Leta. VII. St. 37.
Peltnlna pfs?«na v gotovini,
MubHani, v uaSelc IS, februarja 1923,
P©ss??sM §1.1 Din.
NAPREJ
Glasilo Socialistične strank® Jugoslaviji®.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in unravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno * 5 Din,, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1X55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Proti lovcem na mandate.
Kdor je kdaj dvomil o tistih gospodih, ki smo jih morali vreči iz stranke zato, ker niso hoteli, da bi se uredile organizacije ;
kdor je kdaj še upal, da so »dobri socialisti« tudi tisti gospodje poslanci, ki so delali samo zase, stranki pa niso hoteli pomagati ne z delom, ne s plačevanjem prispevkov;
kdor je sploh kdaj mislil, da je bilo vodstvo naše stranke prestrogo, češ, za vsako »malenkost« ni treba razdirati »enotnost« in »slogo«;
sploh vsi tisti, ki so bili proti čiščenju, proti odstranitvi kapitalistov iz proletarskih vrst. češ. v vsaki stranki so pošteni in nepošteni ljudje;
vsi ti naj zdaj pri volilnem boju pazijo, da ne začno dolžiti vodstvo naše stranke nasprotnih lastnosti, predvsem premajhne energije pri razkrinkavanju koritarjev.
Že na strankinem zboru smo slišali očitek, zakaj nismo zapodili g. Golouha *e i. 1920. Ko bodo zdajle zvedeli, da so vsi kor.iarji k cesarsko kraljevim komunistom v »enotno fronto« in v novo »Socialistično stranko delovnega ljudstva«, k;er boJc imeli tisti nered, ki jun ga m! nismo smeli dovoliti, In da je šlo za njimi mirgo bednega delavstva, ki ni imelo časa č tati vsak dan, v naše organizacije pa ni hotelo vstopiti, ker se .e balo prav tistih koritarjev, ki jim bo pri
sedanjih volitvah oddalo svoje glasove — ko bodo vse to gledali in se čudili, bodo dolžili gotovo našo stranko, da je bila premalo ostra, in naš tisk, da je premalo jasno pisal...
Pa je pisal jasno dovolj. Nikdar nismo odganjali nobenega delavca, in če pravijo komunisti da nismo hoteli sloge proletariata, je to prav navadna laž, kajti tudi komunistom smo povedali, da preteklost in vsi kisli soomini lahko ostanejo popolnoma na strani, kdor hoče delati, ima v naši stranki vselej dovolj prostora, še celo stare pravice smo iim oonu ali in termin podaljšali prav do konca 1. 1921. Toda tisti, ki so danes lepo združeni v bratskem obiemu, so bili takrat na naši in na komunistični strani proti enotni organizaciji in proti redu v stranki.
Mi smo to vedeli in povedali, toda delavstvo se je premalo zanimalo in zato ni razumelo. Organizacije so se pa konsolidirale prepočasi, beda delavstva je bila prevelika. Povsod pa, kjer ni močnih organizacij, imajo moč nad delavstvom demagogi.
»Enotna fronta« je silno geslo. Brez enotnosti je zmaga nemogoča. Toda enotna fronta mora biti organizatorično enotna, da organizacije svoje vodstvo lahko kontrolirajo. Vsi zavedni socialisti to vedo in samo na te zidamo. Zato je naša stranka tako ostro nastopala proti
vsem, ki so podirali enotnost organizacij je, zato je tudi danes naša dolžnost zaklicati še enkrat in zelo na glas:
Brez zavednih organizacij ne bomo zmagali v parlamentu, ker bodo poslanci tam delali zase, ne za organizirano delavstvo. Zato so nam volitve sicer zelo važne in bomo delali zame z vsemi svojimi skromnimi močmi, toda organizato-rične enotnosti si zaradi volitev ne damo razbiti.
Kai pa še. da bi šli v volitve skupaj s tistimi, ki iih poznamo kot razdirače organizacij! Tem so volitve samo sredstvo pri lovu na mandate zato so si izbrali tisto geslo, ki ga bedno delavstvo najbolj razume enotnost.
S tem love delavstvo. Pred 2—3 leti so pa vsi ti komunistični voditelji govorili proti sedanjim svojim zaveznikom (Kristanovskim desničarjem), da volitve nič ne pomenijo in da je treba rajši parlament razbiti, nego pa iti s koritarji. Kdor, to zgodovino pozna, ve, kaj je potrebno. Ne bo podlegel silnemu geslu »enotnosti«, postavil se bo po robu vsaki enotnosti, ki naj velja samo za volitve, češ »po volitvah gremo pa lahko zopet narazen!« Tako ne govore socialisti, tako govore samo lovci na mandate.
Socialisti spoštujemo vero, zato fe ne vlačimo v politiko, da z lažnjivimi frazami privabimo nezavedno maso na svoj mlin. Socialisti pravimo: Vera brez del je mrtva.
MUKI.
(Dalje.)
»Oprostite, gospodična.« sem dejal !n Oroti svoii volji občutno zardel. »Zakaj Dri vas nimate nobene postelje? Tako velika soba in nobene postelje. Včerai ste mi pa pravili, da spi Muki z vami na postelji-«
»Ha. ha. ha.« so se zasmejale vse tri bkratu in tako' sem začutil, da ne bo vse Prav. »To je soba. kjer sprejemamo goste.« mi ie ooiasnila gospodična pri tem Da sem zopet opazil nekak čuden odsev v nien:h očeh. »Vendar ne boste zahtevali. da vas položimo kakor bolnika v sanatoriju tako: v posteljo.«
Zamrmral sem nekaj bržkone, da mi to že znano, ker sem bil v drugih hršah, ki imaio tudi sobe bez postelj in da sem se samo zagovoril, čutil na sem le, da sem Ugrabil kozla naravnost za roge.
»Presneta zadeva.« sem premišljeval sam pri sebi. »to oa vendar ne gre, da bi 'az. ki nosim v žepu črno na belem, da soadam med kulturne ljudi, ne vedel kako žive kulturni ljudje.
ugodno priliko ko .ie gospodična s črnimi očmi nalivala čai, n ena mati pa je pravila drugi hčerki kako lepa ie bila ministrova gosna na zadnjem plesu, in začel ogledovati sobo. Šment! Same stvari, ki jih nisem dotlej poznal. Tla zložena iz čudnih štirioglata deščic, gladka kakor moje praznične hlače na kolenih, po kotih zelena in pisana drevesa kakor kje v Afriki ali na Hava skih otokih, ob stenah omare, ki se svetijo kakor tabernakel v farovški cerkvi, na stenah v pozlačenih okvirih gola telesa žensk kakor sveži raki na trgu in nikjer nobene postelje. Samo v kotu pri oknu je stala nekaka temno-rdečkasta postelji podobna zadeva. kjer je čepel mo: znanec in malopridno lizal svoie kocaste tačice.
»Muki. kotka (tako je imenovala gospodična n:čkote). Pojdi sem. danes si bil priden dob:š še po večerji kotka.« Muki ie zarenčal, češ. ka: me vendar motiš in vtaknil glavico med tačice. Gospodična ie vstala od m:ze. vzela trdovratnega cucka v naroče in mu prigovarjala:
»No, ubožec, kai oa ti je. da si tako siten? Kaj ne vidiš, kdo ie pri nas? Daj
gospodu tačko! Tako. vidiš, sa] si moi kane?« In gladila ga ie po glavi in hrbtu kakor skrbna mati svojega prvorojenca.
»Gospa.« sem se. obrnil k njeni materi, »oprostite, da si drznem. Zdi se mi. da je oasie vprašanje ori nas veliko preveč zanemarjeno Pomislite. nro<s:m, koliko teh nesrečnežev se klati brez gospodarja in rodnega krova oo ulicah in išče-io k.ie bi našli pglodano kost. Jaz sem velik priatelj živali sploh, posebno pa cenim in spoštujem pse kot najzvestejše prijatelje človeka.«
»Da, da.« je odgovorila gospa in oči so se ji zaiskrile od radosti. »Tudi jaz se strinjam z vami. Srečna sem, da se je našel človek, ki čuti z menoi. Kolikokrat sem že govorila možu in svojim znankam naj se vendar usmilijo ubogih živali, ki nima o ni očeta ni matere. Človeka boli srce ko gleda njihovo bedo. Gre mimo tebe, oči je povesil, glava se komaj drži na vratu, onemoglo otepa do kolenih —komu bi se nezasmilila nedolžna žival? Od svoiih ust bi odtrgal človek, samo da nasiti lačne želodce. Prav pravite, pasje vprašanje, to je kot nalašč za našo dobo-
^	- —-—	*	Porabil sem	■	..»a.	.^»ouujt, iu jt nui •■ma.su ta našo uouu-
vistost načela zahteva, da nastopimo samostojno. Boj enotnim frontam — kapitalističnim kakor laiisocialističnim!
Zunassja in notranja fronta.
Proletarska stranka smo. Proti kapitalizmu se borimo. Razredni boj vodimo.
S temi besedami je povedano dovolj jasno, kdo je naš prijatelj in kdo nasprotnik.
Nekaj je pa vendarle treba še dostaviti. Kapitalisti imajo čas in denar za svojo izobrazbo, zato je niih orožje proti nam vsak čas in na vseh krajih ostro na-brušeno. Proletarci pa nimajo niti časa niti denarja da bi se zadostno izobrazili, da bi dovoli preštudirali položai. kratko: da bi bilo njih orožje dovolj nabrušeno. Zato ile ta njih boj res težak in bi sploh ne bilo upanja na zmago, če bi ta boi ne bil pravičen. PTavica pa je tista čudežna moč. ki daje tudi skrhanemu meču tako močan zamah in tako težo. da podre nasprotnika, čeprav ima še tako ostro sab-Ijico...
Zato ie socializem zmagal kot ideja talco popolnoma, da se zdai nihče več ne upa boriti proti njemu, dočim ie bilo pred vojno še vse proti. Lažisocialistov ni bdo-Da so socialisti, so lagali le kapitalistični hlapci, ki so bili nastavljeni in plačani zato. da bi lovili med proletariatom ovčice in jih v raznih narodnostnih in verskih šolah izobraževali za janičarje, ki nai se potem kot narodni socialisti in krščanski sodalci bore proti proletariatu za koristi kapitalistov. Samo ti so bili lažisodalisti. Po vojni pa hoče biti ves svet socialističen. Zato zdai ne gre več za socializem, ampak za to. kdo socialistično živi in dela.
Kapitalizmu je dala tehnika v svetovni vojni novo orožje: dušeče pline. Nekai popolnoma enakega si ie poskrbel po svetovni vojni tudi za svoj boi proti proletariatu.
Ko so kapitalisti opazili, da zmaguje socializem, so izjavili, da so tudi oni socialisti- Vrinili so se med proletariat in ga z dušečimi plini laži in radikalnosti tako omamili, da ie bil nezmožen za obrambo. Zvezali so mu roke in noge, vzeli mu hrano, obleko in stanovanje, potem so pa rekli: »Glej. to je storil s teboj socializem!«
 L^jLTlIJLLUIir-liJ----L.-MH ' 'TJUrg
Koliko imamo teh vprašanj! Dan za dnem so polni časopisi, tiskarski stroji brenče noč in dan in vsaka druga beseda, ki jo vrežejo v cinkovo ploščo, je vprašanje. Človeku se zdi. da se bo cel svet kmalu spremenil v veliko nerešeno vprašanje. In kako zoprna so vsa ta vprašanja! Re-paraciisko vprašanje, narodno vprašanje, razredno vprašanje. uradniško vprašanje, delavsko vprašanje, vprašanje južne železnice. vprašanje zasedenega ozemlja,, vprašanje nezasedenih ministrskih stolčkov. vprašanja brez konca in kraja. Kdo neki bo odgovarjal na vsa ta vprašanja? Samo pasjega vprašanja ne srečate nikjer. In v tem tiči vsa nesreča našega po-kolenia. Verjemite mi, če bi se ljudie bolj zanimali za stvari, ki jih 'majo pred nosom. če bi ne plavali kakor Ikar na svojih voščenih perotih nekje pod oblaki in iskali življenta tam. kjer ga ni. bi bilo na zemlii vse drugače. Kdor začne z:datl hišo od strehe, ne bo nikoli pod streho. Zato je treba odgovoriti najprej na taka vprašanja kot ie oasie. mačje, mlš:'e. ptičje in sploh vseh živali brez stalnega poklica in nepremičnega itnet!a 'n Šele tedaj bo mogoče govoriti o ljudeh-«
(Dalje prih.)
Proti tem dušečim plinom proletariat ni imel prav nobenega orožja, zato je podlegel in danes leži lačen in nag na tleh, bolj poteptan nego pred vojno...
Ali je čudno, da ta zvezani revež ne zaupa nikomur več?
Toda 2000 delavcev si ie na Slovenskem vendarle ohranilo nekai zdravja in moči. ker se niso hoteli s kapitalističnimi hlapci kregati, ali je boljša leva ali desna, ali ie boljši komunist ali social patriot, temveč so izjavili, da so najbol še enotne organizacije in so zato tudi delali za take organizacije. Na ta.način so postavili Socialistično stranko Jugoslavije na Slovenskem na trdna tla, da ji komunistični kričači niso mogli do živega, na drugi strani pa so pregnali iz nje vse papeže in škofe, zaradi katerih so komunisti pre' stranko lahko blatili, češ, da je socialpatrbtska in korumpirana.
Te organizirane stranke so se kapitalisti ustraš H- Ne zato, ker bi jim mogla že danes iztrgati iz rok njih gospodarsko in politično moč in oblast, pač pa zato, keT vidijo v nji začetek tiste stranke, ki bo postavila naiorei v svoih vrstah nov družabni red. zaradi tega novega poštenega socialnega reda pridobila zaupanje vseh proletarcev, postala na ta način večja in več;a, ter končno obvladala občino in državo. Te bodočnosti so se kapitalisti ustrašili in so zato z vsemi silami delali na to. da se ta stranka ne razvije. da jo ugonobijo že v njenih začetkih.
Toda v javnosti seveda tega niso povedali. Preveč proletarcev bi zvedelo in se postavilo v boi za tako stranko. Zato so jo hoteli v iavnosti umolčati, svoj bol pa so zanesli v njo samo.
Vse tisto, kar smo slišali proti čiščenju. ie bilo iz kapitalističnih vrst, čeprav ie bilo govorjeno z usti sodrugov. Kajti ne le tisti, ki so bili med nami samo zato, da so v naših vrstah delali za kapitalizem bodisi na lastno pest in račun, bodisi kot plačani hlapci kapitalizma, ne, tudi pravi proletarci so bili disgustirani (so zgubili veselje) nad čiščenjem, ker so vedno kar naprej slišali očitke: »Čistili boste, dokler ne bo nič več ostalo!« Ker ie bil boj težak, napredek prepočasen, beda velikanska, zato je to nanie vplivalo, začeli so se res bati — čeprav ni bilo najmanjšega povoda za strah in ga tudi zdaj ni niti ga ne bo. Kajti malo jih ie bilo. ki smo jih morali izčistiti, le kapitalistični* hlapci in kapitalisti, ki so bili na lastno nest in na lastni račun v. naši stranki in so izpolnjevali dolžnosti samo zato. da nam smeio nagajati, le ti so znali čiščenje tako zavlačevati, da ‘e trajalo predolgo, da traja pravzaprav še dalje, ker se izključeni še vedno silijo v socialistične vrste, ker še vedno govore, da so socialisti, in ker niih priiatelM še vedno agi-tira o proti naši stranki! To so tisti dušeči plini, s katerimi nas kapitalizem še vedno zastruplja! Ed’na obramba je organizacija. ki zna te pline pregnati in razčistiti položaj s tem, da radikalno odpre vsa okna in vrata: da govori odkrito ored vso iavnostio in da pravi vsakemu, ki mu javnost ni všeč. nai gre tja, kjer delab tajno.
Nikogar ne sodimo. Niti proletarcev, ki v težkem bohi za obstanek nimajo časa č'tati in se daio zato vleči za nos od nasprotnikov, niti tistih »starih« sodru-gov. ki so disgustirani od dušečih plinov. Toda obojim moramo odločno povedati.
da s ČlšČen’em ne bomo prenehali preS nego takrat, ko bodo vse smeti izmetene in vsi plini odstranjeni. Dokler ima kapitalizem možnost, kazati proletariatu ko-ritarle in nagradarje ood socialistično firmo ln mu proletariat še gre na ta lim, tako dolgo smo prisiljeni boriti se proti kapitalizmu najprej na notranji fronti. Na zunano fronto oojdemo, kadar bomo vedeli da je proletariat toliko organiziran In zaveden, da bo sam pobil tiste. Id mu streljajo v hrbet.
Organizacijski pravilnik
Socialistične stranke Jugoslavije, velja* ven za slovensko ozemlje za čas do
skupnega strankinega kongresa,
(Dalje-)
Pokrajinsko načelstvo, 5 članov in 3 namestniki, ki morajo imeti možnost če-sto se shajati. Vse te voli pokrajinski zbor iz svoje srede.
Pokrajinski odbor tvori:
a) pokrajinsko načelstvo:
b) nadaljnih 5 članov in 3 namestnikov, ki jih voli pokrajinski zbor iz svoze srede in
c) še najmanj 5 članov ln njih namestnikov, ki jih volijo okrožni zbori in organizacije po § 36. Širši pokrajinski odbor sestoji iz pokrajinskega odbora In delegatov velikih organizacij. Za veliko organizacije veljajo vse tiste, ki so glasom tiskanega poročila v zadnjem mesecu pred sklicanjem širšega pokrajinskega odbora obračunale za predzadnji mesec vsaj za eno petindvajsetino vsega strankinega članstva. Stroške teh delegatov nosijo organizacije same.
§ ,34. Dokler okrožja še niso urejena, se volijo njih zastopniki v pokrajinskem odboru na ta način, da se razdeli ozemlje, ki še nima okrožij, na enake dele po številu organizirancev, potem se pa dotične organizacije pozovejo, da se dogovore o skupnem kandidatu. Pri občnem soglasju, ali če soglašajo v izbiri kandidata vsaj-tiste organizacije, ki zastopajo dve tretjini organizirancev dotičnega ozemlja, velja kandidat za izvoljenega, sicer se mora sklicati po načelu okrožnega zbora za to volitv konferenca, ki odloča potem z navadno večino delegatskih glasov.
§ 35. Organizacije vsakega zemljepisno ali gospodarsko zaokroženega ozemlja imajo pravico organizirati se v samostojno okrožje in izvoliti svojega zastopnika v pokrajinski odbor, če doseže skupno število njih organizirancev 10% vseh strankinih članov. Okrožje obsega lahko več okrajnih glavarstev, po oblastni meji pa ne sme biti presekano.
§ 36 Pravico do posebnega člana pokrajinskega odbora ima tudi vsaka krajevna organizacija in organizacije po § 10., če doseže njeno število 10% vseh strankinih članov. Če pa pade število organizirancev v taki krajevni ali okrožni organizaciji pod 10%, zgubi njen zastopnik v pokrajinskem odboru odločilni glas takoj, posvetovalni mu pa ostane do prihodnjega pokrajinskega zbora.
s 37. Volitve članov pokrajinskega odbora iz posameznih okrožij morajo biti izvršene najpozneje v 3 mesecih po pokrajinskem zboru. Okrožni zbori morajo biti sklicani na ist načn, kakor pokrajinski zbor — če se je pa Število članov več nego podvojilo od meseca, ki je bil merodajen za pokrajinski zbor, nimajo posamezne organizacije pravice na več delegatov, nego jim gre na podvojeno število. Isto velja tudi za okrožja z ozirom na člane pokrajinskega odbora, tako, da
Imajo okrožja, ki so Imela prd pokrajinskim zborom 500 članov in se dvignejo v drugem mesecu po zboru na 1000 članov, dobe svojega člana pokrajinskega odbora, tista pa ne, ki so imela pred zborom samo 499 članov. (Ta zgled velja za slučaj, da ima pokrajinska organizacija stranke 10 tisoč članov. Pri 6000 članov ima okrožje s 600 člani že svojega zastopnika v pokrajinskem odboru, torej bi imelo pred pokrajinskim zborom lahko tudi samo 300 članov).
;	(Dalje	prih.)
Politične vesti.
4- Volilna borba. Iz Belgrada poročajo o srditih bojih za mandate. Kandidatne liste sta vložili dosedaj samo še dve stranki, neodvisna delavska in demokratska stranka.
4- Konferenca o Južni železnici v Rimu radi prevzema prog južne železnice v državno upravo se bo kmalu začela. Predposvetovanja so se začela 14. t. m. ,V torek večer se je v našem ministrskem svetu vršilo posvetovanje glede navodil našim delegatom na rimski konferenci.
4- Mussolini je poslal potom velikega fašistovskega sveta reškim in dalmatinskim fašistom posebno brzojavko, v kateri Jim priporoča, naj mirno in tiho prenesejo ratifikacijo rapallske pogodbe.
4- Na Bolgarskem bo koncem tega meseca parlament razpuščen. — Glavni odbor vladne zemljoradniške stranke Je izključil iz stranke tri odstopivše ministre, ki so zakrivili neke umazane afere.
4- Turki se pripravljajo v Traciji na novo vojno, preskrbujejo se posebno z municijo. Dobavo mumicije hočejo podtakniti nekatere vesti Bolgarom. — Obenem so Turki v Traciji začeli preganjati grško duhovščino. Grškega škofa v Ca-taldži so izročili sodišču radi veleizdaje, radi istega delikta prodajajo tudi posestva drugih cerkvenih dostojansvenikov.
4- Med Poljsko in Litvo grozi spopad radi tega, ker je poslaniška konferenca v Parizu prisodila Poljakom del nevtralne cone med Poljsko In Litvo pri Vilni Memelsko pristanišče dobe Lit-vanci, dovoliti pa morajo nekatere ugodnosti sosednim državam v tranzitnem prometu.
+ V PoruhrJu je položaj kritičen do skrajnosti. V torek so Belgijci zasedli pristanišče Emmerich in Wesel, odkoder lahko nadzirajo ves promet med Nemčijo in Nizozemsko. Prepoved izvoza kovinskih izdelkov Iz Poruhrja v Nemčijo izvajajo z vso strogostjo. Odpor nemškega prebivalstva narašča vedno bolj. Tako so n. pr. sklenili zdravniki, da ne bodo zdravili nobenega Francoza ali Belgijca. Francozi izganjajo rodbine nemških častnikov in podčastnikov. Mestu Gelsenkirchen so naložili radi izgredov proti francoskim četam 100 milj. mark globe, občinski odbor Je plačevanje odklonil.
4- V angleškem parlamentu je Ram-say Macdonald, znani voditelj delavskega pokreta, ostro napadel francosko okupacijo Poruhrja Angleški ministrski predsednik Bonar Law pa je zaključil Svoj govor z nado, da bo prišel trenutek, ko bo Anglija lahko posredovala v franco-sko-nemškem sporu. — V sredo pa so objavili vsi večji pariški listi članke, da smatrajo vmešavanje Angležev za nepotrebno in da odklanjajo vsak poskus posredovanja.
Ne zamudite nobene orll ke. š'riti svoi ust! Ce sl socialist, tedal lo tvol list »Naprej«. Pridobivaj mu nove naročnike!
Dnevne vesti.
Voerajšn-3 »Slovenec« ima inserat. Iz katerega bi se dalo posneti, da imt I. del-konsumno društvo v Ljubljani resen namen uvesti moderno službeno pragmatike za svo!e uslužbence. V ta namen išče sposobnega človeka, ki bi bil kos tei nalogi. Mi bi ta moški korak pozdravili. Če ne bi sumili, da e vse skuoai le nova be-lokraniska (Pucljeva) železnica.
Delavci! kuoute čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši in nadcene ši. Glavna zaloda na drobno in debelo, Ljubljana. Breg 20.
Ljubljana.
Dražba mestnih njiv. Dražba mestnih njiv v naem se bo vršila: 1. v ponedeljek. 19. februarja za njive za Bežigradom in ob gramozni iami na Vodovodni cesti. 2. v torek. 20. februarja v Koleziji In ob Ljubljanici na prostoru bivše vojaške plavalnice. 3. v sredo 21. februarja za Mesarico in na Smeteh, 4. v četrtek, 22. februarja za klavnico m na Orlovem vrhu. Pričetek dražbe ob 8. doo na omenjenih njivah. Sedanji najemniki imajo prednost, če se dražbe udeleže in plača o povišano 4kratno dosedan o najemn no. kolke in občinsko pristojbino 2%. Kdor ne pride in tudi ne plača povišane najemnine izgubi svoi kos njive v prid najviš-iemu ponudniku. Za slučai snega se dražba preloži na iste dneve prihodnjega tedna-
Čiščenje drevja v »Zvezdi«. Cel
teden dni se bo čistilo oziroma obseka-valo drevje v drevoredih »Zvezde«. Radi tega je primoran mestni magistrat neke prehode v »Zvezd'« zapreti, tako da ostanejo le nekateri prosti. Občinstvo se v lastnem, interesu opozarja, da se poslu-žu e le prostih prehodov, da ne bo nesreč.
Odbor Slov- zdravniškega društva
se je konstituiral na svoii seji dne 8. t. m. sledeče:	predsednik: dr. Josip Tičar,
podpredsednik: dr. Rudolf Kobal, tajnik: dr. Matija Mrgole, tajnikov namestnik: dr. Ante Goričar, blagajnik: dr- Robert Blumauer, blagajnikov namestnik:	dr.
Matija Ambrožič, knjižničar: dr. Ivan Pintar, knjiž. namestnik: dr. Tekla Kenk, odborniki: dr. Fran Gosti. dr. Živko Lana ne. dr- Tomo Zarnik, dr. Franc Štčrba, dr. Albert Trtnik.
CeR*e»
Popravek. V »Napreju« štev. 21. z dne 27. januarja 1923. smo priobčili pod celjsko rubriko notico in sicer pod naslovom »Pred nekaj dnevi so bili aretirani kapitalistični podrepniki radi tatvine mesa In vina.« — V omenjeni notici so bili prizadeti: Josip Šket, Antonija Sket (njegova ženal, Pavla Podgorškova in Metod Trebičnik, vsi bivši stavkokazi za Westnove stavke in agitatorji za stav-kolomstvo. Na to notico smo prejeli od g. Josipa Šketa dopis z dne 31. januarja 1923. iz Celja, s katerim zahteva popravek, pravi, da je nedolžen in da niso navedeni nič kaznovani. Obenem grozi v dopisu s tožbo in zahteva, da mu izročimo ime našega dopisnika. Citirani dopis smo poslali našemu poročevalcu v Celie, od katerega smo dobili tole pojasnilo: Josip Sket. je kaznovan na 2 meseca; Antonija Sket kaznovana na 1 mesec; Pavla Podgoršek na 1 mesec: Metod Trebičnik kaznovan na 14 mesecev; Ivan Stanič na 8 mesecev težke ječe. Na te-
melju te infoumacije prosimo gosp. Šketa, da čimpreje vloži tožbo, nakar bomo povedali ime našega poročevalca. (Op. uredn.)
Maribor.
Orjuna hoče prirediti predavanje o svojem pomenu in programu. Čujemo, da bodo imeli Or junci na svojih uniformah — katerdi odobritev je odvisna le še od ministra za notranje zadeve — rdečo »lintverne«. Odkritosrčni so. Ali je treba še predavanj?
Po napadu na Cirilovo tiskarno hiti Or.una zatrjevat, da ona ni kriva. »Primite tatu,« ie kričal tat. da odvrne sum od sebe-_ In včasih ga res ne mimejo.
Radičevo stranko so prišli ustanavljat k nam brača Hrvati. Kandidatura še na razpolago, kdo da več?
Prihodnjie predavane »Ljudske univerze« se bo vršilo v ponedeljek, 19. t. m. Prof. Majcen bo govoril o napakah v pismeni in ustmeni slovenščini. Priporočljivo za gospode novinarje in gospode iz uradov.
Pomladek Rdečega križa so ustanovili ob pril ki zadnjega predavanja na Ljudski univerzi.
Kavarna »Beograd« je zašla v kon-kurz. V lokal se preseli neki trgovec s pohištvom.
Iz stranke.
Vsem organizacijam In članom naznanjamo. da sta pismeno izjavila svoj izstop iz naše stranke bivša sodruga: dr. Milan Korun in Jože GoLma er. Da to iavno naznanimo) je tembolj potrebno, ker se pripravljata na izdajanje novega lista, ker ustanavljata ta ništvo nove stranke in razpošiljata okrožnice.
Se^ upravnega odbora D. T. E. se bo yršila v četrtek, 15. t. m. ob 7. zvečer v. »Zadružnem domu« v Spodnji Šiški.
Se;; političnega odbora za Ljubljano se bo vršila v četrtek, 15. t. m. ob 20. v upravništvu »Napreia«. Dnevni red zelo važen. — Predsednik.
Hrastnik. V nedeljo, dne 18- t. m. so bo vršila ob 3. popoldne v prostorih kon-sumnega društva v Hrastniku konferenca vseh zaupnikov SSJ. Vabljeni so zaupniki iz kemične tovarne, steklarne, občine Dol in občine Sv. Krištof. Dnevni red: volitve v narodno skupščino. Poroča sodr, Krusič iz Irbovel.. ločna in pomošteviina udeležba dolžnost-
Krajevna politična organizacija ti Tacnu vabi vse člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedelio. 18. februarja v gostdni ori Kajžnu Tacnu. Začetek točno ob 15. (3. popoldne). Dnevni red: 1. poročilo predsednika 2. poročilo tajnika 'n blagajnika. 3. ooroč:lo kontrole. 4. volitev novega odbora. 5. raznoterosti. —» Spre emali se bodo novi člani in pobirala zaostala članarina- Udeležba dolžnost vsakega zavednega člana. — Odbor.
Vestnik Svobod©,
Mežica. V nedeljo. 18. februarja ob 10- se bo vršil redni občni zbor podružnice »Svobode« v društveni dvorani nad konsumnim društvom v Mežici. Polno-številna udeležba dolžnosti
Gospodarstvo.”
= Vrednost donarja. 1 dolar velja
98—99 50 Din, 100 avstrijskih kron 14.35 para. 1 francoski frank 6.20—6.30 Din 1 lira 4.S5—4.87 Din- V Curihu staoe 100 naših dinarjev 5.20 švicarskih frankov.
Upton Sinclair:	TCf*PTTICTI.	^dal).
(Po avtoriziranem prevodu Ivana M o 1 e k a.)
Družba v Kummejevi delavnici je kmalu dobila novega pristaša, nekega Irca z imenom Brajer. Irci so bili poseben problem tekom vojne; trn v peii zaveznikov, vrzel v njihovem oklepu in pretrgan člen v verige njihovih argumentov. Vsled tega so bili Nemci vselej srečni, kadar so se sešli z Irci. Brajer je prišel v delavnico s prebitim obroč m na kolesu in medtem, ko je čakal na kolo, je brez ovinkov povedal svoje mnenje o svetovnem položaju. Stari Kumme ga je zadovoljno potrepljal po rarni, stisnil mu je roko in ga povabil, da naj še pride. Res je prišel skoraj sleherni dan. Navadno je prinesel v žepu časopis »liibernia*, Kumme je pa potegnil iz predala list »Ciermania« in nato sta oba preklinjala Anglijo, da se je kar kadilo. France je ob takih prilikah odložil pilo, s katero je pilil nazobčano kolo, poslušal z velikim zanimanjem in vzkliknil: »Tako je!«
Prišla je zima in dnevi so bili kratki, zato je moral France delati pri električni luči v ozadju delavnice. Nekega meglenega popoldne je stopil Brajer k Francetu in mu pomignil v temni kot. Nato so se vrstila vprašanja. Ali France res sovraži vojno kakor govori? Ali je pripravljen dokazati to v dejanju? V tovarni Empire se proizvaja dnevno na tisoče granatnih lupin, ki imajo služiti za umor ljudi. Zaman je misliti na stavko; tovarna je polna špionov in delavec, ki izprego-vori eno samo besedo o štrajku, je na mestu odslovljen. Z zunanjimi agitatorji ni tudi nič, kajti zapro jih takoj, čim se prikažejo. Stari Granitch ima mestno vlado v žepu svojega telovnika.
France je seveda vse to vedel, ampak Irec ga je spomnil na nekaj drugega. Še so sredstva, ki lahko ustavijo delo v Empiru — sredstva, ki so se dobro obnesla v drugih mestih. On ve, kje se dobi T. N. T., to je eksplozivna snov, ki je veliko močnejša kakor dinamit. Iz cevi, katerih je dovolj v delavnici, se lahko narede bombe in France, kateremu je tovarna dobro znana, bi lahko aranžiral stvar. Saj ne bo zastonj. Dosti denarja ga čaka za to delo — toliko denarja, da bo lahko živel brez skrbi vse svoje življenje.
France je ostrmel. Resnično je verjel, da nemški vohuni spadajo med morske kače, zdaj je bila morska kača pred njegovimi očmi — dvignila je giavo skozi pod Kummejeve delavnice!
Ne, tega pa on ne stori! France je odločno odgovoril Ircu, da ee ni obrnil na pravega človeka. Na ta način se ne ustavi
vojna, pač pa se še poveča. Irec je hfl izttenaden. Pričel je dokazovati Kremenu, da življenja, delavcev ne bodo v nevarnosti: razstrelba se lahko izvrši ponoči in ranjen bo edino žep starega Granitcha.
Toda France se ni dal pregovoriti. Ena stvar, katero so mu k sreči dobro zabili v glavo pri socialistični organizaciji, je bila, da delavsko gibanje ne sme biti zarotniško in nasilno, temveč odprto in mirno: pridobiti je treba ljudi s prepričanjem in revolucionirati njihove misli.
Brajer se je razjezil in imenoval je Franceta strahopetca. Potem je pa hitro prenehal s to stvarjo in ga nekako boječe vprašal, če ga morda izda. France se je nasmejal. Granitcha sovraži — toda prokleti stari dihur naj se sam zavaruje proti zarotnikom, on že ne bo njemu za vohuna I France kratko-malo ni hotel imeti ničesar s to rečjo.
Zadeva je bila s tem končana in Irec ga ni več nadlegoval, ali mali strojnik je imel od tistega časa odprte oči in pazil je, kaj se godi v Kummejevi delavnici. Čudil se je, ko je videl toliko neznanih in zelo sumljivih obiskovalcev, ki so imeli’ redne seje v delavnici; bili so sami Nemci. Videl je tudi, da se je med Brajerjem in Kummejevim nečakom Henrikom razvilo zelo intimno prijateljstvo.
Tako so se vlekli tajni sestanki, dokler ni bilo naenkrat konec vsega. Eksplodirala je bomba, dasiravno ne takšna kakršne je pričakoval France.
Bilo je nekega večera v februarju. France je ravno končal delo, ko so se odprla vrata delavnice in štirje moški so, vstopili. Držali so se nenavadno resno in dva sta stopila h Kummeju, druga dva pa h Kremenu. Predno se je France zavedel kako in kaj, je bil možak že pri njem in mu pokazal zlato zvezdo na telovniku pod suknjo rekoč: »Jaz sem v službi zvezne vlade in vi ste aretirani« Istočasno je drugi prijel strojnika za roke in ga uklenil. Druga dva sta pa medtem že imela starega Kummeja v železju. France je slišal ropot v ozadju delavnice in se ozrl. Zadnja vrata so bila odprta in v delavnico sta stopila dva druga detektiva, ki pa nista imela nobenega posla, kajti Kumme in France sta bila tako presenečena, da se nista ganila nikamor.
Vedli so ju ' en, posadili v avtomobil, ki je čakal pred delavnico in družba se je hitro odpeljala. Kumme in France sta pričela izpraševati, kaj to pomeni, toda odgovora ni bilo. Nato sta umolknila in se zamislila. Najbrže sta premišljevala vsak o svojih grehih in špekulirala, da Ii so vsi grehi že znani po-
liciji.
(Dalje prih.)
ODLOMEK IZ »KARAMAZOVIH«.
(Dostojevski.)
»Kakšna osamelost?« sem ga vprašal-
»Ta, ki vlada sedaj vsepovsod, posebno v našem stoletju. Vsak stremi dandanes za tem, kako bi svo:o lastno osebo obdal z nekakšno posebnostjo, vsak hoče spoznati v samem sebi bogastvo živl;e-nia. v resnici oa se to bogastvo ne pokaže nasprotno, izid je popoln samomor, mesto samosto nesti popolna osamelost. Vsi se izključuje o v našem stoletju v samostojne eksistence; vsak se izolira v svoie lastno peklo, vsak se oddaliu e od drugih, skriva še to kar ima in konča s tem da ljudi odbija in da ga odbijajo tudi ljude sami. Nabere si lep kapital in si misli: Kako sem močan, sedai sem varen na vse strani. In ubožec ne ve niti tega. da oada vedno boli v samomorilno onemoglost kolikor bolj zb:>r* in kopiči. Kajti navadil se le popolnoma upati na
samega sebe in se le kot osami enec izločil iz celote. Učil je svok> dušo dvomiti na pomoč drugih, bodisi na to od ljudi, ali celo na to od človeštva in se boj; le tega. da bi izgub!|l svoj denar in žniim pridobi ene pravice, človek v splošnem neče danes uvideti, da ne obstoji resnična varnost osebnosti v niegovi osebni, osameli moči. ampak le v skupnosti in v vsem človeštvu-
UTRINKI.
Korenine vse resn:ce so skrite v temi in morala ne soada v kraljestvo, v katerem rastejo drevesa s koreninami navzgor.
*
Ti moraš, torej tudi moreš!
*
Ves historični razvol. in sicer ne samo razvoi človeštva, ampak tudi narave, je prepotrebna in neobhodna oot k popolnosti.	Vladimir Sofovjev.
Dober bratec.
Mati Pepčku: »Pepček, požrešen ne smeš biti! Vse moraš s svojim bratcem deliti po bratovsko. Ce ti dam pomarančo. jo moraš razpoloviti tako, da dobi bratec večji kos.«
Pepček: »Mama. potem naj ra‘ši deli on po bratovsko.«
Izored sodišča.
Sodnik: »Ali ste bili že kdaj predka-znovani?«
Potenuh: »Ne, gospod sodnik! Kaznovan sem bil vselei šele potem-«
Stanovska zavest.
Postopač: »Nikar se ne držite tako ponosno, gospod orožnik, in nič preveč si ne domišljujte: sai mora biti vendar vsakogar sram. če ga vidijo ljudje v vaši družbi.«
Izdajatelj ln odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ)
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Razno perijo
za dame, gospode in deco
priporoča tvrdka
A. & E. Skabernč
Ljubljana, Mestni trg 10.
I
GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE
ceneje in trajnEje 10 kakor usnenel Nsjbeije varstvo proti vlagi I mraza!
Pletenine
kaVor jopico, »Imsko parilo, nogavice, rokavice
v veliki Izbiri pri
A. SINKOVIČ nasl.
K. S O S S,
Ljubljana, Mastni trg 19. ■■■■■■■■■■■■