Leo VIII., 6tev. 72 Celje, sobota 3. julija 1926. Poštnina piačana u gotouini. Izhafa v torek, četrtek In soboto. Stane mese*no Din 7'—, za inozemstvo Din 20'—. Posamezna stewiika I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. Uredni&tvo in upravniätvo: Celje Strossmayerjeva ulica 1, pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Ogfasi po tarifu. Telefon int. Stev. 65. Kerenski o boljševiški Rusiji. V porociilu iiz Pariiza pripoveduje publicist Kare] Benedek o razgovoru, id ga je imel s Kerenskim o razvoju stvari v sedanji Rusiji. 2e po dejstvu, da je ta polltična oseba igrala vodilno vlogo v easu dogodkov, ki so znišili ca- ristično vladavino, so izjave Kerenske- ga velike pomembnosti. Kerenski je bil pravi povzrocitelj velike ruske revolu- cije in potem predsednik kratkodobne demokratske republike v Rusiji. Bil je nepo'sredni predhodniik Lenina. Pa tu- di po vsebiini so izjave Kemiskega ve- lezaaiimiiv prispevek za presojanje da- našnjega položaja v Rusiji, čeprav mo- ramo pri tern upoštevati tudi verjet- nost, da sldka z nekol'iiko pretemnimi barvami radi že gori omenjenega dej- s-tva: da je n&mreč odpiral poti dru- gim, ki so ga potem pregnali in jini se- veda ni prijatelj in somisljen.ik. Kerenski ugotavlja, da je socija- list, a ne marksist, ker Marks je ži.vel v drugacniih časih in se zato njegova na- ziranja ne morejo prilagoditi današ- njim razmeraim. Sicer pa je Marks sam, v poznejših letih — ko je dozorer in se izbistril — vedno ponavLjal, da socijalfeem more uspevati edimo le v zraku politicne demokracije. Diktatura in tiranstvo sta tore] — naiglasa Ke* renski — v kričečem nasprotstvu z na- uki Marksa! »Jaz nisem — nadaljuje Kerenski — clovek doktrin. Vsaka teo- rija je okostenefa, ker je zkljenje ela- stic-no in spremenljivo. Tudi marksisti morajo svojo doktri-nc pvikffocliti raz- vojiu. Svetovna voj,na je izpremenila takorekoc naše zwljenje in nemški so- ci'jalMi n. pr. že zacenjajo izvajati po- sledice iz naukov svetovne vojne«. Kerenski trdi, da boljševiki nima- jo nič opraviiti z Marksom in sociijaliz- niom. Marks ni niti teoretičen pred- hodn.ik Lenina. Nato je izvajal Keren- ski: »Revolucija, ki smo jo jaz in moji priistaši d.ovedsi do zmage, ni bila ni^ kaka predhodnira boljseviškega pre- vrata. Mi smo hoteli iKstvariti demo- kratsko rusko republifco in prava kriv- da na boljševištvu zadeva tiste, ki so so inprli na*sim stremljenjem dolgi'h let. Že ob izbru.hu vojne sem jaz preroko- val, da svetovna vojna potLsne Rusijo v najistrasnejse mot ram je zmešnjave, t-e se bo vlada upirala potrebni'm daleko- sežnkn refonnam«. — On je baje hotel izvesti demokratsko zemljiško reformo, ka.r pa so mstvarili boljseviki, ni a,grai'- na refojina, marvec agrarna anarhija. ^Srednjeevropej^ci — je naglašal Ke- renski — niti ne slutijo, kaj se v res- nici dogaja v Rusiji. Tarn ni nikakega sociijalizma in nikakega konmnizina in prav nic sUcnega. Pravo tüiinacenje boLjševiškega sistema bi bilo morda: or- ganizirano razpadanje. Takoiinenova- ni čisiti leniniizem je že davno prišel v konkurz; na tega niti v Moskvi ne mi- slij.0 vec«. Nato zatrjuje Kerenski, da ne fa- šizem, ne najihujša reakcija se ne da;sta prianerjati z razmerami v setlanji Ru- siji. *Jaz sem bil zagrizen sovražnik carizma in sem ga zrusil, ventiar vain pravim: car je bil liberal'en in demo- kraflski vladar v primeri z današnjhni raogotci v Rusiji. Rusija je edina deže- la na svetu, kjer ni nikake opozicije. V tej deželi ni nikakega ti^ka, razen vlad- nega, noberue stranke razen jedne vladne stranke. Kdor bi se drznil imeti drugaenn mnonje, je ob glavo. Ravno- kar citam v danes dašrib moskevskili li- st ih, da je bil zopet ustreljen neki revo- Im-ijanarni socijalist, ker je bil v letu 1918. za ča.sa oboroženih intervene!j. član nekafce turkestanske protiiboljše- yiske vlade. Ko se je ta protirevoluci- jonarni poizku.s ponesrecil', se je povr- nil rečeni sodrug k svoji ženi v Rusijo, kjer je potem sedcan let mirno živel pri, svojem dek iin se izogibal politike. Ra^ d.i IhJc^ :i.nr»i«irni-»s» rti'osllir. cr* Ba Yml; njegovega delovanja v letu 1918. sedaj naenkrat zaprli ki ga postavili ob ste- no. Tako so pomorili Ijmdi kupoma. V najliujših ča.sih carskega gospodstva ni bila S'ibi.ri/ja tako prepolna politicnih deportirancev, kakor v času komuni- stič-ne vlade. Oglejte si emiigracijo! Ni podobna ne mad'jia.rski, ne katerisiibodi drugi —- recimo po veliki francoski re- voluciji. Ni^ta pobegnila sarao aristo- kra.ciija in veliki kapital, marveč tudi: vsa ruska intel'igenca, posebno pa vsi elementi naprednega miisljenja. Vsi, ki so se borili proti carizmu in gladili pot revoluciji, so moralibežati, da so se od- togniJi nasilni sinrti.« Na vprašanje publicista, kako bi i se mogel' zrusiti boljševizem, je odgovo- ril Kerenski: »Tri dni svobode, da bi, rnoglii v Moskvi govoriiti pred ijud- stvom. Bistvo boljševištva je tiraiistvo. (Konec pride.) Poiitika p PAŠIČEVO ZDRAVJE. Iz Kar- lovili yarov poročajo, da je Pašičevo zdravstveno stanje jako nevarno. Tem- peralura bolnika je narastla na 39". Rade Pašič je bil nemudoma pozvan, da poseti očeta. Kurir iz Beograda ni, bil' radi prepovedi zdravnikov pripu- ščen k Pašicu, kar potrjiuje vest, da je bivši mmiistrs'ki predsednik nevarno bolen. V radi-kalskili krogih je poroči- lo o poslabsaiLju Pašicevega zdravstve- nega stanja vzbudilo veliiko skrb. V ospredje vsch vprašanj je stopilo ugi- banje o Pasiicevem nasledstvu. Največ izgleduv inia baje Uzunovic. p KAJ SE GÖDI? V četrtek v ju- tro je bilo v zunanjem ministrstvu ja- ko živahno. Dr. Nlncic je sprejef naj- prej ilalijanskega poslanika generaia Bordero in nato češkos&ovaiskega posla- nika Öebo. Diplomata sta bila pri mi- nistrstvu v dolgi'h avdijencah in sta se predvsem zaniniala za potek posveto- vanj o nettuai«kiili konvencijali. — Mnogo pažnje je zbudila tudi konfe- renca, ki se je vršira v četrtek zvečer med mmistrskiin predsednikom Uzu- novic'ein, notranjini ministrom Maksi- movicem in ministrom dvora Jankorvi- čem. Konferenca je trajala do 22. ure. ömatra se, da se je na njej razmotri- ticnega polozaja. p ODGODITEV SKUPŠČINE. Mi- nolo sredo je bila po plenarni seji skup- | sčLna odgodena za 7 tednov. Odgodilev | se povsod zi'valino komenitira. Nekateri tolmačigo potrebnost odgoditve v po- lnanjkanju dei'ovnega materijala za skupščino, v vladivih krogih pa trde, da se je skupscina odgodila radi tega, da bo imel posebni odbor, ki ima po- novmo pretre&ti in predelati nettunske konvencije. dovolj časa za svoje delo. p RAZPUST »ORJUNEc V SLO- VENIJI. Poročilo, da je notranji mi- nister na podlagi že znanega sklepa ministrskega sveta razpustil nacijona- Mm narotniNom! Današnji številki »Nove Dobe« smo priložili položnice. Prosimo, da se jih naročniki prav pridno poslužijo tcr nam nakažejo na- ročnino. Zamudnike prosimo, da nam poravnajo naročnino za nazaj ter nekaj tudi za vnaprej. Je nekaj takih, ki se za opo- mine sploh ne zmenijo. Ti naj nam pošljejo naročnino tekom 8 dni, ker jim bomo sicer usta- vili list, zaostalo naročnino pa primernim potom iztirjali. UPRAVA. ri.stične orgaiij/zacije v Sloveniji, je vz- bud-ilo v vseh krogih velikansko senza- cijo. Notranji minister utemeljuje raz- pust z izpadi od strani »Orjun-e« na- perjeniimi proti Italijd, s prekorac©- njeni policijskih odredib, predvsem pa s tern, da se je Orjuna poshiževala orožja. V četrtek so sprejele od policije vse lijiubi'janske redakcije obsežna po- rocila, v katerih se upravicuje ki ute- melj.uje pravilno postopan.je policije in vald vsa krivda za spopa-d na »Orju- n-o«. Pa to ne bo držalo. p NOVI STANOVANJSKI 2?A- Milan öimonovic je na prvi seja skup- ščin.skega odbora, ki proučava novi sta- n.ovaiLJski zalion, podaf daljšo izjavo, naglašajoč, da vlada privoljuje v skraj- šanje veljavnosti novega stanovanjske- ga zaJtona. Veljavnost novega zakonä naj bi se znižala za 6 mesecov. Clani opozi'cije, zlaisti samostoini demokratje, so stvarno kritiziirali nekatere določbe novega stanovanjskega zakona, po- udttrjajoc, da ima zakon zeto veliko bi- stvenih pogrešk. Te pogreške bodo po- vecade že sedaj obstoječo zmedo v prav- nem razmerju med hišiiimi lastniki in najemnikii. Posl. Demetrovič je opozo- ri'l vladnio vecino, da vlada sama ne If aedelja, dne I juiija 19Z6 dopoidne Cinl-MetGuou cveflföni dan. Zvečbp hres na Starem gradu. Auouimna razgledaica. (SeksnaIno-politic>ii essay.) So ljudje, posebno ona vrsta, ka- teri moda potegne vsaJiO leto en nov kos obleke roz telo, ki dobirjo posto vsak dan, tudi v kupiili. Drugi zopet sa- mo takrat, kaidar nkso obiüti in j.ih je lahko sram. Nekateri pa sploh nikdar, namrec ne dobijo pošte, ampak kvecje- lmu račune. Svojo osebnost štejem vse- stran.sko v zlato sredo. Zakaj danes sem dobif raizglednico. Ko pogledam zjaitraj na miao, se mi zapixSi oko v pa- rarelogram, na katerem je bilo nekaj rožaste in nekaj zelene barve. Spodaj pa je stalo napisano v sti'rih evropej- skih jezikih: Solnčno obrežje. Ker je že dolgo, kar nismo v Geljiu srečali solnca, som sl.iiki verjef in vzel vsebimo razgled- nice na znanje v smislu navodila, da ju to, kar sem videl »Solnčno obrežje«. Kdo bi to bil? Prknem razgledni- co im jo še vedno gledam na poslikani strani. PolaÄtil'i so se me nežni občutki — to je popaidiki, radi katerih sem po- zabil, da imam kiobuk še vedno na gla- vi in dežnik razpet —, radi česar sem še malo poca^kal, preden sem karto obr- nil. Ko sem bi'l že napol v ekstazi, sem razgledniico obrnif, pri čemer so mi iz- stoipile oči za pol centiinetra iz dupline. Napisano je bilo namrec: 25. VI. 1926. Zakaj obracaš po tolikih ocii? Mene pa sree boli! — Sonja. Na svidenje v kavarni. Sakra! (To namrec ie že spet mo] tekst.) Zdaj se pa vkup vzemi!, sem si dejal in se res skupaj obdržal. Najprej sem zakašljal pred se, da si olajšain pritiisk zmagoslavja, ki me je pri tern naiiadejanein zajutreku pre- vladaJo. Preko obra.za mi je šinilo meh- kočutje, nekiiko z Izrazom >Že zopet nesrecniiCa, ki si ji zmesal* pamet«. — Zopet sem pokasljal, češ »naravno!*, odložil dostojanstveno kiobuk in dež- n iik, in sedel nato s pacasnimi koraki k md'zi; žal sem sedel poleg stola na tla, kar sem pa takoj popravil. Kratki stik s trd.im parketom pa. me je spomnil na cloveško zlobo in na možnost, da me kdo hoce vleči. Podvrgel sem karto, pi- savo, datum, nasi'ov in — ah — znain- ko ostri preiskavi». Sonja ima ocividno okue, majhne roke, lepo postavo in vročo kri«. Ker ni dovolj rafinirana, je stara največ 15 let. Hodila je tudi v sole, ker pise kali- graficno lepo. Iz tega sledi, da piše ne- sklonjeno, torej ima ravno postavo (na hrbtu) in če je raMia, je lepe postave ter ima gfavico sredi med ramama, ne morda bolj proti desni ali levl. Znam- ko je prilepila pastrani (vroca kri.) in se mi bo danes sanjalo, kar je s tem hotela naznainili. Prerahli rafine- ment se vSipozna 'iz dejwtva, da ji gotovo ni Sonja ime in da je tisto »Na svide- nje v kavarni« šviiidel. Kar se tiče vse- bine od klicaja na l'evo in navzgor, utegiie bili resndca. Prvo vi*sto vzainem rade volje na svoje rame, ker bi bilo negalantmo, če bi tajil. Reči smem, da sem s tem neznim presenečenjem v obče jai posebej zadovoljen in se ne bom protivil, ce Sonja svoje bolecisne kon- kretizira i'z lLca v lice. V tem sl'ucaiu ni izklijujčeno, da se si'tuacija zravna v obojestransko zadoščenje. Glede moznosti potegljaja — ki jo po tehtni prebavi zanikam z ozirom na svoje fizične prednosti — ugotaivljam, da me ne doseže. Zakaj iz lastne skuš- nje mi lahko vsakdo prrtrdk da ni še nihee pri,znal, da bi bil kdaj potegnjen. Jaz — tudi ne. Pankracij Zalivavšek. Poreklo in jezik Cieanov. Čudni obicaji in jezik Ciganov že dolga leta zanimajo učenja.ke. Četudi ima ino o Ciiganiih celo literaturo, so vendar še zagoneteri narod. Jezikoslov- ci smatrajo, da je cigaiiski jezik meša- nitca z imdiijskimi jeziki. Ker so vpliiva- la nanj ra.zliicna narecja, je izgubil svo- jo slfovni'co in mnogo svojiih izrazov, ki jih je nadoinestil s tujimi. Iz teh po- daitkov jezikosi'ovci sklepajo, da je do- niovina Ci'ganov Indija. Tudi poznejša raiziskovanja potrjujejo to naziranje. Spliošno sunatrajo, da so se Ciigani iizseltili i>z prvotne damovine v 10. sto- letju. Njiiiiovo preseljevantje je slo v dveh velikiih skinpinah. Prva 'Sikupina je odsl'a ob morski obali v notranjost Indilje, ob reki Inulu in, beludži&tanski obal'i proti Perziijiskemu zalivu pa vse do Arabije in Crnega morja. Svojo pot je nadalijevala ta skuipiaia preko Sirije do Arhi.pelaga in Cifpra. Od te skupine se je loci'l del Ciganov, ki so odsli v Egipt i'li Alizir. Drugi del se je razkro- piil po Mali Azij'i. Druga skupina je odšla iz severne Indije v Perziijo, Mezopotamij,o, Malo Azijo ter do obale Kasipiškega' in Črne- ga morja,, kjer se je deloma pomešala s pi'vo skupino. Tako sta nasfaki tudi dva tifpa Ciganov v Mali Aziijii im Tur- cij'i1, ki se razl'ikujcia po jeziku in obi- cajilli. V Evropi so se pojaviilli Gigani v 15. stotetjiu. Tu so se klatili po vseh krajfi'h. Celo ocean jih ni oviral, da ne bi prisli do amioriške obale. Danes so Ciigani raatreseni po vsem svetu. Ker smatrajo vso zemljo za svojo domovi- 1110, se klatiijo vse življemje im ne pri- znavajio noibene meje, nobenih zakonov in oblaistev. Narodoslovci si že dolgo bei'ijo glave s tem čudiiim piemen om, toda toc'niih podatkov o ciganskih obi- cajiiih im o izvoru ciganskega jezika še \edno nimamo. Stran 2. »NOVA DCEA< Srov 72. re,, koliko easa še velja stari stanovauj- ski zakon.; ker predlaga, da novi zakon stopi takoj z dnem objavljenja v vefja- vo. Minister Simonovic je priznal na- pako ter je privolil, da novi zakon sto- pi v veljavo šele s 1. novembrom, ko bo potekla veLjavnost sedaiiijega zakon a. Posl. dr. Grisogono je tiidi omenil, da se je prejšnja vl'ada obvozala prispeva- ti za zida.nje ma.liih uradniskiih stano- vaiiij z zneskom 30 do 50 milijonov di- narjev. Vlada RR pa je hotela iti molče preko teh obvez. p ZARÜTA PROTI ŠPANSKEMU KRALJU. Francoski listi prinašajo seiiizacijanelnio vest o nameravanem atentaitu špaiiskih anarhistov na špan- sko kraljevo dvojico, ki je na potu v London obi ska la Parks. Vožnjo sta oba naidaLjevala strogo inkognito. Iz Lon- dona poročajio, da je kralj Alfonz s so- progo že prispel. Pariška poliicija je anarhi'sticno zaroto pravočasno odkri- la in prepreeiila atentat. Izvrsene so bi- le številne aretacije. Kupite in posktisai» Bota ieuljE v samoprodsji A. Drofenik, Glavni trg. Celjska kff*onika. c CIRIL-METODOV DAN prirede Ciril-Metodove podružnice. V nedeljo 4. juliija bo cvetlični dan v priid družbi- neg,a sklada,, zvečer pa bo na gradu kre.s. g VELESEJEM V LJUBLJANI. Zanknanje za volesejem v Ljubljani je razveseljivo, kajti samo tamošnja tuj- sko-prometn.a pisarna je izdala preko 200 legitkiiacij, razven tega pa Še obilo tudd vse Ijubljanske banke. Mnogo ob- i'oVsVTalr'Oir ni a-vqIv» ltMrJ.t ill«,» '.i r>'\,{ Irar inn;» — jo poiovicne all, rezijske vozovnice. Vsem dru'gim se pa izplača kupiiti legi- twnaciijo, ker si že s samo enim pose- toni1 velesejnia prihranijo 12 dinarjev. Tujsko-prometna pisarna bo zaradi iz- daje legiitimacij v soboto in nedeljo ves dian odiprta. c NOV GOSTILNIČAR V CELJ- SKEM DOMU. S 1. julijem je prevzel po g. Tomcu hotel Celjski dom (»Uni- on«) g. Htavac, najemniik Aleksandro- vega doma na Rogaški Slatini. Nade- jati se je, da se bo g. Hlavaču posre- čilo priitegnLti calijsko občinstvo in ga na.vaditi na obisk, ki bi ga lepi dom za- služil. c DRŽAVNA DEŠKA IN MEST- NA DEKLIŠKA MEŠČANSKA SOLA. Oba zavoda sta Imela v šotskeni letii 1925./26. štiri temeline razrede in tri sporednice. Na državni deški mesčan- ski šoli je bilo 262 učencev. Raizred je dovršito: z odlicnim uspehom 2 (1%), s prav dobri/rn uspehom 20 (8%), z do- brim 84 (32%), z zadostnim 93 (35%), ponavljallni izpit pa j.ih ima 46 (17%). Dekliška nieščanska sola je šteta kon- cem leta 279 učenk. Uspehi so sledeei: odHcni'h je 6 (2%), s prav dobriim uspe- hom 38 (14%), z dobrim uspehom 153 (54%), z zadastniin uspehom in s ponavlijainim izpitom 62 (22%), z ne- zadostnhn uspehom 16 (6 in pol'%) in neredovajne so ostale 4 (1 in pol %). c NA DRŽ. DVORAZREDNI TR- GOVSKi SOLI je bifo koncem šolskega leta 1925./26. 22 uceiiicev in 64 učenk. Geliokiiipni. uspeh izkazuje: odlicno 4%, prvi red 69% drugi red s ponavljalnim izpitom 21% in drugi red 6%. c NA DRŽ. DEKLIŠK1 OSNOV- Nf SOLI jt> bilo v solsketn i'etu 1925.- 26. 6 teineljnih razredov s 3 vzpored- niioaniii. Kooconi šolskega lieta je štehi sola 234 učenk. Do konca solskega leta. je i'zstopiilio 40 ueenk, dei'oma z odpust- lirco, delama so se izselile iz Gelja. Od 234 učenk j.e za prestop x ^'iBjil razred sposobnih 215, nesposobnih je 18 (t. j. 7.6%), i ucenka je ostalla neredovana. ] Po narodnosti je bilo 213 SLoveiiik. 2 wSnbolirvati'ci, 4 Üehaslovakin.je. 1 Po- ; Ijaiki'jnja in 14 Nemk. Po veri im 226 i katolikiaii. 7 evangelR-ank in I iizra- J eliitka.. j v, NA DRŽ. DEŠKI 0SN0VNI ŠO- Ll je bilo v šolskem letu 1925./26. tudii ! 6 temeljnih razredov s 4 vzporednica- mii. Obiökovalo je solo 289 dečkov (250 iz mesta im 39 iiz tujih okolišev). Do koncem soi'skega leta jih je iizstopilo 36 in sicer 2 vsled bolozni, 13 z o'dptustnS- co ter 21 vsled presölitve. Od ostalih 253 je sposobnili za višje razrede 236 deekov, nesposobniih pa 17, t. j. 7.2%. Po narodnosti je bilo 229 Slovencev, 3 Srbohrvati, 1 Poljak in 20 Nemcev. Po veroizpovedi pa je bilo 245 katolikov, 2 pravosi'avna, 5 evangelskiih ter 1 izra- elit. »Mladih jiunakov« (abstimenti) je bilo na soli od 253 deekov 208, t. j. 82 odistotkov. c UDRUŽENJE VOJNIH INVA- LIDOV KRALJEVINE SHS, KRA- JEVNI 0DB0R GELJE sklieuje na ne- deljo. dne 4. julija ob 9. dopoklne v ma- 1.0 dvorano Narodnega doma v Cei'ju širši elanski sestamek. Porocal bo dele- gat s kongresa na Cetinjiu in delegat oblastaega odbora iz Ljubljane. Ude- lezba je stanovska dolžnost. c SMRTNA KOSA. V Pragi je umrla dne 29. m. m. gospa Emirija Keyzlar, soproga računskega nadsviet- nika in mati gospe Auguste Molanove v Geljiu,. Naše sožalje! c GELJE — SOLČAVA — GELJE. Naprošeni smo, da objavimo sledeei vozni red za a^omobilsko progo Celje— Solicava—Gelje: Odhod iz Cel-ja: Vsako sredo ob 16. uri, visako soboto ob 18. u:ri, vsako nedeljo ob 5. uri, po potrebi ob nedeljah ob 19. uri. Prikod v Solča- ro: wsako sredo ob 18.30, vsako soboto ob 20.30, vsaiko nedeljo ob 7.30; po po- trebi ob nedeljah ob 21.30. Odhod iz Sol cave: vsako sredo ob 19. uri, vsako soboto ob 20.30, vsak ponckeljek ob 5. uri; po potrebi ob nedeljah ob 16. uri. Prihod v Ceije: Vsako sredo ob 21.30, vsako soboto ob 23. uri, vsak pondeljek ob 7.30; po potrebi ob nedeljah ob 18.30. Auto ima prostora za 12 oseb in vozi ako se je prijavilo naimanj 10 oseb. Cena za osebo tja in nazaj 160 di- narjev. Jednaki iizleti se pospešujejo vsak dan na Dobrno, Rog. Slaitino, La- ško, Rimske Toplice itd. Gene za Do- brno 38 Din; Rog. Slatino 75 Din; La- ško 22 Din; Rimske Toipliice 45 Dim za osebo tja in naza.j. Pri zadržavaiiju v onisMii liMv.adTvie iunen.ovan.ili krajev več nego eno uro, se racima za uro ou.imi. Narocila sprejema in vozovniice izdaja Tujisko-promelna pisarna v Gelju. c ZA UDELEŽENGE VSESOK0L- SKEGA ZLETA V PRAGI je daroval'a tvomitea čokoliade »Sana« v Hoeah 15 kilograinov raizliicne čokoliade. Pošilja- tev predstavlja vrednost 1000 dimarjev, torej resnieno velikodužno darilo. So- kolsko društvo v Geljiii izreka tem po- tom podjetjiii prav prLsreno zahvallo. c SESTANEK GIMNAZIJSKIH MATURANTOV IZ LETA 1921. Dne 5. t. m. se sevStamejo maturanti državne gimnazide letnika 1921 ob treh popol- dne v gostilini »Pri- niostu« na Bregu, da se spomnijo skupno preživetih let. c RAZGLAS 0 NEIZROČLJIVIH POŠTNIH POŠILJATVAH za mesec aipril 1926 je strankam na vpogled na postnlh u-radiih. c VOJAŠKA VEST. Med 29 go- jenci prvöga najvišjega razreda po- morske vojne akademije v Dubrovniku je položM koneni i-zpit tudi gosp. Ernest Blazon iz Gelja, ki bo ie dni proizveden poroenikom korvete. Clestkamo! c PREDAVANJE 0 HIGIJENI IN SOGIJALNEM ZAVAROVANJU. 0 tem velevažnem, aktueln-em in zel'o za- nimivem brezplaenem predavanju, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 4. julija t. 1. ob 10. uri dopoLdan v Kinu Gaberje, se nain poroea sledeče: Na prošnjo hi.gi- jenwkega zavoda v Ljubljani bo preda- val o higijeni srezki sanitetni referent g. dr. Anton Schwab, zdravnik itd. v Geljiu. To predavanj-e bodo pojasnjeva- te zelo zankniiVe filmske slike. 0 soci- jalnem zavarovanju pa bo predaval uradniik OUZD Lz Ljubljane. Ker so ta zaii'iiimva in zelo pouena predavanja povsod, kjer se prirede, bila prav dobro ohiskana, so vabljeni vsi industrijiski, trgovsjki in obrtmi namescencL, zlasti pa vsi delavci, da se predavanja polnoste- vilno udei'ezijo. c GODBENO DRUŠTVO »ILIRI- JA« V GELJU sklicuje svoj I. redni obeni zbor v pondt'ljek, dne 5. julija t. 1. ob 20. uri v posebno sobo gosdlne »Na Škarpi« na Bregu pri Gelju. Zbor \ je velevažen za bodoče društveno delo- | vanje in razvoj,. Prosi se točne udeležbe j sTehernega elana. Prijatelji društva dobrodošli! 728 - c CELJSKÜ GODBENO DRU- ŠTVO« je imelo po 3-letnem presliedku 28. junija 1926 svoj ol>cni zbor. Pod vodstvom drustvenega predsednika g. Cirila Pregla je zbor osobitto raizprav- ljal o obstoju alii razpii'stu driusüa. Po dai'jsi debati in razlicniih ]>redllogih se je sklenilo, da bo obstojalo drustvo ra- il r upravljanja iinovime šo naidalje. Tu- di se bo skušalo društveno delovanje v ]3olnem obsegu oživeti. Izvolil se je sl"e- deci odbor: Predsednikom gosp. Ötante Martin, odbornikom gg. Jarh Josip, Janežič Josip, Bervar Adolf, Fink J., Kindlhofer Fr., Vengust Fr., Tamsch- man Fr. in Sancim KaroL Pregledov. rač. Perc Stanko in Pfeifer I. — Želeti bi bilo, da se novemu odboru res j)o- sreči oživiti društveno delovanjie, vpo- staviti zopet orkester in združiti v svo- je okrii'je sorodne i'azcei>ljene moei. c NAPREDOVANJE V SLUŽBI. Z odLokom miinistra pravde z dne 31. mairca 1926 so pomaknjeni v 2. skupr- no III. kategorije kanclisti Jakob Kres- ni'k, Alojzij Zapu/sek, Fran Autiwer, Anton Kramar pri okrožnem sodišču in Adolf Bervar ]>ri drzavnem pxavd- niistvn v Celju. c ZAHVALA. Podporno društvo za uboge otroke v Gaberju je prejelo od Celjske posojilnice eiiikratno podporo v zneskii 500 Din, za kar se najtopleje zahjvaljuje. c PREMEMBA POSESTI. Na^ da- nasnjii javni liicitacijä je bi'i izdražbau hotel »Krona« v Gelju za 530.000 Din. Kupil ga je dr. Vasiic iz Zagroba baje za sarajevsko pivovamo. c RAZGLAS 0 PROSTIH STA- N0VANJIH. Nastopna stanovanja se bodo v smisi'u zakona o stanovanjih dodelila: a) Drugič objavljena stano- vanja: Zabukoviica 133, Jurak Antoni- ja, 1 soba s štedi.llnikom. Kresnike 33, Peer Marija, 1 soba. Gomilsko 20, Derča Fran, 1 soba, 1 kuhinja; Sv. Lovrenc p. Pr. 85, Frece ALojzjj, 2 sobi, kuhinja. b) Prvie objavijiena stanova- nja: Gosposka ul. 27, Gorjaii]) Josipina, 1 stanov. prost or s stedilnikom. Ašker- ceva ul. 4, Bas Meta, 2 sobi, kuhinja. Na okopih 9, Mestna obeina cei'jska, 2 sobi. Levec 10, Flis Martin, 1 soba s štediliiikom. Vrojnik trg 29, Rattey Hin- V^ 1 «nba, kuiliimja. Prožin 49, Kovač lu'anja, i sona s steaiiniKom. vojnik trg 72, Premšak Terezija, 2 sobi, ku- hinja. Trnovllje 128, Cerar Fran, 2 so- bi, kuhhija. — Stranke, ki spadajo po stanovanjskem zakona medzaäcitene osebe, se pozivajo, naj v roku 5 dni, to je 7. julija 1926 ob 12. uri opoldne na- znanijo v pisarni sianovanjskega so- dišča, da se potegujeio za eno izmed g;orioznačenih star.ovarij. Kdor se ne z^Iasi se smatra, da sploh ne reflek- tira in ne prosi za ta stanovanja. To imajo tudi storiti tisti prošnjiki, ki so v svcjih proSnjah navedli, da se po- tegujejo za »katerosibodi stanovanje«, ali ki so prijavüi kako drugo stano- vanje, ki pa jini ni bilo dodeljeno, ker bi sicer pri dodeljevanju gorioznačenih stanovanj ne prišli v poštev kot re- flektanti. Zaščitene stranke, ki svojih pro§enj za nakazilo stanovanja dosedaj vobče niso vložile odnosno starih pro- šenj niso obnovile ali spopolnile po predpisih novega zakona o stanovanjib, se pozivajo, da to storiio do navede- nega dne, ker bi se jih sicer pri do- delitv, teh stanovanj ne mo^lo vpo- števati. Stanovanjsko sodišče I. stopnje v Celju. c V ZNAMENJU NESREČ. Dim- niiikar'siki poniocnik Gelinsek Bogomir iz Ma.ribora je šel ponoči dne 27. junija s svojtm tovarišem spat v seno na ko- zofec na Lavi pri Celju ter je v temL padei skoz odprtino na podu kozolca na fcpodaj stojeci voz in se težko poškodo- vaf. Golx^c Blaž, mizar iz Smaija pri Jelšah, je dne 2ö. junija zlezel na čreš- njo, pa se mu je zlomila lestvica, ki jo je iimel j)i'itslonjeno k drevasu, ter je padel na tla in dobit" težje poškodbe. — Bevc Anton, klleparski poniocnik, do- ma iz Kozjega, stanujoč v Žalcu, se je dne 27. junija vozil s kolesom z doma proti Celjiu. Pri vožnji navzdol je od- povedala zavora na kolesu, kar je po- vzroöm'o težak pa.dec s kolesa in hude poškodbe. — V Zabukovioi pri Žalcu je padla s eresnje ucenka Ajdniik Ma- rija im se težje poškodovala. — Belej Mari'ja, dninarica a- Rogatcu j-e šla za gospcdarjia po lovsko pnško v domaci hiiši. Puška pa ji je po nesreci padla iz rok ter se sprožila in jo smrtnonevarno zadela. — Dobrotiaisek Marija, pre- vžitkarica iiz Ömartna pri Gel'iu, je pro- dajasa po hišah v Gelju in okolici bo- rovnice. Pri okoliškem pokopališču pa jo jo po padel lind pes ter jo težko ol>- grizel. — Šeliih Franjo, 14-leten pastir- ček iz Novecerkve, je v Cresnjifcah pa- sel žiivino, pa ga je telica pobodla in. težje poškodovala. — Stermecki Ivan, dei>.ivec v Lokrovcu pri Gelju, je bil v gostilni Jezernik; ko je odhajal domov, je pa tako nesreeno padel, da so ga morali oddati v bolndško oskrbo. — Jo- van Baltazar, učenec z Dobrne, je dne 27. jiinija uabiral črešnje, ])a ga je ba- je sosedovo dekle iz nagajivosti malo sunilo, da je padei na tla in se težje poskodoval. — Vsi imenovani so bili oddani v Gelje v bolnišnico. K.S.: Sola Glasbene Matice v Celju In glasbeno umetnostna vzgoja mlade gen.eracije. (Konec." GlaiS'ben.0 iMiietnost in tudi druge piemeniite uinetnosti je smatraü za ne- ločljiiv del s])losne narodne kuilture. Da je tako, lMin dokaizujejo po vnsti vsi kuiiltuirai marodi od oriyieaita do zapad- ne polute naišega plaineta im najmoč- iiejsi postaja ta pojav med zapadno- evropejs'kinni narodi, pri ka.toriih se ze od nekdiaj naijibolj opaža iintenzivno tekrnoivauiije za pospesevanäe gla^bene kuilture. Zlasti pa v zadfnjih desetletjili. Reorganri/ziirajo se glasbeni zavodi. ui^tainavi'jajio dru&tva im komiteji za speciij.aliizaiciij o im piospeÄevanje naj- mlajöiih ghusbeniih proizvodov. Tako se n. pr. UvSbaiiiavljajo ponekod fondi za. naigrade za veeja. dela. Ker je znano, da aivtor ponaj\'eckrat težko najde za- ložmiiika za svoj« delo, če je še tako do- bro, je ponekod drža^ia prevzela v svo- jo reziyio zaliožnifstvo. Tako obstoji v sovjietsiki Rusiiji pri miiiiistrstvu pro- swte posebna artMiicna iury, ki pre- soja gla.sbene proiizvode nagnii'ajsiili ru- sk iih koinponiils'tov im jii-h zsula-ga. Tako so priiski na dan" dela, ki bi drugaee magoce sploh ne bMa natiBiijena.. (Glej N. Ros-laA-ec, Evsejev, Krjiukow, Öirin- skiij itd.) Veiwlar to še ni n,ič proti ne- »nvnn.i)i cln cWo »jiinolx-i OBt:Tl.fi Itulture in naicinu, ki ga prakticirajio n. pr. Fimci Fkiska repubLika, ki steje ko- maj štiri milijone prebivalcev, je nam dokaj tuja Ln to vsled prevelike geo- graifake oddaljenosti. Kdo bi se zani- mail za lüehanje ljuidi, kL preibiivajo na skrajuiiem severnem delu zemelj^ko oble? In vendar se mi zdi vredno, da z deibei'iinii potezami samo nekoliiko ozna- čilm glasbene ra.zmere pri nj'iih. Glaubeno-uiineitnostna kultura fin- skega naroda se nahaja na zelo vLsoki stopnj:1'. Fiiiifski irarod, ki j,e hlil hilapčev- sko podvržen knuti tujiih gospodiov sko- zi mnogo let, se je sledmjii/c veivd'ai1 aprastid spon tuj'cev im se osamosvojil. V Hefeisnigforsu je sred'iisce vsega glia»benega žiivljenja Fimiske in odtod vodiij'O zveze v vsa druga fint>ka mesta. Pred 40. leti se je us-tanovila falharmo- nijia v Helsiingforsu, v kateri. je sedel v prvih leitih Wiilly Burniester, sfaviu viijoUtnski \irtuoz, kot koincertni moj- siter. Vildi se, da Fiinci niimajo s/liabega okusa v iizbiiri, ker se tudi jijm ni zdelo pTövec. da nasta.viyo na konsenraioriju v Helisilnigforsu slavnaznanoga klavir- skega viirtuoza Fernuccia Busonija, poziiiiejšega prvaka berlinske viteoke so- i'e za glasbo. Klfjuib tom/u, da se je na Fim-skem zaičel glasbeni razvoj šele v paloivici 19. stoletki, in da velja Frede- riik Paickis (roj. 1809. leta kot najistar- šii fitniski skladatelj, beifcžiijo Fiiaei da- nies lepo vnsto odliicniili skladaiteljev in glaisbemilkov sivetovnega slovesa in to i v prod;uiktiivnem, i v reproduikthinem smiisilai: Fiiliip v. Schaute, Maintain Ve- geliiusi, Robert Kajaimu»s, Jean SiibeMius, Armc-Si Jörnefeilt, Oskar Merikanto, E-rkki Palimgren., Toiivo Knula, Leevi Maid et oja., piiambt Hamnikaiaiei^ Aino Aktee, nekdanja ]^evka pariiske opere, Sulo HuiFstLnen, vijoliinwki. v.iir.tuoz, Me- rartim in mnogo druigiili odličniili umet- nikov. Quaslla les, Siilikol, Sulfarol, Mazavo n.ilo, To- bačni izvleček, Losol-katranov pre- parat, FenofUlein papir so pripomočki za pokončavanje mrčesa na trti, hmelju, vrtnicah in drugih rastlinah. Dobe se v drogeriji SANITAS, Celje. Štev. 72. > NOVA DOBA< Stran 3. Na Finskem se koncertira samo v koni-ertni dvorani iai koncertni sporedi yo dokaj skrbno in okusno ¦seMavljeni. Ivaivami&kiih godb ni na.iti in je menda ta draiva ediffia v vsej Evropi, ki se s tem odlikuje (— tako piše A. Ziirkel v &t. 5. Jugoslov. Muzilcara god. II. o ka- varni&kiih godbah). Vse gkushene sole so državne usianove. Slovence bo še po- sebej zaniimalo dejßtvo, dia se nahaja Slovenec g. prof. Funtek,, sin ljubi^an- skega prof. Fimtka., kot I. viijoliinist v lieLsingfomki fiiHiariiioiiiiii- Neka drug-i po.sebnost, ki kaže viisoko* zanimanje za uinetnoist, je, da je imnogo ftouskiih kom- poniiistoiv n.e le študitralo ves čas na di1- ža.vme slroške v Pariizu, Bol.ogn-h, Ber- liuisu, BreMavi:, na Dumajiu itd. kakor n. pr. Sibel'iiiis, Kajanaii$„ Merikanio, v. Kothen, Makrfiin, Klemetti, Futil- hjekn, La.umiis in Madetojia, niarveč da omi dobiivajo iiz državne blaigajne fz- dirLtrio do.smrt.no denwnio podporo. Ni čudo, da stoje Finci kot komaj 4 mili- jorcski na.rod n.a tako viisoki stopnji in da so se tako rapiklno razvidi, če pa je taun razumevanje za glasbeno umctnost toliko. Neoporečno je dejstvo, da stoji ta naiciijia sorazmerno z dTugimi (kar so glaisbene kulture tiee) niiadkni ra'zvi- jiajočitmi se nacijami brezdvomno naj- viisje. Pri nas pa smo dosaglii tudi že nekaj, čeprav ne preveč in to je, da po- šillija drauva vsako leto po dva do tri mtaide gikisbeaiike (Sfovence) v svrho gki'sbe.ne izobraizbe v inozemötvo. To djejtsit.vo je na usak im'ci'n velike hvale vnedlno, pa še pomeinbrLeiše bi bido, če bi rnogli.onii, ki so izredno dabro kva- lifikirand, dalje časa., več let, st'iudi.rati v iinozemstvu, ne pa samo v po&atinez- miih kurzih. Razun Si'ovencev pošilja rnaša država seveda tmdi Hrvate im Sr- be v iinozenistvo na študij. Na ta na-ciii je poda'iia nioinost, da se poinaga in priispeva k pospesevanju glasbene kul- ture pri nas. V nasi mariborski oblasti je med merodaijniini krogi, pri velikem iupatniu ki pri prosvetni upraivi, inno^o raizuinevainja za to vzviseno umetnost. V letoön/jeiii šolskem letu je obi^- kovalo pauk na šoli Glasbene Malice v Cefju nad 220 ucen-cev. Mladimski zbor je štel staino 80 gojen.cev, šokski godal- ni orkester pa 28. Pri VvSeh treh letoš- iy'i'h javnih produkcijali je nastopilo •soLiistitano 22 iLcencev za glasoviir, 16 vi- joliinkstov, 1 eel ist in 1 kfairimetii&t. Mla- •diiiLski zbor je zapel 11 troglaftiiili zbo- rov, Kodaini orkester je pa Lzvajal Jo- .siq>a Haydina: Otrožko sinfonijo im Mo- Icsucuk pete in podplate je potrtbno, da ncsite ob vsi'.keni vremenu. *Palma» ni razkoSjc, ker daje elastično, ugodno hojo tcr je tembolj za vsakega Praktičncga in štedljivoga človeka neob- hodno potrebna, Uer je dosti trajnejSa in ^eneja kot koža. En poskus Vas bo takuj Prepričal. Potem ne boste vef hoteli nositi ¦Cevlje brez «Palme». 21-11 zartove Vaske plese. Iz teh podatkov je razvidno delovaixfl'e sole, za katero vla- da ninogo zaaiananja ne Te v mestu in njega bližnji okolici, marveč v vsej sa- vinjski dolini, odkoder prihajajo go- jeiicii, ter ob jiiižni železniiski progi pre- cej daleč proti jugu in severu>. Da eelo VL Maribora samega in Ljubljane pri- liaja semkaj. Javnast je pokazala ob vseJi letošnjih produikcijah ninogo za- niiinaiLJa im simpatig za glasbeno šofo im to je raizveseljiiivo dej.st\-o. Učne moči tega zavoda so si v sve- st i odgovornega dela in težko naloge, ki jo vrse za vzviiseno lunetn.ost, katera utegne vzevesti tembolj, čiiin več bo ta- ki'h, ki bodo podpiirali im praviilino raz- uinevali naša streniljienja. Uspehi bodo vsikdar govorili im si'i preko vsega., kar jiiii bo stavljeno v naisprotje, bodiisi iz niAcdnosti ali pa za:v:iisti onidi, ki *re- šujejo« unietnostno kulturo s sLabo niuziikalno valuto svoje šibke inidi-vi'dii- alnostii. it š VELIKA PROSLAVA NA K0- SOVEM. Na Kosovem ]>olju se je vršila prosktva Vidovega due, kakršne Kasovo še mi doživelo. Proslave se je udeležilo nad 30.000 Ijiudi iiz raznih krajev naše drža,ve, ki so se poklonili lepeni'ii spominai kosovski.b herojev. Vaje 31. pešpolka so spremijali tudi a.vijoni, ki so se spustili na Gazi; Mesta- niu, bl'iizu MuTatovega groba. Š KOMUNISTICNI PR0CES V NOVEM SADU. V komunističnem pro- cesu proti obtožencein, ki so skill ko- lnuniwticno p^ropagando v južni: Bački, jie biila predvčerajžnpm izreeeim raz- sadba. Nikola Grvenčič, glavni obtože- nec, je obsojien 11a dve leti in pol1 težke jeee, Vaso Peserineni in Jovan Sipoš pa sta bilia oprošeena. Državni pra,vdr nik, pa tudi obtoženec sta prijavila pri- tožbo. š NOV HVAKSKI ÖKOF. Don Miho Public, doslej župmik v Supetru na otoku Hvaru, je imenovan za livar- skega škofa. Rodoin je iz Visa in star 40 let. Čim priispe papežev breve, položi novi škof prisego kralj.u Ale- ksandru. š NOVI REKTOR ZAGREBŠKE UNIVERZE. Za dobo treli let je bil v nedeijo iizvol'jen na zagrebški uni/verzi za rektorj'a profesor kazeuskega pra- va dr. Errvst Miller. š NIKOLA TESLA CASTNI DOK- TOR ZAGREBSKE UNIVERZE. To dni se je v avli zagrebške univerze vr- si'la slavnostna akademija v počaščenje sedeindesetlotnice Nikole Tesla. L'ri te.j- ])i'iliki je bil jubiiarju podeljen častni doktorat tehniških znanosti jugas'io- ^¦eIlwskega vseučilišča v Zagrebu. Š PODPORA KULTURN1M IN UMETN0STN1M DRUŠTVOM V SLO- VENIJi. »Vreme« poroča, da j.e poro- svetno minislrstvo odobrMo 50.000 di- narjev kot letosnjo podporo kulturnim in uimotnostniim društvom v Ljubijani in Mariboru. š ZAVAROVANJE ČLANSTVA, KI SE UDELEŽI VSESOKÜLSKEGA ZLETA. Radi številnih nezgod na že- leznicah je zavaroval JSS vse članstvo, ki se udeleži vsesokolskega zleta v Pra- gi. Vsak clan je zavarovan za nezgode med vožnjo v Praigo in nazaj, im sicer za 10.000 Dki za slučaj smrti in za 30.0(X) Din za slučaj stalne invalid- nosti. Kdor hoče biti zavarovan, mora pDačati pri svojern društvu 4 Din. s FEDERACIJA NAŠ1H JUGO- SLOVENSKIH BRODOLASTNIKOV na Sušaku se je preuredila na sir ok 1 podlagi iiii izpremenila v zvezo brodo- husitiiikov kraljievine SHS. Na glavni skiipščini so bilia sprejeta nova pravi- la, Lzvrsena organizacija zveze in iz- voKjen nov upravni odbor. Za predsed- nika zveze brodoi'astnikov je bil izvo- ljeri brodolastnik F. Glavic v Dubrov- mik-u. s REVMATIZEM — ZAHVALNA 1ZJAVA. Laboratorij »Radio-Baksami- ka«, Beograd. Podpiisana se najlep.se zahvasjaijem za Vaš lek »Radio-Balsa- mika«. Uporabi.la sein ga samo eno sto- ! klenioo, pa sein ])oj)olnüina zdrava. Iz- | lecemi sein. To je čudotvoren lek in lio- Oein ga priporočiti vsakeniu, ki boleha na revmatizmu. Z odliieniin spostova- j neiii Ana Krulc. Vel. Malen.ce, p. Kr- j ska vas, 18. Jan.. 1925. — Cast mi je j Vas obvestiti, da sem potrosil" eno s»te- kleniico Vasöga leka »Radio-Bafeami- ka« in sem se uveril o njem odlienem učinku. Zato Vas prosLm, da mi poš- ljete se dve steklenici po povzetj.u. S spoštovanjem Vojcslav Todoric, blagaj- nik ol>či'iie mioiiLčke pri Valjevu. — Lek »Rad'io-Bal'sainika« iizdel'uje, pro- daja in razpošilja po povzetjiu labora- torij Radio-Balsainika dr. I. Rahleje- va, Beograd, Kosovwka 43. 632 i Š NAPAD NA GESTI. Omerzu | Anton, dninar pri pasestniku Holobar- i In v Kasazah pri Petrovčali je šel due i 27. jiunija po cesti proti Petrovčani. J kjier je srečal veejo gručo fantov, ki ji!i j je še pozdraviL. Ko je bil že par kora- kov datje, je prihiitel eden izmed gruce za njim ter ga zabodel z nožem v gla- vo in vrat in ga težje poškodoval. Pod- lesnik Stefan, delavec iz Vel. PLresiee je bil dne 27. juniija v neki gostilni v Galieiji. Ker je prišlo med fanti do pre- tepa in je imenovani skušai' bra nit i s\ojoga tovariša, ga je nek zidaivki va- jenec zabodel z nozem v levo nogo. Oba so prepeljali v celjsko bolnico. Razgled po svetu. v PÜLET LONDON—AVSTRAL1- JA. V sredo je nastopif Alan Cobhani | svoji polet v Avstralijo. Letalo ima 380 konjVskili sil. Letalec je kbral sledečo pot: London, Marseille, Napolj, Atene, Ai'ekvsanclreta, Ba.gdad, Perziijski zaliv, Karaki v Indijii, Kalkuta, Rangoon. Ponang, Sinigapnr in Port Darwin v Avstraliji. Pot ineri 20.000 angleških milj, to je ppibLižno 40.000 km, to ie to- liko, kolikor znaša obseg zemlje. r1 40.000 KAZNJENGEV STRA- DA. Kakor poročajo iz Pekinga, je na- stala nevarnost, da bo radi kitaj^kih liomatiij lunrlo od gladu 40.000 jotni- kov, ker so znianjkal'a sredstva za njib \zdTzevanje. Pobasal jih je najbrže kak general ali mandarin. r SAMOMORILSKA KUGA V BU- DIMPEŠTI. V Budimpešti je zavlada- la prava epidemija samomorov. Via da je morala izdati osebne ukrepe. Ker so najipogostejši samomori na Donavi, bo policija z motoniimi čolni krožila okoli mostov im mest, ki so prilj-ubljena sa- momorilcem. Na ol)režju bodo posobne postage za prvo ]>ornoc'. Dočim pa vla- da toivi, samomorilce, n.e stori nic, da bi olajisalia ljmdisko bedo, r UMOBOLNA ŽENSKA JE PRE- STRAÖILA C.ELO MESTO. V nekeni me.stecu v Podkarpatski Rusiji je blaz- na žena prerokovata, da se prepade v zemljo cela mestna četrt. Ker je prebi- valstvo kulturno še precej zaastalo, so ji ljudjie verjeii in je na-stala buda pa- niika. I'replaseni prebiivalei so se po ve- cimi iizseli.li iz usodn-ega mestnega dela in vse je s strahom pričakovalo, kako se bo odprla zemlja im »požrl"a« hiše. Pa je napočil napovedan čas in se ni nič zgodiilo. Seda/j šele so ljudje spo- znali, ,&& njfi'bova prerokimja blazni in so jo spra.vili v norišnico. za dame, moderno izde- lana, trpcžno šcort krilo 75 Din, enobarvni Sevijot I 10) Din, irmdno-ri2asto I 140 Din, i.-: enobarvnega sukna 185 Din, tenis-krilo 190 Din prodaja veletr- govina | R. Stermecki, Celje. j Kdor pride z vlakom, dobi nakupu pri memo povr- nitev vožnje. Trgovci i engro cone. Oglejte si izložbe. j obstoječt} iz 2 ali 3 sob s kuhinjo in oritiiclinami. — Naslov v upravi lista. iMm% iMjsti ii iz \)ti tini^iti mdioy dotumlji! hi uuSiCvIja na dosi v mesfn : in okolici Franjo lost, CELJE, AleksandroYa uL 4 Dobro ohranjene moške obleke se poceni prods. CANKARJEVA UL. St. 7. pritličje levo. mizarski mojster Teharje pri Celju. Prevzamejo se vsakovrstna stavbena in mizarska dela od najpriprostejSih do naj- finejših. Specijaliteta: Napiava pohištva za stanovanja, hotele, vile, kavarne, sole, pi- same i. t. d-, katera izvršim hitro in po konkurenčnih cenah. 2—1 Lepo tnebSov ana soba s posebnim vhodom se takoj odda. Vpraša se Oaberje St. 122 pri ge. Korent, za gostilno «Wilson». Abiturijent prevzame čez počitnice instrukcijo iz ka- teregakoli predmeta. Ponudbe na upravo lista. Maliiiov sok zajamčeno najboljši, pristne kakovosti, lasten proizvod, nudi preprodajalcem F. S LUKAS, Celje. Posska risanica in pišfola naprodaj iz neke konkurzne mase pri odvetniku Dr. Jos. Vrečkui Celje. Odda se v najem skladlšče m klet. 3 Naslov v upravi. Is Kartonažne delavce in delavke spreime VILJEM BRAUNS, tovarna anllinskih barv, CELJE, KOCENOVA UL1CA 8. Yelik zasS&flžek lahko doseže poleg svojega poklica vsak uradnik, uradnica, dclavec ali kmet itd. po mojem navodiiu. Ponudbe ie poslati na upravo lisra pod »Informacija« in priložiti znarnko za odgovo--. 3—2 Popolnoma suha bukova drva 2-1 (polcna) se bodo te dni po klaftri v hišo do- stavljena poceni prodajala. Koks, kovaški premog, hisiii preinotr vsake vrsrc po konkurenčnili cenah. Qrva v koloburjih In sekana ou^ova clrva prš iW. Oswatitsch, Getje Kocenova ulica 2, poleg hotela «Europa». javoa licifaclja u k»occla ¦ ijt» 33. peš*»diskoy puka sa Giiz 1000 kg. R:že 1ÜÜÜ k^, Makarone 1000 k^, Konzervirane kave 400 kg-, Fižol 2000 kg, " S^dkorja 800 kg, Čaja 50 kg. 3—1 Iz kaascfcfa* aje 39. pešad pukis» Strap 4. >NOVAJDOBA« Štev. 72 H. LflMFREHT.Za ^'JiAML' se priporoüa za solidno izdelovanje Levijev in gornjih delow vsake vrste kakor tudi za popravila. Postrežba točna, 13 • cene nizke. 6 ZslcLtx^sl novostl Najlepsi letni klobučevinasti kloboki Smoking klobuki, Baretts so pravkar prispeli, ki jih kupite najboljše pri Wl-*ry Smolnilcer, modistinja, 46 Celje, Pr»a hrv. žtedionica. Is Kupi se večja množma =¦- "" 20 sleklenlc ° od klsle vode, Tudi posamezni komadi. Naslov v upravi 1 Priporoča se == izdelovalnica in trgovina moškega in zenskeya ^^^^= peri la ^^^^= kakor tudi čipk. Predthskarija, entlanje na stroj itd- Najnovejši vzorci na razpolago. 35 Cene konkurenčne. 7 Postrežba točna in solidna. — Zaloga to- varne ženskega perila »Leda«, Ljubljana. M. Šribar, Celje, Gosposka ul. 27. Največja zaloga in samoprodaja Puch koies in koles znamke 10 3 „Waffenrad« Največja *>_ reparacijska l§Jä~^t delavnica. msl^®&$[ Največja zaloga delov koles in šivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravila tujih izdelkov strokovnjaško, hitro, dobro in ceno. A» NEGER» 6«sB»sba nlT32. Pozor! Pozov»! Po zelo znižani ceni od 45 Din naprej se prodajajo ¦» damski slamniki. «¦ Velika izbira v najnovej&ih oblikah in Y«eh barva^i v 5u—27 moderni »lami. Se priporoča Franc Cerar, modisterija, Celje, Gosposka ulica St. 8« \ Josip KOS, Celje, Ljubljanska cesta 10 Izdeloualnica i/sskoupstnih moihili, so zens&ih in otroških cbuIieu. 24 Izdeluje vsakovrstne gornje dele. Vsa v stroko spadajočo popravila I po znižani cenl. Postrežba solidna. Podružnica Žalec št. 29. ¦«% «i k. a IQ e c a a a •o 0 41 U 3 *i e u a a> O E 5 — *— ? ~ - "a o c :=- c «J Popolnoma varno naiožite denarne prihranke pri zadrugi LASTNI DOM stavb. in kreditnt zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Cel)u Ooresiuic hranilne vlo«;e oo 6('/0. Večie sialne vloxe po do^ovoru naiugodneje. Pri naložbl zneska do 20 Din se dobi nabiralnik na dom. Jamstvo za vloge nad 1 million 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. I ro a«? a* &: s, rr c *r o Čas je denar! Dalmatinsha domača vina nudt v vsakt mnozlni najceneje tvrdka 50—21 I. I5. Matkovic, Slomškov ti^gs X. Inserirajte v „NOVI DOBI"! NAZNANILO. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem s I.julijem t I. prevzel hotel in restaoracijo ¦-= „UNION" ==- v Ce/jskem domu. Prizadeval si bodem cenj. gostom postreči s prvo- vrstnfmf vini, vedno svež/m pi vom in izborno kuhinjo po solidnih cenah. Priporočam se za mnogošlevilni obisk in jamčim za točno postrežbo. A M. HLAVAČ hotelir in restavrater. Tiska in Izdaja Zvezna tfakarna. — Odgovomi so: za izdajatelja Pavel Zabukoftek | za tiskarno Milan Četina | za redakcijo Vinko V. Gabero. — Vsi v Celju