Slovenija
1 u r>z m a
AVSTRALIJA - SLOVENIJA
Na povabilo slovenske vlade odhajata 16.junija 93 v Slovenijo avstralska odvetnika Sherril I O' Connor Sraj in Garry Moore (po slovenski osamosvojitvi sta prevedla slovensko ustavo v angleščino).
V Slovenijo bosta odnesla v usnje vezano avstralsko ustavo, darilo senatorja GarethaEvansa. avstralskega zunanjega ministra. Svečanosti predaje slovenskim oblastem bo prisostvoval predstavnik avstralske ambasade iz Dunaja.
IRSKA - PESEM EVROVIZIJE 93
Slovenija je, kot samostojna država, sodelovala na letošnjem 38.tekmovanju Evrovizije 93 prvič s pesmijo "Tih deževen dan". Zmagovalka tekmovanja je Irska s pesmijo "In Your eyes"- s 175 točkami, Sloveniji pa je 25 držav dodelilo le 9 točk.
JANEZ JANŠA NOVI PREDSEDNIK SOCIALDEMOKRATOV - Stranka Socialdemokratov je 15, maja 93 izbrala za svojega novega predsednika Janeza Janšo, slovenskega obrambnega ministra. Dosedanji predsednik dr. Jože Pučnik pa je ostal v predsedstvu stranke.
CANBERRA, BRISBANE, SYDNEY, WOLLONGONG, MELBOURNE.....
Za nami so izredno uspešni koncerti pevca narodno zabavne glasbe iz Slovenije, Alfija Nipiča, ki so ga spremljali glasbeniki iz Sydneya, Veseli Gorenjci. V Melbourne-u je bila dvorana Hawthorn Town Hall-a nabito polna, organizator Slovenski narodni svet Viktorije pa je poskrbel, daje večer potekal kar se da v najlepšem redu.

REKLAMNA ŠTEVILKA
24. MAJ - V. TRAVEN 1993
SYDNEY
Juan Antonio Samaranch, predsednik mednarodnega olimpijskega komiteta, seje te dni mudil v Avstraliji. Ob obisku Sydneya ni skrival svojega zadovoljstva nad idejo, da bi bilo to prelepo avstralsko mesto gostitelj olimpijskih iger leta 2000.
V naslednji Številki: -več o turizmu v Sloveniji -o slovenskih bankah -gospodarski seminar v Sydneyu
(nagovor)
Po Štirinajstih dnevih ponovno "vtepamo v računalniške možgane" novo obliko in vsebino GLASA SLOVENIJE-druge številke. Naj vam že kar na začetku zaupam, daje skoraj celotna s'tevilka tipkana dvakrat. Sem namreč začetnik ob računalniku-z "miško" gor, z "miško" dol-in pozabim dati tekst v "save" in nekaj urno delo gre v prazno škatlo, potem pa na novo...človek se pač uči celo življenje in vsak začetek je težak. Zato nam ne zamerite, če se bo še tu in tam pojavila kakšna napaka in napakica. Dragi Gelt pa odtegujemo že tako skromen prosti čas, sobote in nedelje, saj prebije na Monash univerzi, kjer je zaposlena kot ilustratorka, tehnična in grafična risarka s pomočjo računalnikov, od jutra do mraka. Vaša urednica pa je že tako in tako dolga leta invalid s poškodbami in bolečinami v rokah, ki še bolj otežujejo delo. No, volja, veselje in prosti čas pa so tu-vam na razpolago, dragi Slovenci. Morda boste nase delo bolj cenili, če se boste seznanili tudi z našimi težavami.
V veliko vzpodbudo so nam vsa vaša pisma in telefonski poklici. Vseh pisem na žalost ne moremo objaviti naenkrat. Hvala tudi vam sydneyčani, ki ste nam zaploskali na vašem sestanku, hvala Še vsem posameznikom iz Canberre, Adeiaide, Brisbana in Melbourna. ki soz velikim zanimanjem sprejeli naš novi časopisek. Osebno me je najbolj presenetil in razveselil poklic z drugega konca Avstralije-naš rojak odhaja na obisk v Slovenijo s svojo soprogo in oba želita, da jima v času bivanja v domovini pošiljamo Glas Slovenije kar tja. Upam, da se nam bosta kmalu vrnila in z nami sodelovala kot nekoč pri drugih aktivnostih. Razmišljanja Jožice Gerden postajajo vse popularnejša. Tistim, ki jo znajo "dobro" prebrati ni težko ugotoviti kako močno si želi da bi se med seboj spravili, pred tem pa še počistili tisto, kar je med nami nezdravega.'
O svobodi mišljenja in govora pa seveda ne bi mogli govoriti, če ne bi upoštevali tudi reakcije nekaterih, res redkih, ki so bile pol ne dvomov in negativnih namigovanj.
Malce so nas tudi razžalostile pripombe tistih, pravtako redkih bralcev, ki so se ustavili pri tisti strani, ki njim ni všeč, ignorirali pa so vseh ostalih sedem strani, kamor smo izpisali smernice časopisa in njegovo "politiko". Pozabili pa so na to. dt^bi bila lahko prav ta stran nekomu drugemu všeč. Prosim, ne pribijajte nas ob zid neke ideologije kot celoto, saj po pozornejšem brskanju po imenih sodelavcev iista ni težko ugotoviti kako različni smo si. Ponosni smo na te naše različnosti, ki so nas vendar združile pri višjem cilju-ob žeji in želji za slovenskim časopisom.
Vsebino te številkesmo zastavili v slogu LETA TURIZMA93 na SLOVENSKEM. Vam, ki odhajate na obisk v Slovenijo za srečno pot, nam, ki ostajamo pa v vednost. STANKA GREGOR1Č
Spoštovani rojaki, Slovenke in Slovenci!
Glas Slovenije je popolnoma neodvisen časopis. Vabimo vas, da senanj naročite, obenem pa ga priporočajte tudi svojim prijateljem in znancem. Z veseljem vam sporočam, da vam bomo ponudili časopis za polovično ceno,- letna naročnina bi znašala S 50. Realni stroški časopisa + poštnina sicer znašajo letno po enem naročniku okrog S 100. Da bi vam bilo lažje plačati naročnino, vam ponujamo tudi polletno narocanje-za šest mesecev, ki bi znašalo $ 30. Zavedajte se. daje to edini časopis te vrste v Avstraliji. Slovenski podjetniki, posamezniki, Slovenci v društvih in organizacijah izkoristite priložnost in oglašajte v našem listu. Vaše sodelovanje in podpora sta nam nujno potrebna. Več informacij lahko dobite na telefon: 687 5176. Lep pozdrav vaš upravnik Štefan Merzel,
( VASI ODMEVI
Draga gospa Gregorič! Z veseljem sem prejel prvo številko novega lista GLAS SLOVENIJE in se takoj nanj naročam. Čestitam ustanoviteljem, urednici in sodelavcem za pogum, da so spet zaorali novo brazdo novinarstva. Iz srca jim želim mnogo uspeha, pa seveda tudi naročnikov, dabo list brez finančnih tez"av lahko dobil močne korenine med nami. Pokažimo, da imamo še smisel za branje in da se zanimamo za novice iz domovine in za naše življenje v Avstraliji.
K članku Lojza Košoroka "Nase zrcalo", pa bi rad pri pomnil tole: Res je. da nismo ravno na zavidljivi stopnji glede števila naših glasil v Avstraliji. Zal je tudi res, daje bilo v preteklosti le nekaj poskusov izdajanja časopisov in glasil, da pa so po kratkem življenju shirala. Naj omenim le nekatera društvena glasila, ki izhajajo že dolga leta, kot na primer "Vestnik", glasilo melbournškega društva, ki izhaja Že 38. leto. društveno glasilo v Perthu. "Glas Planinke", v Brisbanu in še druga (naj se oglasijo v naslednji številki!) Prepričan pa sem tudi, da ne gre v nemar dajati dejstvo, da slovenski avstralski mešečnik "Misli" izhaja že 42. leto. Res je. da društvena glasila povezujejo v glavnem lastne člane med seboj, vendar "Misli" povezujejo rojake iz vseh delov Avstralije in sedaj po slovenski pomladi doma prihajajo tudi v domovino in v druge evropske in ameriške države. Pa bo morda spet kdo prišel s staro zmoto na dan, češ, da "Misli" zastopajo krščanska načela, toda zaradi enega verskega Članka na mesec in ker ga ureja pater, zaradi tega še niso verski list. Hvala lepa z željo za obilne uspehe pri urejanju GLASU SLOVENIJE. Iskren pozdrav! [Vdani pater Valerian Jenko ]
Op.u. Spoštovani pater Valerian, res ste nas razveselili s svojimi dobrimi željami in hvala vam za to. O članku Lojza Košoroka pa le še to: Lojze je imel v mislih le kategorijo "Časopisi", v katero ne moremo prištevati niti Svobodne razgovore, niti revijo Misli, ki so mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji, pa tudi Slovensko Pismo je bilo bolj revija kot časopis.
Po mojem mnenju je bil zadnja leta pravi vseavstralski časopis le Vestnik, dokler je imel oznako "glasilo avstralskih Slovencev" seveda. S tem pa ne nameravamo jemati Mislim tiste neprecenljive vrednosti, ki si jo po dolgih 42. letih izhajanja zaslužijo. Tudi druga društvena glasila oziroma okrožnice ne moremo uvrščati med časopise vseavstralskega značaja.
ff~
CENIK
CENE OBJAV IN MERE
s
ENKRATNA OBJAVA:
CELOLETNA OBJAVA:
POLLETNA OBJAVA
v».
CELA STRAN	$ 100
POL STRANI	$ 60
ČETRT STRANI	$ 40
OSMINA STR	S 30
CELA STRAN	S 1.000
POL STRANI	S 600
ČETRT STRANI	$400
OSMINA STR.	S 200
CELA STRAN	S 550
POL STRANI	S 330
ČETRT STRANI	5 220
OSMINA STR.	$ 165

SLOVENSKE TURISTIČNE REVIJE
Revijo MM, ki izhaja v angleščini v 3000 izvodih pošiljajo 1 300 naročnikom, preostanek pa prodajo v vseh razvitih državah sveta. Revija je tiskana na posebnem luksuznem papirju, krasijo pa jo lepe fotografije.
Naslov: MM-Marketing Magazine, Dunajska5,61000Ljubljana,
Slovenija. ***
FLANEUR je revija za turizem in prosti čas, prav tako v anglešČini.Naslov: VITRUM marketing publishing@ecology,
Ciril Metodov trg 19, 61000 Ljubljana p.o.b. 61, Slovenija. ***
Tudi revijo SLOVENIJA, v angleščini, ki jo izdaja Slovenska izseljenska matica, bi lahko uvrstili med tiste revije, ki na ličnem papirju, pod spretno uredniško roko Jožeta Prešerna, skrbi za stik z domovino, tujce pa seznanja z lepotami Slovenije. Naročite jo
lahko pri SIM, Cankarjeva l/II, 61 ool, Ljubljana Slovenija. ***
Te dni je izšel tudi nov prospekt Zgornje Savinjske doline. Novi turistični prospekt predstavlja to dolino kot doživetje voda, gora in gozdov, poleg največjih naravnih in kulturnozgodovinskih znamenitosti pa našteva tudi številne dejavnosti, ki so oblikovalcem tega dela Slovenije na voljo. Tako iz prospekta izvemo, da je v Zgornji Savinjski dolini poleg planinarjenja in alpinizma možna tudi vožnja s kanujem in kajakom, jadranje s padalom, smučanje in ježa.
OGLED SLOVENIJE Z LETALI
Malokdo ve, da ima Slovenija več manjših letališč, poleg glavnih dveh:Brnik-24 kilometrov iz Ljubljane, in Maribor-letališče je v Slivnici, 16 kilometrov iz Maribora. Manjša letališča:LESCE PRI BLEDU(telefon 064 73-43 l)-polet nad Gorenjsko, Julijci, Karavankami. CELJE-LetališčeLevec(telefon 063 25-030)-ogled Savinjske doline, Mozirja, Karavank. AJDOVŠČINA -ogled Vipavske doline, do Nove Gorice(fax 065 62-346).
PTUJ-letališče v MoŠkanjcih(telefon 062 708-302)-12 kilometrov daleč, prelet nad Ptujskim in Dravskim poljem, reko Dravo, Halozami in Slovenskimi goricami. MURSKA SOBOTA (telefon 069 21-116)-poleti do Goričkega. POSTOJNA(telefon 067 21-432)-ogled Notranjske. SLOVENJ GRADEC(telefon 060 253630) ima letališče v Turški vasi, 16 kilometrov daleč. Prelepi so poleti do obronkov Pohorja, Kop, Uršlje, Pece, nad Mislinjsko dolino. Ostala letališča: PORTOROŽ(telefon 066 79-210);BOVEC(telefon 065 86-310); NOVO MESTO (telefon 068 21-107).
ADRIA AIRWAYS
ADRIA AIRWAYS-Slovenski letalski prevoznik Kuzmičeva 7, Ljubljanaö1000; Telefon:38-61 -313-366 ;Fax:38-61-323-356
Poleti iz
(dnevno) FRANKFURT*LONDON (sreda, petek, sobota, nedelja)
(torek, cetrtek)MANCHESTER*RIM (torek, petek) (sreda, petek, nedelja)PARIZ*MOSKVA (četrtek, nedelja).
(dnevno) MINHEN*SKOPLJE (dnevno)
(sreda, četrtek, nedelja) TIRANA*DUNAJ (ponedeljek,sreda.
petek, nedelja)
ZÜRICH (dnevno) do LJUBLJANE
Vec informacij dobite v prospektih in voznem redu letalskega pre-voznika Adria Airways.
fr

CENA BENCINA V SLOVENIJI
Cena v slovenskih tolarjih(SIT) za liter: navadni b. 53,00 super b.62,60 eurosuper 56,60.
PEVSKI VEČERI
Slovenske ljudske pesmi za Slovence z vsega sveta

PRIREDITVE IN SREČANJA V SLOVENIJI
BLED-PROMENADNI KONCERT, vsako nedeljo v zdraviliškem parku(od 1.6-30.9.) Telefon:064 77-409 MARIBOR-LENT 93, poletne prireditve^od 1.6-31.7.) Telefon:062 211-262
LJUBLJANA, Cankarjev dom- MLADI IN IZSEUENSTVO, okrogla miza(torek,29.6.93 ob 19 uri) DOLENJSKE TOPLICE-S/?£Č4M/£ V MOJI DEŽELI (3.7.93) UVBUANA-POLETNA ŠOLA SLOVENSKEGA JEZIKA(0d 5.-30.7.)
MALA NEDELJA-77?0y/Č/a SEJEM GOSTINSKE IN KRAMARSKE PONUDBE,seiemsk3Lpriredite\(6.6.)Te\efon:0()9 86-095
PORTOROŽ-TENIŠKI TURNIR,Satelit ženske (od 7.6-13.6) ČRNOMEU-JURJEVANJE (od 10.6.-13.6.) Telefon: 068 52040
ORMOŽ-SREČANJE PEVSKIH ZBOROV SEVEROVZHODNE SLOVENIJE (12.6.)Telefon: 062 70-172

Na teh prireditvah nastopajo domači pevski zbori, okteti, kvarteti, citrarji in posamezniki z domačo psmijo in skušajo pokazati kulturo domačega kraja kar najbolj po domače. Na teh večerih prepevajo dobro znane pesmi vsi v gostilni kar ob mizah in tako skupaj ustvarjajo enkratno veselo razpoloženje. Praviloma je PEVSKI VEČER vsak četrtek v drugem lokalu in z drugimi izvajalci, izjemoma pa tudi na željeni dan v tednu. Za pevski nastop se lahko prijavi vsakdor, ce pa zeli pa lahko prisotvuje samo kot gost. Dan lahko izberete tudi vi in si ga rezervirate, kjerkoli želite, le da se pravočasno prijavite. Sicer pa se vključite v prireditev, kjer pač bo v Času vašega bivanja v Sloveniji. Posebna zanimivost PEVSKEGA VEČERA je moto prireditve-proslavljanje veselega dogodka pod naslovom ZA VAS ROJSTNI DAN v obliki veselega kviza za lepe nagrade trem slavljencem izmed gostov. Te nagrade prispevajo gostitelji in pomenijo predstavitev gostoljubnosti lokala, v katerem se večer pripravlja.
PEVSKE VEČERE pripravlja Ivo Kranjc, ki sprejema tudi vse prijave za sodelovanje, obiske prireditev, rezervacije terminov in posebne želje.
NASLOV: MIDOM d.o.o., Slovenija,61000 Ljubljana P.P. 54.
ni	(I nVEMIIC Ctr... 1
IZ DIPLOMATSKO KONZULARNIH PREDSTAVNIŠTEV
aljaž gosnar v melbourne-u
I O.in 11. maja so bili v Melbourne-u prvi konzularni dnevi. Aljaž Gosnar, začasni odpravnik poslov RS je sprejel v slovenskem klubu Jadran in v prostorih Slovenskeha narodnega sveta v Kew okrog 5o Slovencev. Največpovpraševanja je bilo po vizumih za Slovenijo, o ugotovitvi slovenskega državljanstva, o overovitvah podpisov in seveda o potnih listih. Aljaž Gosnar nam je povedal, dasemed namipočuti izredno dobro, daje bil povsodlepo sprejet in da upa, da bo&slovenskimi rojaki tudi vnaprej lepo sodeloval ter jim nudil pomoč, ki jo potrebujejo.
KAKO OVERITI PODPIS
V Avstraliji lahko overijo vaš podpis: v veleposlaništvu RS v Canberri, častni konzul Alfred Breznik v Sydneyu in vsi duhovniki. V zadnjih dveh primerih pa je potrebno overitev poslati še v Canberro na nadoveritev veleposlaništva. Priložiti je treba tudi ček na $ 27.
TURISTIČNE USLUGE V SLOVENIJI ZA TUJCE
O tej zadevi je bilo kar precej spraševanj in tako smo se vsi skupaj potrudili, da bi vam pred odhodom v Slovenijo sporočili tudi sledeče:
hotelske usluge so v Sloveniji za domaČe in tuje osebe enake. Cene se načeloma oblikujejo prosto in posamezni privatni hoteli lahko v skladu^poslovno politiko dajo v določenem obdobju popust domačim gostom(ali drugim osebam s slovenskim potnim listom).
NOVOSTI PRI CARINJENJU BLAGA
Veljajo od 10. aprila letos
Domače in tuje fizične osebe lahko prosto prinašajo in prejemajo iz tujine oziroma odnašajo in pošiljajo v tujino osebno prtljago, predmete za osebne potrebe in potrebe družinskih članov, v skladu s predpisi, ki urejajo uvoz in izvoz blaga, pa lahko uvažajo predmete za njihovo gospodinjstvo, vozila in stavri v količinah, ki niso namenjene prodaji.
OSEBNA PRTLJAGA so še vedno predmeti, ki jih potniki nosijo s seboj in jih potrebujejo med potovanjem. To šo obleka, obutev, predmeti za osebno higieno, živila in podobno. Količina in vrsta prtljage je odvisna od poklica, letnega časa, namena in dolžine' potovanja ter drugih okoliščin. Predmeti osebne prtljage so oproščeni carine.
Za predmete za OSEBNE POTREBE in potrebe družinskih članov štejemo zdravila in medicinske pripomočke, predmete za izobraževanje in razvedrilo. Pri uvozu tega blaga ni potrebno imeti nobenih posebnih dokumentov. Za uvoženo blago je treba plačati carino in druge uvozne davščine. Na osnovi raznih dokumentov je blago lahko oproščeno plačila carine kot n.pr. če ima potnik zdravniški recept je lahko oproščen plačila carineza zdravila in podobno.
Za predmete potnikovega gospodinjstva in gospodinjstva družinskih članov štejemo vse ostale vrste blaga, ki ga uporabl jamo v gospodinjstvu. To pa so predmeti bele tehnike, pohištvo, posteljina, videorekorder. Videokamera, glasbeni inštrumenti, športna oprema, akustični, elektroakustični aparati itd.Tudi pri uvozu teh je treba plačati carinske davščine.
Ni pa treba plačati carine za predmete, ki jih je potnik prinesel v Slovenijo, jih prijavil na carini in jih bo zopet odnesel iz Slovenije ob odhodu.
OBVESTILO O OBISKU DR. PETRA VENCLJA V AVSTRALIJI
Ministrstvo za zunanje zadeve RS bo preko Veleposlaništva RS v Avstraliji organiziralo obisk dr. Petra Venclja v Avstraliji. Dr. Peter V ene elj opra vlj a dol žnost drža vnega sekre tarj a v M i n i strs t vu za zunanje zadeve, zadolžen pa je za Slovence po svetu. V Avstraliji bi se želel srečati s Slovenci, obiskati njihove organizacije, poleg tega pa bo opravil tudi razgovore v ustreznih ministrstvih v Canberri.
Obisk bo trajal od 17. do 27. junija 1993 in bo predvidoma vključeval Adelaide. Brisbane, Canberro. Melbourne. Perth in Sydney. O točnih datumih obiska v posameznih mestih vas bomo naknadno obvestili. Veleposlaništvo bo v okviru priprav programa obiska usklajevalo termine za razgovore in obiske.
MEDNARODNE DEIA VNOSTI RS
SLOVENIJA ČLANICA SVETA EVROPE
SVETEVROPEje najstarejša evropskaorganizacija ustanovljena 1949. leta. V njej je 29 dežel z več kot pol milijarde skupnega prebivalstva.
Republika Slovenija je končno prestopila tudi predzadnjo oviro do polnopravnega članstva v evropskem svetu, ki je tudi jamstvo večstrankarske demokracije in spoštovanja človeških pravic. Sprejem Slovenije so potdili tudi člani ministrskega sveta in tako je zavihrala pred palačo Evrope tudi slovenska zastava. Zunanji minister Lojze Peterle
je skupaj z litovskim in estonskim ministrom podpisal pristopnico k Svetu Evrope, nato pa še evropsko konvencijo o Človekovih pravicah. Novi članici je še pred odločitvijo zunanjih minis 'trov posebej čestital k sprejemu predsednik skupščine Miguel Angel Martinez, ki je poudaril, daje Slovenija otoček stabilnosti v delu Evrope, ki ga pretresa vojna, njena prošnja pa je bila doslej najlažji primer med vsemi kar smo jih obravnavali. To potrjuje tudi izid glasovanja, kajti slovenskemu vstopu ni nasprotoval nihče med parlamentarci, pa tudi vzdržanega glasu ni bilo. Razprave v skupščini seje udelzfd tudi predsednik slovenskega državnega zbora Herman Rigelnik. Rekel je. da je Slovenija s sprejetjem v Svet Evrope dosegla enega temeljnih ciljev, ki si jih je zastavila kot mlada, samostojna in neodvisna država. Naslednji cilj Slovenije je po njegovih besedah vključitev v Evropsko skupnost.
DUŠAN LAJOVIC V SLOVENIJI
Med obiskom Slovenije je nas rojak iz Avstralije, sicer častni konzul za Novo Zelandijo, Dušan Lajovic, obiskal tudi slovensko zunanje ministrstvo.
is-
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE EMBASSY OF SLOVENIA
Advance Bank Centre-Level 6. 60 Marcus Clarke street. Canberra City. Telefon:(06) 243 4830 Fax:(06) 243 4827. Pisma in drugo pošto pošljite na naslov: EMBASSY OF SLOVENIA, P.O.Box 284, Civsc Square, Canberra. ACT 2608. Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00 ure: uradne ure pa so od 10.00-14.00 ure. SLOVENSKI KONZULAT-SYDNEY
Častni konzul Alfred Breznik, P.O.Box 188, Coogee 2034, NSW Australia. Telefon:(02) 314 5116 Fax: (02) 399 6246


Janez Drnovšek
Jelko Kacin
Janez JanSa
Dimitrij Rupel
Aloj 2 ij ¿uš tar
Lojze Peterle
PRVI PREVAJALNIK, V KATEREGA JE VKLJUČEN TUDI SLOVENSKI JEZIK!!! PREVAJALNIK Z NAJVEČJIM ŠTEVILOM TUJIH JEZIKOV NA SVETU!!!
Na slovenskem trgu ima ekskluzivno pravico do prodaje tega izdelka podjetje Džirlo d. o. o., p.p. 45, 61101, Ljubljana
Telefoni: 061/271-135, 061 /301 -573,068/46-568
V	prevajalniku je poleg slovenskega jezika na voljo Se 25 svetovnih jezikov: angleški, francoski, nemški, Španski, italijanski, portugalski, nizozemski, danski, norveški, "švedski, finski, ruski, češki, slovaški, poljski, madžarski, hrvaški, srbski, grški, turški, bolgarski, romunski, vietnamski, malajski, japonski, tajski.
Mogoče niste vedeli, vendar človek vse življenje v pogovorih uporablja povprečno ie 250 besed!!! 25 jezikov lahko prevedete v slovenščino in slovensčino v 25 svetovnih jezikov.
V	prevajalniku je 13,000 besed, 550 pogovornih fraz, ki jih potrebujemo, ko se znajdemo v različnih situacijah, na primer v hotelu, v recepciji, v restavraciji, med ogledom znamenitosti, pri zdravniku, pri mehaniku, pri frizerju, na pošti, na železniški postaji, pri spoznavanju in predstavljanju in še in še. Za vsak jezik lahko izberete med 48 pogovornimi temami. Za delovanje prevajalnika so potrebne 4 gumbne baterije, 11,6 x 5,4mm, 1,55 V, ki so že priložene. Podrobna navodila so priložena.
Cena v tolarjih (SIT): 9.999,00 plus poštni stroški.
M ilan Kučan seje rodil leta 1941 v Križevcih v Prekmurju, v partizanski in komunistični družini. Oče Kolman in mati Marija sta bila učitelja in očeta so najprej mobilizirali v madžarski delavski bataljon, po bivanju v ruskem ujetništvu pa je odšel v partizansko brigado. Ob osvobajanju Cačka je Milanov oče ranjen in med prevozom v bolnico umre. Milan med tem živi pri babici v Prošenjakovcih na madžarski meji. Po vojni seje preselil v Mursko Soboto in tudi Milanov očim je bil učitelj. Milan igra violino, načeljuje pionirskemu odredu in je tabornik. Leto 1958 postane član ZK. Pri študiju na pravni fakulteti v Ljubljani mu pomaga fotografski spomin. Milan postane politik in vrstijo se funkcije od centralnega komiteta do socialistične zveze delovnega ljudstva, zaseda pa tudi pomembna vodilna mesta v organih bivše Jugoslavije. Leta 1986 postane predsednik slovenskih komunistov. Je med prvimi, ki se uprejo srbskim pritiskom in nekegadne skupaj s svojo slovensko delegacijo protestno zapusti beograjsko skupščino. V slovenski zgodovini bo ta dogodek kot prekretnica, saj se Slovenija vse bolj oddaljuje od federacije in pričenja resno razmišljati o odcepitvi od Jugoslavije.Nastopi "slovenska pomlad", ki še bolj utrdi slovenske težnje po svobodni in demokratični družbi. Milan Kučan zmaga na prvih demokratičnih volitvah, popelje Slovenijo skozi desetnevno vojno kot predsednik predsedstva RS, lani na novih volitvah in po novi slovenski ustavi pa ga slovensko ljudstvo izvoli za predsednika države RS.
NAJPOPULARNEJŠI SLOVENEC Predsednik RS MILAN KUČAN
AVSTRALIJA
LESTVICA POPULARNIH po"DELU"
AGE PENSION NEWS-Novice za starostne upokojence
Milan Kučan
je list, ki ga izdaja oddelek za socialno varsvo in je namenjen starostnim upokojencem. Prinaša zanimivosti in poročila o uslugah avstralske SOCIAL SECURITY. Listje pisan v dvanajstih jezikih. Več informacij dobite na telefonski številki 131202, klic je brezplačen.
Ciril Zlobec
GLAS SI.OVENI JF, Stran 5
Seminarja "Možnosti razvoja s produktivno raznolikostjo avstralskih poslovnežev" v Melbourne-u in drugega seminarja, ki je bil 20. maja 1993 v Sydneyu, seje udeležil predsednik Slovenskega poslovnega združenja. S svojo prisotnostjo na tovrstnih srečanjih bodo slovenski poslovneži vzpostavili nove stike in se seznanjali z današnjimi aktualnimi dejavnostmi ter idejami pri nadaljnjem razvoju gospodarskih odnosov in dogajanj. Na prvem tovrstnem srečanju je avstralski prvi minister Paul Keating govoril o potrebi in pomembnosti čim bolj aktivnega vpeljavanja avstralskih priseljencev pri gospodarskih izmenjavah z deželami njihovega rojstva, saj le ti najbolj poznajo jezik, navade in način poslovanja v teh državah. Politiko muitikulturalizma in aktivno izkoriščanje istega za gospodarski napredek Avstralije so podprli tudi predstavniki opozicije, kakor tudi bančni predstavniki in mnogi voditelji najuspešnejših podjetij v Avstraliji. Tudi avstralska gospodarska zbornica si prizadeva, da bi postala vodilna tovrstna organizacija na svetu. Aktivno sodelovanje na takih srečanjih ter sodelovanje z organizacijami z visokim nivojem poslovanja lahkosamoobogati naše gospodarsko združenje. Zozirom na geografski položaj Slovenije s pristaniščem v Kopru, si lahko brez pretiravanja postavimo cilj, da bi tudi Slovenija lahko postala regionalni center za avstralski izvoz v srednjo Evropo. Seveda je za dosego tega cilja potrebno še ogromno dela. Da se določene stvari v Sloveniji rešujejo počasi, je potrebno omeniti, saj do sedaj Avstralijo še ni obiskal niti en predstavnik slovenskega gospodarstva.
Na nas vseh je, da tudi našo slovensko skupnost v Avstraliji pripeljemo do složnega sodelovanja. Čas je, daprenehamo delati drug proti drugemu. V veselje tukaj živečih Slovencev delajmo drug z drugim. Organizacije naj ne bi izbrale v sam vrh ljudi, katerim je trmoglavost najmočnejša lastnost. Sredstva javnega obveščanja, kot so radio in časopisi, so po mnenju govornikov na omenjenih seminarjih velikega pomena za obstoj in priznanje etniških skupin. Čeprav imamo na področju Melbourne-a in Geelonga tri radijske postaje s slovenskim programom jim medsebojno sodelovanje ne bi škodilo, saj bi to samo razširilo številoposlušalcev. Slovenski časnik, štirinajstdnevnik s sprotnimi informacijami bi Slovenci v Avstraliji potrebovali že dalj časa. Zato pozdravljam GLAS SLOVENIJE in upam. da bo v ponos vsem nam-avstralskim Slovencem. Bojkotiranje časopisa bi že do sedaj nekoliko razdvojeno skupnost še bolj oslabilo. Si lahko to privoščimo?
Za dalnje informacije kličite na telefon: (03) 755 2626, fax: (03) 755 1746 ali pišite na naslov: SBAA P.O.Box 157 Monbulk 3793 Victoria, Australia.
Vinko Rizmal
TEČAJNA LISTA-slovenskih tolarjev (SIT)			
14. maj 1993			
Država	Valuta	Nakupna	Prodajna
Avstralija	1 AUD	75,9509	76,4079
Nemčija	100 DEM	6723,o996	6763,5596
ZDA	1 USD	108,4637	109,1165
"Kuitura
SLIKARSTVO	1	¡Č J 869-1943 ^
SO. OBLETNICA SMRTI SLIKARJA RIHARDA JAKOPIČA
Slovenski slikar Rihard Jakopič je prerasel iz naturalističnega impresionista in realista v barvnega ekspresionista. Ustanovil je Azbetovo šolo v Monakovem, v Ljubljani pa svojo zasebno slikarsko šolo. Njegov največji podvig je Jakopičev p. ivilijon v ljubljanskem parku Tivoli.
NARODNO BOGASTVO V PESMIH
Založba Drava iz Celovca je izdala tretji del SLOVENSKIH LJUDSKIH PESMI KOROŠKE.V njem so zbrane pesmi iz Spodnjega Roza. Doslej so izšleSLOVENSKE LJUDSKE PESMI iz Kanalske in Ziljske doline. Gradivo je zbrala in uredila dr. Zmaga Kumer. Zbrane slovenske pesmi niso samo kulturnega ali etnološkega pomena, temveč tudi političnega, saj ne glede na politične meje vzpostavljajo naravno enotnost slovenskega prostora.
VODNIKI PO SPOMENIKIH SLOVENIJE
V	Kulturno informacijskem centru Križanke so predstavili nekaj novihpublikacij spodročjavarovanjanaravneinkulturnedediščine: VODNIK PO OKOLICI PTUJA, BAZA 20 IN BOLNIŠNICI JELENDOL IN ZGORNJI HRASTNIK. KRAJINSKI PARK LAHINJA. izšla pa je tudi nova številka revije VARSTVO NARAVE. VARSTVO SPOMENIKOV št.34je letna publikacija za teorijo in prakso spomeniškega varstva.
VIDEO KASETA KOROŠKA V PESMI IN SLIKI
Slovenjgraški oktet Lesnaje ljubiteljem zborovskegapetjapripravil video kaseto z naslovom PESEM O KOROŠKI, KOROŠKA V PESMI. V sodelovanju s televizijo Slovenije so jo posneli lani poleti. Na posnetkih ne prevladujejo člani okteta, pač pa koroška pokrajina.
Ni naklučje, da je kaseta izšla ob praznovanju stote obletnice rojstva Luke Kramolca, koroškega skladatelja.
DUO KORA IMA RAD PIR
Korošci imajo poleg simpatičnega naglasa tudi duo Kora, ki je ■ nedavno pri RTV Slovenija izdal kaseto z naslovom RAD IMAM PIR. Milan Kamnik in Toni Apohal sta se vrnila v svojo mešanico folka, countryja in proletarske	pesmi, med katerimi je
seveda še najbolj znana njuna stara uspešnica Adelina. Vsekakor je na uspeh obsojena tudi naslovna pesem Rad mam pir. Na kaseti je zanimiva tudi Koroška pesem, zapeta v koroščini ob podpori Ota Pestnerja in citer Mihe Dovžana.
PRIDIGE GROFA ATTEMSA
V	Gorici so v grajski dvorani predstavili izjemno pomembno knjigo SLOVENSKE PRIDIGE,goriškega nadškofaKarlaMihaela Attemsa( 1711-1774 ). Pridige so zbrane v lepo oblikovani in opremljeni publikaciji, zbrala pajihje redna asistentka za slovenski jezik in književnost na Fakulteti za tuje jezike in književnost v Vidmu prof. Lojzka Bratuz. Založba Založništvo tržaškega tiska je knjigo uvrstila v svojo zbirko Kulturna dediščina. Gre za še en pomemben dokument o rabi in enakopravnosti slovenskega jezika na zahodni meji našega narodnega telesa, kar je v teh časih grobih nacionalističnih napadov in odtujevanjaosnovnih pravic slovenski narodni skupnosti v Italiji še posebej opazno. Tako s kulturnega, znanstvenega in političnega gledišča. Knjiga šteje 222 strani.
ni -AS SI nVFNMP S.....h, h
TAKO MENI
DOMOVINA POL STOLETJA KASNEJE
V Gornjem in Dolnjem Logatcu sem skupno prebil svojih osem otroških let. V Gornjem Logatcu, v strmem Klancu, ki je del Tabora, se je rodil moj oče Francelj. Rojstna hiša Se vedno stoji tik podružne cerkvice, ki kraljuje s hriba v svoji sveži belini.
Te dni je župan obeh Logatcev Anion Antičevič, menda od mene deset let mlajši sin priseljenca s Hvara, podjetneža in krčmarja Pera Antičeviča. Na županovo pobudo in s pomočjo svojega gibčnega knjižničarja Marjana Geohellija je občina priredila moj literarni večer, kateremu je sledila zakuska z družabnostjo. Župan mi je izrekel dobrodošlico. Naglasil je, da so mi občinska vrata in tudi njegova vedno odprta. Pa tudi to, da domovina pripada vsem Slovencem, vključno onim po svetu.
Večer je potekel v majhni dvorani Narodnega doma -nekoč, pa tudi mogoče v bodoče ■ Sokolskega doma, na katerega me vežejo lepi spomini. Na moje povabilo je Nuška Jenkova prebrala nekaj pesmi svojega brata in mojega prijatelja Marjana Stravsa, ki živi v Sydneyu.
Uvodno besedo je imel romanopisec, dramalic in režiser Andrej Hieng, ki je Že pred vojno vodil literarni krožek, kateremu sem s pokojnim slikarjem in kiparjem Jakom Savinškom pripadal tudi jaz.
Od Slovenske nove zaveze so prišli njen tajnik Albin Sterbinek, urednik Zavezine revije esejist Justin Stanovnik ter logaška pesnika Pavel Kogoj in Anica Perpar.
Veliko presenečenje mi je pripravil akademski slikar Marijan Trsar, ki mi je prinesel v spomin knjigo svojih stvaritev in izvirni lesorez iz 1944, Tabor pozimi.
Z onstranskih barikad v državljanski vojni me je razveselil prijatelj iz literarne druščine okoli predvojnega študentskega nacionalističnega glasila Naša volja, Djuro Smicberger.
Logačani z boljševiškimi sentimenti pa so se liste mrzle oktobrske noči stisnili okoli toplih peči, pili čaj z rumom ter brundali o strašnem pohujšanju v dolini senklavski.
GORI,GORI NA GR\DU, ŠTEVILKA TRI!
Avstralskemu prvemu ministru Paul Keatingu se mudi mudi. Zdravo- na pomoč! Pa kje, vraga gori? Da Še ne, slišimo, vendar da je požar neizogiben. Pa menda ne tako kot tisti marksističen, katerega so tako dolgo napovedovali proletarci in učeni mandarini z dolgimi
Z Beverly, cast ni 111 konzulom Alfredom Brežnikom in zastavonošo Francem Horvatom na svdnevskem letališču lanskega oktobra na poti v domovino po 47 letih.
lasmi' ter mastnimi plačami. Sedaj se nekaterim nenadoma mudi. Kol da bi se bali, da ne zamudijo zadnji rok za rešitev v Noetovi barki. Hočejo prezidenta in ne kraljice. Nočejo biti vec kolonisti. Tudi jaz ne, ker so kot takega nisem nikoli počutil od mojega prihoda na to celino 1950.
Kričijo nam na ušesa, da smo vendar azijska dežela. Glej jih, no. Od kdaj pa to? Azijci so strašno ponosni na svojo raso, jaz pa na svojo. Zakaj bi za ene to moralo biti vrlina, za druge pa greh?
Tudi kraljica naj bi bila napoti Azijcem. Čimbolj se argument razvija, tembolj fleten postaja. Mar nimajo Japonci okronanega cesarja?
In tudi lepa zastava jim ni več po godu. Propagirajo zlato-zeleni barvi; prava revščina,potrtost in žalitev za oko. Mogoče jim niso všeč trije križi: angleški, Andrejev za Škote in Patrickov za Irce. Taka zastava žali priseljence, pravijo. Ta je res lepa. Mar niso vedeli že doma da se podajajo pod križe in krono? Kakšna pa naj bo zastava, da bo zadovoljila vse prišleke in vendar ne užalila Anglosasov, če njihova čustva tudi kaj veljajo?
Jaz bi po neki še pavi logiki moral za vedno sovražiti vse britansko, zato ker so Britanci 1945 iz Vetrinja na goljufiv način poslali v smrt dvanajst tisoč domobrancev. Tukaj nam nihče ne brani slovenske trobojnice. Pri meni vihra že desetletja.
In potem zakonodaja, ki izvira iz angleške tradicije ter Magne carte, in ki je privedla do največjih človeških svoboščin. Ali naj odpravimo tudi njo, da ne bo spominjala na kolonialne čase? In naposled sam angleški jezik. Mar naj ukinemo tudi njega in ga nadomestimo z nekim evropsko-azijskim esperantom?
Tirani so bili okronani vladarji, pa tudi prezidenti republik. Danes imamo najbolj svobodne kronovine, pa (udi neke najbolj okrutne republike.
God save the Queen.
Glas Slovenije -
letna naročnina $ 50 polletna $ 30.-
r
g^ncyD. GW S J ^pENT MED,CAL
M
+
PASSPORT- VISA
For business trips or holidays to Slovenia a valid passport is sufficient, but your stay should not last longer than three months. Those who do not have a valid passport may obtain a tourist pass at the border, provided they are carrying an identity card or other valid personal document. Anyone who is requared to have a visa to enter Slovenia may obtain one at the Slovenian representation in their country or directly at the border crossing.
BORDER AND CUSTOMS
Personal baggage may be brought into Slovenia without
customs duties. A number of other items for personal use may also be brought in under the same conditions (food, drinks, tobacco, sports and enterntainment equipment).
Animals being brought into the country must be registered at the border and veterinary certificate is required.
Vehicle insurance-international vehicle insurance(greeri card) is obligatory for all foreign vehicles, except for vehicles from countries with which Slovenia has signed a special convention. Green card insurance can be purchased at all international border crossings.

Slovenia has signed A convention on free medical care with a number of countries, while negotiations with others are currently underway. You will find information on this at the department of health in your own country. If such a convention does apply, then you should, if possible, obtain a form which you should have confirmed by a regional health institute before visiting the doctor. Tourists following this procedure are dealt with in the same manner as Slovenian citizens and pay only a small medical contribution. In emergency cases, the form may be confirmed after treatment. In all other cases medical services must be paid for in cash, and a receipt will be issued upon payment.
Doctors in health centres normally work between 7 a.m. and 7 p.m., but a rota system ensures that it is always possible to visit a doctor at any time of the day or night. Home càlls may also be arranged. INformation abouth 24 hour service may be obtained by phone. The numbers are listed on the back cover of the telephone directory under the heading ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA".
Pharmacies stock medicines that can be bought over the counter as well as those for which a doctor's prescription is needed. All. medicines must be paid for. Pharmacies are open between 7 a.m. and 8 p.m. There is also 24
hour service for emergencies. For the ambulance service dial 94.
SHOPPING
IV

GLAS SLOVENIJE Založnik - Založba GLAS Ustanovitelji in upravni odbor -
Dušan Lajovic, Alfred Brežfnik, Štefan Merzel in Stanka Gregorič Upravnik - Štefan Merzel
Glavna in odgovorna urednica - Stanka Gregorič" Uredniški odbor - Draga Gelt, Jožica Gerden, Lojze KoSorok, Vinko Rizmal in Ljenko Urbancič
Shops are usually open throughout the day
with no lunch break:
*	during the week between 7.30 a.m. and 7 p.m.
*	on Saturdays between 7.30 a.m. and 1p.m.
*most shops are closed on Sundays.
The currency used for payment is the Slovenian Tolar(SIT). Most shops also accept credit cards, particularly MASTER CARD.
There are many typical Slovenian souvenirs, especialy if we include items that are still in everyday use in Slovenia. Alongside decorative articles, usualy following traditional themes, you will also find articles made by artisans (using clay, straw, leather or wood), Slovenian food, wine and other drinks.
TAX FREE SHOPPING-DUTY FREE SHOP
TAX FREE SHOPPING
DUTY FREE SHOP
As a tourist you have the right to a refund of sales tax paid on all items costing over 5,ooo tolars (exept alcohol and cigarettes) purchased anywhere in Slovenia, but only on the condition that these items are then taken out of Slovenia. First fill in tax refund form No.7.59, which the shop will supply. Take this form to be certified by a customs official at the border and then return to the shop with your stamped form to receive your tax refund.
POZOR - OBVESTILO TRADICIONALNA TELOVSKA PROCESIJA
bo v Merrylandsu na praznik Sv. Rešnjega Telesa in Krvi, 13. junija 1993. Maši ob 9.30 dopoldne sledi procesija na cerkveno dvorišče, kjer bo prvi blagoslov; po vrnitvi v cerkev je zaključni blagoslov. Sodeluje naš mešani zbor.
Vabljeni. Pater Valerijan.
r
GLAS SLOVENIJE Tehnično oblikovanje in umetniška izdelava: Draga Gelt; Logo: Frances Gelt: Tipkanje: Stanka Gregorič; priprava od 1-5 strani: Stanka Gregorič; Kultura in angleška stran: Draga Gelt; Informacije posredovali: Tednik IN, turistični reviji MM in FLANEUR ter SLOVENIAN BUSINESS-Alfred Breznik; DELO, POROČILA RADIA SLOVENIJA-Elica Rizmal; MLADINA, NASA SLOVENIJA. RODNA GRUDA-Stanka Gregorič in obvestila Veleposlaništva RS. ^Tisk:Bounty Print. 65 Heatherdale Road, Ringwood. Vic 3134^

Naročam GLAS SLOVENIJE
Podpisani(a)
NASLOV: GLAS SLOVENIJE 265 Nicholson Street, Footscray, 3011, Tel. 687 5176
1
Ulica in kraj
Poštna številka
Podpis............................ Datum
J
L
J