XXIII., št. 223 LfiiMjana, tOMfc $. cfctc&ra 1^43 - , r —* - ~ *ien» I z b a i a * s a k dan razen p o o e d e Ifk a Naročnina aA me«e£no Ur Mb , as inozemstvo vključno • sPooedeljskim Jo> tromc Lir 36.50. Uredništvo t Ljubljana, Pnednijer« ulica It. 5. — Telefon ker. 31-22, 31-23. 31-24. UpravmJtvo: uubliana, Puccinijeva ulica 5. Telefon št U-22 H 23 Jl-24 Inseratni jtlueleK c|uDI|aoa Puccinijeva ulica ■> - leletoo en setzten m Istrien das Unternehmen zur Vernichtung kom- munistisc.her Banden erfoglrešeh fort. Nach Sauherung des Gebietes ostlich vOn Gorz vvurde nunmehr das Gebiet ostlich und sudostllich Triest freigekjimpft und dabei mehrere Bandengruppen zum Kampfe ge-stellt und vernichtet. Feindlie?*1 Fliegerverbande bombardier-ten am gestrigen Tage Orte im besetzten Westgebiete. Es vvurden Personenverluste und erhebMehe Zerstorungen, vor alJem in VVohngchieter. einiger hollandiscber Stadte. verursacht. In der vergangenen Nacht grifll?n feinfl-licher Bomber Kassel an. Die Schaden, hauptsachlich in der Altstadt, sind erheb-lich. Die Bevolkerung hat-te Verluste. LuftverteidSgungskrafte vernichteten bei diesen Angriffen 44 feindliche Flugzeuge. Zvvei vveitere, davon ein viermotoriges Flugboot, vvurden im Seegeb.t vvestlieh England abgeschOsSen. Die Luftvvaffe bomhardierte in der Naeht zum Montag Flugplatze und andere militarische Anlagen in Grossbritanien. Deutsche Fernkampfbatterien beschos-sen in der vergangenen Nacht die britische Kiiste und errielten Treffer in Rams-gate, Deal, Dover und Folkesto;*?. Bogata letina v Nemčiji Minister dr. Gobbels govori na prazniku žetve v Berlinu — Sijajni uspehi požrtvovalnega dela nemškega kmeta Uspešni mmš ob Dnj Sovražni sunki v južni Italiji zavrtžfeni — angleških bombnikov uničenih na zapadu Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 4. okt. Nemško vrhovno j>oveljništvo objavljta: Več kra.jevnih sovjetskih sunkov proti zoženemu mostišču ob Kubanu je bilo krvavo odbitih. Ob srednjem Dnjepru so lastni napad! proti sovražnim oddelkom, kj so bili vrže- i ni čez reko, prinesli kljub žilavemu od-poni dobre uspehe. Na področju izliva Pripjeta m na pod- j ročju zapadno od Smolenska so tudi vče-raj zaman napadale močne sovjetske sile. i V drugih odsekih vzhodne fronte so bile j samo krajevne, čeprav ponekod živahne borbe. Na južncafcalijanSlri front! je bilo na področju severno od Neaplja in severnozapad-no od Foggie odbitih več sunkov britansko-ameriških bojnih skupin, podprtih s tanki. Pri tem je bilo uničenih več oklopnih voz. Na otoku Korziki je sovražnik večkrat napadel postojanke naših zaščitnic okrog Bastije, bil pa je po kratkih bojih zavrnjen. Nemške čete so v Istri uspešno nadaljevale uničevanje komunističnih tolp. Po Attacchi tedesehi sni di succe§§0 Attacchi nemici nellltalia meridionale resp:siti — 46 bombardieri britannici distrutti in occrdente Dal Quartier generale del Fiihrer, 4 ot- | tobre. Il Comando Supremo tedesco comunica: Parecehi attacchi Ii.calj sovietici contro ta, rrstretta testa di ponte del Cuban venivano sanguinosamente respinti. I nostri attacchi su Nipro centrale contro i reparti nemici, respintj oltre il fhs-me, riportavano buon' risultatj malgrado fci tenace resis te n za. NeJ settore della foce del Pripjet come pnre nel territorio a ovest di Smolensk i sovietici attaccavano anehe ieri inutilmen-fce con forze ingenti. Negh altri settori del fronte orientale da segnalare sol t an to combattimenti locali seppur vivaci in certi punti. Sul fronte sud-italiano, nella zona a nord di NapoK e a nord-ovest di Foggia, venivano respinta parecchi gruppi da combatti-mento nemici, sostennti da carri armati an-glo-americani venivano annientati parecchi carri armati. Sidl'isoIa di Corsica il nemico attaccava ripetutamente le posfzioni delle n ostre re-troguardie intorno a Bastia ma dopo brevi combattimenti veniva respinto. In Istria le truppe tedesehe continuava-no con successo le azioni intraprese per annientare bande comuniste. Dopo il ra-strellamento ad est di Gorizia. e stato ora rastrellato il territorio ad est e a sud-est di Trieste ove furono eostrette al combat-timento e distrutte parecchie truppe di banditi. Reparti aerei nemici bombardarono ieri localita nel territorio oceupato in occidente. causando perdite tra la popolazione e di-struzioni considerevoli specialmente nei rioni abitati di alcune citta olandesi. La notte seorsa bombardieri nemici attaccavano Kassel. causando danni considerevoli specialmente nella citta vecchia e perdite tra la popolazione. Durante questi attacchi la difesa antiaerea abbatteva 44 aerei nemici. Due altri, tra i quali un fdro. plano quadrimotore, venivano abbattuti nelle acque ad ovest delMnghilterra La notte su lunedi, la Luftvvaffe bombar-dava aerodromi e altri impianti militari nella Granbretagna. Batterie tedesehe di lunga portata bom-bardavano la notte seorsa la costa britan-nica colpendo obiettivi a Ramsgate, Deal, Dover e Folkestone. Pozne ameriške ugotovitve VVashington, 4. okt. R. Ameriški mornariški minister je izjavil: Najbolj hud in najbolj dragi del vojne z najtežjimi '-zgu- . bami ljudi Ameriko še čaka. Dcslej so bile le akcije sprednjih traž. Le norci lahko mislijo, da bo podmorniška nevarnost odstranjena pred koncem vojne. New York, 4. okt. R. Nagli nemški ukrepi r Italiji so dali newyorškemu »Timesu« povod za naslednjo ugotovitev: Nemci so hitrejši kakor Angleži in Američani. Očitno imajo Nemci hitreje prst na sprožilu in se znajo hitreje prilagoditi položaju. Banke na Siciliji pod židovskim nadzorstvom Rim, 4. okt. R. Na Siciliji so vse banke postavljene pod kontrolo zastopnikov židovskih ameriških bank. Zasedbene oblasti so prisilile italijanske banke na Siciliji, da so namestile ameriške uradnike Nemški kmetijski stroji za Slovaško Bratislava, 4. ofct. R. »Ja Slovaškem prejmejo kmetje denarne podpore za nar-bawo poljedelskih strojev. Stroje dobavlja v veliki večini Nemčija, deloma pa Neapelj je žrtev anglosaškega terorizma London, 4. okt. R. Reuter objavlja v nekem svojem poročilu dragoceno priznanje, da je razdejanje v Neaplju posledica angleških letalskih napadov. Z drugimi besedami: povzročena škoda ni posledica nemških vojaških ukrepov. Reuter namreč poroča: Krasni Neapel j nudi dokaj žalostno sliko. Nahaja se v položaju, ki vzbuja sočustvovanja. Triletni napadi angleškega letalstva so povzročili od obale do Corsa Umberta grozno razdejanje. Bfžnji vzhod proti židovski poplavi Jeruzalem, 4. okt. R. Do viharnih demonstracij mohamedancev proti židovski poplavi je prišlo o priliki ramadanskega praznika v Jeruzalemu. Tudi v Palestini so mohamedanski voditelji napovedali Zidom borbo do uničenja. Ankara. 4. okt. R. Egintska vlada je sklenila, da bodo odslej zavrnili vsako prošnjo inozemcev za pridobitev egiptske-ga državljanstva. Vsi potni listi iz Evrope doseljenih Zidov so bili razveljavljeni. švedski protest v Londonu Stockholm, 4. okt. R. Uradno poročajo: švedska vlada je vložila zaradi polete angleških letal čez švedsko oaemlje ▼ Lon- očiščenju ozemlja vzhodno od Gorice je bilo sedaj v bojih očiščeno tudi ozemlje vzhodno in južnovzhodno od Trsta. Pri tem je bilo več skupin tolp prisiljenih k borbi in uničenih. Oddelki sovražnih letal so včeraj bombardirali kraje na zasedenem zapadnem ozemlju. Povzročene so bile človeške žrtve in znatna razdejanja, predvsem v stanovanjskih predelih nekaterih nizozemskih mest. V pretekli noči so napadi; sovražni bombniki Kassel. škoda je zlasti v starem mestu znatna Prebivalstvo je imelo izgube Protiletalska obramba je sestrelila pri teh napadih 44 sovražnih letal. Dve nadaljnji, izmed t-sh en štirimotorni hidroplan, sta bili sestreljeni nad morjem zapadno od Anglije. Nemško letalstvo je bombardiralo v noči na ponedeljek letališča in druge vojaške naprave v Veliki Britaniji. Nemške daljnostrelne baterije so obstreljevale v pretekli noči britansko obalo ln st dosegle zadetke v Ramsgateju, Dealu. Dov-ru in Folkestoneu. Berlin, 4. okt. R. Na včerajšnji proslavi prazn ka žetve v Berlinu je podal državni tajnik Backe sliko o letošnji žetvi in navedel nekatere zanimive podatke, ki kažejo. kako ogromen uspeh je doseglo skrbno organizirane delo za povzdigo poljedelstva. Kljub reugodnim vremenskim prilikam je letošnja žetev ne le zadovoljiva, marveč naravnost rekordna, če se upošteva, da se je dosegla z zmanjšanimi delovnimi silami in ob nezadostnih količmah potrebnih gnojil. Bolj ko kdaj v miru pa je baš sedaj že. tev odločilnega pomena za izid zgodovinske borbe za življenjske pravice nemškega naroda, fe poudaril državni tajnik Backe Zato zasluZ. Kmečko prebivalstvo tem večje priznanje, kajti letošnja žetev presega ne samo vse dosedanje žetve v vojnih letih, nego celo povprečno žetev v mirni dobi. Letos je bilo pridelanega za eno tretjino več krušnega žita kakor lansko leto, ko je žetev zaradi hude zime posebno trpela. Vsakdo si lahko predstavlja, kaj to pomeni v pogledu prehrane. Za primerjavo je državni tajnik Backe navedel podatke iz leta 1918 in leta 1943. Leta 1918 se je pridelalo 6.1 milijona ton rži, letos pa 7.4 milijona ton, pšenice leta 1918 2.3 milijona ton, letos pa 4.2 milijona ton, to je za 82 odstotkov več. Ječmena se je pridelalo leta 1918 1.9 milijona ton, le tos pa 2.6 milijona ton, ovsa leta 1918 4.3 milijona ton. letos pa 5.2 milijone* ton. Sladkorne pese še je pridelalo leta 1918 7.4 milijona ton, letos pa 16 milijonov ton, to je za 116 odstotkov več. V tej primerjavi je upoštevano samo ozemlje nekdanje Nemčije. Pravi rekord je bil dosežen pri pridelovanju krompirja, ki se ga je pridelalo za 10 milijonov ton več kakor leta 1918 in za 13 milijonov ton več kakor leta 1916 Rekordi so bili doseženi prav tako tudi v pogledu preskrbe maščob. Ne le, da se je nasad oljčnih rastlin znatno povečal, se je zlasti pri mlekarstvu dosegel uspeh, kakršnega si n>hče ni mogel niti predstavljati. Danes krije Nemčija 60 odstotkov maščob z lastnim mlekom, dctfm je v mirnem času krila komaj eno tretjino. V prvi svetovni vojni je svirsjereja zelo nazadovala, drčim se sedaj sistemat^no dviga, tako da je zagotovljena ne Ie preskrba prebivalstva z mesom, marveč tudi v veliki meri preskrba z mastjo. Ob zaključku je državni tajnik Backe poudaril da so se mogli doseči tako zadovoljivi uspehi le zaradi tega, ker je narodno socialistični režim že v naprej izdelal podrobne načrte za pravilno ureditev vseh gospodarkih panog in je tako mogel tudi v novo pridobljenih ali zasedenih pokrajinah z uvedbo preizkušenih metod doseči uspehe, ki bi se poprej zdeli nedosegljivi. Ob koncu je Backe pozval kmečko prebivalstvo, naj tudi v bodoče zastavi vse sile, da zagotovi prehrano junaške vojske in vsega preb'valstva, kajti nikdar več se ne sme zgoditi, da bi odporna sila Nemčije trpela zaradi pomanjkanja hrane. Berlin, 4. okt. R. V svojem velikem govoru, ki ga je imel minister dr. Gobbels na včerajšnji proslavi praznika žetve v Sport-palastu v Berlinu, v katerem je or"'sal sedanji politični in vojaški položaj, je med drugim dejal: Mi Nemci, ki smo se po strahovitem udarcu usode 1. 1918 zopet dvignili v krog velesil, se zavedamo, da moramo borbo za naše življenje- ki nam je bila vsiljena izbojevati do odločitve. Enkrat za vselej bi jo izgubili, če bi jo sedaj prekrili brez zmage. Na noben r.ačin ne bi mogli smatrati za opravičilo ali za utemeljitev, če v tej ali oni fazi borbe doživimo tudi udarce. Saj je že v sami naravi t?,ko gigantske borbe, da se v posameznih fazah menjajoče se vojne sreče dobe poleg zmag tudi udarci. Ncbene vojne še ni bilo, v kateri Angkssšk® Izkoriščanje zasedenih ozemelf Stockholm, 2. okt. TU. Angleški tednik »New Leader« brezobzirno razkriva prave namene f5lutokratsko-boljševiške zarote. List čisto jasno priznava, da so vsa gesla zaveznikov kakor boj za svobodo, za samostojnost narodov in slično le agitacij-ska besedičenja, da se svetu lahko prikrijejo prave namere anglosaško-boljševiške vojne. Angleški tednik seveda tega ne pove naravnost, toda brez ovinkov zatrjuje anglosaškim imperijalistom, da streme po dosegi svetovne nadvlade, sedaj, ko mislijo, da imajo vojaško zmago tako rekoč že v žepu. Neka nova protisocialistična in napredku sovražna, sveta alijanca se že kaže v svojih prvih obrisih. Začetek te zveze je tako zvani Angot, britansko-ameriška družba za izkoriščanje zasedenega ozemlja. Takoj za četami prihajajo tja ban-karji in poslovni ljudje in doživeli bomo, pravi list, da bodo stopili na plan podobni nazadnjaški režimi kot pokorni hlapci ameriškega Walstreeta in londonske City, brž-ko bodo angloameriške čete »osvobodile« nadaljnja ozemlja. »New Leader« zaključuje svoje kritične opazke z ugotovitvijo, da je vojna pod geslom »fašizem proti demokraciji« stvar preteklosti. Danes smo priče vojne, ciunura in oorzmn roparjev proti rjavim srajcam, ziaiega stanuarua proti kljukastemu križu. Najboljši dokaz za resničnost te trditve angleškega tednika je Sicilija, kjer so se anglosaške kapitalistične hijene že vgne-zdile, da po svoji navadi popolnoma iz-mozgajo deželo. Zdi se, da posebno živahno delavnost razvijajo agenti ameriškega kapitala, kar seveda angleški tisk kritizi- ra z ostrim nezadovoljstvom. V Londonu se očividno boje, da bi bili Angleži pri tem roparskem pohodu na Sicilijo prikrajšani in od svojih ameriških prijateljev oslepar-jeni za delež na plenu. Upadanje anglosaškega optrmizma ženeva, 2. oktobra TU. Sovražna agitacija v Ameriki je bila v preteklih tednih prežeta z močnim optimizmom, danes pa se trudijo vojaške oblasti, kako bi učinkovito svarile javnost pred napačnimi utvarami tn prevelikimi pričakovanji. Tako je naglašal načelnik ameriškega generalnega štaba Marshall pri otvoritvi vojne razstave v Washingtonu, da čakajo Zedinjene dr. žave v prihodnjih mesecih hudi boji na vseh frontah sveta. Nekaj sličrega je izjavil tudi britanski minister za delo Bevin o priliki razprave v spodnji zbornici o mobilizaciji ljudskega materiala. Naglašal je, da mora Anglija računati še z velikimi žrtvami in da bi bilo neodgovorno- ako bi se vodilni činitelji dali voditi od napačnih čustev ter ne bi ukrenili, kar zahteva previdnost. Celo odpadnik Smuts, ki rad be. sediči, je v nekem govoru v Johannesbur-gu opozoril javnost, da morajo zavezniki vojno šele dobiti in da je izven dvoma, da Nemčija prav lahko zmaga. Anglosasi so si tedaj edini v tem, da zmagovalne sovjetske trobente lahko zbu-de varljive nade. ki bi povzroč'le larsjka-ko resno razočaranje. Razen tega so se Anglosasi iz dogodkov v Italiji prepričali, da je Nemčija slej ko prej dovolj močna, aa je kos vsakemu položaju. Novi japonski letalski uspehi Tokio. 4. okt. R. Japonsko letalstvo je potopilo dne 1. oktobra v sovražnem konvoju v Velalaveli eno petrolejsko ladjo, nadalje je zažgalo eno križarko in poškodovalo tri prevozne ladje. Izmed spremljajočih letal jih je bilo 10 sestreljenih. V mesecu septembru sta vcjna mornarica ir letalstvo potopila skupno 6 sovražnih pod. mornic. Smrtna nesreča ameriškega generala London, 4. okt. R. General Sasaaland. šef generalnega štaba vrhovnega poveljnika ameriških čet na Novi Gvineji, se je ubil pri letalski nesreči. Načrt ustave samostojne Eilpinske republike Tokio, 4. okt. R. Filipinska delegacija je sestavila osnutek ustave samostojne fi-lip nske države, ki ga je sredi septembra odobrila filipinska narodna skupšč na. Nova ustava je dokument samostojnosti in odločnosti naroda, ki hoče vzeti odgovornost za usodo F.lipinov v svoje roke. Neodvisnost Filipinov temelji na odločitvi Japonske. Proti boljševiška razstava v Marseillu Vichy, 4. okt. R. V Marseillu je bila včeraj otvorjena razstava »Boljševizem proti Evropi«. Francoski poslanik De Bri-non je imel pri tej priliki nagovor, v katerem je med drugam dejal: Nemčija je zastavila v tej vojni vso svojo ogromno vojno silo proti svetovni boljševiški nevarnosti. Nemčija s tem ne brani le lastnega naroda, marveč tudi meje vseh ostalih evropskih narodov. Povečanje obroka kruha v Franciji 4. okt. R. Francoski mfeMStrstt je sklenil povečata obrok kruha za Ibn Saud proti Angležem Ankara, 4. okt. R. Arabski kralj Ibn Sau<3 je odklonil prošnjo egiptskega ministrskega predsednika Nahas paše, da H se udeležil panarabske konference v Kairu. Na posebno poslanico, ki mu jo je izločil egiptski odpravrJk poslov, je izjavil, da ni voljan prevzeti kaki^nekolj obveznosti glede arabske zveze. Ta odklonitev je naperjena proti angleški arabski politiki Anglosaško izdajstvo Evrope ženeva, 1. okt. TU. Kakor poroča »Nevvs Chronicle«, bo vstopil kot zastopnik Moskve v tako zvani sredozemski odbor sovjetski komisar za zunanje zadeve Višinski. London. 30. sept. R. Kakor potoča angleški boljševiški list »Daily VVorker«. sc je komunistični poslanec v parlamentu zavzel za to. da bi tudi komunisti dobili svoje zastopnike v angleški vladi. »Manchester Guardian« piše: Anglija mora šc krepkeje sodelovati z boljše-viki. Imenovanje Višinskega za zastopnika Sovjetske Unije v alžirskem cjdbi.ru aokazuje. da hočejo pritegivti boljševike tudi za reševanje vseh vzhodno- in južnoevropskih vprašanj Irska hoče ostati nevtralna Ženeva, 2. okt. TU. Po krožnem potovanju po Irski poroča dopisnik »Yorkshire Posta« o dobljenih vtisih. Trdna odločnost irskega naroda, da tudi nadalje ostane nevtralen za vsako -ceno. pravi pisec med drugim, se ni v ničemer izpremenila. Irska si prizadeva, da svoje potrebe, kolikor le gre, krije iz lastnih sredstev, kajti Irci sovražijo svoje stare sovražnike Angleže, kakor nekoč in nočejo biti od njih odvisni v nikakršnem pogledu. Irski narod ne more pozabiti, kar mu je Anglija prizadela v preteklosti, še manj kakor narod pa to lahko pozabijo irski politiki. Iz Argentine Buenos Aires, 1. okt. TU. Zaradi obnove ▼ daptamateki stužbi so bili postavljeni na trsuopoloierjje triije argentinski po-aiaaiki « aca v k Mefafei & jfh bi zmagovalec ne bil dobil tudi nekaj ran. Gre za to, kdo bo ob koncu borbe stal trdno na nogah in kdo se bo zlomil pod udarci nasprotnika, črim več danes založimo, tem večja bo ta zmaga, čas je postal tako trd in težak, da so vsi mostovi za nami porušeni. Poti nazaj ni več, nego samo naprej! Iz tega našega prepričanja vzrašča nezadržno prihajajoča velika zmaga. Dvanajsta ura bije! Na drugem mestu poročamo o krasno uspeli nedeljski prireditvi za slovensko domobransko legijo. Na prireditvi je imel častnik legije na občinstvo naslednji, z navdušenim odobravanjem sprejeti nagovor: Dvanajsta ura bijjft! Dvanajsta ura ra nas Slovence in za našo lepo domovino! Dvanajst« ura, ura razdejanja, ognja in meča, ura nedolžno prelite dragocene naše krvi, ura stiske in groze, ura stoterih izdaj in sramotnih odpadov, ura, kakršne naš slovenski narod še ni doživel. In kdo te j> privedel tako daleč na rob prepada, ubogi naš narod?! Povejmo enkrat jasno in odločno: to so storili slovenski komunisti, ki so s pomočjo tujine Organizirali OF in njene tolpe, katerih cilj je, kakor pravijo sama, »borba proti okupatorju,« »osvoboditev« slovenskega naroda. Ker pil je OF samo ogaben plašč za delovanje komunizma, k« r je vse to le oborožena komunistična drhal, ki hoče izvesti komunistično revolucijo, da bi zavladala komunistična partija, — zato poje komunistični pesnik »naš bo g so rop, požig-, umor«, — zato se komunisti niso v dveh letih nikdar spopadli z italijansko vojsko, — zat« je padlo od njihovih rok čez pet tisoč neoboroženih nedolžnih Slovencev, — zato so največ napadov pretrpele postojanke, kjer ni bilo nobenega Italiana, — zato so imeli največji komunisti sijajne zveze s predstavniki Badoglieve klike — in zato danes badogllevski častnik in vojak skupno s komunističnimi tolpami bruiiata ogenj in smrt na naše sioven-s?k» vasi. cerkve, šole in domačije. Zavedajmo se, da se to uro in te odigrava žal»igra, po svoji gr«xi brezimna, po svojem obrazu »tolika, žaloigra, ki ji je ime Novo me»to, Idrija, Cerknica, Turjak, Gorica, ki $ je ime tako kot sle-hernenau po bratovski krivdi z bratovsko krvjo zaznamovanemu slovenskemu kraju. Ce nas bo še osvobajala »narodna osvobodilna vojska«, potem bo postal naš narod narod beračev, naša prelepa slovenska zemlja pa eno samo pogorišče in pokopališče. Toda v tej strašni uri, ko teče kri, ko švigajo plameni, ko grozote mračijo mebo nad nami. se Ljubljana ziblje v svojem običajnem kratkočasju jn komodnoeti. Ne samo to, ta Ljubljana odobrava in h vadi, Ljubljana ploska, ko umirajo slovenski kmetje >n delavci, slovenski duhovnik ni razumnik, ko gori domačija nas v«eh! Ogenj, ki se dviga iz tisoč naših macesnih domačij, ni še zadosti svetel, kil* unvrajočih še ni dovolj glasan, da bi ganil srca in odprl oči. Dobijo Se še ljudje v Ljublian«, ki ali delajo sporazume z zločinci, ali z viška ocenjujejo naše delo In ugotavljajo, da nimamo prav, pri vsem tem pa se pripravljajo, da bodo, ko bomo ni i očistili slovensko zemljo rdečega madeža, stopili pred narod in rekli: »Mi edini imamo čiste in neoma^ževane roke, sedaj bomo pa mi tvoji voditelji!« !\fi slovenski domobranci pa plavimo: Kdor ni do da«es spregledal, je aH »i«*-pec ali pa zločinec! Slepec bo spregledal, ko bo trpel sam, zločinec pa tedaj, ko bo udarila in pobila roka ljudsttega maščevanja. Kdor ni z nami, je proti nami Zakaj, kdor se ne more aH noče zavedati tega, kar je bilo ln kar je. naj se Kave tega, kar bo! Naša dvanajsta ura m le ura slovenskega trpljenja, stiske in groze, je tudi ura prebujenja in ura vsta-iajočega neizprosnega maščevanja, ura neodložljivega plačila za vse neposredna in posredno delo na škodo našega naroda, ura plačila za vse Izdaje, za v*e podpiranje. za vse dvojne in trojne igre, za vse fjuhimkanje s pogubljevalci naše domovine, za vsa posredovanja in podkupovanja* za vse podle in pokvarjene simpatije *n lahkomiselne zarote naveličanih duš tn presitih trebuhov. Naša dvanajsta ura jI? ura slovenskega meča, ki ga naše mlade, v obupu in gorj« utrjene roke vlečejo iz nožnice! Slovenska domobranska vojska, maščevalka in osvo-bodilka naše izdane in razdejane domovine. je na pehodu. Naš korak je odločen ln trd, trda odločnejša in še trša je na«a p<*st, ki bo udarila kakor kladivo ln kot v'har pometla z naše zemlje vso gnilobo •n vse zločinstv©, kar se ga je nagrmadila pri nas v dveh letih strahote, izdaje te sramotnih kupč j. Zdaj smo tukaj, pred obličjem Ljubljane "n vsega naroda, ne vsi, samo zastopniki tistih, ki so prišli, ki prihajajo in W bodo še prišli in se z nami strnili v val, ki bo ohj-M jn opral vso našo domovino! Rodila nas je bolečina okrvavljene slovenske zemlje, prekalili viharji in poklical usodni čas! Mi smo maščevalci preteklosti, gospodarji sedanjosti, poroštvo nosti ter z njo miru, reda in pravice, nosilci vsega, če »ar je naš trpeči narod danes lačen in žejen. M« gremo naprej na ciljem, h kateremu na« ženeta prisega, dolžnost in zvestoba do zemlje in naroda, ki sta nas dala! Kdor gre z nami, bo z nami zmagal, kdor ostas? ob strani, bo odpihnjen kot pleva, kdor bi nam hotel zastavljati p°t» bo uničen, aakaj i»aše orožje, orožje slovenskih domobrancev ni več debata, ml več beseda, ne pogajanje, temveč meM Udarila je namrteč ura, ko »aa ■fe, Magsžna manifestacija domobranske misli Krasno uspela propagandna prireditev v Ljubljani Ljubljana. 4. oktobra. Včerajšnja prva prireditev propagandnega odseka Slovenske domobranske legije je v vsakem pogiedu krasno uspela. Udeležba je b:la tako velika, da je b:!a Frančiškanska dvorana z balkonom in galerijama vred prenatr-pana. srečne zbrani spored je zadovoljil in navduš:! vso zbrano množico, ves potek prireditve pa se je razvil v mogočno manifestacijo domobranske misli. V dvorani je vladalo že takoj oa začetka s'avno-tno razpoloženje. Pozornost so vzbujali domobranci v svoj:h novih uniformah in čepicah s slovensko trobejko. Tudi nad odrom je b la razpeta vel ka slovenska zastava kot simbol domobranskega oelovnega in bojnega programa Poleg zastopnikov leg:j;nega poveljstva so bili navzoči tudi mnog' drugi iegijini cficrji, službeno z.držur.i predsednik pokrajinske uprave general Leon Rupnik pa je poslal kot svojega zastopnika kapetana fregate Albina Kregarja Program je otvcnl orkester mladih fantov, ki Sn najprej odigrali Ačkovo »Viteško koračnico« ter že takoj z njo izzvali navdušeno odobravanje. S:ea;!e tri narodne pesmi in za njimi Ačkov »Venček slovenskih narodnih«, ki se je zaključil z narodno himno »Naprej«. \ sc sc, bile sprejete z vzhičenim aplavzom ter so vedno nanovo izzivale navdušene rnacije in manifestacije za domobransko misel. Prav tako je razvnel in se globoko dejmil vse množice nastop iz 18 fantov sestoječega moškega zbora. Zapel je najprej Ziherlovo »Molitev« in nato Tomčevo »Zmagala si«. Pesmi sta vso dvoran*/ navdali z ognjem navdušenja, ki se kar nj hotelo poleči. Osrednja točka lepe jn pomembne prireditve je bil nagovor zastopnika slovenske domobranske legije. V krepkih in klenih besedah je o-črtal viseko poslanstvo slovenskih domobrancev. Njegova izvajanja, ki jih v celoti prinašamo na 1. strani, so bila ponovno prekinjena z mogočnimi valovi odobravanja in navdušenja, ki jc doseglo svoj višek ob njegovih zaključnih beseaah, da je udarila ura, ko »za blagor cčetnjave naj puška govori«. Čas je medtem kar prehitro tekel in treba je bilo drugo polovico programa malo skrajšati. Znova je bil navdušeno sprejet nastop moškega pevskega zbora, z velikim veseljem so udeleženci sledili tudi komičnemu odlomku iz Molierove komedije »Scapmove zvijače«, za zaključek pa je še enkrat nastopil orkester. Izvajal je »Večer na Savi« in Zajčev ognjeviti »V boj, v boj«, ki jo kar elektriziral občinstvo. Navzoči domobranci in vsi drugi udeleženci so zapeli pesem Slovenske domobranske legije, ki se je kakor bojni klic razlegala iz dvorane skozi hodnike na ulico. Udeleženci so se razhajali utrjeni v svoji odločni volji do požrtvovalnega dela in neizprosne borbe za vzpostavitev reda in miru na domačih tleh. U a L f V nedeljo je v ljubljanski bolnišnici umrl univ. prof. v pekoju in bivši dolgoletni dekan kijevske univerze dr. Nikolaj Bubnov. Pred dnevi je doma tako nesrečno padel, da so ga morali z reševalnim av. tomobilcm prepeljati v bolnišnico. Zaradi lahkega zdravja in visoke starosti — pokojnik je bil že v 86. letu — pa organizem poškodbe ni mogel preboleti. Velezasiužne-ga znanstvenika bodo spremili na zadnji poti v torek c-b pol 15. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Profesor dr. Nikolaj Bubnov je eden naj. bolj znanih ruskih zgodovinarjev, ki so se posvetili raziskovanju in proučevanju evropskega srednjega veka. Njegova monu-mentalna, 1400 strani obsegajoča monografija »Zbornik Gerbertovih p'sem« (Gerbert je bil poznejši papež Silvester U.), ki je vir važnega zgodovinskega gradiva, dalje njegovo v latinščini izišlo delo »Gerberti opera mathematica« 'n številne druge razprave (med njimi razprava o izvoru in zgodovini sodobnih številk), so zanesle sloves njegovega imena v vse kulturne dežele sveta. Znanstveni spisi prof. N. Bubnova. ki slone na ogromni erudiciji in dolgoletnem samostojnem raziskovanju v arhivih in po xnjižnicšh Francije, Belgije. Holandske, Italije, Nemčije. Avstrije in Švice, so z novo lučjo osvetlili mnoge, dosihmal malo raziskane probleme. Osem in dvajset let (1891—1919) je bil dr. Bubnov profesor kijevske univerze sv. Vladimirja. od 1. 1905 do 1. 1919 je bil dekan filozofske fakultete iste univerze. Novembra 1. 1920 je bil izvoljen za profesorja ljubljanske univerze. Tu je predaval do sveje upokojitve. Tudi v času svojega bivanja v Ljubljani je prof. Bubnov intenzivno "nadaljeval svoja znanstvena raziskavanja. v zadnjem času je pripravil novo izdajo Gerbertovih sp'sov. Prof. Bubnov je bil predsednik ljubljanske podružnice Druttva ruskih učenjakov. O priliki njegovega SOletnega življenjskega jublcja so mu številne znanstvene ustanove iz raznih krajev Evrope poslale svoje čestitke in izraze priznanja. Pokojni učenjak je bil v našem mestu splošno znan in priiubljen. V prejšnjih letih. ko je bil trdnejšega zdravja, si ga videl pogosto na raznih prireditvah; posebno- vneto je obiskoval koncerte. V zadn;em času so ga zelo mučile razne starostne nevšečnosti, tako da ni več mogel zahaiat' v družbo. Z njim ie sedaj izginila iz ljubljanske kolonije ruških emigrantov ena najpopularnejših osebnosti, učenjak mednarodnega slovesa. Bedi mu lahka slovenska zemlja! živahnimi aplavzi ne le na kcncu dejanj, ampak tudi med igro, kar priča o tem. da posamezni prizori zadevajo v živo. u— železniškim upokojencem se sporoča, da se kočevski premog ao nadaljnjega ne more naročiti, ker ga nI v zalogi, pač pa se še nadalje lahko naroča trboveljski premog. Naročilo na kočevski premog se lahko spremeni v naročUo na trboveljski premog proti doplačilu razlike, kar lahko vsakdo napravi pri svoji edinicl z nabavno knjižico za kurivo. u— šola Glasbene Matice Ima v novem Šolskem letu toliko obiska, kakor že dolgo vrsto let ne. Letos je na zavodu 692 gojencev, ki obiskujejo predvsem klavir in druge orkestrske instrumente. Teorija in mladinski zbor imata 11 oddelkov. Pravkar se je moral odpreti nov oddelek za mladinsko petje ln se priglasi za to še vedno sprejemajo. u— Vpisovanje v strokovne nadaljevalne šole mestne občine ljubljanske bo v petek popoldne 8. oktobra od 14. do 18. ure po naslednjem razporedu: na ljudski šoli za Bežigradom v Splošno strokovno nadaljevalno šolo, v Strokovno nadaljevalno šolo za umetne ln moške oblačilne obrti ter v Strokovno nadaljevalno šolo za mehansko tehnične obrti; na šoli na Prulah v Strokovno nadaljevalno šolo za stavbne obrti ln v Žensko strokovno nadaljevalno šolo za umetne in oblačilne obrti. Pri vpisovanju je treba predložiti krstni (rojstni) list, izpričevalo o poslednjem šolanju in učno pogodbo, šolski odbor opozarja službodajalce, naj se njihovi šoloobvezni vajenci in vajenke zanesljivo vpišejo v šolo, da se službodajalci izognejo kazenskim posledicam. u— Tekstilni in oblačilni predmeti — prijava inventarja. Prizadete tvrdke se ponovno opozarjajo, da poteče rok predložitve inventarja 9. t. m. Inventar je vložiti pri Pokrajinskem gospodarskem svetu. Potrebne tiskovine bodo od 6. t. m. na razpolago v pisarni Združenja trgovcev. u— Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2. Redno vpisovanje za šol. leto 1943-44 se vrši dnevno. Pričetek pouka 11. t. m. Ravnateljstvo. u— Vpisovanje v trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15 za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši | vsak dan do 9. oktobra. Informacije ln nove prospekte daje ravnateljstvo. u— Na strokovni nadaljevalni šoli za umetne in moške oblačilne obrti v Ljubljani bodo popravni in drugi izpiti istočasno z vpisovanjem učencev v petek 8. t. m. ob 14. url v poslopju bežigrajske meščanske šole. Pouk se bo pa pričel v torek 12. t. m. ob 14. uri in bo nato vsak torek, četrtek in petek in popoldne. Mojstri in vajenci se ponovno opozarjajo, da je točeu vpis v šo!o in reden obisk pouka po zakonu obvezen tn da se bodo vsi zadevni prestopki kazensko zasledovali. Za izpite velja še posebej, da učenec, ki j zamudi odrejeni rok, izgubi pravico do izpita, i Upravitelj. u— Večerni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2. Vpisovanje za šol. j leto 1943-44 se vrši dnevno. Pouk iz vseh trgovskih predmetov. Pričetek predavanj 15. t. m. Informacije in prospekte daje ravnateljstvo. u— Knjigovodstva, korespondence, stenografije, jezikov, strojepisja, se naučite v posebnem dnevnem ali večernem tečaju, ki prične 15. oktobra. Informacije: Trgovsko učilišče »Chstofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. SL^ii u— Nov gri>b. V soboto zvečer ob 20. uri je umrla ga Avgusta Terdina, hčerka nekdaj v Ljubljani znanega trgovca na Starem trgu. B la je zadnji član svoje rodbine. Izobražena, ž najboljšo vzgojo, je b'-la povsod spoštovana in priljubljena. Zadnje leto je mnogo pretrpela v svoji bolezni, toda vse je tiho prenašala. Vsi, ki so pokojno poznali, jo bodo ohranili v lepem spominu. Naj še mirno odpoč:je pri Sv. Križu. u— Prva nedelja v oktobru nam sicer ni privoščila mnogo sonca, bila pa je vseeno zelo prijetna in kar idealna za jesenski sprehod v prirodo, ki se zdaj razkazuje v najlepših pastelnih barvah, živahno je bilo ves dan, zlasti dopoldne po osrčju mesta, ocpoldne oa v bližnji okolici. Dopoldne so beli oblaki premagali sonce, toda pozno popoldne je blaga luč obsijala mesto oarke >in gozdove, kakor tudi bližnji planinski svet. Ozračje je bilo mirno in toolo. ž vc srebro je doseglo 20 stopinj C. V ponedeljek zjutraj smo zabeležili 11 stop C. Barometer enakomerno drži nad 765 mm in barotermograf v Zvezdi nam še napoveduje ustaljeno vreme. u— Uspela uprizoritev »Velikega moža«. V nedeljo popoldne je ljubljanska drama ponovila" lansko uprizoritev »Velikega moža«. Gledališče je b:lo prav dobro zasedeno in občinstvo je z velikim zanimanjem sled'lo poteku komedije, ki šiba naše domača razmere. Igralci so bili nagrajeni z DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 9. oktobra, ob 16.30: Cvetje v jeseni. Krstna predstava. Otvoritev dramske sezone. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Nedelja. 10. oktobra, ob 15.: Ifigenija na Tavrldi. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Razpis abonmaja. V tekočih dneh do vštevSl 7. t. m. bodo rezervirani lanskoletnim abonen-tom njihovi sedeži; od 8. t. m. dalje pa bodo novim reflektantom na razpolago. Vse informacije in prijave vsak dan od 10.—12. in cd 15. do 17. ure v veži dramskega gledališča. OPERA Sreda, 6. oktobra, ob 16.: Zemlja smehljaja. Opereta. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Sobota, 9. sktobra, ob 16.: Madame Butterfly. Izven. Cene od 32 lir navzdol. Prvič v letošnji sezoni bodo ponovili v sredo 6. t. m. Leharjevo opereto »Zemlja smehljaja« z Mlejnikovo in čudnom ter Barbičevo in M. Sancinom v glavnih partijah. Opereto bo letos dirigiral Samo Hubad; režiser in koreograf: P. Golovin. Opozorilo Slovenski Rdeči križ v Ljubljani objavlja: Sporočamo svojcem vojnih ujetnikov, kon. finirancev, internirancev ln zaradi političnih deHktov obsojenih, ki so doma v Ljubljanski pokrajini in se doslej še niso vrnili, da v primeru, ako žele naše intervencije, to pismeno sporoče društveni pisarni v Ljub. ljanJ, Gosposvetska cesta 2-II. in javijo imena in zadnje bivališče teh oseb, kakor tudi svoj naslov. Slovenski Rdeči križ bo storil vse, da izve za njihovo sedanje bivališče in jim pomaga vrniti se domov. Iz Hrvatske Smrt člana Sabora. Iz hrvatskih 1'stov povzemamo, da je umrl zdravnik v Imot-skem Mihovil Vukovič, ki je bil član hrvatskega Sabora. Miroslav Mance umrl. V soboto 18. septembra je v Zagrebu umrl mestni uradnic astronom in hrvatski kulturni delavec Miroslav Mance. Pokojnik je bil soustanovitelj zvezdarne Hrvatskega pnrodoslovnega društva v Zagrebu in njen predstojnik. Napisal je več znanstvenih razprav in bil neumoren predavatelj o poglavjih iz astronomske vede. Jubilejna prireditev lektorata Nemške akademije. V ponedeljek 27. septembra je imel lektorat Nemške akademije v Zagrebu svojo prvo prireditev koncertnega značaja, s čimer je bila proslavljena lOletni-ca ustanovitve in kulturne delavnosti te ustanove, ki je v zagrebških kulturnih krogih dobro znana. Nemški znanstveniki v Zagrebu. Prejšnji teden so se v hrvatski prestolnici o priliki otvoritve Nemškega znanstvenega zavoda mudili ped vodstvom poslanika prof. dr Sixa ugledni nemški gostje. Obiskali so med drugim tudi prostore Novinarskega društva, kjer jim je bila prirejena čajanka Teden Rdečega Križa bo na Hrvatskem, kakor smo že poročali, od 3. do 9. oktobra pod geslom: »Vse za žrtve vojne!« Sklenjeno je bilo, da se ustanovi poseben fond, ki bodo vanj darovali svoje prispevke tist-. k: hočejo, da bi se denar uporabil izključno za pomoč otrokom. V omenjeni fond je prvi prispeval 50.000 kun švicarski generalni konzul v Zagrebu dr. Koestli. Uvedba srednjeevropskega, časa. V »Narodnih novinah« je bila objavljena odredba o uvedbi srednjeevropskega časa na področju Nezavisne države Hrvatske. Sred. njeevropski čas je bil uveden 4. cktobra ob 3. zjutraj. _ SPOR T mine nobena nedelja. Že v soboto je Hašk povozil moštvo Lieamna z 8:0, v nedeljo pa je vojaško zastopstvo Zagieba spravilo ob skoraj pričakovano zmago reprezentanco zagrebške podzveze s 3:2 Pri vojakih so igrali Brozovič. Pleše. Lešnik m še nekateri taki, pri meščanih pa Glaser. Lechner, Kokotovič, An-tolkov 'ič in še nekateri prav taki. — Ping-pongarji iz Varaždina — tudi Žarko Dolinar j c zaiij med njuni — so premagali močnejši hrvatski klub Uranijo s 5:0. Se bolj pestro in živahno kakor po Švici in Hrvatskem je bilo vrvenje po športnih igriščih Nemčije, o katerem pa nam žal ni uspelo ujeti nobenih podrobnosti. Sicer pa vse kaže tako, da sc bomo tu in tam lahko tudi še med tednom na kratko pomudili pri športu, pa tedaj nadoknadili zamujeno. RADIO LJUBLJANA TOREK, 5. OKTOBRA 8.30—9.00: Jutranji pozdrav. 9.00—9.20: Poročila v nemščini m slovenščini. 12.2(J—12.30: Uvod. 12.30—12.50: Poročila v nemščini in tJovenščinl. 12.50—14.00: Pisana glasba. — Igra Mail orkester, vodi Stenovic. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Popoldanska glasba. 15.00: Poročila nemškega vrhovnega poveljstva. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: Zabavni koncert. 19.00—19.30: Lepe pesmi«, poje Valerija Heybalova. 19.30—19.50: Poročilu v nemščini ln slovenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v Italijanščini. Napoved programa za naslednji dan. 19.50—20.00: Mala medigra. 20.00—20.20: Poročila v nemščini. 20.20—21 00: »Priljubljene melodije«. — Igra Radijski orkester. vodi dirigent D. M. šijarec. 21 00—22.00: Dela modernih komponistov. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. Plačajte zaostalo naročnino! ali oglasi Utrinki po svetu V Švici so malone v raju glede športnih sporedov. Seveda morajo vso to stvar opravljati sami med seboj, ker zdaj v teh časih športnih tekmecev od drugod ne morejo povabiti v svojo sredo. Toda ne glede na to so se zadnjo nedeljo pohvalili s krasnim jesenskim vremenom, ki je na številne prireditve privabilo na desettisoče zadovoljnih Igralcev. Glavni del sporeda so obsegale — to je že tako ob prehodu iz jesenske v zimsko sezono — nogometne tekme za točke v raznih skupinah, ki so sc povrh že vsega privlačnega končale z mnogimi presenečenji. Na čelu vselj švicarskih nogometnih klubov koTaka zdaj moštvo Can-tonala. Nekaj 'prav dobrih in tudi važnih nastopov so imeli zadnjo nedeljo tudi v rokometu in dveh vrstah hokeja, ostala športna javnost pa je sledila več vestnim tekmovan jem atletov, ki sc te dni v glavnem že poslavljajo od sezone. Na Hrvatskem, to sc pravi v njegovi prestolnici Zagrebu, je bil glavni dogodek med narodno atletsko tekmovanje med izbranim okrožjem Budimpešte in mestno reprezentanco Zagreba. Madžari so prišli tekmovat z zelo mečno sestavo, tako da so Hrvati — vsaj prvi dan — precej zaostali v splošni oceni Zasedli so v prvem delu disciplin samo dve prvi mesti, in sicer v teku na 1500 m po Flas-su (4:06) in v štafeti na 4X100 m (44 sck.) in tako jc prišlo, da čakajo nadaljevanja mitinga z razliko 20 točk (63:43). Gledalcev so imeli 4500 — čujte in strmite — na atletski prireditvi. — Na tekališču so se isti čas merili za klubsko prvenstvo tudi atletinje, ki pa — po izidih zmagovalk sodeč — še niso na višini svojih moških tovarišev. Tudi dejstvo, da je večino prvih mest zasedla ista tekmovalka (menda je njeno ime Kurinaldi), kaže, da je ženska atletika tudi v Zagrebu omejena le na majhen krog najbolj navdušenih deklet za to najbolj koristno športno panogo. — Svojo prvenstveno preskušnjo so imeli dalje prvo oktobrsko nedeljo tudi kolesarji, in sicer za gorsko prvenstvo na Sljemenu. pri katerem je na 10 km zmagal dirkač Gradjanskega Šolman v času 30:20 ali 6 povprečno hitrostjo 19.780 km na uro. — Po obisku gleoalcev pa je odnesla rekord motociklistična dirka na znanem dirkališču Miramaru. kjer se je v popoldanskih urah zbralo nič manj kakor 11.000 gledalcev. Imena in časi najboljših dirkačev niti niso zanimiv: za onega ki dirki ni sam prisostvoval ali pa nima svojega ljubljenca med dirkači; nam se zdi vredne zapisati, da Se je med nastopajočimi pojavilo mnogo novih imen. kar pcmeni. da je hrvatska motociklistika v zadnjem času pridobila karier novih mladih meči. s katerimi bo lahko gradila na novo. Junak dneva je bil »stan« prekaljeni vozač Jerkc Babic, ki ie spravil ves pomembnejše zmage. — Pa to še ni vse iz Zagreba, kj mu brez nogometa ne Službe išče C.OSPUU) C.\A 23 let, izobražena, želi zaposlitve kier koli. Nastop takoj ali po dogovoru. — Najraje k otroku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošteno dekle«. 17010-1 Službo dobi FANTA okrog 17 let starega, sprejmem z dobro plačo za gospodarska dela. Naslov v vseh posl. Jutra. 16673-la POSTREZNICO. ki zna dobro kuhati, sprejmem k 3 osebam. Dobra plača in dobra hrana za ves dan. Naslov v vseh posl. Jutra. 17018-la POSTREZNICO za 5 ur dnevnega dela. sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra. 17033-la DEKLE sprejmem kot pomoč v gospodinjstvu. Naslov v vseh posl. Jutra. 17034-la Tff VOLČJAKA (čuvaja), oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 17041-6 MOTORNO KOIO 125 kub., znamke »Ho«, nov, prodam za 12.000 lir. Čamcimk Jernej Dragomer, p. Brezovica pri Ljubljani. 17020-6 KROJAŠKO MIZO 5 rjuh in volneno odejo za 2 postelji, prodam. Naslov v vseh jutra. 17016-6 KOKOŠI. JARČKE 4—5 mesecev stare, prodam. Accetto Al., Trnovski pristan 14. 17008-6 OTOOSKI VOZIČEK globok, predvojni materijah dobro ohranjen, naprodaj. Marmontova 34. 17038-6 TRICIKELJ. skorai nov, prodam. Rimska 21. 17035-6 H ISO S HLEVOM, kupim takoj. V poštev*pride : Trnovo, Udmat, Sv. Peter. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo resno in takoi«. 17027-20 HISO. tristanovanisko, z lepim vrtom, prodam za 190.000 lir. Naslov v vseh posl. Jutra. 17022-20 mmzizzzzsB&a 2-SOBNO STANOVANJE oddam. Istotam naprodaj trikohca. moško kolo, dec. teh. ca 500 kg, dva umivalnika z marmornato ploščo in ogledala. Naslov v vseh posl. Jutra. 17015-21 4-SOBNO STANOVANJE komfortno, v strogem središču mesta, zamenjam za 5-sobno stanovanie na periferni. Prednost Mirje, Prule. Ponudbe na ogl. Odd. Jutra pod »Takoi 1001«. 17U09-21 j SOSTANOVALCA. sprejmem v lepo opremljeno sobo z elektriko za 70 ln mesečno. Malgajeva 15, pritličje, levo, vhod & stop. nišča. 17012-23 SONcNO SOBO s posebnim vhodom, z 2 ali 3 posteljami, oddam solidni stranki. Na željo tudi z uporabo kuhinje. Vodnikova c. 165-1. Z^. hiška, blizu remize. 169*7-23 SOBICO v središču takoj oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 17039-23 OPREMLJENO SOBO tik., j oddam 1—2 gospodoma . Gosposvetska 13 — vrata 111 17040-23 PRAZNO SOBO iščem za takoj ali pozneje. Po možnost: poseben vhod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »£na oseba«. 170l4-23a PRAZNE SODE rabljene, po 30—50 litrov, za kislo zelie, prodam. B. Guštin. Vodnikov trg 2. 319-6 PISALNO MIZO črno, prodam ali zamenjam za linolei. Naslov v vseh posl. Jutra. 17030-6 RAZPRODAJA TRICIKLJEV, nekai novih in rabljenih, različne velikosti po zelo znižunili ccnah Merkur, Puharieva 6. ' 17043-6 NOVA KOLESA naiboljše nemške znamke in nekaj rabljenih po znižani ceni naprodaj. Merkur, Puharieva 6. 17044-6 ŠTEDILNIK (Stedilniško ogrodje! za vzidati, rabljen in kopalno kad, sedežna iz cinka, novo. prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 17019-6 STARE URE zapestne in žepne, še dobro ohranjene, kupim. Janko lazbec, urarski mojster, Miklošičeva c. 12. 15682-7 PRAZNE ŠKATLE od Mama mleka zopet kupujemo. B. Guštin, Vodnikov trg 2. J-324-M-7 PRAZNE STEKLENICE vseh vrst kupim in plačam po naivišii ceni. Guštin B., Vodnikov trg 2. 318-7 KAPNE, RJUHE, brisače ali celo balo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Bala«. 17042-7 KUHALNI APARAT z.t E\press kavo, kupim. Ponudbe: gostilna Kajfež, Elorijanska ulica. 17023-7 OMARO s policami iz mehkega lesa, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nuino«. 17013-7 AMONIAK ca lit. v tekočini NHiOH, kupimo. Naslov v vseh posloval. Jutra. 17011-7 3 SOBNO STANOVANJE v moderni stavbi blizu središča. iščem. Plačam r>a-lemrino 5 let naprej. Pn-nudbe na ogl. odd. Ju':.: pod »Prilika«. 16926-21 a PODSTREŠNO SOBO s tremi posteljami, oddam takoj ili s 15. oktobrom. Bolgarska 17. 17032-03 LEPO SOBICO oddam rednemu gospodu v središču mesta. Naslov v vseh rosi. Jutra. 17031-23 SONČNO SOBO, čisto, oddam rc-Jni gospodični ali dijaku z lastnim perilom. Naslov v vseh posl. Jutra 1 "029-23 PRAZNO SOBO oddam le gospodični ali eospej. Naslov v vseh posl. Jutra. 17026-23 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, oddam gospodu. Emonska c. 10, Verbič. 6"025-23 ZLATO VERIŽICO. z.ipLStno sem izgubila od Topničarske — čez polje — do pokopališča. Pošten najditelj naj io oddj proti dobri nagradi: Bleiueiso-va «'9a-ll, desno. l"04^-37 OBESEK sestoječ iz modrega s; :r,a in briljanta sem izgubila v soboto proti večeru nekje v mestu il: v tramv.. j za Mcste. Najditelja prosim, da ga prot; nu.madi odda v upraM Jutra. I~024-37 OPOZORILO Pozivam dotično dam", ki je zaaraia otroški iček s 1000 lirami, ua sc takoj javi. Dopoldne od S do 12. l"021-37 DIAMANT sem izgubil. Najditelj se naproša, d.i ca vrne proti visoki nagrad;. Naslov v vseli po lutra. 17037-37 ZLATO URO sem Izgubila v.:i poti od otroškega igrišča rn-mo Kozlerjevega zidu d<> trga v šlški. Pf šten najditelj se naproša, da io vrne v upravi jutra. 1703 37 Sporočamo tužno vest, da je umrl gospod DR. BUBNOV NIKOLAJ univ. profesor v poJkoju, bivši profesor in dolgoletni dekan univerze sv. Vladimirja v Kijevu Pogreb velezaslužnega znanstvemka bo v torek 5. t. m. ob H3. uri popoldne z žal — kapele sv. Nikolaja — k Sv. Križu. Cvetje in venci se po želji pokojnega hvaležno odklanjajo. Ljubljana, dne 4. oktobra 1943. ŽALUJOČI OSTALI Rektor univerze v Ljubljani in profesorski zbor filozofske fakultete sporočata žalostno vest, da je dne 3. oktobra 1943 umrl gospod Dr. NIKOLAJ BUBNOV redni univerzitetni profesor v p. Univerza bo ohranila pokojnega člana svojega profesorskega kolegija v trajnem in hvaležnem spominu. Pogreb bo v torek dne 5. t. m. ob 14,30 iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 4. oktobra 1943. mm ferenc Rormendi: 58 1 Ni ga bilo med prijatelji in znanci, ki bi se ne bil nehote vpraševal, ali ne obstoji neka povezanost med žalostnimi dogodki, ki so se bili v zadnjem času primerili v družini Waltrovih. Bolj ali manj določno so sumili: nenadna izprememba v Aninem vedenju, tragična Agičina smrt in zdaj ločitev ... Vendar sta čustvo prijateljstva in lepi spomin premagala slabo misel. Ne govorimo o tem, o čemer je bolje molčati, so si govorili v duhu. Agica je mrtva, Andrej molči, Ana je izginila, tudi Janka težko kje sreča. Janko je ravno tako hitro izginil iz Wal-trove družbe, kakor se je bil nepričakovano prikazal v nji: prišel je, ostal nekaj časa med njimi, nato pa je odšel. Nikdo ga ni pogrešal. Moralo je tako biti, so mislili vsi. V resnici ni nikoli spadal med nas, je nekega dne omenil nekdo, govoreč o njem. Kajti nekaj časa je ta ali oni v Waltrovih krog:h še omenil njegovo ime. Nekega dne se je razvedelo, da se je ubil. Takoj drugi dan je to vest zanikal nekdo, ki ga je bil srečal na cesti. Kasneje so govorili, da se bo preselil iz Budimpešte. Pa tudi to ni bilo res, izvedeli so celo, da je spet odprl advokatsko pisarno na svojem nekdanjem stanovanju v Frančiškovi ulici. Z eno besedo, nič posebnega se ni zgodilo z njim. Izpadel je iz družbe in Iz dogleda njenih članov. Vrnil se je v brezpomemb-nost, iz katere je bil nekega "ne stopil. Potem so se ljudje navadili tudi tega, da se Ana še vedno ni vrnila domov. Dobro, naj se le spočije, naj le pozabi, naj se pozdravi v tistih tujih krajih, kjer jo očitno nič ne spominja nesreče, ki jo je morala preživeti doma. In tako je čas pomalem potisnil »zadevo Fiilopovih« iz središča javnega zanimanja, življenje teče dalje, včasih je važnejše in bolj pametno pozabljati, kakor spominjati se. Ime Walter je trajnejše od tist:h, ki ga nosijo, pomembnejše je od usode nekolikih družinskih članov. Luci je bila edina, s katero se je Andrej čez nekaj mesecev odkrito pogovoril. Povedal ji je. kako ga je presenetilo, ko je nekega jutra prišel k njemu Janko, neverjetno miren, in mu tako suho, kakor da ugotavlja, da sije sonce ali da gre dež, sporočil: da je odšel z doma, da se ne bo več vrnil, da se bosta z Ano ločila. V prvem trenutku ni niti prav vedel, ali dobro sliši !n ali je pri zdravi pameti, ali pa sta morda Janko in Ana ponorela. Komaj je prišel do besede. A potem je zaman vpraševal, zaman je govoril; Janko je z neverjetno trmo molčal, ne da bi kaj pobliže pojasnil. Z enako strah vzbujajočo in očitno nezdravo trmoglavostjo, je dalje pripovedoval Andrej, se je tudi Ana izogibala slehernemu vprašanju in slehernemu poskusu pojas-n:tve. Luci si lahko zamisli, da se pač ni lahko sprijaznil s tem, kar mu je bilo nerazumljivo. A Janko se je takoj nato odpovedal svojemu položaju in tudi vsemu denarju, do katerega je bil prišel s svojo poroko, kar se pa tiče njegovega dela v tovarni — »bilo je razžaljivo. kako mi je dobesedno vrgel pod noge. oz'roma kako je vrnil Ani tudi tisti denar, ki si ga je bil pri- služil v pisarni s svojim zares odličnim delom. Kakor da je hotel zbežati celo pred sadovi svojega dela odnosno pred samim spominom nanj«. A še preden je bila ločitev dokončno sklenjena. je obiskal Janka. Končno Janko ni bil samo njegov svak. temveč skoraj tri desetletja njegov prijatelj. Pošteno in mirne vesti lahko trdi, da ga ni gnala k njemu le radovednost. Ni mu bilo do tega, da bi izvedel, kaj se je prav za prav med njima zgodilo — »kajti prisegam ti, Luci. ne vem, kaj je bilo v ozadju vseh teh dogodkov, sploh ničesar ne vem in celo sam sebi tajim to. ker mi prihaja kdaj pa kdaj na misel ...«, le to mu je bilo na misli, da bi na nek: način obvaroval ta zakon. Saj je vendar toliko zakonov, ki jim pretijo krize in nesreče, nazadnje pa se le izkaže, da ni šlo za katastrofo, da je bil to le videz, le strah in spet sc je dalo vse lepo urediti. Morda tud: ta dva potrebujeta le dobre in modre besede, da bi se spet spametovala in sc znašla. Odšel je torej k Janku, govoril jc z njim ln četudi ni izvedel, ka.i se je bilo zgodilo, je med pogovorom vendarle jasno spoznal, da so popolnoma odveč vsa dobra volja in vsi nadaljnji poskusi, da so Jankov in Anin zakon porušile take sile, zoper katere je vsak boj zaman. »Spoznala sva. da ne spadava skupaj«, je ponavljal Andrej Jankove besede, »uvidela sva. da je bil najin zakon zmota, v kateri ne bi mogla več živeti«. Tega Andrej ni mogel razumeti, vendar ga je Janko prosil, naj ne sili več vanj. Da je dolžan molčati o vsem tem. kar se je zgodilo, ne le sam sebi, temveč tudi vsa- kemu drugemu in da mu je ta dolžnost sveta. Potem je še dodal: »So stvari v življenju, s kateremi se človek ne more pomiriti in tudi ne dopuščajo kompromisov.« Po teh besedah se kajpak nista imela več o čem pogovarjati. Bolj iz prijateljske pozornosti kakor iz radovednosti ga je vendarle šo vprašal, kaj bo delal, kakšne načrte ima. Ne ve še, je odvrnil Janko, živel bo, ker to je njegova dolžnost, in čas mu bo morda kdaj približal tisti trenutek, ko bo začutil, da je življenje dobro in da ga je vredno prež"veti. Pa čeprav se to ne bi zgodilo, vsaj ve, da ima čisto vest in da je ostala njegova poštenost nedotaknjena. To je bilo vse, kar je rekel Janko. Da, človek živi sredi težav, mnogo moči in čiste vere potrebuje, da se more preboriti skozi vse zlo in skrbi, vsak na svoj način, je dejal Andrej s posebnim poudarkom. Morda bi bilo vse drugače, ako bi imela otroka, zdaj pa je odveč iskati vzroke, misliti in vzdihovati. Ne preostaja drugega kakor pomiriti sc s tem, kar se že ne da več pre-drugačlti: kajti on sam je za razliko od Janka sčasoma prišel do spoznanja, da v človeškem ž vljenju prevladujejo ravno tiste stvari, ki jih lahko prenesemo, bodisi da se jim prilagodimo, ali da si pomagamo s kompromisom. Luci je globoko vznemirjena poslušala Andreja Zdaj je začutila, da ji njegov glas prikriva več. kakoi pa ji je povedal, čutila je, da je Andrejev poskus veljal nečemu drugemu, ne le razdrtemu Aninemu in Jankovemu zakonu. »Vsak na svoj način ...«, so ji odmevale Andrejeve beede. t Ana