ki bi Imel toliko napak.
Pomanjkljivosti ln usoda ostaiaga talesa
V prvi vrsti imamo predolgo podnožje, kar ima za posledico šibek spodnji del telesa, fledki dosežejo srednjo starost, ne da bi imeli težave in bolečine v križu. Ker nimamo v rokah nobene opore, mora zadnji del telesa nositi vso težo trupa, Zaradi tega se pojavljajo razne nevšečnosti. Toda narava trajno ne dopušča takšnih arhitektonskih napak. NaH hrbti se bodo ali slcrajšali, ali pa ojačili, ati bomo zgubili eno kolčno vretence hrbtenice, ali pa se bo, kar je še verjet, nejše, zadnje vretenoe zlila j> tru-
da celo do naravnost vrtoglavih višin.*
Toda tudi pesimist naj ima besedo. Lahko se zgodi, da človeštvo čez pol milijona let sploh nf bo
več obstajalo. Neglede na možnost, da bi se ljudje sami uničili ( v sedanji vojni se to dogaja v precejšni meri) se zdi, da narava sama določa življenjsko dobo vseh orga-ničnih oblik. Ko so živele določen čas, izginejo. Nchatere dinastije živali. ki so nekoč dosegle mogočno višino, poznamo danes samo še po njih okamenelih ostankih.
Zgodovina človeka na zemlji je neverjetno kratka in čudovita. Kot meteor, ki švigne čez nebo, se je dvignil in zdaj nadzira ves svet, Toda ravno tako hitro, kot strelo-vite zvezde lahko dogori in pusti za seboj sarfto mrtve ostanke svc’3 nekdanje čudovite preteklosti
ZA KRATEK CAS
Znani angleški pisatelj Bernard Newman je za časa naj hujših nemških letalskih napadov na London, leta 1940, vprav prihajal te zgradbe londonskega radia. Pri vratih je vprašal stražnika, če je bil dan znak za alarm. V tistem trenutku ata zaslišala cvlčg nemške bombe in strahovito eksplozijo v neposredni bližini. Ko sta se dvignila s ceste, je stražnik dejal:	«Da, gospod,
zračni alarm imamo!*
***
Pokojnemu predsedniku Rooseveltu so nekoč pripovedovali, da krožijo po državi govorice, ki sa njega ntao preveč laskave. »Nekoč je zdravnik nasvetoval nekemu možakarju, ki je bil v nevarnosti, da zaradi prevelikega kajenja postane gluh, naj preneha kadit). Na vaše besede odgovarjam na isti način, kot oni možakar: «Več užitka imam s kajenjem kot pa, če bi poaiušal vse, kar govorijo ljudje!*
***
Neki uradnik je ntkoč vprašal Roosevelta, če je eltal njegovo dolgo poročilo. »Citat?» ga je začuden vprašal Roosevelt, »Saj ga nisem mogel niti vzdigniti, tako je težko...*
.***
Ameriški slikar Whi*tle je nekoč pripovedoval, da je bil rojen v kraju Lowell, v ame. riški »vezmi državi Massachu. setts. Neka lepa Bostončanka I* late države je začudeno vzkliknila: »O, kako pa to?» tVhlstler ji je hitro odgovoril: «Hotel sem biti bizu mame!*
Načrt za nove
britansk« ladje
Četudi so med vojno zgradili veliko število ladij, vendar že prih« Jajo poročila, da v vseh državah pripravljajo ftačrte »a gradnjo no. vih. Velika večina v vojni zgrajenih tovornih ladij ne bo vzrdžala tekme a solidneje zgrajenimi ladjami te mirne dobe.
Pravkar prihaja vest, da Je Pcr-cy Bates, predsednik družbe «Cu-nard White Star* izjavil, da bo znamenita ladjedelnica družbe John Brown & Ca zgradila velikansko prekomorsko ladjo, ki bo podobna ladji «Mauretania», imela bo 35.000 ton in bo namenjena za ilužbo pri njegovi družbi.
Prav tako so sklenili pogodbe za zgraditev petih dingih ladij: ene prekomorske, dveh tovornih in dveh poltovornih ladij.
Z izvedbo tega začetnega načrta bo družba »Cunard Whtte Line* po mnenju Perocyja BAtesa prekoračila tonažo, katero je imela ob iz. bruhu druge svetovne vojne. Z ladjami. ki so bile last družbe. Je 1937 potovalo preko 300.000 potnikov. Ob tej priliki Je dal Percy Bates tudi podatke o delu. ki ga Je družba izvršila v tej vojni. Od 1939 Je družba prevozila preko 9 milijonov ton blaga z 39 ladjami. Tovomina .te znašala 98 milijonov angl. funtov. Do meseca mala 1949 Je družba na svojih ladjah prepeljala tudi 3,473.040 vojakov, od katerih sta samo dve njeni največji ladji «Que«h Mary» ln «Qtieen Elisa beth* prepeljali 1,343.938 mož.
-m-	—
Prepoved vojatkega pouke v NamCIJI
Berlin, 28. julija Zavezniški tisk v Nemčiji poroča da zakon, ki ga je Izdala ameriška vojaška uprava, prepoveduj« Nemcem k*, crl koli vojaški pouk. Poročilo nadalje Javlja, da so Izdali zakon na podlagi nemške brezpogojne predaje.
TRŽAŠKA SRONISA
ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA
XIII. ZBOR
Vabilo dobaviteiiam
Vabimo vso iuteresirane dobavitelje, da stavijo gornji upravi ponudbe za dobavo pisarniških potrebščin, pisarniškega puhtiva, čistilnih potrebščin, sestavnih delov avtomobilov itd.
Seznami ali vloge z označbo razpel ozl Ji vga blaga naj se dlortevijo Glavnemu stanu —. Uradu aa nabave, soba št. 185
—	Ljud*ki dom. Ponudbeniki naj navedejo veleprodajne cene.
Naročila bodo oddajali od časa do časa razni upravni oddel. ki. Račune bo poravnaval dvakrat mesečno (predvidoma vsakega 9. in 34.). Urad za nabave
—	Glavni stan.
Glavni stan *— Urad za nabave. Zavezniška vojaška uprava.
Podpis Cap. H. 8. Emery
DELEŽ BRITANSKE MORNARICE
Vojna na Daljnem Izhodil je \ polnem lekn
Proslava laburistična zmaga
Včeraj popoldne sc je vršila v Trstu manifestativna proslava laburistične zmage pri angleških volitvah. Sprevod manifeatantov, na čigar čelu so nosili zastave zavezniških narodov, se je zbral na trgu Unita, kjer so nastopili razni govorniki, ki sq podčrtavali pomen laburističnega uspeha. Po končanih govorih je sprevod nadaljeval svojo pot na trg Goldoni, kjer so se ponovno vršili govori. Pri manife-stativnem sprevodu so sodalovale razne stranke; liberalna stranka ln stranka krščanske demokracije se manifestacije nista udeležili.
Raj na zemlji
—
srede podplata proti palcu, postaja i mezinec bolj in bolj nepotreben.
vidimo tudi pri najbolj prizivnih j tTL*TčeTZ2°T>T P°' ljudeh. Toda lepe zobe dobite lahko
šele tedaj, če jeste odporno hrano. Mi tega ne delamo. Ce pa bo prišel čas, ko bodo ljudje jedli koncentrirane živilske pipule, bodo lahko rekli zbogom tudi poslednjim zobem.
Prvotni ljudje so imeli močne čeljusti in naprej potisnjene obraze. Oboje pa se je spreminjalo, čim vUje je lezel človek po lestvici življenjskega razvoja. To je posledica z manjlenega ugrabljanja čeljusti i» pomanjkanja žvečenja trde hrane. To se bo nujno nadaljevalo, dokler ne bomo spremenili načina , prehrane. Ce bo šlo tako naprej, bo imel bodoči človek obupna majhen in vtisnjen obraz.
Človek bodočnosti bo lahka srečen, če njegova glava pred tridesetim letom ne bo izglodala kot površje biljardne krogle. Tudi žene nimajo pričakovati kaj drugega. Cesalnl saloni bodo igrali v življenju žena čez pol milijona let le , majhno vlogo. Izdelovalci lasulj bodo seveda dobro služili, če bodo lasje takrat sploh še moderni. Naravni kodri Pa bodo pesem preteklosti. Izginul bodo tudi iasje po telesu. Tekom človekovega razvoja , je kožuh itak vedno bolj izginjal, j Las tudi ne potrebujemo, ker nas greje obleka. Rumena in črna rasa sta že izgubili skoraj vse lase po telesu. Kreme za odstranjevanje las, ki jih zdaj uporabljajo ženske, bodo popolnoma nepotrebne.
Domnevni človek bodočnosti se bo znebil mnogih bolezni, ki nam zdaj grene življenje. Ko smo postali pokončna bitja, nam je narava pustila mnogo šibkih mest. Vsi naši
mena in je često brez nohta. Nepotrebni deli redko ostajajo dolgo časa. Zaradi tega lahko rečemo, da je tudi mezinec nepisan smrti.
Takšna je impresionistična slika bodočega človeštva, v kolikor zadeva njegovo telesno plat. Kaj se bo z njim dogodilo v duševnem in duhovnem pogledu, lahko sam4 ugibamo. Dr. Harry Shapiro, po katerem sem povzel mnoge misli, ki sem jih navedel v tem članku, je optimist: «Brez dvoma bodo se-
S« preden je bil« vojna v Evropi popolnoma končana, se je težišče vojačkih aperaelj ie Poneslo na Daljni Vzhod. Danes je bitka proti azijski Nemčiji-Ja-ponski v polnem teku. V njej ne sodelujejo samo Američani, marveč so, os. bodo vse svoje razpoložljiva sile, predvsem pa svojo mornarico na vahod poslali tudi Britanol, Vprašanje sovjetskega sodelovanja v vojni proti Japonski že ni rešeno. Nekateri smatrajo, d« je tb vprašanj« tudi «den Izmed predmetov konference treh, ki se vrši v Potsdamu.
Poročevalec britanske moina-
ttstlh,
Otroški vrtec v Belsenti
Med preživelimi : taborišča grozot ' Belsenu je tudi •krog 200 otrok, čekaicri med nji-I ni so bili v tem tli drugih taboriščih tudi rojeni in | ne poznajo drugačnega življenja icot taboriščno. Britanske oblasti so za te otroke otvorile v taborišču šolo. Slika kaže češko učiteljico gospo Mandel, ki uči židovsko siroto prvih potez.
ric« je podal v Washln*tonu izjavo, v kateri je odgovarjal na govorico češ, da tvorijo anglečHo
floto v Pacifiku britanske ladje starih tipov. Poročevalec je zanikal te vesti in kot dokaz podal nato pregled britanskih edinlc, kt operirajo zdaj na Pacifiku. Msd drugim je omenil, da so na pomorskem vzhodnem bojišču vse tiste britanske ladje, ki so bile zgrajene po začetku vojne. V angleških pristaniščih in nobsne važne ladje razen seveda ki jih popravljajo.
Floto na Pacifiku tvorijo tri 35.000 tonske vojne ladje tipa »King Georg V», tri 23,000 tonske letalonosilke tipa »IUustrious*. (»Fovmldable*. »IHuatrlous* ln »Victorlous*) ter dve 33.000 tonski letalonosilk! tipa »indomita-ble*. Nadalje tvori angleško floto na Pacifiku še pet križark in 12 torpedovk. Flota Vzhodne Indije šteje dve 31.000 tonski vojni ladji UQu*en Elisabeth* tn «Vallant»), križarko «Rcnown», 35.000 tonsko vojno ladjo »Richelieu*, sedem križark ter 14 torpe. dovk. Nadalje sodelujejo na Daljnem Vzhodu tudi nekatere letalonosilke - spremljevalke.
Ko je britanski mornar iški po-ročevalec govoril o problemu ja-ponske obrambe, * med drugim dal zanimivo izjavo češ, da Je japonska flota že tako'zrela kot gnilo jabolko.
O sodelovanju britanske mor-nrirlce v vojni proti Japonski Je nedavno pisal tudi dopisnik lista »Vorkshlre Post*, y svojem član-ku je dejal, da je večji del ladij, ki tvorijo britansko floto na Pa-cifiku ln v Vzhodni Indiji, najmodernejšega tipa. Od štirih voj-
nih ladij tipa »King Georg V* »padajo vse, razen ene, v floto admirala FraaSrja.
Od velikih letalonosilk ni v seznamu ladij, ki sodelujejo v bitkah na Pacifiku, eamo »Impla-oabte*. To ladjo so pred kratkim pokazali v zvočnem tedniku, kako se J« udeležila zadnjih napadov na otoka Truk jn Sakislma.
Vojn« ladje tipa »King G«org V» »matramo lahko po tonažl, številu in dometu topov ter po hitrosti enake šestim novim ameriškim vojnim ladjam, ki tvorijo skupino vojnega brodovja admirala Ntmitza.
Čeprav britanska mornarica 45.000 tonskih vojnih ladij ameriškega tipa «Iowa» še nima v prometu, so nedavno eno teh ladij že spustili v morje. To je bila ladja »Vonguard*. Omeniti je treba, da se je njena izgradnja 'nekoliko zavlekla, ker so medtem gradili toipedovke ln podmornice, ki so jih bolj potrebovali.
Zgoraj omenjeni ladji «Queen Elizabeth* in »Valiant*, ki pripadata vzhodnolndijskl floti, sta postali slavni v prvi svetovni vojni. Kasneje ao ju prenaredili.
K. R.
Gospod major
Zgodba iz zaseden* Srbije
Škornji nemških vojakov sq dvigali prah v nekam majhnem srbskem m«tu. Naciatl so prišli popoldne in proti večeru je bilo mesto popolnoma zasedeno. Srbi so dobili novega gospodarja — Nemca. Zaatave a kljukastimi križi so se pojavile po večjih poslopjih in ra*, lični napisi v nemščini so označevali nove nemške urade. Avtomobili vseh mogočih vrst so drdrali po ulicah in videl sl lahko ceste, ulice, parke ln trg« napolnjene z nemško vojska
Prebivalstvo tega mesteca se Je prav za prav šel« proti večeru zavedlo, da so mesto sovrašns čete popolnoma zasedle. Veliki letaki, nalepljeni po plotovih ln zidovih, *> v nemščini ln srbščini objavili, da Je policijska ura med šesto zvečer
in peto zjutraj. Vsakogar, ki ga bodo našli na osati med omenjenim časom, bodo na mestu ustrelili.
Drugega dne so se pojavili novi ukazi (Herrenvolka*. Vsakdo mora oddati orožje. Vsi bivši Jugdelovan-skl vojaki, podoficirji in oficirji sa morajo prijaviti na policiji. Kmetje morajo prijaviti svoje pridelke Vsaka družina sme imeti samo eno sobo in kuhinjo. Ostale sobe se morajo prijaviti za to določenemu nemškemu uradu, da bi se lahko vanje vselili nemški oiioirji. Vsak letak Je objavil, da prebivalstvo mora nekaj storiti, in grozil s smrtno kaznijo.
Nemški vojaki so korakali po ulicah srbskega mesteca. Vedno več Jih Je prihajalo. Zdaj so imeli že celo godbo. In potem spet tovorni
avtomobili in vse vrste drugih vozil
Dve šoli so Nemci spremenili v vojašnice. Straža Je stala pred vra-tmi in nad šolo Je vihral kljukasti križ.
Dan Je mineval ra dnevom. Vojaki so prihajali in odhajali. Avtomobili so drdrali po cestah. Pojavile so se nove nemške straže pred no. vo zasedenimi poslopji ih začelo Je plapolati Se več kljukastih križev.
Na glavnem trgu Je ropotal boben. Neki nemški vojak Je na ves glas kričal nova povelja ln neki Srb, ki Je stal poleg njega, Je sproti prevajal. Ljudje so se zbirali, poslušali povelja in se nato zopet raz. hajali. čez čas so Jih že lahko či-tall, nabite na zidovih.
V nekaj dnevih se Je srbsko mestece spremenilo v majhno nemško garnizijsko mesto.
n.
Petrovičeva hl*a Je bila najlepša in vsi so bili nanjo ponosni Bila ; Je blizu mestne Občine in vrt! okoli: nje Je obdajal zelefl plot. V pritličju Je imel gospod Petrovič ma-nufaktumo trgovino, v prvem nadstropju Je stanoval s svojo družino, v drugam pa Je bil neki učitelj ln družini dveh nameščencev.
Petrovičeva družina je sedela
zbrana okrog večerje; Josip Petrovič, njegova šena Adelka, 34 letni »in DJuro in ib letni sin Boris. Njegova hčerka Mara, ki se je pred letom dni poročila z očetovim glavnim pomočnikom, je tudi stanovala s svojim možem pri družini ln vedno so vsi skupaj jedli.
Mara Je bila 21 letno, čedno dekle in vsa srečna v novem zakonskem življenju. Študirala je v mestu, kjer Je tudi spoznala svojega moža. Končala je trgovsko akademijo ln govorila Je poleg materinega Jezika tudi nemški in nekaj francoski.
Njen mož Je bil sin nekega beo. grajskega profesorja in ko sta se poročila, se Je preselil v mestece, kjer Je stanovala Mara. Delal Je v trgovini njenega očeta.
Družina Je molče večerjala. Slišalo se Je samo mopotono žvenke-tanje Jedilnega pribora.
—	«Gosta bomo dobili,* Je dejal oče.
Vsi so molčali in jedil.
—	«Dve sobi so nam rekvirirall,* Je nadaljeval, «cno za komandanta mesta, za nekega majorja, dru. go pa za njegovega adjutanta.*
—	»Komandant bo pri na« stanoval?* Je vprašal Ivo.
Za trenotek so vsi prenehali Je-
«Da, tako Je bilo včeraj odločeno v uradu.*
—	«KdaJ se bosta vselila?* Je vprašal DJuro.
—	najbrže,* J« od.
govoril oče.
—	«Zgubili smo vojno. Oni so zdaj naši gospodarji; ničesar ne moremo spremeniti;* j« bridko pripomnila mati.
III.
Ob enajstih zjutraj sta se Nemca vselila v Petrovičevo stanovanje. Dva vojaka sta prinesla kovčege ln ostalo prtljago v hišo.
Mati Je poklicala celo družino v jedilnico. Za. mizo Je sedel major Laune, poleg njega pa je stal njegov adjutant, poročnik Lukas. Vsi ostali so se zbrali okoli teh dveh oficirjev.
—	»Jaz sem komandant mesta, major Laune,* se Je prestavil nem-škiofleir.
Mara, ki Je znala nemški, Je njegove stavke sproti prevajala.
—	«Kakor vam Je znano, bom pri vas stanoval. Želim, da se mo. jim ukazom brezpogojno pokorite
RADIJSKI SPORED
Soboto, 28. julija 1945 19 obvestila svojcem; 19.20 20 minut za delavce; 19,40 znane melodije; 20 poročila v italijanščini; 20.15 poročila v slovenščini; 30.30 pester radijski večer; 21 predavanje Romana De Mejo; 31.10 kvartet (plošče); 21.30 «Tre Grazle*, Ni-codemljeva igra; 22 lntermezzi In plesi iz oper; 22,20 imitacija Nur-sija; 22.30 lirike G. Smarelje (sopranistka Margherita Voltolina); 23 vesti v italljan&člnl; 23.10 vesti v slovenščini; 23.20 plesna glasbo do 24.00.
Škofova pridiga. V nedeljo, dne 29. julija bo pridigal škof tržaškim ženam in mladenkam. Pridiga bo ob 19,30 v a cerkvi sv. Antona novega. Bo zelo važna.
Razdeljevanje olja. «Sepral» o. bjavlja, da se bo v nekaj dneh pričelo razdeljevanje olja. Potrošniki bodo prejeli na prvi in drugi maščobni odrezek za julij po 1 dl olja. V tržiški občini se bo razdeljevanje začelo v ponedeljek 30. t. m., v tržaški in ostalih pa v torek 31. t. m. Cena na veliko 8.170 lir za kvintal, cena za potrošnike 84 lir za liter.
Irska godba piščali in bobnov prvega bataljona irskih strelcev Iz Londona bo v nedeljo, 29. t. m., Igrala «miro*ov» pri svečanem
obredu, ki sc bo vršil na trgu Unita. od 1* do 18.45.
Požar v s§cladHž{u S.A.F.K.M.
Včeraj zvečer okrog 20. ure je iz dorlej še neznanega vzroka izbruhnil v skladiščnih prostorih S. E. F. A. M. obsežen požar. Ker je bilo v skladišču mnogo lahko vnetljivega materiala; les, katran, a-sfalt, bencin in pedohno, se je požar razvil z veliko naglico. V nevarnosti so bila vsa sosednja poslopja. Domačim in angleškim gasilcem se je po daljšem trudu posrečilo, da so požar omejil in okrog 23. ure popolnoma zatrli. Pri gašenju požara so sodelovali tudi nastav-ljenci podjetja. Skoda Je znatna; med drugim sta postala žrtvi požara tudi dva potniška avtomobila ki sta b la v garaži In ki ju zaradi silovitosti ogajn ni žilo mogoče pravočasno rešiti. Neki angleški gasilec je pri gašenju dobil lažje opekline na roki.
Kjp je ta raj na zemlji? Odgovor je čisto enostaven:	vzemi
tramvaj številka 3 in pelji se do zadnjo postaje. Nato pojdi naravnost v kopališče Savoia. Tam je raj na zemlji.
Ob tej pasji vročini, ki vlada zdaj v Trstu, se mr*]« kopuni in prh« res pri leč- ta, Sele ko je človek v kopališču, lahko vidi, kakšen blagoslov je hiti na prostem, napol »lačen, prost vsoh oblek in skrbi, zdaj pod vodo, zdaj pod prho. na soncu ali pa v senci.
Kakšni ao ljudje, ki zahajajo v kopališče Savoio? Človek jih sko raj ne bi spoznal. Tako miroljubno ozračjj vlada med njimi. N ' se prepirajo. Gospodje, gospe i: gospodične; aigneri, eignore in »i gnorine, tovarMi in tovarišice -vsi so skupaj ln videti je, da e< prav dobro razumejo. Vsi so en« ki — slečeni — v kopalnih obl; kab.
Kako lepo je videti Tržačani ir Tržačanke, ki skupaj ležijo ila deskah — in to zares vsi skupaj — ne glede- na spol in starost. Vsi se sončijo in uživajo božjo prirodo. Kajti sonce ne pravi: tega ne bom obsevalo, ker je član te stranke, tega pa ne ker je član druge. In tudi morje ne dela nobenih razlik med ljudmi. Vsa kogar zalje s hladno, peneč o se morsko vodo. In tako so se le vsi ljudj v kopališču nekako združili, pozabili so na vsakdanje nesmiselne spore. V kopališči imajo vsi samo en skupen namen, oziroma »program*, njihova »resolucija* je samo ena — kopaj se, sonči se, spočij se. Ali ni to lepo? Pravi raj na zemlji.
Danes živimo v dvajsetem stoletju, v modernih časih, in običaj je, da na koncu vsakega članka napišemo a velikimi črkami naj živi ta in ta In naj umr« oni. Pre-.pričan sem, da bi v tem primeru vsi obiskovalci tržaškega kopališča napisali z velikimi črkami: živelo kopanje!
Gorica
Dovoljenja za potovanja
Zavezniška vojaSka uprava naznanja, da morajo Imeti vse osebe, kj hočejo potovati iz zasedbenega pasu proti zahodu, dovoljenje za potovanje. Prošnje za ta do. vol jen ja je treba nasloviti na zavezniško vojaško policijo, palač: bivše kvesture v Gorici. Prosnj za dovoljenje je treba oddati vsr 48 ur prod nameravanim pot vanjem. Prebivalci Gradiške, Ki mina, BUJ in Komna, ki bi hop dobiti podobna dovoljenja, naj s obrnejo na krajevne urade ar vezniške vojaške oblasti.
Lrtev neprevidnosti. Včhrajt se je ponovno dogodil težak incident, ki ga je povzročila otroška neprevidnost in pomanjkljivo nadzorstvo staršev nad otroki. Skupina dečkov je v nekem vodnjaku v ulici del Cacciatore odkrila več ročnih bomb in min. Oskrbeli so »e z vrvmi ter hoteli bombe in mine dvigniti iz vodnjaka. Pri tem je eden izmed dečkov padel v vodnjak in povzročil ekspozijo. Pri nesredl je'bil Gl b Thomas ranjen na levem očesu, 16-letnega Fortunata Carlija lz ulice 'Marchesetti 15 pa je bomba raztrgala.
Zborovanje pekov. Danes, v so. boto 28. julija, se bo ob 17.80 vršilo v dvorani bivše Zveze trgovcev v ulici S. Nlcolč 7 sboro-vanje vseh mestnih pekov. Zaradi važnih obvestil Je potrebno, da se vsi peki osebno udeleže zborovanja.
Lastnikom kmetijskih motorje*
V zvezi z objavo v časopisih, t se nanaša na prijavo goriva i strani lastnikov kmetijskih motov jev, je treba poudariti, da je prispelo le malo prijav.
N« ukaz Kmetijskega Urada A. M. G. Iz Trsta se pačenši z današnjim dnem gorivo ne more več nakazovati ako lastniki motorjev predhodno ne pošljejo vseh zahtevanih podatkov.
Zaradi tega naj vsi lastniki motorjev, živeči na ozemlju, zasedenem od Zaveznikov, ki žele dobiti nakazilo za gorivo, takoj dvignejo pri Pokrajinskem inšpektoratu za ne tiskovine, ki naj jih izpolnijo kmetijstvo v Gorici posebne prijav-in vrneio.
7,e predložene prijave je treba ponoviti na imenovanih tiskovinah.
Opozarjamo, da zadnji rok za predložitev prijav neodložljivo zapade 10. avgusta; prijave, ki bodo vložene po tem času, ne bodo vpo-števane. Pri nabavi novih nakazil bo treba dokazati uporabo prejšnjega in vpisati v posebno knjižico vsa izvršena dela.
Politični pregaajanci in interni, ranči se bodo sestali v nedeljo ob 10 v »Ljudskem domu*, kjer bodo imeli občni zbor svoje organizacije.
DIREKTOR
poročnik ALFRED L. GRIGIS tiskovni častnik, Trst Glavni urednik:
PRIMOŽ B. BRDNIK
ln samo od vašega obnašanja zavist kako bom z vami ravnal.*
Major Je nato še s prstom pokazal na svojega spremljevalca in dejal, da je to poročnik Lukas, njegov osebni prlbovnlk. Nato je vstal.
—	«Pokažite mi sobo!*
Vsa družina se Je hotela napo. titt proti njegovi sobi, toda obrnil se Je k Mari in dejal:
—	«Pokažlte mi Jo vi, prosim.*
Oba sta krenila po temnem hodniku proti sobi, za njima pa Je šel poročnik Lukas,
Mara Je odprla vrata ln vstopila, Bila Ja precej velika soba. Pred oknom je stala miza, na kateri Je bila vaza z rožami. Ob eni steni Je bila postelja, nasproti nje pa omara. Stoli so stali skoraj v vsakem vogalu.
Major Je odprl okno.
—	«Lep razgled. Sehr gutl*
—	«žellt« mogoče česar?* ga Je vprašala Mara.
—	»Trenotno ničesar. Toda... če bi slučajno nekaj rabil, kako bi vam sporočil?*
—	»Cisto enostavno.* Mara Je stopila na stol ln vzela te omare
zvonček.
(Nadaljevanje prihodnji*)
Sobotna križanka št. 1
123436789
								
				m				
		s				■		
	■						m	
			m		m			
■				s	■			■
			m		BI			
	m						s	—
		m				BI		
				m				
								
Vodoravno: 1. dežela v Evropi; 2. poškodba — plin; 3. števnik — poljsko krstno ime — veznlkj 4. vrag, peklenšček; 6. veznik — naplačllo;
6.	znamka švicarske ure — JtcVnlk;
7.	števnik — del glavo; 8. vrsta kamenine; 9. prislov
—	»pajalno sredstvo — veznik; 10. vrsta srbskega žganja — musliman »ko krstno ime; 1' zdravstvena zapore
Navpično: 1, čle Vek jo le redko naj de — močan Č vek; 2. tnduatrijsk" -astUna — sesalce
—	obdobje (tujka), 3. osebni zaimek
—	ptič — ploskovna mera; 4. z njo so učimo — senj-ska narodna igra; 5. oče — ne bdi; 6. stara mati — zavoj, ovoj; 7. predlog — novačenje
—	osebni zaimek v »kl-nu; 8. plač — vodna živel —
• peprotje noči; 9. žensk« ima — Jed.
Reftitev v ponedeljski številki