........* ^ rak dan raxen «»bot, fMj in prainiko». ,,ufd daily Saturdan. U Sunday and HolldW PROSVETA ' glasilo slovenske narodne podporne jednote Uradu liki la opramiàkl prostori* im7 South Lawndala at*. Off Ico of Publication t 1617 South Lawndalo Ato. Talaphono, Rockwall 4604 Www 0000 0000 .year xxxl Cm U6ta j« 16.66 •t rfcimi. nihinh. j •■wry it tau. m «a« »—>«m— u« AM of cobvmm «tf mara ». ut». CHICAGO, ILL., PONDEIJEK, 6. MARCA (MARCH 6), 19.19 SuboeriptioB 66.00 Yearly ÄTR V .-—N II M I! K K 45 AccopUnco fg^gaüing, at special rato of postag« proriöod for hi Paction 1106, Act ot Peí. 6, 101T, oiKhoriaad on Jaop 14. 1611. ¡panski republikanci se irípravljajo na nov odpor Francijr'zaprla tVoja pristanišča izvozu potrebščin v lojalistično Španijo, da pospeši konec civilne vojne. Zunanji minister Bon-net priznal, da Francija in Anglija pomagata generalu Francu. Italijanske čete ostanejo v Španiji. Maršal Petain imenovan za franco6kega poslanika v Burgoau London, 4. marca. ¿- Španski listi bodo še nadalje branili rid in četrtino ozemlja deže-j je *e pod njihovo kontrolo, „ruv sta Francija in Anglija nali Francov režim v priča-vanju. da se l>odo lojalisti Hlu podali. Vse kaže, da sta London in Pariz zmotila v ojih računih. Dolores Ibarruri, komunistka podpredsednica Španskega lamenta, ki je znana pod i-nom "La Passionara", je vče-izjavita v Madridu, da bodo aJisti zmagali v vojni. General Franco je poslal tele-novemu papežu Piju XII., katerem izraža papežu globo-udanost v imenu španskih tolikov, "ki se borijo proti šolnikom katoliške cerkve." Piriz, 4. marcu. — Francija je a svoja pristanišča izvozu in drugih potrebščin v loja-itično Španijo, da jo tako pri-i v kapitulacijo in pospeši koči vilne vojne. Francosko išče v Marseillesu je poobla-o reprezentante generala nca, naj zasežejo vse blago, menjeno lojalistom, v tem pri-nimj, ki je doslej tvorilo gla-> prometno zvezo z ozemljem, je ie pod kontrolo španske Fašisti lahko zasežejo tu-*panxkp~l)arnike, ki se naha-io v francoskih lukah. Francoski zunanji minister nnet je naznanil v državni :>rnici, da Francija in Anglija majrata Francu, da čimprej ojuje zmago. Mussolinijeva da se doslej še ni odzvala po-u, naj potegne svoje čete iz anije. I^gionarji bodo ostali m. čeprav je Franco izjavil, da »več ne potrebuje. Maršal Henri Petain je bil 1-"lovan za francoskega poslala v Burgoau. On je bil Fran-v učitelj v francoski vojaški 'i in je znan kot prijatelj vohlja španskih fašistov. Z i-novanjem maršala za poslala je francoska vlada demontirala, da ho nadaljevala kam-njo. katere cilj je izločitev 1-lijanske^a in nemškega vpli-•■* fašistični Španiji. Avila- ^Panija, 4. marca. — .,ro<|la iz fašističnih virov ja-l,00»tritev konflikta med »»liričnimi voditelji. Trije ornarični častniki »o bili ba-u*treljeni zaradi nepokoršči- !' , ka vest ravVjU anafhi- i Menijo in požigajo poslopja «uadal^jari in Murciuju. ^uiba odslovila ^ece stav kar je K J.. 4. marca.-— t/ ^'.-'Md r,, je odpustila ki so «klicali sede-v njeni tovarni. Sle-J- E. Mergott Co. ' ,rklJ. ki je tudi odslovila "tavkarjev. Odpu-m ''•'"«« «xlloku federal- ki je 'leč« stavke za ne- °v<> mobilizacija fZerv"tov v Italiji F. } marca. - !U|jja je « na.taijnjg, rezerviate . 1 t"«* orotj«. Moi je, . -m u-tu, ki niao bili r imku urelafcevl. Z vpo-,vi"tov m* Ik> arma- ** 250,000 mož. Martinova frakcija odprla konvencijo Napad na voditelje CIO in komuniste Detroit, Mich., 5. marca.—Homer Martin je včeraj otvoril konvencijo svoje frakcije avtne unije z napadom na voditelje Kongresa industrijskih organizacij in komuniste. V svojem govoru je ponovil trditev, da njegova frakcija reprezentira večino članov avtne unije, čez 200,-000 članov, toda to trditev pobijajo voditelji nasprotne frakcije. Ti pravijo, da je samo €2 krajevnih unij, ki imajo okrog 31,503 članov, poslalo delegate na Martinovo konvencijo; Predsednik Roosevelt je ignoriral konvencijo Martinove frakcije. Stephen Early, Rooseveltov tajnik, je naznanil, da je predsednik preveč zaposlen in vsled tega ne more pozdraviti konvencije in odgovoriti na Martinov telegram, v katerem je slednji čestital Rooseveltu in pohvalil njegov apel na voditelje ADF in CIO, naj končajo konflikt. Martin je v svojem govoru udrihal po Johnu L. Lewisu in komunistih, njegovih zaveznikih. Lewisa je obdolžil, da hoče biti diktator in izjavil, "da mi ne moremo biti istočasno za demokracijo in komunizem." Hitlerjev minister odpotoval v Italijo Ntcijtki navodila nemški mladini Berlin, 4. marca. — Maršal Wilhelm Goering, letalski minister in Hitlerjeva desna roka, je včeraj odpotoval v Italijo, kjer se bo mudil več tednov. Nameni njegovega obiska niso bili objavljeni, pojasnjeno pa je bilo, da bo konferiral z Mussollnijem in drugimi vodilnimi fašisti. Dr. Hjalmar Schacht, bivši predsednik nemške državne banke, bo kmalu odpotoval v Bukarešto, kjer bo skušal skleniti kupčijo z rumunsko vlado glede dobavijanja olja, ki ga Nemčija potrebuje. Berlin, 4. marca. — Baldur von Schirach, načelnik nacijskih mladinskih organizacij, je včeraj pozval nemško mladino, naj se odpove kajenju in pitju alkoholnih pijač. Posnema naj "Fu-ehrerja", ki ne kadi in ne pije opojnih pijač. — Mladinski kongres, ki se prične v Frankfortu. bo med drugim razpravljal o abstinenci in javnem zdravju, Bivši federalni sodnik obtožen Obtožnica mu * očita prejemanje • podkupnine New York, 4. marca. — Federalna veleporota je obtožila Martina T. Mantona, bivšega člana federalnega prizivnega sodišča, zarote in prejemanja podkupnine. Poleg Mantona je bil obtožen tudi George M. Spector, broker, ki je posredoval med bivšim sodnikom in strankami, ki so prišle pred njegovo sodišče. Obtožnica med drugim omenja, da je Manton prejel od teh strank podkupnino $56,000. Manton je dalje obtožen oviranja justice in sleparjenja vlade. Ako bo na obravnavi spoznan za krivega, bo obsojen v zapor in plačitev denarne kasni. Maksimalna kazen je šest let zapora in plačitev $30,000. Manton je resigniral kot član prizivnega sodišča pi;ed štirimi tedni, ko ga je cfistriktni državni pravdnik Thomas E. Dewey obtožil zlorabe oblasti. On je demokrat in za federalnega sodni-ga ga je imenoval predsednik Wilson 1. 1916. Sodišče kaznovalo bivšega poslanika Hanover, Va., 4. marca. — Dr. William E. podd. bivši imeniki poslanik v Berlinu je bil obsojen v plačitev vsote 1250 in stroškov, ker je a svojim avtomobilom pred nekaj tedni pomorili pod vre-1 votil nekega zamorskega otroka. Predno Je bil imenovan za poslanika je bil Dodd profesor zgodovine na ¿ikaški univerzi. Gandhi spet v gladovni stavki Angleške čete zatirajo izgrede Rajkot, Indija, 4. marca. — Mohandas Gandhi je včeraj začet ie peto gladovno stavko, ker je vladar države Rajkot prelomil obljubo glede izvedbe socialnih reform. Vodja indijskih nacionalistov je dejal, da bo vztrajal v stavki do amrti. On zahteva, da ljudstvu v tej provinci dobi besedo v vladi, kar pa je governer odklonil. Novi izgredi so včeraj izbruhnili v Lucknovu med Hinduti in muslimani, v katerih sta bili dve osebi ubiti in šestnajst ranjenih. V mesto so bile poslane angleške č#le, da preprečijo nove izgrede. Hinduj^jn muslimani so se spopadli tudi v Rangoo-nu, kjer je bilo petnajst ljudi u-bitih in veliko število ranjenih. Anglija pospeši gradnjo letal London, 4. marca. — letalski minister Klngsley Wood je vprašal parlament, naj dovoli $1,103,133,500 za gradnjo bojnih letal v prihodnjem fiskalnem letu. To je $431,000.000 več kot Zadnje vesti MADRID.—Véeraj je v Madri-du izbruhnil vojaški puč proti Negrinovi lojaliatični vladi, ki je bila atrmogiavljena. General Se-giamundo Caaado ae je postavil na čelo obrambnega aveta in izjavil, da njegovi vojaki bodo prej umrli na bojišču, kakor da bi ae podali Frankovim fašistom. Usoda dr. Negrina ni znana, toda domneva ae, da je bil aretiran. BERLIN.—Dr. Jo«. Goebbels, nacijaki minister propagande, je priznal v svojem govoru v Leip-žigu, da Nemčija komaj še zmaguje težko gospoda rnk o krizo, katero so povarotile "iidovske vlade demokratiénih dežel . . .** RAJKOT, INDUA.—Mahatma Gandhi, ki ae že tretjič posti na smrt v znak proteeta proti krivicam. ki se gode njegovemu ljudstvu. je zelo slab. DETROIT. — Homer Martin poroča na konveneiji unije avtomobilskih delavcev, da je unija izgubila 170,000 članov zaradi notranjih raaprtlj. Kongres sprejel obrambni načrt Pol milijarde dolarjev za oborožitev Washington, D. C„ 4. marca — Nižja kongresna zbornica je včeraj odobHla obrambni načrt, da vojni department v prihodnjem fiskalnem letu potroši $499,857,-936 za ojačanje oborožene sile. Od te vsote bo šlo $91,737,281 za gradnjo novih bojnih letal. Drugi zukonaki načrt, ki je bil te sprejet v nižji zbornici ln določa povečanje oborožene sile v zraku na 6000 letal, je bil predložen senatu v odobritev. Senator Bennett Ohamp Clark, demokrat iz Missourija, je dejal, da se Ameriki ni treba oborože-vati z namenom, da bi nadzirala ves svet in tako pomugala Franciji in Veliki Britaniji v obrambi kolonij. On je tudi u-drihal po nekaterih članih Roo-seveltovega kabineta, ki v svojih govorih napadajo totalitarne države in naglašajo, da je Amerika na strani nekaterih evropskih demokracij. Osmešil je izjave nekaterih pristašev Roose-veltove administracije, v katerih so trdili, da preti Ameriki nevarnost napada s strani fašistične Italije in nacijake Nemčije. Koalicija demokratskih in republikanskih senatorjev in kon-gresnikov se Je izrekla proti povečanju javnega dolga. Kritizirala je zakladnega tajnika, ki je dejal, da javni dolg 50 milijard dolarjev ne bi ogražal ameriške finančne strukture. je Anglija potrošila za gradnjo letal v preteklem letu. Wood je šel z zahtevo pred parlament potem, ko je nemški letalski minister Goering izjavil, da je nemška letalska sila nepremagljiva. kongres« 02 gosalir00sevel- tovo politiko * - Očitajo mu, da je naklonjen tujezemcem ZAŠČITA AMERIŠKIH INTERESOV . Washington, D. C., 4. marca.— Predsednik Roosevelt— in trije člani njegovega kabinetu so bili tar^a ostrih napadov v nižji kongresni zbornici, ker izvajajo politiko, ki je bolj v prilog tujim državam in tujezemcem nego A-meriki in ameriškim državljanom. Eden demokrat in trije republikanci so udrihali po Rooseveltu v teku debate o apropri-uc tj i $500,000,000 za nabavo vo-jaških potrebščin. Ti kongresniki so poleg Roo-sevelta napadli zakladnega tajnika, delavsko tajnico in poljedelskega tajnika. Zakladnemu tajniku so očitali, da je pozabil na pravice ameriških investor-jev v Južni Ameriki, kar dokazuje njegovo naznanilo, da bodo latinske države dobile nadalj-ne kredite, čeprav ne plačujejo obresti in kapitala na privatnu posojila, ki so jih dobile v Ameriki. "Ne morem" razumeti, zakaj se vlada ne zanima za interese ameriških državljanov, ki so investirali denar v tujih državah," je rekel Emanuel Oiler, demokratski kongresnik iz New Yor-ka. "Vlada mora prevzeti gotove obveznosti, kadar vidi, da se dela krivica privatnim Inve-storjem. Kako naj zaupamo državi, ki ne upošteva pravic privatnih investorjev? Ameriška vlada ne bj smela dajati kreditov državam, ki ne plačujejo obveznosti na svoje dolgove." Kongresnik John G. Alexander je obdolži! poljedelskega tajnika kršenja carinskega zakona, ker je dovolil izvoz ameriške pšenice v Anglijo. Angleške pekarne in tovarne žitnih izdelkov so dobile pšenico po nižji ceni kot ameriška podjetja. Kongresnika Parnell Thomas in Harold Knutson sta napadala delavsko tajnico in ji očitala, da noče izvajati deportacijskih zakonov proti tujim komunistom. Prvi je dejal, da delavska tajnica sabotirra deportocijske zakone v prilog komunistom. Voditelji stavke sprejeli kazen Chicago, 4, marca. — Deset voditeljev stavke, katero je okli-cala unija CIO v tovarni Chicago Hardware Koundry Co„ No. Chicago, je informiralo šerifa Thomasa E. Kennedyja, da se bodo podali prihodnjo sredo in odslužili /.uporno kazen. Val so bili spoznkiii Za krive kršenja injunkcije, ki jo je izdal sodnik Ralph J. Daily. Robert Wlrtz jc> bil obsojen na tri mesece zapora. ostali pa na 20 do 30 dni. Domače vesti Mala pionirka umrla Chicago. — Adeline 2onta, o-aemletna članica društva Pionirjev št. 559 SNPJ, je umrla 3. t. m. v bolnišnici. Rojenu je bila v Junction Cityju, Wis., in tu zapušča sturše, brata in sestro. Pogreb se vrši danes (ponedeljek) ob desetih predpoldue iz naalova 2424 Seminary Ave. Milwauške vesti Milwaukee. — Rojak John Ko-pušar, ki je bil brez dela in sredstev, se je "sam" zaprl v pobolj-ševalitico, tla bo vsaj gor-kem, dokler se ne odpre njegovo delo na jezerskih ludjuh. Sprožil je alarm za ogenj in ko so ga prijeli in odvedli pred sodnika, mu je ta uslišal prošnjo in ga poslal za dva meseca v zajHir, ker je "motil mir." — Matt Kutnar in njegova žena sta te dni slavila srebrno poroko. — V bolnišnici se nahajata Mary Pezdirc in A. Pucelj. — V aoeednjem Sheboy-ganu sta zadnje dni umrla Lovrenc Vrhovnik, star 62 let i at John deležnik, star 82 let. Druge podrobnosti o njima niso znane. Minneaotaka veat Gilbert, Minn. — Pred nekaj dnevi je umrl Viljem Pajk, star 17 let in rojen tu. Zapušča starše, Štiri brate in sestro. Clevelandske novice Cleveland. — Te dni je avto tto smrti povozil petletno dekletce Mary A. Benko, ko se je igrala na ulici, — Naglo je umrl Andrej Opeku, star 58 let ln rojen v Selščku pri Cerknici. V Ameriki je živel 35 let In tu zapušča brata in v Rarbertonu seatro. — V bolnišnici v Painesvillu je u-mrla Helena Košiček, stara 32 let, ki zapušča očeta, tri brate in sestro, dočlm ae druga sestra nahaja v San Franciscu. — Iz stare domovine, iz 2upljevca pri Brežicah, se je priselil 27-letni Franc Arnšek. Nesreča v Ca I u metu Calumet, Mich. — Avto Je povozil devetletno Heleno Muka-vec In JI tlomil nogo. Odvedli so jo v bolnišnico. Angleška policija lovi teroriste «i Nove bombne eksplozije l^ondon, 4. marca. — Londonska (siliciju J« obnovila lov na člane irske republikanske armade, ki so skušali (signatl v zrak most nad kanalom v Birmingha* mu. Dve bombi sta eksplodirali v bližini mosta in ena v Ie v oknih v poslopjih v bližini. Detektivi in policaji so vdrli v več hiš in aretirali mnogo Ircev. Policija zdaj Išče štiri mo-ia, katere so ljudje videli, ko so nosili zaboj in ga pol°ŽMi pri mostu, kjer se je pripetila bombna eksplozija. Domneva Je, da so se Irci maščevali, ker Je bil neki mož, pri katerem so našli dinamit, obsojen na sedem !<•! zapora. CM leve proti de«wl: Mall Hew Wall. Daniel J. 'lobin ia Harry bodo pogajali a voditrlji CIO o likvidaciji konflikta mrd AIM*' in Hal*«, člani odbora Aki ae CIO. Večina delavcev proti sedečim stavkam v New York, 4. marca. — Zavod za Javno mnenje (Gallup Poll) poroča, da je dvetrrtjlnaka večina ameriških delavcev, proti 4f tleči m stavkam. Zavod Je Iz-vedel (siskusno glanovanje med povprečnim delavstvom v Industrijskih mestih ie dvakrat, Prvo glasovanje J«* bilo leta 1037 in takrat se je 67 odstotkov gla-Kovale**' ii|reklo proti m«dHMm af»*k*tn, prf najnovejšem glasovanju Je pa bflo 75 odstotkov proti sedWim stavkam in samo '25 odstotkov v prilog trrn stavkam. , . .i 4*. d' lewis in green sta se daleč narazen Mnogi dvomijo v uspeh mirovnih pogajanj TOBIN PREDLOŽIL RESIGNACIJO Washington, D. C«, 4. marca. Mirovna pogajanja med A-meriško deluvsko federacijo in Kongresom industrijskih orga-nizanj, katera so bila naznanjena po Rooseveltovem apelu zadnji teden, se bodo razbila. To< je mnenje mož, ki bodo imeli glavno besedo v pogujanjlh. Willium Green, predsednik ADF, se je takoj odzval Roose-veltovemu pozivu ln Imenoval tslbor, nakar mu je sledil John L. Lewis, predsednik CIO, V oil I siru ADF so Matthew Woll, Hurry C. Hates in Thomas A. Ritkert, Slednji je bij Imenovan sa člana odbora potem, ko je Daniel J. Tobin resigniral. It-javil je, da je za|K>slen a drugim delom. Odbor CIO tvorijo l*-wis, Philip Murray in Sidney lllllman. Slednja sta isidpred--tednika CIO. Konferenca st» Iki pričela v torek. Nekateri trdijo, da, bo Roosevelt osebno stsleloval v pogajanjih. Krogi, ki ne verjamejo v u-speh mirovnih pogajanj, citirajo Oreenovo izjavo, v kateri Je naglasll, da je Ameriška delavska federacija za ohranitev avo-jih načel in strukture in da o tem ne more biti nobenega kompromisa. To pomeni, tU mednarodne unije, ki so dobile čarter od CIO, ne morejo biti sprejete v ADF, če bodo obdržale načela, ki so v konfliktu z načeli federacije. Oreenovo stališče je Isto kot je bilo v decembru I, 1037, ko se je mirovna konferenca razbilu. To je, da se morajo te združiti 8 obstoječimi unijami ADF. ^ O Rooseveltovem apelu na o-lie v konfliktu zapleteni grupi pravijo, tla je bil izdan la političnih razlogov. Roosevelt se baie boji, tla Im» Ameriška delavaka federacija podpirala predaednlš* kega kandidata republikanske stranke pri volitvah I. 1040 In to |e vzrok, da Je zdaj apeliral za mir v vrstah organiziranega delavstva. Naciji napadli novega papeia Sporazuma med Berlinom in Vatikanom ne bo Herlln, 4. marca. — Upanje, da se IhkIo od noša JI med Hitlerjevo vlado in Vatikanom Izboljšali, je šlo po vodi, ko Je bilo naznanjeno, da je bil kardinal Eu-genio Paeelli Izvoljen za papeža. Pacelli Je bil drtavnl tajnik prejšnjega papeža. N novi psp««* dols*r pastir ali ei-rkveni |s»litlk.M Klavniika družba podpisala pogodbo 4. marra. Union Chicago, Stock VurO* It Transit Co. je včeraj (sslpisala pogodbo a Unijo Stork Handlers, Pogodim določa zvišanje mezde In skrajšanj« deloviieya tedna na 40 ur. -a PROSVETA PROSVETA TUB BNLIGHTSNIIENT HI LASTNIMA IWTIWi»^*! POOro*MK 4BOMOTB IMtnlteM.NoNllo.lli« * fc. I. CW, |li*H aat» lata. MTI m M M»i M I".....—■ umuf m m »f»*** ***** iharma «mmm »«■O. Atmm. »«al H4.I m *r»«ia pataiaulja W v iM»K to ia prllaOl pott o I»* _ _ mmmmL- •at ka round OUa» i^Un, | ii —. «U-. will Im ntmnai aaauaa#aata4 If FBOHVETA MAT-M ••. LawMala A»*. MKMJUCM or T«s n f m arla^c (ia* It* lMth • Mtlm pmmbI. 4a »•- ia a ta» 4atmi PaMrvH« i« pravataaM. 4a aaVaa Mat M «atari. M sto/i Amerika z ozirom na vojno—IX V prej in jih osmih člankih te »erije smo na kratko skušali ugotoviti, kako stoje Združene države materialno in politično v svojih odnosih do onih totalitarnih sil v zunanjem svetu, ki le nekaj časa tirajo ves civilizirani svet v vojno ln k uničenju tiste demokracije, kakršna še obstoji. . Na podlagi najboljših virov, ki so nam na razpolago, smo dognali, da na aiaterialni strani Amerika stoji danes najbolje med vsemi ve-losilami na svetu, ker je najbolje založena z vsemi glavnimi surovinami, ki so potrebne za eksistenco in obramlio. Na podlagi tega dejstva Je Amerika edina naravna gospodarska enota (avtarkija), katera ima vse — razen nečesa malega — doma in ni odvisna od drugih delal za svoj obstoj. To je dobro za Ameriko. Ni pa dobro, kako Amerika razpolaga s vojimi dobrinami. Amerika počenja s vojim prirodnim bogastvom Kot svinja z mehom. Krivda za to početje je na njeni politični strani — v njeni socialni, ideološki in moralni raztrganostl; krivda je v njeni stari kontradikciji, ko se krčevito drži starega in preživelega sistema privatne ekonomije (kapitalizem) in zahteva, da njeno politično življenje (demokracija) služi interesom tega sistema. Demokracija ln sistem privatne (kapitalistične) masne produkcije in distribucije dobrin nikakor ne gresta skupaj — kakor ne gresta skupaj ogenj in voda — in konflikt mora trajati toliko časa, dokler eden ne izgine. V tem trajnem notranjem konfliktu Amerike se pa križa nešteto interesov, ki na razne načine iščejo izhoda in .rešitve konflikta — in to stoterno križanje in trenje ustvarja veliko konfuzijo, da se večina Američanov ne more več spoznati, kje so, kaj so, kam gredo in kaj hočejo ... Ta konfuzija ni samo v Ameriki, Je svetovna in traja že od svetovne vojne, katera je bila posledica istega konflikta v Evropi. Ameriška konfuzija pa izvrstno služI sovražnikom demokracije doma in na tujem, ki se okoriščajo na račun te zmešnjave. Propaganda v interesu domačih burboncev in tujih totalltarccv kar kipi v Ameriki. Domači bur-bonci (nazadnjakl) vsake v rute, »lepi in gluhi za resnično situacijo, soglašajo bolj ali manj s tujimi diktatorji, dočini Rooseveltova vlada, ki stoji na sredi tega vrtinca in skušu ustreči vsem slojem po znanem naivnem izreku, "da bo volk sit in koza cela," ue pride nikamor. Ameriška notranja in zunanja politika, kolikor je oficielna, ustvarja kontradikcijo za kontra-dikcija . . . Poidedica tega velikega kaosa je. da ne Amerika dane« s velikim hrupom oborotuje — istočasno pa |»omaga tujim diktatorjem pri oboroževanju s tem. da jih zalaga z vsem potrabnlm materialom, h surovinami in patenti. Z drugimi beitedami: Amerika omogočuje bojno agre-sivnoat totalitarcev, istočasno jim pa grozi z vojno! Kani to vodi? Ali je vojna reit edini izhod? Ali jo vojna kdaj to rešila kitkšno fundamen-' talno vprašanje? Ali je vojna kdaj Ae dvignila. izboljšala in poplomcnitJla človeštvo? Poglejmo ¿adtijo svetovno vojno, Geslo te vojne je biki. da je to vojna tu odpravo vojne Jn g« demokracijo \ *uga sveta. Danes lahko vidi vsakdo, ktlor ni slep, koliko je tinta vojna odpravila vojno in koliko je še demokracije «»stalo na svetu. Ne, vojna ne Im> nikdar odpravila vojne! Vojna ne bo nikdar prinesla demokracij« in svobode! Prihodnja »vetovna vojna, v katero ameriški komun iM i in nervozni libcratci rinejo tudi Ameriko, bo apet imela demokracijo na svojih praporih. Pravijo, da le vojna lahko reši demokracijo In uniči fašizem. Torej t lato demokracijo bo rešila, katere ni mogla očuvati zadnja svetovna vojna! Zadnja vojna je direktno . in indirekt no |>orodila celo kopico diktatur v K v ropi in Aziji — koliko novih diktatorjev pa porodi prihodnja vojna? Najmanjšega dvoma ni. tla prva in glavna žrtev nove vojne bo ameriška demokracija. Ne glede na to. trn Amerika rmaga ali obleži poražena — »mrt njene dem<»k racije bo no-iiogibna poaledica vojne. <)l» koncu zadnje vojne je ameriška demokracija komaj o«Ulu — _ iDatla t Glasovi iz I' naselbin Rudarske razmere v Lloj/deUu Lloyddl, Pa. — O pristnih klobasah in rujnotn vincu ne bom pisaJ, niti ne o "porkčap-sa", kakor sem čital v nekem li stn. O tem se že preveč sliši in čMateljem, mislim, ne ugaja vsaj meni ne. Poročat bom, kaj dflajo kapitalisti s siromašnim delavcem. Delaš in garaš pod zemljo in drugje po mesec dni in več, ko pa pride plačilni dan, ti s ciničnim nasmehom povedo, da ni denarja, da je kompanija bankrot na. Tako se je pripetilo nam tukaj, po številu 600 rudarjem Prizadetih je 90 članov našega društva 60 SNPJ. Delali smo pri Logan Coal Co. Plačilni dan bi moral biti na 24. januarja za delo od 16. do 31. dec. 1938. Mi smo kar naprej delali, ker smo mislili, da bo plača par dni pozneje. Toda na 26. januarja še ni bilo nič. Zvečer istega dne je bila unijska seja. Izvoljen je bil odbor, da gre k superintendentu |in ga vpraša, zakaj je zaslužek zadržan. Su-perintendent je odboru obljubil, da bo plača v soboto dne 28. januarja, toda ne more več plačati kot 36% od dvatedenskega zaslužka. Odbor se je vrnil v dvorano in sporočil izjavo superintendenta. Dajal je tudi, naj kar naprej delamo in da ostalo plačo dobimo drugi teden, na 2. februar-a. Glasovali smo, da delamo naprej. Naslednji dan smo šli na delo in delali do 1. februarja — tri dni. Na 2. februarja je bila spet unijska seja in odbor e spet vprašal superintendenta, kaj misli o naši plači. Odgovoril a, da bo plačal na 4. februarja nadsljnjih 35'i. Naš zaključelf e bil, da hočemo vse, ali pa nič. Nadalje, da pod takimi pogoji ne moremo delati, ker vidimo, da nas kompanija vleče za nos. Potem nam je bilo povedano, da je rove I/>gan Coal Co. kupi-a Erichton Coal Cd. Ta kompanija je poslala pismo komiteju, naj se udeleži konference v ohnstovvnu dne 15. februarja. Odjtmr je to storil in kon/eriral z mr, Krichtonom. On je odboru razložil, da jo Logan Coal Co. dolina 9700,000 na prvi vknjižbi in da je od nje kupil vae rove. Vprašali ao ga, kaj misli o zaostali plači. Odgovoril je, naj delavci na tisto kar pozabi-o in naj se vrnejo na delo. Tudi je rekel, da bo znižal plačo za tako tvano mrtvo delo. Tako smo prišli do zaključka, da takih pogojev ne sprejmemo. Sklonili smo, dokler nam kom-paulja n« nudi Iniljših pogojev a tlelo in plača zaostalo plačo za «st tednov in dva dni, ostane nas 600 rudarjev v stavki. In kaj si je gospod Erichton izmislil? Po radiu je naznanil, da potrebuje tukaj v Lloydellu n Beaverdalu 600 delavcev. Da, v resnici jih rabi, toda vsi ti de-avci se nahajamo tukaj in čakamo na izplačitov našega zaslužka. ker zastonj nočemo in tudi ne moremo delati. Poznamo ta trik in vemo, da Erichton in Logan se oba skrivata |>od en<* krinko in mislita: Sedaj pa ti tlaj te sestradane hudiče! Sedaj je prilika, ker niso delali- in nič zaslužili vse leto in bodo pokor ni! Ves, yes, o tem sem že prej mislil. Toda pregovor pravi: Ne veseli se ražnja, dokler tiči za jec za grmom. Torej delavci in posebno premogarji, bodite previdni in ne nasedajte lažnjivim vestem.' Bliža se vesela pomlad, katero vsako živo bitje željno priča kuje. Toda kdaj bo posijala pomlad siromašnemu delavstvu? Ako bo delavstvo tako napredovalo kakor je leta 1938, potem ni liobšnega upanja na veselo pomlad.— Pozdrav vsem za ved nim delavcem. Ralph Jerman, 60. Igranje z rudarji Kemmerer, Wyo. — Iz poročila v Wyoming I^abor Journaiu vidim, da so se naši distriktni uradniki in operatorji dogovorili, da bodo premogovniki V Wyo-mingu in Utahu po 1. aprilu, ko poteče rudarska pogodba, kar naprej obratovali, ne glede če bo sklenjena nova pogodba ali ne. V svojem poročilu pravi distriktni tajnik Virgil Wright, da so te instrukcije dobili vsi zunanji" distrikti, 12 po številu, iz glavnega urada rudarske unije UMW. Jako lepi unijski voditelji, kaj ne! Z nami premogarji de-ajo kakor svinja z mehom, tfjim je le za svoj obstanek in plače. Mi premogarji smo jim deveta briga. Voditelji, ki nas razdvajajo v Času poteka pogodbe, niso nobeni voditelji, pač pa e izkoriščevalci delavskega razreda in je treba z njimi obračunati. Moja želja je, da 1. aprila o-stanemo doma vsi- premogarji, ali pa gremo vsi na delo. Pozivam vse premogarje v Wyomin-gu in Utahu, ki spadamo pod 22. distrikt, da gremo vsi na seje naših lokalnih unij in protesti-rarmo proti takšni taktiki naših voditeljev. V 22. distriktu nam je potrebna metla. Naše geslo naj bo: Stojmo skupno vsi za enega in eden za vse! Ako hočemo kaj doseči, moramo skupno nastopiti. Skupna zmaga ali pa skupen pogin naj bo na 1. aprila, ako do tega časa ne bo podpisana nova pogodba. Anton Tratnik, 267. Iz mladih let Roundup, Mont. — Ko sem se 12. julija leta 1910 podala v A-meriko, so bile zadnje l>esedt' mojega dragega očeta: "Srečno pot, Francka, nikdar več se n4 vidimo!" In res se nismo. Od njega in matere sem se poslovila na ljubljanskem kolodvoru. Nedavno som bila obveščena, da je umrl 25. nov. doma v Kotu pri Ribnici. Po domače se je reklo pri hiši pri TrAčevih. Umi« je v 77, letu starosti. Mati je že prej umrla. Pokojnega očeta ne bom nikdar pozabila. Sploh je njegova zasluga, da sem v Ameriki. Ko je bil doma. sva se vedno pogovarjala o tej deželi kadarkoli je bila prilika. Ameriko je on «ma-tral za raj. Najbrže ni slutiH kako so prodirale njegove besede v moje mlado srce. Tudi on je bil v Ameriki Jn se ga stari naseljenci v Ea*t He- leni, Mom.. mogtrfe še spominjajo — pisal se je Matevž Petek Mislil je dobiti vso družino v to (ieieio, toda mati se je ustrašila "velike luže" in mu je pisala, naj raje on pride domov. Tudi ni hotela prodati domačije za potne stroške. In tako se je tu di zgodilo. Ko je prišel iz Amerike, mu je šla mati naproti v Ljubljano, toda sta se na Grosupljem zgrešila.— on proti domu, mati v Ljubljano. Ko je doma izvčdel, da sta se z mamo zgrešila, je rekel: "Pojdi, Francka, greva naproti mami, ki pride iz Amerike." Bil je izredno vesel. Mati iz Ljubljane, midva pa na postajo v Ribnici. Vedno je govoril in hvalil A/ meriko. Ko je po veliki noči 1910 odhajal na Dunaj, sera mji rekla, da bom šla letos v Ameriko. Nerad vidim, da greš, ml pravi, ampak vem, da sem tega malo tudi sam kriv, ker hvalim Ameriko. Upam, da ne boš šla letos. Toda upal je zaman. Svoj sklep sem povedala tudi materi* ki je pisala očetu, kaj in kako. Oče je odgovoril, da lahko grem k sestrični v Roundup, Mont. In tako sem tudi storila. S težkim srcem sem se poslovila od prijateljev in domačih in 12. julija 1910 sva z mamo zapustili dom. Ko sva na ljubljanskem kolodvoru čakali na vlak ki me je popeljal v daljno tujino, se nenadoma pojavi oče. Ka» ko sem ga bila vesela in mati tu di. Rekel je, da ni mogel drugače, kot da je prišel, da me Še enkrat vidi. Tudi materi je rekel, naj me pogleda zadnjikrat. Kako kruto resnične so bile tiste besede. Kmalu potem je prišel vlak in me odpeljal v tuji svet. Na postaji sem s težkim srcem zapustila oba, očeta in mater. Zdaj že oba počivata v domači grudi. O-staneta mi vedno v srcu, posebno dragi oče . ,. France« Golob, 132. Vesti iz Bridgeporta Bridgeport, 0. — Citamo razne dopise, toda le malo takih, ki bi se pečali z zadružništvom. Včasih se kdo oglasi o tem iz kakšne naselbine, toda glas kmalu utihne. Človek bi želel, da bi se bolj udejstvovali vsaj na gospodarskem polju, ker je politično gibanje šibko, da bi se čim bolj iznebili profitarskih izkoriščevalcev, 1(1 nas dnevno o-dirajo. Ravno danes sem po radiu slišal, koliko dividend bo verižna tvrdka A & P razdelila med uslužbence. Koliko jih je potem morala razdeliti med delničarje in uradnike! Ali se vprašate, od kje so prišli ti milijoni? Od nasprotnikov zadružnega gibanja se često sliši predbaci-vanje in vprašanje, kaj bo s prM vatnimi malimi in velikimi trgovci, če se razvije močno zadružno gibanje. Moj odbovor je, ako pride tako daleč, da bo trgovina v zadružnih rokah, bodo ti ljudje enostavno absorbirani kolt uslužbenci in poslovodje v zadružnih trgovinah, kjer bo za vse prostora. Vprašam: kaj se |Mt danes dogaja z malimi trgovci in tudi z velikimi? Enostavno podlegajo konkurenci verižnih trgovin, ki jih lastuje velekapi-tal in izkorišča vse skupaj, delavce in odjemalce. Mali trgovci drug za drugim izginjajo v žrelu velikih verižnih trgovin. Kolikokrat se razburjamo po nepotrebnem proti osebam, ki delujejo v prid dobri stvari. Ce bi se' poglobili v te stvari, bi prišli do obratnega zaključka. Jaz to vem po sebi, ker se v de- sk upina «lov M Ik filmskih igralce* in igrallt. ki ao ae izrekli med Ameriko la aarij»ko Nemčijo. ta prelom ekonomskih odnoftajev lavskem in sodprifteiB gibanju udejstvujem že 27 let. Clan zadružnega gibanja sem bil v raznih državah, ko sem bil še fant in povsod deloval za napredek te ideje, kot tudi za splošno delavsko gibanje. Seveda smo imeli tudi neprilike, napake in tudi u-spehe, pa me ni nič ustrašilo, kajti v zadružnem in delavskem gibanju vidim le koristi za delovne mase. Vodila se je politika proti meni v prošlosti in se tudi danes, toda le za mojim hrbtom, ker nesim v žepu vedno dokaze o poštenosti prvega ali drugega gibanja. Sebičnosti in osebnosti ne bi smeli poznati. Na žalost pa prav to igra največjo vlogo med nami in je krivo, da ne gremo najprej z zadružnim gibanjem tako kakqr bi lahko šli. To je glavna ovira pri vseh progresivnih ustanovah. Vedno mi kdo pove: ta in ta Je rekel, da Snoy vse komandira in da Snoy je boss. Ampak ni tako. Snoy navadno še predloga ne stavi, marveč samo posluša in sugestira. In če potem sugestija postane dejstvo v obliki sprejetega predloga, ni moja krivda. Kot sem rekel, se že 27 let udejstvujem v delavskem gibanju, kot tudi na prosvetnem in zadružnem polju. Vse te nauke sem izprva dobil iz Proletar-ca, potem iz Prosvete, na unij-skih sejah, na shodih in iz druge delavske literature, na primer New Leaderja itd. Zato bom ostal zvest tem principom in se ne bojim nikomur pogledati v obraz. Snoy to in Snoy ono! Resnica je, da bi rad povsod deloval, kjer gre za koristi delavske mase, SNPJ in njenih publikacij. Resnica pa je, da kdor dela, je vedno tarča napadov in obrekovanja. Toda dokler bomo delovali v dobrobit poštenih, demokratičnih ustanov, bomo imeli zavest, da delamo za splošno korist delavske mase, pa če je že kaj uspeha ali ne. Ker sem s tem nekoliko zašel od mojega namena, naj rečem, da te vrstice niso naperjene proti nobenemu posamezniku. Enostavno mi je to prišlo na misel, ko to pišem. Je že tako, da misel bolj hitro deluje kot roka, ki se hočeš nočeš pokori glavi. Ako pa se kdo čuti prizadetega, se lahko pogovorimo in mogoče se bomo še dobro sporazumeli in sklenili, da pojdimo skupaj, in sicer vsaj tisti, ki se prištevamo k progresivcem. Skupno bomo lahko prerešetafi vse naše važne probleme in skupno delovali profti profitar-stvu in našim izkoriščevalcem, proti blufarjem in za splošno blagostanje delavske mase, kakor tudi za SNPJ in za razširjenje zadružne misli med našim narodom, ki se na splošno prišteva v progresivne vrste. "' Namen tega dopisa je, da o-pišem nekoliko zadružnr> gibanje v vohodnem Ohiu. Center tega gibanja je Dillon vale, kjer je glavni stan zadruge. Organizirana je bila leta 1908 s $300 kapitala. Prodajalna je bila odpr ta v mali koči, danes pa ima zadruga velika poslopja za skladišča, tri trgovine in klavnico v Dillonvalu. Poleg teh trgovin in klavnice ima tudi šest podružnic v okoliških naselbinah. Ena teh je pri nas, kjer smo jo u-stanovili leta 1935. Zanjo smo največ delovali Slovenci in smo tudi večinoma člani te podružnice. V glavni zadrugi in njenih podružnicah Je bilo od BHtanovHve $8.919,204.61 prometa — skoraj devet milijonov. flamttvu je v tem čaaa prihranila $410.451.-71. Odjemalcem je izplačala v dividend ah $285,893.01. Vred-noat blaga zaaša danea $95.-712.25. V rezervnem akladu i-ma $124.558.7$, »kupna vrednot«t zadruge pa znaša $243,537.33. Upaaluje 58 uradnikov in uslužbencev. Zadruga je prevedrila in premagala vse premoga rake stavke in šla stav kar jem v vaeh bojih na roko z velikimi žrtvami. Ima svojo godbo na pihala, ki je na lanskem zadružnem kmgragu v Columbusu. O., dobila pohvalo. Ustanovitelji te zadruge so bili Cehi. Upravnik je od njenega začetka do danea Jooeph Blaha. poštenjak, razumen in izkušen bojevnik Ae iz starega kraja. On pozna tudi Slovenijo, kjer je kot mlad obrtnik van-dral. Med zadrugarjl Je on selo priljubljen. Na glavni atan za-ro»et v tržaški luki t rini »o bili objavljeni podat-lTeí m blagovnem prome-S i luki. Promet je do-¿ 51^795 st(rtov V primer-S. prometom v L ia dobrih 500 tisoč sto- Glede na priključitev Avstri-kadetskih krajev k Nemči-l položaj ni spremenil. No-porazum med Italijo m Jjo o razdelitvi gospodar-Her v Srednji Evropi m 1 prevoznih tarifah, se je ' "vil. kakor je bilo v maju ;¿no šele s 1. januarjem t. Vendar so listi že pred krat-s v daljših člankih ugotovili, ¡e posebno izvoz železne ru-Avstrije in nekaterih vrst ?a ¡z sudetskih krajev preko ta znatno nazadoval, ker ra-Nemčija sama te surovine za ojo industrijo. Nazadovanje prevoza surovin Srednje Evrope preko Trsta kate posebno v tem, da je zna-v celoti še 1. 1937 dotok bla- po Železnici 1 milijon stotov, j Pa le dobrih 700,000 stotov. 5 pa se je lani povišal uvoz ko Trsta v Srednjo Evropo. Položaj tržaške industrije Pričetkom februarja se je mu-v Trstu predsednik državne kistrijske zveze grof Volpi. tem sestanku je njegov pred-Jnik Cosuličh poročal o polo-iju tržaške industrije, ki naj nadoknadila izgube, ki so dote Trst na področju medna-Ine trgovine in pomorskega •ometa. Predsednik Casulich je uvodo-ugotovil, da je v tržaški pogini pri 1001 industrijskem Ijetju zaposlenih 42,140 de-ivcev. Nad polovico jih je za-Mlenih -v kovinarski, ladjedel-iški, letalski, strojni in livar-(i industriji. Nad 90% delav-tva je zaposlenega pri 428 podit jih. Na ostalih 573 podjetij Ipde komaj 3989 delavcev. Ladjedelnice je zadela pred itkim zaradi požara na novi lomi ladji "Stockholm" veía izguba, ki jih pa ni omaja-, Strojna in letalska industri-ima zagotovljen razvoj zara-velikih naročil. Enako se raz¿ pjajo topilnice in livarne pod liednjem. Tudi kemijska indulja ima zagotovljeno bodoč-nt. Začasno je produkcija zastala lesni industriji. Zaradi zime ¿iva delo tudi pri stavbnih Ijetjih. Industriji jute pri-njkuje sirovin. Pivovarna se «i s težavami, ker je morala mejiti izvoz piva v kolonije. To-arna papirja se je znašla v tež* m jjoložaju, ker je bila produkta cigaretnega papirja monopo-zirana. Sorazmerno normalen i položaj v drugih industrijskih odrotjih. Pričetkom lanskega iU bo bile velike težave z doba-J «irovin, ki pa so pozneje po-MtUe. Grof Volpi se je pohvalno iz-Ul1 0 Cosulichevem optimizmu | J« dejal, da o bodočnosti Tr-ne more biti dvoma. Oziraj J ,,a Benetke, je dejal, in na Mihovo industrijsko cono, ki m " «'tka predsedoval, »arghera j(. v 22 letih dosegla lw'ko stopnjo razvoja.' Fašizem ¡svojimi avtarkičnimi načeli r«v«j še pospešil. Trst pa se « m*] z enako vnemo lotiti bo dosegel enak uspeh. 1>*0bi2 iz primorja Na cesti iz Cepo- » v Spodnjo Tribušo je r TI T1"*™- K»k<" kaže, a., í Mjo 1>ono¿i na poU v Ür o-la^|«Hti zgrudil in i01*' «raj ceste. Naslednje ju- • ira kmetje našli s k življe-n n» bilo mogoče «eč obu-sI'*inji Tribuši so ga v ijti p. v| ^^^."íioslej'^nlV Knali Vegove isto- Su«* ,uri * tako nesrečno padel. ' ^vo lopatico. V , v ^.ntstopilt komplikaci-«dlegel. ly 6 rriesecev zapo- ^ i» ra sta dobila Qskal Vrčon, star 33 let, iz Renč bi«9-Ietrti Alojz Križaj iz Gorite, ker se ntsta ob pravem Času javila na nabor. Herpelje. — pred tržaškim sodiščem je bil obsojen čevljar GrHea Franc, star 4$ let in njegova žena Magajna Marija na plačilo 14,000 lir in vsak na 6 mesecev zapora. Oba sta namreč falsificirala plačilna potrdi-a na škodo tvrdke Ravbar, ki je dobavila čevljarju za 17,000 lir usnja. Opatija. — Zaradi influence, ki razsaja po Primorskem, na* merjivajo zapreti vse šole, da bi preprečili razširjanje te nalez* j i ve bolezni. Podkraj pri Vipavi. — V starosti tet je nedavno umrla daleč na okrog znana Trkmano-va "mama", ki so jo zaradi njene dobrotvornosti vsi ljubili in spoštovali. Reka. — V rudarski vasi Bala se je motorno kolo zaletek) avtomobil. Na motornem ko-esu sta se peljala tNa mladeniča iz Ptile, od katerih pa je An-on Vutetič, star 24 Tet bil tako težko ranjen, da je podlegel ranam v tržaški bolnišnici, kamor so ga takoj pripeljali. Trst. — Zaradi majhnega prometa so ustavili motorni vlak na progi Trst—Divača—Pula, ki prihaja v Pu-lo ob 12.12. Prav tako so ustavili vožnjo z motornim vlakom Pula—Divača— Trst. Trat. — Ko je delal na polju bližini Portorose, je 24-letni Viktor Stanič nevede zadel s krampom na staro granato. K sreči eksplozija ni bila močna in ga je samo ranila na nogi. Trst. — Pri Barkovljah se je motorno kolo prevrnilo s štirimi osebami. Pri tem si je prebil lobanj u Kuma.rO., star 40 let. Njegov sprerrfnjevalec Schubert Artur, star 50 lA pa je malo lažje ranjen. Trat. — Pri svetilnik« se je zgodila težka nesreča z motornim kolesom. Ko sta se na motornem kolesu vračala s Prose-ka Rupel Andrej in njegov prijatelj Urilli Josip, sta v bližini svetilnika paHdla s kolesa. Oba sta težko ranjena. Urilli je po nekaj urah podlegel poškodbam. Trat. — Neznanko, ki so jo pred nekaj dnevi našli vt bližini Konkonela, so sedaj identificirali. Sorodniki so prepoznali v njej Frančiško Novak vd. Ur-dič, staro 40 let. Oblasti še sedaj niso ugotovile, ali gre za nesrečo ali za umor. Lože pri Vipavi. — Neznanci so iz maščevanja porezali 250 mladih trt in sadno drevje posestniku Antonu ŠČeku. Zadeva je prijavljena oblastem, ki pridno iščejo zločince. Noe grob. — Na svečenico je v Borštu pri Trstu umrl znani posestnik in gostilničar Ivan Auer v starosti 71 let. Potre«. Dne 5. febr. je nastal kakor po vsem Primorju daleč v južno Dalmacijo, tudi na tržaškem Krasu potres, katerega sunki so se v 24 urah trikrat ponovili. Skupno jih je bUo okrog 15. Vsi so bili komaj občutij! vi, tako da se večina prebivalstva v Trstu in po kraških va seh elementarnega dogodka ni niti zavedla.,Na Raki pa je potres v nedeljo ponoči nekoliko vznemiril ljudi. Prava panika je nastala med obiskovalci kinema tografov, v katerih so se prav-tedaj predstave zaključile. Ponojilnicl in hranilnici na Oh- činsh je bila v smislu enotnega zakona iz 1. 1937 z dekretom z dne 27. januarja odvzeta pravi ca do Izvrševanja agrarnih kreditnih poslov. S posebnim dekretom so bili imenovani tudi likvidacijski komisar in nadzor stveni svet. Zagonetna smrt neznanke na Konkonela je bila končno poja* njena. Preiskava je dognala povsem nove okoliščine in momen te, ki so popolnoma v nasprotju s prvotnimi drmnevsmi. V pon deljek 30. januarja se je 40-let na Fraaja Uršičeva iz Kostanje vice, ki je bila nekaj časa zaposlena v tržaški ladjedelnici in ki je živela v bednih razmerah ter bolehala za tuberkulozo, na lepem odpravila na Opčine in od tam proti Konkonelu. Kakor poročajo listi, je na tej poti omagala. V noči od ponedeljka na to-rej< je bolezni in oslabljenosflgo-d legla. Zapustila je 2 otroka, ki ju je vzela v oskrbo njena sva-kinja. Požar v tržaški luki. — Dne 6. febr. je nastala na tovorni ladji "Aquili", družbe Tripkovič, na katero so baš natovorili 20 ton bencina iz tržaške rafinerije mineralnih olj, strašna eksplozija, po kateri se je vsa ladja vnela. S težavo so jo odvlekli na odprto morje, ker je nastala nevarnost, da se vname bencin tudi na drugih ladjah tik ob njej. Na ladji so bili tedaj štirje mornarji. Dobili so nevarne opekline, vendar so jih rešili. Ladja je po-potnoma zgorela in se nazadnje potopila. Skoda še ni bila ocenjena. " Pred goriškim sodiščem se je vršil proces proti 39 letnemu Rudolfu firezigarju iz Gorice, ki se je lani brez potnega lista odpravil preko meje, da bi v tujini našel delo in zaslužek. Prepotoval je več držav in se nazadnje znašel v obupnem položaju v Atenah. Krenil je še v Solun, kjer pa se je javil na italijanskem konzulatu, ki ga je poslal nazaj Flttttjft. Komaj pa se je pripeljal v Benetke, je bil aretiran. Sedaj je bil obsojen na mesec dni zapora in 2000 lir denarne kazni. Dečje zavetišče družbe "Italia Redenta" v Klani so morali pred dobrim tednom na zahtevo zdravnikov zapreti, ker je učiteljica nedavno obolela. Zavetišče je bilo zaprto 8 dni. Kakor poroča sedaj reška "Vedetta d'Italia'\ je bilo znova odprto in ga spet obiskuje vseh 80 otrok. Dobili so novo učiteljico. Prefekti pri Mussoliniju. — V četrtelr je italijanski ministrski predsednik sprejel goriškega, tržaškega, puljskega, reškega in še nekatere druge prefekte obrnejo nih pokrajin. Kakor zatrjujejo listi, so govorili v prvi vrsti o novih javnih delih v obmejnih po krajinah. % V Dekanih se je pripetila 9 febr. huda nesreča. Za vasjo ob robu gozda je 69 letni Ivan Sodnik pokadil pipo tobaka, ko je o-pazil, da se je od žveplenke. k jo je že gorečo mak» prej odvrgel. vnelo listje in da se ogen, širi proti gozdu. Naglo je hote majhni plamen pogasiti, a po nekem čudnem naključju se mu je vnela obleka in kmalu je bil Sodnik ves v plamenih. Sam si ni mogel pomagati in zaman je tud klical ljddi na pomoč. Nesrečnež je nazadnje podlegel strašnim o-peklinam. Šele proti večeru so našli njegovo truplo. Vest o njegovi nesrečni smrti je napravila v Dekanih in po vsej okolici najgloblji vtis. . Smrten padec z okna. — V Trstu se je smrtno ponesrečil 72 letni Mihael Kaliž. Starec je zgodaj vstal in stopil k oknu, da b užil malo svežega zraka. Pri tem pa se je nagnil predaleč ven in Glasovi iz naselbin (NsdsUsraaJs s t. strsaU druge je i» več višjih šol (kolegijev) poslalo učence, ki so študirali po več dni zadružno gibanje na licu meBta. Pred tremi leti je zadruga u-stanovila tudi kreditno unijo ali hranilnico in posojilnico. Ta posluje separatno, toda član kreditne unije je lahko le tisti, ki je obenem tudi član zadruge. Vse to veliko delo je bilo zgrajeno v teku 30 let, seveda z mnogimi žrtvami ljudi, ki so Šli odločno >reko vseh zaprek za svojim ci-jem. Dillonvalsko zadrugo pride vsako leto pogledati in prouča-vati mnogo izvedencev, pisate-jev in učiteljev, ki študirajo zadružno poslovanje. zadruga in njen upravnik sta ie če-stokrat dobila priznanje od raz-ičnih voditeljev in tudi v raznih naprednih publikacijah in listih. Zadruga posluje demokratično, kar pa večkrat privede do nesporazuma med člani, ki menda nočejo ali ne morejo razumeti demokratičnih principov. U-službence u posluje na izpraznjena ali nova mesta s tajnimi volitvami. Prošnja mora biti pred ložena gl. odboru, ako gre za mesto v gl. stanu, in pri podružnicah, ako je treba koga nasta viti pri teh. Prošnjo lahko vloži vsakdo, ki se čuti zmožnega za razpisano mesto. Seveda mora biti Član zadruge, ali pa siri ali hčer članov. Na prvi Članski seji se potem glasuje o aplika cijah in kdor dobi večino, dobi službo. To pa včasih napravi nezadovoljnost in posebno sedaj, ko je radi slabih razme^ mnogo prošenj. Ampak tega bi ne smelo biti. Saj imamo vendar zato volitve, da večina odloči. Pri naš podružnici je polovica Članov, k imajo brezposelne „hčere in sinove, ki bi radi dobili službo Ampak zaposli se jih lahko samo toliko kolikor je izpraznje nih mest. In menda nismo sto pili v zadrugo zato, da bi naše hčere ali sinovi dobili delo, am pak radi ekonomskih in zadružnih principov. V okolščj-mrh pa demokracija naprav' slab vtis. Kako bi bUo z dikta turo, ne vem, toda upam, da do tega ne pride v zadružnem gi banju. Pri naši postojanki smo imel glavno sejo dne 23. febr. v naši dvorani na Boydsvillu. Na te seji so bili podani šestmesečni računi celokupne zadruge. Sklenili so, da se bodo v bodoče pr-l vih šest mesecev vršile članske seje vsaki četrti četrtek v mesecu v naši dvorani, drugih šest mesecev pa v Češki dvorani. Direktorske seje bodo vsaki četr-pondeljek zvečer v zadružnih prostorih. Nastavljena je >ila tudi nova moč v trgovini, ki bo delala par dni na teden. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Predsednik Joseph Snoy (če-rto leto) podpredsednik Frank Ledvinka ml., tajuik-blagajnik Cd Kren; ¿¡rektorji so Frank Mazok, Fra\ik Matko in John Reiner. V imenu odboru in vse zadruge vabim slovenske mole n žene na pristop k zadrugi. Seveda tudi pri nas ni bres napak, s katerimi pa pridite pred jo, da jih odpravimo ali popravimo. Držimo se gesla in pod-»irajmo sebe, ne pa onih, ki nas dnevno izkoriščajo. Naprej u zadružno gibanje! Joaeph Snoy, 13. že je omahnil ter padel na kamnito dvorišče. Dobil je smrtno nevarne poškodbe, katerim je že med prevozem v bolnico tudi po- ¡AiMtl--.::____- __ Žrtev požara. — Poročali smo že o velikem požaru, ki je nastal v tržaški luki pred rafinerijo mineralnih olj. Poveljnik ladje "A odgovoriti do nedavna, ko> WPA izdala poročilo preiskave o stano vanjskih razmerah, izvedene vet ko 200 mestih Združenih dr ŽAV/ ' ! To preiskavo so v zadnjih štl rih letih Izvedli delavci H rellf-nfh seznamov. Obiskali in ogle dali so si približno 8,000,000 domov, kar je skoraj polovica vseh mestnih stanovanj v Združenih državah. Zabeležil* so značaj starost, stanje in vrednost vsa ke obiskane hiše in ugotovili so, da It je stanovalce lastnik ali najemnik, in zaheMtiU so obseg hipoteke ali najemnine. O vseh teh podatkih se razpravlja v knjižici "Urban Housing: A Summary of Real Property Inventories Conducted as Works Project, 1984-1986," To poročilo vsebuje najbolj obširno in podrobno količino informacij, ki so bile kdaj nabrane o hišah, kjer stanujejo ljudje v Združenih državah. Izmed vsakih 100 obiskanih jih je 60 stanovalo v stanovanjih, ki so bila v nujni potrebi pobarvanja ali popravkov in radi tega niso bila "v dobrem stanju". Našlo se je, da šestnajst izmed vsakih 100 hiš je bilo povsem "neprimernih za rabo", to je, da potrebujejo še večje po-pravke all pa so bile nepopravljive. Petnajst iimod vsakih sto hiš je imelo stranišča ob vežšH ali izven hiše. Dvajset hiš iz-m«d vsakih sto ni imelo centralne kurjave. Razmere niso Iste v vseh da-lih dežele. 'Stanovanja staeega Juga so ona, ki so naj ved brez vsake vrste modernih instate ij-Te razmere so boljše na Jogo** padu, š« boljše na severozapa-du in najboljša v vseh severovzhodnih državah. V vsej deželi kot celoti Je študija našla: V 17 odstotkih obUkanih hi« pride več kot ena oseba na vsako sobo. V eni izmed vsakih dvajset stanovsnjfh sta stanovali dve družini v stanovanja, namenjenem u eno samo družino. Skoraj v dveh izmed vsakih petih hiš je stanoval sam lastnik. Večina enodružinskih hiš, v «aterih je sam lastnik stanoval, e bila vredna manj ko $6,000 in po ena izmed vsakih petih je bi-a vredna manj ko $2,000. V mestu New Yorku je po-vprečna mesečna najemnina znašala med $30 in $40. Povprečna najemnina za vso deželo Je bila $25. V jugovzhodnih državah pa 70 odstotkov ismed vseh najemnin je bilo pod $20. Več ko polovica vseh obiskanih hiš je bila zgrajenih pred letom 1915 in četrtina pred I. 1895. Razun v mestu New Yorku je bil les navadno gradivo. To poročilo WPA'o mestnih stanovanjih je vzbudilo velik del zanimanja v krogih javnih zastopnikov, stanovanjskih oblasti vseh ljudi, ki se zanimajo za primeren stanovanjski pro« gram za Ameriko.—WPA. Krvava bitka pred jeklarsko tovarno Sest delavcev in dva policaja ranjena , Clalrton, Pa.. 4. marca. — Dva policaja in šest delavcev Je bilo ranjenih v bitki med policijo, plketl unije CIO in neunionlst pred tovarno Carnegle Illinois Steel Co. Policijo je poslal pred tovar no župan John J. Mullen, ki je sam član unije CIO, z navodili naj razprši pikete, ki so oblegal jeklarno in zahtevali unijske prispevke od delaveev. Bitka se Je ptičlla, ko se avtomobili, na katerih sd se vozili neunionisti za vozili med pikete. Trije avtomobili so bili < deloma rasbiti Sest ranjenih delavcev je dobilo prvo pomoč v kompanljski bol nlArtici. Policijski načelnik Con rad MatS Je bil tudi ranjen. Ponarejevalci potnih lištov obtoženi New York, 4. marca. —»Bizar-na storlja o osebah, ki so |>od izmišljenimi Imeni dobivale potne liste, Je bila zaključena včeraj, ko so federalne avtoritete obte žile devet oseb ponarejevanja potnih listov. Med obtoftenci sta Adolph Rubens, ki je paradiral pod imenom Donald L, Robinson, in njegova žena Ruth Mark* Rubens, ki sta pred dvema letoma odpotovala v Rusijo s |>o-narejenlm potnftn listom. Oba sta bila aretirana v Moskvi na obtožbo špionaže. Ali sta še ži* va, nI znano. Dalje so imenovani v obtožnici Aaron Hcharfin, bivši eglptskl konzul v~ New Yorku, Oeip Garber, fotograf, In Kdward Blatt, odvetnik v New Yorktr, ki se Je skrhal tudi pod drugimi imeni. Obtožnica Jim o-čita, da so Vodili sleparske aktivnosti V New-York u, Chlcagu, Kanadi, fivkl, Jugoslaviji, Avstriji, Nemčiji, Češkoslovaški, Rusiji in na Švedskem. V New Yorku so od zdravstvenega departments dobili imena umrlih oseb in jih rabili pri Iskanju potnih listov in vjz., Od »lovit vm nedriavlja-nov od relifnih del Chicago, 4. marca. — WPA |e včeraj od»lovlla 2000 nedržsv. IJanov od relifnih del ffarold K. fteltzer, načelnik WPA v Chl-cairu. Je naznanil, ds bo nadaljnjih 500 uedržavljanov odslov-Ijenih prihodnji teden. * Komunistične intrige razgal jene 'čiatka' v organizaciji brezposelnih Chicago. 4. marcu. — Razkol Illinoiakl delavski zvezi, organizaciji relifnih In brezposelnih delavcev, ki so ga komunisti izzvali pred nekaj tedni, je popoln po izjavi, ki jo jé objavil glavni urad te organizacije. Odbor zveze se je na to pripravil na svoji zadnji seji in zdaj je naznanil, da je Illlnolsku delavska zveza postala neodvisna, nestrankarska in splošna organizacija relifnih in brezposelnih delavcev. David Lasser, predsednik nu-rodne organizacije, je V pismu Franku W. McCulochu, tajniku lllinolake orgsnlzacije, in Simonu Trojarju, Članu eksekutivne-ga odbora, naznanil, da več ne priznava veČine članov okseku-tlvnega odbora. Funkcije tega odbora bo prevzel drugI, ki Je bil imenovan zadnji teden v Chi-cagu na tajni seji, ki so jo kontrolirali komunisti. Ta odbor Je pod direktnim nadzorstvom Her-berta Benjamina, tajnika narodne organizaeije, ki ima svoj glavni stran v New Yorku. "Naš odbor ne bo tffial manipulacij," je rečeno v izjavi, ki jo Je objavil urad lllinoiske delavske zveze, "Ker glavni stan vztraja pri svoji zshtevl in hoče potisniti veČino podružnic Iz narodne organizacije, bomo ml šli naprej s svojim delom In Ignorirali ukaze. Illinoiska delavska zveza bo držala svoja vrata odprta vsem, ki se hočejo borl- {I proti odslovitvam relifnih de-avcev in znižanju mezde. Bojevala se Ijo še nadalje za pomoč br«z|KJselnim in proti dominaciji katerekoli politične grupe." William Hackleman, predsednik lllinoiske delavske zveze, Je naznanil, da bodo krajevne postojanke rasen nekaj isjem ostale v državni organizaciji in da so se izrekle proti uradnikom narodne organizacije, ki hočejo (*• stanoviti dualno organizacijo. Japonske čete obnovile ofenzivo Srdite bitke na dveh frontah flanghsj, 4. marca. — Dve Japonski srmadi, opremljeni s tanki In bombnimi letali, sts obnovili vojne operacije na dveh frontah. Vroče bitke so v teku v provinci Hupeh, ob reki Jang-t se zspadno od Hankova, in v provinci Kisngsi, kjer Je končen-trirans kitajska armada 100,000 mož. Cilj jspimnke ofenziv« je okupacija ozemlja med reko Jangt-se in lunghajsko železnico ter llaičova, edinega pristaiiiščnega m e» ta severno od Senghaja, ki je še p<*I kitajsko kontrolp, Japonske čete tudi uaskskuje-Jo kitajske pozicije pri ftajangu, strategičnem mentu, ki lefti sto milj zspadno od Hankova. Naročile Mladinski Ust, naj« boljši mesečnik za slovenaka mladino! PRODAM Sv*tui(t«tr«»|Ni0, t>tltf)». bllao ¡M. ««•!• na Mprtt»irfM4 «»«•. Trns )* fAlflC. \4 Jui dan, Mit H. Kantin« .SVS. Tal. Lawn. 7U«. Chksge, IU. -(A4V.I pRpgygft \ PONDELJEK, 6. SIGRID VNDSKT: J E N N Y $ ROMAN Z:* ROMAN Poeleoealf Trm Atbr—ki ¿¡L "Hvali. — Ti, rajši bom oaUl« pri tebi. Poklala bom koga domov in «poročila, d« «v» «e srečnim s Heggenom. Saj j« gotovo v mestu. A preden odide zadnj« električne, morem domov — ¿al i bole." "Jaz pojdem namestu tebe." Spustil jo je, da je zdrsnila na divan. "Kar lepo leži in se odpo-čij. Oh, dete moje!" Ko je odšel, ai je odpela čevlje in jih odrinila od sebe. Napravila je *e en požirek vina. Nato je čisto zlezla na divan, se zarila z glavo globoko v blazine in potegnila 'idejo čezse. « Sä j ga je vendarle ljubila. Hotela je biti pri njem. Ce je smela tako sedeti in se zviti v klobčič ter se odpočiti v njegovih rokah, potem ji.. ji bilo dobro. Saj je bil edini čloVek na svetu, ki jo je jemal v naročje in jo ogreval, jo varoval in imenoval svojo malo. Da, bil je edini človek, ki ji je resnično »tal blizu. Zato je postala njegova. — Samo, da jo je privil k sebi in jo ičitil, tako, da ni ničesar videla, marveč le čutila, da jo drži v objemu in jo greje. Potem ji je bilo dobro. Oh ne, ni ga smela izgubiti. In zatorej mu je morala dajati tisto malo, kar je imela, ako je dobivala od njega, česar ni mogla pogrešati. Smel jo je poljubljati in početi ž njo, kar se mu je zljubilo. Samo, da ni govoril. Kajti potem sta se tako močno oddaljila drug od drugega. Govoril je o ljubezni, njena ljubezen pa ni bila taka, kot je mislil on. In tega z besedami ni mogla razložiti. Samo oklepala se ga je — in to ni bila milost, ni bil knežji dar. To je bila samo majhna, revna, beraška ljubezen, za katero ae ne bi smel zahvaljevati, temveč jo moral samo Imeti rad in ničesar govoriti. — Ko se je spet vrnil, je ona leiala In ga gledala a široko odprtimi očmi. Pod njegovim tihim, spoštljivim ljubimkanjem pa jih je spet zatisnila in se tiho nasmehnila. Nato je ovila roke okrog njega In ae prižel« k njemu. Šibki vijolični parfum, ki ga je imel na sebi, je dišal tako blago in «veže. In tiho je pokimala, ko jo je vprašuje dvignil. Hotel je nekaj re-"či, ona pa mu je položila roko na usta in ga nato poljubila, da ni mogel govoriti, ko je jo previdno odnesel v sobo poleg pisarne. Gert Jo je spremil do cestne železnice. Za hip je obstala zunaj na ploščadi In gledala za njim, kako je doli na cesti izginil v sinji majski noči. Nato je sedla noter. Gram je okrog božiča zapustil svojo ženo. Stanoval Je zdaj sam na Stenerjevi cesti in imel razen pisarne še eno aobo. Jenny je vedela, da se namerava dati ločiti, ko bo minilo nekaj časa in bo Kebeka Gramova uvidela, da ae n« bo vrnil. To je bila pač njegova nrav, da je ravnal tako — prekiniti kar na mah, ni imel moči. Kaj je prav za prav nadalje pričakoval od bodočnoati, si ni upala predstavljati. Ali Je morda mislil, da se bo poročila z njim? Jenny si ni mogla tajiti, da se niti za sekundo ni nameravala za vedno navezati nanj. In zategadelj je občutila vse to kot neko bridko, prezupno ponižanje, kot sramoto, ksdar ni mi-sllle nanj in ni bila pri njem ter ae ni mogla skriti v njegovo ljubezen. Varala ga Je — ves ta čas ga je varala. "Kavno to, Jenny, da al me tako vzljubila, j«- listo, kar imenujem jas nepojmljivo mlloat." Pa kaj je mogla za to, če gleda on na to a takimi očmi? ha, ne bi je bil mogel napraviti za avojo ljubimko, če ona sama ne bi hotela — če mu ne bi bila dala čutiti, da hoče. Ali. o bogi Saj Je čutila, kako Je hrepenel po tem — mučilo jo jf. ko je videla, kadarkoli sta bila akupaj, kako ni lito J(» je poželel in kako ae Je boril, da bi «kril. kar je bil preponoatn, da bi pokazal. Ds. videla je, da je |M>nosen — preponoaen, da bi prosil tam. kjer je nekoč |N>nudil le svojo po-moč, prc|M>no»en nemara tudi, da bi se hotel iz|MMtavljati, da bi ga odklonila. In ker Je ve-dela, da ne more zavrniti njegove ljubezni, ne izgubiti edinega človek«, ki Jo Je ljubil — Je II potem mogla ravnati drugače, kakor da mu je |Minudila, kar je imela in a tem poplač«!« njegovo ljubezen, ki je ni mogla pogrešati — če Je hotela o*tati (Mištena? Tedaj |m *e je lemu pridružilo še to, d« Je morala uporabljati besede, ki so bile veliko «noenejše iti bolj žarke nego ttato. kar Je čuti-la. On |*a Ji je verjel In Jo prijel za besedo. Zgodilo «e je zo|wt in zopet. Kadar Je pri- šla k njemu vsa neveaela in malodušna, utrujen« od večnega razglabljanj«, k«ko se bo to konč«lo, In je videla, d« on to čuti — ted«j p« mu je spet jelš govoriti tople besede in hllniti nekaj veliko močnejšeg«, neko je res čutil«. In on ji je verjel. On ni vedel o nikakšni drugi ljubezni, kakor tiati, katere bistvo Je sreč«. Vs« nesreč« v ljubezni je prih«j«l« z«nj od zun«j, od za-vratne usode ali p« od okrutne pr«vičnoati, ki kaznuje vs«ko krivico. Vedel« je, česa se je bal — da bi utegnila njena ljubezen nekega dpe umreti, ko bi uvidela, da je prestar, d« bi ji bil ljubimec. Nikd«r in nikoli p« ni mogel slutiti, d« je bila njen« ljubezen boln« rojen«, a smrtnimi kalmi v sebi. Pojasnjevati mu to, ne bi imelo haska. Gert tega ne bi razumel: Da si je poiskala zavetja v njegovih rokah, ker je bil edini, ki ga ji je ponudil. S«j je bil« t«ko neznansko sama. Ko ji je ponudil ljubezen in toploto, ju ni mogla pahniti od sebe — Daai bi bil« fnorala vedeti, da je, ne sme sprejeti — te ljubezni on« nI -bil« vredn«. Ne, on ni bil sUr. Strast dv«jsetletneg« mladenič«, otrošk« ver« in pobožno obož«vanje, zrelega moža toplota in dobrot«, va« ljubezen, ki jo je moglo objeti življenje mož«, je zdaj na meji starosti še enkr«t vzpl«menel« v njem. Te ljubezni bi morala biti deležna ženska, ki bi mogl« vračati njegov« čuvstv« z enakimi čutili — ki bi mogla preživeti ž njim v teh kratkih letih, ki ao še ostala, vse tisto življenje, po katerem je hrepenel, o katerem je s«njal in se gs nadejal — preživeti ž njim tako, da bi bila ona vezana nanj s tisoč srečnimi spomini, ko bi prišl« starost — v verni ljubezni kot njegove mladosti in njegovih moških let družica vztrajajoč pri njem in starajoč se ž njim. Ona pa —. Ce bi tudi hotela poakuslti, da bi ostala — kaj mu j« mogla nuditi, tudi če bi hotela? Nikdar in nikoli mu ne more dati nI-¿««ar — Mamo jemala je. Nič mu ne bi koristilo, tudi če bi ostala, saj bi ne mogla zbuditi v njem vere, da se je s to njegovo prvo ljubeznijo za vedno potešilo njeno hrepepenje po življenju. Rekel bi jI, naj gre. Ljubila je in dajala, zdaj p« ne ljubi več in bodi spet prosta. Tako bi on glodal na to; nikdar pa ne bi razumel, da je nji hudo zato, ker mu ničesar, ničeaar ne more dati. Ah, mučil jo je, kadar jI je govoril o njenih darovih. Res, bila je še dekle, ko je postala njegova. 'On je poudarjal to — ko da mu je neko merilo za io, kako neizmerno globoka in silna je bila njena ljubezen. Saj mu je vendar darovala čiatoat avoje mladosti. Nedotaknjenost njenih devetindvajaetih let. O da, čuvala jo je kakor belo poročno obleko in se je ni dotaknila in je ni oskrunila. V hrepenenju in strahu, da je nikoli ne bo nosila, v obupu nad svojo ledeno osameloatjo, nad svojo nezmožnostjo ljubiti, se je oklepala, jo mečkala ter jo akrunila v svojih mislih. Mar nI bila čistejša tiata, ki Ja živela življenja ljubezni, nego ta, ki j« samo razglsblj«!«, preža la in hlepela, dokler jI niso vse moči ohromele od tega koprnenja? , In ko je potem post«l« njegov« — lutko malo vtisa je napravilo to nanjo. Ne da bi bila docela hladna. Sem pa tja jo je njegova ljubezen potegnila s seboj. Tod« delala ae je 'ognjevito, p« je bil« samo mlačna. Ce nI bila pri njem, je komaj mislil« n« to, hlinll« mu zl«g«no hrepenenje, d« bi ga razveselil«. D«, hlinil« ae je in hlinll« proti njegovi- pošteni strasti. Pa vendar — bil je čas, ko se ni samo hll-nila, ali pa je Ug«l« tudi s«mi sebi, če je I«-g«l« Gertu. Čutila je v sebi vihar — to Je bilo p«č sočutje š nJim In s njegovo usodo ter upor proti Ustni, čemu se oba, vsak n« svoj način, trgata od |>ože)enJ« po nečem nemogočem; temu p« se je družil še neznanski strah, kam vodi vae. to, v kar «e je vrgls. Tedaj je vriakal«, d« g« ljubi. S«J se je mor«l« vreči v objem teg« mož«, p« če je bilo to še t«ko gorosUsno. Tiati večer je sedela v cestni železnici ter čutil«, zroč n« zaspane, miroljubne meščane, neko zmagoslavno veselje v sebi. On« je pri-hnj«l« od svojeg« ljubimca, okrog nje in okrog njega je ležalo neurje njunih usod, mor«l« je kod veiv in ni vedel«, k um jo bo gnalo. Jn bi-I« je ponosn« na avojo usodo, ker JI grosita ne- (D«!je prihodnjič) sreč« in tem«. Zvečer ob desetih liana ( olhert ! raj zantokala od bolečine. In i vendar ne ie «mejal«. čisto ml«-dontno, popr«vll« si Je koder z« uho In je pri tem po bllskovo Dan »e je že nagibal k večeru, pomislila, kako n«j se vede pro-\Vlike trgovine ao prižigale avo- ti njemu. je žarke luči. lita je še nekaj Menjavala so se vprašanj« In nakupila, potem mu Je p« ako. «djovorl. Ali še veš? Kako se raj padla v naročje. Kako dol- ,*ki godi et«remu Krauaeju? In go ee že nista \tdel«? Se zme ! gtM,podičn« Jnnkhovn? Takrat r«.m je isti. Samo njegove oči bilo vendar lepo? In k «ko se leže morebiti ta »|mzn«nj? bolj tnuU d«nea? In ti? — Oklevajo-globoko pod visokim čelom Ihe j* pripovedoval« o svojem neznatni gubi mu igrata okrog | iktjenju. o svojem domu. o avo- mu tenkih uetnic. Z letim gibom kakor takrat je dvignil klobuk. "Ina — tir Stisnil ji Je roko, d« Je ako-|nila kamenček na ceato jem motu. "TI si poročena?" Ina Je rahlo prikimala. brè-kjer ga Je avtomobil f zdrobil v tisoče drobnih koščkov. - "ln si nrečn«. I na?" Izognila «e je njegovemu vprašujočemu pogledu, gledala otroke pri igri in si v zadregi popravila š«l. Molče sta stopa la druf po lev drugega. Do prve avtobusne |m*taje Mož Je hotel nadaljevati pot. lena se Je ustavila. Prišlo je vendar tako iznen«da. to srečanje, da se mu Je hotela izogniti kakor hitro Je bilo mogot e. "Ne bodi jesen. Bernd Moram domov Mol me pričakuje." In vendsr — bila je srečanja ne-kako vesela, «elo vesela. Saj Je bil Ali zraven nje Bernd. Bernd. ni nekoč jokala zanj? Takrat, ko g« je njegov oče . . . Ne, to je bilo že d«vno pozabljeno. Z mislimi je odhitelo, kakor odhite oblaki na nebu. Ali te ne bi mogel še enkrat videti, I na?" Ali ni bil to njegov glas? Zak«j jo je hotel videti? Vse to se enkr«t spraviti na dan? Sele čez nekaj časa je zmajala z glavo, f Ne, Bernd, boljše, da ne." Prigovarjal ji je, prosil, si prizadeval. Samo majhen spomin na preteklost. Nekaj trenutkov, preden je prišel avtobus, privolil«. Da, lahko pride po-njo. Njenega moža ne bo doma. Ali naj požvižga? Dobro, to se ne bo dskč slišalo in ne bo povzročilo obrekovanj sosedov. Zažvižgal bo prve takte "Torera". Da, pesem iz "Carmen", kakor to delajo njen mož Heinz in njegovi prijatelji. Ob desetih? Da, ob desetih! Avtobus jo je odpeljal -Polno veselja, dvomov in tesnega pričakovanj«. Ko je prišl« domov, ji je Heinz odprl vrat«. Povečer-ala st«, potem p« sedel« skupaj. On s cigareto v ustih nad knjigo — ona nestrpna, kdaj bo odšel. A *i šel. Cas je hitel. Postal e. Ali naj ga vpraša? To bi bi-sumljivo. A zdaj je pripovedoval že sam, z roko podeč dim od sebe. — "S tem Seiffertom pa res nima človek drugega kakor jezo. >anes zvečer bi morala biti stvar redu — nič; gospod Seiffert se je opravičil. Od Fistermanna ne dobim odgovora." Nekajkrat je naglo potegnil Iz cigarete. Veliki, gosti oblaki dima so plavali ob svetilki sem in tja. Ura je tiktakala svojo eno-ično pesem sekund. Po cesti je prihajal šum bližajočega se avtomobila. Ina je legla na divan, da Heinz ne bi videl njegovega obraza. Po njeni glavi so se div-e podile misli. Na lepem je poskočila, potlej se je pa spet prisilila smehljaju: Heinz je sedel zraven nje in prijel njeno roko. "Kaj ti je, Ina? Ali nisi vesela, da sva naposled vendarle enkrat sama?" Prikimala je, sedla in začela vrteti guml^ na bluzi. V sosednjem stanovanju je nekdo igral na klavir, Zelo oklevajoče, dol-gočaano. Ura je začela biti. fina, dve, tri, štiri, pet — tja do desetega udarca. Ali nI nekdo zažvižgal? Za na je zgrabila mo-evo roko. Njena glava se je sunkovito obrnila. "Ali ne bi navila gramofon, Heinz? Tako neznosno tiho je. In to klopotanje tukaj zraven." "Ce ti ugaja!" V istem trenutku je Ina tudi že vzela gramofonsko ploščo. (Kajpak je zdaj zažvižgal Bernd!) Navila je poakočno koračnico in je prevpila vsak šum. Heinz je z roko udarjal takt. Ta-rantata, tarantata. Ina je stala pri gramofonu, z novo ploščo v roki. Ustavila je gramofon, pri tem je pela neko pesem — ko je nekaj rahlo počilo, plošč« je še nek«jkrat drdrala okrog svoje osi, potlej je p« obstftl«. Po nekaterih tesnobnih in mirnih besedah se ju je še z večjo močjo polaatila tišin«. K«kor grozeč« prikasen je čepela vaeh kotih, istegovala je pohlepne kremplje prav do sredine sobe, prihajala je bliže, zmerom bliže. "Ali slišiš, In«?, nekdo žviži g«r "Oh, Heinz," se je z«smej«l« "morda a«njaš. Kdo p« naj zda še žvižg«? Pojdi, sedi rajii | meni." Polotil je roki okrog njene glave. -v "Slišiš?" Skočil je pokonci "Naš žvižg!" Ze Je skočil k ok nu, m«h«l in klical: "Halo! Halo!" T«koj nato Je p« «dirjal mimo Ine, k vratom in ven. "Gotovo J« Seiffert. Počakaj odprl mu bom hišna vrat«!" Vr«t« aa njim so ae zaloputnil«. In« Je teki« z« njim. odprl« vrat«, osupl« klical« njegovo ime. enkrat, dvakrat . nje govl vihrani koraki so zadušili besede. V »trata je že stekla na saj k oknu. aklonila ae Je daleč ven. Nikogar. Ko bi mu vsaj mogla dati snamenje. "Bernd! Berndr NIČ. Nohe-negs glasu. Teme gs je pogoltnila. A zdaj — aH niso to glasovi, ropot* Ali «e ne prepirata dva moška? Toda vae je spet naglo Paviljon Sovjetske unije na razstavi v New Yorku, katera se odpre 30. aprila. Potrdilo Mihail ZoAčenko—Ivan Vuk Dajmo, pogovorimo se neko-iko o ljubezni, o pravici in o človeški zvijači. Ni od tega še tako dolgo, kar se je v Saratovu zgodil sledeči zanimiv in izvirni slučaj. Neki mladi človek po imenu Sergej Hrenov, ki je v svojem podjetju sortiral blago, je začel zasledovati neko gospodično, recimo neko delavko. In tudi ona ga je začela zasledovati. Kako se je vse to vršilo, je težko vse opisati, ker se to ne naredi kar tako tja v en dan. Znano je samo, da so ju ljudje začeli videti skupaj na ulicah. Začela sta se celo sprehajati, še več, držati se pri sprehodih kar za roko in pod roko, začela govoriti razne Iju-beznjive besede in tako dalje in temu slično. Tako se je tudi zgodilo, da je ta premetenec rekel nekoč svojemu dekliču: Glej", je rekel, "ko se tako skupaj sprehajava, ni mogoče predvideti, kaj se vse lahko iz tega izcimi. In", je rekel, "podpišite mi potrdilo za vsak slučaj — recimo za slučaj, če bi se kaj pojavilo na svetu, da ne boste ničesar zahtevali od mene in za vzdrževanje tistega od mene iskali nobenega denarja. Jaz pa", je rekel, "ko bom imel v rokah tako potrdilo, bom", je rekel, "napram vam še bolje uslužen in še bolje Ijubezrijiv. Zdaj namreč", je rekel, "zapušča vsako delo svoje kazenske posledice in me to drži kakor v okovih. Rajše se", je rekel, "odpovem ljubezni, kakor pa da bi se pozneje vznemirjal radi svojega dela in plsčevai za vzdrževanje potomstva." Dekle, ali je bila preveč zaljubljen« v tega prevejanc«. ali pa Ji je baš radi svoje preveja-nosti preveč zmešal glavo — ni mnogo premišljala. Vzela je papir in podpisala dokument—potrdilo, torej in tako dalje, v takšnem slučaju — nimam nikak-kjtšnih pretenzij in ne bom od njega zahtevala denarja. Podpisala Je ta dokument, ali poleg mu je rekla tudi n^kaj o-strih besed. utihnilo. Vrata so se zapahni-la. Potlej Je slišala svojega moža. k«ko je tekel po stopnicah navzgor, ališals ga je, kako je hrupno odprl vrsta. "In«! In«!" Nehote se je potuhnil« v senco. Ce se je bo dotaknil! Vsakokrat se j^ zdrznila, kolikorkrat le poklic«! njeno ima. Ali ¿je grešila? Ze Je stal v «obi. "Ina — vedel sem Seiffert j« bil tukaj. Pravkar je dobil *po ročilo. Moral je takoj oditi. Am-pek — kaj p« ti je — s« j ima* solze v očeh — Joč ei . . ." Stekle je k njemu, oklenila je svoje roke okrog njegovega vratu. "Samo tako sem ve4el«. Heinz ljubi, dragi moj Heinz!" "Nenavadno", je rekla, "prej nisem nikomur dajala nobenih potrdil. In naposled", je rekla, "me to žali, da se vaša ljubezen poslužuje takšnih čudovitih oblik. Ali če že to hočete, podpišem ta vaš dokument" Prevejanec je rekel: "Hvala lepa. Mnogo let že gledam, kaj se godi in kaj iz tega izvira in se zato zavarujem." Z eno besedo — ona je dokument podpisala, a on, ne bodi len, je ta njen podpis overove-ril pri upravi hiše in nato ta dragoceni dokument vfaknil v prsni žep blizu srca. Kratko povedano, po enem letu in pol sta oba stala skupaj pred obrazom narodnega sodnika in mu razlagala svoje občutke. Ona je stala v svoji beli bluzi in "v naročju držala otročička. "Da", je govorila", neumna sem bila res, ko sem podpisala. Ali glejte, rodilo se je dete . . . Dobro, ali oče otroka naj prispeva svoj del in to tem bolje, ker zdaj sama nimam dela in tako dalje." A on, to je bivši mladi oče, je stal zraven kakor kumara in se izza brkov smehljal kakor bi ne razumel, za kaj gre in o čem gre. Res je, da ne more razumeti. Saj je vendar, glejte, tako jasno in očigledno —- ima, prosim — tudi dokument. Narodni sodnik pogleda na dokument, pogleda podpis in na žige pa se nasmeje: "Seveda, dokument je prarf reče. Mladi oče pravi: "'Da, popolnoma pravi. Tal rekoč, oprostite, resničen. Nei re biti dvoma. Na vse sea1 pravi, "mislil in ničesar ni« pozabil." Narodni sodnik odgovori: "Da, dokument je brezdvoi no resničen in neizpodbiten, A nekaj moramo vzeti v obzir: pi stava stoji na strani otroka brani njegove interese. V t« slučaju, soglasno postave, otn ne more biti zato odgovoren zato trpeti, če je dobil taksnei prevejanega pasjega očeta. Z i žirom nato", je rekel, "nima potrdilo nobene vrednosti in i lahko pač shrani kot spomni Vzemite potrdilo", je rekel, "ii hitro ga zopet shranite na pri k srcu." Kratko povedano, bivši očeš pol leta plačuje — in se kali plačuje! Vzrok Ze več let sta poročena in i zmerom srečna. Nekoč gresta« sprehod in mož skrbno drži del nik nad svojo ženo. Ganjena mini žena: "Se zmerom si tako ustreiljH kakor si bil pred najino poroko Zdi se mi celo, da še bolj skrb* držiš dežnik name kakor poprej ?" "Res je — saj moram paifl^ tudi plačevati tvoje obleke r j naroČite si dnevnik prosvejo Pe sklepa 11. reda« konvencije se lskka «arell aa Ust Preevtfe to prišteje eden. dva. tri, štiri ali pet êlanev Is «ae drsšiae k eml a»r* nlnL Liet Proeveta «Um as vee enako, sa ••.......................................rt. dr«*t»« .......... »>.........................................čl. draštee it........ «>............................>...........A draštva *........ *>••.'...........1.........................ČL draltv« M........ ..................i........... Država.................... No» naročnik....,.................. Mfočnlk................ eeeeeeaaesoasáas j»'