froitntna maCana v gotovfn! MamoptSd Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 180 Maribor, sobota 9. avgusta 1930 1VTR/V BES ^BBBBSgSSSBSKSS _________________ Izhija razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 ^•lj* meeečno, prejetian v upravi ali po pošti 10 Din, doatavijon na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13 Oglasi po larifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra' v Ljubljani, Prešernova ulica žit, 4 Mogočen razvoj socijalne-Š& zdravstva v Jugoslaviji ?red kratkim je bila v Draždanih “teijenska razstava, katere se je udeležila tudi naša država. Razstava je nudila pregled desetletnega delovanja Ce^e. generacije zdravnikov, ki so s ?vojim vztrajnim delovanjem na soci-J^ino-medicinskem polju dosegli, da je “*nes Jugoslavija med najkulturnejši-državami na tem polju. “red vojno je bilo na vsem ozemlju ase države vsega skupaj okrog 10 jpC'ialno-higijenskih ustanov. Koncem J, * 1929. pa je tila vsa država predena s takimi ustanovami za izvrše-l raznih zdravstvenih nalog. Vse-5a.k°r je njih število še premajhno in ^el°vanje nekaterih premalo intenziv-x°' a temelji so postavljeni, cilji dolo-xenl in brez dvoma je organizacija, £ePrav še nepopolna, vendar pravilno asnovana. Za vse ostalo je treba še ‘flnogo £asa jn požrtvovalnega dela. Na zemljevidu, ki je bil razstavljen ^Draždanih, je bilo označenih: 10 hijenskih zavodov, 38 domov narodne-«a zdravja, 106 posebnih ustanov, 141 Nravstvenih postaj in 22 zdravilišč. »igljenski zavodi In domovi narod-“e8a zdravja so razdeljeni na oddelke “} ustanove s posebnimi nalogami, in ^cer: 45 bakteriološko-epidemičnih od jelkov, 407 protiturbekuloznih dispan-. eriev, 77 šolskih poliklinik, 64 ambu-'atorijev za spolne bolezni, 45 zavodov * zdravljenje stekline, 12 kemičnih ^delkov, 2 zavoda za izdelovanje se-unia, io sanitetsko-tehničnih oddel- 28 ustanov za zaščito mater In jelenčkov, 16 postaj za trahom, 15 za “jalarijo, 10 higijenskih muzejev, 50 hijenskih razstav, 5 oddelkov za pa-in 2 socijalno-medicinska od- n)i^ravstvene P°staie s0 P° deželi. V g"*1 Področje spadajo narodna kopall-Potrebne ustanove za pregled jn ke dece. One izvršujejo higijenska socijalno-medicinska dela v eni ali Ve£ občinah. Še ze.n teh ustanov je treba zgraditi tejn°vih. Temelji so postavljeni in v L1 smeri je treba izpopolnjevati. Služ-b m akcijo je treba razširiti in poglo-so nove nalogre, pri katerih mo ue)0.sodelovati tudi banovine in obči-z < dokler ne zgradimo velike zgradbe zri* Povzdigo in obrambo narodnega .avja v Jugoslaviji. £Ia ^vezi s tem je treba omeniti še Skl h ^ Ka^e °biavil ugledni london-zultat-^Vni^ *TImes« in ki govori o re-str*f delovanja načelnika v mlni-njemVu nar- zdravja dr. Štamparju. V §ej> So. obširno prikazane reforme na-Oarr^min'strs^va socijalne politike in tnalrTzdravja. List pravi, da je Ka«i»~r^av» imajo tako dovršeno or-Koslav« °J?a po|iu hlgljene kakor Ju-Parin v’ usPeh pripisuje dr. Štam-feosla’,,1-met<>de odgovarjajo Ju-" zflo dobro in so žele stvarno G. Živkovič v severni Dalmaciji TRIUMFALNA POT PREDSEDNIKA VLADE. KNIN, 9. avg. Včeraj zjutraj je general 2ivkovič odpotoval iz Šibenika v Biograd na moru, kamor je prispel krog 9. Vsa obala od Šibenika do Bio-grada je bila v zastavah in polna naroda. V Biogradu je čakala ogromna množica, s Sokolstvom na čelu, ki je navdušeno vzklikala in prepevala narodne pesmi, svirale so godbe, streljali možnarji, zvonili zvonovi. Ob vhodu v mesto je stal ogromen slavolok. V pristanišču je pozdravil vladnega predsednika najprej župan Rude Ba-činič, nato sreski načelnik. G. Zivko-vič se je zapletel z navzočimi zastopniki oblasti, cerkve in šol ter naroda v živahen pogovor o razmerah. Nato je med gostim špalirjem naroda krenil v občinsko hišo. med neprestanimi ovacijami naroda. V svečani občinski seji je župan ponovno izrekel dobrodošlico. Gromovito vzklikanje kralju, Jugoslaviji, vojski, kraljevemu domu itd. je sledilo. Predsednik vlade je v svojem odgovoru izjavil, da je srečen in zadovoljen nad lepim in prisrčnim sprejemom. Kralj in vlada se hočeta brigati za te lepe, sicer pasivne, a tako patrijotične kraje. Tudi občinski svet naj z vso silo dela za blaginjo naroda in države. 2e med govorom, zlasti pa po njem so se na trgu neprestano ponavljale manifestacije in ovacije kralju in predsedniku. Po seji je predsednik vlade na sres-kem načelstvu sprejel na znanje poročila o položaju ter zastopnike Sokola, duhovščine, učiteljstva in razne druge deputacije. Nato si je peš ogledal mesto. Krog 11. se je napotil v Benkovac, kjer je bil sprejem enako prisrčen, kraj ves v zastavah, in ob zvonenju zvonov in streljanju je pozdravljala predsednika vlade večtisočglava množica. Popoldne je predsednik vlade posetil Djezersko in Kistanje, ob 16. pa je prispel v Knin. Povsod vse v zastavah, v Kninu mnogo tisoč ljudi navdušeno manifestira. Vladni predsednik je najprej obiskal Sokolski dom, nato pa razne urade. Pred občino ga je na čelu obč. sveta pozdravil župan. Cela pot po severni Dalmaciji je bila triumf jugoslo-venske in državne ideje. Diktatura tudi v Rumunijf! ZLOHOTNE VESTI IZ KROGOV LIBERALCEV, ČLAN VLADE DEMANTIRA. LONDON, 9. avg. Dopisnik »Daily Telegrafa« poroča iz Bukarešte, da se v ta-mošnjih političnih krogih širijo vesti o skorajšnji proglasitvi diktature v Rumu-niji. Te vesti izhajajo zlasti iz vrst liberalcev, ki trde, da Maniuva vlada ni sposobna, da bi obvladala težavni položaj, ki je nastal v rumunskem političnem življenju. Vlada bo radi tega podala ostavko, da omogoči kralju Karlu uvedbo diktature po vzorcu Jugoslavije in Italije. Minister za notranje zadeve Vajda Vo-jevod je na nekem shodu javno odobraval zadnje protižidovske izgrede in prišel zaraditega v oster konflikt z ministrskim predsednikom Maniujem. Minister trgovine Madgearu pa te vesti odločno demantira in izraža prepričanje, da vlada g. Maniuja uživa zaupanje kralja in naroda in bo dosledno izvedla svoj program- Tuči Nemčija za Briandova Paneuropo BERLIN, 9. avg. Min. predsednik Brti-ning je na zborovanju nove državne stranke imel programatičen govor, v katerem se je izjavil tudi o Briandovi akciji za evropsko unijo. Pozdravljajoč ta predlog je poudaril, da je Evropi predvsem potrebna tudi politična stabilizacija, ker sedanja splošna kriza ni samo gospodarska, ampak v veliki meri tudi političnega značaja. Postna hranilnica u juliju BEOGRAD, 9. avgusta. Mesecu julija je pristopilo 4725 novih vlagateljev in jih ima poštna hranilnica sedaj 106.249. Vsota vlog je narasla za 12 milijonov Din, in so znašale vloge koncem julija 167,484.276.56 Din. Čekovni odobravanje higljenske sekcije Društva Narodov, ker so služile in še služijo higijenske ustanove v Jugoslaviji kot vzor strokovnjakom, ki so imeli nalogo reorganizirati ministrstvo narodnega zdravja In zdravstveno službo v TurčlJI in J&tajski. promet je pri 18.644 čekovnih računih znašal v juliju 5,693,635.020.08 Din. Skupne hranilne vloge in vloge na čekovni račun znašajo nad eno milijardo dinarjev. 120 milijonou za Plitu<čka jezera BEOGRAD, 9. avg. Za ureditev Plit-vičkih jezer, o katere načrtu smo te dni poročali, je odobren za začetna dela kredit 120 milijonov dinarjev. Silen požar u Salacu BUKAREŠTA, 9. avgusta. Sinoči je v skladiščih pristanišča v Galacu izbruhnil ogromen požar. Ogenj je ob-jel^vsa skladišča s silno naglico. Vsled dušečega dima in velike vročine je bi- lo gašenje zelo težavno. 5 gasilcev je smrtno ponesrečilo, 5 delavccv je zasul zid, ki se je porušil. Gasilci in vojaštvo so delali celo noč in so šele pro tl Jutru mogli požar omejiti. Parniki so morali kmalu po izbruhu ognja iz pristanišča odpluti, ker je bila tudi za nje nevarnost požara. Škodo cene na 150 .{ftiliionoY» Rubež za 72 let naprej. Nek mariborski trgovec je zarubil pokojnino državnemu nameščencu, ki tr* govcu dolguje račun za prodano blago. Direkcija državnih železnic pa je trgovca g. M. F. te dni obvestila, da je trgovčevo terjatev zabeležila na pokojnino dol žnika na tretjem mestu in bo baje lahko pričela s poravnavo približno po 72 letih in sicer v mesečnih obrokih po Din 10. Želeti je torej tako dolžniku in upniku dolgo življenje. Zanimiva zgodba o kupljenih prašičih. Prejšnji teden je prodala kmetica fz Sv. Jakoba v Slov. gor. na mariborskem svinjskem sejmu neznancu dva prašiča pa Din 300 ter tudi takoj prejela plačilo. Neznancu se je zelo mudilo ter je takoj po izplačilu odšel s pripombo, da se bo kmalu vrnil. Prevzel ni niti živinskega potnega lista. Kmetica pa je nato zastonj čakala ure in ure nepoznanega kupca, ki se ni povrnil niti tedaj, ko so že zapirali svinjski sejem. Kmetica je morala radi tega prodane svinje odpeljati s sejma in je nato še čakala s prodano robo na običajnem shajališču kmetov s sejma, pri gostilničarju Vlahoviču, toda tudi tja ni bilo nepoznanega kupca, tako da je morala kmetica proti večeru peljati prodani svinji z denarjem vred nazaj na svoj dom k Sv. Jakobu. Kupec se še dosedaj ni javil, ker očividno ne ve, komu je izročil denar za kupljeni svinji. Neznanec, ali komur je o tem kaj znano, se naj javi pri mestni klavnici oziroma tržnem nadzorstvu, kjer bo zvedel ime kmetice. Žreblca je ušla iz hleva pri Sv. Marjeti ob Pesnici Mariji Vogrinčevi v noči na torek. Žival je črne barve in je še do.danes niso mogli najti. Baje so jo videli že prvo noč v Košakah. Nezgoda delavca. Žagarju Hermanu Mošicu pri trgovcu Pistorju v Mlinski ulici, je včeraj popoldne med delom žaga opasno ranila desno roko. Rešilni oddelek mu je najprej nudil prvo pomoč, potem pa ga odpeljal v splošno bolnico. Neznan utopljenec. Orožmštvo iz Polenšaka javlja, da so našli dne 3. t. m. v potoku Črncu, blizu vasi Gabernik, pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, neznanega utopljenca, ki ni imel pri sebi nobenih listin in se do danes ni mogla ugotoviti identiteta ponesrečenca. Najbrž pa gre za nekega berača, ki se je prejšnji teden mudil v teh krajih. Nezgoda v delavnicah drž. železnice. Včeraj popoldne je padel 33letnemu kovaču Francetu Novaku na levo nogo dobršen kos železa. Poškodba je take narave, da so ga morali odpre-miti v bolnico. — Konj Je udaril v Dobrovcah pri Hočah 61etno hčerko posestnika Mariniča. Ivanko ter ji strl levo nogo. Prepeljali so jo v bolnico. Ni mnogo upanja, da bi dekletce okrevalo. — Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelostMn protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz Joscfova« grenčica zastajanja v trebušnih organih hitro in brez bo- lečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz .Josefova« voda izborno delovanje črevesa. — >Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Mariborski in dnevni drobiš Spomenik Srečku Puncerju V Celju se je sestavil poseben odbor za postavitev spomenika v koroških bojih aprila 1. 1919- padlemu koroškemu borcu-idealistu Srečku Puncerju. V odboru so gg.: Roš Franjo kot predsednik, Bremec Pavle, dr. Mejak Ervin, Novak Martin, Ravljen Davorin in Vrečko Franc. Odbor prosi našo narodno javnost, posebej pa še bojevnike, prijatelje in znance našega Srečka, da pošljejo denarne prispevke za spomenik najkasneje do 6, septembra t. 1. na Celjsko posojilnico. Odbor dopošlje na željo položnice. V Ljubljani se lahko oddajo- prispevki pri gg. Bremec Pavlu in Ravljen Davorinu. Spomenik se bo odkril ob priliki plebiscitne žalne manifestacije Celjske Sokolske župe v nedeljo, dne 12. oktobra t. 1. popoldne na pokopališču v Braslovčah. Odbor je razposlal večje število nabiralnih pol na razne naslove ter je tozadevna zbirka že v prvem tednu dosegla prav lepe uspehe. Odbor. »Službeni List« Kr. banske uprave Dravske banovine objavlja v svoji 17. št. od 8. tm.: zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o narodnih šolah z dne 5. dec. 1929; uredbo o sanitetsko-tehniških predpisih za gradnjo javnih bolnic; naredbo o uvažanju živali v potniškem in poštnem prometu po železnici, ladji ali drugih dovoljenih prevoznih sredstvih ter po kopnem; pravilnik o opravljanju drž. strok, izpita predmetnih učiteljev II. kat. tehniških srednjih šol, višjih žensko-obrtnih šol, moških in ženskih strokovnih obrtnih (de lovodnih) šol po § 54. zakona o drž. uradnikih in ostalih drž. uslužbencih. Naši pisatelji v Mariboru in okolici. Minole dni sta se mudila v Mariboru dva odlična kulturna delavca iz Ljubljane: urednik »Ljubljanskega Zvona« gosp. Fran Albrecht ter urednik »Naše Dobe« g. Božidar Borko. Ogledala sta si Maribor in okolico, zlasti naše knjižnice in no-.vo kopališče, šla sta preko Slovenskih goric in čez Apače v Prekmurje ter od-tam v divni Jeruzalem, po povratku v Maribor sta obiskala tudi še bližnje Pohorje in se preko Maribora zopet vrnila v Ljubljano. Navdušena nad lepoto krajev in nad visokim kulturnim podvigom Marbora sta odnesla s svo.ega potovanja najlepše utise. 70-Ietnico svojega rojstva obhaja jutri 10. avgusta v krogu svoje rodbine in bližnjih sorodnikov nadučitelj v p. g. Josip Mešiček. Zaslužnemu šolniku in narodnemu delavcu, ki je zlasti na svojem službenem mestu v Sevnici moral prenašati mnogo ši-kan od naših narodnih nasprotnikov, želimo o tej priliki, naj bi zdrav in srečen učakal ob strani svoje marljive soproge Anke, učiteljice v Krčevini in voditeljice tamošnje gospodinjske šole, še tri nadaljnje dekadne jubileje svojega rojstva. Iz sodne službe. V višjo skupino so napredovali: višji ofic ijali Ivan Vidmar v Ormožu, Mar tin Pen v Rogatcu, Fran Duh v Mariboru, Jurij Vrhovnik v Prevaljah, Fran Ferenčak v Slov. Bistrici, Josip Korošak v Ljutomeru, Fran Kopič v Mariboru, Martin Zorjan v Ptuju in Albert Zavodnik, preglednik mariborske kaznilnice; ofi-c ijali: Jakob Kresnik v Celju, Julij Amalijeti v Dolnji Lendavi, Alojzij Zapu-šek v Celju, Martin Trojner v Mariboru, Fran Avtišer v Celju, Filip Robida v Ptuju, Matija Meznarič v Mariboru, Josip Horvat pri Sv. Lenartu, Miha Visočnik v Mariboru, Ivan Rudolf v Ptuju, Matej Grobi a ch er in Zorjan Matija v Mariboru, Fran Jureš v Dolnji Lendavi, Ivan Soklič v Gornji Radgoni; kane list Josip Šik v Ormožu ter izvršna uradnika Anton Novak in Josip Novak v Mariboru. Udeleženci deške ferijalne kolonije Podmladka društva rdečega križa v Ka-štel LukSiču dobe fotografične slike pri foto-atelje »Eli«, Aleksandrova cesta 1II, komad po 3 Din. ISO kg svinjskega mesa se bo v pondeljek, dne 11. avgusta 1.1. na stojnici pri mestni klavnici prodalo po Din 10,— za kilogram in siccr največ po 1 kg na odjcmalca. Iz Št. lija v Slovenskih goricah. Veliko slavje se bo obhajalo dne 8. septembra v našem obmejnem Št. liju: spomin na blagoslovitev in otvoritev Slovenskega doma, te važne trdnjave na naši najsevernejši meji, ki je bila dograjena s prispevki vseh slovenskih domoljubov. Obenem bomo proslavljali 301et-nico ustanovitve domače posojilnice, ki si je pridobila za ohranitev slovenske grude, katero so hoteli tujci iztrgati domačinom, najvažnejših zaslug. Oba zavoda sta bila in sta v prosvetnem, narodnem in gospodarskem oziru največje važnosti. Vsakemu dobremu Jugoslovanu morata biti zato sveta. Št. Ilj je bil vselej ljubljenec slovenskega naroda in je rešil mariborsko okolico. Zato ga pa tudi zdaj ne smemo pozabiti, ko obhaja tako imenitna spomina, kajti baš pred dvajsetimi leti je Št. Ilj blagoslovil svoj Slovenski dom z lastno krvjo v senci bajonetov avstrijskih orožnikov in njih rabljev. Zato pozivamo vsakega iskrenega Jugoslovana in vsa narodna in obrambna društva, da se te slovesnosti v kar največjem številu udeleže. 8. -joo~ tembra vse v Št. Ilj! — Pripravljalni odbor. Otvoritev renoviranega kopališča v Slov. Bistrici V nedeljo 10. tm. bo tukajšnja podružnica Rdečega križa slavnostno otvorilo renovirano kopališče. Kopališče leži na posestvu dr. Ferdinanda Attemsa in so ga renovirali tudi z njegovo pomočjo. Kopališče je bilo že dolgo zaželjena potreba mesta. Renovirano kopališče bo menda odgovarjalo, povečali so bazen, postavi- li nove kabine, zgradili bifet in postavili novo stranišče. Tudi svet okoli kopališča so spianirali. Popoldne bo slavnostna otvoritev s plesom in prosto zabavo v kopališču, zvečer pa ples in zabava v veliki dvorani Okrajne hranilnice. Tudi iz Maribora pričakujemo obisk! —a— Članom Jadranske Straže. Podpisani Oblastni odbor J. S. javlja tem potom vsem članom, da je prevzel prodajo lično izdelanih društvenih čepic, belih za poletje, temnoplavih za zimo, član udruženja g. Jakob Lah, trgovec na Glavnem trgu, kjer so čepice članom v izložbi na ogled. Cena kape je zmerna. Din 70 za letne in Din 80 za zimske in lahko si jo nabavi vlak član, ki se izkaže s potrdilom, da je plačal članarino za 1. 1930. Potrdilo se dobi pri društvenem blagajniku g. A. Lavrenčiču pri Ljubljanski kreditni banki v Mariboru, Oblastni odbor. GRAŠKI VELESEJEM od 30. avgusta do 7. septembra 1930. ŽIVINSKA razstava od 30. avg. do 2. sept. VINSKA in SADJARSKA razstava od 30. avg. do 7. sept. 1930. SPLOŠNA BLAGOVNA RAZSTAVA. VELIKI ZABAVNI PARK. Velesejniske legitimacije prodaja gJavno zastopstvo Graškega velesejma: Bančna poslovalnica BEZJAK, — Maribor, Gosposka ul. 25; vse potovalne pisarne, kakor tudi vsi denarni zavodi. Sejmska legitimacija velja kot avstrijski vizum, vsled česar obiskovalec sejma ne potrebuje posebnega vizuma. Obiskovalci velesejma uživajo na jugoslovanskih, kakor tudi avstrijskih železnicah 25% popust. Dalje dobi vsak obiskovalec 4 brezplačne vstopnice za Joaneum, Neues Museum, Landeszcughaus in Volkskundemuseum ter 25% popust v vseh gledališčih proti predložitvi sejmske izkaznice. — Velesejmska legitimacija stane samo 20 Din. 2227 Na naslov Kamničanov. Našemu uredništvu je bilo že nekajkrat javljeno, da se oglašajo letoviščarji jz tujih krajev želeč informacij, kje bi se mogla dobiti v Kamnici stanovanja in hrana za nekaj tednov ali mesecev. Toda za enkrat še menda ni mogoče dati zadovoljivega odgovora. Docela razumljivo je, da bo spričo novega kopališča na Otoku takega povpraševanja vedno več in da bo vkljub morebitnemu hotelu na Oto ku treba tudi v Kamnici pripraviti prostora za letoviščarje. Marsikateri meščan, ki pride na oddih, stanuje raje v mirnejši hišici kot pa v hotelu. Kamničani naj o tem razmišljajo, saj bi bila možnost sprejemanja gostov tudi njim v korist! Mariborske knjižnice v juliju. V mesecu juliju je bil kljub mrtvi kulturni sezoni zelo živahen promet v javnih mariborskih knjižnicah. Ljudska knjižnica v Narodnem domu je namreč meseca julija izposodila 604 članom 1478 knjig, a knjižnica Delavske zbornice v palači Pokojninskega zaveda 766 obiskovalcem 1213 knjig; skupaj sta torej obe knjižnici izposodili v juliju 2691 knjig. Zanimivo je, da izkazujeta obe knjižnici približno enako frekvenco. Na našem trgu je včeraj in davi tržni nadzornik vet. nadsv. Hinterlechner zaplenil med drugimi poldrugo vedro pokvarjenih, neužitnih gob, 28 kg gnilega, nezrelega in preveč očitno črvivega sadja, 7 kg neužitnih paradižnikov ter nekemu mesarju poldrugi kg svinjskih pljuč. — Davi je bilo tudi Špeharjem zaplenjenih več kg pljuč in nekaj jeter. Sokol v Studencih bode izvajal pri društvenem nastopu 15. tm. sledeče vaje: člani — društvene! članice — beograjske proste, ženska de-ca — »Gozdič je že zelen«, skupna orodna telovadba, moški naraščaj — tek z ovirami, člani — igre, ženski naraščaj___ vaje na gredi, člani — drog, odbojka, člani — »Jadransko morje«. Vaje spremlja glasbeno društvo »Drava*, Sestanek slovenskih dijakov celjske gimnazije, ki so maturirali ali bi mogli maturirati med svetovno vojno ter 1. 1919. in 1. 1920., se vrši definitivno dne 6. in 7. septembra 1930 v Celju z naslednjim programom: 6. septembra ob 20. pozdravni sestanek došlih tovarišev in gg. profesorjev v Celjskem domu. 7. septembra ob 8. v župni cerkvi maša-zadušnica za umrle gg. profesorje in tovariše, ob 9. odhod na okoliško pokopališče na grob pok. prof. Suhača, ob 12. skupen obed z gg. profesorji v salonu hotela »Evropa«, po obedu slikanje. Ob 15. izlet na celjski Stari grad z rodbinami in znanci (v slučaju slabega Vremena v Laško), ob 20. poslovilni sestanek skupno z rodbinami v Celjskem domu. Prireditveni odbor prosi vse prizadete tovariše, da radi skupnega obeda sigurno prijavijo svojo udeležbo najkasneje do 1. septembra t. 1. na naslov dr. E. Mejak, Celje, Prešernova ulica. Program sestanka in višino prispevka za skupen obed bomo naznanili, v kolikor bomo mogli ugotoviti naslove, še vsakemu tovarišu posebej. — Odbor. »Jadranska Straža«. Dobili smo avgustovo številko. Govori o gospodarstvu našega Primorja, o slučaju »Karagjorgja«, o naših velikih primorskih mestih, o pomorstvu itd. Številka je obsežnejša nego dozdajne in bogato ilustrirana. Viceadiniral Stankovič razpravlja o »sredstvih moderne flote v odbrani zemlje«, Vekarič o »subvencio-nisanju velike obalne i druge plovitbe«, dr. Buič o »važnijili industrijskih produktih srednjeg primorja«. Dalje so črtice o turizmu na Primorju, o stanju tujskega prometa na Primorju, o občih pomorskih vprašanjih itd. Današnji mariborski trg. Špeharji so pripeljali na 23 stojnic 43 zaklanih svinj, 2 zaklanih goved, 1 zaklano tele ter 126 kg svinjske drobovine. — Tudi ostali trg jc bil z blagom obilo založen. Zelo pa se je občutilo pomanjkanje krog loo tržnih miz, posebno v današnjem deževnem vremenu. Ljudje so imeli blago kar po tleh v blatu razstavljena Sokolsko društvo v Oplotnici ima v nedeljo, dne 17. avg. t. 1. ob po' 16. na vrtu gostilne Varl-Kunej svoj redni letni telovadni nastop, kateremu sledi vrtna veselica, ob sodelovanju mariborske sokolske godbe (bogat sre' čolov, ples in druga razvedrila). Za lačne in žejne bo v dovoljni meri preskrbljeno. Sokoli in prijatelji sokolstva — vsi navedenega dne v Oplotnico' S Konjicami posluje redna avtobusna zveza k večini vlakov in vsem avtobusom proge Maribor—Celje. Plf nincem. posetnikom Vinterjeve koce na Pesku ob proslavi prve obletnice dne 15. t. m. se nudi istočasno ugodna prilika, da se seznanijo z južnim delom Pohorja in z Oplotnico, kamor je od Peska ob Oplotnišnici mimo granito-loma Cezlak, prav zložna pot. Vsem na svidenje! — Zdravo! Drugo motorno brizgalno si je nabavilo agilno gasilno društvo ? Studencih pri Mariboru, Čujemo, da se bo blagoslovitev vršila na posebno slovesen način v nedeljo 17. avgusta ob H uri v studenškem gozdu. Studenčani pra‘ vijo, da hočejo ob tej priliki nad novim orodjem izraziti posebno veselje. Vrtno veselico v Pobrežja je v nedeljo dne 3. avgusta t. 1. priredil0 tamošnje pogrebno društvo na vrtu go* stilničarke gospe Marije Simonič. Veselični prostori so bili lepo okrašeni in P°' strežba v splošno'zadovoljstvo izvrstna! zahvala gre agilnemu odboru, ki mu načeluje zaslužni g. Karlo Kobal. Na veselici je tudi igrala še le pred enim letom 0' stanovljena godba »Lira«, ki ji načeluje kapelnik Alojzij Polič iz Maribora. God' ba je zelo dobro igrala, njen prijetni žla5 je privabil marsikaterega radovednež® na veselico. Bilo bi potrebno, da šir$a javnost kaj več izve o tej agilni godbi-Slovensko lovsko društvo, podružnic* Maribor opozarja lovce, da bo v letošnji sezoni ^ nedeljo dne 10. avgusta na vojaškem strelišču v Radvanju zadnje streljanje H® lončene golobe in brakada. 22$ Kraj. odbor Rdečega križa v Krčevit vabi občinstvo na vrtno veselico s ta«1' buranjem, plesom, petjem društva »L"' ne«, kegljanjem na dobitke itd. v gostil"' K e k e c v Košakih (malo višje od Vollef' ja). Dohodek za uboge šolarje. 22v Važno za gospe in gospodične. Kadar pridete v Zagreb na Evharistij ni kongres, nudi se Vam prilika, da iščete največji salon za dame v Zagrebu* »Salon Marchesi«, Jurišičeva ulica 7. Pf' vovrstna postrežba, specializirani v barvanju las, trajna ondulacija z najmodef' nejšimi aparati »Nam Wien«, »May®f Wien«, »Gallia Caris«. Ondulacija traja garantirano pol leta. Izdelava vseh vrst lasulj, (perik), pestišev, kit itd. Naš sa* Ion poslužuje dame v Zagrebu in cel* provinciji že nad 35 let ter je s svojo služnostjo in poznavanjem najmodernei' šili frizerskih umetnosti do sedaj vS^ damo zadovoljil. 22Z-' Vrtno veselico v Pobrežju priredi Meljsko prosvetno društvo v zv*' zi z vsemi zabavami v nedeljo dne avgusta t. 1, v gostilni Reibenschuh, j*3 katero so vabljeni vsi Mariborčani in oko ličani. Začetek ob 3. uri popoldne. Svftj! godba »Omladine«. Vstopnina samo Din. Za dobro kapljico in jedila, kakor tu* di solidno postrežbo, jamči že samo i«1® Reibenschuhove. V slučaju slabega vfe' mena se veselica preloži na nedeljo dn® 17. t. m. Odbor. 223-Prostovoljno gasilno društvo v Kantfl'c priredi v nedeljo, dne 10. avgusta 1.1.119 vrtu in prostorih gostilne Slokan ob sO' delovanju godbe Drave dobrodelno Ye' selico, katere čisti dobiček je namenje skladu za nakup motorne brizgalne. Za razvedrilo hi prvovrstno postrežbo J® preskrbljeno. Za poset se priporoča od' bor. 2220 Tombola v Radvanju. « Prostovoljno gasilno društvo v vanju priredi dne 10. avgusta pri ^sl' nem domu veliko dobrodelno tombolo _ lepimi in dragocenimi dobitki. Pr. tombola telica, druga šivalni stroj, moško ali žensko kolo, četrta prašič. P ta sežeHj bukovih drv, šesta seženj m ^ kih drv ter 10 dragocenih deset** petk, 60 četvork in še 200 manjših do kov. Karte za tombolo po Din 3 sc pri vseh članih gasilnega društva, jc čisti dobiček namenjen za °“pfj]no motorne brizgalne, prosi za orav o ^ udeležbo odbor. V Mar TD'or n, trne 9. viti. rm\ V7w Čiščenje naših krajevnih Imen (Piše Davorin Žunkovič.) /*rn>wtr -Trtfrt,' : % „Jugoimport“ — na Dunaju REGULACIJA NAŠEGA IZVOZA, ZASIGURANJE PLAČILA, OBRAMBA PRED ŠPEKULANTI. 20. »Hajdina« ali »Hajdin«? V št. 81 »Slovenca« smo brali radi pred loga, naj se imenuje vas »Hajdina« vnaprej zopet »Hajdin«, nekako odklonitev, toda brez vsake dosledne uteme'jitve, • kakor da bi se dopisnik hotel s tem samo Prištediti nabavo nove štampiljke. Po prevratu se je predvojno ime ■»Hajdin« že štirikrat spremenilo. Imeli smo že: »Hajdina, Hajdinja, Hajdinj« in zopet »Hajdina«. Ta negotovost je jasen znak, da tu nekaj ni v redu, ker ni nobena teh inačic prikladna ljudski govorici, katera naravno čuti, da je pravilna le °na oblika, katero rabi domačin, t. j. »Hajdin«, kajti »Hajdinčan« (ne pa »Haj-dinac«!) ne gre nikoli »v Hajdinu« in ne živi »v Hajdini«, nego gre »na Hajdinj« in je rojen »na Hajdinji«. Kdor pa ima zelo nežen čut za ljudsko fonetiko, dozna, da izgovarja domačin ime celo kot nekak »Hajndinj« že v imenovalniku. Oblika »Hajdina«, katero jezikoslovci v plenicah naivno izvajajo iz »ajde, hajde, haj-dine«, kakor da bi ta edino tam rastja ali ravno tu na izrecno prodni zemlji bila kake posebne kakovosti, se pa ne bo nikdar udomačila, ker jo uvajajo zgolj tujerodni ljudje, in ne bo nikdar konec kolebanja le imenske oblike, dokler se ne vrnemo k Pristno prvotni t. j. domači. Doživeli smo isto že pri nasilnem ime-!?u »Račje«, katero se kljub pritiska v soli in uradih ter z javnimi napisi ni hotelo udomačiti, dokler se ni uvedlo zopet tiaro in zgodovinsko ime »Rače«, ker je domačin bival vedno le »v Račah« in ne *v RaČju« in še manj »na Račjem«! V omenjenem članku trdi neznani kri-“5 celo, da je oblika »Hajdin« nemška. o je zgolj domišljija, kajti stare listinske oblike te domneve nikakor ne potr-ker vemo, da so šele v novejši ,°°l Prišli Nemci na tolmačenje »Hei-, en<<> t. j. kraj, kjer žive »ajdje«. Šele na ej Podlagi ali da to razlago podkrepi, je p°znal(!) dr. Bidermann na Hajdinji nek Posebni »človeški tip, ki se odločno raz-,'kuje po malih črnih in mežikastih očeh, . . oelih ustnih, pokvečenih nosih, širokih muih kosteh od drugih«, iz česar razvidi-f10- kako bujno učinkuje zagrešena ali a"tasti6na razlaga kakega nerazumljive-ea krajevnega imena, kajti Hajdinčani iz-,F®dajo seveda ravno tako, kakor njih 'žnji in oddaljeneji sosedi. — Če še bo pa kdo dalje brožal po pomenu tega ime-lla> ko h koncu res še obveljalo smešno d°mško tolmačenje, in bomo po dolgem "®rekanju tam, kjer stojimo danes z j/Uarenbergotn, Majšpergom« ali »Raj-enburgom«, ker se izvestni ljudje še edno ne morejo otresti nemškega dušev fga robstva in imajo ceno uteho pri tem, ko se po neplodnem prepiru dveh kon-ctI° veseli — tretji, čudimo se pa piscu nad vse, da zago-urja neprestano premenibo imena, ko ravi: »Kako so pred tisoč ali več leti ajdino naziva] i, nam danes ni tako važ-o, ker vemo, da bo čez tisoč let zopet ckoliko drugače«, potem moramo temu z»\ • ’ '^a -’e kolebanje s tem imenom v D njem deseletju veliko večje/kakor v ^ .klih petnajstih stoletjih, ker je danes lauie naše stare zgodovine popolnoma j J^marjeno jn se tudi premalo upošteva nJSi!v.0’ da sovori ljudstvo pravilno, ne «ak v slovnici otopeli školnik! ^ eslavni deli imena »Hajdin« so »haj-so t 1 0graien0 obrambno mesto, in jc?. T dve besedi istega pomena. Mi smo E-i; 0vni za razumevanje te tavtolo-rnjC. \ lem slučaju že zgubili, dočim še ^°b vsak izraz za se — »haj« in Čpi' ~ pr’ krajevnih imenih. »Haj« je kak *1?5sto zaŠ2ite<< in »hajiti« je isto *n'l °r ^Ščititi se«, in »tyn« mu pomenja m0° °?raj'°- ozidje, grad«. Seveda ima-kate^i 'stotako tudi krajevna imena, v kor- p rabimo sanM> besedo »gaj«, ka-v i ’ . k Oaiah, Gajovci, in samo »tin« Za TinJe> Tinisko, torej vsako * n; vefm ba ez'kosiovno že tudi Rimlja-s,;'ipin ’ kcr so n’ br- »Ajdovščino«, t. j. Preverr- bajev« vseskoz pravilno konici " oV J^astrs v ,Z00.“t v nesmiselni »Heiden-^venskega imena niso rahlega ;>v ‘ s ka niso poznali, ter so °ra vs* navidezno nemški » Jeu- berg«i zgolj staroslovenski »liaji« ali »gaji«, torej zaščitna mesta. Radi tega se motijo vsi oni, kateri srna trajo načelno »Hajdin« kot predmestje Ptuja. Verjetneje ie, da ste obe naselbini bili za se utrjene postojanke, na kar smo že opozorili pri obravnavi imena »Skor-ba« (št. 16), ker je tvorila Drava v iz-vestnih zgodovinskih razdobjih važno mejo, ter je imela vsaka stranka skrb, da je nihče nasilno ne prekorači. Iz rimske dobe še celo vemo, da ste tu mejili deželi Norik in Panonija (»banovina«), in ker so Rimljani poslednjo še le pozneje podjarmili, je jasno, da sta si saj takrat tu stali dve trdnjavi dalj časa nasproti. Iz zapuščenih starih pobrežij se pa tudi vidi, da je Drava nekdaj tekla precej južneje, t. j. vzdolž Dolnjega Hajdinja, kajti ona je imela na prosto menjavati svojo strugo, ne pa Ptujski grič z gradom svojega stališča. Ko je pa prišla zemlja obeh strani Drave pod isto vladavino, je seveda propal Hajdin, ker je Ptuj že naravno bil ugodnejši za obrambo in vidimo slične razmere tudi danes, kajti vse one trdnjave propadajo brez tujega vpliva, katere so zgubile važnost obmejnih straž vsled vojnih ali političnih pretres-Ijajev. Za Hajdin tudi ne najdemo v vsem srednjem veku v nobeni listini kake imen ske oblike s končnico »a«, nego zgolj: Chandingen, Gandin, Candin, Chaendin-gen in 1. 1200 že celo Gornji ' in Dolnji »Candin«. — Opustimo torej vse nadaljnje prerekanje in vrnimo tej prastari naselbini zopet njeno slovensko in jezikoslovno značilno ime »Hajdin« 'ali »Hajdinj«! Etimologično pravilneja pisava imena bi bila sicer »Hajtin«, toda trdi izgovor se je v poljudni rabi ublažil v »Hajdin«, in imamo pri oddaljenem sosedu »Varaž-din-u« isti slučaj, kjer se je ustalila tudi ista tavtologija, kajti »Varaždin« pomenja popolnoma isto kakor »Hajdin« t. j.: utrjeno obrambno mesto, v drugi sestavi, in so se taka podvojena imena morala izoblikovati povsod tam, kjer je bilo treba radi nesporazumov točnega razlikovanja. — Kultiuiranje Boane Strašno je zanemarila Avstrija Bosno v kulturnem pogledu in Jugoslavija še niti zdaleka ni mogla popraviti avstrijskih grehov v tem pogledu. Tako je n. pr. v Vrbaski banovini bilo dozdaj 309 državnih in 15 zasebnih šol. Te šole je obiskovalo 29 tisoč otrok, ugotovljeno pa je, da je v banovini še 75 tisoč otrok v starosti 7 do 11 let, ki bi morali obiskovati šolo. Trebalo bi še kakih 700 šol. Seveda za enkrat ni toliko sredstev na razpolago in banovina gradi sedaj s pomočjo države 112 novih šol. ki bodo do jeseni pod streho. Narod pridno pomaga pri gradnjah in daje matcrijal ali zastonj ali za nizke cene na i-azpolago. Sveto pismo proti kratkim ženskim lasem. V angleški grofiji Devon je mala občina Brixton. V njej je en edini brivec, ki za nobeno ceno noče ženskam rezati kratkih las, češ da je to težek greh. Da bi imel pred ženskami mir, je pred delavnico obesil tablo, na katero je napisal epistolo sv. Pavla na Korinčane, v kateri stoji, da so dolgi lasje ženi v čast, ker so ji dani namesto zavoja (pajčolana). Ker pa je sv. Pavel ženskam preveč staromoden, se seveda na to epistolo nič ne ozirajo. Ker so naši izvozniki na dunajskem sadnem in zelenjadnem trgu, kjer razmer niso poznali, radi nesolidnosti večine ko-misijonarjev izgubivali neprestano velike svote, se je jugoslovenska trgovska agencija na Dunaju odločila, da je v svr-ho olajšanja izvoza naših proizvodov in kot regulatorja ter obveščevalce naših izvoznikov ustanovila tvrdko »Jugo-import«, ki bo delovala kot poseben oddelek agencije za uvoz sadja in zelenjave ter bo prevzemala naše blago v komisijsko prodajo. To je vsekakor razveseljiv korak, ker se bo s tem ne samo našim izvoznikom, ampak tudi mnogim d;ugim našim rojakom prihranilo lepe stotisočake, ki so jih doTej izgubljali. Saj se je zgodilo r.a pr. tekom lanskega izvoza češpelj sledeče: Prvo soboto v septembru je čakalo za ponedeljek samo na tovornem kolodvoru v Matzleinsdorfu 44 vagonov češpelj. V soboto zvečer in v nedeljo pa jih je prišlo še toliko, da jih je bilo le na tem kolodvoru 105 vagonov. Vrhu tega je za češplje še kolodvor Ostbahnhof, tako da smo imeli tu poplavo z našimi češpljami. V petek in celo v soboto je bila cena — 70 grošev, v pondeljek pa je padla na — 35 grošev, in ogromno vagonov sb odpeljali žganjekuharji po — 20 grošev, komaj za troske so dobili naši ljudje za svoje krasno blago. Ako bi bilo takrat tu le kakih 30 vagonov, tedaj bi ostala cena do 70 grošev in ljudje bi zaslužili Taki slučaji se ponavljajo vsak hip, posebno tudi pri grozdju, ki se Še manj drži nego češplje. Poleg takih slučajev blaznosti v izvozu so pa še — nesolidne in sleparske tvrdke. Naši ljudje zaupajo svoje lepo blago brezvestnim ljudem, ki jim ni mari, kako ceno za to prejmejo, njim je.le na tem, da mnogo razpečajo, kajti 6—7%: provizije jim ne uteče. Zato kar tekmujejo v tem, kdo več proda po — vsaki' ceni. Pri obračunavanju pa so pogosto še kolosalni manjkljaji na teži. — in po vsdnf vrhu še za ostali denar se morajo naši! ljudje boriti, često ga sploh ne dobijo, ali pa jim ponujajo potom poravnave kakih 20%. Letos je bilo v enem sameni mese-i cu za 25 mil. dinarjev poravnav in kon-kurzov. Petorica takih tičev je doslej v krempljih državnega pravdnika, šestorici pa je magistrat odpovedal stojnice na trgu. 40 let »Bližnjemu u pomoč!** Jubilej gasilskega društva v Rušah. Jutri 10. trn. praznujejo Rušani jubilej 401etnega obstoja svojega gasilskega društva. O Rušah, Rušanih in njihovih nacijonalnih zaslugah smo že večkrat imeli priliko zapisati laskave članke. Danes pa spričo bližnjega jubileja gasilcev nekaj več o zgodovini ruškega gasilstva. Ruše so že v prejšnjih stoletjih ponovno nadlegovali in težko oškodovali veliki požari. Cerkvena kronika n. pr. piše, da je izbruhnil dne 19. decembta 1779. na podstrešju cerkve požar, ki je vpepelil cerkev,, župnišče in 19 poslopij. Še o drugih sledečih požarih piše zgodovina Ruš in omenja vsakokrat uspele intervencije gasilcev. Iz vseh poročil je sklepati, da je moralo obstojati že svoječasno v Rušah neke vrste prisilno gasilstvo. Modernizirati pa se je pričelo ruško gasilstvo leta 1890. Prvi pogoj temu je bila ustanovitev gasilskega društva, za kar je dal inicijativo takratni župan Jakob Kodrič v družbi lani preminulega nadučitelja Lasbacherja. Takoj po ustanovitvi društva je v aprilu 1890. pristopilo 29 članov iz vseh stanov. Od te prve delovne čete je umrlo do danes že 25 mož trije pa so še neprestano člani društva. 2e takoj leta 1890. so nabavili tudi novo brizgalno, ki je še danes uporabljiva in je že marsikomu prinesla rešitev pred divjim elementom. Načelnik ruškemu gasilskemu društvu je bil marljivi in vztrajni Jakob Kodrič, ki je bil s svojo četo spoštovan med prebivalstvom blizu in daleč. Leta 189-1. se je .vršil prvi župni sa^mek- kakršen *e Hvalevredna je ta skrb dunajskih oblasti, da hočejo napraviti red na svojih trgih, mi pa smo morali poseči po samopomoči in v tem smislu se je ustanovil »Jugoimport«. V družbi sta tudi dva Slovenca, ki do podrobnosti poznata razmere na dunajskem trgu. Jugoimport nudi vsem našim izvoznikom, ki svojega blaga ne morejo prodati za gotov denar in ga hočejo prodati potom komisijonalne trgovine, da bo njihovo blago na Dunaju — in od tmn tudi v tranzitu na Češko, Poljsko, v ostalo Avstrijo itd. — kar najbolje prodano. Dalje jim Jugoimport pod okriljem naših oblasti jamči za izkupljeni denar, da ga dobe takoj po razprodanem blagu. To so tako velike prednosti, da bi poslej sploh ne smelo biti niti jednega vagona v komisijo, ki bi ne šel po Jugoimportu. Kdor bo pošiljal drugam, naj s< pripiše sam posledice, kajti naše ob usti in korporaeiie na Dunaju ne pojdejo nikomur več na reko, kdor kljub vsem tem opominom in skrbi za zdrav izvoz pošilja blago nesolidnim in neznanim trgovcem- Kdor tega kiica ne bo. slušal, bo še dalje podpiral nesolid-nost in dobičkaželjnost tujih trgovcev. Vsi solidni dunajski grosisti, ki poleg nakupov za gotov cienar sprejemajo tudi v komisijo, bodo dobivali blago po našem Jugoimportu, kolikor bodo zmogli prodajati. Jugoimport pa bo skušal postati regulator za količine našega izvoza, torej tako, da pojde iz države Ie toliko blaga, kolikor ga dunajski trg more prodati. Vemo dobro, da so to težke naloge, ki se na mah ne izvedejo po naših željah. Ali to je poskus, ali je mogoče na?e ljudi spraviti do prave pameti. Tudi naj nikdo ne pričakuje čudežev od našega Jugo-importa, da bo mogel takoj prvo leto premagati gori označene in še razne druge poteškoče — ker bo imel tudi na trgu samem sovražnike od strani, špekulantov — ali začeti,je treba. Pomagati pa'morajo vsi naši izvozniki in odslej zaupati .svoie blago edino Jilgdimportu na Dunaju, za kateri jamčijo državni faktorji, da bo blago karTajbolje prodano in bo denar takoj po prodaji tudi odposlan. S tem pripomorejo do ozdravljenja razmer . na dunajskem trgu samem. Naslov naše trgovske agencije je: Dunaj L Seilerštatte 30, v poslopju pošfan-stva, — naslov »Jugoimporta« pa Je: Dunaj IV., Pressgasse 32, prva hiša rta desno4 levo od Nasehmarkta. A. G. i je posihmal vršil vsako četrtletje. Jakobu Kodriču je čez šest*let 'sledil na mestu načelnika njegov sin Konrad, temu pa že čez eno' lero Dragotin Lingelj, ki je u-vedel v društvo naravnost vzoren red. Leta 1900. je nastopi! mesto načelnika arjdelavnejši član društva Miha Sernc, kateremu se ima zahvaliti društvo za svoj silen napredek zlasti glede nabave gasilskega orodja. Leta 1921. je bil Sernc izvoljen za častnega člana in vodi od tega leta društvo Ertierik Dolinšek, pod čigar vodstvom p dobilo društvo leta 1937 motorno brizgalno in komai čaka. da sl nabavi tudi avtomobil. Leta 1925. je bilo 9 Članov drc?:v odlikovanih s kolajno za civilne zasluge. Težki dnevi ruških gasilcev pa r-:: zlasti smrt Avguština Bečele leta 1925, leta 1925. Mihe Senica,-letos pa smrt društvenega blagajnika Antona Petina. Danes j? ,v društvu 24 v Trajnih članov, ki so vsak o enutek pripravljeni pomagati bližmemv v nesreči in ki so lahko ponosni, da bodo smeli praznovati v nedeljo krasen jubilej 40-letnice svojega društva. Za lepo urejeno kroniko društva ima veliko zaslugo bivši tajnik Franjo Bigner. Čebelarstvo v ČSR. Glasom najnovejše uradne statistike je bilo lani spomladi v celi češkoslovaški državi 413.175 čebclnih rojev. Za 142.022 manj nego jeseni 1928. Toliko rojev je poginilo vsled. strašne zime. S čebelarstvom se je bavilo lani 252.836 oseb. Meda se je pridelalo 3,094.037 kg, kar je da- lo pri ceni 16.79 Kč (krog 26 Din) za 1 kg lep dohodek 51,953.646 Kč. Izven tega so dale čebele 134.373 kg voska v vrednosti 3 712.424 Kč. /mn v Mariborski VFCFRNIK Jufra V M a r i b o r u, dne y. Vlil. .193!?. Primorske vesti Prihodnje leto zapustijo šolo 14letm otroci, kateri so bili deležni skozi osem let samo italijanskega pouka. Fašistični tisk zahteva, da se morajo v letu 1931 v vseh krajih od Trbiža do kvarnerskih o-tokov otvoriti vse določene fašistične po-šolske inštitucije, ki bodo zajele iz osnovne šole vse štirinajstletne dečke in de-klioe. Novine vidijo v tej mladini najnovejšo Italijo bodočnosti, generacijo, ki bo do leta 2000 vzgojila drugi dve generaciji, ki bosta še bolj italijanski. Režim namerava odrediti, da bodo morale občine ,v glavnem same skrbeti za doposcuola, dopolavoro itd. Odkod bodo le jemale denar? * Dodekanez, to je skupina otokov v Egejskem morju, je prišel pod italijansko oblast leta 1911 v času vojne v Tripolisu. Poprej so gospodovali nad Dodekanezom Turki. Velesile so priznale Italiji končno pravico do teh otokov po zaključku svetovne vojne. Na otoku žive Grki, Turki in Španci. Italijanska oblast upošteva jezik in vše pravice domačega prebivalstva. Vsi službeni spisi se sestavljajo v domačih jezikih in v upravno službo se sprejemajo sinovi dodekanežke grude. Vsaka narodnost ima svoje šole, cerkve, tvojo občinsko upravo in svoja sodišča... Kako pa je v Primorju?! * ' Poročali smo, da pride v Trst Amadeo Ouca delle Puglie kot poveljnik nekega artiljerijskega polka. Takrat je bilo rečeno, da bo stanoval v miramarskem gradu. Te dni pa se je po mestu razširila vest, da Duca delle Puglie ne pride v Trst. Nastale so težkoče glede primerne nastanitve visokega po vernika. Bivanje v Miramaru odpade, Trst pa baje nima drugih prostorov, v katerih bi mogel stanovati savojski princ. 43 deklic iz Splita in 19 iz Dubrovnika «o prispele v italijansko letovišče Edolo, ki je kolonija zunanjega ministrstva. Deklice seveda niso vse Italijanke. Učitelja Collin in Durbino, ki poučujeta v službi »Lege Culturale«, sta v hotelu v Edolu predavala o svojem delovanju v Dalmaciji. « Par novih prevedb priimkov v Trstu: Jaklič Di Giacomo, Kafol Caffieri, Kobal Cobalti, Kočevar Coceani, Lavrenčič Lorenzi, Lozej Losetti, Jurčič Giorgi, Jereb Jerro, Trobec Trovelli, Zagrajšek Za-grandi, Harej Arri, Švab Sabelli, Slama Della Paglia, Kenda Chenda, Krušič Rus-si, Klausberger Usberghi. * Zveza poljedelskih sindikatov v Istri je ustanovila vinarsko komisijo, ki bo vodila statistiko o istrskem vinogradništvu in o pridelku in prodaji istrskega vina. Komisija bo imela nadalje nalogo, da pomaga kmetom v vseh vprašanjih, ki se tičejo vinogradništva, in zlasti pri prodaji vina. Komisija ima svoj sedež v Poreču. * »Lega Nazionale« je odstopila lani »Italiji Redenti« svojih 80 azilov v Julijski Krajini. Sedaj poročajo, da je bilo treba po azilskih prostorih temeljitih poprav in ureditev, kar je stalo mnogo denarja. 34 azilov je bilo brez refekcije. V 19 je sedaj ž*e poskrbljeno za prehrano otrok. Poročilo naglaša, da je vzdrževanje tolikega števila azilov drago in da treba denarja, denarja in zooet denarja... * Po Julijski Krajini izprašujejo, kedaj bodo izplačane avstrijske rekvizicije. Avstrija je sklenila z Italijo dogovor glede upravnih dolgov in rekvizicij in terjatve so bile prijavljene že leta 1925. Italijanski listi so nedavno pisali, da bo Avstrija izplačala najbrže v kratkem te terjatve in da bodo kmalu rešena tudi druga slična vprašanja, zlasti zamenjava avstrijskih kron. * Julijska Krajina bo sčasoma močno premrežena z železniškimi zvezami. Gori ca se poteguje že dolgo časa za črto s Červinjanom. Po zadnjih informacijah pride najbrže do dopolnitve zveze med Červinjanom in Gradiško (z že obstoječim podaljškom do Gorice) ter do dograd-be proge Rubije - Miren - Prvačina, na kar bo Červinjan zvezan z Ajdovščino. »Piccolo« pravi, da bo to črta, ki ne bo služila samo vsakdanjim potrebam! 10. mednarodni kongres kriminologov se bo vršil od 25. do 30. tm. v Pragi. Zanimanie za kongres je zelo veliko in računajo z udeležbo krog 600 kriminologov iz celega sveta. Sličice iz koroškega žiuljenja onkraj mej Pliberk. Na vrtu buffetta slišim slovenske glasove in stopim naglo tje. Kot bi trenil, govore vsi nemški, razočaran sem bil na prvem koraku po naši slovenski zemlji izven meje. Vprašal sem slovenski, ali imajo sveže pivo in odgovorila mi je strežajka v nemščini, da imajo. Sploh imajo navado, da z vsakim tujcem govore nemški in neveden tujec bi gotovo nasedel in sodil: Kako pravično so tukaj potegnjene meje, saj stopiš preko meje in nič več slovenskega! Ali motil bi se. V vseh krajih južno od Drave do Celovca je preko 85% Slovencev, in le peščica je Nemcev-uradnikov, ki so se pa znali vtihotapiti na vsa vodilna mesta v društvih in sedaj diktirajo. Skoraj sramota je postala za koroškega Slovenca govoriti slovenski, vsak se potrudi, da se s sosedom pogovori v nemščini. In v kaki »nemščini«! Seveda velja to le za, trge in velike vasi, pač povsod, kjer so uradniki. Znnaj v vasi slišiš nemški zelo redko. Kvečjimu, ako se podaš dopoldan mimo šole in poslušaš nemško »drdranje« v njih. Spal sem v Železni Kaplji v slovenski gostilni in nenadoma me je zbudilo petje. Posluhnil sem in nisem vedel, ali je resnica ali ne. Peli so spodaj v gostilni: »Buči, buči, morje Adrijansko!« Kar elektri-ziralo me je, ker peli so res lepo. Oblekel sem se naglo in stopil v gostilniško sobo. Pred vrati sem že slišal v sobi glasefl razgovor — nemški. Ko sem vstopil, so zopet zapeli: »Kje so tiste stezice...!« Peli so res lepo in zbor bi prekosil marsikateri zbor tukaj pri nas v lastni državi, kjer smemo pejti. Ko so nehali, jim pravim: »Dobro je šlo, lepo pojete!« »Noja, ganz gut!« sem dobil za odgovor. Razvil se je pogovor — nemški! Videl sem, da ti ljudje pojejo slovenske pesmi le zato, ker Nemci nimajo takih pesmi, videl pa sem tudi, da so bili pevci od prvega do zadnjega — Slovenci. Govoril sem z drvarji, ki sem jih dobil med tednom v trgu v gostilni — brezposelne. In razložili so mi, da ne marajo, kot Slovenci, pristopiti k Heimwehru ter da so zgubili službe, ker večja podjetja sprejemajo s^mo ljudi iz Heinrvvehra, češ da se bore proti socijalizmu. Na Koroškem je tak boj nepotreben, ker naši koroški Slovenci niso nikakšni marksisti, kvečjemu še malo zavdeni, in ravno re-negatska gospoda dobro ve, zato P* krinko na obraz in hajd v borbo proti marksistom- in boljševikom. Koroški Slovenci ne smejo biti Slovenci, ker za zavednega človeka ni na domači zemlji kruha. Zato odhajajo od doma na Zgornje Štajersko in drugam ter so za domačo zemljo izgubljeni sinovi. Zgubijo se v nemškem morju. Njih m®* sta pa zavzemajo Nemci iz nemških d«' lov Avstrije, ali, kar je še slabše, rene-gati, kojih je z vsakim dnem več in so brezsramni brez primere. Koroški Nemci in zagrizenci pa to svoje ostudno delo vodijo dalje po geslu: »Od Berlina do Trsta!« Ta pusta fraza izvrstno služi v podžiganje brezvestnih in kratkovidnih individijev, kakor so to različni zagrizenci v Celovcu in njega ekspoziturah. N. V. G. Kongres stoletnih starčkov. Tridentski list »Provincia« je organJ-ziral nedavno kongres samih stoletnih mož tridentskega okrožja. Izmed zborovalcev so izbrali 15 najbolj častitljivih starčkov in jih naprosili, naj dajo nasvete za dosego tako visoke starosti. Eden iz-med njih je dejal, da postaneš star, če s® ukvarjaš z delom na polju in če živiš zmerno, zlasti kar se tiče uživanja alkohola in nikotina. Drugi je trdil, da more le oni doseči visoko starost, ki ostane neoženjen in nima nobenih večjih skrbi. Tretji pa je bil docela nasprotnega mišljenja, češ da mnogo pripomore do sedmih, osmih in še več križev ravno zmerno rodbinsko življenje na deželi Neka 96 letna žena je bila mišljenja, da ji je pomagalo do tolike starosti edino le življenje v hribih. Tisočletno opazovanje zvezde. Na zvezdami v Bambergu so ugotovi* li, da postaja zvezda Beta, ki spada v ozvezdje Eridanus, vsakih tisoč let za dober razred bolj svetla. O svetlobi te zvezde imamo namreč podatke že i* dobe Ptolomeja, potem od perzijskega zvezdoslovca Sufija iz desetega stoletja* Tiho Brahea iz šestnajstega stoletja J* Heveliusa iz sedemnajstega stoletja* Vzporejajoč te podatke so prišli do istega rezultata, kakor ga je dala zvezdama v Bambergu. Vendar pravijo učenjaki sami, da je treba še počakati potrditve rezultata... K M, čapek - Cbod: Jindri i Roman. — te češčina preval dr. Fran Bradač. 3 »O, prosim!« se je branil napadeni. »Če napravi kdo dovtip nehote, je to navadno bedarija. Star češki pregovor veli: Rdečica, ki se da izbrisati, in nehotna milost sta za nič. Dostavljam: tudi nehoten dovtip. Dovtip in neumnost bivata tesno drug pri drugem kakor rumenjak z beljakom, oddeljena le po tenki kožici; če se ta pretrga, se zgodi nesreč^. In ta se pretrga vselej, če je jajce pokvarjeno in dovtip gnil.« »Oba smrdita!« je rekel dr. Pavžk, »ampak predavanje o tem tudi!« »Seveda, dovtip se tudi ne sme preveč izsiljevati,« je nadaljeval dr. Černy v svoji ekskurziji. »Kajti nič ni tako zelo stvar intuicije, kakor ravno dovtip.« »Berson!« je zagodrnjal pesnik — pravnik. Dr. Černy je od smeha kar zarezgetal in dolgo se dl mogel premagati. »Hahaha!« se je končno krotil. »Torej vidite, in to je torej doktor, seveda šele v daljni bodočnosti. Dragi gospod,« je zakričal besno, »Berson je iznajditelj gumovih podpetnikov; oni s tisto intuicijo je dr. Bergson. Tudi vam se je posrečil ataman - tatrman, ta vaš je še hujše vrste.« »To je, hotel sem res reči — Bergson!« je zajecljal nesrečnik. »Z gospo Pašlkovo — no, je že zunaj to ime! — je to neprimerno hujše, če že govorimo o jajcih,« je nadaljevala Malva svoje obrekovanje. »Veste, kaj se ji je zadnjič pripetilo na fajfokloku pri gospč dr. Bez-dSzovi, katere mož ima sanatorij za dame? Zgodilo se je to apropos Lede, in ena izmed dam je omenila, da je videla njeno jajce z labodom nekje v muzeju v Florenci ali pa v Milanu. Gospa Pašikova se je dala v strašen smeh. To ni tako smešno, draga gospa tovarnarjeva, kakor si mislite, pravi na to doktorica Bezdžzova. Je to sicer velika redkost, toda v Pragi je zelo bogata Židinja, ki je imela nedavno šesto dete, in vsi otroci so prišli tako na svet, jo je bčgala Bez-,dšzka; lahko bi jo imenovala, če bi ne bila naša paci-jentinja. Ta najbolje ve, ker je v tem — v kolikor se !flž sklepati iz tega, da se ji zahoče po kredi —« »Ampak, Malva!« je pokarala tovarišico Silva. »Ne delaj se slabšo, nego si!« je rekla Malva. »Pa nalašč povem, da imam to pikantnost od tebe, ker hodiš k dr. Bezdezu delat bakrorez.« »Ne izogibati se!« so se oglasile navdušene poslušalke. »Jezesmarija — kredo? Pa čemu neki? — Ker jo potrebuje za lupino. Še vselej se je to srečno končalo, in otroci so krasni, bolj zdravi nego normalni. Samo letošnji deček je umrl. Toda tega je kriv on; nnročil je iz Pariza valilnico in dete so prehladili. Za valjenje v takem primeru je seveda najboljša materina toplota; res. da traja to šest tednov. Na to je gospa tovarnarjeva nekaj rekla, nekaj strašno smešnega. Kako je že to bilo, Silva?« Žalostna Silva je s tožnim glasom, čeprav menda ni mogla za smeh Opalke, pripovedovala do konca: »Madam Tatrman je pogledala na nas z ene na drugo in ker so bile vse do smrti resne, je začivkala po nemško; Man lernt nie aus!« Poslušalke so se negledč na poslušalce in na kočljivost teme od smeha kar valjale, in ko se je tem, ki niso razumele, razložilo po češko, da je rekla to-varnarica nekako toliko, kakor da ni človek nikoti dovolj moder, je bilo veselje še bolj razposajeno. Bile so kakor obsedene, kakor bi bile vse histerične, samo Silva je malo skremžila ustne, a Jifina se ni prav nič smejala, ampak nagrbančila je obrvi. Ko so dozveneli zadnji izbruhi in so se dame »Opalke« posvetile komentarjem k historiji o madami Tatrman in si šepetale na uho, se je obrnila Jifina k dr. Černemu z vprašanjem: »In vi, gospod doktor, ste sploh proti študiju žen?« »V kolikor se tiče študija žen kot takega,« se je glasil odgovor, »jaz sam celo življenje nič drugega ne delam; v drugem oziru pa, da žene niso študirane, ampak same študirajo, to odobravam popolnoma, tem bolj, ker je bila edina fakulteta, ki jim jei bila prej pristopna, — facultas meretrlx!« Email Jiflninih oči je stemnel, lice ji je še dvakrat oblila rdečica, potem pa je rekla mlada filozofka: »Po vašf teoriji o dovtipu bi bil tole nekak nehoten dovtip, kajne, gospod doktor?« Nato dr. Černtf; »če bi bil svoj izrek povedal v češčini, bi bila to le žalostna resnica, kajneda? Toda da vam povem resnico, sem se lotil takole tega eksperimenta. Vi ste filozof, jaz filozof, in vendar mi ni mogoče o nekaterih jako resnih stvareh govoriti z vami kot enakemu z enakim, tudi če bi rabil nad vso nizkost vzvišeni jezik, latinščino, materinščino filozofov. Ej, pr°* slula enakost žen z možmi!« Jirina je premerila izzivajoče dr. Černega, P°" iskala z istimi očmi vse ostale može v družbi in najdalj in najbojeviteje je zrla na Jindro. Njemu je veljalo tudi to, kar je storila potem? prižgala si je namreč zelo slavnostno ugaslo cigareto gospe Putove, pihnila dim proti Jindri kakor opoldanski strel, potem pa je odgovorila dr. Černemu: »Motite se, kajti kakor slišite in boste slišali, 2®* vorim z vami tudi po vaši latinščini dalje. In to predvsem zato, da vam povem, da ne priznavam teorema o popolni enakosti žen z možmi. Jaz menim, da je žena možu superiorna...« »Mogoče!« se je posmehoval*dr. Čemy. »Tod* da bi rekel: gotovo!, bi moral slišati dokaze!« »Za to, da bi smatrala ženo za sexus, za spol koliko višji, nego je mož, imam vzrok, da tako rečem ...« Gospodična Jirina je umolknila, rdečica ji je oh“ livala nele sencž, ampak tudi čelo. Dr. Černy, ki se je ravnal po taktiki cigana, W lovi pišče, je sipal piščetu Jifini zrnje na pot za seboj. »Da tako rečem...« je ponavljal za njo. »Fiziologične dokaze. Bolje rečeno: fiziologiČnO' atavistične...« je vzdihnila Jifina. »In to bi bili?« je vabil dr. Černy. »To je rudimentarna stigma moža, ki jo je podedoval iz pradavnih, kar najdavnejših dob, ko še n* bilo po ljudeh kot takih niti sledu in ko so se vretenčarji šele pripravljali za diferencijacijo spola.« Jirina se je morala zelo premagovati, da ne bi jecljala. »No torej?« se je oglasil dr. Čemy. Nastal je dolg molk v »Opalki«. Tudi tisti njeni člani, ki niso razumeli učenih b^' sed tega razgovora, torej skoro vse ostale dame, s pričakovali, da mora priti sedaj do kake neslišane n-spodobnosti, za katero Jifina ne more za nobeno c no dobiti poguma. (Nadaljevanje sledi-) v Mariboru' Hne 9. VIII. MiT Marlfrorsfcl VECERNlK Jufra s štedilnikom oddani 1—2 osebama v stari Magda-,etlski ulici. Ponudbe pod »Mirna stran- 2228 M .!jia upravo lista. ______________________________________ eP frgovskl lokal *!a najboljšem prostoru Maribora od-^am v najem. Opremljen s stelažami in Pulti. Dopise z navedbo stroke pod ‘dolgoletna pogodba« na upravo »Ve- ^grnika« y Mariboru.______________________2229 * štedilnikom oddam, Aljaževa ul. 5. 2246 1654 Časopisi In inserati. pri Hinko Sax, Grajski trg. .Grlffon* motorii! 250—350 cm’. Blockmotor 4taktni. Najpripravnejši za zletne vožnje v dvoje. 2186 J U G U D. Z O. Z. — MARIBOR, 2186 Tattenbachova ulica 14. Velika tovarna spirituoz v Zagrebu i§če prvovrstnega potnika za bivšo Mariborsko oblast, zlasti za Savinjsko dolino, okraj Maribor, Me-djimurje in Prekmurje. Ponudbe pod Za-23990 na Publicitas, Zagreb, Iliča 9. 2215 Najlepše razglednice iz Maribora dobite v papirnici Feliksa Novaka. Gosposka ul. 9. 1768 Hl.ro popravilo ur, ceneno in točno z 1— 51etnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom. XVII Stanovanja, dve sobi in kuhinja, solnčna, zasebna, v novih stavbah, oddam. Vprašati Smetanova ulica 54. 2202 Tovarna glasbil in gramofonov MEINEI HEPfoLD Gramofoni Mandoline Violine Gitare Trombe Rrtni harmoniki od Din 298 — dalje . . 136- . . . 85‘- - » » 207 — „ . _ 505*— „ 85— . 3361 Prodajalna: trg svobode Nova Scherbaumova zgradba Inseriraite v .,Ve£erniku“ 4 sobno stanovanje z vsemi pritiklinami, kopalnico Itd. v sredini mesta na prometnem kraju oddam s 1. septembrom. Uprava hiš Pokojninskega zavoda, Maribor, Kralja Petra trg 1. 22\3 Naznanilo. Vljudno naznanjam p. n. občinstvu, da nisem obratoval — radi deložacije iz lokala na Rotovškem trgu — sedem mesecev ter se priporočam za naklonjenost pri nabavi mizarskega in tapetniškega pohištva, rolet, zaves i. dr. Prevzamem tudi popravila in parno čiščenje perja. Cene zmerne, delo solidno. Z odličnim spoštovanjem B. Jagodič, Vojašniški trg 1, na ŠpeharsJcem trgu, Koroška 7. 2238 KROJAŠKEGA VAJENCA sprejmem, Franc Cverlin, Maribor, Gosposka ulica 32. 2105 ,€riffon‘ motorii! 350 cm3 športna tipa. »Konigs-\vclle«, luksuzna tipa. Vse tipe na ugodna odplačila na obroke. J U G U D. Z O. Z. — MARIBOR, 2186 Tattenbachova ulica 14. Hotel-restavracija »Mariborski dvor«, A. Oset: sobe, prehrana, pension, ga-raže, hladilnica, vrt. 2165 Fotoamaterji kupujejo pri strokovnjaku. Ca 200 aparatov stalno na zalogi. Izgotovljenje slik v 6 urah. Fotomeyer, Gosposka 39. 2182 Elektrolnštalaclje, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najceneiše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII Malo sobo s hrano oddam takoj gospodični Ruška cesta 5, I. desno. ali dijakinji. 2237 Krasno posestvo 3 orali, 2 hiši ob državni cesti *A ure od kolodvora blizu tovarn prodam s pridelki in inventarjem. Šarfer, Selnica pošta Št. Ilj. Potrebno 20.000 do 30.000 _„Din-_____________________________ 2236 Hišo, slično vlil, prenovljeno, štiri sobe, vrt, 15 minut od mestnega parka ugodno prodam.1 Naslov, v upravi »VeČernika«. 2216 ,Grfffon‘ motorii! »Peugeot« kolesa ter deset raznih" vrst koles, najboljši produkt svetovno znanih nemških in francou skih tovarn. Ugodna odplačila na' obroke. •JUGU D. Z O. Z. - MARIBOR, 2186 Tattenbachova ulica 14. Čevlje izdeluje vsakovrstne po meri in ima zalogo v lastni delavnici po najnižjih' cenah. Ivan Krojs, Maribor, Koroška; cesta 18. 2180 Zahvala 7.a izraze iskrenega sočutja povodom smrti našega sinčka 2219 Zlatko Žnidarčič a izrekamo tem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo pevskemu društvu »Jadran« za požrtvovalno dolgo pot in za v srce segaioče žaiostinke ter vsem darovalcem cvetja. Sv. Juri] ob Pesnici, dne S. avgusta 1930. Žalujoča rodbina ŽNIDARČIČ. Uabilo na POLETHO UESELirO, niTHHiniiii,.i.ii„i'i.,„iiiiiiiiiim.i.ii.iiMi,ijm..... katero priredi Čitalnica Rače, dne JO. avgusta v velikem gostilniškem vrtu g. ŠlIFlHEr, pri kolodvoru. Ugodna zveza z vlakom. 2230 Zahtevajte ooysod „Večernik“ t Kaj je za vlagatelja najvažnejše ? Zalo nalagajte svoje prihranke v Popolna varnost njegove naloibe! OBLASTNI HRANILNICI MARIBORSKE OBLASTI za katero jamči DRAVSKA BANOVINA z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Centrala: MARIBOR. Tra svobode 3 Podružnica: CEDE. Cankarteva ulica 11 (Prej: Južnoštajerska hranilnica) Najugodnejše obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu. Vsakovrstna posojila pod najugodnejšimi pogoji. Vlagateljem izven Matibora in Celja na razpolago položnice. Hočete li kupiti poceni? 2225 Pričela fe naša končna poletna prodajal Pospravljamo svojo zalogo in dajemo vse ostanke blaga po globoko znižanih cenah. Oglejte si naše izložbe, obiščite nas In bomo Vas dobro postregli! C. Btidefeldt. Maribor, Gosposka ulica 4—6. □TDmnni s 40 peresi v sedišču iz prima materijala, prvovrstna izdelava, prevlečeni z moderno rips tkanino Din 750— z modernim gradlnom , 750— z tkanino za pohištvo „ 850’— z gobelinom „ 950’— ,,W E K A“ MARIBOR. XXII /anafori j v Mariboru 1117 ♦ Gosposka 49 Telefon 33-58 Najmodernejše urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati. Višinsko solnce, diatermija, toni-zator, žarnica „Hala*. Lastnik primarij Dr. Mirko Čerr.lč specljallst za kirurgijo. EI32S PUNKTALl Vaš okus določa obliko naočnikov: očala ali šči-palnik, z okvirjem ali brez njega. Vaša denarnica določa materijah zlato, double ali nikelj, rog ali celuloid. Izbira je ogromna! Vaš razum Vam bo povedal, da je za Vaše oči le najboljše baš pravo: Zeiss-Punktal. najbolj popolno očalno steklo. Moja skrb pa bo, da Vam z natančno in strokovno prilagoditvijo preskrbim, da bodo Vaša očala dobro sedela, da se bodo prijetno nosila in da bo gledanje udobno v Vaše popolno zadovoljstvo. I. PETELN, dipl. optik MARIBOR, GOSPOSKA UL. 5. Zahtevajte povsod »Večernik!“ h£AJRIB,0 1=2 Vsa sobo-črko-slikarska in pleskarska dela prevzame i:M. /afran. slikar i Frančiškanska ul. 12- IVI ki jim vlaga uničuje lllu vrednost njihovih hiš in vsi, ki hočejo vlažno zidovje osušiti, oziroma zavarovati pred vlago in vodo, naj uporabljajo naš absolutno zanesljivi izolačnl preparat »ISO L“ Prospekte z navodili uporabe pošilja brezplačno Ljubljanska komercijalna dmlba. Ljubljana. Bleimisova ulita IB 1135 znHVALA Podpisani izrekam tem potom podpornemu društvu »Ljudska samopomoč" v Mariboru ru za takoj izplačano podporo po smrti mojega očeta goso. Ivana Filipliča najlepšo zahvalo in priporočam to institucijo vsakomur najbolje. Maribor, dne 6. avg. 1930. 2230 Adlm Jurčič. Najnovejši model „Bela zvezda" v močnejši Izdelavi SIGilRNH VOZNJR Generalni zastopniki za Jugoslavijo Brata Našimbeni Beograd Zagreb Brijanova 7 Samostanska 2 V MARIBORU dobite pri tvrdki JOSIP MORHVEC, Slovenska ul. 12 fiv-. * v\ \ Ekfportna hiša „IUNA“ lastnik A.Prfsternik Aleksandrova cesta 19 MARIBOR Aleksandrova cesta 19 Bogato izbrana zaloga: Poletne majice za otroke komad od Din 11.— naprej Veslaški Jopiči za gospode komad od Din 24— naprej Kopalne hlačke komad od Din 12.— naprej Kopalne obleke komad od Din 35.— naprej Kratke nogavice za otroke par od Din 6.50 naprej Kratke nogavice za dame par od Din 10.— naprej Kopalne čepice komad od Din 8.— naprej Gumijasti kopalni pasovi komad od Din 6^— naprei Sokolske malce komad od Din 20.— naprei Nadalje velika zaloga čipk, vezenin, svilenih trakov, čevliev Iz Jadrovlne, sandal. kravat, sralc, ovratnikov, ženskih in moških nogavic itd. XXI Troje neločljivih pojmov: Bogata ponudba Ugoden nakup Lipski velesejem 1600 skupin blaga, 9600 tovarnarjev in veletrgovcev iz 24 držav Razen tega je inozemskim kupovalcem na razpolago veliko število strokovnjaško organiziranih izvoznih domov, čijih zastopnike lahko najdete po zveznem uradu v Lipskem Poslužite se ugodnosti, ki Vam jih nudi Lipski jesenski velesejem. ki se otvori, dne 31. avgusta 1930 IT ¥1 €4 mednarodno razstavo, krznenih « a mr in lovskih predmetov Obiščite istočasno 8 tudi O Vsa pojasnila daje urad Lipskega sejma (Leipziger Messeamt) v Lipskem ali njego^ častni zastopnik, dr. Leo Scheichenbauer. kemični laboratorij Maribor, Trg svobode 3. Tei. 21-os tedala Konzorcij »Jutra« v LiuhllanJ: predstavnik Izdajatelja ta urednik: FRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna dl d, predstavnik STANKO v Mariboru detel*