URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO VIII	21. marec 1963	ŠTEVILKA 10
VSEBINA
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠENTJUR PRI CELJU
71.	Odlok o vodovodnem redu
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ
72.	Odlok o splošnih pogojih za uporabo vode iz javnih vodovodov in o izvedbi hišnih priključkov na območju občine Šoštanj
H. Odlok o obvezni zgraditvi notranje telefonske napeljave v novih zgradbah na območju občine Šoštanj
74. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o uvedbi občinskega prometnega davka na lokalne telegrafske in telefonske storitve
7). Sklep o zaključnem računu sklada za kmetijstvo občine Šoštanj za leto 1962
76.	Sklep o zaključnem računu sklada skupne rezerve gospodarskih organizacij občine Šoštanj za leto 1962
77.	Sklep o zaključnem računu zdravstvenega investicijskega sklada občine Šoštanj za leto 1962
78.	Sklep o zaključnem računu* sklada za komunalno dejavnost občine Šoštanj za leto 1962
■9. Sklep o soglasju k zaključnemu računu družbenega sklada za šolstvo občino Šoštanj za leto 1962
s0. Sklep o zaključnem računu gozdnega "klada občine Šoštanj za leto 1962
81.	Sklep o zaključnem računu sklada za prosveto in kulturo občine Šoštanj za leto 1962
82.	Sklep o zaključnem računu cestnega sklada občine Šoštanj za leto 1962
83.	Sklep o zaključnem računu gasilskega sklada občine Šoštanj za leto 1962
S4. Sklep o zaključnem računu sklada občine Šoštanj za varstvo otrok za leto 1962
83. Sklep o zaključnem računu skladu za štipendije občine Šoštanj za leto 1962
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽALEC
S6. Odlok o razdelitvi pavšalnega prispevka komunalnih, storitve-no-obrtnih in gostinskih gospodarskih organizacij za leto 1963
87. Odlok o pavšalnem plačevanju in izvajanju službe osemenjevanja goved.
71.
Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju je po 15. in 50. členu zakona o Občinskih ljudskih odborih (Ur. list LES, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 1. marca 1963 sprejel
ODLOK
o vodovodnem redu
1.	člen
Vodovodne naprave (vodni izviri, rezervoarji, vodovodno omrežje z armaturo in drugo, kar spada k omežju) so splošno ljudsko premoženje, ki ga upravlja in vzdržuje Obrtno komunalno podjetje Šentjur pri Celju.
2.	člen
Obrtno komunalno podjetje oskrbuje .iz vodovodnega omrežja s pitno vodo široko potrošnjo (gospodinjstvo), obrt, zdravstvo, gostinstvo in trgovino.
3.	člen
Kolikor so na območju občine že zgrajeni oziroma se bodo zgradili industrijski vodovodi, smejo ti oskrbovati industrijo z vodo le za industrijske namene. Bitno vodo pa mora industrija nuditi delavcem in uslužbencem v obratu le iz komunalnega vodovoda.
4.	člen
Priključitev hišne vodovodne instalacije na vodovodno omrežje je dovoljena na podlagi prijavnice. Potrebni formularji se dobe pri Obrtno komunalnem podjetju. Prijavnico je treba izpolniti s točnimi podatki in priložiti načrt vodovodne instalacije objekta, za katerega se prosi za priključitev in pojasniti v kakšne namene se bo voda uporabljala. Po prijavi se načrt pregleda in odobri ali pa odkloni.
5.	člen
Za vsako spremembo vodovodne instalacije si je treba preskrbeti poprejšnjo odobritev Obrtno komunalnega podjetja.
6.	člen
Pri pregledovanju vodovodne instalacije v objektih, ki se grade, je dovoljen vstop organom Obrtno komunalnega podjetja, da sii med montažo kakor tudi
pozneje pri rednem pregledu ogledajo vodovodno instalacijo. Organi Obrtno komunalnega podjetja se pa morajo poprej prijaviti investitorju oziroma lastniku objekta.
7.	člen
Navrtati cev na vodovodnem omrežju, položiti cev do vključno hišnega vodomera, ki mora biti vgrajen na objektu v zidu v železni omari, smejo le inštalaterji Obrtno komunalnega podjetja oziroma od njega za vsak primer posebej pooblaščeni inštalaterji.
Vsaka instalacija mora imeti pri odcepu od omrežja cestni ventil, ki mora imeti obzidan jašek z železnim pokrovom ali pa podaljšamo vreteno v zaščitni cevi in cestno pokrovko.
8.	člen
Hišno instalacijo smejo izvršiti inštalaterji Obrtno komunalnega podjetja ali zasebni obrtniki-instalaterji po odobrenem načrtu.
9.	člen
Načelno se ne dovoljuje več hišnih priključkov na en odcep od vodovodnega omrežja. Le v posameznih primerih dovoljuje Obrtno komunalno podjetje posamezne priključke hišnih instalacij na vodovodno omrežje.
10.	člen
Poleg predpisane takse za priključitev na vodovodno omrežje, nosi vse stroške instalacije investitor.
11.	člen
Vsaka vodovodna instalacija se pred priključkom na vodovodno omrežje preizkusi s tlačilko na pretlak 10 atmosfer, pri čemer mora hiti navzoč zastopnik Obrtno komunalnega podjetja.
Enaki preizkušnji se podvrže tudi delna rekonstrukcija ali obnovitev vodovodne instalacije.
Po potrebi lahko določi Obrtno komunalno podjetje ponoven preizkus vsake vodovodne instalacije.
Za primer, da se preizkus izkaže kot negativen, se po odpravi pomanjkljivosti napravi ponoven preizkus. Po preizkusu, ki je v redu, priključijo organi Obrtno komunalnega podjetja ali od njega pooblaščeni inštalaterji hišno instalacijo na vodovodno omrežje. S to preizkušnjo pa ne prevzame Obrtno komunalno podjetje nobenega jamstva za izvršeno instalacijo. Po uspešnem preizkusu hišne instalacije izda podjetje potrdilo o uporabnosti te instalacije.
Za vzdrževanje vodovodne instalacije do omrežja mora skrbeti lastnik objekta.
12.	člen
Kjer še ni instaliranih vodomerov in je vodovodna Instalacija pokvarjena tako, da bi se zaradi tega prekomerno trošila voda, mora lastnik poravnati vso škodo za po nepotrebnem potrošeno vodo. Za tako potrošeno vodo določi Obrtno komunalno podjetje znesek, M ga mora plačati lastnik pokvarjenega vodovoda.
13.	člen
Vsaka hišna instalacija mora imeti vodomer. Ako bi se med gradnjo stavbe uporabljala voda iz vodovoda, bo način odvzemanja in vodarino poprej določilo Obrtno komunalno podjetje.
14.	člen
Lastniki vodovodnih instalacij si morajo vodomere nabaviti na svoje stroške. Prav tako gre na njihovo breme instalacija vodomerov. Lahko pa se z Obrtno komunalnim podjetjem dogovorijo, da le-ta za njih nabavi vodomer, kakor tudi glede plačila nabavnih stroškov.
Pri novih instalacijah se bo dovolil priključek na vodovodno omrežje le v primeru, če je vgrajen vodomer. Pri obstoječih instalacijah se bo vodomere vgrajevalo postopoma, in sicer najprej tam, kjer je odvzem vode večji, za tem pa tudi pri ostalih instalacijah.
Vodomeri se morajo vgraditi v posebnih omaricah z vratci in ključavnico.
15.	člen
Redne kontrole vodomerov gredo v breme Obrtno komunalnega podjetja. Ako pa zahteva uporabnik vodomera, da se vodomer preizkusi, nosi stroške preizkušnje uporabnik le v primeru, če je bil vodomer v redu. Odstraniti plombo vodomera smejo samo organi Obrtno komunalnega podjetja.
16.	člen
Prepovedano je za široko potrošnjo (gospodinjstvo) določeno instalacijo uporabljati za obrtne ali katerekoli druge namene.
17.	člen
Uporabljati vodo za obrit in industrijo je dovoljeno le z odobritvijo Obrtno komunalnega pdjetja.
18.	člen
Cevovod za vrtni hidrant sme biti odcepljen le za vodomerom potrošnika in mora biti zavarovan v jašku. Vrtno škropljenje lahko Obrtno komunalno podjetje iz utemeljenih razlogov začasno ali stalno prepove.
19.	člen
Dolžnost Obrtno komunalnega podjetja je, da skrbi za preskrbo z vodo v prvi vrsti za široko potrošnjo. V primeru višje sile (uisahnitve izvirov, poškodbe ali napake na vodovodu in drugih nepričakovanih okoliščin) je Obrtno komunalno podjetje oproščeno svoje obveze glede preskrbe z vodo. V takih primerih lastniki vodovodnih instalacij ne morejo staviti nikakih odškodninskih zahtevkov proti Obrtno komunalnemu podjetju.
20.	člen
Pri požarih in škropljenju javnih cest se sme uporabljati voda iz hidrantov. Hidrante smejo uporabljati samo gasilci in od Obrtno komunalnega podjetja določene osebe.
21.	člen
Organi Obrtno komunalnega podjetja in gasilci lahko v primeru požara zapro vse odcepe na vodovodnem omrežju, kjer ni nevarnosti za požar, da lahko g ase požar z močnejšim curkom. Pri odcepu, kjer se nahaja parni kotel, oskrbovan z vodo iz vodovoda, se ne sme zapreti voda.
22.	člen
Postavitev hidrantov vrši Obrtno komunalno podjetje v sporazumu z gasilskim društvom in interesenti.
23.	člen
Prepovedano je direktno priključiti vodovodno instalacijo na .parni kotel.
24.	člen
Izpiranje straniščnih školjk in pisoarjev se lahko vrši samo s pomočjo splakovalnih kotličev ali z neposrednim dovodnim vodom, s klozetnim izpiračem, opremljenim z pratitlačnim avtomatičnim zapornim ventilom.
25.	člen
Dovoljeni .so toplovodni rezervoarji (bojlerji), ki so zgrajeni po veljavnih predpisih.
26.	člen
Pred vsakim iztočnim ventilom se mora vgraditi zaporni ventil.
27.	člen
Z odločbo oddelka za gospodarstvo ObLO Šentjur pri Celju se na predlog Obrtnp komunalnega podjetja lahko zapre voda iz vodovoda posameznim potrošnikom v naslednjih primerih:
a)	če je bila hišna instalacija zgrajena proti predpisom;
b)	če je bila hišna instalacija zgrajena brez odobritve Obrtno komunalnega podjetja;
c)	če se je po nepotrebnem tratila voda namenoma ali iz malomarnosti oziroma zgradi pomanjkljivosti hišne instalacije;
č) če koristnik na plačal po tarifi določene vodarine v roku 30 dni po prejemu računa ali ustreznega zahtevka, ki ga je podala pooblaščena oseba Obrtno komunalnega podjetja.
V	vsakem primeru ostane vodovod zaprt toliko časa, da se pomanjkljivosti odpravijo oziroma plača račun.
28.	člen
Odvodi in izlivki morajo biti v objektu tako instalirani, da so kolikor mogoče zavarovani proti mrazu.
Pri novih zgradbah ne sme biti cevovod izpeljan zunaj ob pročelnem zidu, v stavbah pa ne ob dimnikih in ne ob stenah, ki so izpostavljene mrazu.
Ako so posamezni deli vodovodne instalacije kljub temu še izpostavljeni mrazu, se mora cevovod opremiti z ventili, da se lahko izprazni voda iz cevovoda.
29.	člen
Glavni cevovod mora biti 1,60 m, priključek pa najmanj 1 m globoko vkopan v zemljo.
30.	člen
Vsi cevovodi! morajo biti tako instalirani, da se lahko na enem ali več mestih odpro ventili, da odteče voda iz njih, če to zahteva potreba. Vsa ventili hišne instalacije morajo biti lahko dostopni.
Vgraditi se smejo ventili le na počasno zapiranje.
31.	člen
V	hišah, kjer voda ne more odtekati v kanalizacijo, se mora vgraditi pomikovalniica, sicer je uporaba stranišč na izplakovanje prepovedana.
32.	člen
Obrtno komunalno podjetje pobira mesečno ali četrtletno od potrošnikov vode vodarino. Za plačevanje vodarine jamči hišni lastnik oziroma hišni svet ali ustanova. Tam, kjer so že vgrajeni vodomeri, plačuje hišni lastnik, hišni svet ali ustanova vso vodarino. Kako se vodarina razdeli na več koristnikov, je stvar
hišnega sveta ali ustanove. V primeru okvare vodomera se zaračuna vodarina na podlagi povprečja zadnjih treh mesecev.
Tarifo vodarine predpiše Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju na predlog Obrtno komunalnega podjetja.
33.	člen
Obrtno komunalno podjetje lahko v posameznih primerih. zniža vodarino pri socialno šibkih družinah ali jo v celoti črta, vendar le sporazumno z oddelkom za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora.
34.	člen
Tam, kjer ni instaliranih vodomerov, plača potrošnik pri eventualni preselitvi za začeti mesec polno vodarino.
35.	člen
Obrtno komunalno podjetje skrbi za izvrševanje tega odloka po koristnikih vodovoda.
i
36.	člen
Morebitne spore med koristniki in Obrtno komunalnim podjetjem rešuje Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora.
37.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 010-44/63-1
Šentjur pri Celju, dne 1. marca 1963
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec 1. r.
72.
Občinski ljudski odbor Šoštanj je po 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. februarja 1963 sprejel
ODLOK
o splošnih pogojih za uporabo vode iz javnih vodovodov in o izvedbi hišnih priključkov na območju občine Šoštanj
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok ureja medsebojna razmerja koristnikov vode iz javnih vodovodov in uprave vodovodov na območju občane Šoštanj.
2.	člen
Kt vodovodi so mišljeni vodovodni viri, vodovodna omrežja, vodovodni rezervoarji, vodovodne pogonske naprave, vodovodne armature in vse druge naprave, ki služijo za oskrbovanje naselij z vodo za pitje, gospodinjstvo in industrijo.
3.	člen
Koristniki vode po tem odloku so fizične in pravne osebe, ki posredno ali neposredno uporabljajo vodo iz vodovodov na območju občine Šoštanj.
4.	člen
Vsako spremembo v uporabi vode so koristniki dolžni javiti upravi vodovoda v roku 15 dni po izvršeni spremembi.
5.	člen
Oskrbovanje koristnikov z vodo se praviloma vrši preko spojnih vodov (hišnih priključkov) iz distribucijskega omrežja glavnega cevovoda.
•	6. člen
Spojne vode sme izvrševati in priključevati samo uprava vodovoda. Ostala vodovodna dela smejo izvrševati podjetja ali osebe, ki imajo pooblastilo za izvajanje takih naprav na podlagi predpisane tehnične dokumentacije.
7.	člen
Uprava vodovoda vrši nadzorstvo in tlačne preizkušnje na vseh vodovodnih napravah, to je na distribucijskem omrežju, na hišnih priključkih in na napeljavah v zgradbah in drugih objektih.
8.	člen
Vodovodne naprave vzdržujejo na lastne stroške:
a)	uprava vodovoda do števca,
b)	koristniki za števcem.
Uprava vodovoda in koristniki morajo skrbeti, da so vodovodne naprave v redu vzdrževane.
9.	člen
Osebju uprave vodovoda, ki prihaja službeno in ki se legitimira, je treba dovoliti vstop v vse tiste prostore in na vsa tista mesta, kjer so vodovodne naprave, ki jih uprava oskrbuje z vodo.
10.	člen
Z dovoljenjem uprave vodovoda se lahko napravijo na stroške naročnika tudi ulični vodi do zgradb in zemljišč, ki še niso spojena z vodovodnim omrežjem, vendar pa le na podlagi odobrenega gradbenega načrta in gradbenega dovoljenja.
11.	člen
Hidrante za gašenje požara in za škropljenje cest postavi praviloma uprava vodovoda. Hidrante smejo uporabljati le gasilci ter osebe, ki jih zato pooblasti uprava vodovoda.
V primeru požara, elementarne nesreče, okvare cevovoda in podobno, sme pristojni organ odrediti zaporo cestnih in zasebnih vodov. Zaporo vodov vodovodne pitne vode za potrebe parnih kotlov se sme izvršiti le po predhodnem obvestilu koristnika.
Vodo za škropljenje cest je dopustno jemati le proti plačilu.
12.	člen
Vodarino za porabljeno vodo iz vodovodnega omrežja plačujejo koristniki neposredno, če pa je vodomer skupen, odgovarja za plačilo lastnik zgradbe oziroma njen hišni svet.
13.	člen
Vodovodne naprave v zgradbah in drugih objektih se smejo priključiti na vodovodno omrežje šele tedaj, ko jih je uprava vodovoda pregledala in ugotovila, da ustrezajo veljavnim tehničnim in sanitarnim predpisom.
II.	TEHNIČNE DOLOČBE
a)	Spojni vod
14.	člen
Spojni vod je del vodovodnega omrežja od glavhe distribucijske cevi do vključno vodomera.
Spojni vod sestoji iz oklepa z ventilom in cestno kapo, iz vodovodne cevi in vodomera, ki je vgrajen med dva ventila. Ventili pred vodomerom in vodomer so sestavni del spojnega voda.
Spojne vode postavlja uprava, ki dobavlja tudi potreben material. Stroške za napravo spojnih vodov in za vodomere plača koristnik. Praviloma mora imeti
vsaka zgradba ali drug objekt svoj poseben spojni vod z vodovodnim omrežjem. Uprava vodovoda lahko izjemoma dovoli izvedbo več spojnih vodov v isti zgradbi ali v objektu le v primeru, če to zahteva hidravlični račun.
15.	člen
Koristnik zahteva od uprave vodovoda izvedbo spojnega voda s posebno prijavnico, katera mora biti priložena sledeča dokumentacij a:
a)	situacijski načrt v merilu 1:500 z vrisanim spojnim vodom in z označenimi katastrskimi podatki;
b)	načrt vodovodne napeljave zgradbe ali objekta v merilu 1:100, iz katerega morajo biti razvidni temeljni in glavni razdelilni vodi, iztoki in njihovi dovodi, odtočni vodi in vgrajene armature (vse označene dimenzije in vrste materiala).
16.	člen
Stroški za zemeljska dela kakor tudi prekopi in popravila cest ter ulic v zvezi z napravo spojnega voda gredo v breme koristnika.
17.	člen
Vise spremembe, vsa vzdrževalna dela in vsa popravila na spojnih vodih vzdržuje uprava vodovoda na svoje stroške. O popravilu na spojnem vodu mora uprava vodovoda predhodno obvestiti prizadetega koristnika.
18.	člen
Ventile, ki so na spojnem vodu, smejo odpirati in zapirati samo pooblaščenci uprave vodovoda. Le v nujnih primerih sme tudi koristnik zapreti ventil pred vodomerom, vendar mora to javiti upravi vodovoda v 24 urah. Prav tako je koristnik dolžan javiti upravi vodovoda vsako okvaro na spojnem vodu. Zapiranje ventilov na distribucijskem omrežju ni dovoljeno.
19.	člen
Javne izlivke in njihove priključke vgradi, vzdržuje in popravlja uprava vodovoda na svoje stroške.
b)	Izvedba spojnih vodov
20.	člen
Spojni vod je treba položiti na lahko pristopnem mestu v čim krajši rami črti z malim vzponom proti zgradbi oziroma objektu. Najmanjša globina cevi spojnega voda izven zgradbe oziroma objekta je 100 cm, v zgradbi oziroma objektu brez kleti 80 cm, s kletjo pa 30 om izpod tlaka.
21.	člen
Spojni vod mora biti zavarovan pred vsakim mehaničnim in kemičnim kvarom, ki zlasti lahko nastane pri straniščnih jamah, greznicah, gnojiščih, smetiščih, kanalizaciji za fekalije, kanalih za gretje in zračenje, dimnikih in podobnih napravah.
Na mestih, kjer poteka spojni vod skozi zid, mora biti njegova cev zavarovana s 5 cm debelo plastjo tesnilnega materiala in premazana z izolacijsko maso. Na takih prehodih skozi zid ni dovoljeno spajanje cev«.
22.	člen
Kjer spojni vod prečka cesto, je treba položiti cev spojnega voda v zaščitno betonsko cev. Profil betonske cevi določi uprava vodovoda.
23.	člen
Cevi spojnih vodov morajo biti izolirane z bitu-menom in ovite z juto. Material in izvedba spojnih vodov morata biti v skladu z veljavnimi predpisi.
c)	Izvedba hišnih vodovodnih napeljav
24.	člen
Hišne vodovodne napeljave se smejo izvrševati le na -podlagi odobrenih načrtov.
25.	člen
Hišna vodovodna napeljava se začne z vodomerom. Sestoji iz vodovodnih temeljnih vodov, navpičnih razdelilnih vodov, dovodnih vodov k posameznim iztokom in iztočnih vodov.
26.	člen
Vsako spremembo hišne vodovodne napeljave, s katero se menja -in poveča število iztokov, sme izvajalec izvršiti le, če je predhodno dala uprava vodovoda pristanek.
27.	člen
Vsaka sprememba hišne vodovodne napeljave ali razširitev stare hišne napeljave mora biti pred uporabo pregledana im uspešno preizkušena na pritisk.
Pregled in preizkušnjo izvrši uprava vodovoda v navzočnosti izvajalca najkasneje v treh dneh po prejemu izvajalčevega obvestila, da je možno izvršiti preizkušnjo. Zazidanje ali pokritje napeljave je dopustno šele po uspešnem pregledu in preizkušnji.
Vsa potrebna sredstva za preizkušnjo napeljave mora dati izvajalec. Dopustna je tudi preizkušnja posameznih delov hišne napeljave. V takem primeru je potrebno po dogotovitvi celotne napeljave ponovno pregledati in preizkusiti tak del napeljave zaradi kontrole spojnih mest in -spojnih delov.
28.	člen
Hišno napeljavo je treba preizkusiti na pritisk, ki mora biti za 5 atmosfer večji -od lastnega pritiska vodnega stebra v omrežju. Preizkus traja tako dolgo, dokler niso vsi deli napeljave pregledani.
Če napeljava ne vzdrži pritiska, se mora popraviti do take mere, da bo vzdržala pritisk, na kar se preizkušnja ponovi. Preizkušnja na pritisk je uspešna, če napeljava vzdrži pritisk 48 ur. Za vsak pregled in preizkušnjo zaračuna uprava vodovoda posebno pristojbino.
O izvršenem pregledu in preizkušnji se sestavi zapisnik, ki mora vsebovati vse važne in značilne ugotovitve.
6) Vodomeri
29.	člen
Uprava vodovoda oddaja koristnikom vodo praviloma po vodomeru, katerega nabavi investitor odnosno koristnik. Privatni vodomeri so merodajni za merilo porabljene vode, če jih uprava vodovoda preizkusi in prizna.
30.	člen
Vodomere dobavlja, daje v žigosanje, pregleduje, popravlja in vzdržuje uprava vodovoda na svoje stroške. Na stroške koristnika gredo le popravila tistih okvar, ki jih je povzročil koristnik.
31.	člen
Mesto, kjer je nameščen vodomer, mora biti lahko dostopno, svetlo, čisto, suho, varno pred mrazom ter pred talno in površinsko vodo. Vodomer je lahko nameščen v zidni niši ali pa v posebnem jašku izven zgradbe. V jašku za vodomer ni dovoljeno spravljati drugih stvari.
32.	člen
Uprava vodovoda je dolžna dati koristniku ali izvajalcu detajlne načrte ali pa vsaj podrobna navodila za izvedbo vodomerskih jaškov in zidnih niš. Take načrte ali navodila je uprava vodovoda dolžna dati obenem s soglasjem za napravo hišne napeljave.
Jašek kakor tudi zidno -nišo za vodomer -napravi, preureja in vzdržuje koristnik na svoje stroške.
33.	člen
Koristnik je dolžan prijaviti upravi vodovoda poškodbo vodomera, čim jo opazi ali izve zanjo.
III.	PLAČEVANJE VODARINE
34.	člen
Uprava in koristnik skleneta pogodbo za dobavo vode.
35.	člen
Poraba vode se ugotovi na vodomeru, zaračunava pa se po kubičnih metrih porabljene vode.
Vsak koristnik mora nabaviti vodomer v roku, ki mu ga določi uprava vodovoda v soglasju s pristojnim upravnim organom občinskega ljudskega odbora.
Koristniki, ki nimajo vodomera, plačujejo porabljeno vodo v mesečnem pavšalu na osebo ali glavo živine.
Koristniki, ki plačujejo vodarino pavšalno, morajo prijaviti vsako spremembo v številu družinskih članov, živine ali potrošniških mest pip.
Ce se je vodomer zaradi okvare ustavil, se porabljena voda plačuje v mesečnem povprečju, ki ga je izkazal vodomer v zadnjih treh mesecih.
Tarifo za oddajo vode določi občinski ljudski odbor s posebnim odlokom.
Pristojni svet lahko po potrebi določi tudi normativ za porabo vode. Porabljena voda preko normativa se plača dvojno.
36.	člen
Poraba vode se pravilno meri za vsak spojni vod samo z enim glavnim vodomerom. Pri večjih stanovanjskih blokih mora imeti vsako stopnišče svoj poseben vodomer.
37.	člen
Za porabo vode se smatrajo podstanovalci kot člani družine.
38.	člen
Vodarina se obračunava in plačuje mesečno za pretekli mesec.
39.	člen
Če koristnik vode kljub opominu ne plača porablje. ne vode v roku treh mesecev po dostavi računa, mu uprava vodovoda lahka ustavi nadaljnjo dobavo vode. Voda se znova priključi šele tedaj, ko je koristnik plačal dolžni znesek, zamudne obresti ter stroške za od-klopitev in ponovno priklopitev na vodovod.
IV.	NADZORSTVO NAD ODJEMOM VODE
40.	člen
Prepovedan je kakršen koli neprijavljen odjem vode iz vodovodnega omrežja. Zlasti je prepovedano naslednje:
a)	naprava odcepov pred vodomerom,
b)	odjem vode brez vodomera,
c)	odpiranje cestnega ventila ali ventila pred vodomerom, ki so ga zaprli pooblaščenci vodovoda,
č) odstranitev plomb na vodomeru, ventilih in armaturah,
d)	dovolitev priključka koristnikom sosednih zgradb brez odobritve uprave vodovoda,
e)	odjem vode na cestnih hidrantih brez odobritve uprave vodovoda,
f)	odjem vode iz rezervoarjev, ki napajajo omrežje,
g)	nesmotrno in negospodarsko tratenje vode ter zlorabljanje vodovodnih naprav,
h)	priključevati se na tlačni dovodni cevovod, ki napaja rezervoarje.
41.	člen
Uprava vodovoda sme poleg primerov v 39. členu lega odloka ustaviti koristnikom dobavo vode tudi v naslednjih primerih:
a) če uporabljajo vodo iz vodovoda brez prijave ® brez dovoljenja,
b)	če uporabljajo samovoljno vodovodne napeljave,
c)	če kontrolnim organom uprave vodovoda nočejo dati potrebnih pojasnil, da ugotove količino porabljene vode ali če ne dovolijo pregleda vodovodnih naprav,
č) če je voda v cevovodu zaradi pokvarjene vodovodne napeljave neužitna.
42.	člen
Če nastane suša, velik požar ali večja okvara na vodovodnem omrežju, ima uprava vodovoda pravico omejiti uporabo vode in prepovedati škropljenje vrtov, cest, polnjenje kopalnih bazenov, uporabo vode v gradbene namene in sploh vsako tratenje vode.
V.	PREHODNE DOLOČBE
43.	člen
Jaške za obstoječe vodomere, ki ne odgovarjajo določbam tega odloka, morajo lastniki preurediti in popraviti po navodilih uprave vodovoda v roku 6 mesecev od dneva, ko prejme koristnik pismeno obvestilo od te uprave. Stroške preureditve jaškov za vodomer nosi koristnik.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
44.	člen
Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 din:
—	kdor samovoljno izvrši ali priključi spojni vod;
—	kdor brez dovoljenja uprave vodovoda vrši spremembe ali popravila na spojnih vodih ali napravi odcep na spojnem vodu.
Z denarno kaznijo do 5000 din se kaznuje:
—	kdor priključi vodovodno napeljavo na vodovodno omrežje brez predhodnega tehničnega pregleda po organih uprave vodovoda;
—	kdor poškoduje vodovodne napeljave ali odjema vodo iz vodovodnega omrežja brez odobritve, in to:
a) z napravo odcepov ali odjemom vode pred vodomerom ali brez vodomera;
j>) z odpiranjem ali zapiranjem cestnega Ventila ali ventila pred vodomerom;
c)	z odstranitvijo plomb na vodomeru, ventilih, armaturah in aparatih;
č) z dovolitvijo priključka koristniku sosednje zgradbe brez odobritve uprave vodovoda;
d)	z odjemom vode na cestnih hidrantih brez odobritve uprave vodovoda.
Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje:
—	kdor namerno pokvari vodomer ali njegov spojni del;
— izvajalec inštalacije, ki začne delo na vodovodni napeljavi brez predhodnega soglasja uprave vodovoda;
—	kdor kljub prepovedi uporablja vodo za škropljenje vrtov, cest, polnjenje kopalnih bazenov ali na kakršen koli način trati vodo.
Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje:
—	kdor organom uprave vodovoda kljub legitimiranju ne dovoli vstop v prostore in mesta, kjer so vodovodne naprave;
—	izvajalec, napeljave, ki pred pričetkom del ne prijavi upravi vodovoda apremembe vodovodne napeljave, s katero se menja in poveča število iztokov.
VIL KONČNA DOLOČBA
45.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 352/11-62-4
Šoštanj, dne 27. februarja 1963
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
ing. Ludvik Mali 1. r.
73.
Po 2. členu uredbe o obvezni zgraditvi notranje (hišne) telefonske napeljave v novih zgradbah (Uradni list FLRJ, št. 83-565/47) in 99. členu uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-650/57) je Občinski ljudski odbor Šoštanj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. februarja 1963 sprejel
ODLOK
o obvezni zgraditvi notranje telefonske napeljave v novih zgradbah na območju občine Šoštanj
1.	člen
Vsaka nova stanovanjska ali poslovna zgradba v družbeni lastnini na območju občine Šoštanj, razen provizorijev, mora imeti notranjo (hišno) telefonsko napeljavo.
2.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. marca 1963.
Št. 351-11/1962-4
Šoštanj, dne 27. februarja 1963
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
ing. Ludvik Mali 1. r.
74.
Po 50. členu -zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) v zveza s 1. in 5. členom uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 19-118/53), 3. členu uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 19-325/61, 6-50/62, 11-125/62 in 4-45/63) in V. delu tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 25-329/62, 29-386/62, 31-433/62, 40-548/62, 42-586/62, 46-635/62, 51-675/62 in 53-749/62) je Občinski ljudski odbor Šoštanj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. februarja 1963 sprejel
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o uvedbi občinskega prometnega davka na lokalne telegrafske in telefonske storitve
1.	člen
Odlok o uvedbi občinskega prometnega davka na lokalne telegrafske in telefonske storitve (Uradni vestnik okraja Celje, št. 22-213/62 in 36-368/62) preneha veljati.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1963.
Št. 421-3/1963-1
Šoštanj, dne 27. februarja 1963
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
ing. Ludvik Mali 1. r.
75.
Svet za kmetijstvo Občinskega ljudskega odbora Šoštanj je kot organ upravljanja sklada za kmetijstvo občine Šoštanj na podlagi 123. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62 in 53-716,62) na seji dne 30. januarja 1963 sprejel
SKLEP
o zaključnem računu sklada za kmetijstvo občine Šoštanj za leto 1962
I.
Sprejme se zaključni račun kmetijskega sklada občine Šoštanj za leto 1962, ki izkazuje naslednje dohodke in izdatke:
DOHODKI:	
1. Prenos sredstev iz leta 1961	758.833 din
2. Izvirni dohodki v letu 1962	4,001.597 din
Skupaj dohodki in prenos sredstev	4,760.430 din
IZDATKI:	
1. Funkcionalni	2,888.817 din
2. Administrativni	88.482 din
Skupaj izdatki	2,977.299 din
Ostanek sredstev — na računu sklada in omejitev	1,783.131 din 1,783.131 din
Skupaj Izdatki in ostanek sredstev	4,760.430 din
II.
Presežek dohodkov nad izdatki in izločena sredstva se prenesejo kot dohodek v leto 1963.
III.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 400-18/1963-3
Šoštanj, dne 30. januarja 1963
Predsednik Sveta za kmetijstvo Avgust Podgoršek 1. r.
76.
Upravni odbor sklada Skupne rezerve gospodarskih organizacij občine Šoštanj je na podlagi 123. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61. 52-767/61, 28-358/62 in 53-716/62) na seji dne 8. marca 1963 sprejel
SKLEP
o zaključnem računu sklada skupne rezerve gospodarskih organizacij občine Šoštanj za leto 1962
I.
Sprejme se zaključni račun sklada skupne rezerve gospodarskih organizacij občine Šoštanj za leto 1962, ki izkazuje naslednje dohodke in izdatke:
DOHODKI: Prenešena sredstva iz preteklih let Dohodki v tekočem letu	2,396.530 din 18,991.124 din
Skupaj dohodki	21,387.654 din
IZDATKI: Dotacije Posojila z vračilom Ostali izdatki Skupaj izdatki	5,947.402 din 9,641.868 din 6.915 din 157596.185 din
OSTANEK SREDSTEV:	
Na računu sklada	5,791.469 din
II.	
Presežek dohodkov nad izdatki ter sredstva omejitve se prenesejo kot dohodek sklada v leto 1963.	
III.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 400-19/1963-3 '
Šoštanj, dne 8. marca 1963
Predsednik
upravnega odbora sklada skupne rezerve gospodarskih organizacij Martin Primožič 1. r.
77.
Upravni odbor zdravstvenega investicijskega sklada občine Šoštanj je na podlagi 123. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni Ust FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62 in 53-716/62) na seji dne 9. marca 1963 sprejel
SKLEP
o zaključnem računu zdravstvenega investicijskega sklada občine Šoštanj za leto 1962
I.
Sprejme se zaključni račun zdravstvenega investicijskega sklada občine Šoštanj za leto 1962, kateri izkazuje naslednje dohodke in izdatke:
I.	DOHODKI:
II.	IZDATKI: Ostanek
2,715.289 din 7.100 din 2,708.189 din
III.	OSTANEK SREDSTEV:
—	na račun sklada	2,300.896 din
—	na računu obvezne rezerve (10 %)	271.529 din
—	na račun obvezne rezerve (5 %)	135.764 din
Skupaj
2,708.189 din
II.
Presežek dohodkov nad izdatki ter sredstva omejitve se prenesejo kot dohodek sklada v letu 1963.
III.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 400-20/1963-3 Šoštanj, dne 9. marca 1963
Predsednik
upravnega odbora zdravstvenega investicijskega sklada Jože Ževart 1. r.
78.
Upravni odbor sklada za komunalno dejavnost občine Šoštanj je na podlagi 123. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni Ust FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61. 52-767/61, 28-358/62 in 53-716/62) na seji dne 13. marca 1963 sprejel
SKLEP
0 zaključnem računu sklada za komunalno dejavnost občine Šoštanj za leto 1962
I.
Sprejme se zaključni račun sklada za komunalno dejavnost občine Šoštanj za leto 1962, ki izkazuje naslednje dohodke in izdatke:
I. DOHODKI:
1.	prenešena sredstva iz leta 1961	11,796.008 din
2.	ostali izvirni dohodki	59,368.145 din
Skupaj dohodki	71,164.153 din
II. IZDATKI:
1.	Materialni izdatki
2.	Izdatki za investicije
Skupaj izdatki
98.091 din 63,958.595 din
64,056.686 din
III.	IZLOČENA SREDSTVA OBVEZNE REZERVE	3.298.261 din
IV.	PRESEŽEK DOHODKOV NAD
IZDATKI	71,164.153 din
SKUPAJ	71,164.153 din
II.
Presežek dohodkov nad izdatki in izločena sredstva obvezne rezerve se prenesejo kot dohodek sklada v leto 1963.
III.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 400-10/1963-3
Šoštanj, dne 13. marca 1963
Predsednik
upravnega odbora skfada za komunalno dejavnost Anton Močilnik 1. r.
79.
Občinski ljudski odbor Šoštanj je po 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 42. členu temeljnega zakona o financiranju šolstva (Uradni list FLRJ, št. 53-687/60) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 13. marca 1963 sprejel
SKLEP
o soglasju k zaključnemu računu družbenega sklada za šolstvo občine Šoštanj za leto 1962
1.
Občinski ljudski odbor Šoštanj soglaša z zaključnim računom družbenega sklada za šolstvo občine Šoštanj, ki ga je sprejel upravni odbor sklada na seji dne 11. marca 1963. Zaključni račun izkazuje sledeče dohodke in izdatke:
A)	DOHODKI:
din
1)	Prenos sredstev sklada iz leta 1961
2)	Prispevek iz OD 60 (60 % od 10 %)
3)	Participacija sklada na dohodkih proračuna (38,1 %)
4)	Prostovoljni prispevek 60 (1 %)
5)	Krediti za investicije
6)	Izredni dohodki (pomoči in darila) Skupaj dohodki
3,987.819
46,316.864
152,478.886
32,553.393
5,000.000
658.650
240,995.620
B)	IZDATKI:	din
1)	Za osnovno dejavnost izobraževalnih
in vzgojnih centrov	184,601.848
2)	Poslovni stroški sklada	48.537
3)	Za investicije v šolstvu	55,754.767
Skupaj izdatki	240,405.152
C)	PRESEŽEK DOHODKOV NAD
IZDATKI — SALDO	590.468
Skupaj	240,995.630
2.
Presežek dohodkov nad izdatki se prenese kot dohodek sklada za leto 1963.
3.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 400-11/1963-3 Šoštanj, dne 13. marca 1963
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šoštanj
ing. Ludvik Mali 1. r.
80.
Upravni odbor občinskega gozdnega sklada je na podlagi 123. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62 in 53-716/62) na seji dne 27. februarja 1963 sprejel
SKLEP
o zaključnem računu gozdnega sklada občine Šoštanj za leto 1962
I.
Sprejme se zaključni račun gozdnega sklada občine Šoštanj za leto 1962, ki izkazuje naslednje dohodke in izdatke:
I. DOHODKI:
1.	Prispevki od sečnje lesa od zasebnih
gozdov	54,044.569
2.	Prenesena sredstva iz leta 1961	9,356.281
Skupaj dohodki	63,400.850
3.	10 % in 5 % izločena obvezna rezerva	5.581.387
II.	IZDATKI:
1.	Investicije, funkcionalni in
materialni izdatki	21*449.623
2.	Prenosi v druge sklade	22,229.686
3.	Odkazovanje, poslovanje in vračila	7,561.031
Skupaj izdatki	51,240.340
III.	PRESEŽEK DOHODKOV NAD
IZDATKI	“ 17,741.897
II.
Presežek dohodkov nad izdatki in izločena sredstva obvezne rezerve, se prenesejo kot dohodek v leto 1963.
III.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 400-12/1963-3
Šoštanj, dne 27. februarja 1963
Predsednik
upravnega odbora gozdnega sklada ing. Peter Krapež 1. r.
81.
Svet za prosveto in kulturo Občinskega ljudskega odbora Šoštanj je kot organ upravljanja sklada za prosveto in kulturo občine Šoštanj na podlagi 123. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62 in 53-716/62) na seji dne 9. marca 1963 sprejel
SKLEP
o zaključnem računu sklada za prosveto in kulturo občine Šoštanj za leto 1962
I.
Sprejme se zaključni račun sklada za prosveto in kulturo občine Šoštanj za leto 1962, Id izkazuje naslednje dohodke in izdatke:
I. DOHODKI
I.	izvirni dohodki
v letu 1962	6,320.000	din
SKUPAJ DOHODKI	6,320.000	din
II.	IZDATKI
1.	Funkcionalni
izdatki	5,117.000	din
2.	Administrativni in
manipulativni stroški 3.530	din
SKUPAJ STROŠKI	5,120.530	din
OSTANEK SREDSTEV:
—	na račun sklada	251.470	din
—	na račun
omejitev	948.000	din
1,199.470 dim
SKUPAJ IZDATKI IN OSTANEK SREDSTEV:	6,320.000	din
II.
Presežek dohodkov nad izdatki in izločena sredstva obvezne rezerve se prenesejo kot dohodek sklade v letu 1963.
III.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 400-13/1963-3 Šoštanj, dne 9. marca 1963
Predsednik
Sveta za prosveto in kulturo Edvard Laznik 1. r.
82.
Upravni odbor cestnega sklada občine Šoštanj je na podlagi 123. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni Ust FLRJ, št 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-385/62 in 53-716/62) na seji dne 11. marca 1963 sprejel
SKLEP
o zaključnem računu cestnega sklada občine Šoštanj za leto 1962
I.
Sprejme se zaključni račun cestnega sklada občine Šoštanj, ki 'izkazuje te-le dohodke in izdatke:
I. DOHODKI:
1.	Prenešena sredstva iz leta
1961	1,741.063 din
2.	Izvirni dohodki
v letu 1962	140,906,028 din_________________
Skupaj dohodki	142,647.091 din
II. IZDATKI
1.	Investicijski
izdatki	100,787.301 din
2.	Manipulativni
stroški	543.386 din__________________
Skupaj izdatki	101,330.687 din
Ostanek sredstev:
—	na račun sklada 20,180.771 din
—	na račun
omejitev	21,135.633 din
41,316.404 dim
SKUPAJ IZDATKI IN OSTANEK __________________________
SREDSTEV	142,647.091 din
II.
Presežek dohodkov nad izdatki in izločena sredstva se prenesejo kot dohodek v leto 1963.
III.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 400-14/1963-3 Šoštanj, dne 11. marca 1963
Predsednik
upravnega odbora cestnega sklada Miha Letonja 1. r.
83.
Upravni odbor gasilskega sklada občine Šoštanj je na podlagi 123. člena zakona o proračunih in financiranju samostojnih zavodov (Uradni List FLRJ, št. 52-847/59, 23-389/61, 52-767/61, 28-358/61 in 53-716/62) na seji dne 7. marca 1963 sprejel
SKLEP
o zaključnem računu gasilskega sklada občine Šoštanj za leto 1962
I.
Sprejme se zaključni račun gasilskega sklada občine Šoštanj za leto 1962. ki izkazuje sledeče dohodke in izdatke: •
I. DOHODKI			
1. Izvirni dohodki	2,047.657	din	
Skupaj dohodki			2.047.675 din
II. IZDATKI			
1. Investicijski	459.375	din	
2. Administrativni Skupaj izdatki Ostanek sredstev:	3.410	din	462.785 din
—	na račun sklada 1,277.723 din
—	na račun
omejitev	307.149 din
1,584.872 din
SKUPAJ IZDATKI IN OSTANEK
SREDSTEV	2 047.675 dim
II.
Presežek dohodkov nad izdatki in izločena sredstva se prenesejo kot dohodek sklada v leto 1963.
III.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
|t. 400-15/1963-3 Šoštanj, dne 7. marca 1963
Predsednik upravnega odbora gasilskega sklada Franc Pečnik 1. r.
84.
Svet za varstvo družine je kot organ upravljanja sklada za varstvo otrok po 123. členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62 in 53-716/62) na seji dne 11. marca 1963 sprejel
SKLEP
o zaključnem računu sklada občine Šoštanj za varstvo otrok za leto 1962
I.
Sprejme se zaključni račun sklada občine Šoštanj za varstvo otrok za leto 1962, ki izkazuje naslednje do-
hodke in izdatke:
I.	DOHODKI:	din
—	prenešena sredstva	iz	preteklih let	931.441
—	dohodki v tekočem	letu	70.026
Skupaj dohodki	1,001.467
— 10% omejitev	 157,648
Dohodki po odbitku omejitve	843.819
II.	IZDATKI:
—	za investicije pod 10 milijonov	202.351
—	za administracijo sklada
manipulativni stroški	10.309
Skupaj izdatki	212.660
Ostanek sredstev:
—	na	račun sklada	778.303
—	na	račun omejitev	 10.504
Skupaj izdatki im ostanek sredstev 1,001.467 II.
Presežek dohodkov nad izdatki in sredstva omejitve se prenesejo kot dohodek sklada v leto 1963.
III.
Ta sklep začne veljati z dnem Objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 400-16/1963-3
Šoštanj, dne 11. marca 1963
Predsednik
Sveta za varstvo družine Angela Pečnik 1. r.
85.
Komisija za štipendije občine Šoštanj je na podlagi 123. člena zakona o proračunih in p financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59, 23-388/61, 52-767/61, 28-358/62 in 53-716'62) na seji dne 9. marca 1963 sprejela
SKLEP
o zaključnem računu sklada za štipendije občine Ša-štanj za leto 1962
I.
Sprejme se zaključni račun sklada za štipendije občine Šoštanj za leto 1962, ki izkazuje naslednje dohodke in izdatke:
I. DOHODKI Prenos sredstev
iz leta 1961	199.537 din
Ostali izvirni
dohodki	2,960.532 din
Skupaj dohodki in prenos sredstev
3,160.069 din
II. IZDATKI Funkcionalni izdatki štipendije	2,709.000 din
Administracija sklada (manipulativni stroški) 21.330 din
Skupaj izdatki	2,730.330 din
Ostanek sredstev
— na račun sklada 15.289 din
429.739 din
Skupaj izdatki in ostanek
sredstev	3,160.069 din
II.
Presežek dohodkov nad izdatki in izločena sredstva obvezne rezerve 5 in 10 % se prenesejo kot dohodek sklada v leto 1963.
ra.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 400-17/1963-3 Šoštanj, dne 9. marca 1963
Predsednik komisije za štipendije Franc Vrtačnik 1. r.
86.
Po 2. členu pravilnika o obračunavanju in plačevanju sredstev v skupne rezerve gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 16-281/61) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) je Občinski ljudski odbor Žalec na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. februarja 1963 sprejel
ODLOK
o razdelitvi pavšalnega prispevka komunalnih, storit-venoobrtnih in gostinskih gospodarskih organizacij za za leto 1963
1.	člen
Sredstva pavšalnega prispevka komunalnih, stori tveno-obrtnih in gostinskih gospodarskih organizacij se v letu 1963 delijo v naslednjem sorazmerju: 5% za skupne rezerve gospodarskih organizacij, 10 % za družbeni investicijski sklad in 85 % za proračun.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se za leto 1963.
Št. 420-4/63-4
Žalec, dne 28. februarja 1963
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Žalec
Tone Delak 1. r.
87.
Občinski ljudski odbor Žalec je po drugem odstavku 49. člena zakona o veterinarski službi v LRS (Uradni list LRS, št. 6-15/59) v zvezi s 47. členom temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Uradni list FLRJ, št. 26-291/54 in 52-772/61), 27. točko 42. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list št. 52-644/57 in 27-492/59) in po odredbi o okvirni tarifi za osemenjevanje goved (Uradni list
LRS, št. 11-49/59) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. februarja 1963 sprejel
ODLOK
o pavšalnem plačevanju in izvajanju službe osemenjevanja goved
1.	člen
Uvaja se pavšalno plačevanje umetnega in pri rodnega osemenjevanja goved v pavšalnem znesku 1.500 din. S tem so plačane trikratne storitve osemenjevanja in sicer prva in dve dodatni osemenitvi (umetni ali prirodni). Za četrto in dve ponovni osemenitvi se ponovno plača pavšalni znesek v isti višini.
2.	člen
Pavšalni znesek za osemenjevanje goved so dolžni plačati lastniki oziroma rejci (družbenega in zasebnega sektorja) od vsake krave in za oplemeni-tev sposobne telice na podlagi popisa živine in sicer na začetku vsakega leta vnaprej za tekoče leto. V primeru, da ima družbeni sektor lastno osemenjevalno službo ali lastne plemenske bike v pnirodnem pripustu, se pavšalni znesek ne plača.
Pooblaščeni rejci bikov, ki vzdržujejo priznane plemenske bike za prirodno osemenjevanje, so kakor vsi drugi za svoje krave in za oplemenitev sposobne telice dolžni plačati v naprej pavšalni znesek za osemenjevanje.
3.	člen
Za pavšalno plačilo osemenjevanja goved se izvrši vsako leto do 15. januarja popis vseh krav in za oplemenitev sposobnih telic po hlevih. Istočasno se lahko zaradi ugotovitve števila plemenjakov tudi popiše nad leto stare bike in žrebce ter nad šest mesecev stare merjasce.
Natančna navodila za popis živine izda oddelek za gospodarstvo.
Svet za kmetijstvo lahko določi tudi drug način pobiranja pavšalnega zneska.
4.	člen
Ob popisu živine se mora plačati pavšalni znesek za osemenjevanje goved za tekoče leto vnaprej najpozneje do 31. januarja. Po tem roku se neplačani znesek prisilno izterja kot ostali proračunski dohodki občine s pribitki predpisanih stroškov.
Popis živine se organizira in izvrši s pooblaščeni-nimi popisovalci živine in pobiralci pavšalnega zneska.
5.	člen
Za organizacijo umetnega in prirodnega osemenjevanja goved skrbi oddelek za gospodarstvo preko Veterinarske postaje Žalec. Za plemenske bike določi Veterinarska postaja Žalec ustrezne osemenjevalne okoliše v soglasju z upravnim organom, pristojnim za kmetijstvo in veterino. Za bike za prirodni pripust sklepa Veterinarska postaja Žalec ustrezne pogodbe z Živinorejsko — veterinarskim zavodom Celje v soglasju s pristojnim svetom občinskega ljudskega odbora.
Za osemenjevanje se sme uporabljati samo seme priznanih plemenjakov v skladu z živinorejsko pasemsko rajonizacijo v občini.
6.	člen
Veterinarska postaja Žalec je dolžna organizirati in izvrševati osemenjevanje goved na območju občine Žalec ter voditi ustrezno evidenco. Nadalje skrbi za organizacijo prirodnega pripusta v sodelovanju z Živinorejsko — veterinarskim zavodom Celje.
O izvršeni osemenitvi (umetni ali prirodni) se obvezno izda potrdilo o osemenitvi.
7.	člen
Pavšalni znesek za osemenjevanje goved zbira Občinski ljudski odbor Žalec na skladu za napredek živinoreje in ga koristi za naslednje namene:
—za osemenjevanje goved na podlagi kalkulacije, ki jo vsako leto potrdi Svet za 'kmetijstvo in gozdarstvo in ki se obračunava z Veterinarsko postajo Žalec četrtletno;
—	za plačevanje prirodne oplemenitve krav in telic;
—	za organizacijo popisa živine, pobiranja pavšala in zbiranje ter vodenje evidence plemenic in osemenitev (umetnih in prirodnih);
—	za povračila pavšalnega zneska po 9. členu tega odloka;
—	za ostale izdatke za napredek živinoreje.
8.	člen
Okvirno letno vzdrževalnino za bike v prirodnem pripustu določi vsako leto Veterinarska postaja Žalec z Živinorejsko veterinarskim zavodom Celje, po predhodnem soglasju Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo.
9.	člen
V primeru, ko je lastnik oziroma rejec plačal pavšalni znesek za osemenitev goved, pa je plemenico prodal za zakol ali je plamenica poginila še predno je bila osemenjena in ima za to pismena dokazila, se mu mora plačani pavšalni znesek vrniti. Plačani pavšalni znesek v teh primerih vrača Veterinarska postaja Žalec na podlagi ustreznega dokazila.
Prejemanje nagrad za izvršeno osemenitev je prepovedano.
10.	člen
Občinski kmetijski inšpektor in veterinarski inšpektor sta dolžna kontrolirati priznane plemenjake na vzrej no in zdravstveno stanje. Prav tako morata pregledovati izvajanje celotne osemenjevalne službe na Veterinarski postaji Žalec. Veterinarska postaja je dolžna najmanj enkrat na leto poročati Svetu za kmetijstvo in gozdarstvo o svojem delu in finančnem stanju službe goved za preteklo leto, in sicer najpozneje do 31. marca.
11.	člen
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo se pooblašča, da lahko izda potrebna navodila za izvajanje tega odloka.
12.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Uporablja se od 1. januarja 1963.
St. 322-5/63-3
Žalec, dne 28. februarja 1963
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Žalec
Tone Delak 1. r.
Izdaja samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju —Odgovorni urednik Franc Svetina — Tisk CP »Cgljski tisk« Celje — Uredništvo in uprava sta v Celju, Trg svobode št. 9 — Telefon 39-11, interna uredništva 12, uprave 22 — Naročnina znaša lefno 1200 din, cena posamezni številki 50 din — Tekoči račun pri Narodni banki Celje št. 605-11-605-10.
xg-
i!
ps vi 4- y«
n?
gl
gŠ-
“c
r O
r°
II
I
U	N	^
2	».	c
I	'I	-•
I
S’ 5' 2 -?■ o'
i'
?
ifj
• s
2. 2
:|
:f
si I v, S
p- y »
o
S
I
0_
I
I
S S
3 F
& S - c
^ s
; g
u
5 o <
2
r
M
O
?
y r» w
s
F
M
<
O
o
oo
H
5»
o
«
z
>
H
S
O
d
S
o
N
E3
—
H
^2.
“o’
II
“g.
"F
?- y *- y
>7
fl
«pF p P

I
i
D
|
I r
s. r 5' ='
|
rt"
»'
j
g
n
o
M
0
1
1“ E
g. g- |
s f° < ■< f6 ro
c c o o ^
I
3
5 g.
F I

O' vi ^
I
I
J
I £ ?.
I
|
I
co
5"
CL
I
I
I
Er
c
§
v
S
I
<
5
m
o
1
S-'
ha > ££ i -p
gl
3 b' % II
S|
r* @
cr vi f- y'
'p' 13 D ^
Sl
g5!

i
i
I
I
I
I
f ? I g-
p. ^ s' s-
F EM2
2- E g (g
S |'
g-

•B S
g g
S
K
R
>
S
Z
>
p- y *■
0
1
I
E E
i!
1
§-
2
y p r
I
|
i
i
I =•
■n F
= E
1 3 g"
“	^	■T'*
M
a
Ln
M
«
w
o
o
r
>
*
cc
r
o
«:
?!
O
Z
«■
O
P!
#
it
il
OS VI	VI
II
r-O
I!
rr

co
c
p
a
I
i
£ r 6 ■= ■S S'
				H M	:l	1			GC r >		
					. 1		<1	r	03« 2		
53,386	5 S	i	1		4.078	1	?	I	o> > g z	G i?	g
								g-	>		
5' S'
f f
I
I
M
O
ig2 g2
sg- g-ȣ. S.
I ^
i i
•i s
0
1
p
F
i
■=:
1
fD
K P
1 O -• S3 - G
g g r g
= r
i?
I
2.
F
F
ČL
2 5*
I
■o
2
5
r
w
Srim.TNA MIZARSKA DEL. - BOČNA	KOVAŠKA IN PODKOVSKA DEL. - BOČNA