JEZICNIK,
ali
pomenki o slovenskem pisanji.
Spisal
L lin,
-o ODO-
VI. — VIII. Leto.
-rS=>H§*§«=S-
V Ljubljani.
Natisnil in založil Jožef Rudolf Milic. 1868 —1870.
a bi sebi, učencem in sploh rojakom svojim pojasnoval kolikor že razne knjižne oblike slovenske, sem 1. 1863 v »Učiteljskem Tovaršu" spisovati jel pomenke ali razgovore o slovenskem pisanji, ter dajati jih v Jezičniku posebej na svetlo. Kakor tvarina, tako seje spreminjal tudi Jezičnik; boril in prepiral se je z jezikom brez jeze o marsikterih književnih oblikah, pomenljivih besedah, občnih in posebnih imenih pa tudi o drugih rečeh slovenskih in slovanskih. Kazal je zlasti, kako naj se množi in olikuje novoslovenščina. Perva in prava hčerka veli-čestne staroslovenščine ima perva, je dejal, pravico do premoženja svoje matere. To premoženje pa se hrani nekako v veljavni knjigi „Le\icon palaeoslovenico-graeco-Iatinum", ktero je 1. 1862 —1865 na svetlobo dal pervi staroslovenski jezikoslov Fr. Miklosich. Po tem slovstvenem hramu je rad stikal Jezičnik. Res da so v njem besede, ki so popolnoma ostarele ali celo zamerle; pa so tudi take, ki se dajo še oživiti in pomladiti, krepke v korenikah, lepe po končnicah, temne nekoliko ali malo navadne, ki se pa dajo pojasniti ter pripraviti spet v občno književno rabo. Koliko pridobi po tem jezik naš slovenski! Ker se pa ta staroslovenski slovar nahaja le v malokterih rokah, toraj sem 1. 1868 jel kar po njem popisovati besede, kakor so se jih poprijemale mi oči, razun tistih, ki so dokaj razložene že v prejšnjih letnikih. Prav bi bilo, ko bi bil koj popustil obliko po razgovorih; pa — bodi si oblika ktera koli, da ima le novi Jezičnik mnogo v sebi, morebiti več, kakor bi si človek mislil na pervi pogled! Ravnal sem se v pisavi naj več po virih; toraj se kaže tu in tam nekaka razlika. Znamnjal sem staroslovenske pismena spervenja po svoje; v teh treh letnikih Pa, ki se nahajajo sedaj v enem zvezku, po načinu Miklošičevem, Po kterem pisme § beri kakor e n, % kakor on, i na kratko kakor v besedi sit, u kakor v besedi kes, e kakor naš e v besedah
vest, lep, y skoro tako kakor nemški ii ali češki y. Nektere besedne kratice so razjasnjene na koncu. Čim dalje sem prebiral in preiskaval po omenjenem staroslovenskem hramu, tim bolje sem spoznaval, koliki zaklad tiči v njem, kako olikan in bogat je jezik slovenski in kako zelo se pregrešajo oni, kteri mu očitajo, da je še neolikan in siromak! Je neolikan je in siromak — v njihovih glavah, da ne rečem — buticah! Vi pa, mladi učenci in blagi rojaki moji! radi berite in preiskujte stare njegove spominke, pridno prebirajte mlado slovstvo njegovo ter vadite se marljivo jezika slovenskega, in
Jasno ko struna bo pel, zvonu enako donel, Pričal vašo modrost na desno, na levo narodom. '
V Ljubljani, 1870.
J. M.
Stari in mladi Slovenec.
Stari Slovenec. lUtar sem, doživel sem menda tudi. Pred nekaj leti so me hotli nekteri povzdigniti še celo na vladarski prestol slovanski, pa sedaj je potihnilo vse. Vidim, da se mi tega ni več bati. In ti, sinko moj! si dorastel. Vedel si se doslej dobro, napredoval si nekaj časa že prav marljivo, bolje celo, kakor tvoj brat na jutru. Idi z menoj v hram. Imam še nekaj, kakor se mi zdi, dobrega blaga. Izberi si ga; dati ti ga hočem. Ravnaj z njim v prihodnje, kakor veš in znaš.
Mladi Slovenec. Hvala, prelepa hvala bodi Vam, čestiti Oče! Česar sem želel, sedaj se ima zgoditi. Tolikratsem mislil, kako naj ravnam, da si nekoliko opomorem, pa nisem mogel, ker nisem imel. Vi imate še dokaj lepega blaga. Ker mi ga sedaj hočete prepustiti, blagor Vam! Obljubim, da ga bom obračal vedno Vam na čast, sebi pa v prid. Toda vsega — kar od kraja — nočem , pa mi ga tudi ni treba.
Ode. Toraj pravim, da si ga izberi.
A.
4.
Sin. Perva pismenka Vaša je tudi moja; ali jaz bi rad tudi pervo Vašo besedico , ki se glasi a.
O. Prav! Nekterikrat si jo že pisal, pa strahotna, kakor se mi je dozdevalo. A (ser. thema pronom. tertiae pers.) je tvoj m et, etiam, pa sed, vero, da ut itd. Piši in govori jo v vseh teh pomenih vsaj večkrat, in pusti svoj prepogostni da-da-da, in pa-pa-pa!
St. in ml. Slov. I.	1

z
Azbnka,
/S. To je slovanska abeceda, bodi si cirilska, bodi si gla-golska, po pervih dveh pismenih ali čerkah: alphabetum, kakor pravim jaz abeceda, in azbukovnik (azubukovinikii, alphabe-tarium) je moj abecednik.
B.
Bagru.
S. Bagrti, bagrenica purpura, vestis purpurea, byssus5 bagrovti, bagrenii purpureus, bagriti — ovati, — sg rubefa-cere, bagrenorodlnti noQcpvQoyivvriTog in purpura natus.
O. Namest bager, bagren — si rabil doslej škerlat, šker-latast, menda iz arabskega sikarlat, nem. Scharlach. Rus ima tudi bager, bagrec itd. (ser. bhadž urere).
Bajati.
& Imam svoje bajce in bajarje, ki mi pripovedujejo vsakoršne bajke fabulae; zakaj bi ne rabil tudi glagola bajati fabulari, incantare, mederi. Metelko piše, da se z bajati incan-tare vjema baliti curare, mederi.
O. Bajati (ser. bha, bhas splendere, bhaš loqui gr. OT-f«, lat. fari) imajo tudi drugi Slovani. In sej je brati že v tvojih brizinskih spominkih balij medicus zdravnik, in balova-nije medicina zdravilo. Dosedanje tvoje zagovarjati, zagovar-javec mi pa celo ni všeč, ker ima svoj pomen.
8. Iz bajati je tudi basni fabula, incantatio, basniti, basnosloviti, basnoslovu mythologus, basnoslovije mythoIogia; pa basni sloviti, dejati, tvoriti, zmišljati fabulas fingere itd.
Bedro.
8. Mislim, da je novoslovenski le srednjega spola, ne pa tudi ženskega, kakor imate staroslovenski bedra f. (In dial. neosl. est gen. fem. uti in boh. olim erat. Miki. Rad. 2). Morebiti je bedra množno namesti pravilnega dvojnega števila be-dre, bedri kakor roke, persa itd.
Bezu.
O. Sicer izpuščaš r n. pr. čeda, češnja, čez, kjer ga drugi Slovani pišejo; v tej (ser. bah-is extra) pa ga imaš skoraj vedno.
S. Pisal sem časi že tudi bez, in čem ga rabiti poslej večkrat.

Beseda.
/S. Skoraj poskočil sem, radovaje se lepih pomenov Vaše staroslovenske besede. Dostikrat se mi je tesna godila, kadar me je vabil sosed Nemec na kako „Abendunterhaltung", v — se ve da — nemško „Kasino, Ressource, Soiree"; a sedaj vidim, da mi vse to lepo zaznamnja Vaša beseda.
O. Bese da (ser. bhas splendere, bhaš loqui, Dobrovsky bezu in sedeti) ima naslednje pomene: verbum, effatum, sermo, oratio, argumentum, conversatio, colIoquium, lingua. Povem ti jih latinski, ker so lahko umeti.
S. Pač res. Izrek, izgovorilo — mi ni nikdar všeč bilo. Ima lepo besedo; beseda mu gladko teče; gremo v besedo, snočna beseda je bila prav krasna; bili smo v besedi, dans imamo spet besedo; imava besedo, besedo sem mu dal; s to besedo ga je udaril, zmogel itd. Slovenska, latinska beseda; to je mož beseda itd. Pobral Vam bom tudi besediti, besedovati s kom o čem, besediv eloquens, besedljiv disserendi cupidus, be-sedoven colloquens, besednik rhetor, besedovnik itd., ker so že tako moje, a pisal jih bom po svoje.
Biti.
S. Biti in se biti, kakor tudi sedaj. Dobra se mi zdi razlaga bič flagellum, funis imprimis e iunco tortus, iuncus nsl. bičje. Bilo pa bilice ali nsl. bilce tintinnabulum. Biti ji v je človek, ki se rad bije ali tudi prepira, litigiosus, kakor bod-ljiv, pungens, ki se rad bode, bodljivo ternje, bodljiv vol.
Bid-obideti.
S. Iz te korenike je sploh v navadi bedak t. j. neumen človek, in bednica t. j. revna, ubožna koča. To mi kaže, da stsl. beda necessitas sila, potreba, se da rabiti v notranjem ali duhovnem in v vnanjem ali tvarinskem pomenu. O beda t. j. o reva! Na to meri tudi Vaše bedi ti cogere siliti in interro-gare prašati.
O. Bid-obideti in obiditi (ser. bliid iindere, violare) t. j. injuria afficere krivico storiti, obida injuria, beda necessitas, pobeda vietoria zmaga, bedinu, bedlno, obidno itd. je prav pogostno tudi v druzih jezikih slovanskih (cf. bbgeni i. e. bejeni fris.)
Bedno živim, bedna žena, bedna Mara (hrov. Marija), bedna pot, bedno govori, piše; beda, obida, bedno mi

je; bedo komu storiti; morska beda; rana se mi bedno c6li• bedno ga derži t. j. komaj, težko, hudo. Prav vstregla bi mi časi Vaša po beda t. j. victoria, ker s svojo „zmago" si toli-krat le bedno pomagam.
Bil - obilije.
Iz te razlagate tudi belu albus, in pinguis, nitidus, lar-gus ter primerjate novosl. zabeliti. Jed se beli; železo razbeljeno se sveti; ta človek je debel, da se sveti; obilno živi; obilno dobrote del/ itd. Belegu pa, pravite, je svmbolum, signum ?
O. Belegu je moja, pa tudi serbska, ogerska. Z njo se vjema hrovaška bilježiti notiren, bilježka nota znamnje, opazka, bil jež ni k Notar.
/S. Slovenci imamo bilježnike ali notarje; kaže nam sedaj rabiti tudi to besedo. Pa ne, da bi se imenovali tako, ker jih našim ljudem belijo in jim marsiktero tudi hudo zabelijo?!
Blagu.
8. Kadar ima Gerk svoj ri samo za-se ali v sostavah, skoro vselej se bere staroslov. blago. Blag je lat. bonus, blažen lat. beatus; in koliko lepih pomenov ima blago (bonum, bonitas, Gut, Giite, Gnade, Heil, Segen, irdischer — himmlischer, Schatz, lteichthum, Vermogen, Waare..); stsl. blago mune, blagor meni, o me felicem; blagože interj. «1/7« 11-.I. blagor, ~quod substantivum non est!
O. To je res. Namesti mojega -že si olikal si ti -r, na pr. kdor, kar, kadar, in tako tudi blagor.
Pa mi ga sedaj ne ubranite, ker sem se ga preveč navadil in ga narod moj res govori: blager ali blagor, blagro-vati itd. Sicer pa nočem Vam zdaj pobirati mnogih sostavlje-nih , časi prav lepih in potrebnih; le z obrazili ali končnicami olikane me mikajo, na pr.: blago, blagota, blagyni ali blagynja, blagosli, blagostyni-nja, blaženistvo itd.
O. Piši in govori jih bolj pogostoma. Rusi imajo b I a-gaja n. pl. Giiter, Vermogen, in od tod so tvoji blagaji, blagajniki t. j. penezničarji ali denarničarji (Schatzmeister, Kassier), blagajnica itd.
Kakor sem si blagajnika koj prilastil, tako si bom tudi blagost, blagota, blagotina, blagovitost in posebno v pridevnikih: blagostno, blagotno, blagovito, bla-

goslovno itd. Naj tukaj le še opomnim, da, kakor pišem jaz sedaj blagoslovljati in blagoslavljati, tako se bere že pri Vas oboje (cf. slaviti in sloviti).
Blazniti.
8. Kako blizo si je blažen in blazen, in vendar, koliki razloček! Pred nekaj časom so pisarili o blaznih ali norih, in o b laz niči ali norišnici, ki se je neki precej razširila, ker se blazni vedno množijo na svetu.
O. Blazniti koga in blazniti se, blaznu m. in blazni f. error, scandalum. Menda je bolje, da pišeš blazen, blazni, ž. sp., kakor kazen, kazni itd.
S. Bere se že nsl. blazniti impedire, scandalizare, deli— rare, stultizare, blasphemare, in blazen stultus, blazljiv blas-phemus; lirov. blaznik t. j. lizun adulator.
Blizu.
8. Dasi navadno pišem blizo, vendar naj me ne moti, kedar berem nsl. bliz ali celo blizu, ker tudi stsl. se čita sedaj blizu, blizi, sedaj bliže, blizu, in blizno. Iz blizo je primerna stopnja bliže. Mika pa me Vaša pridevna oblika blizu in b I i z u k u , b 1 i z o k u. Kakor pravim berz-a -o, nizek, nizka-o, visok-a-o; zakaj bi ne djal tudi blizek, blizka, bliz ko, kar mi je bolj všeč mimo blizok.
O. Čeh piše blizko, kakor ti nizko. Jaz imam razun tega blizoku, blizoka, bližiku, bližika, bližini in bližlniku propinquus, assessor, consanguineus, m. f. Hrovatu rabi sedaj bližika v skupnem pomenu consanguinei rojaki ali sorodniki po kervi. Bliznici, bliznici in blizngta pl. n. SiSv/toi gemelli.
Blesti.
S. B I § s t i bledem in b 1 % d i t i blodim se strinja v pomenu in po obliki (cf. vesti vedem in vodim, bresti bredem in brodim). Pač prav ste zaznamnjali dvojno zmotnjavo uma in serca z motnima glasnikoma. V poslednjem pomenu se nahaja celo v no-voslovenskih bukvah po gerški in hrovaški besedi nespodobna; naj bi se jemala tedaj, kadar je treba, iz omenjenega glagola : bloditi, b 1 o d i ti - b 1 u d i t i, blodnik, blodnica, blodnja, blo-div, bloden lusuriosus, libidinosus,.. in blesti, bledenje, ble-div, bleden nugax, obleden insolens, insipidus.
k
O. Čeh pisari blud in bloud, blouditi, Hrovat bluditi, Slovenec zabloda error (zabloja, obloje, s kterimi se svinjam jed zabloji miscetur) itd.
Bogati.
Veseli me, da se vendar nahaja v stsl. bogati ser-vire , kar pomeni nsl. obedire, dasi pravite: quod tamen genn. folgen esse videtur. Da le pravite ^videtur"! Bogati, bogljiv, nevbogljiv itd. sklepam raji z Bog, po Bogu.
Božinica.
/8. Božinica vao? templum. B o ž n i c a, ili cerkov, pravite, kakor ubožnica t. j. hiša za uboge. A 1 o j z n i c a , mi je djala priprosta slovenska ženica, nam. Alojzjevišče, hiša za Alojznike.
Boleti.
O. Iz te imam v koj omenjeni obliki b o I i n i c a mulier aegrota bolna ženska in valetudinarium ali bolnišnica, hiša za bolne , ali — bolna hiša ?
S. B o 1 n i c a je po obliki blaznica. Ker je sedanji svet vseskozi bolan, mi bode rabiti vprihodnje razun nsl. bolehati tudi stsl. bolnovati, boledovati in boleznovati, bol, boledina, bolezniv, bolesten, bolest; bolničarjev pa mi bode treba skor brez števila! Boliničari stsl. aegrotos curans (Ivranken-warter).
Bolii.
O. Bolj i-boljši pomeni stsl. major v e č i.
S. Pa vendar tudi melior, praestantior. Boljstvo in bolj-šinstvo excellentia bi sedanji čas pogostoma pisaril, ko bi se ravnati hotel po Nemcih. B olj š in a melior status boljši stan, tega pa želim sebi in svojim rojakom. Zanj naj bi si prizadevali naši boljari, ker boljaru ali boljarinu je stsl. optimatum unus; boljarstvo je magistratus, senatus; boljarski svet senatorum consilium, boljarski dom itd.
Boteti.
S. ttazboteti, razbotevati pinguescere (dick und stark vverden) na pr. žile razbotijo, kadar se napijo in napno. Pa ni nsl. a bo ta, aboten nam. ob o ta, oboten? Čudno se mi zdi, da Vi te besede nimate.
O. Na duhu oboteti, obotno ravnati; dala bi se vsaj razlagati.

Brati ja.
S. Bratija porcčem posihmal, kakor pravim tovaršija, gospoda itd. nam. množnega bratje fratres, kakor govori bratja-brača moja jugoslovanska.
O. Prav, ker se ta oblika bolje vjema s slovenščino.
Braku.
O. Sej ta novoslovenščini ni znana?
iS. Pa je korenika brati sumere; braku connubium, nuptiae (Ehe, Hochzeit); bračiti se uxorem ducere ženiti se; bremg onus.
Briduku.
S. Novoslovenski se piše časi bridek časi b r i t e k ; ktero je tedaj pravo?
O. Jaz imam le briduku, bridost!; Čeh bfid in brit v le nekoliko razločnem pomenu.
S. Kolikrat je britev tudi bridka! Bridek je arnarus, acutus. Stsl. bridost i sladost, bridka strela, bolezen, bridko čuvstvo, zimna bridost itd.
Bruzu.
8. Berzo, primerna ali sodnja stopnja berže, nsl. berž fortassis gr.	Berz-a-o, kakor bliz-a-o, t. j. nagel,
hiter, navadniše berzen, berzost ali berznost (Schneiligkeit, Hurtigkeit). Zlasti dobro mi bota služila glagola bruzati nsl. berzati, berzam cito currere, in bruziti sg nsl. berziti, beržim se festinare.
O. Jarnik sklepa z berzo, berž celo beržole pl. (Rost-braten), Murko pražole t. j. pražena govedina, serb. peržolica iz peržiti. Bruzeja (berzeja kakor vereja) je syrtis prod, klečet (Japel), sipa, sipina (Sandbank).
Bruminu.
Menil sem doslej, da je ta beseda tuja in ogibal sem se je v pisanji.
O. Sej je tudi. Bere se sicer časi v glagoliških spisih, tedaj le na zahodu, pa redko, in pomeni lat. pius, nem. fromtn, staronem. frum utilis t. j. koristen, in od tod je germ. bruni en. Nemec je ohranil še pervotni pomen: das frommt mir t. j. niitzt mir itd. Ni treba toraj segati v arabsko, kjer bar, ker pomeni pošten, nedolžen, pravičen.

Brulogu.
Kopitar ima berlogti lustrum ferae s pristavkom: Ajunt esse Barenloch Germ. Na, si mislim, mi je pa že spet dobra beseda ušla — v germ.!
O. Dobra je dobra, sej jo rabi i Serbljan — antrum, lu. strum ferae, ursi, in jaz pravim: de germ. barenloch co-gitandum non est.
Hotel sem že namesti nje pisati medved niča, kakor blaznica, bolnica itd.; ali pa, kakor svetujete celo Vi sami: respondet vocabulis lože, ograda, sukrovište.
Bresti.
O. Bregg, brežesi curae esse, — sg cavere, ne brešti ne-gligere: ne brezi noli, sine; primerjati je z got. bairgan, stn. bergan.
8. Jaz pa menim, da s hrovaško-serbskim brinuti, bri-žiti, brigati se t. j. skerbeti, čuvati se, briga je skerb, brižljiv skerbljiv, in Slovenec že tudi pravi: kaj to tebe briga? to me nič ne briga! Od tod morebiti Vaše brižiti affligere (cf. beleg in bilježnik, bel-bil).
O. Toraj ga rabi i ti. Jarnik ga dvomljivo primerja z barati, verjelniše pa sklepa z briht (nam. brigt kakor noht n. nogt ali noget — nohtu, laket — lahti), brihtati se, brili-ten, brihtnost. (vid. Jezičn. II, 10.)
Buj.
O. Buj — buj i je menda iz byti esse, crescere (iippig wachsen, wuchern), in pomeni luxurians, arrogans, insi-pidus.
S. Pravite, da je v serbskem bujati saevire divjati, in da imam celo jaz bujica torrens t. j. hudournik (Giessbach). Tedaj je korenika moja.
O. Bujno, bujstvo, bujak stultus, bujati-evati, o-razbujati audacem fieri, bujesti kakor boljesti itd.
S. Tolikrat jo imate Vi, in jaz je sedanji čas potrebujem kaj pa da! Ceh pravi bujnost, bujota (Muthwille). Buj človek, buja misel, buja reč, buje slovo (neumna, nespametna beseda) , buje telo, buji ljudje, vojaki i strasti bujajo , igrati i" bujati saevire, iuveniliter agere. Buiti sg in deliciis vivere — to mi kaže, da je morebiti razlagati kakor boteti — najpred v telesnem, potem v duhovnem pomenu.

Byti.
O. B y t i esse, fieri ser. bhu gr. cpv (yvM) lat. fu; byvati; be: bejaj i syj i gr§dyj ili b%dyj qui erat et est et venturus vel futurus est; bytije origo, substantia, bytistvo, byšistvo, po byliju re vera itd.
S. Tacih zaznamkov mi res primanjkuje, vendar vseh zdaj še rabiti ne morem. Pomniti pa hočem, da iz biti razlagate tudi zabiti oblivisci, baviti, iz-probaviti, prebavljati, zabavljati itd. O teh mi bode govoriti pozneje. Kar mi je pa zlasti važno, pravite, da nsl. zbilja kar serb. je iz bylije <|uod est, in iz biti je bitev, betev, betva, betvica t. j. mervica, trohica (Bisschen); znebiti se perdere; nsl. bitje pe-cuniae; bydlo materia itd.
Besu.
8. Bes daemon je v glagolih besiti se, besovati, besno-vati, — se, besneti a daemone agitari, furere, rabidum esse; v pridevnikih besen, besov, besoven, besovsk, besnovat; v sa-mostavnikih besovanje, besovstvo, besnovanje, besstvo stsl. besistvo, bešenije. Teh oblik mi je treba v svetem pismu, kjer se večkrat govori o besnih ali besovnih, in mi nsl. obseden, obsedenec vselej ne more služiti (cf. der Bose. Kop. Jarn.)
V.
Vaditi.
8. Dostikrat sem že mislil, da ima glagol na-vaditi (cf. vedem — vesti, vodim — voditi) in ravno tako tudi samo-stavnik na-vada, vaja več v sebi, kakor sedanji Slovenec navadno z njim zaznamnja.
O. Vaditi pomeni accusare, incitare, supponere, repre-hendere, vada calumnia, navaditi impellere, vaditi se conten-dere, svada contentio, in ser. vad Ioqui govoriti, s predlogom: vi disputare.
S. Torej piše Gutsman: Od hiše kapljive in žene svad-ljive, reši nas! Znano mi je tudi ovaditi koga, t. j. zato-žiti, naznaniti; s vad iti se (worte!n, zanken) t. j. spreti, skregati se. Pa saj ni naša svada isto kar nemški „Suada, Suade« (Redefluss, angenehm fliessender Vortrag)? In Terste-njak meni, da je iz vad — v and staro imenovanje Vand — Vend — Vind (šumeč, govoreč, sloveč), tedaj slovensko.
St. in ml. S1qv,	3

Vašinu.
S. Koj sem se poprijel oblike vaš in (e vestra regione oriundus) in naš in (nostras), ker mi tako kratko pa krepko zaznamva vašega ali našega človeka. Glasi se bolje od naši-nec, vašinec. Dobro mi bode služila časi tudi našinstvo (res nostrae) in vašinstvo (res vestrae).
O. Hrovat pravi tudi na pr. govori naš k i t. j. po naše nam. mojega našisky (nostro more).
Velii.
O. Poslednji čas so jeli slovenski pisatelji večkrat rabiti obliko veli- ali vele- vsaj v sostavah, in prav bi bilo, da jo pisarijo še bolj pogostoma nekaj, ker je krajši mimo vel i k-o, nekaj ker se lepše glasi: velelep, vele-um, -glav, -ok, -ust, -glasen, -daren, -dušen itd.; velemož ali velimoža (optimatum unus, insignis, dynasta).
& Meni je posebno všeč Vaš velim i, -ma, -me (velmi, velma, valde, sehr), glagol veličiti in veličati (extollere), — sg (extolli), veličiv in veličav (superbus, arrogans, inanis gloriae cupidus), veličaj superbia, veličije, velično magnilice, velič-nost, velikota, veličestvo itd. Zlasti pa sem spoznal, da ste Vi djali veliki dan, velikodenni, velikodnevni, kakor pravim zdaj še veliki četertek, veliki petek, velika sobota, velika nedelja, zakaj bi ne govoril ravno tako tudi veliki dan, kakor govorim velika noč, sveti dan? Zakaj imenujejo Slovenci god vstajenja Gospodnjega ravno velika noč ali „velikonoč", je bilo sim ter tje brati. Jaz hočem pa v prihodnje „pascha, dies paschalis" z vati vsaj večkrat po Vaše: Veliki dan.
Veselu.
O. Sej se ti bodo verstniki in tovarši smejali, če boš take besede pobiral po mojem hramu, ki jih imaš že od nekdaj tudi v svojem!
S. Res je, da se rad veselim in me mika veselje, ali vse premalo rabimo Vaše veselo vati in veselo vanje, vesel no (veselno vino), veselost in veselnost, veselstvo. Mika me še posebej, ker se mi kaže v nji korenika besede vesna t. j. veseli čas ali spomlad.
O. Ser. vas amare, vasna bonus, vasanta ver (tempus amoenum), rad. vas, us splendere.
S. Morebiti se vjema z vesna vsaj časi moja ve sni ca, prijetna, svetla vas, dolina, ki je pa časi berž ko ne namesti besnica t. j. huda, hudobna, zlobna. Tudi se mi bo vstreglo tu pa tam z glagolom v e s n o v a t i vernare, kakor mi je v navadi zimo vati hibernare.
Vetuhii.
S. Ta prilog ima Metelko v slovnici, in mislim, da je lat. vetus; vendar se mi čudno zdi, da je bil Vam tako navaden: vetuhii, vetuhati, — osti, — ota vetustas, vetušiti an-tiquare, vetušati antiquari, vetšan in vetšal vetus itd.
O. Ser. vatsas annus, gr.	lat. vetus. Sveto pismo
se stsl. kliče: Knigy vethago i novago zaveta na pr. vu grade Ostroze 1. 1581.
<8. Jarnik kaže razloček med vetih vetha, vetho sacli-alt in star lebens-alt, in izpeljuje iz tega celo veča, na večo iti, večvati, večovne bukvi itd., ter pravi, da je veča po Koroškem: alte Stift, Giebigkeit (neue Anlagen = novice).
Večerinja.
Večernja bi rad imel jaz v Vašem pomenu „officium vespertinum", kakor juternja „officium matutinum". Sedaj pravim večemica t. j. večerna zvezda ali pesem, molitev ali služba Božja pa le v množnem številu večernice.
O. Morebiti bi bilo dobro, da deželo na jutru ali na večeru imenuješ jutrenjo ali večerno deželo, stran, ne pa vzhod-njo, zahodnjo ali zapadno, kakor praviš tudi: poldnevna, pol-danska, polnočna stran nam. južna, severna.
Vešti.
O. Vešti f. je meni res, natura, elementum, materia; cf. goth. vaihts.
8. Prav oveselil sem se te Vaše besede, ker je zelo potrebujem. Tolikrat sem v stiskavi, kako bi slovenski zaznam-njal nemške: Sache, „Natur, Element, Materie" itd.! Metelko piše str. 79, da je občji iz ob in ostarelega vešč Sache, in str. 148 občina, občestvo iz ob in vešč. Ravno tako Jarnik: vešč, od tod obšč, obščij communis, in obščina, ali navadno občina. Kopitar sicer pravi: „ vešči gl. vešti f. res, videtur a vetu sermo, sicut germ. Sache a sagen et aliorum Slavorum, Pol. nempe et Carn. reči (verbum) usurpatum etiam pro re". — Reč iz reči, si mislim, je lahko tudi drugega pomena. Da
je*le beseda moja, se tolažim, poprijel se je bom v kratkem ter pisal: več, večen itd., kakor piše n. pr. Čeh vec(Saehe) in vecnice so mu naše rečnice (Realschulen).
O. Veštinu t. j. naturalis, materialis, in veštistvo essentia materia.
Radosten berem v Vaših „Korenikah" staroslovenskih: vešči res, obišči communis, obeščiniku particeps cf. vetu, ker tudi ta je moja. Zdaj saj vem, da je tergovec „Wetsch" Slovenec in se piše tako, ali ker ima na prodaj razne več i, ali ker zna prav večati ali govoriti. Kar najdem v slovarju obišči particeps z opombo: thema obi suff. šti ser. tja cf. ništi et domaštinu, lat. omnis ex obnis itd. in — vse mi je upadlo, da sedaj ne vem, ali Vašo veš ti — nsl. več — pozna kteri mojih rojakov, in ali se je smem spet polastiti ali ne?
Videti.
O. V novoslovenščini je sedaj precej zmešnjava o tem glagolu. Eni pišejo videti, videl, videla kakor vedeti, vedel, vedela-o, eni pa viditi, vidil, vedil.
Sej imate tudi Vi zdaj viditeli, viditelinu, zdaj vide-leli, videtellnu. Zakaj jaz raji pišem viditi, vedifi, sem povedal Jezičn. I, 21. Da so to nekterim napake, me pač malo briga zlasti, dokler jih ne skažejo.
O. Kaj te neki mika iz tega glagola?
/S. Mikajo me posebno oblike videvati, v i dati in vido vat i videre, speetare, speculari, contemplari; vidok in vidovnik testis, testis oculatus (Augenzeuge); in v is t visus, v is t en-na-o manifestus, kakor rabim že zavid in zavist, zavidati-ovati, zavistno.
Vina.
O. Vina je stsl. causa, accusatio, ansa, argumentum, let. vaina, rum. vinu culpa, vinovat reus.
S. Te mi je spet živo potreba sedanji čas, kadar me dolžijo in tožijo, da je strah!
O. Ali si pa ohranil kako pravico do nje?
Sej pravite, da je vina iz viti, nsl. viti, vin iti, izviniti (verrenken), Gutsman izviti, ovinek itd. Toživni sklon imenujejo drugi Slovani tudi v i n i t e 1 j ni accusativus.
O. Viniti, vinovati in vinovinovati je stsl. accusare, vino-vatu, vinovlniku, vinovlnu auetor, vininu reus, vinistvo causa itd.

Vino.
S. Staro vino — stara vera — stari prijatelj ! Omenjam te besede le, ker ste jo rabili v toliko pomenih: vino, grozd, terta, nograd. Naj mi služi v prihodnje tudi Vaša vinar nam. po nemški vincar, vinarsk, vinarstvo cultura vitium; vini-niku scyphus nsl. nož vinjak ali vinjek, vinika labrusca, vitis agrestis, vinjaga uva, zlasti kadar je velikotna kakor nekdaj kananska, vininica conditorium, cellariura, urceus, nsl. vinnica, morda tudi kar vinica t. j. vinski hram ali tudi verč.
Volje — Volinii.
O. Vole ali volje age, agite, num, sane itd.; volje — volje sive—sive; cf. goth. vaila, nhd. wol. volinu t. j. spon-taneus, voluntarius. Od tod tvoj : ves voljni ali vesoljni svet.
8. Voliti sem doslej premalo rabil v pomenu: malle, malo (magis-volo, mavolo, lieber wollen) raji imeti, hoteti, kakor ga imate Vi in ga pisarijo bratje Slovanje. Volim koj sedaj tudi voljstvo, voljenje voluntas. Do vole satis, do vole krat saepe t. j. moj dovolj, dovoljni, dovoljkrat. Pa ni Vaš vole — voleMetelkotov bali — bale, javelne, javolne (Potočnik)? Prim. Jezičn. II, 28. Poderli ste mi tudi dobro misel, da je moj pogostni rek vesoljni svet iz stsl. vuselje-naja r] oMovfišvri terra habitata, obište vuseljenije orbis terrarum (Weltall, Universum), vuseljemsku na pr. učitelj, patriarh, zbor t. j. vesoljni, vesvoljni, universalis, oecumenicus.
O. Ne cogites de pslov. vuseljenaja oixov/isrtj, conferens potius „u nasii belyj vo!inyj svetu začalsu otu suda božija" e cantilena popul. russ.
Vonja.
Vonjati je olere bene vel male — dišali ali smer-deti —, in vonja f. je odor, aroma, vonjalica f. fivgov oleum odoratum, vonjalice t. j. dišave.
O. „Slavus ubique pluralem habet?"
S. Vonjba foetor, hrov. serb. tudi vonj mošk. sp. Znana mi je že ta beseda. Da je res moja, vidim tudi iz tega, ker pravite: Ab hoc syllaba on in % conversa et addita gutturali i^hati t. j. vohati nam. vonhati odorari, ser. an spirare, ana halitus gr. <2venos lat. aniinus.
Vraska.
S. Mačka ga je v p rasni la, prasko mu je naredila na roke, lice itd., pravijo pri nas, in menil sem, da se reče tedaj praska, praska v.
O. Vraska ruga stsl., in nsl. ima že Megiser, Gutsman vraska, vrapa; vresknoti rumpi: lonec vreskne croat. fraska, ser. vra^c scindere; vraskavu rugosus, nsl. vraska v Habde-lič. Da se časi spreminjajo v — p — f, to se ve.
Vrači.
O. Vrači medicus, vračiti, vračevati in vračistvovati curare, sanare, vračevinica, vračilište, vračibinica vo(joxofiuov valetudinarium, vračiba sanatio, medici officina itd.
Menda mi jih naštevate, ker sem enkrat potožil, da je sedanji svet tako bolan, da mu je treba mnogo bolničarjev in — vrače v, ki mu vračajo zdravje — ili bolest?!
O. Serbis vrač est divinus, magus, unde patet, radicem esse vrukati murmurare cf. balij et vluhvu et gr. impdog.
Vurbinica.
O. Slovo na vurbinicg, — ima glag. cloz. Vrubinica ali vrubina nedelja se imenuje po latinski dominica pal-marum t. j. palmova nedelja.
S. Slovenci ji pravimo sedaj cvetna nedelja po cvetji in zelenji, ki ga navezujejo ta dan na butare, ne pa palmova, ker v naših krajih palme navadno ne rastejo.
Vrulu.
(S. Veri o lep, verlo, jako dober pravim namesti zlo, hudo, grozno lep, grozno dober. Hrovat in Serb dostikrat pišeta verli ali vro, verla, verlost, verlina (Tiichtigkeit).
O. Jaz menim, da je tvoj vrli ali verli eximius (brav, tiichtig) moj vrulu vehemens, hung. slov. vrel fervens, aemu-lator; cf. vreti concludere; fervere, bullire, scaturire.
S. Rabi mi v vseh teh pomenih, in kolikrat vre po meni, da mi časi kar besedo zavre; vendar se mi ne zdi, da bi vrela kaša bila verla paša!
O. Podobno se da razlagati vremg ali a) iz ser. vr-vl-val movere, volvere (vara tempus, tečaj, leto, ali pa b) iz vr-vreti, kakor tempus iz ser. tap calere.

S. Meni pomeni vreme zlasti veter (tempestas, Wetter, Witterung), inim Slovanom čas sploh (tempus, Zeit, Musse, Jahreszeit, Wetter), ali vjemamo se že tudi Slovenci v tem vzajemnem pisanji.
Vrusta.
iS. Kakor veri o, pišem prav rad besedo versta; služi mi kakor Vam v vseh pomenih: aetas, conditio, species, linea, rusko tudi millium, milliarium.
O. Nahaja se v oblikah: vrusti f. in vrusta, in skor bi mislil, da se vjema z Gutsmanovo vred, i (Zeit cf. red, i t. j. versta itd.), in vrusta morebiti namesti vrikčta?
Všeč mi je posebno verstnik, verstnica, ver-sten aequalis, coaetaneus, coaevus na pr. sva si verstna , verst-nika, sve si verstnici, in to ne le v starosti, v letih, temuč tudi v druzih rečeh (cf. conditio, species, linea). Treba je tedaj ločiti versten aequalis in izversten e.\imius.
Vruhu.
O. V er h sploh rabijo tvoji pisatelji po vseh mojih verstah.
/Sf. Spomina se mi zdi vredno, da se stsl. vruhuni, vru-hoviinu, vriihoviniku bere v pomenu supremus naj viši, in da tedaj verhovni, verhovec, verhovnik i jaz lahko tako pišem.
O. V glagolu veršiti se pa ločiva. Vruš i ti je meni perficere; vrešti, vruhg,, vrušeši triturare, vruši f. frumentum vrušiba t. j. veršba trituratio.
<S. Vendar tudi vrišitba iz mojega veršiti. Po Vaše bi nsl. se glasilo vreči veršem (iz vreh-ti, verh-ti, kakor iz vreg-ti, verg-ti veržem), veršoč ali veršeč vol ne pa veršijoč. Toda služi mi glagol v IV. versti tudi v tem smislu: veršiti frumentum excutere, kakor pravite, actis in gyrum bobus aut equis, veršitva, veršaj cumulus frumenti itd. Že Ravnikar je pisal: Žito veršijočimu volu ne natikaj torbe na gobec!
Vti — Vuzu.
O. Teh dveh mnogi slovenski pisatelji ne ločijo še prav, dasi je njun pomen gotov.
O predlogih v in vz in u- sem govoril Jezičn. I. 42. Zdi se mi, da jih tisti pisatelji, ki se ozirajo le na Hrovate in
Serbe, težko prav ločijo; Rusi, Čehi jih pisarijo bolje, in tudi Slovenci, kteri so se učili vsaj nekoliko staroslovenščine.
O. Vu pomeni a) iig lat. in ter vlada toživnik, b) iv lat. in ter zahteva mestnik. — Vuzu avti lat. pro in vlada toživni sklon. Mislil sem, da se vjema s ser. ud sursum, gr. dvd, ker pomenja vselej mer djavnosti na kviško (in compositione direc-tionem in locum superiorem indicat); zdaj pa sem se spremislil. V slovarju toraj pravim: Cum rad. vez minus bene vuzu con-tulisse videtur Pott I. 390: nos cognatum putamus cum lit. už, quod idem I. 617. comparavit cum lit. aukštas altus, quod vo-cabulum a radice ijuadam u g videtur derivari posse cf. lat. augeo.
S. Prav pogostoina jo imate Vi v sostavah, in to hočem posnemati v prihodnje i jaz bolje kakor doslej, ker se tako različni pomeni tenko zaznamjajo. Tu omenim le nekterih.
Vtizduhu.
S. Vzduh aer, aether iz vzdehniti-vzdihati, beseda dobro znana Slovencu pa Rusu.
Vuzoru.
-S. Vzor rabim prav rad i jaz i Čeh (Muster, Ideal; vzorec čes. Formular, Modeli) i Rus.
O. Meni pomeni: visus, contemplatio, idea, exemplum.
S. Pa tudi vilzoristu adj. insignis (cf. vistno), vzoren exemplaris.
Vuzraku.
S. Zrak mi služi kakorSerbu v pomenu ^Luff'; pa je iz zreti, vzreti prav za prav zrak, Gesichtskreis, Horizont; stsl. vuzraku aspeetus, in tako naj pomeni tudi meni vzrak ali zrak a) Gesicht, Angesicht, Anblick, Gesichtskreis in b) Luft.
Vuzrasti.
O. Meni rabi v moškem in ženskem spolu ter pomeni inerementum, aetas.
S. Meni pa bode le ženskega spola, da porečem: mlada, šibka, krepka, krasna, moška vzrast.
Viikriliti — Vuperiti.
O. Glagola istega pomena: alas addere, excitare itd.

S. Vkriliti t. j. krila, vperiti t. j. pera, perute dati, vkriljati, vperjati — bi prav služilo pesnikom mojim, da bi se lože dvigali na višave rajske poezije.
Vulovinu.
O. Pridevnik, tardus, segnior, modestus, ki se vjema menda z vliiguku, nsl. volhek, volgek, volgak, vly, nsl. volno (miirbe).
Jaz bi ga razlagal iz vi o vi t i, in kakor že Vi pravite, ta človek ima vloven jezik , vloven hod , ki se lehko vlovi , dohiti.
Vupiti.
O. Tega bi smel pustiti, ker je goth. vopjan: ne cogites de ser. hvapaja, sloveni enim hoc vocabulum a germ. mutuati sunt.
S. Kaj pa še! Kako je to, da ga Nemci zdaj nimajo, mi pa, in ste ga že Vi rabili v toliko sostavah in oblikah n. pr.: vupiti - pijenje - pijanje, vuz - vus - piti, upiti clamare, vu-pijniku clamans, vupli clamor, - lino flebiliter, - listviti - vo-vati itd. Meni se vidi, da je beseda naša, ali vsaj občno blago indoevropsko, kakor pravijo sedaj nekteri, nam že davno lastna, in rad verjamem, kar ste pisali Vi sami že pred nekaj leti: peti cum vupiti cognatum esse videtur.
Vuplavu.
O. Vuplavu vagus: radix est plu, quod etiam ire signi-ficat, cf. besplavinu immotus.
8. Vplavi (unstat) so taki, ki časih brez vzroka plavajo sim ter tje in - veter preganjajo.
Vusoru.
O. Tudi vusorivu difficilis, asper cf. viisruhlu et vusruši-nu asper, asperior, e praep. vuzu et rad. sruh, quae e pri-maria sr nata putanda est.
S. Doslej sem pisal le os oren severus, serb. osoran iracundus, in menil sem, da se strinja z os, ost - (scharf, hart); časi utegne mi bolje služiti oblika vsor, vsoriv, vsoren.
Vustanivu.
O. Viistanivu - livu je e.xpeditus, studiosus.
St. in ml. Slov,	3
S. V mislih so mi učenci, ki so bistri, koj pripravljeni, torej vstanivi ali vstanljivi na vsako reč, na sleherno vprašanje; vstaniva duša; vstanljiv na molitev je človek, ki rad moli itd.
Vysosti — Vysota.
O. Jaz rabim tudi vysina, ti višina; vysostinu eminens, vyše alte, vysiti elevare, — efferri, erigi, superbire.
S. Kakor blagost, blagota — čem rabiti bolj pogostno visost, visota, visiti - vesiti, višati - vešati, veša (hangeplatz).
Visi.
O. Mar se ti čudna zdi oblika visi celi 616>iItiqos, visi miru mundus ?
Čudno se mi vidi le to, da jo imate Vi tolikrat v višji stopnji, kar zaznamnja lahko tudi meni, na pr.: vseblag, vse-bogat, vsevidec, vsederžec-vsederžaven omnipotens, vsedneven, vseleten, vsečasen, vsenočen, vsečist, in celo vsepresvet sanc-tissimus.
Veglasu.
O. Veglasu peritus, veglasinu astutus, iz ve-, vedeti glasu.
S. O tem pišete; „nsl. ta človek vsaki reči glas ve cu-iusque rei peritus est et proverbium: kdor glumi ne ve glas (nam. glasa), naj ne hodi k ljudem v vas wer keinen spass versteht, soli nicht unter leute gehen". — Jaz sam tega pregovora med narodom nisem čul, vendar kaže mi, kako tenko čutilo ima Slovenec!
O. Iz vedeti je vedi scientia, opinio, doctrina.
Sf. Jaz pravim časih veda p. jezična, zgodovinska, verna, nravna veda; po Vaše bi moral djati: jezikoslovna, nravna ved ali vednost, zgodovinske vedi. — Iz omenjenega glagola so mi všeč in potrebne na pr. vedeteljni intelligens, vediv prudens, vedok gnarus, vedec cognitor, vedati, vedatelj itd. Vedunistvo, pravite, je magia. Ti vedun ti!
O. Magus (Zauberer) je tudi veštici, veštica maga, kar je pa sklepati z veštati loqui, in vettiverbum, sermo, consilium; pactum,

8. Za stsl. vešti peritus pišejo nekteri nsl. vešč, vest; po tem veščec magus, vešča, baba veštica maga, saga (Wahrsa-gerin). Še otrok sem slišal časi o kaki stari babi: ti beštiea! Morebiti je tu b nam. v. Mislil bi tudi, da je vedunstvo to kar vedeževanje (Wahrsagerei), in veščec je moj vedež.
Včža.
O. Meni je veža cella penaria (Vorrathskammer, shramba t. j. klet za hrano), tentorium, tebi pa atrium.
S. Iz te vam poberem besedo vež ari servus; vežarji so strežaji, ki po vežah in prednjih sobah strežejo na povelja svojih gospodov, in da jim naznanjajo goste prijetne in neprijetne.
Vestu.
O. Vestu je notus, manifestus, kakor vestinii.
<S. V e s t mi je nsl. conscientia, in vesten je človek, ki se po njej ravna. Vi ste rabili to obliko bolj sploh, in kaj velja, da je tolikrat slišani ,.fest" morebiti vsaj nekterikrat Vaš „vest" po izreki hrovaški, ruski itd.?
Vesti.
O. Vesu m. statera cf. vesiti hebr. šekel ponderare et aethiop. pendere et lat. pondus a pendo; vesa f, libra.
Š. D as i Čeh in Poljak pravita kakor jaz tudi vaga, vagati , bi vendar poprijel se rad stsl. ves, vesa, e.
V§za.
O. Iz vgzati je v g z a tortura f nsl. teza, tezavnica) , vg-zanica, vgslo ligamen, quo mergites (snopje) ligantur.
8. Razun teh bi mi služila časih v § z e t i prehendi, na pr. v trni, v zlobi vezi' (nam. terp. je zvezan), v telesnih po-hotih itd.
e.
Cadatl.
O. G a d a t i mi služi v tistem pomenu, v kterem mi rabita glagola g a n a t i in g a t a t i, coniicere, coniectura assequi, putare, proponere , vaticinari, in tako tudi glagolniki gadanije, gananije, gatanije t. j. aenigma, vaticinium, problema, pro-positio.
/S. Dasi knjižniki moji pisarijo že vse tri, vendar moram spoznati, da doslej še nobenega prav na tanko ne urnem.
O. G a d a t i je iz ser. gad loqui, in primerjam ga z goditi, russ. g asi o, pol. gadn^c lit. goditi coniicere žadas sermo let. gadat cogitare. Iz tega je tudi godu (cf. rok-rek), goditi, pogoditi (sedare, placare, lat. tempus in temperare, temperies, tempestas), godina itd. (Nov. 1856).
S. O poslednjem sem že govoril (Jezičn. II, 4), in spominjam se o tej priliki, da je v Čes. Mus. 1. 1852. razlagal nekdo iz god-ždati, godn%ti-goditi-gadati polj. in luž. godlo, čes. heslo, slov. (Gutsman, Murko itd.) geslo, Losungswort, Parole.
Ganati.
O. Ganati proponere - ortum est e gad uti h^hnati e h^h—, rus. ugonuti (god) coniectura assequi, nsl. ugoniti, u-ganiti, od tod uganka aenigma, zagonka, zaganka, hrov. serb. gonetka, zagonetka, gonetalac, gonetnik augur; nsl. pacisci: ii ganjena plača.
8. Poslednje mi je znano, in uganiti v pomenu: zastavico rešiti, zadeti, in uganka aenigma. — Tudi o teh je pisal moj Davorin (Nov. 1862), češ, da moramo pisati: „smo uganjali, ne pa ugibali", — iz sanskr. gan reputare (pu-tare izvirno: scindere, „putavit vitim" Varro t. j. obrezal je terto, tedaj reputare zaznamljano prebirati, cf. nem. raten — reehnen — zahlen), toraj ganati, uganjati, uganjka, rathen, errathen, Rathsel, ne pa iz genem, moveo. —Morebiti je res, toda jaz tega sedaj še poterditi ne morem.
Gatati.
O. Gatati coniicere, obscure significare; gatu kakor ga-duka coniectura; gatavac hariolus Wahrsager, cf. goth. qithan, ahd. quedan dicere.
S. Jugoslovani rabijo to besedo velikrat, da vem vsaj njen pomen.
Gati.
O. Ravno tako pisarijo stsl. gati agger, nsl. ga t m. ca-nalis; gata pons vimineus habd. zagata via angusta, zagatiti (usta) obturare.
S. Metelko piše zagaten - tna - o herb; zagaten-tena-o verstopft; in zagatno vreme, sem cul, kadar je od juga in je človeku vse pretesno.
Gvozdi.
O. Gvozdi m. clavus, gvozdici, nsl. zagvozda, zagozda in zaglozda cuneus.
G v oz d, gvozdic-ec, gvozdič clavus Nagel; nasproti gvozd - gojzd - gozd silva. Omenim naj tega imena tudi, ker Čehi pravijo hvozd-ik-iček a) Nagel; bj Nelke, Nelkchen.
Glavizna.
O. Glavica, glavije, glavistvo, in glavizna, caput, capitulum, kar tvoje poglavje.
S. Nahaja se v cerkvenih in drugih Vaših knjigah, da bode na zbiro i meni.
Glagolati.
O. Tega imaš že v brizinskih spominkih: loqui, dicere, nunciare.
S. Slovničarji so mi ga sploh ohranili, sicer ga rabim premalo, in poprijeti se hočem tudi Vaših: glagol, glagol-nik rhetor, interpres, glagoljiv loquax, glagolino adv. verbis — i dejstvino.
Globa.
O. Dasi jo rabijo Rumuni, Serbi in Bulgari v pomenu mulcta (Geldbusse), vendar menim, da je tuja cf. alb. ghjobu Vermogen, Russe.
S. Zašla je že tudi med Slovence, in zadeva nas v djanji tako, da i besede globa t. j. kazen, pokora v dnarjih — pogrešati ne moremo. Temu, ki jo pobira, porečem kakor Vi nekdaj: globnik, globar mulctas colligens.
Gluma.
O. Gluma impudicitia, glumu scena, iocus, glumiti s§ gar-rire, irridere, glumici scenicus, mimus.
8. Nsl. je gluma iocus; insania, glumiti se ali šaliti se, glumač-ec-ar histrio (Gaukler, Schauspieler), serb. hrov. glumac, in poslej bodem rabil vzajemno glum, gluma, glumec, glumnik, glumstvo, glumišče, glumilišče, glumitelj, glumno.
Gnesti.
0. Nota saepe je scribi pro e: gnjetomi.
S. Rad bi vedil, ktera pisava je prava v tej in nekterih naslednjih besedah, ker se v nji ne vjemamo vsi. Iz Vaše opombe vidim, da mi je pisati gnjesti, kakor pišeta i Hrovat i Serb, gnječiti, gnječa.
Gniti.
<8. Bral sem že tudi gnjiti, gnjil, gnjiloba, in celo gnjoj! Iz Vašega pisanja spoznam, da je pravo gniti, gnil, gnoj, gnojiti.
Gnusu.
O. Vjema se nekaj z gnesi in gnisi f. sordes, čes. hnis. gnusiti pa gnisiti inquinare; vendar se ima dobro ločiti ter pomniti, da se nahaja i gnisiti, gnusola in gn%sota, gng,sivu.
S. Dasi pravite nsl. gnus macula hung. gnjus nausea habd. serb. gnus sordes mik. rus. gnusu Ungeziefer; — pa nosnik mi kaže, da se sme pisati brez j, toraj : gnus, gnusoba, gnusen itd.
Gnevu.
O. Gneviti irritare, gneviti sg irasci, gnevu ira, furor.
<S. Jarnik mi spričuje, da je koroškim, pa dolenskim Slovencem znana, in ker jo, kakor i Vi pravite, brata Jugoslovana imata v obliki gnjev, hočem tudi jaz pisariti gnjev, gnjevati, - se, gnjevanje, gnjevatelj, gnjevljiv in gnjevniv ira-cundus, gnjevno, gnjevstvo.
Gnezdo.
O. Gnezdo in gnezno cubile, nidus cf. ser. ni et dha, ergo locus, ubi quid deponitur; de g praefixo cf. gnetiti cum netiti; de z lit. lizdas, nest et nidus; vezdeti et zvezda, suff. est o, ante quod d excidit; gnezditi nidiflcare, — sg insidiari.
S. Eni pišejo gnezdo, eni gnjezdo, in le brate jugoslovanske posnemam , ako rabini v prihodnje vzajemno obliko gnjezdo.
Gnetiti.
O. Gnetiti accendere, saepe cum praep. vuzu, podu in-cendere; cf. gnezdo, gnev.
S. Sedaj rabimo netiti p. ogenj in gnetiti fovere, znetiti, podnetiti, podničevati, v-netilo fomentum, podnetek, podnetljej, kakor hrov. unititi, proničivati, nitilo; in ker vneti sploh pišem brez j, mislim, da je prav tudi netiti ali gnetiti.
Govoriti.
O. Govoru cf. gvorii aquae bulla (Wasserblase), gvoriiku, gvorici, nota russ. govoru.
S. Pomenljivo se mi zdi, da Vam je bilo govoriti a) tumultuari, in potem še le b) loqui; govoru tumultus, clamor; govorinu seditiosus. Kaže mi to, da so že nekdaj v sejmih Sloveni hrumeli in ropotali, kadar so govorili, kakor dostikrat tudi sedaj. Spominjam se narodne pesmi, kjer Pegam pravi, govori t. j. navadno in slovesno, glasovito!
Goj.
O. Goj pax cf. russ. izgoj; serb. goj gaudium; gojilo se-datio. nota lit. giti sanare gajus sanabilis, quae cf. cum ser. džajus medicina a dži vincere.
S. Ta opomba mi je važna zato, ker mi je gojiti, goji-lišče, kakor Hrovatom, Serbom, t. j. rediti, vzrejati, gaj i ti (cf. čes. hajiti hraniti, braniti, varovati) t. j. zdraviti sanare, in časih gojiti nam. k o j i t i — pokoj i ti sedare.
Golemu.
O. To imajo Hrovatje, Serbi, kakor jaz v pomenu mag-nus, golemina magnitudo.
Sf. Pa jo že tudi Slovenci rabimo; treba je toraj, da razumemo na pr. „čudo golemo"!
Gorazdu.
O. Gorazdu peritus, artifex je tuje slovo, iz gotovsk. praep. ga in razda loquela.
Mika me le, ker Rus pravi razun gorazdo tudi go-razno valde, in ali ni slov. grozno lep, grozno svet nam. gorazno lep?
Gramada.
O. Piše se tudi gromada in gromača acervus, rogus, cumulus, materia.
8. Nsl. grmada, ali gromada; thema, pravite Vi sami, je gromu cf. serb. gromoran ingens, gromula ingens homo; in v tem smislu se nahaja v spisih slovenskih g r o m n o ali o -grom no t. j. velikotno, velikansko.
Cranica.
iS. Kako je to, da ne pravite: e germ. granze ?
O. Ker je jasno kot beli dan, daje iz slovenskega nemško granze, dial. graniz; da tedaj svesto pišeš: vojaška g ran i ca, graničar.
Granu.
S. ,/To vino je dobro, ker ima tak gran", sem cul doma, pa nisem vedil, ali je kje navadna beseda gran.
O. Jaz imam grani-ii-o-esi, in sicer: grani f. caput, titulus, v knjigah, pa tudi angultis, limes; granu m., grano, - ese in granesi t. j. versus.
S. Hrovatje rabijo grana, slov. vejica in zbornogranje veje; pa tudi granu ti, na priliko o solncu, prisijati, vzhajati. Morebiti se s tim vjema slovenski gran, t. j. srage ali pene, ki se delajo na dobrem vinu. Nekoliko mi pojasnuje to reč tudi Vaše pisanje: „titla slovenskymi ezykomi skazaeti se grani, grani že imenueli se sičetanie ili sivikuplenie". Všeč mi je i glagol granesosloviti, sloviti granesa t. j. versus reci-tare.
Grivina.
O. Grivina collare, monile, armilla, catena na pr. zlata biserna, železna itd.
S. Da mislim pri tej besedi tudi na grivo konjsko ali levsko, mi ne zamerite, ker nosili so nekdaj nekteri prave grive krog rok in vratu; vendar porečem človeškim grivam vseskozi le grivne!
Grimati.
8. Ne omenjal bi tega glagola, ko bi ga tolikrat slišal ne bil. Mislil sem vselej, da je nemški ergrimmen, grimmig sein, a sedaj berem, da grimati je po Vaše sonare, grimanije strepitus, in koj s tem v zvezi je grimeti v. grumeti.
Grob«.
O. Grobu je fovea, sepulcrum, groblja sepulcrum, lossa, grobište sepulcrum, cuuiulus, grobinica coemeterium.
iS. Poslednje me mika nam. pokopališče itd. Grobnica sv. Krištofa. Dobro se mi glasi na pr. grobi in grobišča (grobni spominki) na grobnici (grobno mesto, pokopališče).
Grozinica.
8. Ilrovaška g r o z n i c a je slovenska merzlica febris, in kogar trese, je grozničav, merzličen.
Grunilo.
O. Grunilti ali grunilo je ,fornax ad conflanda metalla, grunici ali gorneci lebes, olla, vas.
8. In gruničari ali nsl. gor nič ar je figulus lončar, piskrar iz goreli, greti, ali ne?
O. Radix ghr, unde eliam fornax.
Greti.
O. Greti, grejati calefacere, bulg. splendere: zvezda gree, ser. gliarma calor.
S. Menil bi, da je iz greti - grejati nsl. gre vat i poeni-tere, grevenga ali grevinga poenitentia, kesati se, kes ali ke-sanje, skesanost; pa pravite, da je iz. stnem. liriuva f., liriuwan vb. poenitere, novnem. gereuen, Reue. Ker mi kes nikakor ni po volji (kes-kis!), in je grevenga vsaj po končnici gerda nemškuta, bi skor nasvetoval rabiti obliko grevnja ali grevinja t. j. stud in žalost, ki greje človeka, tem več, ker pišete Vi sami: Bohtlingk grehu contulit cum ghr: das gevvissen brennend (Worterb. 2. 881).
Gr^bu.
O. Gr^bu, tudi grubu, imperitus, rudis, plebeius, grobosti, gr^bo napisati imperite.
8. I o tej besedi sem se motil, daje tuja; pa vidim, da Vam je sploh bila v navadi, kakor še dans Hrovatom in Serbom grubo, grubost. Slovenski grob je inurbanus, rudis, invenustus; po neklerili krajih pa le magnus, ingens: Ta gospod so tako grobi t. j. veliki. Ti si dans tako grob t. j. zal, lepo oblečen, tedaj venustus? superbus.
St. in ml. Slov,	4
Gradi.
O. Gr^di f., pectusculum, saepissime plurali gr^di ali tudi grudi pectus.
S. V lirovaško-scrbskih pesmih se (olikrat nahaja : grudi pl., in na Koroškem se govori grodi, toda le pri živalih.
Cumino,
O. Scribitur etiam g um no area, horreum.
S. Pa tudi gumlo, gumla, gubno, guvno, da ne vem, kako naj se razlaga. „GIavu postrigajeti, rekiše suščeje na glave guniinice". Čeh pravi: gumence t. j. tonsura. Jarnik sklepa gumno s pogum, pogumno.
Gun%ti,
O. Gunfjjti, gybati movere, interire, languere; gybm]ii in gynqjti perire, gubiti perdere: gybiiku flexibilis, rad. est gyb. sugybati.
»Sf. Nsl. ganiti serb. ganuti movere (cf. rucken-beriicken) zganiti plicare zganili se perterreri guba, giba plicatura gibanica placenta gibek itd. Kakor se iz gnati razvija goniti pellere, persequi, in iz goniti ganjati, po-pre-razganjati itd.; (ako se menda naša uganka tudi le ugiba, da se ugane ali ugene, kakor sem cul vsigdar, nikdar pa, da se uganja! Cf. gonobiti, gonoba. Gubeži ali gybeži flexus, plicatura.
Gyzda.
O. Gyzda lautitia, apparatus, ornamentum; gyzdali sg superbire, gyzdavo superbe, gyzdosti superbia.
S. Pisarimo že sploh tako , ker imamo i dokaj g i z d e , gizdavih, gizdavcev in celo gizdclinov!
I>.
Davino.
O. Davino olim, davinu antiquus zlasti z ozironi na čas (prim. vetuhu in staruj; iz davna, da ve cf. lat. diu bei tage, lange, vor langer zeit.
8. Jaz pišem iz in z davna, zdavnej, ne-davno, dav-nost, davnina itd. »Dre vi in davi" mi je navaden pregovor.
Daleku.
0. Pa tudi daleči-nu, dalini longinquus, dalja longinqui-tas; i/, daleka, ot daleka, daleče e longinquo.
Dobro mi služi pridevnik dalek-a-o, prislov daleko, daleče ali daleč, deleč, brez j; iz daleka; le v sodnji stopnji je dalji, in prislovno dalje.
Dani.
O. Dani f. je vectigal, tributum, tvoj davek, in česk. se piše sedaj davka, e f. (Aufgabe, Problem); dies, nsl. dan-den pa je stsl. dinl.
S. I že Slovenci štajarski in ogerski pravijo d en, kakor drugi Slovani. Verli davek imate (udi danek, darstvo donum ; glag. darili , daroviti; dar m o je češki zastonj (gratis, umsonst, unentgeltlich), ki bi se morebiti prav pisalo na slovanskih pismih nam. prosto (franco) ?
Dvekovati.
>S. Ima i Jarnik nam. žvekovati iz žvati ruminare, dve-čili nam. žvečili.
Desiti.
Desiti in dositi je stsl. invenire, deprehendere: čes. strašili (jschrecken): cf. ser. di<j gr. Sin (drinvvfii) lat. dico.
Divii.
O. Div ser. furere, pa div splendere, lit. divas miraculum: ergo splendere, videre, mirari; it. mirare et čecli. divadlo the-atrum.
Iz pervega je ime d i v i j a f. stultitia; iz drugega pa je glag. diviti se čemu ali o čem t. j. čuditi se mirari, divu m. in divo-ese kar nsl. čud, čudo, a in esa, divno, in celo divno čudo.
Dika.
O. Gr. <W|« gloria nsl. dika habd. dičiti.
»S. Mislil sem, da je iz gr. pravo, pravilo, pravica, pravičnost, ker se v nji posebno razodeva božja slava (gloria); ali kaže se, da je slovanska: dika nebeška, dično t. j. hvalno, slavno, dičiti slaviti, zaljšati itd.
Dira.
O. Iz dreti-dirati je dira volanu. scissura.
Dlina.
S. Namesti dolgina ali dolžina ali daljina, kakor v rus. dliti muditi, odlagati, — se (dalje) biti, terpeti (sich verziehen ; danem, wahren).
Dluboku.
0. Serb. je dubok, slov. dlobok-dolbok iz dolbsti, serb. dubsti scalpere.
»S. Nsl. globok je morebiti s prednjim g nam. dlobok (cf. lat. glubere), pravi Jarnik (vid. stsl. gliiboku in gl^boku itd. nsl. globeti-globim immergi, golbeče blato trub.).
Dobli.
O. Dobli je fortis, sedulus, generosus; doblino, doblje, dobljestino fortiter, dobljesti res fortiter gesta, dobljati domi-nari, dobljevati strenuuin esse itd.
S. Pa se dobli in dobru pulcher, bonus, dobiti-im, in dobiti-bijem ferire, doba opportunitas, tempus fopportunum) ne vjemajo v korenini?
Dovodu.
S. Knjižniki moji že pisarijo to besedo po Vaše poleg latinskega, argumentom (Beweis, Zeugniss).
Dogodati.
Evenire v 5. versli, kar iz god, mi je celo všeč v tej obliki: dogoda se itd.; v 4. dogoditi se.
Dolitu.
O. Dolitu je cavernosus, foraminosus.
S. Kakoršna je notranja Kranjska. Dol, dolek fovea, dolec vallicula.
Domu.
O, Ser, damas, dam gr. lat. domus; famulitium, fa-cultates; ecclesia.
S. Kakor po „nemski" Dom ecclesia, domu vladyka; domec domuncula; domač, domanj, domašenj, domoven itd.

Dopasti.
O. Stsl. advolare, obtingere, dopadn^ti incidere (zu-fallen).
S. V pomenu placere „gefallen" dopasti-dopadat! ali dopadati se, je nikdar rad nisem pisal, in veseli me, da je Ivurelac tako dobro jo pojasnil. Slovenec naj tedaj piše: drago, milo, ljubo, ljubko, sladko, vgodno, obično, na voljo, po volji ali po godu mi je, vidi, zdi, mili se mi itd.
Dosumeti sg.
O. Je menda nam. dosunrineti sg suspicari, cogitatione assequi.
Draga.
S. Nsl. vallis, angustiae, rus. doroga via na pr. železna draga ali cesta.
Drevli.
8. Danes sem čital o drevnili pisateljih. Kranjec bi mislil, da so od „ d revi" (heute abends) ali iz „dreva", drevesa!
O. Drevlje je olim, prius, ot drevlje ; drevinl in drevllni pristinus; čes. dfive.
Drugu.
O. Drugu amicus, socius, drugart socius; drugu adj. alius, alter; druga f., drugyni, družina, družika amica, socia; družiti sg, drugovafi socium esse.
S. Kakor pišem tak, enak-o, čem pisati i druga k, drugako n. drugač-e-i aliter, drugde-di nam. drugje ali dru-gej alibi, drugam alio, drugoč alias; od drugec, pravite Vi, ab alio loco hung. drugod alia itd.
Driižati.
O. Tenere, imperare; sej je tvoja, sploh navadna.
»S. Pa sem se je ogibal v nekterih bolj duhovnih pomenih; sedaj pak vidim, da po Vaše smem pisati i jaz, kakor se tudi govori, na pr. deržim za dolg ali dolžnost, deržim pravilo, vero, zapovedi, gnjev ali jezo na koga, deržim k komu (sem na ali pri njegovi stranki), deržati se običajev ljudskih, narodskih itd.
Driizu.
O. Druzti je audax, druzuM homo audax: o drizuše o? zolnrjQČruTe; na pr. druzy na zlo, a na dobro Ienivy; su druzumi ne hodi itd.
S'. Kakor berz-i-a-o, tako naj pisarim i derz-i-a-o, berzen in derzen temveč, ker je prederzen, prederznost tretja ali presežna stopnja; derzek, derzost in derzkost, derzosten in derzostiv, derzniti, derzati in derzovati audere, derznovati, derzstvovati libere agere, in derzostiti koga audacem reddere.
Drevodeli.
O. Pa drevodelja, tudi serb., drevodelatell faber lig-narius, drevodelistvo ars architeetonica, drevodelisku.
To je pravo ime za mojega cimbriškega cimpermana (Ziminermann, cimprar), cimprarija ali cimpermanstvo, t. j. d r e v od elst v o itd.; tesar, tesač, ali slenar mi ni po volji.
Dupinn,
O. D u p i n a cavitas, res spongiosa, specus.
S. Namesti duplina specus, duplije n. ali duplja f. caverna, in od tod dupli, duplinu, duplinast nsl. dupelnast, tudi dup, dupin, dupinov foramina habens (v. g. de pulmone), dupka foramen.
Duhu.
O. Gr. nvev/xa spiritus, tedaj duliovinii nrt.vfiKTty.6i spiritualis.
S. Iz duh je pridevnik duhov-a-o, in ne vem, da se v tej obliki le redko robi n. pr. duhova moč (Geisteskraft) nam. duhovna ali duhovska. I) uho vinu je stsl. le spiritualis, in duhoviniku sacerdos; nsl. je pa tudi duhoven, -vnasacerdos (Geistlicher), in po tem se glasi dvomno p. duhovna služba duhovstvo (cf. Geisterreich o. Geistlichkeit, geistig o. geistlich). Menda bi ne bilo napak razločevati oboje ter pisati sacerdos le duhovnik, duhovnikov, duhovništvo stsl. duhovlničistvo sa-cerdotium, ali pa po češki duhovenstvo, duhovenski itd.
Duša.
O. Gr. yjv%ij anima in yjv%tx6g animae, ad animani pertinens, diišinu pa tudi duševinu.
S. Znamenita se mi zdi oblika duševen, ker so menili nekteri, da je napačna; zdaj pa vidim, da jo smem rabiti.
Bere se tudi dušiniku na pr. pašnik i dušnik t. j. ješčnik in sapnik (Speisc- und Luftrohre); dušnik in duševnik iuralus, iude.\ vel potius eideshelfer; dušati ali pridušati se slsl. duši-stvovati iurare.
Delima.
O. Pa delimi, delja in dele praep. din propler iungitur cum genitivo, cui poslponitur : česo, tega deliuia.
8. Da si pišete delu pars, delinikti particcps, vendar nimate d el o m ali deloma-deloma partim-parlim, tlieis-theils, kakor Jugoslovani pisarijo in že nekteri Slovenci. Kaže se mi toraj nekako tuja v tem pomenu.
v
Z.
Žaliti.
v
O. Zaliti, žalovati in želati ali želeti se med seboj vje-majo, in žaliti je lugere p. žaliti syna, -lamentari, conqueri, žaliti si o čemi, po komi, — sg litigare p. žaliti s§ o ostancehu; želati in želeti pomeni najprej cupere, desiderare, potlej pa tudi lugere, ilere, plangere, in želja, želenije, želetva, želanije je^moeror, planctus, luctus, nsl. želja desiderium.
8. Zali Bog ali žali Bože! — se v novejših spisih pogosto nahaja, in nekdo mi je to zelo grajal, češ, da o g nikogar ne žali" (žaliti koga t. j. Jem. kranken , beleidigen, betriiben).v	.
O. Zali f. je a) ri p a, hrov. serb. žal m., žalo n.; b) sepulerum, tudi zalije p. vunide vu žalija, žalinikii tumulus, coemeterium; c^ žali indecl. dolor na pr. mne, nama, imi je na me žali; nsl. žal; kaj žaliga storiti trub. cf. lit. gelti dolere gaileti, gailu misereri.
S. Po tej razlagi bi se dal opravičiti glag. žaliti v pomenu misereri t. j. žali Bog ali Bože Deus misereatur, kar pravimo po navadi: Bog se smili ali usmili. Sicer pa vidim, da bi se slovenski bolje iti pravilniše glasilo z dajavnikom: žal ali ž a 1 i B o g u , ž a 1 tebi, Bože!
O. Žalosti je tristitia in zelus; žalostivinu, žalostiuu tudi misericors; žaliba querela. — Žalo je aculeus, kar žglo stimulus, nsl. žaleč, želo.
(S. Za zelus mi bode velikrat prav služila beseda žalost; namesti žalo ali Žalec pa pišem raji želo.
Že.
O. Že je a) partic. de vero, /9) že i et-et p. vi dele že i slove, petri že i jakovi, i-že Si vero p. nii i žiti že ne lioštq,; d) etiani na pr. i duhu že svety; nota i to že xahoiy& (juamvis, čitože quidque, temiže propterea (cf. čes. ž e dass, weil).
/S. Človek bi bil skor mislil, da v stsl. nikdar ni pisalo se samo že, ker nekteri novoslovenski knjižniki tolikanj silijo svoj uže ali vže (vid. Jezičn. I. 4.)!
O. Uže je sostavljeno z u in iain; že additur
1)	pronomini demonstrativo i, ut fiat relativum: iže, jaže, ježe;
2)	pronomini interrogalivo praecedente ni: ni pri česomiže;
3)	quibusdain particulis et adverbiis: neže quam, neželi, unde negli et nekli quam, uže iam, blagože, dej že itd.
Žezlu.
O. I žizlu m. pa žizli f. virgo, scipio na pr. drevenu* zulu, žezlije virgae, žezliniku lictor cf. and. geisl baculus.
Pisati mi je žezel m. toraj. Korenika je pa druga, vsaj sle pisali nekdaj: Etym. fortasse žeg%; cf. palica a p a 1 i t i. Kad. 1845.
Žestoku.
Žestokii durus, asper, strenuus: žestoku kameni, znoj, žestoka m^ka, žestoko železo, fris. zesztoco, nsl. žestok lacertosus habd.
8. Izpeljuje se menda iz glagola žešti, žeg%, žežeši urere, accendere, nsl. žgati, žgem. Iz tega imate žegii m. pa žega f. ardor, žegavica febris, žeguku in žežikti ardens, urens p. žegkaja žila.
O. Tako smeš rabiti i samostavnike: žestosti, žestota, že-stokosli, žestočina durities: glagole: žesteti durum fieri, ž es toča ti obdurari, opponilur verbo mgkn^ti; žestočiti obdurare, opponitur verbo umgčati; žestovyj ali žcstokošij duram cervicem habens (terdovraten, termast).
Židovinu.
v	,1
Zid, židin, židov-in, pravite, je iz gr. iovdalos, J mutato in * et o v in i; židovka, židovna f. iudaea, židoviti se hebraeum fieri, židovski, židovstvo iudaismus.
Židuktt.
O. Ziduku succosus, žižda-žiža succus; židosti liumiditas.
8. Nsl. židek flexilis habd. mollis: zemlja je prežidka za oranje; croat. zidak liquidus; serb. rarus (de liquoribus).
Žrebu.
Si. Žrebu tudi ždrebii, žrebij, ždrebij sors; bezu ždrebija evsors, po žrebu sorte, ždrebinikii aleator; nasprot pa ždrebg, ždrebici ter žrebg in žreblčf pullus cf. ser. garbha uterus, fetus.
Pred nekaj leti ste pisali: cf. ser. džrbh findere cum ruth. dolja sors a ser. dr dirimere. Dostikrat sem premišljal, kako se strinja žreb in žrebeev raznih stsl. pomenih. Kop. na pr. pravi: Quid si kv^ov (rov žrebij m. sors, xlr[qoš) quaerendum in sequenti zrebici (equus-juvenis-integer), cujus fortasse similitudinem referebant sortium tali? — Da pervotni pomen ne more biti tako napačen, kakor je sedanji ali drugotni, se mi je dozdevalo. In res, prav na tanko mi pojasnuje to zvezo Rački (Pism. slovjen. str. 54-56.), kjer se na pr. bere: Zdriebi bijahu svudar ogranci iii pruti odriezani od stabla. Na taj riez sietja nas isto ime; pošto njem. los-hloz, goth. lilauts od hliozan-liozan; a slovj. žrebij, čes. hrebi, polj. žreb od greb - dividere, findere u svom korienu znamenuje stvar od-riezanu, prema grč. -Arjgog od tddm- lomim; -rus. žrebij i žrebg čes. hreb hrebec, hrv. ždrieb i ždriebac znamenuju sortes et pullum equinum: isto konj mjesto kob-ni prema ko bi, ko što se vid u rieči ko-by-la cf. Miki. Rad. ling. slov. str. 37. In str. 54. v opombi: Šaf. muzejnik z 1847, I. 4?. Korien greb odzivlje se u grebsti, greben. U Čehov i fsada lireb, hrebik-drven klinac i čavao. Miki. o vaj izvadja takodje iz sansk. džrebh findere; stoga d muje korieniti prema hrv. ždrieb.
Žreti.
O. Zr% žreši a) sacrificare, immolare, ser. gr sonare, laudare pruss. gir - twei laudare lit. gir-ti laudare gir - tis precari let. dzirtes ii apimo habere; b) deglutire ser. gr. girati devorat.
L. 1815 ste razlaga'1' a) iz ser. gr. et džr celebrare, venerari; b) gr. deglutire.
O. Iz pervega je žrici, žritelji sacerdos, žrica f. sacerdos; žrenije, žrutva, žrutije sacrilicium, žrutvište, - viniku altare,
St. jn ml. Slov,	5

žrtičistvo sacerdotium , žrutvovati sacrificare itd.; iz drugega: žrelo vox, vere faux; nsl. pečno žrelo praefurnium habd. ožrelje lappen am lialse des rindviehs radix: ser. gr voeem edere.
Vsakdo sprevidi, da žreb ali ždreb, kakor tudi žrec, žer-tev, žertvovati sega v poganstvo, in se nikakor ne vjema s kerščanstvom; toraj se teh besedi ogibaj, kar se da.
Žgželi.
O. I žeteli collare na pr, žestoku žgželi; nobis a žim: žgti comprimere derivandum videtur.
Verjetno je, da se izpeljuje iz žeti, žmem, ožimati, ožemati in oževati, ožet in celo ožmen: ožeto govoriti itd.
Za.
O. Predlog za vlada razne sidone: rodivn., toživn. in druživn., kakor v novoslov.
S. Da zaznamnjam čas, ga pišem z rodivnikom sedaj že večkrat: za sveta (dokler je svetlo) večerjajo; za mraka, za dne, za Vladimirja itd.; redkeje s toživnikom, lat, per: ašte za (skozi, čez) peti leti ne budeti vesti o muzi, za dve leti; za dva dni. Posebno pa se mi je zdelo, da tolikrat rabim napak ali vsaj brez potrebe namesti-o-u, z a s t r a n, zavoljo, zarad, kjer se po stsl. reče le za, kadar se pove vzrok ali razlog.
O. Ad designandam rationem 1) cum gen. gr. 6id prop-ter; dni pro, loco: za visego roda, za straha; cum acc. 2) gr. dia, vntQ, arzi propter, pro: za strahu, kamo si oči hoštu deti za srami; za nje, zanježe quia; Bogu vidi ti za deanija, nil i za mysli komuždo; za čito cur; dati, iti za kogo p. za muži itd.
S. Tako čem pisati i jaz ter varovati se prepogostnih zavoljo, zarad, na mestu, skozi, čez.
Zabavr.
O. Difficultas, in zabaviti, zabavljati offendere, vexare, impedire.
S. To je tedaj pravi pomen: molestia, occupalio, sitna, težka reč, težavno, nadložno opravilo, težava, ne pa, kakor
se mi je v novo pisanje vrinilo: vesela, radostna reč, v e s e-1 i c a. Govorim še prav : zabavljati komu; ali zabavljaš ? — Zabavica je vexator habd., zabavati incantare p, gade zabavati ali zagovarjati.
O. Zabavinu adj. euius obliviscimur, reinotus, — na tim-
nica.
Kako vse drugač se glasi: zabavne temnice, ječe, v kterih se jetniki zabavajo, imajo svoje zabave, brez verig, pri igrali itd.! Tega ne maram.
Zabota.
O. Zabota je, kakor mislim, labor.
S. Morebiti se vjema z nsl. obotavljati se, kar so nekleri hotli pisati opotavljati se (o potu), in se mi tako ne razlaga po volji (cf. pobota.)
Zabyti,
O. Zabyvati oblivisci, - sg, o čemi: zaby o bože; ne zabudi ništiihi; zabyli — tije oblivio, zabylilivu — tinikii obli— viosus, ingratus.
(S. Vidi se mi, da je glag. iz za in biti — bi m — boni — bo dem, nasproti zabiti clavo ligcre, occidere, zaboj diaphragma, iz biti — bije m. Pišem večkrat le pozabiti, in zabil sem skor pravega izvora, ker sploh pravim pozabljam, pozabljevati, kakor zgubljam, zgubljevati. Po naglasu se spreminja pomen: zabiti oblivisci in zabiti clavo figere, kar je v nsl. časih težko ločiti. Zabitljiv in zabitnik za nsl. pozab-Ijiv — ec. — Usurpatur etiam pro zgubiti; menda zabiti j' 'grajej pijančevaje ali sicer neumovaje zabiti ali pognati premoženje.
Zavida.
O. Invidia, aemulatio; zavideti, zavistvovati komu.
Dobra je za gr. £rJlog aemulatio (Eifersucht). Kakor zavist, zavisten, zavistnik, zavidnik, zavidiv-Ijiv itd., čem pisati po Vaše zavida — de ž. sp.; brez zavide, nikar si ne zavidajte!
Zavodu.
O. Cursus, zavoditi ducere.
8. Nikdar mi ni po volji, kadar čitam zavod v pomenu »Institut, Anstalt", ker se mi smili v njih mladina! Pišem raji vstav, vstanova, naprava itd.
Zavesa.
O. Pa tudi zavesu m., zavesici, aulaeum, linteum, zavesiti okunice, nezavešena žena.
8. Gospoda ima po sobah in dvoranah vse prepreženo z zavesami in popeto z zavese i.
Zavetu.
O. Testamenfum, pactum, mandatum.
/S. Omenjam to besedo le, ker vidim, da imate že Vi zavetije in z a v e t r i j e , zavetrino mesto, kar z a t i š i j e Iocus tectus, tranquillus, in ker pišete: nsl. zaveten cliens, zavet-n i k tutor (zavetrinu cf. zaočinu adj. extra conspectum po-situs).
Zadušije.
O. Zadušibina — binina, e!eemosyna, monimentum, pia fundatio, serbis zadužbina.
8. Pisali naj bi z a d u š b i n a. Zadušinu imate suffo-cans (iz zadušiti), pa tudi pro anima datus (za dušo); cf. zazdravinu, zaupokojnu qui pro bona valetudine — quiete — fit. Morebiti a) zadušen-šna-o, b) zadušin-a-o ?
Zadu.
O. Pazadi f. in zaždi m. dorsum, pars postica; zadnjaja tŠQa anus (cf. su zažda nsl. od zaja a tergo, hindrach.)
8. Iz tega se pojasnujejo različne pisave: su zada in su zadi, na zade-di, kakor nsl. Pomenljivo se mi zdi tole: cf. na, po cum nadu, podu; nobis d hoc ortum videtur e verbo de, cuius vocalis finalis etiam in aliis vocabulis abiici potest p. vu zadu, na zadi; in zadinica f. hereditas, facultatesrelic-tae; zadiničiniku heres.
Zadeva.
O. Impedimentum, iz zadeti — devati imponere, onerare, impedire, — sg impediri.
8. Kaže se, da sem jel presploh pisati zadeva v smislu „Fall, Beziehung, Verhaltniss", na pr. v tej zadevi, slovenske, narodne, duhovske, šolske zadeve. Paziti čem na pervotni pomen, in prav pisati o slovensko-nemških zadevah i. t. d.
Zazreti.
O. Zazoriti in z a z i r a t i suspicari, reprehendere, accu-sare cum dat. et loc.: zazorii-enije, zazrakii-čije, zaziranije, zazorinu - zračinu suspectus, reprehendendus, zazorno lice, zazoriči osor na pr. gorici zazoriči byvajg,ti; ne mozi zazreti mine grešiniku.
S. Tudi zazreti in zazirati mi bo velikrat služilo za grajati, zaničevati itd.
Zakonu.
O. Slovo sploh znano in v Jezičniku že razloženo.
S. Veseli me nsl. z a k o n i c a coniux za stsl. sžjpr^ga (soproga, soprožnica), zakončič filius legitimus; zakonnik ali zakonik nomocanon.
Zamanu.
O, Frustra, z a m a n i c a f., unde sg. instr. serb. - c o m I graluito et adj. zamaničinu: - čna vojska.
Nedavno sem cul: Ta je za nič, ta pa še za manj. Kaj velja, da je zaman-i iz za manj ?
Zametu.
O. Multitudo: ga je pravi zamet.
<$. Snega namreč! Bere se stsl. i zameta nota, toda o njej poznej.
Zamorije.
O. Regio transmarina, nsl. zamorec aethiops.
8. Kakor se kaže, mislite, da je prav pisano zamorec cf. primorec; nekteri pisarijo zamurec ter razlagajo iz stsl. muru, murinu aethiops nsl. mur, muren, murče, murček . . Ktero je bolje ali pravo ? Menda se po pisanji da ločiti tudi pomen.
Zamuku.
O. Claustrum, iz zanuiknati claudere.
8. Važno mi je, ker temu primerjate nsl. zanj ka ansa serb. zanika )aqueus, česar doslej nisem mislil.
Zameriti.
O. Meliri, zamerenaja granica.
8. Čudno se mi zdi, da nimale zamera, zameriti v sedanjem pomenu; ponarejena je morda le po nemški (ver-messen).
Zanesti.
O. Auferre, — na svoj stanu; — na nosileliu; velri zanese kraguja.
<Sf. Tedaj je spet nsl. zanesti -zanašati se na koga — olikana še le po nemški (sicli verlassen) ?
Zapovedi.
O. Mandafum, decretum, edictum ; zapovedeti - ali-ovati, kakor nsl.
Pa sem se je skor že bal, ker novočeski pomeni nasprotno (Verbot, verbieten), in sedaj vidim, da je moja tudi starnslovenska.
Zapodil.
O. Latebra: skry se vi zapode malemi.
8. Kar skoči iz z a p o d a ! Kdo bi si mislil, da je to
nsl.?
Zapoj.
O. Zapojstvo ebrietas : pijanistvo i za poj s t v o; za-pojčivu ebriosus.
S. Ta človek je pijančiv in zapojčiv!
Zapreta.
O. lnterdictum, in zapretiti je increpare, praecipere, re-pellere.
8. Pretiti ali proliti mi je navadno, zapretiti in zapreta pa rabim premalokdaj. Zapretiti nam. zažugati, užugati (cf. subjugare.)
Zasovu.
O. Vectis, iz zasuti obruere, ali prav za prav zasun^li obturare.
Z as o v nam. zarinek ali zapah pri durih in vratih ("cf. zasunka repagulum liabd.).
Zastara.
O. Kakor v novoslovenščini.
-S. Pa tudi nam. zasada insidiae; zas tav in zastav-nik je obses. Sicer se rabi zastav in zastava, kakor zalog pa zaloga (zastav in zalog obses et pignus).
Zastapii.
O. Tutela, opitulatio; zaslepiti-ali-ovali protegere, opi-tulari; zasl^piteli tutor, zasl^pinikti propugnator, zast^pinica patrona.
Menil sem, da je zas to p, zastopati, zastopnik celo nova oblika po nemški (vertreten, obstruere, vrata zasto-piti), in bodla me je, kadar sem jo čital v novejših knjigah in časnikih; ali sedaj vidim, da je z a s to p - i ti - n o s t itd. v smislu „verstehen" nemškuta (zastopi se z nogo ne pa z umom!), v inih pomenih pa, kadar se govori o „varhih, pomočnikih, braniteljih, besednikih, zavetnikih" itd., znana je bila že Vam, toraj če dobro služiti i meni.
Zahvaliti.
iS. Zdelo se mi je , da je ponarejena po nemški „sich bedanken" se zahvaliti, in da je še mlada nam. hvaliti laudare, gratias agere; ali že Vi ste imeli zahvaliti in za h valjati gratias agere, toda brez — sg.
Začelo.
O. I začglistvo na pr. sv. Marije conceptio.
S. Menda se razloči od novosl. spočetje. Tudi bi ne bilo napak, ako bi za načelnik, načelo, načelno — pisali časi začelno, začelo, začelnik dux.
Zajgčari.
O. Zaječari pisl canis Ieporum venator — pes, ki zajce lovi.
S. Ker pišete Vi samo zajgci, vidim da je najbolje tedaj zajec, ne pa zajic, zavec, zec, kterih oblik celo nimate.
Zvati.
O. Clamare, vocare — vpiti, klicali, kakor novosl.
/S. Pa vendar preredko, na pr. zvati na obed, zvatelj, zvataj qui invitat, ad coenam invitans (cf. zovica, zovčin Murko).
Zvezdinikti.
O. Astrologus, zvezdinica astrologia.
Lepše kakor zvezdar ali zvezdogled-ec, zvezdozorec ali - borec ali-slovec!
Zveru.
O. Časi moškega časi ženskega spola, ima tudi lastno sklanjo.
»S. Posebej zaznamnja zverstvo feritas, z ver os t in zverinstvo beluarum natura, zverica in zverinica femina, de feris; zverina caro ferina, zverno beluarum, zverski beluinus; z v e r i t i s e n. pr. jariti se i zveriti irasci et furere.
Zemlja.
O. Kakor nsl., in le malokdaj se bere zemja, in menda samo enkrat zemi f., kakor česk.
Ali ravno ta oblika mi je všeč, da rabim lahko ze-nrinu, zemisku — zemno, zemsko nam. zemeljsko, ze-meljno. Zemlistvo na pr. telese, natura terrestris. Dasi pišejo ini Slovani zemlja tudi za deželo, deržavo, pokrajino, meni vendar ni po volji p. Sv. Ciril in Metod prideta v zemljo slovensko nam. v deželo, ker zemlja je zlasti terra, terra con-tinens. Kako da je zemljaninu Vam bil qui eiusdem est civitatis, in celo condiscipulus ?
Zima.
O. Hiems, frigus, in ziminosti frigus.
S. Kar sicer zovejo „zimica", je po Vaše tudi z i mini ca febris nsl. merzlica.
Zisici.
O. Crepidarum venditor.
S. Vi pišete: vocabulum obscurum. Poznam hišo, kjer se pravi: pri Ziscu, in kjer so res bili čevljarji.
Zlo.
O. Sej vendar sploh znano sedanjim Slovencem: maluin, iniquitas,
8. Pisari naj se nam. hudo, hudobija itd. mnogotero po stsl. zloba in zlob, i; zlobiti in zlobiti se na koga irasci, aegre ferre; zlob saevus, zloba sta bila, zlobost-ota -stvo, zlobnik, zloč f. miseria, zlostvije dolus, z led f. malimi, zledintl noxius p. jadno i z I e d n o.
O. Zlorodinii, nasprot dobrorodinu, zloslavinu ignobilis, zlovodinu, zlosečinu difficilis rectu, ad secandutn; zločistu - stivu malus, impius, nasprot blagočistu-stivu itd.
Š. Iz zel-zli je serb. žlica (temina prava) hudobna ženska, moški zlič; stari zlec t. j. zlodej.
Znaku.
O. Signum; familiaris p. svojg znaky.
8. Znamnje ali znamenje, znamenstvo, znanje in znanstvo, je tudi novosl.; paziti nii je na razloček med z nam eni vil
Isignificans, pa z n a m e n i t u insignis, conspicuus.
Zraku.
O. Zraku ima mnogo pomenov: visus, oculus, forma, facies, species, idea, contemplatio.
8. Iz korenike zr-zrk je nsl. zrak aer habil. hung. zrklo pupilla meg. zrkalo rib. eroat. zraka f. radius itd. Zrklo ali z e r k I o, kar zenica nam. zrenica. — Z e r k a 1 o mi je doslej bilo tudi speculum, Vi imate pa le z r c a I o. — Zračiti je spectare, in zračna ptica (de aijuila) acute cernens, ne po novosl. razlagati. — Zritelj speciator, zrcalnik speculator; zriteljno theoretice, nasprot deteljno practice.
Zabu.
Radi.v, pravite, zgb dilacerare, olim z^bru cf. nsl. zuberine gingiva; zgbsti dilacerare, frigere, congelari; mar tudi z§bnjj,ti, zgbati germinare iz perve korenike? Zgblica fringilla, nsl. zeba (Fink).
I.
Igra.
O. Igra rad. est gr sonare, proprie igra est clamor, [ cf. česk. hra pol. gra et nsl. gurati se pro igrati se. Igri f. ludus, ironia: da ne miniši igri to rečeno.
8. Pomenljiva mi je korenika g r t. j. doneli, glasiti se, govoriti. Djali ste Vi: igrati vi gusli, jaz pravim tudi; igrati
St. in ml. Slov.	6
na gosli. Tudi nimate oblik igravec ali igralec, temuč igrač, igratelj, igriniku, igrici ali nsl. igrec liistrio, igralinica actri.v, igriv, igrište itd. Menda smem reči igerstvo nam. igrav- ali igralstvo.
Izbava.
O. To kar rešitev, redemtio, izbaviti, izbavljati, izbavi-nikti, izbaviteli redemtor.
»S. Ker sem se poprijel „zabave, zabavati in zabavljati«, naj mi služi časih tudi izbava, izbaviti tem več, ker Slovani navadno molijo: izb a vi nas zlega t. j. reši nas hudega!
Izboru.
O. Izbrati, in po tem izboru electio, voluntas, dobry izboru virtus, izboriniku, kar izbraniku delectus, electus.
Zborno, izbornik pišem večkrat i jaz, in všeč mi je Vaš izb Iranu probatus. Izborno, izbornik titulus libri, Jat. collectio, collectura, raji pišem sbornik. Istega, le nekoliko bolj notranjega ali duhovnega pomena je izvoliti, izvolitelj, izvoljenik electus, ki se bere že v brizinskih spominkih.
Izvrustinu.
O. Omnium sermone tritus, recte eximius.
Prav pogostoma mi rabi i z v e r s t e n „ausgezeichnet", dasi mi ni prav po volji; vendar je slovo dokaj bolje ko hrv. odličan (Vid. Jezičn. II, 24)! Vrustinu je stsl. coaevus, in verstniki so zlasti tiste starosti; ker je pa vrusta tudi con-ditio, linea, naj mi tedaj pomenja izversten takega, ki moli i z verste čez ali nad druge, toraj ^eminens". Nekoliko se vjemajo v pomenu tudi izročinu, - itu, - ilinu; izgštinu ex izim et suff. šta-iz§ti eximere, cf. išalgerog et eximius: izrgdinu - divinu, na pr. pisici extraordinarius, eximius, insignis.
Izvestje.
O. Kar izvesti f. certitudo, izvestiti - stvovati, - stati -a vati certiorem , securum reddere, — sg confirmari, certiorem fieri; izvesto - stino certo, izvesto mi jesti persuasum habeo; pomoštnici, izvestnici i pobornici (propugnatores).
<Sf. Navadna mi je že beseda sedaj, kar dajo šole svoje izvestja ali sporočila konec leta; nsl. na zveste roke dano fidei commissutn.
Izgoj.
O. Proprie exlex, izgojstvo proprie conditio hominis ex-legis ; lucrum in venditione hominis, uti videtur —.
<8. Kaj pa, ko bi izgojstvo bilo to, kar se priredi ali pridobi pri izgoj i ali izgoj eva nji na pr. rejencev, rejenčic?
Izmetu.
O. Eiectamentum, izmetn%ti,-ali eiicere, izmetaiemu mladeniči.
S. Izmetajem mladenec ali učenec, in izmetinu abiicien-dus, uti videtur, izmet na reč, izmetne knjige, izmet ni učenci.
Iznaiti.
S. Nisem mislil, da ste že Vi pisali i z n a i t i - id% - ideši invenire ; i z n a h o d i t i noscere, — sg nosei.
Iznebjti.
O. Izneb^d%, -b^deši interire: množi olu greku iznebyša.
8. Nsl. znebiti se česa, sed. znebim se (sich entledigen einer Sache).
Izumiti.
0. Izuminu amens (cf. exlex, exspes).
Izumiti koga t. j. iz uma spraviti mente privare; izumeti, izumiti ali - I j a t i sg mente privari (izumljena duša).
Ili.
O. Ili conj. vel, quam ; ili - ili aut-aut, na pr. ili tele byli ili osle; li ili: čto bole jesti, daru li ili oltari; nI ili sed, a ili itd.
S. O tem sva že govorila (vid. Jezičn. I, 22; II, 27) in služi mi vsako posebej, naj mi rabi tudi oboje skupej. I naj se loči razun tega «) i conj. et, eliam, in /?) i interj. nam. ei : i kaj pa delaš, i daj mi pokoj!
Inienitu.
O. Celeber, nominatus (renommirt); i m e n o t v o r i j e ili imgtvorije onomatopoea.
<8. Kakor Vi, pišejo tudi ini Slovani imati in imeti, imanje, imenje in imetje (Habe), imovit, imovitec dives.
IllU.
O. I nu mi služi pogostoma ter pomeni a) alius; b) unus, vu inq,, vynu sernper; c) quidam. Inaku, inakovu diversus, inu-stvo , inakovistvo diversitas, inamo, inače, inogda itd.
Tudi o tem sva že se menila (Jezičn. I, 46.); tu naj le opomnim, da se ini prav dozdeva, daje naš un-a-o iz stsl. i n u unus, alius, ne pa kar iz lat. unus, in da toraj ni treba pisariti on-a-o nam. un-uni-a-o (cf. stsl. igo, čes. jiho lat. iuguin, jih-jug, jihovec-jugovec, jinoš-junoš, jitro-jutro, již-juž-už nsl. že). Pišem že tudi inače za drugače, inamo za drugamo, inoverec, inosloven, inoskazateljen allegoricus itd.
Iska.
S. Kratka pa krepka za petitio, iska t. j. prošnja, zlasti v glagoliškili knjigah, iz iskati petere, quaerere.
Iskri,
O. Iskri adv. prope, praep. cum genit. iungenda, nlr^alov p. iskri smriti, nsl. isker proxime habd.; iskrinu o nlr\aiov pro-ximus, certior.
S. Iskerna ljubezen je toraj nsl. a) iz iskra, iskren -iskern, goreča, ali b) po stsl. bližnja, ljubezen do bližnjega, lskravu imate sicer scintillans, in iskren - iskern je nsl. tudi resničen, pravi-a-o (sincerus).
Iskusiiiu.
O. Peritus, expertus, probatus: - muži, - ino zlato, -pisanija, veštimi i pisanimi; iskusi f. tentatio in iskusu m. ex-perimentum.
-S. Tedaj mi ni treba pisariti le skušen ali izkušen mož, ampak smem kar iz i s k u s - a ali - i: i s k u s e n - s n a - o.
Ispraviti.
S. Ali tudi i z p r a v i t i - vljati corrigere, reformare , izpravitelj corrector.
Istina.
O. Istina, isto vina veritas je iz i s (u adj., ki ima tele pomene: qui vere est, verus; ideni; ille; principalis; genu-inus; insitus, qui natura est; purus; vehemens.
S. Vu istina vere, oinnino, pravite; ali pri i s tu pišete: nsl. k istomu zdencu prip. do ista prip. ta isti trub. zister
zwar e za isto že; is t in ga (kakor grevinga menda nam. istinja) capital luing. bulg. ist serb. isti idem mik. istom, listom dummodo saltem mik. istjalino živ. 85. itd.
O. I s t i v u p. pastyri verus, istininu, -niku, istovii-, vinu verus, verax, diligens, accuratus; istici reus, debitor, in fontt. russ. actor; isteje accuratius na pr. skazati, videti, sly-šati, smotriti; principaliter.
Isto.
O. Gen. istese testiculus, raro sing. num. usurpatur; i s t e s a renes, istese-i.
S. Nsl. obist f. ledvica, pl. obisti ledvice, tudi obistje (das Eingeweide, Murko).
Istoru.
O. Damnum, surntus: — platiti.
Zdi se človeku beseda istor skor madjarska; ako pa pomisli, daje korenika tr, kakor v stsl. trositi, istrošiti im-pendere, consumere, vidi, da je slovenska.
Istuba.
S. Pri nas pravijo celo ispa, grem na ispo, predivo mikajo mati na ispi t. j. pod streho.
O. Stsl. istuba tentorium, russ. istiba, istba, izba. „VocabuIum hoc, de cuius origine germanica dubitat Schmeller, a germanis mutuati sunt slavi et, uti Diezio videtur, romanen-ses et celtae.
Kje pa so isti „celtae" ? Imenitni so pomeni v raznih jezicih: cubile, cella vinaria, coenaculum, vaporarium, for-nacula. Kako se je spreminjala beseda po nemški: ahd. stupa, mlid. stobe, nhd. stube. Pa se razni slovenščini čudite v raznih dobah!
Mi.
Kazauije.
O. Institutio, admonitio, praedicatio.
/S. V poslednjem pomenu bi se je rad poprijel, kakor se rabi češki in poljski kazati t. j. pridigati, in kazanje, ka-zatelj, t. j. pridiganje, pridigar; vendar mi znamnja reč nekoliko prevnanje.
0. Kaže se z besedo, s telesno ponašo, z vsiin življenjem in vsega tega je treba iskrenemu učitelju duhovskemu, sicer je kazitelj, ne pa kazatelj.
Kakovii.
O. Kakovu-a-o je že navadno v nsl.
Pišem res kakov-a-o qualis in kolik-a-o quantus, rad bi pa tudi kakovistvo, kačistvo qualitas in kolikustvo, količislvo quantitas.
Kasati so.
O. Kasati sg p. na nebesehi, dela i delu, greha i grehu, slovesy ljutirni sego kasajeti se itd. tangere, ter kosn§,ti p. ašte ihu koje slovo kosneti, samogo ne kosni; — sg na pr. da se bi jem kosnula.
S. Konj kasavec succussorius habd., pišete Vi, in večkrat sem že premišljal, s kterim glagolom se vjema slovanski kos-nuti — kasati: ali kosili (seči), kositi (obedvati), kusiti (okusiti-šati jedivo ili pivo), ili kasati nam. kavsati se, kasneti ali muditi se.
0. Kosa in kosori falx je stsl. tudi (rus. kositi schief, schrag hauen, mahen; koso schief, schrag,) kositi edere; kusiti cf. gr. ydsadai lat. gus-tare, gustus (k vocabulum slav. peregrinum esse docet); kosati mordere, k^su nsl. kos ali kus cauda mutilatus; kflšinu-nivu, tardus do kisna sero, kiisineti tardare (cf. nsl. okašati se).
S. Prav dozdeva se mi, daje nsl. kasati ali kesati (ksati) se Vaše kasati sg tangere t. j. terkati se na persi, čelo, ter razodevati tako svojo žal — tem več, ker „kesatise" v mojem pomenu drugi Slovani nimajo.
Kajati sg.
O. Kajati ali žalovati, lugere, — sg, kajg, — eši sg nsl. kesati se poenitere, kajanije ili kajazni poenitentia.
iS. Kajati je nsl. časih kar grajati ali karati vituperare, kajati se bi bilo kesati in pokoriti se poenitere, in ker je brati že v mojih brizinskih spominkih, ker ga govorijo beli Kranjci, govorijo in pisarijo bližnji mi Hrovatje itd., zakaj bi ga sedaj ne pisaril i jaz !
Kvari.
O. Kvari f. damnum (škoda, zguba) mon.-serb. cf. magy.
kar.
/S. Pa ne, da bi bila tuja? Znamenivo je i to, daje stsl. ženskega, nsl. in serbski pa moškega spola: kvar-fl ali-M (kvariti, vkvarjati se).
Kvičati.
O. Kvič%-eši grunnire, de sue (grunzen).
S. Menda tudi o druzih zlasti mladih živalih na pr. zajec k v i 6 i ali k v e č i.
Kladgzl.
O. Kladicl, kladenici fons, puteus, canalis; kladgzl pe-regrinum esse arguit syllaba finalis-g z i.
8. Drugi menijo, da to ne velja (vid. Glasn. X, 12); pomenljivo je, da je tako pogostna v starih knjigah slovanskih (cf. nsl. klasti-kladati, klada itd.).
Klepati.
O. Kakor nsl.: tundere, pulsare, significare.
8. Mika me, kar pišete o tem: radix k I e p habet vim 1) sonar e, pulsare nsl. klepati koso, žila kleplje, klepec klapper, klepetati, klepetec, klopotati, klopotec, croat. sklapati crepitare rum. klopot campana; 2) claudere nsl. skleniti, odkleniti nam. sklepniti, sklepati, zaklep, zaklopiti, sklopiti, — se, oklen band, klep kettenring, serb. zaklapati, zaklopac; 3 J c a 1 u m n i a r i russ. klepati cf. and. klappa ags. klapjan lat. crepare russ. kropotu.
O. Na to primerjaj stsl. klepieij qui significat, klepalo (bulg. lautebret) campanae genus, klepalice canipanula, klopotu strepitus, sonitus, klopotinikii strepitum faciens, klopotna igra; klepica tendicula, kleta, kletuka, kleti domus, cella, conclave , kletinikii cubicularius; klevetati obtrectare, kleveta calumnia, contumelia, klevetari, — tiniku accusator, calumniator (vid. klgti, klgtva ius iurandum, maledictio).
Kliku.
O. In kliči clamor, kakor klikniti, klikati, klicati cf. kričati, kričava clamor, eiulatus.
S. Nsl. klic, klicati, pa tudi klikne, vzklikniti, vzklik.
Kljuka.
O. Kljuka je stsl. dolus na pr. vu nemižc kljuky nesti, in kljukavu fallax, subdolus p. kljukavo pisanije.
Torej hudi Kl juke c ni imel zastonj tega imena! Nsl. je kljuka tudi, kar stsl. ključi uncus, uncinus, kljukast adun-cus, ključ clavis, ključar in ključnik claviger, ključiti claudere, nsl. sključiti, priključiti; ali ključiti in ključa t i se je stsl. convenire, ključimu in ključajemu conveniens, congruens, ključimosti aptitudo.
Knutu.
S. Znamenivo je, kar pravite o knutu: vln fonlibus lin— guae palaeoslovenicae hoc vocabulum non legitur, neque aliae linguae slav. praeter russ. id agnoscunt". — Pa še pri tem pišete: „a!tnordisch": knutr (hnutr) nodus (gnodus), „gothisch" hnuto! Kje je tedaj „knut-a" doma?
Kovaristvo.
O. Kovu stsl. tudi seditio, insidiae p. kovu kujušte in-sidias struentes; zlasti pa kovarstvo astutia, kovarstvovati machinari, insidiari.
S. Kakor kovati cudere, je kovariti, kovaren,kovarnik astutus, kovarstvo t. j. zvijaštvo.
Kokotu.
S. Ker pravim kokotati, kokoš, stsl. tudi kokosa gallina; kaj bi ne rekal petelinu svojemu tudi kokotu gallus!
Koliba.
O. Tugurium gr.	kolibica tuguriolum, kolebiti mo-
vere, kolebati agilare, lacerare, — sg, ko!ybeli cunae.
Menda vendar ni iz gerškega; imajo kolibe in ko-libice sploh Jugoslovani, in kmetiču, ki si je postavil hišico, kakoršne so časi ob vodah, na ladijah itd., pravijo pri nas koli b a r, kolibnik.
Koli.
O. Koli in kole quando; do koli in kole quousque, po koli aliquando, otii kole a quo tempore; koli adv. quantum, quam, quomodo, quid.
Prav zdi se mi, da je Slovencu lastno: koli čgslo, koli veliko, svetlo, dobro, — koli krati ali kraty quoties; ni mu treba pisariti tolikrat kako, koliko, kaj ali kej veliko dobro, lepo.
Koni,
O. Koni a) initium, b) koni — kodi hrov. apud, c) post, iuxta cum gen.
S. Mika me stsl. iskoni dokoni, kar je brati že v brizinskih spominkih; konati, dokonati za končati; konica mi je ostri konec ali špica ; končina finis, pa morebiti tudi predmestje na pr. šempeterska, krakovska končina; konečnik ali celo končnik codicillus.
Koriti.
O. Koriti kogo contumeliose traciare, — sg illudere.
S. Kako morete s tim primerjati nsl. „okoren, neokoren, tvrdokoren" pertinax v istem pomenu? Nekdaj ste pisali ser. kr punire; tedaj bi koriti vjemalo se in karati. Ali je sklepati s pokoriti subiicere, pokoriti se subditum esse , obedire, pokorinu obediens tako, da je okoren, neokoren (cf. oslu-šen, okreten — nevkreten) tisti, kteri se ne zna ali pa noče pokoriti ali kloniti, ponižati, bodi si telesno ali vnanje, bodi si v duhu ali notranje ?
Kotva.
O. Pa tudi kotuka, kotka, kotvica «) felis, aneora; nota lat. catus, catta, nhd. katze.
/S. Nsl. kotva, pravite. Nekteri pišejo za lat. aneora sidro menda po gr. aldrj^og železo, jeklo; navadno maček v obeli pomenih. Ker je stsl., rus., pol. in česk. kotva in ko te v, bi rad, da se rabi i novoslovenski, vsaj za aneora ali sidro.
O. Imaš sicer nsl. kotiti gignere, kotati volvere, od kodar stsl. koticl cylindrus.
S. Koticl Vam je tudi cella, mansiuncula, serb. kočina; kotaru fines; kaj pakotera, kotora pugna, rixa, koterati coarguere, kotorati se pugnare, kotoriv-ljiv-niku rixosus, pug-nax, inobediens; ali so v zvezi s kot-iti-ati, ahd, kottr, ali s koteryj, kotoryj quis?
Iiočiti sg.
O. Koč^ s g na pr. kočiši sg legosta; quid significet, ignoramus.
S. Na gorenjem Kranjskem je k o č pregrajen kraj za odstavljene telca, prasca ali sploh govedo, ktero dobiva kaj posebne kerme; od tod morebiti kočljiv (nem. hackelig, heick-lich), kočljivost, in kočiti se, ter celo stsl. kotejnu adj.
St, in ml. Slov,	7
O. Kotejnii adj. significalio nobis ignota: stavgtu Iiše kumiromu trapezy kotejnyg.
Koštuna.
O. Fabula, comoedia, nugae (cf. kost-, gr. motto; alea); košti gracilis.
8. Pač čudna beseda! Kostunovati — nistvovati fa-bulari, iocari, koštuninu —niku iocosus, — nistvo iocus. Spominja me tolikrat slišane „kunšten, kunštovati se". Koštuny pl. f. scurrilitas, cod. bulg. š§gy.
Košulja.
O. Indusium, košulica.
8. Beli Kranjci moji nosijo košulje in košuljice. Sicer pišete: nsl. košulja indusium, „korbchen fiir haselniisse"; mar ne kozulja, ali kozulj (Erdbeerkdcher)?
Kraj.
O. Extrema, littus, finis, kraj ušese lobus, cf. vuskraj, iskri adv. prope cum gen., confinis; vuskraj mene, konja itd.
Nsl. ^Kranjec male a kraj derivant", pravite. Tega omenjam le, da povem, kako razlagajo sedaj že Kranj, Kranjec: a) iz karn (skalnat verh, Carnia, Valvazor, Schlozer), b) kraj t. j. meja (krajina, pars extrema, confinium, marka, fines Italiae, Linhart, J. Erben), c) kraj t. j. dežela sploh (regio, provincia, cf. Hicinger), d) po gradu ali mestu K r a j n-skem, na skalnatem kraju ali ostrogu nad vtokom reke Kokre v Savo (stsl. krajni adj. axgog, aK^orazog extremus, Krajnigrad, Acropolis cf. Sembera pg. 186. 187. Zap. Slovane).
Kraku.
O. In pokračilo gressus cf. ser. <jrank ire.
jS. Česk. je krok gressus, pokrok progressus (Fortschritt); nsl. korak, korač, koračaj, korakati, koračiti in kračiti; krača coxa, okrak pes suillus itd.
Kramola.
O. Seditio, insidiae, tyrannis, turba, bellum; kramoliti kogo turbare, — sg pugnare, — lovati — listvovati dissidere, kramolivu — linu seditiosus p. kramolina mysli, vgšti, mesta; publicus; —listvo turba -niku; -niča novas res moliens.
S. Brat moj na vzhodu ima kramolii „Iarm", pišete Vi; jaz pa imam kr a m lj a ti loquor, kremelj sermo, ter primerjam stsl. govoriti, govor in ti seditiosus (vid. Jezičn. VI. str. 23).
K rajati,
O. Krajq,-ješi scindere na pr. hlebu cf. magy. korej frustum panis, krajec, rad. kra secare.
S. Pa tudi krojiti, krojitelj secans, krojilo ensis, nsl. kroj, krojič, krojač ali krajač sartor.
Krenili.
O. Castrum, kromu arx cf. rus. kroma befestigung.
Kr e m 1 j ali kremelj je grad v Ljubljani, kakor vMoskvi! Jarnik spričuje, daje na Koroškem k r e mel j a) das Gesprach, b) die (innere) Festung; odtod kremliea, nekdaj terdnjava (zdaj razvalina) zoper Turke, po narodni pesmi: „0j ti preljuba kremliea, ki si naša zabranica ! Morebiti se vjema z naslednjim krem i j—e n e, nsl. kremen silex , ardor p. kremenit otrok (lebhafi), ali tudi s kreniti s§ (nam. kremiti, kakor stsl. krenu n. kremy) inniti.
Krivd.
O. Kar nsl. obliquus, curvus, nequam, noxius, pravus.
Pišem sedaj skor le kriv in krivica; zakaj bi ne pisaril tudi: krivda, k r i v n j a culpa, erimen, krivina, krivota, krivost curvatura, iniustitia, iniuria, krivljiv-ost (Murko); krivec je nsl. aquilo, reus, krivok serb. strabo, krivak bulg. krum-mer hirtenstab, krivogled, krivonog, krivopet, krevljast curvus cf. krevsati beim gehen mit den fiissen aneinander streifen.
Ivrina.
O. Tudi krinumodius, krinica hydria, catinus, olla, urna; krinu lilium pa je iz gr. xqivov.
Mar ni krina iz s-kr i ti ? Krina serb. labellum, krinca scutella; rus. krynica cisterna, nsl. krnica lacus fpress-kufe), vortex; krinčica t. j. skrinja-njica arca, arcula, Iocu-lus; krinka pa je šema (larve).
* Kruma.
O. Kr uma, krumlja (i krumu rus. kormu m.) a) cibus, pabulum, vietus; b) kruma gubernaculum, puppis, krumlja gu-
bernalio p. crikovnaja; krumčaja t. j. knjiga liber iuris cano-nici, graecis d ril tov dictus.
8. Jaz pišem kerma, kermiti a) alere, pascere, kermi-telj-nik educator, nutritor, kermilica-iteljnica nutrix, kermilec paedagogus, kermljenik, kermnik stsl. kriiminiku alumnus, — niča alumna, krumilište locns nutritionis; kerma, kermiti b) gubernare-crikvi, korabi ili korabii (gr. xctQapog, scaplia e vi-mine et corio, korab čes. cortex et navis), kermar, kermitelj; stsl. krumičij gubernator (magy. kormany, koroman steuermann), kermilo-lce, kermilnik-nica, kermil-iteljstvo, kermljenje, kermo-vanje gubernatio itd. — Pa ni moj Krim nam. Ker m, kjer raste dobra kerma? Krumljati sg stsl. epulari cf. nsl. kremljati.
Krevati.
O. Quiescere, habitare.
8. Nsl. okremati convalescere, pišete cf. kremy-ene; navadno se čuje okrevati, bulg. krevam se surgo, čes. okfatia-vati refici. Pa ne nam. okrepvati, kakor okrepniti, okreniti indurescere, skrepeniti rigere, krepu stsl. firmus, fortis, pro-prie rigidus, durus.
Krgn^ti.
O. Krgn%-eši (krgtn-) deflectere, krgtati flectere ; kratiti sg torqueri, kr^tu tortus, iminitis; kr^čina cholera cf. ser. krunč curvari.
/Sf. Nsl. kreniti gubernare, ukrniti; krenuti se movere modice, razkreniti noge; kretati, nevkreten firmus; iz kr^tu je krotovica, krtovica gedrehtes garn, sehlinge; kroto, kruto valde, croat. krut durus, rigidus, erudelis.
Kaditi.
O. Vituperare, accusare, corrumpere cf. lit. let. skaud do-lere et ser. kud; croat. serb. kuditi spernere; kuditelj qui vituperat.
8. Jeli v zvezi stsl. kuditi in kujati murmurare; ne kujaj mi da mihi veniam, nsl. kujati se aemulari (sclimol-len); kujanije superbia, reete murmuratio, kujba zelotypia rad. ku et suff. iba ?
O. Se ve da.
Knptt.
O. Kupu a) proprie cumulus a h d. hiifo, hauf, simul; b) emtio, mercatura.
8. Znamenivo je, da pišete «) ua kupi p. sizvati ljudi, vu kupi sibrati sg, žiti, sedeti, na v k up i, vi kupe sesti; kupino simul p. rasti, si otrokv; (S) kupu, pa tudi kupi j a, kuplja mercatura, merx, emtio, serb. kupnja, kupenica fun-dus emtus nsl. kupnica ager emtus, kupilo, kupilno, kupilište forum; kupčij, kupičina mercator, kupičistvo mercatura, ne-gotium.
Kuru.
O. Kuru gallus, kura, kurica gallina, kurg-rgte pullus gallinaceus.
S. Iz ser. kur sonare, nsl. peti, petelin; in ker rabim kuretina, kurnik, kura, zakaj bi ne tudi kuru m.!
Kyvati,
O. Kyvaj§,-vaješi movere caput na pr. glavami, glavu, si caremi consentire cf. gr. mmuv; stsl. kyti, serb. kinuti ser. ku ire; kvati-ajq,-ješi.
8. Nsl. nekdaj tudi kivati, sedaj navadno kimati movere caput, annuere.
K j dati.
S. Nsl. kidati iacere, eiicere na pr. gnoj, sneg.
O. Stsl. tudi blasphemare p. imena, slovesa zlaja komu kydati; cf. kinuti sg nasci rad. kyd.
Kypu.
O. Imago: kipom moimi ego ipse, u svoiemi kipu.
S. Nsl, serb, kip magy. kep: de kapi cogitandum non est. Tega ne urnem. Kapi stsl. imago p. obrazy tvore i kapi, vi božiju kapi stvorivi človeka; statua, idolum, theca, vagina, talentum; kapište delubrum, statua, sculptile ; cf. alb. kep lapides caedo goth. skapjan; pa ne stsl. kypeti salire, kypenije bullitio na pr. plamennoe kypenije?
Kyta.
O. I k i t a ramus, kytuka corymbus.
Sf. Nsl. fasciculus, ramus, nervus, cartilago, žilnata kita lacertus, rus. dial. kita ligamen; serb. ki t i ti omare, in od tod

menda stsl. kyčiti, — sg inflare, bulg. kiti, kiči omare; ky-čenije superbia, kyčivu superbus, kyčije fastus. Vi primerjate s kyka, kyčika coma nsl. kečka. Ker pravite: de ser. kak superbire non videtur cogitandura; se morda vjeina kita s ki-titi, kiči ti, in kinč je nam. kič, kičije t. j. lepotičje, okrasje, kakor krinka nam. krika iz kriti, ne pa iz magy. kinč!
K%šta.
O. Kasta- ica - erica vrnjvr} tentorium , nidus, tugurium xahiptfo k^štinikii, k%števati — štuj% — ješi in tentorio habitare cf. bulg. kuta servare et k^tu angulus, kitici i kolici mansiuncula, nidus.
S. Hrov. je kuča nsl. koča-ica, kočar-ica-riti; bulg. je kii š tu, kuta servare, in nsl. morebiti kašča, kasta (Getreidekammer — Kasten) naravnost iz stsl. k^šta, ne pa iz nem. Kasten.


Ii.
Lagvica.
O. Nekaka sklenica, stsl. poculuni, layt]vog, lagena, la-guncula.
S. Če se tudi vjema z gerško-latinsko, vendar je občna že, da jo smem rabiti i nsl. lagev, lagva, lagvica.
Lagoditi.
O. Convenire, adulari, se dare na pr. ni pitiju ni edeniju ne lagodite; lagodinii conveniens, congruens, moderatus; optimus.
S. Tako se reče lahko tudi nsl. lagodna kazen, muka, vlaga, teplota, zima, lagodna pa liha piča t. j. primerna pa nezmerna ali preobila.
O. Lagodino i lagojno convenienter; česk, je lahoditi adulari, lahoda comitas.
8. Nsl. pa, pravite, je lagoda, lagota petulantia, lagoden petulans, in celo infirmus, kakor hrov. serb. nelagodan, ne-lagodstvo languor. Jeli korenika lag-Ieg, lahek-Iehek, lahoten? Murko ima lagoden t. j. brez vrednosti. Lagoj, pišete Vi, nsl. malus: lagoje drevo; kar jaz vem, je lagoj krik, vpitje p. lagoj gnati, večati ali kričati.
Ladi nit.
O. Orestu i Piladti 1 a d n a bysta i telomi i mudrostlju; ladinii aequalis, ladino, ladlnovati consentire; rus. je ladti concentus.
S. Polj. in česk. pa ordo (bez ladu a skladu); morebiti je ladinii nam. vladen (cf. ladati in vladati) to kar vrli s ti-nu aequalis, coaevus.
Lajna,
O. Lajna n. pl. latera, ilova —, zdanije lajno laterum confectio; stercus.
8. V drugem pomenu je nsl. lajno n. sg., lejno; laj-nje schleimige excremente; gr. Honpmvviiog je stsl. lajnoimenitu! Smel bi rabiti lajno tudi v stsl. pervem pomenu nam. opeka, cegel.
Lakati.
O. I alukati esurire, ieiunare, abstinere, lačiba i alučiba fames, lakota i aliikota, alkateli-nica itd.; lak o miti sg cupere (cum dat. rei~).
-S. V drugi obliki je stsl. prav navadna, nsl. pa meni neznana. Jaz pišem lakomen, lakota in lakot, lakomnost, pa čem pisati tudi po Vaše lakom cupidus, avarus, gulosus, lačba, lakomost, lakomstvo, lakotec in lakotnik, lakotnija, la-komica (liv, lijak) itd.
Lani.
0. Lani anno praeterito, otu Ioni, čes. polj. Ioni.
8. Lani in v lan i, lansko leto, lanina t. j. lanske reči. Veseli me, da se čita že stsl. lani, ker sem bal se, da je tujka (Tanno).
Lanicuhu.
O. Lan culi je tudi poljski catena, cf. mhd. lanne.
8. Nsl. lanec, verste, čerte Iančnice, serb. lanac t. j. veriga.
Laska.
O. Adulatio p. grozoju i laskoju; laskavu-vici-ateli, las-kanije blanditiae, laskati kogo, — sg komu.
8. Sicer ne pravite, da je tudi novoslovenska; ali ker jo pišejo slovanski knjižniki sploh, jo bodem pisaril i jaz, sej je laske in laskavosti tolikanj na svetu! Znameniva je čes. laško mi na, kar nsl. serb. skomina ali stsl. oskomina stu-por dentium.
Lajati,
O. Lajati a) latrare, contumelia afficere, cf. lat. la-mentum, la-tro ser. ra; b) insidiari ser. la capere, accipere v. lovu.
Lajati latrare je tedaj tudi psovati in loviti, lajatelj, lajateljstvo insidiae, laj vituperatio, lajčivii iurgiosus ki koga z lajnom, ali ki rad na druge laja; lan%ti t. j. zalajati serb. lanuti, (morebiti nam. lav-lajnuti; cf. gr. vXaa>.)
Le bedi.
O. Le ruski Slovan je ohranil še mojo obliko; ini pišete zdaj lobod, labod-ud-ut. Kaj, ko bi se poprijel moje nekdanje pisave le bedi m. gen.-di cygnus ?
8. Kakor drugi, tako jaz.
Ležaga.
0. I ležahii cetus, piscis cartilaginosus.
»S. Korenike slovenske mi razun tega zaznamnja lahko leg a na, ali hrusta, ki leži, kakor kaki kit ali morski som!
0. L e ž a g a suff. videtur esse j a g a cf. vinjaga t. j. vinski grozd ; 1 e ž a h u vo.v, ni fallimur, formata ad similitu-dinem graeci	quod interpreti a xefcai pendere videbatur.
Lemeši.
0. Aratrum, vomer; cf. oserb. lemič frangere rad. lem, unde lomu; nserb. lemjaz sprosse (der leiter).
Jaz pravim sedaj lemež, drugi Slovani imajo pa lemeh in lemeš, kakor Vi. Lemez je cernogorski tudi prekla ali preklada na strehi.
Libavfi.
0. Libevu-ivu gracilis; libevati-eveti debilem fieri na pr. jeliko telo silineeti, toliko duša libeveeti.
S. Ker pravite nsl. 1 i b i v o pulpa in čes. Iibevy, libivy pulposus, mi utegne kterikrat služiti i Vaš libav-ev-iv (cf. schlank u. schmachtig).
Lisu.
O. L i s u m. vulpes mas, lisica f., lisg vulpecula.
iS. Za mošk. imam nsl. lisjak in lisec; lis i liska mi rabi malokdaj, pa je oblika pripravna. Vidim, da mi je pisati hsjak (Fuchs), lisica, Iisjačica, ne pa lesjak (Holzer), lesica. Jeli korenika v stsl. listi čes. lest, Isti, instr. pl. Istmi, fraus dolus, Iistiti decipere (cf. goth. lists, germ. list) ?
Lihtt.
O. L i h u adj. redundans, nimius, comp. lise plus-maius; lihva usura (cf. goth. leihvan nhd. leihen) itd.
/S. Slovani rabijo tolikrat besede iz te korenike; jaz jo imam že tudi v briz. spom. 1 i h o-jedenje 1 i h o-pitje t. j. premnogo, nezmerno jedenje in pitje; sicer pa morebiti v reku lih ali s o d e v (sodu-a, sodati, liho ali sodev igrati, so-deti)?
O. Stsl. toku m oje i 1 i hoje, hrov. tako ili liho, čes. suda či licha par-impar; liliu je tudi malus p. dobro ili liho, lisi ljudije, čes. lichy (schlecht, schwach; unaufrichtig; falsch, unecht, ungerecht).
Ličina.
0. Ličina larva, to kar krinka; ličiti formare, -sg si-mulare, ličiniku sudarium (ličnjak).
S. Licedej in licemeru simulator, hypocrita, fallax (Gleissner), iz lice in meru ser. me, unde meniti mutare, lio-mo, qui vultum mutat.
Lobu.
O. Navadniše mi je 1 u b u calvaria, lubina calva, lu-binu i lubivu; vendar tudi lubina in lubina.
S. Rus ima sedaj lobu t. j. čelo, loban t. j. človek z velikim čelom, lobnoe mesto t. j. morišče; Čeh leb (Ibu) t. j. a) glavni črep ali čepinja, b) obel grič, holm ali kogel; 1 e b k a cep in čelada; leban-en je česk. moravsk. pleša ali plešec. Nsl. pišete g-Iu-lbanja cranium, lebka galea.
0. Jarnik piše l'b (die Stirne, Front, Rundung, Vorder-seite, Kahle itd.), in izpeljuje iz tega Lubno, Lebinje, I/benče, Libič, L'belj (Loibl), L'beliče, I/bljana (in der Front der Ci-tadelle — kremli — erbaut) itd.
S. Linhart jo razlaga pa iz Luba, Lublena, Lublana (II., 206) ter pravi, da se s tem vjema celo nem. Liebe in Le-ben ; jaz pa terdim, da so iz te korenike imena Leb (ne Leeb) Leben-dn-ar (ne pa iz nem. Leben), Lobar(cf. Kogelšek), in jako se mi zdi, da tudi stsl. 1 o b u z a t i.
O. L o b u z a t i, lobyzati osculari, salutare, lobiizu, Iobii-yzanije osculum cf. nhd. lefse, quod cum lab in lat. labium, abrum cognatum est, ergo rad. lob cf. lat. osculum et nhd. maulchen, miindehen.
8. Kaj pa, ko bi lobu-yz-ati vjemal se z ljubiznii adj. amicus, exoptatus, ali z lizati lambere, ker pri besedici ledva vix pišete sami: cf. jedva, quod fortasse pendet a pron. i et jgzyku, quod cum liz lat. lingere cognatum putamus ? — Lobyzati cf. ljubiti amare, osculari; ser. Iabh prehendere addito sibilo, lubh cupere. — Bela Ljubljana pa se mi je tolikanj priljubila, da jo čem, razlagajte jej ime kakor koli, pisati vedno Ljubljana, če je tudi precej že osivela.
Lovu.
O. Lovu venatio, piscatio, lovu loviti, na lovehu; lovici, lovičij venator.
Pa imate tudi lovi j a, lovitva, Ioviteljstvo venatio, lovitelj , lovljenina praeda; loviniku-nica; serb. lovnja. Nsl. lav k a ti t. j. pabirkati ali paperkovati; hrov. lanuti vjeti in zalajati; rus. lovkij t. j. ročen (behend, gewandt).
Loža.
O. Stsl. palmes, vitis arbori applicata, lozije, lozinije palmites, sarmenta.
8. Nsl. je loža vitis ters, lozje tersje, pa tudi po Do-lenskem in Notranjskem silva log (prim. lozar-logar, Forster).
Ladu.
O. Brezumen, nespameten, buj; z al u do incassum; luditi decipere, ludosti stultitia.
S. Drugi Jugoslovani pisarijo sploh Iud-ast, ludorija ali v množ. št. Iudorije t. j. norčije, ludovati neumovati itd.
Lnča.
O. Radius, lux, luna; luči f. nsl. tudi taeda.
Bukova ali borova terska, s ktero si svetijo na kmetih; 1 u č i n a (rus- Kienspan); dobro mi bode služila stsl. 1 u č a radius, in še bolje glagol Vaš Iučati-Iučiti.
O. L uči ti-a ti nancisci, invenire , sulju-sulu-, klju-klu-, lučiti in lučati sg contingere, accidere, sortiri; ključinu-čimu-iminu aptus, congruens, idoneus, klučimosti- imi-stvo aptitudo.
8. Nsl. je lučiti-ati iacere, lučaj iaetus (Wurf-weite), stsl. casus. V tem smislu mi rabi sedaj slučaj, naklučje ali naključje, pri-naključiti se itd.
Lysto.
O. In lysttt tibia (Schienbein), pl. Iysta i Iystove.
Nsl. litka, pišete, listanjek sura (Wade), latki meča, serb. list, tedaj mečna cev ali piščal.
Lig'uku.
O. Oblaku, vetri; liguku serdcemfl, peti po liguku, ligi-cemi glasomi; Ilgučina levitas, - čiti leve reddere.
8. Kakor' v glagolu, spreminjam tudi v pridevniku ter pišem lagek-Iegek-Iogek laže-lože, ali radi lepoglasja laAek-lehek-lohek, stsl. že Mkosti; vendar vidim, da mi je navadno
pisati legek-lehek-lehko (ne pa lohka adv.), legost-ota, leg-lehkota. Zlasti pa me mika Vaša II z a utilitas.
O. Liza, poliza f. utilitas je slovanska, rus. dial. poliga; Iiza-e licitum,-iesti licet, čes. lze; est vero liže adv. a lig-uku, rad. lig.
8. Tedaj je tudi moja; mar se vjema shrov. lažno? Kad bude mi lažno ali kadar utegnem, kadar bodem mogel.
Le.
O. Le adv. j^-semi-, le živii semimortuus; cf. nsl. Ie-stor tantum et jele; leky <ag uti šaf. putat compositum esse e le et aky, nobis ad radicem lik trahendum videtur; cf. nsl. liki, hrov. leki.
8. Kleti pišete: nsl. le licet; le idi; ako leprav se dotaknem; listor tantum croat.
O. Leti f. habes sg. nom. et instr. a) leti iesti licet, leti mi iesti glagolati; nesti mi leti; b) letijo, ne beaše letijo non licebat; letiba Iicentia, letije facultas.
8. Leti mi iesti je to kar lize, hrov. lažno (utegnem, smem); pa ni le-ti, kakor le-ta, ta-le, le-tu, tu-le; ali iz le in ti (na pr. kajti, toti, niti); ali iz jele (p. jeli-ta-te)? Le se razlaga navadno iz glej-lej-le (cf. tale in hicce za hic-ecce). Vjema se s tim nekako čes. leda (ausser; um nur; hochstens), leda byl, ledačina t. j. neskerbljiv, nemarljiv človek, zanikar-nik; malo vredna reč.
Lepu.
O. Aptus, aequus, placidus, decens, decorus, pulcher. . .
8. Sej jih imate, kakor češki slovniček, kjer se za lepy bero po nemški: zart, fein, sauber, nett, schmuck, schon, artig, schmachtig, schlank!
O. Lepu je stsl. viscum (klej ali lim, tičji), rede res adglutioata; lepiti conglutinare, lepeti-prilipn^ti adhaeres-cere, lepošta illecebrae fris., ser. lip ungere.
8. Češki je lep, u (id est Upu) pop ali klej; od tod lepnica, lepež, lepilo, lepenka, lepiti in lepeti, lepljiv (klebrig), nsl. oko se mu zaleplje, moči ali zataka itd. Iz tega že sta jasna oba pomena. — Lepava, Iepaviti, Iepotstvo stsl. gra-vitas, lepotinstvo, lepost, lepučatu bellus (iz benulus za bonus), illustris, lepuku formosus, cf. krepu i krepuku.
Ljubil.
O. Kar nsl. carus, exoptatus; ljubinu carus, amans; ljubiti amare, cupere, osculari, ser. lubh cupere; ljubo-ljubo (li-bo, li), zlasti v sostavah ljubobožinu cpdo&eog, - borec, - sloveč , - dejec itd.
8. Pa tudi drugih oblik imate Vi dokaj, kterih je treba meni: ljubec-ica, m. amator, ljubitelj, Ijubstvo, Ijubljenik-ec-ica, ljubim amabilis, Ijubimik-ič, ljubovati-stvovati, Ijubiv-en amans, carus; Ijuby f. gen. Ijubive, ljubvi, v ljubvah, in ljubo vi f. amor, commiseratio, gen. Ijubovi, - iju, ne pa ljuba v, kakor hrov. serb.; od tod ljuboven, ljubovnik-nica, hrov. ljubavan, ej ljubavniče! Jaz pravim ljubezen amor stsl. pa ljubiznu adj. amicus, ljubizno-e benevole, amatorie (oblobi-zati), ljubiznivu na pr. zlatu amans; serb. Ijubezan, ces. libezny.
Ljudiuu.
O. Ljudu, ljudistvo populus, goth. liud, liudan crescere, ser. rudh., ljudije.
S. Ljudinu , pa Jjude-djaninti, ljuždaniskti 1 aicus, oppo-nitur kngzi et rgdinikti; ljudiskti adj. rov laov populi, publicus p. ljudska pot, temnica, vrata.
Ljutu.
O. Lju tinti acerbus, ferus, vehemens itd.; ljutiti sg saevire, ljutovati aegre ferre; ljuto-e vae, posebej in v sostavah : ljutovetrinti (pr. ljubo, blago); ljuti f., pa ljuto n. - ese labor nimius.
8. Ljuto mine, o ljuto (g°rje) duši ihu, ljuto vašemu neveristviju! Ljut car, razbojnik, jastreb, ljuta zver, burja, rana, bolezen; Ijutec improbus, malus, čes. litec, Ijutost, lju-tina aerimonia, asperitas.
Lgšti.'
O. Lgkq,-češi fleetere, in compos.; Igcati illaqueare, capere, occultare.
/S. Nsl. pišete: uleknoti se fleeti, leknoti se terreri, za-leknoti den aermel aufschlagen , zalek aufscblag, izloknoti ausbiegen, lecati desperare, desiderare, russ. dial. ulgknuti sg terreri itd.; zlecati se; za zalek pravim raji oslec, zaslec, zle k; hrov. lecati, lecnuti se prim. slov. zganiti, stresniti, stresli, ustrašiti se. Kteri les ni locan, je kerhak ali se
rad zlomi; pero je ločno (elastično), ločnost (elastičnost). Iz te korenike je l^ka, lgM itd.
O. L % k a je a) sinus, ripa, portus, hrov. serb. luka; od tod l%komorije sinus maris; b) malitia, astutia, insidiae; od tod I%kavu-vinu perversus, malus, pravus likati - ovati - avovati-vinovati - vistvovati decipere, machinari, improbum, astutum esse, l%kavistvo - vije malitia; c) palus, nsl. loka-luka, silva; od tod l^čije - čica.
S. Morebiti se vse to izpeljuje iz Igk — Iq,ku curvus, kriv v naravnem in nravnem, telesnem in duhovnem pomenu?
O. L%ku je a) adj. pravus, curvus; cf. lijkoti - ota-osti hamus (ternek, vodica) stsl. tudi %da-ica, curvatura rotae, ansa; b) subst. arcus, umbo sellae, iris ; l^čici instrumentum musicum.
Lok nsl. arcus, iris, ločeč geigenbogen, ločen - ena fallstrick, handhabe beim gesehirr; serb. nebeški luk, nsl. nebeški lok ali oblok; slok stsl. slg,ku-avu, slgku, curvus, infle-xus; sloka je kitica ali pesemski razstavek.
M.
Malu.
O. Malu adj. parvus, pauci; mali pauci na pr. mali spasuti se, si malymi, vi malehi slovesehi, vu malehii letehu; malo ne paene; malomi, vu — po male parum, brevi; po malu i malu paullatim, raro.
S. Rad bi, da se večkrat piše nsl. m a 1 i t i minuere, ma-liti sg, pa male ti minui; kakor velmi tudi malmi, stsl. ma-luma-e-i parum; za malenkost bolje malost, malota, mal-stvo, mala reč, malčica; nam. malenko stsl. maliniko raje malko, maličko itd. — Sicer pišete, da je majhen iz nekdanjega maljahan cf. polagahno, mehkahan, nov novehni, tenehen; malik (vid. Jezičn. IV, 5); kmalu iz k in nem. m al (zumal), ki ga čem tedaj pustiti (Jezičn. I, 49).
IManiti.
O. Decipere; manu v. zamanu; manq,ti innuere, manije, manovenije nutus.
S. Morebiti se vjema z nsl. m a mi t i decipere, in mamil stultus nam. manu? Pisarili so pa zaman-t (zamano besedovanje) nsl. tudi zavman, zahman frustra, otiose, vman improbus,
hmanj, hmanjuh, omanj, manj, manjak homo piger; mahnit stultus ; zamanice serb. (cf. str. 37.)
Maslina.
O. Oliva, fructus olivae; maslinica, maslica-ičina; mas-ličije olivae, olivetum.
S. Maslo je stsl. unguentum, kar masti, in oleum n. pr. dreveno ; mazati ungere.
Materinu.
iS. Materi in materini imate stsl. adj. poss., — nje de-vifstvo,	materisku, - istvo, in to mi kaže, da smem nsl.
pisati razun mater i n-a-o, tudi mater e n-i n, -rna-o z gibljivim polglasnikom v končnici.
Matorii.
O. Senex; matoristvo i materistvo senectus.
S. Nsl. mater, mator in matoren adultus cf. lat. ma-turus.
Medu.
O. a) Medu m. mel, vinum, cf. ahd. metu nhd. meth ; b) med i f. aes, bulg. cuprum, cf. goth. smitha.
Všeč mi je med ari, medoviniku pincerna, medvinica cella vinaria, medovina sicera, medičar, ki jo vari ali kuha (medico); iz medi pa je me d ari faber aerarius (Kupfer-schmied , kotlar) , medinica — medenica officina, numus, — aereus, obolus; olim medenica pelvis, labrum iz lavabrum (v. me-diničar, medelničar).
Metalika.
O. Incantatrix ; kako, da omenjaš le-to ?
S. Ker sem čital, da je stsl. meta to kar zameta (vid. str. 37.) nota, me te lin i k ti notarius , hrov. bilježnik ; serb. mjetka, pomieta signatura, primietiti notare, observare; mesti-met^, metati, metnq,ti iacere na pr. žrebij, ždrebijg, kame-nije, semena itd.
Mečika.
O. I me sik a ursa, sucula, hyaena ; mečiku ursus t. j. medvedi m. medvedica, f. ali nsl. medvedka.
Miglivu.
O. Mobilis na pr. oko malo i m igli v o, iz migati, mižati nutare.
81, in ml. bIot,	9
8. Mi zini C i filius postremus, mezinu iunior, minor, mezinici filius natu minimus, na pr. si mi perveneci, sii mi mezineci n^coro? xal iftm^os; nsl. ma-mezinec digitus auricularis.
Milu.
O. Mi lu adj. miserabilis, carus, na pr. milu mi iesti narodu si misereor super turbam; čedo moje miloje, milyj brate, gospodine; militi sg o čemi compungi; cf. goth. milds, ser. mil connivere.
/S. Mila mi je beseda ova, i rad bi, da mi krasi pismo slovensko v raznih oblikah: militi-ovati, miloljubje-serdje, mi-1 o n. dos, — devičlsko, milostiv-en-vec-vstvo, milost-ošta-styni, miloščina (ne pa milouščina) misericordia, venia, eleemosyna, milostnik, milno, inilstvo, benignitas, miljenje compunctio.
Miru.
O. Miruje a) pax, sumiriti i sumeriti reconciliare, hu-milem reddere, ser. mer mutuari, vendar cf. meru, goth. merjan, alid. mari, ser. smr, in mera ser. rna metiri; b) miru mundus Koff/iog, rad. fortasse mi ire cf. ser. džagat mundus a ga ire, miniti praeterire, mi mo praeter; c) miru murus; in fontt. psi. non legitur: alid. mura lat. murus.
8. Po pervem naj mi služi m i r b a, miroven, mimik, mirodej, miroslav, mirotvorec, mirno — mirstvovati pacem agere; po drugem mirni k in mirjanin ali mirjan saecularis, miroderžec-žatelj mundo imperans, mirsk stsl. mirisku mundi, saecularis, laicus, oecumenicus p. mirski človek, sveščenik, mirska krasota, vlast, mirsko sudište; o mirlskyihu šesti subo-rehu; po tretjem se mi razlaga mir je ali murje tedaj, in Vi pišete nsl. mir einfriedung croat. serb. mir pol. mur.
Mladu.
O. Mladu tener, mollis, recens; izu ali otu mlada a puero, olu mladenistva ab infantia, mladinu tener, puero conve-niens; mladostinu puerilis; mladenistvinu infantiae ; mladiti sg puerum fieri, mladeti mollem esse, mladovati in mladistvovati, mladenovati-nistvovati pueriliter agere, puerum esse.
Pa imate tudi mlad g n., inladišti, mladeništi, mladeniči pl. mladenci, infans, mladištici-deničišti-deničišti puer, mladica nsl. mladenka puella, ml a dežen iuventus itd.
Mluva.
O. Mluva, mluvenije i mluvljenije tumultus, mluvino turbate, m I u v i t i — vistvovati tuinultuari, turbare, loqui na pr. mluviti ali molviti sramna slova.
»S. Nsl. pišete muviti murmurare, in molvljanje, polj. mova pro molva; čes. je mluva to kar slov. govor, mluviti govoriti, mluvnica t. j. slovnica. Posebno je, da se v per-votnem pomenu vjema z g o v o r i ti in kremljati (vid. str. 23. 51.). Primeri tudi stsl. mumati - lju, - lješi balbutire , nsl. mem - mom - mumljati.
Mlukorai.
O. I mlukoma tacite, na pr. glavu prekloni, prilezi, izide mkikomi; vere est sg. i. subst. Mliči dnaye absit, mliče rioi(ia tranquille; cf. serb. mučati tacere et mucati balbutire, mucav balbus, mučke tacite.
<S. Jaz bi djal molkom ali molkoma t. j. molče, iz molčati, za-molkniti obmutescere, zamolkel raucus, stsl. mlukoglasinu; roke so mi omolknile; hrov. serb. mukal dumpf, mukli oganj. Mika pa-me stsl. mlučali f. silentium, nsl. molčal-i, f. molčalno, molčaljivo, molčalnik- niča, molčalstvo taciturnitas, -Hstvovati itd.
ffllunij.
O. M I u n i j f. gen.-ij§ fulgur, fulmen, molnija pl. a., mlunijnu oblaku, svetu,-na strela ,-no podobstvo, mlunjati -novati,-sg fulgurare, mliinoblistati sg itd.
S. Rus. je molnija, serb. hrov. munja, munjiti tonare, nsl. pravite muniti coruscare, rad. fortasse ml.
Mnihu.
O. Tudi minihii, gr. fiovaiog, ahd. munich.
»S. Naj se pisari i žensk, oblika m niši ca f. monacha , mxnišinica monasterium, - Istvo monachatus, -stvovati mo-nachum esse.
Mnogu.
O. Munogii multus; na mnoze diu, multum, munogy kraty saepe cf.' goth. manags.
S. Služila Vam je besedica mnogo gr. nolv - vzlasti v sostavah, ki naj jih, kolikor se da, posnemam, na pr. mno-
9*
gaždy - šti,	množicej%, mnogukratv saepe, mnogumi
nsl. m n ogni i valde, mnogoglagolivu multiloquus, - darinu li-beralis, - ličinu varius, -letinu diuturnus p. mnogoletna starost, tresavica, - milostiv, - rečiv, - slaven, - skerben itd. -množati nsl. sed. - im augeri itd.
Mo»yla.
O. Stsl. tudi gomila collis, acervus lapidum, natum e m o g y 1 a, rad. mog crescere.
8. Alb. t. j. albansko pravite gani ulje; mar so moji ga m elj ni od tod?
Moliti.
O. Moliti precari, orare, movere (moliti molere cf. mleti); — s g komu orare, precari; molitva oratio, preces, sacrificium; bogomola f. oratio, — lije ecclesia, — I! religiosus.
8. Kakor stsl. govorijo še sedaj Slovani moliti koga t. j. nsl. prositi, in moliti se Bogu nsl. moliti. Sicer imate stsl. dokaj oblik: moljenje, m oli t vi ti - vovati - istvovati precari, molba, molitvenik - niča - teljnica quae intercedit, molitvište -tvinica - libinica templum , molibinu domi, - na bramina, - noje vremji, pisanije.
-
Moma.
S. Tedaj je še stsl. moma puella, momuku iuvenis, kar hrov. serb. momak, momčad coll. iuvenes.
Motriti.
O. M o t r i t i je spectare, sii - razmotriti.
S. Pogostno tudi nsl., kakor hrov. serb. smotriti-smatrati; čital sem že m o tri n (lJichter), motritelj.
Mošti.
O. Mogq,, mo<žeši posse, valere; nota moti pro mo-žeti; ne mozete klgti, ne mozi mineti,-togo tvoriti; ne mojte se sramljati, ne mojte begati; ser. mah pro magh crescere, augeri (mogyIa).
Iz tega je mošt f. vis, potentia, mošti f. pl. cada-ver, reliquiae, moki fris nsl. svete moči liabd. bulg. mošti (proprie vires); pa mogq,ti - ci - teli potens, dominus, dyna-sta, mogotno, mogotstvo potentia.
Mrusiti s§.
O. M rus s § - sisi sg foedari, mruslnu foedus; luruzu-ku impurus, turpis, mirzcih, mirzene fris.
»S. Mruzeti,-sg,-n%ti-ovati abominari; Bogu to zamerza; nsl. pišete omrsnoti se, mršiti se die faste brechen; sieh letzen; croat. mrs fleischspeise, mršiti se errare.
Mrutvilo.
O. Mors, ni fallimur: synove ležahu na mrutvile; mriit-viti oceidere, mrutvilenije mortificatio.
8. Morebiti je m e r t v i I o to kar mrutvosti f. conditio inprtui; mrutvici-vičina-ičina-icina, in celo mrucina nsl. mer-cina mortuus, cadaver, m ruš a f. cadaver (cf. nsl. merha), srb. macies, od tod merhav ali meršav p. telesemi macer, mrii-ciniska nečistota cadaveris; nsl. m e r t v e c, hrov. mertvac, od tod slov. mertvaški; mertviti se (sich abtodten).
Mudili
O. Mudu-a-o ad j., kar mudlnu ali pa m u d I u -Inu tardus, segnis; mudeti,-iti,-su cunctari, manere p. da česo radi mudive ?
8. Tako tudi mudosti tarditas, mudlosti socordia, mudleti cunctari,-iti tardare; medel macer, debilis, medloven; omed-levica.
Murinu.
O. Pa muru aethiops, muryni aethiopissa, murisku, vu murehii in aethiopia.
/S. NTsl. pišete rnur aethiops, equus ater, murče equus niger, muri bos niger, murček grylli genus et mavra schvvarz-Iich gestreifte kuh; regenbogen; ahd. mor lat. murus gr. fiai~Qog; cf. stsl. mora maga, uti videtur žena mora, rus. kikimora ge-spenst, alb. moru alp, ngr. ^co?« vent. aethiops, incubo (vid. za-morije, nsl. zamorec aethiops str. 37.).
fflukn^ti.
O. Mukng,-neši saepe cum praeposs. vu, pro; - sg transire; mykati sg-kaj^, i-č^ sg percurrere; sine sg : movere.
8. Tako tudi novosl., in mnogo dobrih pomenov ste za-znamnjali ob kratkem n. pr.: maknoti, meknoti movere, iz-od-za-pri-meknoti; meketati: to ga je mektalo de irato; po-labefactare, mikati pectinare, do-admovere, m i kar seiler; m i-kastiti: micati; mačih-uh hitzige krankheit, rus. zamk-nuti claudere (cf. let. maukt abstreifen, mukt fugere).
Mučita.
O. Bulg. meč t a cpuvTacrt'a imaginatio, mučilati imaginari speculari,-sg p. vyše zemljg mučitajeti sg; m tiči tu aenigma, versutia, visio, spectrum, gr. cpdvznffiicc.
S. Prav treba mi je te besede, pa nikjer mi je vgodno ne razložite; zdi se mi, da je iz poprejšnjega mukn%ti-my-kati, s kterim se vjema stsl. mučati iactare rus. mčati čes. mčeti riicken; mučitovati sg ostendi; mečtanije , mečtatelj, me-četnik homo versutus p. I^kavyj mečetnikii.
Mušelu.
O. M u š e 1 u m. turpis quaestus rad. mili: rus. obmih-nutl sg falli; m il š e 11 m. materia p.-šarovinu.
S. Korenika je mlh: stsl. mulia muscus, nsl. meh, mehur; iz onega je moj mešetar-iti itd.; stsl. mušeloiskateli turpis lucri cupidus.
Jlvto.
O. Merces, vectigal, munus ad corrumpendum datum; let. muita zoll, goth. mota nhd. maulh mlat. muta, quod a mutare derivant.
S. Če tudi; navadna je Slovanom sploh, i po Slovenskem m i t o donum corruptivum, pre - p o d m i t i t i - ati koga corrum-pere (bestechen), mititi se komu (sich einschmeicheln); potrebna mi je za tujko col, čolnar: mito, m i t ar, mitnik publicanus, telonarius, mitnica, mitarnica telonium, mitarstvo,-vovati tributum pendere, mito dajati, brati, jemati.
Mvšlca.
O. I myšca brachium, armus, nhd. maus arm-, daumen-muskel, vielleicht von der mausahnlich beweglichen erhohung benannt; gr. \lv<s lat. musculus.
/S. Rus. polj. hrov. serb. mišica pa miška musculus, nsl. za miške se prijeti.
Migla.
O. Nebula gr. dfiiflri, ser. mih pluvia meghas nubes.
S. Nsl. mižavo vreme diister; huc trahes, pišete Vi, etiam nsl. mezga succus arboris (tudi stsl. harz, baumsaft); mezgec rotzbube, mezgecast; (mizgicast); mzeti stillare, travnik vode mzi, iz breze mzi; muzeti; mežiti, omežiti, zmuzniti exalburnare ;mžen, meževen: to drevo še ni mženo schal-bar, mladica mužena, vrbamuževa; muža palus; muzgeno jezero itd.
O. Nictare, cf. ser. miš: nimišati oculos claudit gr. fivca; mižati-žij,, očino mižanije.
<8. Nsl. se piše mag-meg-migniti nictare (zwinken, mit den Augen vvinken), me-mi-mžati, žmanje n. mžanje, za-požmati n. za-pomžali, zamežati oculos claudere, indormiscere; mežgetati blinzeln, tudi mežu rka ti cf. zažmurke oculis clausis; megetati micare (zucken, schimmern), migljenka flitter.
Mizda.
O. Tudi muzda piaftog goth. mizdo, mhd. miete, lat. mereri, merces, premium, donum ; mlzdiniku mercenarius.
S. Če se prav vjema z gerškim , služi mezda vendar dobro Slovanom i meni, mezd a-o vat i ali mezdo dajati t. j. plačevati.
Mlnina.
0. I manina deminutio , mini-šini-stvo, mini- meni-mani-šina minimus; damnum.
<S. Kakor velmi, mnogmi, imate tudi mi ni mi minus; miniti su in minjati-jaju minui.
Mineti.
O. Mlnj% - niši pulare, - sg videri; minenije opinio, m ni mu part. (d. vermeinte) n. pr. mnimaja pravda, inunimaja ta klgtva itd. (ser. man cogitare, unde manuša homo nem. mann, menseh); cf. meniti-nj^-niši memorare, putare, dicere, -sg; menihu se za vinogradi.
S. Z mineti primerjate tudi m^dru prudens; nsl. mneti, menča suspicio, mnenje; vzlasti sem dvomil o meniti-menjati, a vidim, da je že stsl. navadna bila v sedanjem pomenu.
Mistiti.
O. Mištg, — stiši, -stati- aj^,, ulcisci, vindicare, defendere; m is ti f. poena, ultio, m i s t o , - štenije, rus. pomsta, rad. mld metiri, cf. goth. mitan mhd. mezzen; - sg: misti sg jemu, mistiti drugi druga, bratu brata.
S. Nsl. je le maščevati ali meščevati koga ali se nad kom, iz mesti ti, meščenje; stsl. mestitelj,-niča, mestnik-ca, mestislav itd.
Melu.
O. Melu creta (kreda), syrlis ni fallimur, calx cf. rus. melu; meli f. nsl. me lina syrtis mil f. mergelartige erde.
<Sf. Kakor zelo z zalo se morebiti vjema stsl. meluku parvus, tenuis seicht s polj. mialki, rus. melkij minutus, slov. malko (malek - melek) ?
Mera.
O. Mensura, regula, pondus; vi mer§ accurate; merila pl. statera, meriteli-ričij mensor - lrnoje pitije; ser. ma metiri.
S. Nsl. v eno mero in einem fort, zmirej, v mer con-tinuo, vuzmer; kolomer zirkel, papierenes muster der sehneider; me rili na čašica staterae; vu merilehu (Vid. vesu VI, 19.). Nekteri pa razlagajo zmiraj-ej-om iz miru pax ali pa še verjetniše iz miru mundus (rad. mi ire) ter pišejo znurom-aj, ne pa zmerom-aj.
Mesto.
O. Znamenito je le, ker ste pogosto pisali n. pr. v i se mesto hic, vu riby-hleba mesto loco avu', zlo vi mesto zla vizdati; mestinyj kngzi loci, regionis; me s tinti loco conve-niens, nuptialis (mistinu), nsl. mestno vedenje, dete itd.
Mehu.
O. Pellis, uter; mešiku -ici saccus; pera.
S. Mar ne tudi stsl. mehyri-hiri vesica; nsl. mehur-ir, mihur; iz meh follis je mešič folliculus (mošnjica, -njiček), mesnica utriculus sackpfeife.
Mgknati.
O. Mekučati-ajg, mollescere, mgčiti mollire, - sg molliri; mgkota -kukota -kost -čina mollities.
Nsl. pišem mehkota, mehčina, dasi mekak-ek, meh-kek, mehek-ak, comp. me kij i; mekina furfur, meča, mancati affricare, zman -zmencati atterere, mecati mollire.
Mgsti.
O. Mgt%-eši turbare, - sg o bogatistve iactari, lugere; serb. mesti miscere, -se turbari ser. manth, math agitare.
Sf. Mesti butter riihren, metuda, smetana-nka-nica riihr-milch, smetki buttermileh, medelo riihrstoek: ali iz mgsti je m g teži m. turbatio, confusio, - žinu-niku seditiosus, -žistvovati p. vstal je me te ž, metež vneti, vzbuditi, vzdvizati.
M^žiku.
O. M^,ži, m ž i k u — ičišti vir, rus. mužiku rusticus, goth. manna, man homo, radix min aueta gutturali g.
S. M oži na nsl. rusticus indolatus (možina cf. virago); nihati sg,-aj% sg,-žileti-ejq, confortari, virum fieri,-žistvovati viriliter agere; mužestvo i ženistvo.
Maka.
O. M k a a) cruciatus, tormentum ; m^kari, ni^čitell ex--crucians, tyrannus, močiti torquere m^čeniku-ica martyr, m%či-linu ad poenam pertinens; b) farina, načinu, farinae,-na krinica itd.
»S. Po Vaše bi moral pisati obakrat moka; a da razločim besedo že po vnanje, pišem v pervem smislu le muka, mu-čitelj, -čenik -čenec, v drugem pa moka, mokar, močnik (muč-njak puls habd.).
Sf.
IVa.
O. Predlog ta služi tebi kakor i meni.
8. V nekterih zvezah in sostavah mi je znamenit: zvati na ime, prizvati; derz na zlo, na dobro Ieniv; in kakor nsl. nagluh, nakisel, nakriv , nazločest, nagorak, naljut, pravite i stsl.: na adiectivo praefixum minuendi vim habet p. nadalinu longinquus, nadebelinu crassior, nazeleninu viridis griinlich, narusi,-inu subrufus, nasltiničinu apricus, nasobinu alius post alium itd.; repetitur na gostinci na velice.
Navada.
O. Navaditi stsl. impellere, calumniari; - na kogo insti-gare; navadiniku - niča calumniator; navada kakor nsl. consuetudo.
8. Res je tudi serb. vaditi docere; vendar se vjema bolj z nsl. ovaditi (cf. VI, 9). — Sicer pa vidim, daje stsl. navesti-v odi t i adducere, inferre p. komu skerb, muko, bedo itd.; navod inductio, incitamentum (anstiftung); ne pa po lat. besede, pisanje navesti, navoditi, navajati t. j. spominjati.
Navodiniti s§.
O. Navodinjati - avati sg aqua impleri; male sine sg. navodinu qui irrigatur.
8. Vino vod niti — sem časi slišal, češ, da je tuje; ali po tem bi se morebiti smelo pisati slovenski?
iVavrapiti.
O. N a v r a p I j % - piši invadere; navrapu direptio, praeda, captivi abductio, navrapi i napasti; rus. navoropiti.
S. Vrap e t i je stsl. corroborari; vriipsti - p% - peši spo-liare (verputi i vnj,pgti), lit. varpa spica. Mar se da po tem opravičiti ali oteti nsl. glagol ropati - ropniti, da bi ga ne bilo treba razlagati iz lat. rapio (raube) ali robiti itd.?
IVa veti j e.
O. I navetfl insidiae, navetovati - anije komu , doml insi-diari, navetinu - niku - livu insidiosus, insidiator.
S. Vendar tudi n a ve tu božis tvinyj au.vilium divinum, kakor nsl. zavet, zavetje, zavetnik patronus, tutor (vid. VI, 36.).
Nagliti.
O. Naglu praeceps, temerarius , fortasse pro nagublu (na et glu - gublu, guntjii pro gubnati, a rad. gubiti); naglo-dušije iracundia.
<8. Naglost, nagelstvo vehementia; nagliti excitare, uti videtur: ašte li ny načineti nagliti.
Nagniti.
O. N agn i j^ - gniješi putrescere; nagnoiti - gnoj% ster-corare.
S. Kako dobro ločite stsl. n a g u n q, t i - - neši flectere za nagubn^ti, nagubenije plicatio; nagniti, nagnjenje ni tedaj iz ^neigen, Neigung", marveč iz nagun^ti (cf. VI, 26.).
Naduti.
O. N a d u j žj, - j e š i, nadun%ti - - neši, nadeti - dumq, -meši inllare, - mehi; - sg naduvati - ymati sg inflari, tumere: pena, sridce nadymaeti sg, naduvi sg, nadeti - nadumenu in-flatus, nadumen-ymanije tumor.
8. Nsl. nadimanje tenesmus habd.; iz duti je duh, i sedaj obilo takih, ki so naduti, nadunjeni, naduvani ali na-dimani — svojega duha!
Nadeti.
O. Nadeti - ejg, -ješi infligere; nadejati sg sperare , con-lidere itd.
(S. I nsl. ločim n a d e t i - e v a t i ali n a d j a t i kaj, kakor pišete i Vi nsl. nadev fartura; nada der stahlerne auf-trag beim anstahlen einer hacke, serb. naditi indere nado fodina, chalybs; nada, ono što se dodaje, kad se što nadi, nadjak securicula; v drugem pomenu pa nadejati-jam-jem se ali nadjati- nad jam se, serb. celo nadati se sperare, confidere; stsl. Bogu, sile svojej, ku Bogu, ku go-
spodevi, na milosti božiju, nadeja se vasi, člso itd.; iz nena-d a -e- i, nenadno.
Nazimu.
O. xVIenda unius anni p. agng nazimo, nazimu detišti, nazimg n. porculus anniculus.
S. Znamenito se mi zdi, da pišete pri na: nazimu iviavaioe unius anni na ex inu unus natum videtur.
Nazirati.
O. Nazreti inspicere, observare, nazoru suspicio.
Serb. je nazor inspector; meni je všeč i Vaš n a-z i r a t e lj.
iVaiti.
O. Naid%-deši, tudi naduiti, invadere, venire, instare, p. naide tirna, strahu naide imu,-na nI; n a i t i j e invasio , adventus na pr. duha svetago.
iS. Vsaj vidim, da ni kar iz lat. invenio (darauf kommen); vjema se z njim stsl. nalesti-zij, (croat. naliža finderlohn); na h o d i t i - ždq, - iši accedere, invadere, nahodg venturus, nahodu p. ratlnu, vetrlnu, incursio, impetus, nahodlniku hostis irruens itd. ; nsl. nahoditi s e (sich miide, satt gehen).
Maku.
O. Vere est subst. m. significans oeciput p. lezi viiz-, cf. vii znaku, naky - n^ti - va - vovati glavoju nutare, naky-novenije - kyvanije nutus.
S. Nsl. znak, znaki, vznak, naznak (rucklings).
Nalgcati.
O. Nalgc%-češi ali pa - čaj% - ješi, nalgšti - k% - češi ten-dere p. nalgcaj^tl svoje luky i strely, tetivu itd.
S. Nsl. Nalecam se pogibeli obiicio me periculo; na-le kovati strele, naleči mrežo (cf. Igk VII, 60.).
Nameniti.
O. Namenja-niši nominare p. kogo, vojevody vy namenja; ante dicere, destinare, namenjati putare, memorare, praecipere, - sg repulari.
S. Za navesti, navodili, navajati mi služi nsl. omeni t i-njati; po Vaše meniti memorare, putare, dicere, i nameniti-njati; nsl. omeniti ali omenjati se (einen iiblen Tausch machen).
Napasti.
O. Casus , tentatio, calamitas; napastiti - sto - stvovati tentare, damno afficere; napastlnu qui in tentatione est.
-S. Izvirno je vendar iz napasti - adem; po tem napast to kar skušnjava, napastnik t. j. skušnjavec, zalezovavec, tentans, insidiator; ti si moja napast!
Naprasinu.
O. N a p r asi I i v u - n i vu iracundus , praeceps, subitus.
S. N a p r a s n a smert t. j. nagla smert; midva se koj prasneva ali spopadeva, spreva. Morebiti se vjema z nsl. praska (lumult, seliramme), stsl.pras kavica strepitus, vraska (cf. VI, 14.).
Narečije.
O. Sententia, declaratio p. vuzdati, poslati.
S. Narečje je nsl. dialectus (Mundart).
Nastoliniku.
O. Successor, — niča f. succedens; nastolinu adj. qui in mensa est; — gradu metropolis.
S. Časih mi utegne nastolnik dobro služiti za naslednik, nastopnik itd.
Nauka.
O. Doctrina, nauku m. opinio.
S. Jaz imam le nauk, gen. nauka m.; ini Slovani rabijo tudi nauka f. gen. nauke, in vidim da mi nauka zaznamnja nekako način, sostav, po kterem se uči ali se ima podučevati; ali ne? Naučiti - ati - avati - evati docere, — sg discere.
IVačglo.
O. Initium, principium, imperium; načgliniku-ica princeps, — linu archi —, principalis, načglistvovati imperare; načglo-slovici archaeologus.
S. Tudi nsl. že pogostoma, iz četi-čnem (za-načeti), a iz čelo p. načelnik frontale; brez načela qui sine principio est; koliko jih je dan denes brez gotovih načel!
Nebogu.
O. Miser, infelix.
S. Pa nebože, nebore že stsl., kar je zvavni, in služi nsl. tudi v iuien. nebore, neborec, bore mož, boren; cf. ubogu pauper.
Nevredinu.
S. Kakor vredinu, iz vred i ti laedere, a) despectus, non dignus, b) non laesus, salvus.
Nedelja.
O. Je «) otiosus človek, kteri ne dela; /3) hebdomas; f) dominica, — svetaja.
S. Sedaj vem, da ste pisali že Vi nedelja, ne pa nede/ m. ali nedela f., brez j; nedelisku - Inu je ali hebdo-madis ali dominicae; kolikor nedelj — toliko tednov.
Nezloba.
S. Nezlobij e t. j. innocentia, — bivii adj. innocens, da mi ne bode treba pisariti le nedolžnost, nedolžen.
Neradi vu.
O. Ne r a d i v u je negligens, — radinti tolerabilis; n e r o-divii contemtor, — rodinti incurius.
S. Nsl. neroden je pa ineptus; sicer se pomeniva o teh pri glag. raditi in roditi.
Nesobinu.
S. Takih je dokaj, ki so nesobni t. j. non familiares; prim. sobu - bo - bistvo subslantia , proprietas.
Nesuveda.
O. I nesuvedi f. numerus infinitus, fivgidg p. nesiivedy nesvedami služaahu jemu; nesuvedimu-omu-inu infinitus, permultus.
S. Suvedi f. ali suveda je conscientia, in nesoveda ali nesveda je neznansko število ali trna pv^uig.
IVizu.
O. Nizu je a) adv. deorsum; b) praep. secundum cum acc. iungenda; c) m. vu nizu, nizu, o ti, izu nizu, rus. nizu pars inlerior, ser. ni hinunter.
S. Nekdaj se je rabilo dostikrat samo zase in v sostavah; jaz jo imam v nizek, stsl. nizosti-zistvo humilitas, n iziti -/4 -ziši humiliare; nizn iti - iti - idu, nizeti - descendere itd.
jVikn^ti.
O. I n i c a t i - č^ - češi ascendere, genninare, pullulare p. sadu, trinije ničeti; načeše vlasi jego nikn^ti; niknovenu pronus to kar niči pronus, pl. niči p. padošg; poklonista se jemu niča do zemlje; ničati-č% pronum esse.
S. Niči na je serb. tuber; nsl. niknoti, pišete Vi, ger-minare, zniknoti evanescere, poniknoti in terra perdi (defluviis), od tod ponikve; vnic je verkehrt, nach der Seite.
Ništi.
O. Ništie nit-ja humilis, pauper p. nišli i ubogu; ništavu- enu-etinu pauper, misellus; ništije — eta paupertas.
S. Nsl. niš če ta vacuitas; nišč- ničen - čna - o; ni če-ta, ki nima nič, ali nič vreden ni.
Nora.
O. I noru m. ter no rja p. vu lukavyhu norjaliu, specus, latibulum, iz n r e ti - nr^, - eši, nyreti r ati - jati ingredi, se immergere, immergi, ser. naraka specus.
S. Norici, pravite, animal quoddam, fortasse mergus; brencarius, oserb. norjak (taucher); vid. ponor, ponikva.
Nuditi.
O. Tudi nuditi cogere, — sg studere p. nuditi sg pisati; nuždati, nužda necessitas, vis, nuditeli — dinikii qui cogit, vini infert.
S. V briz. spom. se čitanudmi vi, necessario, stsl. nudima-mi; nsl. nuja, tudi noja necessitas, miseria, nujan anxius, sploh navadno v glag. po - nuditi - nujati.
Nega.
O. Voluptas, cf. ser. nidž purificare; negovati desiderare, molliter traetare, — anije mollities.
S. Než I n u delicatus na pr. nežnoe žitie; neževje (eine Art Bluuien; die Wetterblume, Jarn.) piše Metelko s pred-glasnim i (ie); serb. njegova t i; Jarnik než'n, nežna, nežno, adj. zart, fein, sauber, zierlich, zartlich , empfindlich!
O.
Obadu.
O. Obadu je oestrus, obada pa caluninia.
S. Pervo iz obosti - obadati pungere, cornu petere, in drugo, ako ne tudi iz te korenine, pa iz ob vadi t i, ovaditi (v. VI, 9). Brencelj le brenca ali brenči in obira, obad pa in človek, kteri obrekuje, obada in obode, da je hudo. Obadljiv je calumnians, obaditelj, obadnik calumniator.
O. Vjema se s tem o bi ogu a) septum, ager; b) calumnia, obložiniku calumniator, obložina slovesa, reči itd.
S. Uno iz obložiti-oblagati, to pa iz oblagati, stsl. oblug-lyg-ati-ovati-avati, iz laž, rus. lož, ktera vselej tiči v obrekovanju; nsl. mi kaže pisati oblažnik ali obležnik.
Obedu.
O. I obedi f., obidici, obodu - dici, oboda f. annulus, obedinja torques; cf. bulg. obeci (obici inaures) i venci; obodu serb. margo, rus. septum.
S. Kakor obara custodia, obaričinu custos, obarovati;
za obvara, obvarovali, oblača, obleklo za obvlača, obvleklo;

se piše i obed - obod za obved - obvod iz obvesti - obvoditi; nsl. obvod, obod Einfassung des Siebes; Umkreis, Zarge (lašta).
Obličiti.
O. Tudi obličati - evati ostendere, arguere, dehonestare, accusare, ignominiae exponere, obličiti - evati formam reddere, obiičije similitudo, facies, obličaj figura, obličlnu similis, conspicuus.
S. V pervem pomenu je obličiti- a t i tedaj, kar nsl. očitati komu kaj (vorwerfen , vorriicken); stsl. in v drugih jezicih je očitati-ovati le manifestare, očitu manifestus, očito visibiliter, palam.
Obloinitu.
O. Mitis n. pr. oblomitoje sridice; cf. čes. oblomiti placare; oblomitedlny placabilis.
Obožati.
O. Božiti-obožiti - ati je deificare, deum facere, oboženije.
S. Nsl. je brati obožati pauperem fieri; ali - ker je ubog prav za prav pauper, inops, kaže pisati po stsl. ubožiti pauperem facere, u boža t i, obubožati esse ali fieri, obubožiti stsl. extorquere, obubožanije.
Obora.
O. Restis ; oboriti-rjati, obariti - arjati, razoriti-or-arjati (cf. orati) evertere , destruere p. hraminu, mostove, — kogo podi soboju; obarjati jgzyku, obarati kletvi itd.
S. To in uno je jako razširjeno; obora nsl. thiergarten, pišete Vi, serb. obor, oborina sepimentum pro suibus, lit. abara viehhof, abaras sacknetz, rum. obor labyrinthus.
Obrutiti.
O. Obrust^-tiši capistrare p. uzdoju; obrutinica capistrum (na ustohu).
S. Obruteti pa imate involvere, obriitanije conversio, in nsl. obrten, hrov. obrtan agilis, industrius. Oboje ni iz istega vira.
O. Pervo se ima izpeljevati iz stsl. r u t u apex, rostrum, os, prora (nsl. rt, rtič; cf. rot, ert, hort).
S. Drugo pa bi razlagal jaz iz obverteti-iti, obvertniti - oberniti, ob vratiti - vračati itd.; obertnija, obertnik (v. obretnik).
Obruhu.
O. Pars superior, obrusi f., obrušina altitudo; campus elatior.
S. Obriiša ti - šajg, - ješi perficere; thema vruhti, ergo pro obvr-; veršiti, doveršiti-ati-evati itd.
Obresti.
O. Obrgšt^ - šteši, obretati - ovati invenire, acquirere; obretenije, obreteli f., obrgšta f. inventio, lucrum.
O. I nsl. o b r e s t (Zins), lucrum; obrestek; stsl. obresti za nsl. najti invenio, obrestiv utilis , obretnik (ali tudi obertnik?), obretatelj inventor itd. ini je že potrebno v sedanjem vzajemnem pisanju.
Objčaj.
O. Mos, consuetudo, iz glag. obyka-ca-čati, obyknq,ti, obyčistvovati assuescere, solere; obyčinu consuetus, — niku familiaris, — ne pro more.
S. Običaj pišem tudi nsl., obično t. j. navadno, iz ob-navykn;£ti discere, navyk-navuk-nauk doctrina.
0<ravati.
O. Ogaviti-ati-ljati vexare, molestiam inferre, ogavije tvoriti komu, ogavinostl molestia.
S. Murko piše o g a v e n - vnat - vnost (herb, die Herbe); časi se vjema z ongaviti; ogavnikov je dokaj; razlaga pa se iz rad. g u clamare (cf. govgdo itd.)
Odiimelo.
O. Odiimelo ali odmelo je cognomen p. Matej, a odmelomi Ninoslavi; odumeti s§ — ej^, sg respondere.
S. Glagol se čuje po gorenjem Kranjskem: ali se mi ne boš odmel t. j. oglasil ali odgovoril, kakor stsl. ozvati sg (otuzvati sg), ozvanije sonus , ali o t v e ti - vetovati - veštati-avati - evati respondere, otvetivu contradicens, — tilivu re-sponsa dans, otvetiniku deprecator itd.
Okolu - okrilstu - okra«'ii.
O. To je circum, in sicer a) adv., b) praep. cum gen. iungenda. Bere se tudi okolo; okrustu cf. let. kart circum. Primerjati bi se smelo s temi okrišlu tabernaculum; Šafarik confert nsl. okrešel et čech. okršel orbis, ambo derivans a kresu, cui vocabulo tribuendum putat sensum circulus et solstitium.
S. I jaz naj pisarim p. iz a) okolu, okoliiku circulus, okolini circumiacens, okoliti cingere, sepire, okolina, okolište; iz b) okrustlti,- stije, - stini; iz c) okr^gti, - glota, okr^,-
guni - žinu, - žiti - ati; okrq, žitniku je stsl. instrumentom aIiquod: mučiteliny sisudi, iže — naricajeti se.
Opako.
O. 1 o p a k y adv. a tergo, retro, retrorsum: idosta opako; zvezani opako rukama ; opaky myslgšte opaky tvorite; o p a č i c a impedimentum; opakostiti surripere.
Znamenite so mi opombe slovanske: nsl. opak, na opak, napak verkehrt perverse, oblique; ampak sed i. e. a na opak: nesem obogatel, ampak obožal (ali ubožal); naopačnost-napačnost; pačiti impedire, ispaka, ispačati v nasprotno se preoberniti; spake nugae, spaka seandalum, spačiti destruere, spačuhati verpfuschen; bulg. opak m. pars aversa, adj. malus; ser. apa von, zuriiek, apanč adj. riickwarts gelegen gr. vno, a\\> lat. ab, abs cf. germ. aber; stsl. paky.
Opasivu.
»Sf. O p a s i v in o p I a z i v imate curiosus; oplazivu tudi petulans, iz oplaziti-ovati ternere loqui. Mislil bi, da je o p a z i v ali opazljiv iz paziti attendere, — sg cavere.
O. Sej je menda istega vira: pasti, opasti sg, — s^ sg cavere, opasu - sistvo - senije diligentia, opasije curiositas opasino-ne accurate; serb. opasno, rus. opasko.
Opoka.
O. Tudi opuka sa.\um , — vivum , tegula; glag. opika.
S. Nsl. hrov. i serb. je opeka tegula (nem. ziegel, polj. cegla , čes. tehla - tihla - cihla), da si mi je malo všeč, ker rus. polj. čes. je opeka to, kar nsl. skerb, varstvo.
OsoM.
O. I osobi, osobe (o sobe - sebe) seorsim p. sesti, si-birati sg, stojati, prebyvati itd.; osobije, - istvo - vije proprietas, osobljati secernere, osobiti sg solitarie vivere, secerni.
Ker pravim, sebe, seboj, pišem raji oseba, nam. osoba, in naj bi se rabilo nsl. tudi oseb, osebi, osebe ali osebej za poseb - i - e - ej. Sicer pišete nsl. osoba, osobenik, pa osebenik inquilinus, colonus, osebek, osebejek besitzer einer kleineren hube, osebenica solitarie vivens, osebujek ausgeding, osebujni particularis.
Ostrovu.
O. Insula, ostrovinikii insulanus ; cf. struga, kar je tudi fluctus, strugu navigium; struja flumen, rad. stru ser. sru fluere, gr. qv lat. riv-us.
St. in ml. slov.	10
S. Ostro v, ostrovar, ostrovnik se dobro glasi nsl. za otok, t. j. tumor; insula; otočan; stsl. more otočino oceanus. Struga je nsl. alveus aquae, effractio ripae; <rzQovyai bulgarica lingua fossae, stagna, vivaria, in quibus delitescunt pisces; ostrog nasprot (male bulg. insula) je častnim, vallum, (mit pallisaden befestigter ort), ostražije castellum iz strug (streg); struga cancelli.
Osupineti.
O. Osupinej^ - neješi perterreri, ni fallimur.
Po tem bi djal jaz osuprum - osupneš. Vi pišete nsl. osupnoti: osupnil je, ko sem mu to povedal. Ali se sme reči prehajavno: osupniti koga? Kako se neki razlaga? Čes. osopiti i osttpiti se Jmd. anfahren. Mar je iz sopsti, sapo zgubiti, sapo vzeti komu?
Otroku.
O. Puer, mancipium, servus; otrok vere est qui fari nequit cf. pol. niemowi^,tko. Otročinu excusatus, ne — inexcu-sabilis vid. otrešti (o t - rok, rek).
Pisariti čem tudi otročica, otrokov i ca puella, otročistvo, o tr oči na pueritia, bolje mimo otroška ali otročja starost; otrokovu, otroči - sku pueri p, otroča simrlti; otročij parvulorum.
Oholu.
O. Oholu adj. superbus, ohollstvo arrogantia; bulg. ohol
liber.
S. Hrov. serb. tudi nsl. je sploh že ohol-en fastosus, elatus, superbus, oholost-ast-nost, oholija superbia; oholica je hrov. ošabnež, oholiti se superbire.
P.
Pa.
O. Pa praep. idem valet ac po: pabiriiku, pavečerini, paviti, paguba, padušti, pamgti, pavlaka cf. povlaka, poguba.
S. Pobiruku racemus, post vindemiam relictus, nsl. paberek-birek, paperek, paperk, paperkovati; paroj jung-fernsclnvarm.
Pazulia.
O. Sinus, ala, axilla, na pr.: pazuhah morskyhi, pazuhy i ruce, svoima pazuhama; ser. dos brachium, pazušinii adj.
S. Omenjam te besede le, ker se nsl. bere pazduha, pazuha, pazdiha, paziha in pazha (nasprot pasha gr. naaiu)
Pakosti.
O. Molestia, damnuin p. dejati, tvoriti, pakostiti - sto-stvovati impedire, nocere, vexare, pakostivu - livu, - stiniku, pakošta - ošča malitia.
S. Ker imam pa k in napak-a, napačen, ter sem sprejel opak - o itd., smem pisariti tudi p a k o s t, pakostnik, pakostiti; cf. opakti, a quo derivabis croat. pačka impe-dimentum; čes. paka hebebaum, pačiti heben.
Pamgtari.
O. Pamgtivii - tilivu - tivici- tuhti memor, iniuriae acceptae, paiiigtiniku, - tovati recordari; pamgtinu memoriae.
S. Čes. pamatka je stsl. pamgtuku, nsl. pametek t. j. commentarii, — topisici scriptor.
Panica.
O. Pany f. g. - niive pelvis, o - panica patera, — pro čaška; patella, patina mlat. panna ahd. phanna, mhd. pfanne.
Nsl. panev, ponev, ponjva, sartago, panvica ali panica; mrus. panovka.
Pasti.
O. Pasti - padq - eši je abire, cadere ser. pad ire; p a s t i - pas^ - eši pascere, supasti, - pasati servare, o - pasti sg cavere ser. pa$ (sPa<?) lat. spec - ere, specio, specula.
S. Vsem skoraj rabi s p as salus, s p as i tel j salvator; čita se v briz. spom. Razun tega primerjate z njim glag. paziti attendere, — se cavere.
Pečali.
S. Ker govorim in pisarim pečati se, zakaj bi ne rabil stsl. pešti sg, pek^, sg sollicitum esse, affligi, curae esse, pečali f. tristitia, cura rad. pek sulF. eli; pečaliti contristare, - sg aegre ferre, pečalovati, pečalnik-lovnik, -lno -lovno, pečalstvo ? —
Pivuku.
O. Pivuku qui bibi potest; nepivuko more.
S. Pivinu je pa kar pitij potui aptus; cf. čes. piči.
Piliiiosti.
O. Diligentia, e pol., uti videtur; pilinu limae similis.
10*
iS. Pa tudi eximius je pilinu, čes. pile studium, piliti t. j. pridno delati, piliti se marljiv biti; polj. pilny.
Plavati.
O. Kar novoslovenski sedaj, je pomenil glagol i nekdaj: navigare, natare.
8. Plavati slovesy abundare, pravite, in jako oblacy plavajutu, vagari, errare. Sicer pa se mi zdijo prijetne stsl. oblike: plavatelj -niča, plavateljstvo, plavalište; plaviv i hodiv vagus.
O. Plaviti facere ut fluat, natet; — sg navigare.
S. Nsl. sveča se plavi; plavež, plavž schmelzofen; plav-ček; plavi f. navis, si plavimi; nsl. rates; most na vodi; plavnik kleiner boding, plavnica schaufel um das wasser aus dem kahn zuschopfen; plavistvo navigatio, — stvovati navigare.
O. Korenika je plu —; pluti plov^-veši i plujfj,-ješi flu-ere, navigare, plutije fluxus, navigatio, plovici nauta; cf. plyti, plyvati; plytosti fluidum esse, plytuku tenuis seicht.
iS. Pluti je nsl. natare, volare: divji petelin pluje; pod-pluti: kjer kri podpluje; kri podpluta, rasplunoti se diffluere; preplutje; plavut f. flossfeder, plovči kamen pumex, plitva floss, kieme, plovec nauta (cf. krovec); ser. plu natare, nave vehi, iluetuare, gr. nlv, lat. plu. — Nasprot pa je pljuti stsl. spuere, plivati, pljuniti itd. Toraj ne vpljiv ali celo upljiv (Einfluss), ampak vplivi (upliv je Abfluss, upljiv Abschaum).
Pladine — planošti.
O. Pladine n. p. na - dne, - dnu, vi - dne; pladinina, - nije meridies, pladinovati meridiari, prandere, pladininu me-ridiei, australis; planošti f. media nox.
8. Nsl. poldne ili poldan i polnoč; bulg. pladne, quod f. esse dicit cank. pladnuva; na pladne; jedut, to jest pladnuvut: est vero pladine, quod vost. adv. esse putat, idem ac polodine.
Plakati.
O. Plakati	češi flere, - sg lugere, plorare, gr.
nlay pro tiIcm lat. plaga, plangere.
8. Plakajo i se plakajo Slovenci že sploh; skoraj jim rabilo bode tudi plači m. fletus (rad plak suff. ju), plačinu, plačilivu, -ivo, plačevinii p. — vno vreme, pesni -vna, - niča flens itd. — Kolikor že se vjema s tem plakati - čžj, - češi, -kn^ti, — plaskati eluere, abluere, nsl. o - s - plaknit1 croat. splahnuti (cf. plati haurire, prati lavare).
Planeti sg.
O. Planq, s g comburi, rad. pl - pla, gr. nga, , cf. plameni, poleti, pepelu pro popelu, palati; nsl. plasati potenter ardere et planiti (planoti na koga) irruere.
Plami, plamym. gen. — m ene je flamrna, rogus; plapolanije n. flammare, p 1 o p o I a t i — laj^, iactari, excitari (česk. plapol, - ati), plapohniku ardens; stsl. poleti - Ijg, -liši uri, ardere; pepelu cinis, - liti sg in cinerem verti; palati ardere, paleži m. rogus, nsl. seng: palež je na grozdje padel, je turšico vzel; paliti urere cf. palinka brandwein ; stsl. p lasa f. zona p. plasu srednjuju (plaska Landstrich).
O. Temu nasprot je iz pl - polu: plati m. latus, — f. pars; platič die halfte des baumstammes, platiti kolo, platišče ali lok na kolesu felge, platnica Ieiste, platnice nožne manu-brium; palica virga, fustis, paličije virgae, paličinikii lictor; poleno - niče segmentum e ligno scisso, polenlnica rogus; adde plaha segmentum, plašije assulae (terščice).
Plodu.
O. Semen, fructus, ploditi fructificare, plodovitu, plo-dinu fecundus, plodistvo fecunditas. Cognatum est cum plemg (pl-plunu) et cum ser. pliala fructus; rad. fortasse p 1, ser. plial fructum ferre.
8. Slovenci govorimo in pisarimo za plod preradi sad, kar je stsl. planta, herba, hortus, sadovije plantae, pomaria, sadari hortulanus.
Plosku.
O. Plosku adj. latus p. brada ploska, iesti ploskomi licemi, ploskolici latam habens faciem, plosknu; ploča saxum, stilus, forum; p lotiš te forum et p I oš ta di platea, na pr. ulice i ploštadi (th. plosku suff. jadi); cf. ahd. flah gr. nXa§ Jat. planca, pla-nus, placenta: s in linguis slav., uti saepius, addito.
S. Nsl. tudi plosnat, ploščnat, česk. plosky; ploska Flache, plaščad (cf. plastu tortum, plastje laubbusclien) za ploščad; ploša Platte, plošica Schiefertafel, ploča Klinge itd.
Pleniti.
O. Plenjati,- no vati - stvovati captivum abducere, lucrari, praedari, devastare; plenu m. praeda, spolia ; plenica tudi catena, pleniniku captivus (planik).
S. I nsl. je pleniti populari, extirpare, grassari; pa tudi pleniti implere, plenjati p. žito plenja letos ali je polno, stsl. pliinu plenus, pol. plenny fertilis; plen m. exuviae.
Pobjti.
O. Pob^d^-eši superare, pobytivii optimus, — tije fortuna, pobytI f. victoria,
S. Mislil bi, da je iz biti -bij % ferire, pobitje clades ali victoria, ker pobiti — bodem je nsl. ponuiditi se; vendar pravite stsl. pobytinu adj. victoriae p. pobytna pesni,-noje znamenije, kakor pobedna pesni, — slava, — no veničanije, iz p o bed iti vincere (vid. bid-obideti VI, str. 3).
Povelja.
S. Zdi se mi posebno, da ste imeli stsl. žen. sp. povelja edictum, diploma, ker nsl. je navadno sred, sp. povelje, iz poveleti - evati - enije - itelj itd.
Povodu.
O. Povodu habena; occasio, ratio.
S. V pervem smislu mi služi sploh: povodec camus, konj povodnik equus manualis stsl. koni povodinu; v drugem ga rabijo ini Slovani in ga želim rabiti i jaz: povod t. j. razlog, vzrok, kar pri čin a causa.
Povrazii — povreslo.
O. Povrazii lobus, penna, lignum rotundum et politum, th. povruz; povreslo trutina (Wage), th. povruz: cf. povresti.
S. In po vres ti - ruz^ - zeši je stsl. ligare, povriizati, povrazije ligamina, in nsl. pravite pri unem: povraz funis, čes. provaz, magy. poraz, pri tem pa: poreslo garbenband, polj. povroslo itd. — Poveslo - smo pensum lini je pa iz povesiti suspendere.
Povutoriti.
O. Repetere,-rjenije repetitio, povutor - arjati; polu vu-tora i. e. jedinu i polu vutora: pol - tora sta; nsl. poltora, poldružica numus cum dimidio magy. poltra.
S. Ker imam torek ali vtorek, kaj ne bi rabil i povto-riti in povtarjati repetere za ponavljati renovare?
Povedi - povesti,
O. Povedi f. je vzlasti doctrina, povesti f. pa nar-ratio, historia.
8. Naj mi služi i povediniku i povestlniku nuncius, nar-rator, povedeti - ati - ovati i povesto - tvovati narrare, nunciare, povestinu adj. historiae.
Pogybeli.
S. Iz pogybn^ti - gyn^ti - gybati perire je pogybelx-lije-listvo exitium, dajati vi — damnare, — linti adj. exitii; pogubiti - Ija - avati perdere.
Podvigu.
O. To je pa iz p o d vi gnfj, t i - ovati, žati - iti, zati-ovati movere, agitare, — sg nioveri, agitari, verti, festinare, certare; podvigu certamen, stadium cf. ahd. \vig and. vig.
S. Podvizati incitare, movere in — s g festinare> properare mi je znano (vid. Vertovec); a koristi mi jako tudi podvig, podviža - enje, podvižnik, podvižinu adj. certatorius p. podvižna moč, — no serce; podvizatelj, — zanje certamen, festinatio.
Podretu.
O. Vocabulum obscurum, derivandum forte a rad. rek: podretu cognomen p. koji se zove — tomi hvalovič; cf. pogosto - guslo cognomen (vid. gadati VI, 19).
Podu.
O. Podu m. tabulatum, medium, solum cf; ser. pad ire gr. ntdlov, poždl m. pavimentum, (kar tudi pomostu m. - stinu adj. stratus) fundamentum, fovea, caverna.
Bal sem se te besede, češ, da je tuja (Boden); a iz teh stsl. oblik vidim, da je slovenska (Etage, Estrich), sploh je nsl. pod horreum.
Pokrovu.
O. Operimentum, velamen, teetum . . - vije - vište; - vlci operculum in ecclesia p. bljudice si pokrovicemi, pokrovlnu adj. teetus, pokrovitell patronus.
/S. Dasi rabimo nsl. krov, krovec, pokrov-ec . ., sem vendar časi dvomil, jeli prav pišemo pokrovitelj, pokroviteljstvo, ker se glasi sicer le kriti, pokriti - ivati; a sedaj vidim, da je bila že Vaša. Iskati mi je le pravih pokroviteljev.
Pologu.
O. Pologu depositum, legatum.
8. Nsl. polog je kesselthal; a všeč mi je adj. stsl. pologu i položitu oblicjuus p. čerta ravna i pologa bulg., drevo položito.
Polučaj.
O. Fatum, casus; polučiti i poučiti - ati - evati - avati obtinere, nancisci, lucrari; polučiti s g accidere.
Pol uči vu adj. idoneus; sicer pa prim. luča VII, 59.
Polu.
0. Polu m. g. -lu a) latus, ripa; b) sexus; c) dimidium; d) -1 a haustrum.
/S. Poslednje je iz plati, poljem haurire; predzadnje se čita i stsl. pola in poli f., torej gen. do poli zur halfte; v drugem pomenu mi rabi sedaj le spol. Celo polje campus primerjate s polu: rad. videtur esse pol, je suffixo.
Poliza.
0. Poliza f. g. - z g utilitas, russ. dial. poliga: rad. lig (cf. liguku VII, 59).
8. Pollzinfl adj. utilis, poližiti se utilitatem suscipere , poliziti - evati - Istvovati prodesse, polizije - zevanije utilitas , pollziniku suasor.
Pomineti.
O. I pomeniti ali pomgng,ti, pomgnovati meminisse, recordari; supomineti - mgn§.ti; opomenovati monere; vuspomg-n^ti - novati - minati - aj^, in memoriam revocare, vuspominlc monitor; pomenu je memoria p. tvoriti, imeti veliku pomenu itd.
/S. Kakor mineti in meniti — se piše tudi ta glagol različno stsl. in nsl. Po Vaše bi mi bilo pisati po m neti- pomni m, meni služi prehajavno pomnim-iti kaj, spomniti koga; spommati - »jati se ali koga, spomin ali spominj; serb. je pomenuti - nem mentionem facio. Ker ste imeli ga stsl. v H. versti in velikrat z nosnikom; pisarijo sedaj mnogi spomeniti ali celo spomenoti, opomenovati; vendar tudi pomnja ani-madversio, serb. attentio; opomba; pomenu pa je pamgti ali moj spominj memoria.
Ponizinu.
S. Hrovat pravi ponižan liumilis, jaz pa za ponižen le ponižen, kar je stsl. liumiliatus, iz glag. poniziti demittere, humiliare, poniža-žati; — sg liumiliari, minui.
Ponikva - ponoru.
0. Ponikva iz po-nikn^ti-n^-eši, — kati-ajg,, — eati-č<j pronum esse, oculos demittere; perdi (de fiuvio terram
subeunte), kar ponoru Iocus ubi fluvius sub terram abscon-ditur, iz ponreti - r^, - eši subire, ingredi; ponidreti (i. e. pon-retu) immersus, ponriitije immersio.
S. Nsl. pondreti immergere, pondrt; od tod menda Podnart - ovec na Gorenskem, kraj je vsaj tak; stsl. tudi podunyreti - ejg. na pr. vi more immergi; serb. od izvora vodi do ponora. — Po no rili vu adj. stsl. malus se vendar nekoliko vjema z novosl. po-norim-noreti, norec!
Ponjava.
O. Ponjavu m. linteum, ponjavica tunica, vestis superior, aulaeum, rad. pon, unde etiam p-opona (cf. gr. aifvog lat. panus, pannus), ponjavinikii sindonius.
(S. Jaz bi primerjal s stsl. pnati, p§ti-pinq,, ponjgti i pojgti, ponevnik n. ponjavnik itd.
Poraba.
O. Poraba subiectum esse, skoro to, kar raba; porabiti - rabljati - rabotiti subigere; por^bu carcer.
S. Poro bi ti subiicere; nsl. diripere, porob praeda,-robljenje servitus, cf. rob, raba.
Poreklo.
Prav vesel sem za primek ali priimek, pridevek, besede poreklo cognomen (Zuname, Familienname), serb. tudi podrijetlo; na pr. Leonu imeneml, poreklomi že Makelu ; Pavla poreklomi črinago (cf. odumelo).
Poroda.
O. Poroda f. i porodu m. partus, origo, progenies, kakor p. pohodu i pohoda f. egressus, ambulatio.
8. Všeč mi je poroda, ali tudi p o rod i na gens; po-rodistvo je regeneratio, — dimisk regenerationis; porodilja serb. puerpera.
Potaka.
O. I potaky f. g. - kuvi indulgentia, adulatio; pota-kuviti indulgere, rus. potaknuti affirmare, potakovinti - niku,-kulivu indulgens, - livistvo adulatio.
8. Potakovnikov je sedanji čas dokaj, beseda mi toraj prav potrebna; potakulivu adulationis, indulgens, proprie tako dicere consuetus.
81. in ml. slor.	it
Potreba.
O. Kar nsl. treba ali potreba a) usus, b) res, nego-tium, c) necessitas, res necessaria, tudi potrebizna, d) sacri-ficium; — iesti opus esf.
S. Potrebinu je razun necessarius, tudi ulilis, opportunus, potrebistvo aptitudo, črez — abusus; potrebiti - bljati purgare, pa tudi terere, delere, perdere.
Potrositi.
O. Potr%šij, - siši quassare, trositi quatere; conspergere, potresu terrae motus, - sinu adj.
Rabi Vara i potrusna i potr§sna; vjema se tedaj s potrgsti. Nekteri pišejo nsl. potrošiti, kakor hrov. serb. potrošiti, — se; trošak i potrošak; nsl. strošek sumtus; jaz raji potrositi-sim (cf. nesti - nositi).
Počnvu.
O. I počuvistvo sensus.
S. Počuvilivii sentiens i počuvinu qui sentitur.
Pojata.
O. Tectum, domus, conclave.
S. Nsl. tudi pojatina, v pesmi za poslopje; sicer horreum, stabulum, kar serb. (cf. jato agmen.)
Praviti.
O. Dirigere, praeesse, recte tractare, ducere, gubernare p. crikovi, prestoli, stado, hudožistvo (t. j. umetnijstvo).
S. Vendar tudi saec. XI: nota praviti narrare glag., kakor nsl. Sicer pa čem svobodno rabiti lepe oblike: pravo adv. tv&v recte, amen, pravy-u-i-e vere, recte, amen; pravu adj. švO-vs, 6q&os rectus (Vuk. prav, a, o insons, rectus; pravi verus p. pravi Srbin, pravi Turčin); pravi f. rectum, ius cf. sa suimi pravmi; pravida veritas, iustitia, opus iustitiae, nsl. pravda lis, pravina-yni, pravosti - o ta -styni - vistvije rectitudo, pravostinu rectitudinis (recht-schaffen), pravistvo iuste factum, pravilo - liniku regula ; - line secundum regulam, pravi teli magister, praefectus, — lin i ca praeposita, pravidivu-diniku-dinu iustus, pravidovati emendare, nsl. pravdati se ali pravdovati, serb. excusare, purgare; pravici m. via recta, nsl. in serb. pravec t. j. pravični, nasprot krivec t. j. krivični ali krivičnik.
Pralija.
O. Pralija quae lavat; praliniku fullo.
S. Nsl. navadno perica, pralja lotrix ali p e ril j a; kakor vodilja, šivilja, serb. porodilja.
Praskavica.
O. Strepitus factus ad terrendns hostes; alio loco videtur esse instrumentum musicum.
& Praskati nsl. scabere, prasniti crepare, serb. prasnuti erunipere, praska tumult, schrarame (cf. vraska VI, 14); praskavec berber wein.
Prati.
O. Prati 1) per^, - reši a) ferire, b) conculcare, c) lavare; 2) ferri, salire, volare, calce ferire; 3) porj%-j e š i scindere.
/S'. Znamenit glagol! Pri 1) imate na pr. prati lavare, praljka malleus lotorius, perača, perica; pratež f. gepack supellex stsl. prateži f. sarcinae, mer.v; prati ti comitari pisarijo i sedanji Slovani, pratnja comitatio; rus. prati čes. prati ferire, i nsl. prati, oprati koga ob tla itd.; pri 2) pišete: cf. pero et nsl. srakoper; pri 3) nsl. parati, raspranje zemlje chasma, cf. plati; morebiti tudi stsl. praku m. machina bellica ad expugnandas urbes, in celo prašta f. funda, turris, nsl. prača, frača, — štinu fundae, praštiniku funditor, — ako se ne vjema s praštati (cf. prost, prostiti).
Pri.
O. Pri adjectivis, positivo vel comparativo, additum nli-nuendi vim liabet: prialučinu ngoaneiro? famelicus, pribledu sub-pallidus itd.
S. Pri bel semialbus, prisladek subdulcis, pričern, pri-prost, pripruvi ngopigog qui est in promtu; pripruvintt-ni an-terior, proximus, uti videtur; vjema se po svoje s po a) cum positivo: pobogatu, podobru jesi oti mene, pohraberu, poludi stultior, pomekiku mollior, povelik, pogizdav, pohiter, pojunak ot mene; poskoro, podobre, pogolemi, ponapredi, poblizki ganz nahe; b) cum comparativo: polepša, povyše, podalje, poboliše, poniže itd.
Pribaska — prigovoru.
8. Jeli iz bajati, basen pribaska proverbium? Prav všeč mi je za pregovor, prislovica.
O. Prigovoru hortatio, consilium, vituperatio.
8. Nsl. pravite naevus t. j. napaka. Za pregovor jaz nikakor ne morem pisati prigovor, kakor silijo nekteri, ker prigovoriti, prigovarjali je „zusprechen" v dobrem pa v slabem smislu, kar kaže tudi stsl. beseda; pregovoriti stsl. per-suadere. Časih mi služi stsl. pre — za nsl. pri, a ne vselej na pr. prekletu za prikletu.
O. Enako pomeni priroku cognomen, vituperatio; pri-ročlnureus, priročitti fortasse vituperandus, bes priroka qui vituperari non potest.
8. Tudi pridevukii, agnomen, prežim g (cf. prezu super, praeter), iz preimenovati nsl. prejmek, navadniše primek, priimek; prekoru, prozvište cognomen, prozvanije nomenj, denominatio.
Priv§ska.
O. Privgzu m., privgza f., kar privezu m. vinculum; privgska alligatura, - prevgzuka; prev§slo fasciculus, prevaža corrigio.
Pridu.
O. Pridu commutatio, recte lucrum, p r i d e t i - dej^-ješi adferre, iniicere; pridati, in prinaditi-žd§-diši addere, pridatukii in prinada f. additamentum.
Prid ali prud, pišete, je commodum; moj jarem je priden; priditi, pruditi, pridovati prodesse, napruditi proficere; ispriditi je nasprot perdere.
Priznaku — primeta.
8. Kar znaku i meta: priznaku nota, primeta signum, primetu animadversio; primetii quod adiicitur, strues.
Pri — pro — prezoru.
O. Prizoru inspectio, visio, prizrakii speetrum; pro-zoru prospectus, fenestra; prezoru superbia.
Po tem se imajo razločevati prizreti, prizoren, pri-zračen; prozreti, prozoren, prozoriv, - Ijiv providus, perspicax, conspicuus, prozorno mesto; prezreti, prezirati negligere, de-spicere, prezritelj, prezornik, prezorno, prezorivu superbus, arro-gans p. prezoriva slovesa.
Prikladu.
O. Priklada f. comparatio, exemplum, kar tudi prilika, primeru m., prikazu, prikazni fabula, visio, pripokazu-ukazu; prikladomi coniectando; proobrazije exemplar.
Prilika similitudo, nsl. tudi gccasio; prikladinu, pri-ličinti, prigodinu aptus, conveniens.
Prisojnu,
O. Apricus, prisono mesto; prisoijej locus apricus, serb. prisoje, cui opponitur osoje, osoije, osojna, vere est locus opacus.
/S. Prisoje je solnčna, osoje senčna stran; serb. gnja, zmija (kača) osojna, osojnica, in prisojkinja, prisojnica"; nota srice osojno; osojevje, osonje, osovje.
Prisiliti — presinu,
0. Pri si, p risi no semper, iugiter, - bytinu, - suštinu perpetuus; - deva deinag&svog, - cvetivu perpetuo virens, pri-sinosti aeternitas; prisinu cognatus, familiaris, genuinus p. bratu, synu, rodu, muži, -sna sestra, vnuka, -sno čedo, -sny otici, gosti; pristini; prisiniti -nj^ -niši associare, prehendere; prisi-nakii, rectius forte -snjaku, germanus, prisinina peculium, -nota -nistvo genuinum esse, familiaritas, - snistva proprietates.
S. Nsl. pristen passend, leiblich, pristni brati; cf. let. istneki leibliche gesclnvister; stsl. istii, istina (VI, 44).
O. Presinu a^vfiog non fermentatus, p. hlebu, -no pivo, testo itd.
Presen je nsl. crudus, presnoča, opresnik, presnec, prešišnjek -njak , hrov. prisan , prisnac placenta , serb. prisan, prijesan recens, brašno prjesno; rus. presnecii, polj. przasny, ahd. frisc recens, mhd. vrisch.
Prisgga.
O. Iusiurandum, prisgga iuramentum, p r i s g g 1 i v u tan-gendi cupidus, avidus.
8. H prisegi gnati; pri nas na prisego djati in gnati koga; v roke seči fidem dare; cf. ser. anga antiquior instr. vveil man beim schwur den korper beriihrte; germ. bei leibe.
Pri — pretvoriti.
O. Pritvoriti, pritvarjati addere, parare p. sebe slavu, svary,-s§ fingere ; pritvorti ambitus , septum, porticus, - rinu -niku simulator; pretvoriti - tvarjati mutare, - s§ mutari.
8. Da ni treba rekati vedno premeniti - njati - njavati.
Pričina.
O, Pričina t. j. causa; činiti, pričiniti -niši addere,
Pričgsti.
O. Portio, communio; pričgstije participatio, pričg-stiti - št% - stiši participem facere, heredem fieri p. zemlju, žiznl večnuju, - sg participem esse p. brašlna, svgtyiliu; grese; pri-čgstinu - niku - niča parliceps: telu svetomu, vloromu braku.
(S. Ker pišejo nsl. cesto saepe, češče saepius; kaj da ne bi pisali ipričestje (cf. čgsto); pričeščati-iti,-se com-uiunicare, pričeščevati; serb. pričest, pricestje communio.
Prijati — prijgti.
O. Prijati- jajg, - ješi, raro prejg, -ješi providere, cu-rare, ser. pri amare, prijazni f. amor, benevolentia, fides; m. amicus; neprijazni nequitia, prijanije favor; - p r i j g t i -priimij, - meši prehendere, utilitatem capere , prijgtinu gratus, prijgtuku res gratae.
Prijaznovati favere, prijazniv -en -vec benevolus, blan-dus; prijateljiti se amicum fieri, — teljevati esse; iz prijeti je nsl. prijeten acceptus, po stsl. prijgtovati, prijetiv-en, prijgti-n i k u qui accipit, kakor p r i m i t e 1 i qui excipit, e serb. pri-miti, primljenje; nota nsl. p r i m s k i zinsbar; p r i m š i č man-ceps pachter; in primskovo?
Pro — pre; prozu — prezu.
O. Pro praep. itqo prae 1) in fontt. psi. nonnisi in com-positione usurpatur, 2") solum habes in fontt. russ. na pr. pro čito cur, pro to ideo; pre particula composita cum verbis et nominibus: prebiti, prebaba, prebogatu; saepe pre liabes pro predu, ut o pro o tu; adde pre adv. ante praep. ante cum gen. iungenda. Prozu praep. per cum acc., prezu super, praeter cum gen. et acc.; serb. proz, prez; polj. prze, przez.
Pro pisarijo ini Slovani tako pogostoma, da se ga bode navaditi i nam Slovencem, ki pravimo proč i preč, prostor i prestor, prodati i predati; prognati, providenije i prevedenije providentia et praescientia, propad, prorok, provod i prevod i. t. d.
Prokaza — prokuda.
O. Iprokazu lepra, prokaziti perdere, prokaženu le-prosus; prokuda improbitas, prokuditi corrumpere, prokudeli corrumpi, prokudivii; russ. dial. prokuda bomo fraudulentus.
S. Kakor prokazivti improbus, malus p. — va vera, — vi nravi cf. kaziti-ati; prokudinu - niku, -livu protervus, perniciosus (cf. kuditi VI, -25)
Prokii — proči.
O. Proku adj. reliquus; proku n. reliquiae, nom. propr. prokšiči; prokoje in posteruni; proči, pročinii - nI adj. reliquus, sequens, pročij; apročeje igitur, ceterum, proče adv. igitur rt praep. sine cum gen.; proči adv. procul weg; pročina tempus futurum.
S. Nsl. proč, preč; divide pro et rad. a č, anč, cf. rus. opriči; prokšen nsl. croat. delicatus, goščenje prokšeno; stsl. p rok vi praep. pro cum dat. vel acc. cf. protivg,, serb. proču, nsl. gor. proke in proče za proti.
Proletije.
O. I proletl f. i protuletije ver, - tinu vernus, croat. protulice, serb. prolitje, primalitje, navadno spomlad.
Prositi.
O. Petere, quaerere, ser. pra<j lat. precari ahd. fragen.
Razun prosi t va f. preces tudi prosiba, prošenije in prošnja, prosici, prosičij, prosijaku, prošakii, nsl. bulg. prosjak, mendicus, indigens, in celo prosataj (gener, socer) qui conciliat.
Prostu.
O. Prostu adj. extensus, promissus, quem sensum pri-marium esse putamus; prostu vlasy dnl6&Qi% promissum capillum habens (e pro et streti videtur constare) ; simplex, reetus, vilis, rudis, laicus, p ros tinu, prostici, plebeius popomu i -cemu, liber, insons; si, is prosta omnino, prorsus (magy. paraszt).
iS. Iz teh se jih da razlagati skor brez števila: prostoru spatium , pa tudi stsl. potestas, libertas, p ros ti ti komu kaj i koga česa remittere , liberare, prostost - ota - inja reetitudo, simplicitas; preprosti f., -stvo -yni - ina - ije ; preprostu adj. simplex, imperilus, vilis, fatuus.
Protoru.
O. Protoru sumtus, rad. tr; protoriti impendere, sumere (cf. potrositi).
Pruvu.
O. PruvM, pravici, pruvešim primus, qui ab initio, antiquus, pruvyj ; pruvoje primum, olim ; pruveje prius; — venici, — vesnici primogenitus.
S. Kar gr. pro, proto, archi — kaže slov. pervi v sostavah: p ervonačelnik, - prestolnik, - sedalnik, -sednik praeses, pervostatelj praefeclus, pervomačenikti protomartyr, — sveštenikii summus sacerdos; pervstvo primatus, pervovati, pervstvovati primum esse gr. ngrnevtiv; pruvyj medi meloptimum; nsl. prvlje, prlje , stoprv stoprav maxime, stopram, srb. sto-prvice recenter; toprivo unde russ. teperi; spervenja stsl. o ti, ispruveni, croat. serb. prvanji, prvašnji vorig, čes. prvni; pervenec, - nčič.
Pruli —.
Dokaj pomenov kažete iz te korenike: pruh- rad. prh volandi, saliendi vim habet nsl. prhati: ptič prha šalit sprhnuti evolare, oprhnoti putrescere cf. prah et sticben, staub; prhuti, prhot furfures capitis, prhek, prhav fragilis, prhčati se: hruške se prhčajo; prhavica, prhuta loderasche, prhavka favilla, prhljaji furfures, pršeti nieseln; pruhanije pa titillatio; pryhanije fremitus; in prysnq,ti spargere, effluere, rad. prysk rus. pryskati, prysnuti.
Prevesti — voditi — lagati.
O. Prevesti-voditi je traducere, preložiti - lagati transponere, vertere.
S. Vidim, da imate že stsl. tudi vertere p. prevesti pi-sanija oti gričiskyihu pisanij i preložihu vi sloveniskyj jezyku; prevodu translatio, - Iniku, - iteli, — prelogučij - lagučij inter-pres, prelagataj explorator.
Prevuz§ti.
S. I stsl. je prevuzgti s§ sese efferre; prevuzotu sub-limis, nsl. prevzeten.
Prevetu — večlnti.
O. Prevetu je proditio, prevetiniku proditor, cf. nsl. pre-večati, prevečanje; prevečinii pa je tiqouic6vios qui fuit ante omne aevum, aeternus.
Predavati — predulagati.
Predavati ali prednašati v pomenu »vortragen" t.j. učiti je pač nemškuta, stsl. predavati le prodere, -vici - viniku
proditor, traditor; preduložiti — in predulagati pa je pro-ponore, predulogu propositio.
Preduku.
0. Preduku maiorum unus; nsl. predci t. j. predniki.
Preizrgdinu.
S. Izrgdinu i preizrgdinu eximius, extraordinarius bolje od hrov. slov. izven - ali izvanreden.
Preko.
O. Preko i preky adv. contra, preko ali vu preko, preku glagolati, knjigu na preko razgnuti; praep. per cum gen. raro cum acc. preko polja, šume, reku; preku adj. transver-sus, contrarius, preky i prekij puli, prekaja slovesa; preče, naj preče.
Nsl. prekorubce absolute, prekomorski; prečiti im-pedimentum ponere, -s g seditionem movere, prsčinu trans-versus; prekast torvus; prekost res contraria, rebellio, -in contrarius, -nik rebellionis auctor. Znamenito se mi zdi, da s prečiti sklepate i precej illico, fortiter, serb. priki.
Premo.
O. Premo, tudi prema - u - y in prjaml-a-u, adv. e regione, vi premo, premi adv. via recta, preme recte, vetru vi premu plavaše; praep. cum dat. licu, očima, gradu, cum gen. premo ihi, reky; premimo trans, ultra, premu adj. rectus, aequalis, - Inu qui e regione est; p r e m i n a rectitudo, prem i tj -mlj% - miši dirigere, rectum iter tenere.
S. I nsl. spremiti se, ispremiti, sprmila (pro spremila) dušo v sveti raj; prema jeder derbeiden \vagentheile (prednja, zadnja); premek slabo proso, slaba ajda; opremek appluda t. j. otrobi; da bi prem, premda, akoprem quamquam, če-čiprem; cf. hrov. serb. prema, prima, primalitje; gr. nqo^oi.
Preti.
O. Preti prjii-priši, raro prq, - preši contendere, contra-dicere, causam tueri, dubitare, — o čemi, po komi; — sg pugnare, si kymi za koju vešči, preh% sg, prehota sg; prja ili purja, prenije contentio, contradictio, imeti pru litigare, pirivu-riniku, -inu; pirici contentiosus, adversarius, causidi-cus, priči advocatus.
/S. To je nsl. per, pereč (Pere, nem. Peer, Pircc); prio t. j. prjq, (aetionem) imajo spom. briz., prnja rixa, prnjati
St. in ml. slo r.	12
rixari, hrov. razgledaj pru moju, serb. preti prem, parac accusator, parnica pravda.
O. Od tod i s^prl-niku, suporti rixa, siiporllivu, vtispo-rivu contentiosus.
S. Iz preti je tudi preti ti - št% - tisi minari, incre-pare, kogo i komu (nsl. imate prititi, priteti, pritež); pretilo reprehensio, preta f. pretu m. preti ba, prestenije minae, prestati - ajfj, minari; pa pretuka offendiculum (cf. pretukn^ti-tykati); preprja - prenije persuasio, prepreli kogo o čemi per-suadere, prepirati suadere, — sg s!ovesy.
Prestani.
O. Prestani f. bezu — ni perpetuo, sine intermissione — nije cessatio, prestatije.
Jaz rabim prestanek, brez prestanka; naj mi služi tudi prestati - stan^,-neši cessare, desinere p. oti igry, grehi; prestajati oti sladosti, o mnoze.
Prgdati.
<8. Tako p r en d a ali mu prenda t. j. mu prede z nosnikom, sem že čul velikrat; je tedaj iz prgsti - dg, nere; prgdenije - deno - divo.
O. Pr g d a ti - aj^ - aješi salire, trepidare, ni fallimur.
S. O presti: tako mi je po ti jedi slabo prišlo, da bi bil kmalo (okoli) opredel; prelo transitus; de bi živina sej vsa ne opredla; hrov. serb. predati trepidare, strahom ne predaju, opredom pozornim, mrazni i predljivi; mačka prede (knurrt), prenuti e somno excitari itd.
Puvati.
O. Piivaj^-ješi confidere, -nije fiducia; v. upuvatj sperare, libere loqui, vunezaapvg,- p^,, tudi zajapuv^, kar hrov. iznenada; zajapeti - iti in - ljati sg suspicari, zajapivu lm-probus, confidens , zapu - pa - piiva, zajapu - pije - penije suspicio itd.
S. Hrov. slov. ufati iz upvati - upovati; polj. pwa: huc trahe pevnyj certus, pevnosti certitudo e polj. pewny, čes. pevny, quod psi. esset puvlnii.
Pyha.
O. Pyhati frendere, graviter irasci.
Pyha t. j. piha f. superbia ali nsl. napuh; piš m. i f. turbo, ventus; puhteti evaporare; puhek mollis, puhki kamen pumex.
PIsovati,
S. Razun pisovati, psovati vituperare, že nsl. tudi psost, p so ta, psu j a f. viluperium, psovna.
Pištevati.
O. Pi š t u j g, - ješi putare, dicere, iudicarc, et puštika obolus, pondus quoddam, calculus.
8., In s tem primerjate nsl. pecelj - clja articulus, stil einer frucht, peček-pička, pecka nucleus, obstkern; cf. nsl. peštati ali pištati pravili, kvasiti.
Peti.
O. Canere; vera rad. pi, unde pej, peti et poj, pojg, piti clamare: de pi rad. primaria verbi peti ne cogites (cf. vupiti, VI, 17.)
Pesni canlus in canticum, pesni vil canorus, — vicl cantor, petije in penije, pesnica psalterium, pevinica psalte-rium, locus ecclesiae.
Pgti.
O. Pinjj, - neši cum praepp. in crucem agere; pgteli i pg-telja f. nodus; supgti compedibus adstringere, lig are; od todi pgta calx, pgtino calcar, signum, polj. pig,tno brandeisen, in celo p%to compes, cavea, pitati nectere.
S. Zarja odpinja, imate nsl., dilucescit; peča quod psi. esset pgšta peplum, calantica, bogen papier, pečica involucrum intestinorum; pellja , penklja masche, stengel, band; bulg. pe-telku knopfloch, petljati fibulare; napetce fortuito, pripetiti se accidere, pglo-razpelo crucifixum; pota eiserne fessel der pferde; spet compeditus, spetnica, spona - nka fessel, compedes, razponkati diffibulare, spona, ponjava; spe ti ti se se continere itd.
Paditi.
O. P§,žd§,, - diši pellere, p^ždati terrere, cogere, p^dilo-p^ždalo t. j. pojalo terriculamentum, sit - padari custos, p%du pabulum.
8. Poditi , pojati venari, pojati se lascivire, pudar nsl. i bulg. custos vineae aut segetis.
Paknati.
O. P^kn^-neši rumpi, pikati sg itd.
S. Nsl. pokniti, pokati je hrov. puknati, pucati schiessen; pokalica, poč f., napok fissum, razpok fissura, poka infractio;
12*
obroč je pokel; zora, dan poka, hrov. pnca; glas je počil ser. panč dilatare.
R.
Rabti.
O. Rabu kar robii servus, rabišli, rabičišti ancillae filius, rabotiniku, rabotggu, rabici famulus, subditus; raba, rabica, rabičica ancilla, rabičina serva, rabotinica, rabyni f.; rabija servi, rabije n. bulg. robje; rabo ta ministerium, rabotina, ra-bistvo servitus, usus, rabotica res; rabij-sku, rabotinu, ra-blsku servilis; rabo vati, rabo tat i servire, laborare, rabotiti in servitutem redigere.
S. Rabič, rabičič, raba t. j. usus p. ni za nobeno rabo, rabota ili tlaka, rabotati je i nsl.; rabota ali robota froline; rabiti operari, uti, vzlasti z daj: kaj ti to rabi; hrov. serb. rob, robinja, robstvo, bulg. robče, robenče; cf. lat. Iabor, goth. arbaiths; ser. arbha puer, lat. orbus.
Radii.
O. Radu iucundus, laetus, lubens, alacer, i raždi, ser. radh perficere, favere; radi ti i roditi curatn gerere, curare, facere; rada, radina, radinica - unica, - nlci; radenije diligentia; radivu, raditeli diligens; radistvo i veselistvo, radoštg f. pl. Iaetitia, radostivu laetus.
S. Vi ste tedaj pisali: jaz sem rad, mi smo radi t. j. radostni, kakor mnogi Slovani še pišejo p. čes. jsem tomu rad; rad iti v starejih listinah roditi, zraditi facere; malo rodi za me; za nikoga ne rodiš; nerodljiv inobsequens, degener; neroden immoriger, ineptus, nerodnež, bogaroden longanimis, boga neroden impius.
Razboru.
O. Razboru consideratio, deleetus militum; ne -- rine inconsiderate, razbrati diiudicare.
Nsl. raz bor diseretio, razborit diseretus.
Razvetu.
O. R az veta seditio, decretum; - tiniku seditiosus; razvesta - ev - avati seditionem excitare.
S. Kakor govoriti tumultuari, loqui; vetu verbum, sermo , veštiniku seditiosus.
Razlikii.
O. Različi, -inu varius, raznoliči - nu, razinii diversus, različije discrimen.
Š. Rabijo Vam glagoli razlikovali, različati, različl-stvovati, razinstviti - vovati distinguere, razlniti - njq.-niši dis-cemere, - s§, nsl. na razen, zrazen boga; ne želi nič zrazen kar je prav; razen f. die spalte.
Razmeta.
O. Pa razmirije discordia, razmirica bellum.
S. Hrov. serb. razmirje, razmirica; stsl. razmiriti se bellum gerere.
Razoriti.
O. R a zorjg, - riši, - or j a ti - a rj a t i, -orati cvertere, corruere, -s§ solvi, razoriteli - oriniku evertens, eversor.
iS. Razoru pa je kar zazorti vituperatio, reprehensio; raz orati orare; nsl. razare f. pl. die am ende des ackers ge-zogenen furchen, serb. razor grenzfurche.
Razuinivu.
S. Sapiens, razumičinu cogitabundus, prudens, ražurni ni ku contemplativus, razumije, -mistvo, - stvije cogitatio, razumeteli qui intelligit.
Raj.
O. Paradisus, raj božij; rajskii p. rajska krasota, — sko žilište.
<S. Nsl. nota raj meriluni (raj tanz e germ. mutuati sumus); to mi pa ni všeč; sej ste pisali prej: Videtur a radii derivari posse, cf. naj a nadu. Nota tamen neosl. rajati esse saltare et lus. sup. reja saltatio, quod a ser. ri se movere derivamus.
Ramenu.
O. Tudi raminu, ramjanu veliemens, celer p. duždi, plamy, ramenaja toplota; ram en o valde p. kopati; ramene celeriter, graviter, ramenistvo vis; ram na, ramne, ramini i milostivl (cf. rad. radh; ramenfi uti ru-menu a rud. rudh).
iS. Pa ni iz rame, ramena humerus? Češki se rabi n aram ne valde na pr. naramne veliky, n. prositi, naramnost vis. Nsl. se bere ramen o, ramino, daleč rameno; pogostoma ga ima Kastelec v 17, veku. Naj lože bi pisal jaz ram no velik, drag itd.
Raskoii.
O. Voluptas, raskošistvo mollities, -šino dissolute.
Nahaja se že tudi v slovenskem slovstvu, kakor v hrov. serb. razkosa voluptas, luxus, razkosan, in stsl. kohati arnare, kohanije amor, polj. kochac primerjate z raskoši.
Rasoha.
O. Furca, furcis innixa trabs; rasohu, ras oh a tu divisus, ge-minus, duplex cf. rasohača; rasošinu ad equulei supplicium per-tinens.
Nsl. rasoha furca, baum mit kurz behauenen asten, der als harpfe beniitzt wird (cf. ostr, komarča), rasohast bifurcus; stsl. rasohaty nogy; — to drevo, — ta brada, — tu jeziku.
Raspriniku.
O. Seditiosus, raspriiiii contentiosus, ambiguus, rasprja seditio, dissensio, dissidium, rasprenije contentio (cf. prati).
/S. O tem sva govorila dokaj; razun raspreti sg imate tudi rasprevati sg rixari, — vanije rixa.
Rasti — rastiti.
O. Rasti-rast^-rasteši crescere na pr. rastyj tčlomi i dušeju : ras ti ti - štij, - stiši proferre, augere, produ-cerg, alere (vlasy), feneri dare, — s g crescere.
8. To je znamenito, da imate glagol ta v 1. pa v 4. versti; delati je morda razloček (cf. stsl. rastenije crescere, incremrntum, pa raštenije augere, aetas). Nsl. rasti, rasem, rastilo: drevo na rastilu kupiti, raselk vvachstum, raša ; rastiti befruchten: petelin kuro rasti (česk. rosti, rostu, eš, e,.. vvachsen, rostiti kultiviren, bauen).
O. Rastu m. statura; usura, i rasti m. fenus: rasti na rasti i listi na listi; morbus quidam, splen, — malum hypo-chondriacum, rastinu, rastggu fortasse statura, rasli f. germen.
-S. I lastne imena: Rastuko, Rastici, Rastislavu (cf. Crescentius, Adauctus), nsl. rast f. vvachstum.
Rati,
O. Rati f. pugna, insurrectio, exercitus, ratiniku hostis, ratinu bellicus, contrarius, ratiti sg, ratovati, ratistvovati bellum gerere.
S. Vrzlasti hrov. serb. r a t bellum , exercitus, sedaj m. sedaj ž. sp.; ratište hasta, ratovište pertica, fustis, nsl. ratišče hastile, securis; rantišče sensenstiel et ranta lange stange.
Račiti.
O. Rač^-čiši velle, amare, tolerare; račenije desi-derium, amor, fascinatio; rac i teli — niča — nu qui — quae amat, amans, propitius.
8. To besedo imajo že briz. sponi., in služi skoro vsem Slovanom, naj rabi i meni: račite n. blagovolite, hotite, volite; meni se raci ali hoče.
Redu — rgdu.
O. Redu cibus; rgdu ordo, gradus (successio, natura), linea; sors.
S. Nsl. rediti nutrire, rednik; stsl. rgdlniku manuum labore victitans. Sicer imate rediti- žd^, - diši rarefacere, redostl ili redukostl raritas, redtiko, často ili redy, po redy saepe aut raro, redobrad - zob - vlas itd.; rgditi - žd^ - diši persequi, disponere, omare.
O. Rgdovu - vinu - vlniku in rgdlnu - niku so razlagati iz naznanjenih pomenov.
S. Da je rgdovu ordinis, rgdovlnu sequens, rgdlnu aptus r5dlniku couductor, rgdovlniku clericus, regularis, ker je rgdu tudi xXt[qos sors, to umem; kako pa se vjema rgdlnikii laicus, pnvatus, rgdovišti plebeius, rgdlničlsku saecularis, tega pa ne. Rediti je nsl. tudi facere, reja creatio; štiredi, petred, osem-red; obred ritus: iti k sv. meši no k svetim obredom, obrediti koga sacrae coenae participem facere; sovred hoctempore, vred C|to, mo.x, prevred zu friih, red, redom, redoma, pustite oboje z red rasti.
O. Z nsl. n ar eden opportunus se sklepa stsl. nargditi disponere, - sg parare, nargdii ordo, - Inu ordinatus, - nikfi cu-rator, magistratus, — lblniku director, nargždati - ajq,, - sg disponi.
Reklo.
O. R eklo (>Vov dictum, dictio, phrasis, cognominatio; reci f. verbum, sermo, rečica, rečlnikti rhetor, accusator, recistu - čivu - čevitu facundus; cf. ser. rč canere lat. loqui.
S. Dobro mi služi rekati i rekovati; reč sva razložila že drugej; rečnik je jugosl. tudi slovar, besednjak.
RimA.
S. Rim, rimčice orion; veli, veliki rim iubilaeum; romar, romati mi je peregrinus, peregrinari sploh; rimlstvovati romanas partes fovere.
Rogu.
O. Rogu (rogove, roži), rogli cornu, rogatu cornutus, rožanu corneus p. rožana časa phiala, rožanici-iku arcus, vere est res e cornu facta; rožici cornu, siliqua.
S. Nsl. je rogelj, bulg. roglec cochlea; stado roguško; hrov. rogoboran, stsl. še rogalija nekaka rovnica ligo, ro-galjevati vesare, rogatina pertica, rogatlci cerastes.
Rogozu — rozga.
O. Rogozu i rogoži papyrus, charta knižnyj, vi — vipisati, liber, iuncus rogozije; rogoža-žije, rogozina - nica-zica-zinica tapes, teges, storea (sterno, štorja-streti, Teppich, Matte).
/S. I nsl. rogoz carex Riedgras, rogozovina carectum.
O. Rozga je pa kar nsl. palma, suha roziga, rozgva; roždije nsl. rožje sarmenta, palmites.
Rodu — radii.
O. Rodu je stsl. kar nsl. v mnozih, premnozih pomembah; rfj-du adj. in fontt. psi. non habes.
Po unem so mi prijetne oblike rodimii, rodina, rodinu, rodi j aku, roždaku (nsl. rojak-inja) consanguineus; rodinina consanguinei, rodišti (rodič - i) proles, rodoslovije genealogia, — sloviti sg quoad genus recenseri, roždanica - rojanica (rojenica) numen slavorum gentilium itd.; po tem pa je nsl. rod asper, hrov. serb. rud, ruda kosa, crispus kraus, rudetine cincinnus, hrov. rudež Haarlocke.
Roku.
O. Roku praestitutum tempus, terminus, numerus, factum, obroku promissio, stipendium, obročinu tributarius.
S. Rok je i nsl. terminus, omen; ročiti se s kim; obrok portio (cibi quemque concernens) bestimmtes mass; dekli moko brez obroka daje, pabulum equi; dies constituta, promissio itd.
Ruj.
O. Rhus cotynus (Gelbholz), in fontt. psi. non legimus.
S. Nsl. rus, rujevina, rojevina; hrov. serb. bulg. ruj no vino (gelblich, schillernd.)
Runo.
O. Runo n. g. — naet — nese vellus Vliess, runovu -vina velleris.
8. Runa, runjast, nsl. ru: rvati rvem, rujem (ru-eru«re), rvalo rutrum, stsl. ruvati - vg, - veši evellere, oppugnare, — sg pugnare, rixari, ruvani-vana-nije lucta, contentio, nsl. rvanka, hrov. hrvanja.
O. R u n o: „Pastores palatini ex ovibus ante tonsuram inventam vellere lanam sunt soliti, a quo vellera dicuntur". (Varro).
Rusu — ruždi.
O. Rusu flavus, subflavus, igni similis p. glava rusa, rusovlasu, rusičavu subrufus, rusosti color flavus, ruseti - ejg,
-	eješi rutilare (lat. russus, it. rosso).
S. Nsl. rus-ros rubellus rudečkast, rosa glava, rušo vince, rs, rosin ochsenname, rosa, rsa, rsula rothe kuh, rosica rothliche ameise.
O. Ruždi ali ryždirufus, kar ruždavu, nsl. ridj flavus hrov. rij, rija brada, rijobrad; rjav, rjaveč; ružda rad. rud suff. ja; rudeti i — sg rubescere, rudelu, adj. rubeus, ser. rudh, rudhiram, rus. ruda sanguis itd.
Ruzati.
O. Ruž£j, - žeši hinnire, ruzatelinu hinniens, - zanije hinnitus.
8. Kakor hrdjav-rjav, tudi nsl. hrzanje; hrzati-rzati, rzatati — rzače hinnit, rzatanje, rzitati, rezgetati, rozgot, rozgotom se smeje.
Ruputa.
O. I ruputii, ropta i ropotu murmur, - tanije murmuratio, -tati i - titi sg murmurare, - tivii - tilivu - tinii-tiniku murmurans (ser. rap loqui) itd.
S. Ropot-ati, čes. reptati; ropotača.
Ryba.
S. Rybari- rinii- bitvii- liniku- rybolovii- vici piscator,
-	biniku piscarius, r y b i s t u piscibus abundans.
Resinu — rgsinu.
O. R es i n ii - notivu - vinu verus, certus, reslnota-tivije veritas; rgsinu adj. fimbriatus, rgsinu m. — na f. — niča cilium, funbria, vestis fimbriata, rgsika, rgsinivu ciliis munitus, rgsa iulus, ornatus (Fransen).
Ilazun res, resen, resničen, nsl. tudi r e s n o v severus, resnoba severitas ; resa spitze der ahre, arista, eryca; rasovje,
resasta krava, ki se ji dlaka ježi; hrov. resa franse cf. ureha, u r e s ornatus.
Rggnati — r%gu.
O. Rggn^ti hiscere in fontt. psi. non videtur legi.
Nsl. pa je regniti i zemlja regne t. j. razpokne, se razpoka (cf. regija); rega, reža spalte, hlače na režo regetati, režati hiare, se režati ringi die zahne weisen.
O. Iz kor. rgg ringi je res tudi rfjgu convicium, irrisio, ludibrium, rigati sg illudere, - ganije, - ateli - nu - listvo; r§goči cavillator, rijžinu ridiculus, deformis, niku -irrisor.
Po hrov. serb. i nsl. rugati ali rogati se komu, poroga sarcasmus, ružiti turpare, ružen, rugota, hrov. ruglo (Gespott, Gegenstand des Spottes).
RabežL
O. Rubeži a) terminus, e rus. rubeži, b) rapina, spolia; rabiti secare, rapere.
Nsl. r ubit i, zarubiti koga gerichtlich pfiinden, rubežen f.; cf. stsl. obr^bati vastare, obrabiti circumcidere, — bljenije praedatio.
Raku.
O. Manus, potestas; r^či adv. manibus , račica - čika parva manus, manubrium, urceus, r^činica furca, collare, -niku mantile, fideiussor, — čati sg fideiubere; r%koimlja dux, — kovgti — jgti f. - tije manipulus; rad. rgk.
O. Rokovet in rokovat; roč. m. ring aus zwei zweigen um z. b. zwei pfahle zu verbinden; roča, ročka henkel; ročnica handhacke; obe roč manibus, zoberoč; na roke mi je, je pod mojo roko, slabo se r oči es geht sclilecht von statten itd.
£
S.
Sumu.
O. Samu ipse, sponte, solus, unus; cum numeralibus ordin. respondet germ. selb : saniomu osmu, samu tretij; mas, kar samici, samka ili samtika femina, samistvo idem esse; ser. samas similis, aequus, samam una gr. afia, o po g, lat. semol, simul.
iS. Nsl. na samom; samorogač unicornis, monoceros, samodrug (selbander) duplus, samodruga gravida, samotrek, on je Noe samoosmega ohranil.
Svatu.
O. S vata t i - ajg, - eši pronubere, - sg, - titi sg si nami generum, affinem fieri, svaha f. pronaba, svatti affinis, sva-tija f. p. svatove i svatije, svalislvo - tovistvo affinitas, sva-tiba nuptiae.
S. Moje je svatba ali svadba nuptiae, tudi stsl. imate svatlba, svadiba, svatba in svadba; svali so nupliales convivae, bulg. svatija je serb. svača, kakor bratija i brača fratres.
Svepetati.
O. S v e p e š - šteši movere, — sg i svepiti sg — p!j% sg - piši sg agitari, svepanije niotus, uti videtur (cf. šepet, sepelivu balbus, rus. šepetlivti).
S. Svepati, svepljem nsl. vacillare, čes. sepkati traben (and. svipa, ahd. sveif, sweifen).
Sverepu.
O. Sverepti i svrtipti ferus, aestuans, agrestis, saevus, immitis, barbarus na pr. koni, jgzyku, nravti, - po bylie; sve-repiti sg - plj^ - piši, - peti - ej^, - povati-pistvovati exasperari, ferocem esse, saevire; sverepo - e temerarie, ferociter, sve-repije - pistvo esasperatio p. ziveriuoe, strastinoe.
<S. Nsl. srep pro svrep immanis, srepo se ustrašijo; srpo gledati, srpost severitas, srepota, srepinja; srpožen severus; čes. sverepeti wild wachsen. Est ergo srep pro svrep, srp pro svrp, uti srab e svrabu. Markovo pa je, kar piše Kopitar: s vir ep ti ferox. Puto esse compositum e svi-repti quasi, primitus de vacca oestro percita od furorem, ideoque caudam volvente"! Glag. Cloz.
St, in ml, »lov.	13
Sviratl.
0. Sviraj^, - rili - rjfj. - riši, - rjati - rjaj% sibilarc, tibia canere ; sviruku sonitus, svirina tibia, s vireli - rali - rjali f. listula, cithara, nablium; svirici, - riniku, - riteli tibicen, musicus , cf. ser. svr - svar canere, gr. <rvotyŠ lat. susurrus.
8. S vira l i i nsl., svirel, hrov. svirale, surla, bulg. svirku, svirec, svirba, svirla, svirka, sviriti.
Svistati.
O. Svistaj%, - št% - eši sibilare, kar tudi svručati, rus. svercati zirpen, svistanije sibilatio, s v i s t u m. sibilus.
8. Svistati nsl. balbutire, rus. svisnuti.
Svita.
O. I svitica, svitiika ali svitka vestis.
S. Hrovatje imajo s vi tiče femoralia, bracae, svita vestis i nsl., svitar.
Svoboda.
O. S v ob o t a, svobodistvo - diština libertas; svoboda je venia, liber i liberi; svobodi adj. indecl., - dinu liber,-niku libertus; thema svobu (cf. pruss. subs selbst, eigen) et — da, uti in loboda, jagoda; svobistvo persona cf. soblstvo; nota šaf. star. cogitare de germ. selb; svobodino, - diteli itd.
8. Svobodo dati nsl. slovo dati absehied geben, verab-schieden, slovo vzeti, jemati; s slovesom cum venia; slo bo vzeti, slobost fiducia, slobnost facultas; cf. sloboda in sloboden, svoboda in svoba, svoj.
Svoj.
O. Svoj suus, proprius, tudi svojsku; s vojstvo - vije proprielas, svoji jemu consanguinei, svoji imu domestici, ser. sva; svoitl f. affines, svojašl f. coll. propinqui, svoitlnu proprius, svojština f. res propriae, s vojaku affinis.
S. I nsl. pravimo: smo si svoji; svojita (svojta, svoitba) je tedaj consanguinitas, svojast f. idem; za svojak nsl. tudi svak affinis, Ievir, svakinja; svaščina affinitas.
Svrabii.
O. Pruritus, scabies, gramia, - binu pruritum excitans; svrubu scabies, s v r u b e t i - ej%.
S. In to primerjate z mojim srborit; razun svrabii imate tudi sverbeži, sverbota, sverbjačka pruritus.
Svilnati.
O. Svin%-neši mane surgere, s i n§t i - n% - neši illu— cescere p. egda sineti silnice; sijati in — sg, sijanije, sijatelinfl splendidus itd.
S. Svenuti diescere; svitlost božja na njih sinu, hrov., obsinoti, soince poseva; odsevati - šivati, prisojen, odsojen. S vin 3, t i thema svit, In od tod stsl. sviteti i — sg, svetleti sg, svetiti, svetliti, s in brez s g.
Svetu — svgtu.
O. Svetuje lux, aurora, prima lux; vestis purpurea; iunctum cum pron. s i vel onu x6(t/ios mundus p. na sem! svete iv roj (Kep, na onoml svete.
8. Svetilo - lice, svetilina - listvo, svetlikavu lucidus, svetlica cubile, svetlovinti, svetoviriu adj. lucis, svetlostlnu, sve-tilivu lucidus, svetlota, svetlistvo, svetlstvo splendor; svetlaja nedelja nsl. bela nedelja.
O. Svgtu je pa sanclus, divinus, - dlni dies festus; svgtiti in — sg sanctiiicare, ordinare, consecrare; svgtoša m. sanctus.
Po tem naj mi služijo i stsl. svgtilo - liniku - liste, svgtije n., svgtosti sanctuarium; svgtiteli - svgšteniku sacerdos,
—	tellstvo i — ničistvo sacerdotium; svgtitiba, svgtyni, svgtiba
-	tistvo sanctificatio, sanctitas, svgštiba sacriticium.
Sini.
O. Sini hyacinthinus, lividus, niger, p. oči sinje, oko sinjeje, sini kameni; sinici daemon, recte, uti videtur, niger (daemones, aethiopes, murini); sinjeta f. hyacinthus, - tinu adj.; sinota byssus, sinina color coeruleus, sinica parus.
S. Toraj tudi sinica je iz sini; sinji kamen kalk-stein, sejni kamen silex; bulg. sino nebo, sino pile, sinilo indigo serb., sinj niger (altitudinis causa).
Sipota.
O. Sipota raucum esse, siplivu raucus, sipn^ti rauces-cere, siplivostl.
iS. Nsl. s i p i t i difficulter respirare, sipljiv, sip ; s i p 1 j e n j e asthma, serb. sipavac anhelus, čes. sipeti, sipteti sibilare.
Siru.
O. Siru adj. 0Qcpar6? orbus, siristvo orbitas.
8. Sirota, sirotuku m., - ka f., - tistvo; siroteti orbarl; a celo sir aku stsl. pauper, sirače, siračina, siromahfi i
13#
s i r o m a h a , bulg. siromaš f. - siju, serb. siromašad; nsl. siromak.
Sito.
O. Sito cribrum, sitomti sejati, prosejati cribrare, hrov. sijati secernere, cf. gr. aaa itd.; s i t i j e iuncus ser. si ligare; toraj silo laqueus, alid. seil.
S. I nsl. sito cribrum; a bulg. siten, barut minutus, sitna mrežu, sitno pismo t. j. drobno, sitna rosa, sitnice t. j. drobtinice, sit je pa scirpus, sitovje iuncus, sitina.
0. Sitiniku, sitovije frutex palustris, proprie iuncus, rum. sitar moosschnepf; sitice funiculus, cf. seti.
Skvoze.
S. Pišete tudi skoze, skose, skroze, skrozi, čes. skrz; skvožnja in skvažnja-nica foramen, skvožnjat i skvažnjat foraminibus pertusus.
Skvaru.
O. Skvaru a) aestus, skvara, nidor, skvrada i skov-rada focus, sartago, craticula (bratpfanne); b) skvaru inqui-namentum; skvruna, skverna, skvruni f. macula, pollutio, scelus, - niča, - niniku turpis, - nistvo (cf. skrenistvo, skrenja scurrilitas).
/S. Z unim se vjema nsl. š k vara, cinka na juhi, čes. škvar laut des siedenden fettes, skvrčeti prasseln, rad. skvruk; s tem skrun adj. vilis, absurdus, skrunoba, hrov. skrunja immundities, skrumba, abominatio, o-skruniti, stsl. skvruniti-naviti polluere, depravare, skvernav-niv, skvernost - ota, -nava adulteratio, -nitell, - nodej, - slo vije itd.
O. Iz skvr in skvrk sonare je tudi skvorici sturnus; skovranici alauda, čes. skrivan; skovran-a quodam sko-vrati derivatur in čas. mus., nobis pendere videtur a rad. skvr, cf. bulg. skolovranec.
v
S. Skvorec, škorec in skvorec sturnus; skerjanec ali škerjanec alauda.
Skorii.
O. Skoru adj. celer, do skora, vu-na skore, skoreje celerius, skoraja slovesa, skoro illico, citius, skorovinu citus, skorostl-ota celeritas, - stinu velox, skoriti - rja - riši festinare skoropislcl ra^v^depog qui velociter seribit.
S. Skoro, skoraj schier, ahd. sciore, cf. ngr. t«^«; neque slav. a germanico, neque germ. a slavico derivabis! Zakaj neki ne?
Skrubi.
O. Skrubeti je contristari, lugere, skrubi f. crucialus, aegritudo animi, moeror, cura.
iS. Nsl. je zlasti — poslednjega pomena, skerbeti solii-citum esse, skrubinu - livu sollicitus, stsl. tristis, moestus afflictus; znamenito je stsl. skrubitelinu affligens, in potem prav pišete: fortasse a skrubi ti afligere.
Skubsti.
O. Skubij,- eši - vellere, - bq,šče sg rixantes.
S. Iles imate skubanja f. rixa, s k u beži tu. evulsio , nsl. skubača reuthaue.
Skytati sg.
O. Skytaj{£ - aješi sg vagari, skytanije.
Neosl. skitati se de pueris qui scliolam negligentes vagantur; skitač serb. skitavac, oskutiti se, ptič zapusti gnjezdo ili mlade.
Sk%du.
O. Inops, — telomi pusillus, — vidomi, - dinu indigens, deficiens; sk%dit m., - da f. , -osli - ota - dostvo - distvo-denije inopia, defectus, indigentia; s kadeti minui, - diti conviciari.
Rad. skind (štgd), pravite; ali se ne bi dalo strinjati z nsl. škoda?
Slana.
O. Kar nsl.; cf. sereni, srenu adj. albus, slota hieuts, - tinti dlni hibernus.
8. Slana je nsl. pruina, mrzla rosa; sren tudi (ge-frorener schnee, reifj srenj schneekrusle. S to se vjemajo slaniku - niča emporium salis; slatina palus, aqua salsa, salsugo; solilo patina, proprie salinum (Salzfass), kar po nekterih krajih solnjak, soljak, solnica (ki je drugod žleb ali korito, kjer se posoli živini); soliste, solinoje more itd.
Sluga.
O. Služitell - niku - niča, - žibiniku - niča, - ž i n i k u-nica servus, famulus, slugo v a ti i služibovati servire.
S. Služiba je posebej ministerium sacrum, liturgia, miša, rekše služiba, cultus; slu ž i tel j v/,lasti diaconus, levita, sacerdos; službo tvoriti, služitelj biti, služiti sacra peragere.
Sluti.
O. Slovijj - eši nominari, clarum esse; slutije gloria, claritas, splendor; slulu in. qui audivit, ni fallimur; slytije farna, noraen; sluhu auditus, fama, auris; si uho gen. slušese \ofiLi ima auris pars; slušati auscultare, -šinu-hovini adj. auditus.
SI u ti - slujem ali slovem i nsl.; sloveti-vim; slovenje fama; ga imam na slu tu, na sumu, če le vrag ni, ga bom spazil.
O. Slovo je stsl. verbum, ratio, littera; slovo dati pollieeri; slovice vocula, - vesice vocabulum, slovesije - sistvo verba, oratio, sermo, - sinikti facundus; rodnoe slovešenije phvsiologia; slovoljubivu - biči phylo!ogus.
S. Znamenit se mi zdi pomen: s 1 y š a 11 c I qui audivit, slyša t eli auditor (cf. II, 17).
Sledmi.
O. Sagav (de cane); slediti investigare, sequi, sledova-nije consecutio, po - niju ordine, sledu m. vestigium, idi sledi mene , vi sledy iti sequi.
/S. Nsl. sled investigatio; sledi, posledi, posled, na po-sled tandem; slednji extremus, quisque; sleherni, sličkerni (ser. sr ire, ergo s l-edu). Primeri, kar sem pisal o izrazu: dalje sledi ali sledi t. j. išči dalje v III, 9.
Slepati.
O. Slepljij, - eši ili - paj$- ješi salire, slepanije saltus; miraberis Vostokovium statuere infinitivum slepiti.
S. Iz slepati je staro- in novosl. slaptt fluetus, aquae ex edito loeo desilientes; nsl. woge, Avasserfall; tempestas p. blisk i slap človeka lehko ubije, če ni tu slab vapor, ki se po gorenjem Kranjskem glasi svab (Murko: slab Dunst, Dampf). Iz slepiti excoecare naj zaznamnjam slepeti-po to vati coecutire, slepota - slepstvo coecitas , slepljiv ex-coecans; slepič in slepič ali slepec amphisbaena (Blindschleiche).
Slaku.
O. I slgku - sluku adj. inflexus, slakavu - kovat ti curvus.
S. Slok nsl. ali slokast cnacer; sloknoti se sich durch einziehen des athems diinn machen; slukav eurvus, slukonožje poples (die Kniekehle), sklučen curvatus, inclinatus. \olabis inter s et l aliquoties k videri omissum: cf. vuslanjati et vu-sklanjali; sluditi et skluditi; slezu et nsl. sklez; slijku et nsl. kliičen (cf. Igšti VII, 61.)
Smag - posmaga.
O. Smaglu adj. fuscus; cf. posmagu m., p o s m a g a f. cibi genus, placenta, frustum panis; serb. smagnuti obfuscari, cupere.
/S. Omenjam tega le, ker ste sklepali s tem nekdaj iz briz. spom. viizmazi stsl. v ti usmaze in vuzmaztve stsl. us-mažistve intemperantia, kar je Kopitar razlagal e phrasi germanica: uz der maze extra modum ti sx/istqov, Metelko pa iz u privativum in z m a š t v o (zmaštvo iz zmaga, snaštvo iz snaga, in ubog, uima calamitas), toraj uzmaga, uzmaštvo.
Srajkati.
O. Smyčq, in smykajq, s§, tudi smučati - č%- čisi repere (cf. smoku serpens) smycati-ajq, trahere, smvkti fides, smyčlku-člnikii fidicen.
S. Nsl. pišete: presmeknoti pertransire, veje smukati, smuknoti currere schlupfen, na smuk spruiigweise, smučko lu-bricum, smuka schleifbahn, schlitten, smicati se lubricare; serb. smučati, prismucati se repere; v drugem pomenu rus. smyknuti mit dem geigenbogen streichen, polj. smyczek fidel-bogen.
Smelu.
O. Iz smeti, smejati, in celo sumejati-smej%-ješi - Ilst-vovati audere, kar nsl.
S. Rabijo naj mi sploh smelu adj. audax, smelec; sme-nije, smelistvo audacia, smelosti contumacia.
Snaga.
O. Profectus, opus, studium; snagota celeritas; cf. ser. snž lavari.
S. In v tem ser. pomenu je nsl. snaga munditia, ornatus, honor, snažni kakor polj. snažny mundus, snažiti condecorare; sicer slovansko pa je robur, vigor, snažan gnavus, sedulus.
Sničavu.
O. Curiosus, male sedulus; sničlstvo luxuria, potius cu-riositas, cf. cinistue, znicistvg fris.
S. Nsl. sničav keck, witzig; iz briz. spomink. razlaga Kop. in po njem Met. sničistvo (Vorwitz) iz sničji, in to iz sničav, snica (der vorvvitzige Vogel, die Meise) parus, avicula moribus et habitu curiosissima!
Sokači.
O. Sokači m. — čij, — allčij coquus, sokall — Itiku — llčina — člnica coquina, sokalinica, soknica culina, — for-tasse a seeando: rad. sek (sek^,).
8. Skalec se imenuje slov. mesar, toraj sekalec ali so-kalec; a ne iz soku ?
O. Soku je stsl. a) sucus, condimentum, coctile, cibus, sočinu adj. suci, sočivo lens, legumen, sočivica; b) je soku (zok) accusator, sočiti indicare, sočlba mala opinio, detractio, calumnia; cf. ser. sač sequi.
iS. Nsl. je: a) sok sucus, sočivo legumen, sočivje legu-mina, faseolus; b) obsok indago, serb. sok delator, testis, česk. calumniator, sočba calumnia, sočiti, bulg. soči (cf. nsl. sačiti-zasačiti).
Sopsti.
O. Tudi sopti-sop^,-peši, sopati-plj^-lješi tibia canere, reete llare, cf. sapati-aj^-aješi stertere; od tod a) so p II m. so peli f. tibia, cithara, canalis; soplci tibicen; b) sopll m. fons saliens, forte mucus, res viseosa, sopohu gluten apum, so-polistvo viseositas.
S. Sopsti, sope ti anhelare, sapa halitus, hrov. sopsti sugere, rus. sopetl exire (de aqua, vapore, fumo) , toraj stsl. sopuhu siphon (čes. sopouch luftloch), sopuha fuligo, sopohu-otii scaturigo, canalis; serb. sopolj, sopolina; čes. polj. sopel nasentropfen , eiszapfen ; stsl. s o p a š I k a proboscis (pri slonu) itd.
Sporu.
O. Sporu adj. uber, -Inu abundans, sporina-ryni abun-dantia, sporište ubertas, sporo abunde.
Sporno nsl. modice; sicer v vseh slovanskih spor-en, sporyj, spirnyj uber, fecundus, prodigus, pa tudi zlasti polj. spory et uber et parcus, sporija parsimonia (cf. šparati) , spo-rinja frugalitas.
Spžti.
O. Speti, spejati - spej%-ješi, spešiti - š%-šiši proticere, properare, — s§; cf. gr. anevdeiv ser. sphaj augeri.
S. Spehu, spešenje, speši vtt - šiteftnu-šiniku - širiti alacer, spelu maturus, prespeti superare; speti spem pro-perare, dospeti venire, matur escere, speliati se itd.
Sroka.
O. Sroka punctum, Iinea, momcntum temporis, rus. stroka rad. struk pungere, genuina vocabu li forma fortasse strdka.
/S. Mar ne iz roku m. praestitutum tempus, kar nsl. rok terminus, omen, fatum (cf. rok-rek, fatum-fari)?
Stava.
O. Stati - stan^ - neši, stan^ti - tiij. - neši, stajati - stajij,-ješi, stojali - - iši; stavati - vajg,, - viti - vljg. - viši, - vljati -ljajij, — so znani glagoli.
S. Poberem naj le iz njili nektere več ali manj navadne oblike: stava articulus, stavu compages, pondus,statera, bulg. stavil statnra, stavilo (merila; stavila) statera, - Ilnu com-mendatitius p. pisanije-no; — lici magistratur genus ; stavici-vecu sčutella; stado grex, staditi sg congregari, stadiniku pastor; staj adv. statim (cf. s-daj), staj m. mansio, stajnija stabulum ; stalosli fortitudo, stalu adj. fortis; stanica coliors ; stanovitu adj. potens, certus, immobilis p. muži; — vinikii fundator; stanu nsl. nachtlager, wolinung, stand; je od stanu, er ist vom adel; stantikii conventus, stanjaninu caupo; stasi f. regio pastorum, serb. stas statura, g or ostas gigas; statije, statučinu conspicuus; staja f. časa, stabulum, aula ; nsl. staja, platz des vielies auf der weide, staje pl. der ab-getheilte stand des viehes; serb. staja hospitium; stojilo, stojalo — jalište ; stojallnu adj. basis, — jatelinu stativus, stano _ vinu stabilis itd.
Steg-ostegu.
O. Steg rad. a) tegere, ostegu vestis (toga), nastegny sandalium; b) globulis iungere.
8. S t o g 1 e pl. stifte an den schulischniiren , stogle j ligula, stogla lori genus; s tem se vjema slog, stožer.
O. Stogu p. pšenice acervus; stožerii ali ste/, e r u m. cardo, meta, orbita; stožeri collare.
S. Stog nsl. Iiorreum harpfe, heuscbober; s to g hrov. stoga pertica: debel, močan in rogovilast kol, na kterega se seno in žito sklada; neokreten kot stog; stožiti sich baumen:
St. in ml. slov.	14
konj se stoži; stožanje thiirstock; serb. stožaj kar stežaj, stožer, stožar cardo, vrata na stežaj odpreti angelvveit, rus. na steži; s t o ž e r n i k je hrov. celo cardinalis ecc. rom.
Stlati.
O. Stelj^-lješi; šteli f. lectus, stelja f. tectum (unter-lage der dachdecke, zimmerdecke); stlubu i stlupu, stoboru columna, turris; stlupije-rije columnae ; stliiba ali stolba scala, stlupici coiumella, stlubiniku-piniku slylita; stolu thronus, sella, scamnum.
8. Nsl. stlati; podstoli črevlji, hrov. postol calceus, p os tolar t. j. čevljar; stolbeh (stolbiih) strebepfeiler, stub (stolb) gradus, stolbec gestell fiir ein lampchen, stelba; stolp, hrov. stupica scala, čes. sloup (cf. nsl. poslopje); sto-b e r se glasi nsl. steber columna, trabs ; stol, kar nsl., drugim Slovanom miza; stolici thronus , p. nsl. mavrica je s t o 1 e c B o ž j i.
Straha.
S. Razun strahu je rabila vam tudi straha timiditas, straši vu - hlivii-šilivu, strašivica - šllivica horno timidus , i strašinikii; strahosti terror, strahati - š% - eši horrere, stralio-vati sg timere.
Striikn^ti.
O. Strukna-neši pungere, struku oestrus, kar streku; streka stimulus, strekalo, strekati - cati - aj% i - čq, pungere , stimulare.
S. Strčati nsl. eminere; čes. streček oestrus, polj. stark stimulus. Tudi imate stroka centruin, linea, momentum tern-poris, češ, da iz struk pungere, široka ergo vere est punctum cf. sroka.
Strumu.
O. S trii mi nu declivis , praeruptus, -me-mo per prae-cipitia, striimoglavi - vo deorsum capite, strihnina - minina locus praeruptus.
Pa pišete tudi strtimi - e - ica firmiter, proprie; stru-miti sg impetum capere, affirmare; nsl. s ter met i stupere, sterm montosus, sterm pot, sterinost, stermec, stermen itd.
Strvj.
O. S t r y j k a, stryjci, stryja patruus, kar nsl. stric, strynja ili stryna, stryja amita.
S. Strvjčišti filius patrui; nsl. stričič patruelis, strinič, strniči; stričična consobrina.
Streluka.
S. Strela sagitta, streluka pa je stsl. 1'ulaien p. grouina strelka; strelište stadium, signum , strelinica kar nsl. strelišče locus ad tela expIodenda, lirov. strelama - ica; slrelija kar streljaj spatium quod sagitta pervolat, streluba ars sagittandi.
Studu.
O. Studu a) ni. pudor, studii b) m. i studi f., studeni f. frigus.
S. Ta pomena ima beseda stud, ki sta ločiti toraj vedno na pr. studinii-enii frigidus i turpis, studenosti - denistvo-dosti frigus, studeniciputeus, fons, nsl. studenec, zdenec; studenca, zdenča voda fontana (cf. nsl. Studeno Kaltcnfeld, Studenec Kaltenbrunn); studiti refrigerare ; studovati pudore afficere, -vitii - vinu turpis, - distvo pudor, studoslovici (jui turpia Ioquitur; še navadniše stsl. stydu pudor, styduku turpis, stydilivu qui facile erubescit, stydeti erubescere; nsl. pristuditi komu koga verliasst maclien.
Stig'da- stegu.
O. Stigda, stigna, stigni f. platea, stiza-ica semita , stigno femur.
iS. I nsl. stegna, stagnc, hrov. stagna trieb\veg; steza in stczda nem. steg; stegno coxa, femur; plužno stegno buriš; dostegnjača tibialia. Znamenito mi je stsl. stegu, stežikti vevilluni; stegovu - viniku, stegonoša signifer; rum. stegii ve-\illum, sceptrum, stegar ahd. stange, and. stong. f., ker mislim na svoje štengar - štangarje.
Steni.
»S. Stenja-nije umbra, kar nsl. senca; a stenj , tudi tenj, tenja nsl. ellychnium doeht, serb. lychnus , stenj za rane lemniscus; stjenj dimnjiv.
O. Ilazun teh je stsl. i seni f.-ka-ca i tenja umbra, tentorium.
/S. Hrov. sinj, m. umbra, za-osiniti, sinnica taberna-culum, serb. sjenica, sjenište laube, čes. sili atrium.
Suininja.
O. Uubitatio, .sumi ne ti sg, - nj^ - niši sg dubitare, disceptare , cavere, reformidare; cf. sij,m - .
S. Nsl. sumniti meminisse, - se coniicere; jest liočo da se sumnite na ta evangeli trub.; sumnja suspicio, somnja me
14 *
obaja (obhaja), v sumni in dubio, ga imam na sumu; serb. sumice, nasuince temere.
Surovi! - syrovu.
0. Crudus, immitis, viridis, p. s uro v ti človeku, -va koža, -vo drevo, suroviti sg - vljq,-viši se arrogantem esse, suroveti ae-er-bum tieri; surovo napadati, biti kogo crude, crudeliter, vehe-menter, surovije - vica - vistvo - vije arrogantia, temeritas.
S. Jeli iste korenike sur- i sirov?
O. Suru adj. in fontibus psi. non videtur legi; nsl. suri leucophaeus, bulg. suri jelen, serb. sur ferrugineus; syru a) caseus cf. lat. serum ser. sara - s geronnene milch; s y r ti b) adj. humidus, crudus, čes. syry p. syro mgso, - ra koža; syriti sg congelari, syreti virere; syrište coagulum, stomachus.
8. Nsl. sirišče, telečji želodec, s kterim žarki sir delajo; siršik, hrov. serb. sirišče coagulum, stomachus.
Siivada.
O. Siivada a) copula, svaždati iungere, svaditi sg cou-tineri, cf. su cum; b) contentio, calumnia, svaditi - ždevati dissociare, -ždati ad ri.vam incitare, svaditi sg contendere, cf. su de; svadinu qui litem bab et, - diteli calumniator, - dilivii-diniku contentiosus.
/S. Nsl. svada, s vaj a seditio, svajati se, svadnik, osva-diti koga hrov. accusare (cf. vaditi VI, 9.).
Suvetu.
O. Consilium, pactum, suvetije - tovanije, suvetivii prudens, — tiniku consultor, -niča quae consulit, curia; sii-vetovati — veštati - štinikii consiliator.
8. Vi na tanko ločite: a) svetli m. Iu.\, mundus; b)svgtti adj. sanctus; c) suvetu m. consilium; jaz pa pisarim vse enako: svet, svetnik, in mnogokrat se ne ve, jeli svetnik moj božji človek, ali posvetnjak, ali svetovavec! Metelko je pač ločil vse tri v svoji pisavi; jaz jih celo ne smem; svet, svet, svet! V poslednjem smislu bi morebiti ne bilo napak pisati sove t, sovetnik tim več, ker je hrov. serb. tudi savet, savetovati.
Sulici.
8. Sulici adv. facie ad faciem obličje v obličje, od obličja do obličja; suličiti comparare, - čije similitudo, -činu adj. siinilis, conformis, congruus; cf. lice, Iičina.
Sulogu.
O. Conipositio, symboIum, fundamentum, exemplar, in kar sulognja syllaba; suložiti, — Židu compositus na pr. — no irng.
>Sf. Stiloga stsl. tudi species; nsl. slog lectica, porca; sicer pa mi je slog sty!us, sloga concordia, zlog conipositio, syllaba itd.
Sumotri.
O. Sumotriti spectare, considerare, contemplari; smatra-trja-štrjati i smotrja-štrjati, siimotrino prudenter, -triteli oeco-nomus, dispensator, - trilivu - vinti oeconomicus, modestus; sii m o tri m. scopus.
S. V poslednjem pomenu se piše smoter tudi novoslov.; bratje jugoslovanski rabijo smotri ti - s m a tra ti pogostoma (cf. motriti VII, 66).
Sumerinu.
O. Sumera je mensura, sumerjati aptare; sumeriti - rjati huuiiliare, sumerinu - niku - rjenii humilis, - ristvo liumilitas.
S. Znamenito se mi zdi, da je stsl. sumerjati tudi contumclia afficere, in da s tem primerjate nsl. zmerjati vi-tuperare; mislil bi sicer kdo na stsl. sumirjati - riti reconciliare, pacare (su t. j. de, ex, iz-z). Sumerjenu je tudi miser, vilis (vere est part. verbi sumeriti).
Siinadl.
S. Superficies, in siinadinu adj. qui in superlicie est, cf. polj. snadny; ali smem pisati jaz: z na d f. - di?
Siiprgtati.
O. Suprgtajij, - aješi contrahere, supprimere, perdere;
-	tavati - ovati - yvati, - sg componere, compescere p. jezyki
-	tovaj et — tuj, — dušu itd.
S. Pomenljivo mi je, da sklepate s tem glagolom nsl. spreten geschickt, spretnost, nespret ungestalt, serb. spretan exiguus.
Suprgšti,
O. Suprggg, - žeši, - gn^ti - zati - ovati coniungere, in-tendere; suprggu - ži, -žinu, i sfipr^gu, -žinu iugum, coniugum, supr^gii m. in suprijga f. — žinica f. coniux, suprgženije — prjjjžistvo coniugium.
8. Kar nsl. pisarijo soprog, soproga, toraj tudi so-p r o ž n i c a, ali soprug in sopruga, morebiti celo soprega? Nsl. pravite spregla macula.
Suroku.
O. Soroku, s roku terminus, siiročiti sg pacisci.
/S. Deu sreči diem dicere; s rok si dati salutare (vid. roku, obroku Vil, 102).
Sutvari - tvari.
O. SutvarI f. causa, res, vzlasti v glagoliških spominkih, t vari pa res creata, opus; sutvoru m. factum iz siilvoriti - arjati facere, agere, operari, tvoril facies, forma; tvorinti, - rici - riteli; tvaritva qualitas.
8. Stvar crcatio, res creala, se nsl. tudi pogostoma rabi za reč t. j. res, causa, toraj je uterjena že v staro-slovenščini.
Sutoka.
O. Sutoka f. facultates, kar stoku, compositio, iz su-tešti sufficere, — sg concurrere.
S. Steči acquirere (cf. stsl. sulgžali), stoka acquisitio, bulg. stekli acquisivit; stoku concurrere, pes s toč ni cauis ra-bidus, sicer nsl. pes stekel.
Suto.
O. Siito ti. gen. stila, - orni, - ehi, kar storica, sto-kratica, stotina centum, stitoricami i tys<jščami, -ceju, sto-kraticeju centies, - ričinu - kratinu centuplus, stonačgliniku centurio.
S. Stotnik je stsl. sutiniku (sat - sotnik), -ca - či-nyj itd.
Sutgti.
O. Sutin^-neši a) concrescere facere, - sg; b) com-minuere.
Šteti se, nsl. slemem se consistere (de liquidis); stggmjjti - ga - zati tendere, stringere, st%ži - ati aftligere, su-t^ga coniunctio, sutq,gu lignum quod inter iuncturas aedi-ficiorum cst, sut%ža frigus vehemens.
Synovica.
O. Sy no vi c a fratris sororisve filia, synovi m. gen. -vi et -va, — vici filius; consobrinus, nepos; synovistvo filiatio, - vljenije adoptio.
S. Da je bilo to že stsl.! Moti pač mnoge i sinovec-vica bratov ali sestrin sin (Neffe) nam. bratranec ali sestra-
nec, bratič -čna, braternik -ica; s i novec bi si mislil je le sinov sin, nepos (Enkel); s i nov Ij a žena nurus.
/S. lles je to; dobro bi bilo ločevati, vendar je si novec Neffe tudi serb. in polj.
Sedii.
O. Sedatu - dinavu - vici canus, - distvo - dina - inistvo cani capilli, s edina je i senex; sedeti - ejg, canescere.
»S. Nsl. sed, osedeti; sedine, vino sedinasto vinurn mucidum.
Seru.
O. Seru adj. glaucus; seri m. rubigo, - rlnu.
S. Ser je nsl. tlavus, serec sene.v, ser as t rothlich grau (p. pes, konj).
Seča.
O. Seča caedes, seči m. sectio, bellum, acies p. ra-(inu, velikii; sečivo - vice securis, ensis, - ka - citelinu secans, secandi vim habens, -čici- Ica carnife.v, sešti s§ bellum ger-rere, seklivu pungens.
S. Seč je nsl. gehack; seči, drvosek lignatio, kolosek silva palifera, sekovarh forster, lirov. sikom caesiin, sečika f. cf. magy. szacska hackerling, rum. sečka pabulum sectum.
Sejati.
S. Sejatva, nsl. oger. tudi sejadva, sejadev; seja, poseje furfur, s e 1 f. getraide selje; silnica getraidekasten, gostosevci gostožirci siebengestirn, eig. die dicht hingestreuten.
Sjalenii.
O. Part. bogomi sglenu a deo ictus; cf. nsl. š a I a iocus, čes. šaliti, lit. šelitis den narren spielen.
S^du.
O. S^diba - distvo iudicium, - dinica tribun.il; sadij - ija-dica - dici - blniku iudex, s<^dlbina impensae in litem factae; sadii instrumentum, vas (sfi et rad. de cf. lat. con-d-us).
S. Nsl. a) sodeč, lirov. sudac, sudčija consulatus; sod j a aH sodija; znamenito mi je to, da stsl. pišete i s^dlnu i sadini, ter imate i nsl. sodni den in sodnji dan; b) sodeč, sod dolium, vas; vsoditi - posoditi mutuum dare.
Namraku.
O. S^mračije tenebrae, -činu tenebrosus.
S h m r a k crepusculum vespertinum (cf. nsl. sžrebna kobila, sprasna svinja, stelna krava; soržica halbfrucht, weizen u. roggen; sodrug, soteska; hrov. suton dammerung, sugluh surdastcr).
T.
Taboru.
O. Ima razne pomene: castra, vallum, exercitus, bellum, cohors.
S. Znamenita mi je stsl. oblika tabrišče, ki kaže, da se reče lahko tabor ali taber, tabra.
Taj.
O. Taj - bino - jne, -je, -jemi clam; ta j praep. cum genit. iungenda; vu taj, o taj; tajba mysterium, -biniku —jniku qui sacris initiatus est, - jbinu mysticus, taimu (vere est part.) adj. secretus, tajna f., -no in -jenistvo - vije mysterium, sa-cramentum, p. svgtyja tajna; tajnu adj. absconditus, abditus, secretus; taiti t. j. tajiti, lajati occultare, - sg - ari, latere; cf. ser. ta-ju fur cum va-ju ventus et tajemi, tati.
Nsl. otajno, serb. taj secretum; v tajbo postaviti negare; tajba negatio: v tajbo se je spustil, vse mi je utajil; tajnik.
Telega.
O. Telega f. currus, cf. magy. taliga.
Tolige pl. teležnik, telingar, sicer bulg. serb. polj. rum.; pomni tačke curriculus trusilis iz takati sehieben.
Tepsti.
O. I teti -p^ -eši ferire, tlagellare, cf. tuputati calcare, palpitare, tuputil strepitus, - tilo torcular; ser. tup pulsare.
Tepsti je tudi blaterare, — se vagari, tepec lanarius, volnotepec carminarius, tepež erro, tepežnica flagellatio; s t u p u t u primerjate nsl. čepet zappeln, cepaš put via trita, cepeliši calcei.
Testi.
O. Tek^-češi, tekati, teča cursor, fluxio; tečici cursor, tekyča viator, tečljavu cf. germ. laufig, ticati - ča currere, - canije flu\us.
Tek- rad. in fontt. pslov. non legitur, nsl, tekuoti, tečnost, kaj u tek ide, tekovit, tečen sapidus, tečno jesti; tek stadium, fuga, cursus, fluxio; t e č f. anvvelle, tečaj cardo, serb.
teklič praecursor; tekati cursitare, tekati se in der brunst sein (von kiihen); tekanje.
Te — ti.
O. Te conj. et, tere, teri; tepruvo adv. nune, tepervo, rus. teperl; ti a) conj. et p. četyri desgti ti diiva, vu sredu ti vu pgtuku, vero, additur adverbiis kako et tako.
S. Nsl. fris. te, tere; te tum; stoper; ti p. anti, onti (cf. čes. ano), ontipa, bašti (cf. buši stsl. adv. omnino), kajti quia, kakti uti, kot (pro kakoti) uti, niti neque, nuti en (ubi ti forte pro tebe), not; hrov. iliti, nut, serb. kakonoti, oliti.
Tiska.
O. Compressio; tisku ili tesku m. torcular, tista ti -štq, -iši, premere, — sg contendere, test i ti -iši fundere, spu-mare, - tiniku torcularius.
S. Tiska i stiska; adj. tesku - nii, teskota -knota,
-	sinosti - nota angustiae, spatium angustum, teskovati sg com-primi, tesiniti coarctare, -sg ali tesineti - ejq, coarctari cf. soteska.
Tlo.
/S. Kdo bi si mislil, da je stsl. srednjega spola v ednini tlo n. pavimentum, tudi ženskega: tla, ser. tala solum. Sicer pišete kakor jaz razno: na tla, tleh, tile, tli itd.
Tluku.
O. I tlukovanije interpretatio, tlukari - kovateli - viniku, tluku, tlumači interpres, tlukovati i tlumačiti interpretari.
S. Nsl. tolmačiti - čevati in tomačiti, tolmač cf. germ. dolmetseh iz sloven., serb. tolkovati iz rus.
Tlustu,
iS. Pinguis, tliišta nsl. tolšča ali tušča, tolstina, tolščava, tlustostl - tota pinguedo, tlusteti - ejg, pinguescere.
Tleti — tiiti.
O. Tlet i - ej^ - ješi corrumpi, tli ti - Ijjj, - liši corrumpere, tlinu ad corrumpendum aptus, tlivu qui facile corruinpilur; tlja f., tlenije corruptio, nosa, tinea, erosio; tljetvorivu
-	rimu - riniku - rlnu perniciosus.
S. Jeli isto stsl. tleti i nsl. tleti, tlim (glimmen)?
To — ta.
S. Vidim, da stsl. tolikrat pišete na pr. to conj. et, itaque, ergo; v raznih zvezah p. to že, to i, to že i, to ili, kako, kude; i to, i to že itd.
St. in ml. slov.	15
O. Tu pa je adv. ibi p. do tu, oti tu; tu abije illico, tu tako, tunu adv. recte est tum, tu addito pronomine nu.
TobolicI.
S. I tobolčiku saccus, serb. tobolac, nsl. tobolec kocher des mabers.
Toliti.
O. Toljg,- lisi placare, compescere; rad. ti, tr.
iS. I nsl. toliti dete, luč (cf. tolažiti); serb. tutoliti, potutoljeno clam.
Tomiti.
O. Tomlj% - miši circumagere, vexare, domare, — sg; tomljenije (nanesti, navesti) poena, tominu fatigatus, tomi-teli - niča tyrannus, -listvo, -stvovati vexare.
/S. Vjema se s tem, pravite, nsl. tomljati, temi j a ti circumagere; ga je dobro stemljal ali iztemljal t. j. izučil.
Traku.
Razun band, fascia, tuchsauni, sukneni trak, se rabi slovanski tudi sunčeni trak radius solis, rus. toroka pl.
Trajati — triipeti.
O. Traj%-ješi durare; trupljg, - piši ferre, perseverare, patientem esse.
S. Zdelo se mi je, daje trajati iz lat. trahere, tal. tirare, trarre, a vidim, da je že stsl., serb. bulg. iz ser. tra servare; ter peti je pati, da si mi rabi tudi v pomenu durare, terpežljiv; trapiti excruciare.
O. Trupenije - elistvo - stvije patientia, - pevati pati, -elino, trupelivii - vinu patiens; trup je sicer rad. rigere, triipostl - pukostl - kota austeritas, acerbitas, -pučina res acerba; otriin%ti za otrupn^ti obtorpere.
S. Otrpnoti ali o ter pni t i (mraza) obrigere, strpniti; o ter p ne ti indurescere, utripati torpere, otripeti; utrnenje zubi, ovce strple gelte schafe, trpek acerbus.
Trepati.
O. Treplj% - plješi palpare, - sg; alis plaudere, t r e p e-riti — rj% — riši, trepetati - šta - eši tremere, horrere; trepetivu tremens, - tica arbor quaedam, fortasse populus tremula p. tre-petičije i topolje, serb. trepetljika.
S. Trepati klopfen, ausschnellen (leintiicher), kakor rus. tudi nsl. trepati flaehs brechen; trepati - treniti blinzeln,
kar bi z očima trenil, trnutje ictus oculi, tra- tripavica augen-lied, zitterglied uti lat. palpebra; cf. utrniti das licht putzen; trepti bulg. slunce to trepti da zajde.
Trizma.
O. Trizna, trizni f. certamen, stadium, praemium cer-taminis, trizno n. lucta, -niste iocus, -novati, - ziniku pu-gnator; nobis thema videtur esse tr, cf. treti.
S. Iz treti, tr^, treši terere, nsl. otreti abstergere, Irača handtučh, trica, terica, terilja brechlerin, o tre f. pl. der beim hecheln herabfallende flachs, trlica cippus, malleus stuparius (breche), polj. tarka raspel; tren pot, natrv semita in montibus, utor, otor, zator (ti si moj zator); rus. torniku via trita, cf. ser. tar-una gr. lat. rs^-tero, ahd. pišete drajan tornare; ali ni drajna od tod, kar ter išče ali triznište Iocus certaminis?
O. TorunatI-najq,-naješi s g je že stsl. pugnare, tori-niku menda cursor; cf. fz. toirrnoyer.
Trtigu.
O. Trugovati - tružiti, trugovici, tružici, triigovina ima tudi novoslovenščina.
Pa je stsl. p. trtigari, - goviniku, -žaninu, - žlnikii mercator, -govište, - žište - žinica forum, emporium; - žistvo celebritas, - stvovati publica celebritate feriari.
Trfidii — tr%tu.
O. Tr%du je a) morbus quidam, dysenteria, - dovittl-valu aegrotus; b) kar serb. trud boletus igniarius. Trq,tu pa je a) erabro, progenies apum, nhd. drobne; b) custodia, agmen. Tr^tij m. spado (hummel).
S. Nsl. trod kolik, mazilo za trudne vude, žile. Jarnik piše po nar. pesmi: Voda je trodovitna, — Vince pa trod mori; trot ali menda trod je zunderschvvamm, art holzschvvamm, trot pa je brutbiene, parasit.
Trnu.
O. Tuni adj. qui gratis datur, za tune; - lba f., - bizlna donum, tunje adv. , -nima gratis cf. osium frustra, temere; rad. videtur esse tu ser. stliu gr. arv.
Zastonj nsl., quod psi. esset za sit tunje; stunj, za - zad - obstonj, za obstonj , zobstonj; hrov. stunje.
Tukti.
0. Coniparatio, uti coniicimus; cf. tiičinu - niku, tgklu similis, aequalis, kar i tukumu - minu adj. (tokma i netokma par impar); tukn^ti figere, pungere, pulsare; tuk respondere videtur germ. stechen, stecken; tukuma - mo - mi, tučijg. adv. solum, -kiimiti aequiparare, -mina parilitas, -meži-žije pactum; tyč - t u č I k a punctum, - činiti - njavati - sg, - čino pari modo.
8. Tičati nsl. haerere, tik nebes, stakniti herabnehmen, vsako reč stakne; natiič fisolenstock, potak fusum filo plenum; is-vitekniti oči ausstechen, taklja, trklja pedamen-tum; hrov. takmen-ik aequalis, takati se ludere par impar itd.
Tyltt — tynu.
O. T y I u - lije m. cervix, - linu adj. occipitis; tynu murus (taun - tun - zun) zaun pfahl, lat. celt. - dunum.
S. T i I j sinciput, zatilek, zatanjek, serb. tilut - teludje dorsum cultri, tilutice; tinj planke, tin paries, tiniti parietem ducere.
Tyti.
O. Tyti-yjq, - ješi pinguescere, ser. tu crescere, tiv pinguescere, lat. tumor, tumulus; tuku m. adeps, glavinyj-cerebrum, tukosti-kota pinguedo, tučiti satiare, -činu pinguis-- činostl pinguedo, - niča planta quaedam.
8. Tučija pinguedo, hrov. titi, otavan erquickt, čes. otaviti.
Telo.
O. Tel a gen. i teles e imago, simulaerum, tentorium, corpus humanum; telište idolum, columna, -lesistvije substantia.
8. Radix ski, pišete, unde etiam steni et seni et tenja (umbra): significatio prima est imago, quae umbra eifi-citur; notabis, etiam linguae germanicae corpus esse imaginem, porro indis et graecis; ser. enim čhaja indicat schatten, abbild; gr. oxid valet schatten et umriss: neque silentio praetereundum est, <rxfvos pythagoraeis esse corpus.
Terjati.
O. Terjajo-ješi seetari; russis terjati est pessumdare; ser. tr ire.
S. Nsl. tirati pellere, potera persecutio, bulg. tera; terjati, t i rja ti p. dolg, koga.
Tešiti.
S. Consolari, hortari, adulari - sg; -šenije, - šiteli qui consolatur; cf. teh - tih, uteha.
Tggu — tsjgii.
O. Tggii a) m. labor iz tggn^ti - gliti trahere, tendere, ser. tan gr. rev (ruvm) lat. ten-d-o; - gotiti - tovati gravare; -žiti,-žati opus facere; tgzati obtrectare, exigere, tggati i tgzati sgrixari; tggarilivtt adj. laboriosus, — gostlnd — gotlnti, tgželii adj. - žestinu-žiku gravis; tggo, gen. - žese lorum,
-	gosti -ota; tgžl, -ža, - žesti -žeta-žina onus; tgzati sg rixari, tgža-žiba indicium, lis, rixa, - žinu angustus; - žava pondus, - žibivu iurgiosus - blniku qui rixatur; tgžaku - ari
-	ateli - niku - žinikii agricola, operarius, - žanije agricultura. T%gu b) m. adj. fortis (steif, trag), t^ga f. afflictio, anxietas, angor; -gosti -glivu angore plenus, - govati - t%žiti urgere, anxium esse, - žinica quae luget.
8. Te g a) getraide, frumentum; tegniti, stežaj; teža pondus, opera, težam operor, težak, težakinja; težiti premere, zatezati (besede), serb. otezati ponderare, otezalo statera, utez pondus; b) togo ta bolezen drobnice, božjasti podobna, kozo je togota zlomila; togoten-tnež, otožen mraz iners frigus, tuga molestia, toži se mi, tožba querela itd.
Tgti — tgtiva.
O. T i n % - neši scindere, ser. tan ferire; tgtiva f. chorda, sulf. tiva cf. serb. stative, jestivo, čes. stativo.
Teti-tnem, tnalo holzblock zum holzspalten, drvoton holzlege; tetiva i tetiv f. chorda.
U.
U.
O. V je a) conj. iam, kar tudi uže; b) praep. ad, apud cum gen. iungenda; c) componitur «) cum adjeetivis ad demi-nuendam significationem na pr. ubagrd purpureus, ubledivii sub-* pallidus, ubeliznu- nlnu subalbus, uzelenu, učrunu; /?) cum verbis, respondens lat. au in auferre, aufugereser. ava ab, herab, weg, quod in compositione nominum respondet a privativo.
S. Za pervo pisarim navadno le ž e, u ali v opustivši; drugo rabijo Slovani in težko ga pogrešam časi (cf. fris. u lica); tretje razločujem še tudi p. ubežati, upeči se sich einbacken
an grosse beim backen verlieren, ustaviti einstellen t. j. ab-stellen, nasprot vstaviti; ušteti se sich verzahlen cf. Jezičn. I. 52.
Ubiti — ubyti.
O. Ubiti - bij^, - ješi occidere, od tod ubivati - jati; u b y t i - bq,d% - deši deficere, od tod ubyvati deminui.
Po pervem tudi ubivinii atrox, ubivičinu caedis cupidus, uboj , ubij - bojstvo, ubiici - ijeci - ijca-teli-bojca-boj-niku homicida; po drugem pa ubytiiku quod deest, - tučinu de-ficiens, ubavljati deminuere, ubavka.
Udobljati — udovljati.
0. Udobljati vincere, kar ude - udoleti - evati, udole-linikii victor, -lenikii victus; udovljati tudi vincere, cum dat. pa sufficere, satisfacere.
/S. I udovliti - - lisi sufficere, idoneum reddere, ne-cessaria tribuere (cf. dobit VI, 28; II, 31); udovoliti sg fatigari.
Ukora.
0. Exprobatio, ukoru m. contumelia, - riti - rjati con-temnere, ukori vu insolens, - rilivu - rinu - niku iniurius, riteli contumeliose tractans, ukorizna f. ludibrium, opprobrium , ignominia.
S. Pomen mi je znan iz k a r a t i - koriti, pokoriti itd.
Ukrgn^ti.
<Sf. Ukrgn^ti sg-neši sg sensus dubius, pravite, pa vendar primerjate z njim nsl. neukreten inexorabi!is, cf. krgn^ti.
Ulij.
S. Ulij stsl. alveus; nsl. ulj, vu! cava arbor, vulnjak, vulinjak apiarium , vulišče alveare, čes. oul, polj ul; ule ulese pa glej gr. dvlrj.
Umiliti.
O. U m i I j % - lisi consolari, — sg compungi; umiljati commovere, — sg commoveri; umiljenu miserabilis, tristis, - ljeno - e miserabiliter.
S. Umillno mente commota; — lostiviti placare, — stivilo piaculum.
Umu.
O. Mens, animus; umisky špiritu, intelligibiliter; ume-nije scientia, adinventio; bulg. um, umština.
S. Ta reč nima nobenega uma, nima nič uma die sache ist ohne wahre form, niclit wie sie sein soli,
Umuka.
O. Umuka f. rad. muk defeclus; umyč-ykati pa rapere.
/S. Pšenica umika, ne daje po merniku od nasada.
Uničižiti.
S. Jaz sem pisaril doslej le uničiti ali vničiti; stsl. pa je uničižati - iti, - žavati - evati - ivati, -čižati-žili niliili facere, exsecrari; - sg.
Uprediti — premiti.
O. Up r edi ti - ždg. - diši antevertere; u p r em i t i - mljati dirigere.
<8. Upremu adj. pa je pertinav, upremo adv. obstinate.
llraniti.
Uraniti-ujati properare, mane surgere; uraniti-njati vulnerare.
O. Rana je a) vulnus, flagrum, raniti vulnerare, verbe-rare, ranavu adj. flagellatus; rana b) i ranije tempus matutinum, raniti mane surgere, ranu adj. matutinus, nsl. z ranja hung.
Uroku.
O. Sententia, pensio, stipendium, cibi porlio; - kulivu — čllivu qui incantat, uročinu definitus, uročiš te fatum.
S. Ureči fascinare, urok incantatio, uroki das be-schreien, ima uroke, vurčiti; serb. uroči, urokljiv leicht zu beschreien.
Uresiniti — Urgsiti.
O. Ureslnj%- niši confirmare; urgš%-siši ornare.
S. Kje so v res i li obilni t. j. serb. ures, hrov. ureha decor (cf. resinu etc.)
Usma,
O. Usmije, usmu corium, indumentum, — mari coria-rius, — mošivici sutor, -risku sutoris, -mijanu-menu coriaceus; ser. vas tegere.
S. Imate tudi usnije, - njanti - nijanu - nijatu, kar nsl. usinje, vusnije, usinar, usinjar alutarius, usenat, usinat ali navadno usnje, usnjat.
Utoliti — utešiti.
O. Utolja-liši arcere, suadere, mitigare, - Ija - vati compescere, - sg reconciliari, utolivu placabilis; utešiti-a ti sedare, - sg tranqui!lum tieri.
8. I nsl. utoli otroka, utoliti se t. j. utolažiti se; cf. utišiti - ati sedare , sg tranquillum fieri.
Utggati.
0. Utggaj^ - ješi i utggn^ti - -neši posse, otium habere, diiferre.
Kar nsl. vtegnoti ali utegniti otium habere, cf. čes. ne lahl toho dofieci.
Ušidu.
O. Pa ušidi, ušudu, ušilici, ušlecu fugax cf. uhodivu fugitivus, uhodu transfuga.
II.
Haba.
O. Haba f. noxa, habiti - blj% - biši corrumpere, — sg abstinere, habenii adj. miser.
8. Nsl. je haba ala krilo, habast; po-habiti to kar pokvariti, pokaziti (_Jarn. hubiti-gubiti); habati parcere, -se cavere.
Hapati.
O. Ha p I j % - Iješi ali hapaj%-ješi, hapljati, hapovati, hopiti - ati mordere, hupati - hapati prehendere.
S. Kar nsl. hapniti - hopniti; stsl. hvan^ti, hvatati - iti rapere, prehendere, hvativistvo rapacitas; h vati v je torej rapax.
Hvalivu.
8. Tako i hvalivu adj. gloriosus; hvalitlnu, hvallba, hvallniku - lici laudator, nsl. hvale - leta, hvaleška; hvaliti se kar stsl. hvastati - aj% - ješi gloriari (cf. hlastniti — tati).
Hlepiti.
O. I hlepiti - pljg, - piši, hljup - hlup - hlgpati, hupati mendicare, hlgplčij, hupavu mendicus, i hupavii superbus, hupavosti superbia.
S. Nsl. je hlepeti - im, pohlepen avidus; stsl. hleputati avide bibere cf. hliptati (nach Luft schnappen, hlip Lebensluft), hlipati singultire, hlepetati cachinari.
O. Hubavu je stsl. adj. pulcher, hubavistvo, hubosti p. rajska pulchritudo, serb. bulg. hubav, hubavina.
Hodataj.
O. Legatus, mediator, — byvaatu conciliat (cf. mlat. tu inter illum et nos medius discurristi), — taiti — jstvovati
conciliare, — icl — ica qui — quae conciliat; hoda ti - a j jj, procurare.
8. Thema hod; hodu, h o doku viator, hodlcl ambulans, hodivu (i plavivu), hodilo; liodi, hodite interiectionum vim habet (qp(qs, čevze).
Hoti.
0. H o ti f. desiderium, pellex, hrov. hotnica adultera, hotlno libenter, hotitell, - llnu adj. qui vult.
S. Ho ti v, hot-hočliv, shoten, hotlivec, hotivica, hotli-vost - tinstvo , serb. hotiniac - mica, -imski, - imstvo itd., kar pohoti f. — tinu -niku - livu libidinosus, cupidus, lascivus.
Ilrakati.
O. Hrak^ - češi screare, h ar k a t i - anije screatio; hra-harkotina vi kosti pituita (Schleim, Schnupfen), mali succi, — ininti; h raka v u laesus.
8. Nsl. harkati i hrakati, hraček, habd. hrakelj screatus.
Hrepetivu.
S. Hrepetivu je stsl. hinniensjz hrepetati -štq,-šteši hinnire, - tanije hinnitus.
Hula — hyla.
O. Hula - Ijenije blasphemia, contumelia, huliti - lo-listvovati blasphemare, contumelia afficere, -linti-niku male-dicus; hyla malitia cf. pohy!u curvus1, serb. liila dolus; hyna fraus, hyniti-nja-niši decipere, - njenije deceptio.
S. Hulavic, hulež, huliti se, hiniti decipere, hiniti se kar hliniti se, hinjenje, hinavec, hinavski, hinavščina, himba in hlimba, serb. hinac, zlobe i hine (Traudes).
C.
Cveliti.
8. Cviliti in cvileti imate llere, plangere; cveliti pa tudi affligere.
Cvisti.
O. Cvitg. - teši florere, germinare, lu.vuriare, ser. <jvi turgere.
S. Rabile bi mi razun cvetu - ku - tiči tudi evolu m. foli um, cvetelu flos, cvetilo, -tivu, -tiniku flores, -tovinii, -tostinu, - tičlnu - čanu floridus; cvetoslovicl anthologium.
BI. in ml, slov,	16
Cestilo.
O. Cestilo je piaculum, cesti ti - št^ - štiši purgare (cesta praep. gratia, cf. cesta platea et germ. vvegen).
»S. Mar ni to čistilo, čistiti purgare, čistilište res sacra, čisticitudi purgatorium, čistitell kar čititeli sacerdos, - lisku sacerdotalis, - stvo sacerdotium (cf. treba, trebiti); čistina sinceritas, - stota, - tinu itd.
Č.
Času.
O. Času bora, časici momentum, čas o vin i ku i časo-s lov ti horologiuni.
Čašula.
8. In češelja pišete sensus ignotus, primerjate pa vendar z nsl. češulja racemus, ramus decerptus, ki se vjema s stsl. u čes a ti - šij, - šeši avellere, nsl. čehati - liniti, odčehniti, odčesati; cf. česati pectere, radere, i colligere na pr. ne oti trinie češjuti smokvi; čes lignum fissuin, češmenije sarmenta.
Čvrustu.
O. Na pr. kameni, solidus; črustvii iirmus, sincerus principalis, gravis; čerstvu, -stvo fortiter, čr tis t vi na res gravis, - stviti - vlj% - viši lirmari (rad. krdli suiT. tvu, uti mrutvu a rad. mr).
Čeznati.
v
O. Cezn^-neši deficere, languescere, - neti nioe lice; navadniše isčezati - znati za izčezati tolli, evanescere.
S. Pa ni iz nsl. čez, črez, čerez za stsl. čresii, črezi praep. a) cum acc. ultra p. črezi obyčaj, volju, silu, čresii vremena nekaja, - moženije vaše, - dini, sugrešibii čresi meruj; b) cum gen. črezi vremene, — jestistva.
O. Črez, čerez, kerez cf. gr. nago/os ob!iquus; stsl. čre-siizakoniti contra leges facere, -ninii legi contrarius, - merinti immodicus.
Čelesinu.
v	1»	•
<S. Celesinu adj. je stsl. praecipuus, principalis, iz tliema čelo, olim gen. čelese, čeliniku praefectus; kaj pa čelešnik?
Čeljadl.
O. Celjadi f. familia, popnlus, sarcinae; čeljadinii man-cipium, - ditu adj. familiam liabens p. oteci - tyj paterfamilias, čari - tyj.
S. Po hrovaško-serbskih knjigah se bere pogostoma če-ljad, kučna čeljad (Hausleute).
Čemeri.
O.. I čemerii m. venenum, cicuta; -rinu, -ritu vene-natus p. strela čemerita sagitta veneno imbuta, čemeritu dinu pro Ijutu dini, čemerica helleborus, - čno vino.
I nsl. čemer venenum; ira, furor, fel, hrov. nausea; čemeri k a helleborus, črna čemerika vera trum nigrum; čemerno življenje; ne bodi tako čmerikast!
Čiru.
v
O. Cirii abscessus, čirej pustula.
S. Nsl. i hrov. je čiraj, čirjak ulcus, pustula.
Članu.
O. Tudi členu i členu, članiku articulus, verižlnii compages, članovinu adj. articulorum, - vno sistavljenije; cf. ser. kr vertere et lat. vertebra gr. xmlov.
Navadno mi je člen, členek, a po hrov. serb. tedaj tudi po stsl. pišem član, članek, članci itd.
Čruvenu.
O. I čriivinu adj. ruber; čriiminu adj. ruber, rufus, čruv-Ijenu, čriilenu (cf. nsl. prlje pro prvlje) coccineus, čruvenica byssus, - veni f. - vljeni f. color coccinei s, - vljenici rubrica, čruminosti rubedo, - nistvo color ruber; čruviti rubefacere, -vljenovati sg, - ljeneti sg, čruminovati sg, - mineti sg rubere.
Jugoslovani pijo vino cerveno ili cerljeno t. j. rudeče; stsl. čruminoje morje t. j. rudeče morje; čruvenu subst. m. sacerdos saecularis, čriinici pa monachus, - niča monialis.
Čuvu.
S. Dobro mi služijo razne oblike stsl. čuvu, -venije, -vit v a, -vistvije, -stvo, čujstvo sensus; čuvitvo, - vistvo sensorium, - stvilo organum sentiendi, čut o vinu insignis (stsl. štutiti cf. nsl. čutiti sentire); čuvinu, - stvinii sensibilis, i z čuti, čuvati audire, - vistvovati sentire itd.
Čgstu.
O. Cgstii adj. densus p. -sta migla (nasprot reduko, comparat. čgštiji et čgsteji); čgsto saepe, frequenter, čgsta
16 *
-sta, -stina fruticetum, -stiti frequentare, -stost!, -stota frequentia, densitas.
S. I nsl. cesto, comp. češe, češ če t. j. večkrat, gosteje. (Ser. čit, čint cogitare, olim fortasse etiam eolligere, cf. lat. cogitare et germ. dichten cum dicht).
v
S.
Šal jenu,
v
O. S al jenu part. furens, bogom! šalenu daemonio cor-reptus; šaliti, šalinu.
8. Nsl. šala iocus, hrov. facetiae, rus. šalu hydrophobia, čes. ošaliti decipere.
Sara.
O. I š aru m. color p. cvetini, šaro ta, - otinu obrazu, -rovinu vidi, o - šariti - rjati - rovati vlasy tingere, šarjenije seriptura, pietura, šaričij, šarinica pietor, šareti sg varium esse.
Sar je nsl. maculosus, hrov. šaran, bulg. šeren
varius.
Šeperati.
O. S ep eraj q, - ješi, - rovati - ruj% -ješi nugari, gar-rire; -rjenije nugae, garrulitas.
Spetirati se fdisputare), bi si kdo mislil; a primerjate prav nsl. šopiriti se superbire.
Sija.
O. Sija iugulum, collum, cf. ser. si iungere.
8. Nsl. šija genick, halshaut des ochsen, šinjak collum.
Stenica.
O. Stenica je f. canis, šteng, štenici catulus.
8. Tudi nsl. ščene, -eta, ščenec, ščenčič t. j. psiček.
Štibitati — šipitati.
O. Štibištg, - šteši fritinnire; šipišt^-šteši sibilare, šiputu -potii-putanije susurratio, -tilivo blaese — glagolati de puero, - tiniku susurrator.
<8. Ščebetati je nsl. blaterare, ščebetulja; šepetati šapetati susurrare.
Stinati sg.
O. Stimj-neši sg minui, defieere; odtod štipenije, štlpJ m. eclipsis; vremg ščepomu; rad. štip -.
Kako se vjema s tem nsl. učep plenilunium? Navadno ščip, šip, šep, hrov. ščep, serb. uštap.
Šnj.
O. Suj adj. sinister, šujca sinistra, šujčioiku qui ad sinistram est.
Nsl. s Švico schraege, po ševi schraeg, zid je na šijo zidan; serb. šuvaka laeva, čes. šever schiefe ser. savja gr. <rx«to'? lat. scaevus.
Šumu.
v
O. Sumenije sonus, sonitus, kakor šuma f. silva, ni fallimur: si poljem! i šumom!; nota geraeuseh saxonibus Tran-silvaniae esse silvam; šumi nit adj. ebrius, otu vina, nikitože šumlnl byst! ot! vody; cf. germ. rauseh, rausehig.
8. Po hrov. serb. velikrat tudi nsl. šuma silva, šum pa je sonitus, deiectus aquae.
Šgga.
v
O. Sgga je scurrilitas, š§gati - govati iocari, šggavu adj. p. jazykomu; šghavu inconstans.
S. Sega je nsl. mos, vendar tudi calliditas, iocus, se ga v witzig, astutus.
Šgtati sg.
v
O. Setajg,-ješi sg fremere, nugari; sine sg: oni umi-rajeti, a ty šetaješi; - tanije fremitus, fastus, audacia, incur-sus, šgtavu adj. audax.
Se ta t i se in brez se t. j. ambulare; šetovati festi-nare, bulg. šeta, čes. šatati vacillare.
Ju.
Junaku.
Junaku imate nsl. miles, athleta, heros; junica lat. iunix, junec lat. iuvencus; a starosiovenskih oblik je dokaj, ktere naj mi rabijo tu in tam.
O. Junu adj. p. telomi; junaku, junota, junoša m. iuvenis; junakvica, junica, junotuka puella, junošica adolescens; junostl p. orlja, -notistvo, - nočivistvo tiuventus; junostlnu-tiski - stvinu, junošinu - šisku; j u n i t i s g iuvenescere, junl-nošistvovati, juneti sg et sine sg vigere, iuvenari; junlcl taurus, vitulus, junica iuvenca, jung iuvencus.
J a.
Ja.
O. J a conj. *«/ et p. igo ja remyku, černo ina ja i smgdo; hoc j a conferes cum ser. a: an, bis an, bis zu; alauhita rdthlich, lauhita roth.
Javiti.
8. Najaviti se, pravite nsl. sich melden, hrov. u javi, serb. na javi vigilando; velikrat se nahajajo nsl. že tudi stsl. j a vi ti - vljati - ljavati ostendere, indicare, javlnu, javljenu ma-nifestus, javljenije visio, revelatio, declaratio, javine, jave manifesto; taj, jave jesti; javiteli qui ostendit, - linti de-claratorius, - linica quae indicat itd.
Jadu — jadi.
O. Jadu m. venenum, jadovitu venenatus p. gadu, zveri, — ta kropiva, — strela, rad. jad cf. ser. gara venenum a rad. gr deglutire; jadi f. cibus, convivium, venenum, saepe edi: lihaja edi; jadati - daj% - ješi edere, - denije edulium, jaduku adj. edulis, j adlnj a, jazda f. cibus, jadici, jadica m. edax p. edlca i vinopijca.
Jadovit je nsl. virulentus, rabidus, jadljiv iracundus, razjaditi se, exacerbari, hrov. serb. jad, jid virus, venenum ira, jadoviti se irasci; ujed nsl. f. tormina (bauchgrimmen) cf. jast f. grimm, koller.
O. Jasti ili esti, jamu, jasi edere, jastva cibus, jastvina comestio, jastivlnu edulis, jastije esca, jasto i jato portio cibi, cibus; iz thema jad je jasli f. pl. praesepe; tako tudi jadi no n. cauter, ustio, jaždati sg cautere uti.
Nsl. pisarim le jesti, jem; jelo, jestvina cibus, jelis esca, ješč gulosus, serb. jestojska, ješa; jeden mesec, jedeno solnce, mesojed itd.
Jazu.
O. Jazu a) pron. ego, azu, ja, jaz, bulg. jas, jazi, jazika; jazu h) m. stomachus, canalis; jazlno n. coriurn, jaz v a foramen, fovea, vulnus, jazvina latibulum, - viti - vljati vulnerare, jazvlnfi-niku vulneris, vulneratus; jazvfi, - vlcl erinaceus, reete meles (Dachs).
8. Jez nsl. catarracta, agger, serb. jaz vorago; jazba fovea, jazbina, jazvina lustrum; jazvec, jazbec meles, serb. jazavac erinaceus, kar nsl. jež.
Jarti.
O. Jaru a) adj. amarus, austerus, procax, iralus — rekše gnevlivti, vragti, glasti, ambiguus, jaro oko, usta jaraja; j ari t i irritare, — s g irasci na kogo jarostiti sg, jarostl f. ira, vehementia, furor, - stivti - s tinti, jaro ferociter glagolati, veščati, ambigue - pogledati; jarukti austerus, jarinti, jarllivti animosus.
S. Jarati lamentari, jara kača, rus. jaryj iracundus; jarti pro bystrina reki.
O. Jarti b) m. ver in fontt. psi. non legitur, jara f. ver na pr. pride uže jara, cf. ser. ja ire; j ari na lana, pro-prie lana vere tonsa. Derivata ab hoc etvnio plurima inveniun-tur in omnibus dialeetis slavicis.
S. Nsl. j ar veris; jara rž, jarina sommerfrucht; jarica gallina annotina; jarčiti treten (die henne); jerše agnus annotinus.
Jarlmti.
S. Jarlmti m. iugum, - miriti iugi, - niku m., - niči adj. subiugalis; vidim, da mi je pisati nsl. jarem, ne pa jarm.
Jasinu.
O. Ciarus p. glasu, jezykti, razumti, - sno oko, na jasne sub dio, puleher jasneje že i čisteje; j asi no clare vlpiti, glagolati, spisati; jaslne certe, jasinostl - nina splendor, serenum, jaslnja locus apertus, jasnti svetil, jaslniti - njij,-niši illustrare, - novati sg i brez sg clarum lieri.
S. Jasen lucidus, bulg. jasa, jesa baumlose gegend, jasno stince, jasna mesečinti; serb. jas splendor, jasan. — Jasika pišete fraxinus, nsl. jesika populus, serb. jasika, hrov. jasen fraxinus; jeseni f. auetumnus, -nina, in nsl. je zdaj jesen f. gen. - ni auetumnus, jesen m. gen. - na pa fraxinus. Morebiti bi i jaz ločil lahko jesen in jasen že koj v ime-novavniku ?
Je.
Jedva.
S. Za komaj, komej pišem i jaz stsl. jedva vix; jedvaj, hrov. serb. jedva, rus. ledva.
Jedinakti-oku.
O. Jedinaku idem, jedlnakti aequalis; jedinokti sim-plex, solitarius; monachus, kar inoku.
S. Jedinii stsl. uuus, quidam; nsl. tudi edin miser, edinost niiseria, jedinščina paupertas; jedinščina mu je mati (nota mhd. sunderliute, horige, so genannt, weil sie in keiner genossensehaft stehen); za jedlno byti; eden, veno, vedno, preveno, v eno mer, eno mer continuo, enak, ednač; jednoč semel, ednok, enok; jedinica, - dinlstvo unitas, simplicitas.
Jemistvo.
O. Iz jemati-jemlje - Iješi prehendere je jemlnti adj. qui mercede conducitur, jemistvo p. dajati vadimonium, je-mlci, jemlca m. vas, sponsor, jemlčiti vadari, - mlstvovati sibi temperare.
Jere — jese.
Jere conj. quia prav za prav stsl. ježe, serb. jere, nsl. ar, (jer, ker); jese interj. idov ecce: vere est pronomen; cf. nsl. esi huc ogr. eti; ete hic, eto nupcr, od etec inde, etak sic, etakši tališ, evo, eta, eno, rus. serb. evo ecce.
O.	a) m. angulus, pars (domus); qgliniku, - nii
anguiaris; ugolnika samogo hrista, kameni qgulenti, - lunyj; cf. a^ziiku adj. angustus, lat. ango, ancus, uncus; %gll b) m. carbo; ser. andž splendere, angara carbo, aglije - Ijevije car-bones; cf. hrov. ugljen.
Aže - ažl - ^za.
O. 4že n. funiculus, funis, laqueus, opus texlile, nsl. vdže; I m. anguis nsl. vož, gož, glož, guž; q,za f. vincu-lum, juza - vuza - vgza; cum nsl. tvezem tvesti cf. and. thvengr schuhriemen; %zlu m. vinculum, fascia, amuletum.
S. Od tod Qžika m. consanguineus, affinis; ^žlnica, q.zi-lište, -zillnica, ijzlnica carcer; %žl - q,zlniku captivus.
Asu.
S. Vos nsl., stsl. %su m. barba, mysta.\ p. brada mala i usti; pubertas preže usa; rus. usu lana.
Atroba.
O. Intestina, venter, uterus, u - ju-jatroba, nsl. votroba intestina; %trl adv. intus; nota «) n saepe praefigi post praep. vu: vu n^tri hraminy, do vlnutrl svetye gory; /?) q,tri vere
esse subst. f. pendens ab adj. ^tru: iz q,tri ali utri, izu nulri nsl. iz notra, vnuter, notri ser. antar, antara; q,triniku - niku m. viscera, alrini adj. interior, -nja riza; nulrenjaja moja.
41iati.
S. 4haj^ -ješi, ^hnovati odorari, ^hanije olfactus; nsl. vohati, voham, vošem; vohlja; njuhati, ser. rad. an.
Jg.
Jgdro.
O. Jgdro adv. cito, jadro -edro, jazro - jgzdro, zlo-jgdrii citus ad malum; jgdru adj. citus, celer p. na milosti, jadrn cf. gr. iO-ugog citus, jgdrosti - rota velocitas; jgdro n. nucleus.
S. I nsl. jedrn celer, alacer, jedrno cito, aetutum, mox, jedernost extemporaIitas, dexteritas; jadro, jadrno cito: pegam dirja jaderno, jaderno pa zaderjati; hrov. jadrina, bulg. jediir iiichtig; gr. i&agog je pa moj hiter-ar; jedro n., jedrce, jedrko, rus. jadro, ovesii jadrenii.
Jgza.
O. Jgza f. gen. - zg morbus, vu jazjahii, jeza črevna; jgzavii, jgzestivii adj. aegrotus.
S. Jeza je nsl. vzlasti ira, vsled ktere nastane cesto i bolezen!
Jgklivu.
8. Pa j a k 1 i v u adj. fioyddXog qui aegre loquitur; jgčati je gemere; jok, joc ; je ca t i balbutire.
Jgti.
O. Im% - imesi prehendere, tangere, tenere; verq, jgti credere, incipere; jetva f. captivitas, jgtije prehensio, -tili-šte carcer, - tiniku captivus.
S. Verjamem pro vero jamem, stsl. verami imi verjemi mi; jeti incipere serb. jati; ječa carcer, serb. hrov. jamac.
Jgčanu.
O. Jgčanu adj. hordeaceus, thema idem ac vocabuli jgči -my m. gen. - mene, i jgčimu, jgčimeni- čimeni- mykii (cf. kamykii) hordeum, jgčinii - nenii - čimenu (cf. kamenii) - meni-nu hordeaceus.
8. Ječmen nsl., ječam serb.; cf. ser. a<; edere (žiti pasci, žito; truti, trava itd.).
S«, in ml. »lov.	YJ
Nektere kratice pojasnjene.
Adj. — adjectivum.
Adv. — adverbium.
Ags. — angelsachsisch.
Ahd. — althochdcutsch.
Alb. — albanesisch.
And. — altnordisch.
Celt. — ccltisch.
Cod. bulg. — cock:x bulgaricus.
Coll. — collectivum.
Comp. — comparativus.
Fris. rn. — frisingensia lnonu-
menta. Germ. — germanice. Goth. — gothisch. Habd. — Habdelich. Hung. — hungarice. In fontt. psi. — in fontibus pa-
laeoslovenicis. It. — italienisch. Jarn. — Jarnik. Lat. — lateinisch. Let. — lettiscb. Litt. — lithauisch. Lus. sup. — Lusatia superior. Magy. — magyarisch. Mhd. — mittelhochdeutsch.
Mik. — Mikolja, (kuj. 1. 1649). Mlat. — mittellateinisch. Mon. serb. — monuinenta serbica. Ngr. — neugriechisch. Nhd. — neuhochdeutsch. Nserb. — niederserbisch. Nsl. gor. — novoslovensko go-
rensko. Nsl. oger. — nsl. ogersko. Oserb. — oberserbisch. Part. — participium. Pri p. — Pripovedke, (knj.
1. 1858.) Pruss. — altpreussisch. Rad. — radix. Rum. — rumunisch. Russ. dial. — russisch in den
Dialekten. Ser. — sanscrit Suff. — suffix.
Šaf. star. — Šafafik starožitnosti. Th. — thema. Trub. — Truber. Vent. — Ventotes, (knj. 1. 1804). Vost. — Vostokov. Živ. — Sefvot g. J. Kr. (knjig. 1. 1764).