OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva dravske banovine
»OBRTNI VESTNIK« Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu in stane: celoletno .... Din 40.— polletno	Din 20.— posamezna številka Din 2.—	GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE Uredništvo in npravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.	Ncjfrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. številka pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XVII. letnik.	V LJUBLJANI, dne 15. septembra 1934.	'Štev. 14.—15.
Obrtnilei	i
Nikdar v prejšnjih letih niso bili naši obrtniki vajeni javno razlagati svojih skrbi in težav ■ in prositi za zaščito. Vajeni skromnega načina življenja poleg težkega vsakdanjega dela so molčali, a bili vendar vedno povsod prvi, kadar je bilo treba podpreti kakršnokoli akcijo, kadar je 'bilo potrebno dokazati svoj nacionalizem tudi v borbah in kadar je bilo potrebno pomagati svojemu bližnjemu. Mirno lahko trdimo, da se niti najmočnejši stan v državi, kmetski, ni nikdar tako zelo zavedal potrebe skupnega dela, kakor obrtniški, 'ki je pomagal samemu sebi in nikdar od nikoder prosil ali tudi upravičeno zahteval pomoči. V slučaju potrebe so bili obrtniki sami tisti, ki so pomagali svojim stanovskim tovarišem brez intervencije kogarkoli drugega.
Kljub temu, da se je obrtniški stan izkazal vedno in ob vsaki priložnosti kot eden najlojalnejših in najzavednejših stanov v državi, ni nikdar užival tiste zaščite, ki bi jo mogel s polno pravico zahtevati. Na vseh koncih so v dobi konjunkture cvetele industrije in zavzemale vedno večjo vlogo v naši proizvodnji, pa tako odtegovale obrtnikom od ust košček skromnega, vsakdanjega kruha. Nihče ni tedaj mislil na posledice, ker se ni zavedal, da je naša država predvsem agrarna in da jo je treba industri-jalizirati le v strogo določenih mejah. Velikim industrijam, ki s svojimi proizvodi globoko posegajo v delo obrtništva, ne bi nikdar smelo biti dovoljeno tako veliko obratovanje, ki danes, ko je doba konjunkture že davno minila, uničujejo tisti obrtniški stan, ki je prvi pripravljen braniti domovino in ki ji plačuje letno sto in sto milijonov dajatev na-pram komaj desetini tega zneska industrijskih dajatev.
Ko^ so se razne škodljive posledice napačnega narodnega 'gospodarstva pojavile najprej pri kmetu v tako obsežnih poraznih oblikah, je vstalo takoj nešteto ljudi v obrambo tega v državi najmočnejšega stanu, kar je tudi popolnoma upravičeno. Toda ko je kmetu v poslabšanju gospodarskega in sploh življenjskega položaja sledil drugi najmočnejši' stan v državi, obrtniški, ni bilo skoraj nikogar, ki bi zastavil svojo besedo v njegovo obrambo itm skušal tudi zanj doseči olajšave in ugodnosti, ki bi mu omogočale nemoten razvoj obratovanja in potom istega tudi samega življenja. Kakor leta in leta prej vedno prepuščen samemu sebi z le redko izjemo, je tudi sedaj obrtniški stan prepuščen svojemu lastnemu delu in trudu, ne da bi na merodajnih mestih vsaj deloma upoštevali njegove skromne, toda vsestransko upravičene želje in zahteve.
Zavedajoč se važnosti in dalekosež-nosti sedanjih poslabšanih razmer, ki uničujoče groze drugemu najmočnejšemu stanu v državi, je Zveza obrtnih zadrug z vsemi drugimi obrtniškimi ustanovami sklicala v nedeljo 2. septembra v hotelu Miklfe mogočno zborovanje, ki so se ga udeležili zastopniki slovenskega obrtništva iz vseh naših krajev. V današnji številki našega lista objavljamo najvažnejše govore s tega zborovanja in opozarjamo obrtništvo, da sledi temu pokretu z največjim zaupanjem in zavestjo, da je le s skupnim delom mogoče doseči zmago in da je vsako cepljenje danes škodljiv pojav, ki mora že itak težak položaj še bolj poslabšati.
V slogi je moč!
flugoslovensiei ohrttnsici teden
Ali ste že poravnali naročnino Usta? Kdor še ni poravnal »Obrtniškega koledarčka za leto 1934“, naj to takoj stori!
od 1. do 8. decembra 1934
V ponedeljek, 3. t. m. se je vršila v sejni dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani skupna konferenca predstavnikov vseh vodečih obrtniških organizacij, obrtnih zbornic in obrtnih odsekov skupnih zbornic v državi. Konferenco je otvoril in ji tudi predsedoval g. Rebek, podpredsednik Zbornice za TOI v Ljubljani. Po svojih delegatih so bile zastopane Obrtne zbornice iz Beograda, Zagreba, Splita, Osijeka in Sarajeva ter obrtni odseki skuplnih zbornic iz Ljubljane, Novega Sada in Podgorice. Nadalje so bili zastopani Okrožni odbori obrtniških združenj Ljubljana, Novo mesto, Oelje in Maribor, Zveza obrtnih društev za dravsko banovino v Ljubljani, Društvo jugoslov. obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani, Ze-malljsiki 'savez zanatlijlskih udružemj Beograd, Savez Ihrvatskilh obrtnikov Zagreb, Savez zanatlijlskih udruženj za savsko banovino ter udružemja obrtnikov iz Splita in Zagreba.
Predsednik g. Rebek je v svojem pozdravnem govoru izrazil zahvalo za izkazano pozornost od strani Saveza for-vatiskih obrtnikov, da je bil izbran za predsednika te konference in poudaril v svojih izvajanjih potrebo, da obrtništvo vse naše države mora vendar začeti z vsemi svojimi razpoložljivimi sredstvi skupno akcijo in povečati v bodoče pozornost na svoj promet in prodajo svojih obrtniških izdelkov, ki so na vsak način boljši, vrednejši in trajnejši od ostalih. Končno je omenil težak položaj, v katerem so vsi brez razlike nahajamo. In baiš zaradi tega, — je poudaril — je došla 12 ura, da obrtništvo poizkusi potom reklame najti izhod i;z tega težkega položaja, ker mu v nasprotnem' slučaju preti sigurna propast.
Za njim je podal tajnik g. Vučinovič podrobnejše poročilo o namerah in predpripravah za obrtniški teden, ki jih je izvršil Savez HO.
i iNamen prireditve' obrtniškega tedna za vso državo je izredno važen. Obrtništvo brez razlike se hoče poslužiti te propagandne prilike predvsem iz razlogov, da poudari svojo eksistenčno važnost za narod in za državo. Z obrtniškim tednom hočemo potom sistematične reklame prikazati sposobnost obrtniških izdelkov in njihovo prednost pred uvoženimi izdelki iz inozemstva in raznimi tovarniškimi izdelki. INaša javnost premalo pozna in ceni važnost domačega rokodelstva. Koliko izdelkov, ki jim enako vredne stavi delavnica domačega obrtnika, se nabavlja še v inozemstvu, naš obrtnik in njegov delavec pa stojita brez dela im čakata na zaposlitev, na naročila. V teku prireditve obrtniškega tedha bo pred vsem
1.	december najglavnejši obrtniški dan, ko bodo prirejena predavanja po vseh krajih in večjih okoliših naše države, kjer 'prebivajo obrtniki. S posebno poslanico bodo opozorjeni vsi naši stanovski tovariši na veliki pomen složnega medsebojnega stanovskega dela. Resnost položaja, v katerem se v teh težkih časih ravno .obrtništvo nahaja, narekuje slehernemu našemu stanovskemu tovarišu dolžnost, da se z vso ljubeznijo in nesebičnim svojim žrtvovanjem posveti svojemu stanu.
Konferenca, v katere debato so posegli številni odlični obrtniški delavci gg. Milan Stojanovič iz Beograda, Dušan Marič iz Sarajeva, dr. Pretnar iz Ljubljane, Iglič, Krapeš, Rebek ter Pič-man iz Ljubljane in Vlada Markovič iz Beograda, je zaključila soglasno, da se priredi obrtniški teden od 1. do 8. decembra t. 1. Na podlagi tega sklepa se
(Vaini claniii:
Obrtniki in Javnost Jugoslovenski obrtniški teden Gospodarski položaj obrtništva Davčna preobremenitev in obstoj obrtništva Nujna potreba stanovske zaščite obrtništva Fovzdiga in propaganda domačega obrtniškega dela Obrtniška razstava na velesejmu Delo ljubljanske TOI zbornice Zaščita domačega dela Povzdiga obrtniških izdelkov Strokovne nadaljevalne šole
je prešlo v podrobnosti prireditve in so bili sprejeti načelno nastopni predlogi:
1. Tiskanje enotnega propagandnega plakata za vso državo.
Plakat bo reproduciran v toliko izvodih, kolikor je v državi obrtnikov, tako da bo vsak obrtnik okrasil svojo delavnico ali izložbo z enim takim plakatom, ki naj opozori konzumente na našo akcijo.
2.	Izbere naj se geslo, pod katerim naj so izvede celotna propaganda letošnjega obrtniškega tedna.
'Geslo naj sestoji iz nekaj značajnih besedi, ki bi jih vsakdo lahko razumel. Te besede naj pojasnijo našim konzumen tom, kaj obrtnik prav za prav želi in zahteva. Noben članek, letak, plakat, oglas, radijska vest, kino reklama itd. ne sme biti brez tega gesla.
3.	Sestavi naij se enotna poslanica.
Poslanica naj bi vsebovala navodila, kako se ima pri posameznih obrtnikih izvesti obrtniški teden, ter bi nosila naslov: »Kaj je treba delati obrtniku v obrtniškem tednu?« Med drugim naj bi vsebovala nastopno.:
a) Vsak obrtnik mora v obrtniškem tednu na kakršenkoli način opozarjati javnost na svojo delavnico, svoj stan im svojo trgovino;
ib) obrtništvo bo moralo sodelovati na raznih prireditvah, tako na sejmih, javnih zborovanjih, deputacijah, povorkah, korporativnem posetu cerkve in drugih prireditvah, tako da tudi ha ta način opozori na svoj stan;
Bat‘a kot davkoplačevalec
'Bat’a trdi javno, da .plača državi na ime davkov 12,000.000 Din.
To je neresnica, ker je ugotovljeno na podlagi dejstev in dokumentov, da je lansko leto plačalo podjetje Bat‘a samo 163.000 Din davka, dasi ima v naši državi poleg svojega centra v Borovem pri Vukovarju še 127 podružnic.
Do'kazano je, da je po razdelbi savske finančne direkcije št. 39.865-HI. obdavčena ta inozemska tvrdka v nekem gorenjskem kraju, kjer ima po izjavi poslovodje podružnice pol milijona letnega prometa, samo z vsoto 65.32 Din.
Ugotavljamo, da je zaradi Bat’e ne-broj naših delavcev, obrtnikov, trgovcev in tvorničarjev brezposelnih. Če bi vsak teh ljudi plačal letno le 1000 Din vseh vrst davkov, bi država dobila letno
160,000.000 Din davkov, za katero vsoto jo vsako leto podjetje Bat’a oškoduje.
c) medsebojna solidarnost naš bo dober vzgled stanovskim tovarišem.
Ta teden naj se oisohito izkažejo naši obrtniški tovariši, da bodo naročali svoje potrebe pred vsem pri svojem stanovskem tovarišu - obrtniku.
Poslanica naj stvarno in prepričevalno prikaže dolžnost vsakega posameznega obrtnika, ako želi, da bo dostojen član našega stanu ter resnični delavec pri delu za naš 'napredek. Poslanica naj tudi služi kot propagandno sredstvo v svrho povračanja zaupanja potrošačev do obrtniških izdelkov.
Končno je bilo sklenjeno, da se pripravi tudi enoten znak, ki bi ga nosili vsi obrtniki po državi.
Potek konference je pokazal popolno soglasnost ter je bilo zaupano Savezu HiO, da uredi do 23. t. m. vse podrobnosti, ker naj bi se vršila v Zagrebu tega dne tudi konferenca banovinskih predstavnikov obrtniških organizacij, ko bi bili izdelani tudi zaključki ureditve obrtniškega tedlna.
Zbornica za TOI v Ljubljani bo zaradi tega te dni sklicala konferenco vseh obrtnih organizacij naše banovine, na kateri bodo izvoljeni potrebni odbori, ki naj organizirajo po naših krajih prireditev obrtniškega tedna.
Prepričani simo, da se bo na tem ve-levažnem propagandnem delu našito složno vse obrtništvo brez razlike na podeljena mišljenja ter da bo ravno ta prireditev dala možnost uspešnega, složnega in prijateljskega sodelovanja vseh vodečih obrtniških predstavnikov v naši banovini.
Ugotavljamo tudi to, da 'Bata more izdelati letno do 10,000.000 parov čevljev s 'kavčukastimi podplati, od katerih vsak par velja komaj 42.50, kar so ugotovili strokovnjaki. Samo pri enem paru čevljev zasluži torej 40 Din, kar pomeni, da bi pri vseh 10,000.000 parov zaslužil okrog
400,000.000 Din.
Delovanje Bat’e je škodljivo za občne interese s fiskalnega, gospodarskega in socialnega stališča, a tudi s stališča narodne obrambe.
Zahtevamo načrtno proizvodnjo v usnjarski predelovalni stroki, prepoved izdelave obutve iz kavčuka in izpremem-bo določil, ki se nanašajo na delo pro-dajalnic industrijskih podjetij in da se le te
glede davčne obremenitve popolnoma zenačijo z obrtniškimi delavnicami in trgovinami.
Naši čevljarski obrtniki morajo prvi imeti svoj obstoj v svoji lastni državi, v kateri
Bat’a plačuje 160,000.000 Din davkov manj
od čevljarjev, trgovcev in tovarnarjev, ki so zaradi njega nezaposleni.
Josip Rebek:
Gospodarski položaj obrtništva
Težke gospodarske prilike, ki niso izvzele niti države z naboljšim blagostanjem, silijo vse dobrovoljne gospodarske delavce, da pokrepe svoje sile in da v ustvarjanju in delu doprinesejo čim boljše predloge. Naše slovensko obrtništvo je dosledno stalo v vrstah pozitivnih delavcev, ni se hotelo vdajati pesimizmu in je po svoji žilavi volji doprinašalo na oltar svoje gospodarske skupnosti dobrovoljno vse žrtve, ki pa danes že prekašajo njegovo moč.
Te dni so se znova ofvorila vrata ljubljanskega velesejma in obrtništvo se je kljub vsem težavam potrudilo, da pokaže na tej prireditvi bilanco svojega dela in uspeha. Ta bilanca ni samo v neštevilnih obrtniških izdelkih, ki so bili na jesenskem velesejmu razstavljeni in ki poudarjajo predvsem poedin obrat in tvrdko, marveč je v našem paviljonu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo bila to pot podana tudi bilanca zbornične obrtniške politike, v kolikor se to v nekaj grafikonih in suhih številkah da prikazati. Za onega, kdor je trezen, stvaren in ni demagog in ki mu gre za resničen napredek, za tiho, skromno, vztrajno in sistematično delo brez bombastične reklame, brez osebnega poveličevanja in prazne vsiljivosti, je jasno in mora priznati, da daje zbornična obrtniška politika na tej razstavi v suhih številkah nepobitne dokaze, da je bila njena linija vedno pozitivna, da je šla za tehničnim napredkom z duhom in potrebami časa, da je iz malega in nebogljenega obrtnika skušala stvoriti povsod, kjer je opazila in dognala potrebno ambicijo in zanimanje, večjega samostojnega podjetnika in iz tega zopet industrijalca.
Zbornična obrtniška politika je šla za tem, da ohrani našemu gospodarstvu naoijonalno noto, da se obvarujemo potujčevanja, da ohranimo nacijonalnemu dohodku čim več pozicij in da se splošno blagostanje pokrajine dvigne na nivo, ki smo ga vajeni videti pri zapadnih narodih, če pogledamo danes nazaj celo dolgo borbo, ki jo je v izvrševanju te plemenite naloge zbornica vodila, mora vsak objektiven cenilec priznati, da je izvršeno veliko delo in da so uspehi tega dela vidni. Naših obrtniških krogov ni prepojil, vanje se ni mogel vriniti element, ki bi nam bil po narodnosti ali po veroizpovedi tuj ali pa celo sovražen.
Obrtništvo predstavlja danes mogočno falango v nacijonalni fronti, ki je bila vedno v prvih vrstah v odločilnih trenutkih in pri zgodovinskih odločitvah. Ona je podpirala vsak pokret, ki je šel za ozdravljenjem našega političnega življenja, ker dobro ve, da gospodarsko lahko napredujemo samo v urejenih razmerah, v politično neodvisni in ugledni državi, v miru in splošnem blagostanju.
V spoznanju tega temeljnega načela in osnovne resnice obrtništvo ni nikdar pri obrambi svojih interesov in zaščiti svojih življenjskih potreb kazalo separatizma, niti političnega niti gospodarskega, še manj pa stanovskega, zavedajoč se, da obstoja povezanost interesov v javnem in privatnem življenju. S tem večjo skrbnostjo in ljubeznijo je gojilo stanovsko zavest, vzgajalo nadarjen naraščaj, ki je moral brez sredstev na življenjsko pot, in mu pomagalo do eksistence. Naše obrtništvo, žal, ni bilo pri tem v srečnem položaju naših tovarišev v Srbiji in drugod, ki razpolagajo za te svrhe z zadostnimi sredstvi iz zapuščin in drugih skladov, ampak je bilo navezano na požrtvovalnost lastnih vrst in na razumevanje, ki ga je našlo v skupni zbornici za trgovino, obrt in industrijo. Resnici na ljubo moramo priznati, da je skupna zbornica imela popolno razumevanje in da ni štedila in ni odmerjala po dinarju, kolikšne so potrebe obrtništva, marveč je iz svojih sredstev v bogatem obsegu prispevala za te svrhe. Zavest solidarnosti ni bila za zbornico fraza, bila je zanjo čin in stvarnost. Preostaja nam še novo veliko delo, delo, ki ga vršimo z vso intenzivnostjo, kjer smo dolžni sodelovati brez razlike vsak na svojem mestu, vsi, ki stojimo v organizacijah in izvršujemo javne funkcije.
Naše obrtništvo je dolgo vodilo nemo borbo proti ogromnim izpremembanij ki se pojavljajo v našem gospodarstvu od 1931. naprej. Brez sredstev, z ono žilavostjo in napomostjo, ki sta mu lastni, z vso skrbnostjo in s samozataje-vanjem je izčrpalo svoje sile v skrajnih naporih, da vzdrži na svojih pozicijah in da jih odbrani od težkih posledic, ki so nastopale pod vplivom vseh teh sprememb. Dolgo je vzdržalo, toda udarci in valovi so šli dalje, borba ni prenehala in strnjene obrtniške vrste odpora so začele popuščati ter obstoja nevarnost, da nas vrže z dosežene višine globoko navzdol.
Lansko leto že vidimo, da je padlo število obrtnikov za 1406 obratov, a v letošnjem prvem polletju za nadaljnjih 649. Toda ta proces se ni ustavil, on gre naprej, nas navdaja s skrbjo in nam nalaga dolžnost, da se zberemo, posvetujemo in razmislimo, kakšen je naš gospodarski položaj, kaj nam kaže v tej situaciji storiti in kako se moramo boriti, da pridemo do obnove gospodarstva, do poživljanja gospodarskega prometa, ki je predpogoj obrtniškega dela in splošnega blagostanja. To je namen in svrha naših sestankov in konferenc, za katere ne razvijamo bombastične reklame, a smo vendar intenzivnejši in stvarnejši od drugih.
Obrtništvo je storilo vse, da se prilagodi izpremenjenim prilikam. Skušalo je zmanjšati režijo do skrajnosti Ko je nastopilo pomanjkanje naročil, je moralo reducirati svoje delovne vrste dobro vedoč, da taka redukcija le pojačava kroge onih, ki v borbi za obstanek delajo brez obrtne pravice.
Obrtništvo globoko razume težak položaj, ki ga je izzvala redukcija v drugih obratih, razume tudi položaj na deželi, kjer je naš kmet zaradi slabih cen svojih pridelkov postal pasiven, začel izostajati iz obrtniških delavnic kot naročnik ali pa izostal eelo z neplačanim računom. Ono tudi razume, da v tej situaciji skuša vsak posameznik čim več dela opraviti sam, ki ga je sicer dajal obrtniku, kar mu končno nihče ne more zameriti. Toda spretnejši od njih so iz izjeme naredili pravilo, začeli so delati za druge in to delo je izgubilo značaj slučajnosti, postaja profesija, le da pravno ni dovoljena in je nam v škodo.
Vemo, da se je pritisk na delovni trg potrojil, ker ni že dobrih pet let prej normalnega odtoka delovnih moči v tujino. Tu se vodi huda borba, neizprosna in brezobzirna. In tako je nastal položaj, da stoji napram dvema legalnima obrtnikoma en šušmar in en do dva brezposelna profesijonalna delavca.
Septembra 1931. nas je čez noč iznenadila situacija na denarnem trgu. Kdor je imel še kako malo rezervo za najslabše čase, je moral z žalostjo ugotoviti, da je zamrznila, da s svojimi prihranki ne more več razpolagati niti tedaj, če pride v stiske in jih neobhodno potrebuje. Od tedaj traja to stanje neizpremenjeno že tri leta in ne pridemo z mrtve točke. Toda gorje onemu, ki je v tem času obvisel v obveznostih napram denarnim zavodom. Neizprosno je začelo odpovedovanje kreditov, izterjevanje in vfee trnjeve posledice, ki jih je to povzročilo obrtniku — dolžniku. Nesreča je hotela, da je to nastalo prav takrat, ko je pričelo primanjkovati naročil in ko so se javne dajatve poostrile.
Mi obrtniki smo si na jasnem glede našega položaja. Dobro vemo, da kritika in jadikovanje ne prinašata odrešitve. Ne delamo si tudi nobene iluzije, da nam lahko pomagajo administrativni ukrepi.
Nimamo navade niti namena neplodno kritizirati in nam je težko ugotoviti, da smo dajali pravočasno dovolj nasvetov in priporočil, kako nam pomagati in nas zaščititi. Stavili smo predloge, o katerih se ne more trditi, da bi bili neizvedljivi. Izogibali smo se generalizacije in pavšalnih trditev, pa vendar, žal, moramo danes ugotoviti, da ta naša priporočila in želje niso našle pričakovanega odmeva.
Vedno bolj čutimo, da gospodarska politika, ki se je sedaj omejevala v glavnem le na odlaganje definitivne rešitve gospodarskih vprašanj, pri kmetu pa na odlaganje plačil in s tem na zdravljenje posledic, namesto vzrokov, ni zadostna.
To so dejstva, ki jih moramo javno ugotoviti. Dejstva, ki jasno govore, kako daleč je kriza pritisnila ob zid obrtnika. Dejanja, ki jasno govore, da so naše obrtniške organizacije storile vse, karkoli jim je bilo v danem položaju mogoče, izpričujejo na drugi strani ono omalovaževanje merodajnih činiteljev, ki nočejo upoštevati naših predlogov.
Kot škodljivcev ne smemo pozabiti niti tistih, ki jim je razbitje gospodarskega predstavništva v posamezne dele več kakor delo za dobrobit obrtniškega stanu. Mi slovenski obrtniki smo leta 1932. imeli priliko izjaviti se v vprašanju glede ustroja zbornic. Rezultat naše odločitve je bil porazen za nasprotnika. 135 zadrug se je po svobodnem svojem prepričanju izjavilo za sistem skupne zbornice, le 11 jih je bilo nasprotnega mišljenja. Ugotoviti moram ob tej priliki,
da je Nemčija, na katero so se zagovorniki ločenih zbornic vedno opirali, lansko leto spet preuredila svoje rokodelske zbornice in jih združila s TI. Naši slovanski bratje Bolgari so že po lOmesečnem samostojnem delovanju izprevideli, da so bili storili napačen korak, ko so sledili inicijatorjem te zamisli, ter so brez oklevanja pristopili v skupno zajedništvo s trgovci in industrijalci. To je jasen opomin vsem onim, ki skušajo današnjo gospodarsko depresijo uporabljati za take škodljive namene. Kdor je trezen, stvaren in ni demagog, obsoja tako postopanje v teh resnih časih. Nam je mnogo več na tem, da si zgradimo svoj dom na dobri temeljni podlagi gospodarskega blagostanja. Mi kot drugi za .kmetom najjačji gospodarski stan apeliramo na vse merodajne činitelje, da se zavzamejo ob 12. uri in rešijo ta steber pred propadom. Omejite predpise, ki ne prinašajo izboljšanja, znižajte obrestno mero tako, da bo tudi našim krajem primerna, dajte nam dela in mi smo tu, ki bomo nepokolebljivo stali vedno v fronti za obrambo naše domovine.
V dobi, ki jo sedaj preživljamo, gre za mnogo več, gre za obnovo in reformo gospodarskih temeljev države in zato je potrebno, da naša gospodarska politika iz sedanjega neaktivnega posmatranja gospodarske stiske preide enkrat na konstruktivno in na organizatorično delo. Naj bo kraljevska vlada prepričana, da jo bodo vse naše gospodarske organizacije, predvsem pa obrtništvo, kar najiz-datneje podprle in pri delu v najširšem obsegu sodelovale. Ne zahtevamo stvari, ki so s stališča interesov državnih financ nemogoče in neizvedljive, vendar se ne moremo strinjati z naziranjem, da bo sedanja kriza prešla sama od sefce in da so ukrepi, ki so bili doslej izdani, zadostni ter da se dalje ne more iti.
H koncu bi pripomnil še nekaj. Na delu za naš obstoj in v tej borbi nam je vsakdo dobrodošel. Nikogar ne odbijamo, ker vemo, da so le skupni napori, stanovska sloga in gospodarska solidarnost lahko porok uspeha naših prizadevanj. Zato bomo, kakor smo že dosedaj, najožje sodelovali z obrtniškimi organizacijami in zbornicami iz vse države in se udeležili vseh skupnih akcij, katerih svrha je obramba naših vrst in interesov gospodarstva.
Poslužujem se besed ministra g. dr. Novaka iz njegovega govora ob otvoritvi ljubljanskega velesejma, ko je rekel: »V današnjih časih nam je bolj ko kdaj potrebna stanovska sloga, zmisel za vzajemnost in medsebojno pomoč. Ni danes čas za razne prepirke in nezdrave tekme, ki izvirajo iz stranskih nagibov. Tega luksuza si danes ne moremo privoščiti, posebno ne na gospodarskem polju. Zavedati se moramo, da je nas vseh prva in najsvetejša dolžnost, služiti skupnemu blagru, naši domovini, po vzoru in intencijah našega prvega državljana, vzvišenega vladarja Nj. Vel. kralja!
Jakob Zadravec:
Davčna preobremenitev in obstoj obrtništva
Iz članka o gospodarskem položaju obrtništva izhaja, da njegova plačilna zmožnost od leta do leta pada. Obrtništvo bije v sedanjih časih trd boj za svojo eksistenco, v katerem mu otežuje položaj v izdatni meri davčna obremenitev, ki stalno narašča in ki se izraža: z zakonitim povišanjem pridobnine in s poostreno davčno prakso.
Zakonito povišanje pridobnine se kaže v minimalizaciji, odnosno pavšalizaciji pridobnine. Za minimalizacijo pridejo v poštev vsi davčni obvezanci razen malih obrtnikov na deželi, a obstoji v tem, da mora vsak davkoplačevalec plačati pridobnino od davčne osnove, ki je mnogokratnik najemnine odnosno najemne vrednosti, ki jo plačuje za stanovanje. Temu mnogokratniku se prišteje še 10 do 30 odstotkov najemnine za lokal. Ako plača obrtnik za stanovanje na leto 6.000 Din in za lokal ,3.000 Din, bo plačal po novem zakonu pridobnine najmanj od 12.300 Din ne glede na to, ali je ta znesek dejansko zaslužil ali ne. Minimalna davčna osnova se more znižati v primeru, da se davkoplačevalcu posreči v reklamacijskem postopanju dokazati, da dejanski dohodki ne dosegajo minimalne davčne osnove. Ta dokaz bo težko doprinesti, ker ga bo ocenjeval reklamacijski odbor, v katerem imajo odločilno moč od finančne uprave imenovani in kot uradniki od nje odvisni člani, ki ne morejo poznati do dobra vseh težav obrtniškega udejstvovanja.
Še težji je položaj pri malih obrtnikih na deželi, ki jim je piidobnina pavša-lirana in jo morajo plačati ne glede na višino zaslužka. Pavšal ustreza pri obrtniku, ki dela sam, dohodku 1.500 Din, kar sicer res ustreza povprečnemu donosu lOOodstotno zaposlenega malega obrtnika na deželi, ne ustreza pa dohodkom skoro 50% naših malih obrtnikov na deželi, ki se udejstvujejo v obrtu na leto komaj nekaj mesecev in vsled tega zaslužijo manj nego 1.500 Din. Za velik del malih obrtnikov bi pavšal v zmislu zborničnega predloga ne smel presegati letnih 60 Din, ker nimajo tolikih dohodkov, kolikor jih je kritih s sedanjim pavšalom. Poleg tega pa pavšalirani obrtniki ne morejo prositi za znižanje pavšala na izmero, ki bi ustrezala dejansko doseženim dohodkom.
Tako z minimalizacijo kakor s pavšalizacijo so prizadeti gospodarsko najšibkejši sloji, ki v sedanjih prilikah v obrti ne zaslužijo niti toliko, kolikor potrebujejo za golo preživljanje. Pri uveljavljenju minimalizacije davčne osnove je finančna uprava docela prezrla, da najemnina ne daje nobene prave sigurnosti za pravilno presojo dejanskih dohodkov iz obrti, posebno ne v sedanjih časih, ko pretežna večina obrtnikov črpa sredstva za preživljanje iz premoženja, kjer tega ni, iz zadolžitve ali pa iz drugih dohodninskih virov njih samih ali njihovih družinskih članov. Prezrla je tudi, da danes sploh nimamo malih obrtnikov na deželi, ki bi bili lOOodstotno zaposleni in da je od njih preko 50 odstotkov v obrti tako malo zaposlenih, da ne zaslužijo v njej niti polnih 1.500 Din letno. Stroške za preživljanje so pri teh razmerah prisiljeni kriti iz premoženja ali iz drugih dohodninskih virov.
Še težje kot zakonito povišanje pridobnine je za obrtništvo poglavje poostrene davčne prakse, ki jo moremo že sedaj opažati pri pripravljalnih delih za odmero pridobnine za 1934.
V tem pogledu moram v prvi vrsti žigosati ugotavljanje minimalne davčne osnove. Ministrstvo financ je v navodilih, ki jih je v tem pogledu izdalo, odredilo, da je minimalno davčno osnovo ugotoviti v slučajih, kjer en in isti davkoplačevalec izvršuje več 6brtov, za vsak obrt posebej. Ta odredba ne ustreza zakonu, ker se davčna osnova ne minimalizira za obrte, ampak za davčne obvezance. Po zmislu zakona mora torej vsak davčni obvezanec plačati pridobnino od davčne osnove, ki ustreza najemnini, ki jo plačuje za stanovanje in lokal ne glede na to, koliko obrtov izvršuje. To je tudi povsem naravno, ker plačuje davčni obvezanec najemnino za stanovanje iz dohodkov vseh obrtov, katere izvršuje, ne pa iz vsakega oforta zase«
Poleg tega se smatra za najemnino, ki je podlaga za izračunanje minimalne davčne osnove, vsa najemnina, ki se plačuje za stanovanje, v katerem davčni zavezanec stanuje, ne glede na to, ali jo res dejansko plačuje iz dohodkov obrta ali ne. Ako ima obrtnik odrasle družinske člane (otroke), ki pri njem stanujejo in plačujejo za hrano in stanovanje ustrezno odškodnino, se mu minimalna davčna osnova računa od celokupne najemnine brez ozira na to, da mu jo pomagajo s svojimi prispevki plačati otroci. Ravno tako je glede podnajemnikov. Obrtniki, ki so primorani po sili razmer, da oddajo en del svojega, stanovanja v podnajem, naj plačajo pridobnino od mnogokratnika cele najemnine, dasi jo vsaj deloma krijejo s podnajemnino. Sicer imajo pravico, da iz tega naslova zahtevajo od reklamacijskega odbora znižanje minimalne davčne osnove, vendar je to zvezano z neprilikami, ker reklamacijski odbor, ki jih imamo v dravski banovini samo dva, ne more tako ekspeditivno poslovati, da bi v zakonitem roku mogel popraviti davčno osnovo, preden bi se predpisani davek prisilno izterjaval. vrnu tega reklamacijski odbori ne morejo zadosti podrobno poznati individualnih prilik posameznih davkoplačevalcev, da bi mogli brez vsakega naslanjanja na poizvedbe, ki niso vedno točne, pravilno odločati. Zaradi tega nujno zahtevamo, da se prilagoditev davčne osnove dejanskim razmeram prenese z zakonom v delokrog davčnih odborov.	,	,
Še težje posledice izvaja težnja finančne uprave, da prilagodi oceno obdavčljivih dohodkov zunanjim znakom davkoplačevalčevega življenja. Po novi tiskovini prijave za pridobnino morajo davkoplačevalci v prijavi navesti ali in kakšne
dohodke imajo iz nepremičnin in iz drugih dohodninskih virov. Poleg tega mora davčna uprava ugotoviti, koliko rabijo davkoplačevalci za preživljanje in koliki del teh stroškov krijejo iz dohodkov iz obrtov. S tem so postavlja finančna uprava na stališče, da je odmera pridobnine odvisna od zunanjih znakov davkoplačevalčevega življenja, kar ni v skladu z zakonom, ki nikjer med pripomočki za odmero tega davka, ne navaja zunanjih znakov. Upoštevanje teh znakov je za obrtništvo posebno nevarno v sedanjih časih občutne gospodarske krize, v katerih, lahko se reče, noben obrtnik ne zasluži v obrtu toliko, kolikor potrebuje za preživljanje. Zaradi tega moramo proti odmeri pridobnine po zunanjih znakih, ne glede na to, da ni v zakonu utemeljena, najodločneje protestirati že zaradi tega, ker ti znaki v sedanjih prilikah nikakor ne morejo tvoriti merila za pravilno oceno dohodkov.
Tudi pri pavšalizaciji malih obrtnikov ne postopa po našem mnenju finančna uprava točno po zakonu. Zakon priznava pravico na pavšalizacijo vsem malim obrtnikom v krajih, v katerih se odmerja zgradarina po odredbah točke III. čl. 37. zakona o neposrednih davkih. Finančna uprava pa hoče to pravico omejiti samo na one obrtnike, ki ne delajo z več nego dvema pomočnikoma. Pri tem hoče pojem pomočnika razširiti v tem zmislu, da se smatrajo za pomočnike tudi vajenci, dninarji, delavci itd. S tem odreka finančna uprava pravico na pavšalizacijo pridobnine ravno onim obrtnikom, ki bi imeli od nje kako korist.
Kolikor imamo vpogleda v pripravljalna dela za odmero pridobnine, nas navdaja strah, kako bo obrtništvo v tekočem letu zmoglo bremena, ki so mu odmerjena. Davčne uprave si same prizadevajo, da zberejo čim izčrpnejše podatke za ugotovitev dejanskih dohodkov. Poslužujejo se vseh dopustnih sredstev, da predloge, katere nameravajo staviti, čim bolj utemelje. Namen jim je lanskoletni davčni predpis izdatno povišati. V tem pogledu so pod strogo kontrolo ministrstva financ, ki si je s posebnim odlokom pridržalo pravico, da po svojih organih pregleda vso predloge, preden jih smejo davčne uprave staviti davčnim odborom. V kaki smeri se vrši ta pregled, nam kažejo vesti, ki krožijo po naši javnosti, da zahtevajo revizijski organi, da se davčni predpis za 1. 1934. pri pridobnini poviša za najmanj 50 odstotkov, da se tako doseže pri pridobnini efekt, ki je v proračunu za 1934 1935 proračunjen za približno 50 odstotkov višje nego je bil proračunjen prešlo proračunsko leto. Ako pri tem upoštevamo dejstvo, da so se pridobitne razmere napram lanskemu letu pri obrtništvu poslabšale za preko polovice, v posameznih strokah še celo za več, moremo šele presoditi dalekosežne posledice, ki bodo v doglednem Času nastale iz take prakse, ki ne glede na poslabšanje dohodkov računa samo s tem, da že itak težko breme še bolj poviša.
Ako pri tem upoštevamo še ostro prisilno izterjavanje davčnih zaostankov, ki gre za tem, da z vsemi sredstvi ne glede na plačilno zmožnost izterja vse davčne zaostanke ne glede na to, ali jih obrtnik more plačati naenkrat ali ne, smemo z vso upravičenostjo zahtevati od merodajnih faktorjev, da zaščitijo obrtništvu njegove ogrožene eksistenčne pogoje tudi napram finančni upravi.
Oblasti bi morale uvažiti naslednje naše zahteve:
1. Zakon o neposrednih, davkih naj opusti minimalizaeijo davčne osnove po najemnini, ki ne tvori zanesljivega merila za presojo dejanskih dohodkov.
2. Obrtniki, ki ne zaslužijo v svojem obrtu toliko, kolikor potrebujejo za preživljanje, naj se davka v obče oproste.
3. Pavšalizacija pridobnine naj se izvede za vse obrtništvo s tem, da s d letni pavšal prilagodi dobi, v kateri je obrtnik v preidočem letu dejansko posloval.
4. Pavšalizacija malih obrtnikov za 1. 1934. naj se izvede strogo v zmislu sedaj veljavnega zakona.
5. Minimalna davčna osnova pri davčnih zavezancih, ki imajo več obrtov, naj se izračuna v tem zmislu, da mora davčna osnova za vse obrate enega in Istega davkoplačevalca doseči v zakonu določeni minimum, ne pa za vsak obrat
posebej.	...	.	.
G. Za izračunanje minimalne davčne osnove naj se jemlje ona najemnina, katero davčni zavezanec za svoje stanovanje po oceni davčnega odbora dejansko plačuje iz dohodkov iz obrti.
7. Nadzorna oblastva naj se vzdrže vsake ingerence na sestavljanje davčnih predlogov, katero sedaj izvajajo preko dejanskih razmer v fiskalnem zmislu.
8. Pri izterjavanju davčnih zaostankov od obrtništva naj se postopa obzirne je in se mu omogoči za poravnavo davčnih obveznosti čim dalekosežnejše ugodnosti.
Narodnim poslancem, ki so se ob razpravi zadnjega davčnega zakona v finančnem odboru prizadevali, da preprečijo davčno preobremenitev obrtništva, med temi je bil v prvi vrsti bivši minister g. Mohorič, se za njihovo prizadevanje iskreno zahvaljujemo in jih prosimo, da nam stoje ob strani ter lialm pomagajo, da odvrnemo ogroženje eksistenčnih pogojev našega obrtništva, ki mu preti, ako se bodo davčni predpisi za 1. 1934. tako izvedli, kakor se pripravljajo.
Miha Valitar:
Nujna potreba stanovske zaščite obrtništva
Da bi mogli spoznati pravi položaj obrtništva, moramo vedeti, koliko jc napredovalo ali nazadovalo v obrambi svojih stanovskih interesov.^
V pravice obrtnika, ki je danes radi splošne gospodarske krize že^ itak skoi aj v likvidaciji, posegajo že skoro vsi stanovi. Tako neupravičeno izvrševanje dela škoduje vsej javnosti, t. j. celotnemu našemu gospodarstvu, ker na eni strani v temeljih izpodjeda obrtniški stan, ki je poleg kmetskega in delavskega najmočnejši v državi. Vse države se zavedajo važnosti obrtnega stanu kot enega glavnih stebrov narodnega gospodarstva, v katerega se doteka naraščaj iz kmetskega in delavskega stanu in ki dejansko tvori prehod iz obeh teh stanov k srednjim stanovom. Važnost obrtnega stanu leži predvsem v tem, da predstavlja majhne, a solidne gospodarske edinice, ki so gosto in razmeroma enako razdeljene po vsej državi, pa vsled tega igrajo največjo vlogo pri jačanju našega splošnega gospodarskega položaja.	.
Velike težave povzroča obrtništvu konkurenca industrije. Ne mislimo izpodbijati njenih pravic, da sama izdeluje blago, toda tudi ona se mora zavedati svojih meja. Pozdravljamo vsak smotreni napredek in predvsem tisto industrijo, ki nam lajša dobavo blaga, niža cene istega, ki ga v obrti rabimo, in spopolnjuje kakovost. Ne nasprotujemo niti industriji, ki gre z obrtjo ramo ob rami in ki izdeluje blago, kakršnega izdelujemo tudi mi, pa najsi bo oblačilna industrija ali kovinska ali lesna, če ostaja v konkurenčnih mejah in se drži tega, kar je industriji svojstveno. S tako industrijo se obrtništvo ne bo merilo, ker dobro ve, da bo ob njej dosti dela in kruha tudi za malega obrtnika, saj je taka zdrava industrija izšla iz obrti. Najenergičnejšq, in to ne samo v očuvanje eksistence čevljarskih in krojaških mojstrov kot najštevilnejših obrtnikov, ampak tudi v korist splošnega gospodarstva, moramo nastopiti proti novo nastalim čevljarskim in oblačilnim industrijam, ki delajo na način, našemu narodnemu gospodarstvu v celoti izredno škodljiv. Najtipičnejša predstavnika te novo nastale industrije sta pač podjetji Bat’a in Tivar, ki jima je sicer s pravkar objavljeno uredbo prepovedano imeti popravljalnice, a je vendar v resnici zelo majhen uspeh ter je treba podvzeti še energičnejše mere.
Edino logično in narodno gospodarsko nujno potrebno je, da se takim monopolnim podjetjem kot Bati in Tivarju prepove ustanavljanje podružnic in proda-jalnic njihovih izdelkov v mestih z manj kot 10.000 prebivalcev. Kajti ako jc že v večjih mestih upravičeno, da je podana možnost izbere izdelkov obutve in oblačil, je v manjših krajih in zlasti za naše podeželje potreben dober kvalitetno obrtniško izdelan čevelj, odnosno oblačilo, ki po svoji trpežnosti predstavlja za našega kmeta dejansko prihranek, na drugi strani pa omogoči našemu obrtniku, ki je z vsem svojim življenjem navezan na eksistenco kmeta in delavca, da svojo obrt obdrži in tako še nadalje predstavlja koristno celico v našem narodnem gospodarstvu. Merodajni činitelji se morajo zavedati, da ni za konsunicnta koristen cenen tovarniški izdelek, ki ga naš kmet in delavec pri svojem delu hitro obrabita, in zato morata izdati več denarja za svojo obutev, ampak da je dejansko cenejši kvalitetni obrtniški izdelek, ki, kar je nedvomno ugotovljeno, traja del j časa.
Pa tudi v narodno obrambnem oziru je taka monopolna podjetja, kakor Bata in Tivar, ki grozijo uničiti naš najštevilnejši stan čevljarjev in krojačev, treba absolutno odklanjati in jih utisniti v one meje poslovanja, v katerih so se gibale do njih ustanovitve druge čevljarske in oblačilne industrije, zaradi katerih se obrtništvo ni pritoževalo. Ako se pusti Bati v bodoče nemoten razvoj, kakor dosedaj, bo uničen ves čevljarski stan in naša država in naš narod si bosta mogla samo v Borovem, torej od Bate, naročati čevlje. Dalje je pojav, da je Bata poplavil z gumijastimi čevlji ne samo naša mesta, ampak tudi naše podeželje, našemu narodu skrajno škodljiv. Enoglasna sodba zdravnikov je, da so gumijasti čevlji nehigijenični in mi vemo tudi, da je v Nemčiji celo izrecno prepovedano vojakom nositi gumijaste čevlje, ker ti ne prepuščajo zraka in povzročajo potenje nog in s tem nehigijeno, ki zdravju škoduje. Dalje vemo, da predstavljajo delavci, s katerih številom dela Bata tako reklamo, dejansko njegove sužnje. Delavci morajo imeti pri njem stanovanje, hrano, obutev in obleko in sploh, vse življenje delavca je zvezano s tem obratom. To vse je dejansko kršenje določb obrtnega zakona, ki govore o plačah. Vsled tega je zahteva obrtništva faktično zahteva splošne gospodarske politike, ki mora storiti najmanj to, da zabrani Bati in Tivarju sploh vse prodajalnice in podružnice v mestih z manj ko 10.000 prebivalci.
Pa tudi država sama mora iti z lepim vzgledom naprej in pokazati, da se zaveda važnosti obrtnega stanu in njegove eksistence. Poseganje državnih podjetij in ustanov v obrte ni koristno niti državi, a na drugi strani se s tem ubija inicijativa obrtnika. Mi imamo v Beogradu poleg državne tiskarne še 19 tiskarn državnih ustanov. Tudi v knjigoveško obrt se posega, saj se vsi obrazci odnosno knjige, ki jih potrebujejo državna oblastva, odvzemajo knjigoveškim mojstrom. Naša upravičena želja in težnja je, da se taka dela oddajajo z licitacijo privatnim obrtnikom in ako gre za večja naročila, da se omogoči obrtnikom tudi kolektivna licitacija.
Vedno bolj opažamo tudi poseganje samoupravnih ustanov in edinic v rokodelske obrte. Zlasti se pojavljajo v zadnjem času primeri, da mestne občine po svojih elektrarnah in plinarnah odjedajo obrtniku kruh in iščejo pota, kako bi izpodrinile konkurenco obrtnika in inštalaterja, in vendar je ravno inštalatersko delo eminentno ročno delo, ki je pridržano obrtniku in ki si ga industrija neupravičeno prilašča. Tako je v drugih državah, n. pr. v Nemčiji, prepovedano elektrarnam in plinarnam, pa naj si bo to tudi mestnim in občinskim, izvrševati razne instalacije, pri nas pa opažamo, da ta industrija ne samo konkurira po istih pogojih z obrtnikom, ampak da se okorišča svojega monopolnega položaja in obrtniku konkurenco sploh onemogoča. Pa ne samo inštalaterski obrti, ampak tudi razne vrste pohištvenih rokodelcev živo občutijo, kako mnogi izdelovalci na zalogo posegajo v njihove pravice. Industrija parketov in celo trgovina z njimi išče sredstva, kako bi sama polagala parketna tla po hišah, dasi je to pridržano rokodelcu. Tako se izvršujejo tudi ključavničarska dela, tako se posega tudi v krovski obrt.
Obrtništvo ima razmejeno svoje področje tudi nasproti poklicem, ki niso pripadniki obrtnega stanu. Predvsem smo imeil priliko v zadnjih dveh, treh letih opažati, Kako so kmetje in mali posestniki uživali podporo in simpatije prebivalstva, kadar so posegali v mesarski, vrtnarski, pa tudi v razne lesne obrte, ki so si jih prisvajali. To poseganje v obrtne pravice je marsikateremu samostojnemu obrtniku otežilo ali celo vzelo eksistenco.
Ne bomo naštevali posameznih slučajev, ampak ugotoviti hočemo, da ni povsod in na vseh mestih vselej vladala potrebna uvidevnost, kaj pripada obrtniku in kaj drugim stanovom, odnosno kaj je v interesu narodnega gospodarstva kot celote in kaj ne. Ker ima rečno delo svojo eksistenčno upravičenost, naj se mu tudi ta upravičenost varuje in ščiti. Obrtništvo si želi samo nemotenega delovanja v svojih strokah, za svoj obstoj pa zahteva, da se mu prizna pomen, kakršen se priznava drugim, za državo in človeško družbo nič bolj pomembnim stanovom. Imamo zakon, ki nas ščiti, zahtevamo samo, da se ta zakon izvaja tako po njegovi besedi kakor tudi po njegovem duhu.
Ivan Vrečar:
Fovzdiga in propaganda
domačega obrtniškega dela
O povzdigi in propagandi domačega dela se pri nas redko kdaj sliši, dasi sta povzdiga in propaganda domačega obrtniškega dela v največjem interesu našega narodnega gospodarstva. Obsežni ukrepi, ki so jih v tem pravcu pod-vzele velike in male države in zlasti vsi naši sosedi, so nam lahko za vzgled.
Kar se tiče povzdige domačega dela in podjetnosti, smo z veseljem vzeli na znanje, da je novi obrtni zakon, ki je stopil v veljavo 9. marca 1932, prinesel v tem pogledu celo poglavje pod naslovom: »Odredbe o zaščiti domačega dela in podjetnosti v državi.«
V tem poglavju obrtnega zakona je takoj uvodoma postavljeno načelo, da morajo država in samoupravna telesa za svoje potrebe naročati obrtne in industrijske proizvode, ki se izdelujejo doma, praviloma samo pri domačih podjetjih. Ravno tako morajo v smislu teh določb država in samoupravna podjetja ter njihovi zavodi in ustanove izvrševati dela samo po domačih podjetjih. Podjetja pa, ki izvršujejo ta dela, morajo pri tem uporabljati materijal, ki jh izdelan v državi. Obrtni zakon je tudi prinesel določbo, kaj je smatrati za domač proizvod.
Posebno glede pospeševanja in zaščite domače podjetnosti je važna določba, da se pri licitacijah za državne dobave, kakor tudi za izvedbo del na račun države, odnosno samoupravnih teles morajo pogoji in vzorci, posebno kar se tiče materijala, izdelave in dobavnega roka, tako določiti, da bi se domače obrtništvo in domača podjetja mogla prvenstveno in uspešno udeleževati licitacij.
Dalje je določeno glede licitacij, da se pri nabavah blaga odnosno proizvodov, ki se izdelujejo v državi v zadostni množini, morajo jemati v oceno in osvajati ponudbe domačih podjetnikov. Naša zahteva je bila, da je treba v posebnem komentarju dodati tukaj dostavek: »Samo domačim podjetjem.« ^
Z ozirom na te določbe obrtnega zakona, ki smo jih z veseljem pozdravili, smo z upravičenostjo pričakovali, da bo te določbe usvojil tudi novi zakon o državnem računovodstvu. Toda novi zakon o državnem računovodstvu, ki je bil pred kratkim, t. j. 31. julija letošnjega leta, objavljen v »Službenih Novinah« in ki stopi v veljavo 1. aprila leta 193G, dejansko ne upošteva niti ene gor>-n j i h določb za povzdigo domačega dela, tako da so postale vse te določbe obrtnega zakona brezpredmetne. Zlasti ni v zakonu o državnem računovodstvu nikjer načela, ki ga je osvojil obrtni zakon, t. j., da se momjo osvajati pri lici-tacijah za dobavo predmetov, kateri se izdelujejo v dovoljni količini doma, samo ponudbe domačih podjetnikov in tudi ni usvojeno načelo obrtnega zakona, da so pri dobavah proizvodov, ki se ne izdelujejo ^ doma v dovoljni količini, imajo usvaiati predvsem ponudbe domačih podjetnikov, pa četudi so cene domačih podjetnikov 10 odnosno v gotovih primerih 15% višje od cen inozemskih podjetnikov. Samo glede jamstva (kavcije) je določeno, da znaša za domače ponudnike 5%, a za inozemske ponudnike 10%.
Ne samo v največjem interesu povzdige domačega dela, ampak tudi v intei esu avtoritete zakona je, da se novi zakon o državnem računovodstvu izpopolni ter sprejmejo določila, ki jih je pred dvema letoma uveljavljeni obrtni zakon v tem pogledu usvojil. Naše obrtništvo in naša gospodarska javnost to z upravičenostjo pričakujeta. Saj je vladi dana možnost, da na podlagi § 63 fin. zakona uredbenim potom dejansko izpopolni zakon o državnem računovodstvu v smislu določb obrtnega zakona. Ta naša, na obrtnem zakonu sloneča zahteva, je v največjem interesu same države kot take. Če upoštevamo namreč, da se vedno znašajo državne dobave okrog 3 milijarde Din, potem vidimo, da je tukaj dana največja možnost, da se v času gospodarske krize domačim obrtnikom priskoči na pomoč s tem, da se jim omogoči udeležba pri teh dobavah. Res je sicer, da pri velikih dobavah posamezni obrtnik, ker je premajhen, ne more prevzeti cele dobave toda res je tudi, da je obrtni zakon postavil določilo, da se morejo pri večjih dobavah licitacije razdeliti tudi na več ponudnikov, s čimer je tudi obrtnikom omogočena udeležba. In ta velevažna določba naj bi v omenjenem
smislu uredbenim potom zanesljivo bila usvojena. Po svoji številčni moči pa tudi gospodarskem pomenu bi moralo od 3 milijard Din državnih dobav odpasti na naše obrtništvo najmanj 750 milijonov, kar bi pomenilo za naše obrtništvo v današnjem času izredno zboljšanje njegovega položaja, a to bi bilo koristno tudi za državo kot tako, ker bi si vzdržala s tem obrtniški stan, ki danes propada, in na ta način vzdržala tudi sebi solidne in redne davkoplačevalce.
Kar se tiče propagande obrtniškega dela v ožjem smislu, je ista potrebna ne le za obrtniški stan kot tak, ampak tudi za narodno gospodarstvo sploh. Dobro izdelani ročni izdelek zasluži svoje priznanje tudi v času najmodernejše tehnike in predstavlja za odjemalca dejansko štednjo. Propaganda domačega obrtniškega dela je potrebna tudi s stališča našega nacionalnega čuvstvovanja in tudi iz prepričanja, ki bi moralo prežeti vse sloje našega naroda, namreč, da je brat bratu najbližji, in da vsak samemu sebi koristi, ako da zaslužka malemu podjetniku t. j. obrtniku.
Propaganda za odjem proizvodov in blaga od malega človeka je nujno potrebna tudi radi tega, ker dela proti procesu kupičenja premoženja v rokah maloštevilnih posameznikov in s tem proti naraščanju mase onih, ki nimajo ničesar in ki predstavljajo vrste proletarcev, v katerih vrste bo moralo vedno bolj prihajati tudi obrtništvo, ako se pravočasno vsi od prvega do zadnjega, pa preko kmeta in delavca do trgovca in uradnika v pravem času ne zavemo narodno gospodarske važnosti našega obrtnika in njegovega dela.
Sklicatelji tega zborovanja so najbolj dokazali, da se zavedajo te važnosti in so vsled tega priredili tudi obrtniške dneve ob priliki letošnjega velesejma, da preko radia propagirajo delo domačega obrtništva in apelirajo na javnost, ki se bo temu pozivu gotovo odzvala, saj bo s tem dokazala svojo pravo gospodarsko zrelost. V našem časopisju, v naših šolah in povsod naj gre klic, ki ga slišimo tudi v vseh drugih gospodarsko naprednih državah, t. j. kupujte domače blago, podpirajte delo našega obrtnika, ker s tem koristite v prvi vrsti samemu sebi.
Resolucija
sklenjena na nnanifestacijskem zborovanju obrtništva v hotelu Miklič v Ljubljani,
dne 2. septembra 1934.
1. Glede na uvedbo moratorija ter zaščito denarnih zavodov in s tem v zvezi nastalih kreditnih razmer, zahteva slovensko obrtništvo v svojem in v imenu splošnih interesov celotnega našega gospodarstva, da store merodajni činitelji vse, da se kreditne razmere v naši državi čimprej normalizirajo ter uvede kmečka zaščita le v upravičenih individualnih primerih. V zvezi s tem in glede na splošni padec rentabilitete zahteva zbrano slovensko obrtništvo, da se obrestna mera v splošnem zniža na 6%, kar bo edino primerno današnjim razmeram.
2. Glede na pomanjkanje dela je prevsem dolžnost merodajnih činiteljev, da omogočijo obrtništvu udeležbo pri državnih dobavah. Za ta namen je potrebno,
da kr. vlada na podlagi § 63. finančnega zakona, ki ji daje to možnost, potom uredbe izpopolni pred kratkim objavljeni zakon o državnem računovodstvu, ki proti upravičenemu pričakovanju ni upošteval določb pred komaj dvema letoma objavljenega obrtnega zakona glede pov.ydige domačega dela in na katere določbe je naše obrtništvo stavljalo največ svojih nad. V interesu avtoritete zakona in gospodarske nujnosti je, da se omenjene določbe obrtnega zakona glede povzdige domačega dela dejansko uveljavijo tudi v zakonu o državnem računovodstvu.
3. Zbrano slovensko obrtništvo protestira najenergičnejše proti onim industrijskim podjetjem, ki dobivajo vedno bolj monopolski pomen v proizvodnji, kakor Bat’a in Tivar, ki zaradi danih razmer ogražata v temeljih obstoj obrtništva in ravno tako škodita tudi celotnemu narodnemu gospodarstvu. Zbrano slovensko obrtništvo zaradi tega zahteva, da se poslovanje takih podjetij utesni v meje, ki mu dejansko pripadajo, pa je zaradi tega takim podjetjem potrebno prepovedati ustanavljanje podružnic in prodajalnic v mestih in krajih z manj kot 10.000 prebivalcev, kakor tudi njihovo proizvodnjo kontingentirati.
4. Obrtništvo zahteva tudi, da se opusti proizvodnja rokodelskih izdelkov v lastni režiji, a zlasti po naročilih v kazenskih in drugih podobnih zavodih ter državnih delavnicah, s čimer se mu odvzema priložnost zaposlitve in zaslužka ne le pri zasebnikih, temveč celo pri javnih dobavah in delih, kar ni le v škodo obrtništva, temveč, kakor dokazujejo razmere, v škodo tudi države same. V zvezi s tem opozarja na dejstvo, da v takih delavnicah vzgajajo nadštevilni naraščaj s slabo strokovno izobrazbo, ki postane pozneje brezposeln in pade v breme državi.
5. šušmarstvo, ki je danes številčno močnejše od legalnega obrtništva, a po vrednosti izvršenega dela v dravski banovini predstavlja vsoto 50,000.000 Din, je treba izkoreniniti z najenergičnejšimi zaščitnimi merami in zlasti s strogim izvajanjem zakona, prepovedjo dela, odvzemanjem orodja in blaga ter v slučaju nemožnosti, kaznovanjem s prisilnim delom.
6. Glede na deflacijsko politiko in temu primerno višino davkov, a s tem v zvezi s poostreno davčno prakso, zahteva slovensko obrtništvo, da se davčna bremena sedanjim razmeram primerno znižajo, a izterjevalna praksa omili, katero zahtevo najjasnejše opravičuje ogromni padec števila obrtniških obratov v teku zadnjih let.
7. Zbor ugotavlja, da se je o vprašanju sistema zbornic slovensko obrtništvo v zakonitem roku, določenem v obrtnem zakonu, z ogromno večino izreklo za skupno zbornico in zaradi tega najenergičnejše protestira proti vsakemu poizkusu omajati enotno gospodarsko fronto, ki jo bo znal do zadnjega braniti.
Prepričani smo, da bodo oblasti končno s polnim razumevanjem gledale na potrebe našega obrtništva in upoštevale vse njegove upravičene želje in. zahteve. Težke razmere se bodo zboljšale samo, če bo vsak konsument naročal svoje potrebščine pri domačem obrtniku. Tako bo ostal denar doma ter se bo vsakemu vrnil po najkrajši poti nazaj v njegove roke. Dolžnost vsakega našega rodoljuba je, da podpira domačo obrt, ker s tem podpira tudi samega sebe.^ Naši obrtniki plačujejo vse davščine z nami vred in ostane denar pri nas, dočim se denar, ki ga izdamo tujcem, ne vrne nikdar več in nimamo od njega nobene koristi.
Obrtniška razstava na velesejmu
Ob petletnici zavoda za pospeševanje obrti Zbornice
za TOl
IV paviljonu Zbornice je priredil Zavod za pospeševanje obrta pri Zbornici za 1101 ma letošnjem velesejmu vsebinsko bogato im lepo opre miljeno razstavo, ki naj na emu strani pokaže delo, k,i ga je izvršil Zavod s pomočjo Zbornice za napredek obrtništva, na drugi shrani pa tudi moč in stanje slovenskega obrtništva v zadnjih letih ter njegovo visoko str oko vino usposobljenost.
Moramo priznati, da sta bila oba namena razstavljalcev v polni meri dosežena. 'Na razstavi se nedvomno vidi, kako je Zbornica v polni meri storila svojo dolžnost do obrtništva, obenem pa je na podlagi diagramov, grafikonov in risb jasno podana slika slovenskega obrtništva, njegove organizacije, njegovega prizadevanja, pa tudi Vseli težav. ki jih obrtnik doživlja danes v tako veliki meri. Razstava pa se ni le posrečila, temveč je*bila prirejena tudi v pravem času, ko so v Ljubljani zborovali zastopniki vseh obrtniških zbornic im zborničnih odisekov in ko so nekateri zopet smatrali za potrebno, da s svojim nepotrebnim kričanjem po Ločeni zbornici vnašajo neenotnost med obrtniške vrste. Bodli zato tudi na tem mestu poudarjeno,
kaj je storila Zbornica za obrtništvo.
Od 1. 1865. do 1. liS99. je izdala zbornica za obrtništvo 30.875 goldinarjev;
od 1. 1900. do 1. 1931. 361.087 kron;
od 1. 1922. do L 1033. pa celili 4 nifilS-jone 222.959 dfnarjev. So to zneski, kakršnih ni bilo deležno obrtništvo prav v nobeni drugi pokrajini od strani .zbornic.
Ti: prispevki se dele tako-le:
1. Za Zavod za pospeševanje ob rt a Zbornice:
1. 1929. Din 200.000.—.
4.	1930. Din 450.000.—,
I. 1931. Din 338.350,—, il. 19130. Din 184.000.—,
1. 1933. Din 157.699.—.
2.	Podpore o brtno-n a d ali e v alniin šolam:
L 1929. Din 210.400.—,
I 1930. Din 209.000.—,
1. 1931. Din 200.000.—,
’. 1932. Din 94.0«).—,
!. 1933. Din 112.000.,-.
3.	Ustanov« In podpore učencem obrtnih šol:
1. 1929. Din 33.410.—,
1. 1930. Din 40.207,—,
1. 1931. Dim 11.000.—,
L. 1932. Din M .000,—,
1, 1933. Din 11.000.—.
4.	Prispevki za razstave:
!. 1929. Din 50.000.—, i. 1930. Dim 100.000.—,
1. 1931. Diin 17.578.—,
1. 1932. Din 5.000.—,
1. 1933. Din 15.000,—.
5.	Izdatki za nabavo umetnoobrtnih zbirk:
IV vseh teh letih od 1929 do 1933 po 25.000 dinarjev na foto.
6.	Podpore onemoglim obrtnikom:
1. 1929. Din 16.150,—
1 1930. Din 16.250.—,
1. 1931. Din 19.000.—,
1. 1932. Din 16.050.—,
1 1933. Din 17.730.—.
(Pri teni smo navedli le leta od leta 1929. dalje, torej predvsem leta. stiske — im celo v teli letiih je bila pomoč Zbornice tako izdatna.
Strokovni tečaji.
Ti za naobrazlbo obrtnika tako vazni tečaji, so nadaljnji dokaz imtenizivmega detla Zbornice, odm. njenega Zavoda za napredek obr.tlništva. iNaj navedemo tu le eno konstatacijo, ki jo podaja razstava: Dočim je bilo v 18 letih obstoja deželnega, ozir. državnega Urada za pospeševanje obrta skupno le 174 tečajev s 4054 udeleženci, je naraslo to številk) v potili letiih z vstopom Zavoda Zbornice na 244 tečajev s 58126 udeležencev. Od teh je zbornični zavod priredil sam v petih letih 102 tečaja z 2319 udeleženci.
Tu pa niso všteti tečaji, ki j Mi je priredila od Zbornice ustanovljena Poslovalnica v Mariboru in katerih je bilo 1. 1001. 30 s 603 udeleženci, 1. 1932. 14 s 403 in L 1933. 27 s 771 udeleženci.
iV resnici delo, ki zasluži priznanje!
Zanimiva je statistika, ki jo podaja razstava o
gibanju oibrtov.
Leta 1901. je bilo na področju Zbornice vseih oibrtov 23.904; to število je potem stalno- rastl-o in doseglo 1. 1933. z 312.936 najlvišje število. Potem je nastopila kriza in število je padlo koncem prvega polletja 1934 na 30.812. Tu pa so vtšteti tudli vsi obrti, :ki se vodijo po novem obrtnem zakonu v statistiki trgovskih obratov. Brez teh pa se je število oibrtov znižalo od 35.812 v letu 1931. na 33.4i76 koncem junija 1934.
Raizvoj obrtništva
kažejo ma razstavi razini zemljevidi ter številni statistični podatki. Najbolj razvit je obrt v naših avtonomnih mestih, kjer pride na 1000 prebivalcev 53 obrtnikov. Od 36—40 jih pride v logaškem in slovenjgraškem okraju, od 31—36 v metliškem1, ljutomerske m, kamniškem, radovljiškem in gornjegrajskem, od 26 do 30 pa v okrajih: Kranj,, Ljubljana okolica, Kočevje in Murska Sobota. V drugih krajih jilh pride od 16 do 35, najemanj pa v prevaljskem okraju, kjer je od 1000 prebivalcev le 15 obrtnikov.
Zelo zanimiva je statistika vajencev.
Število vajencev stalno pada ter je padlo od 14.649 v 1. 1926 na 8788 v letu 1933. To je pač najbolj jasen dokaz velike krize, ki jo preživlja obrtništvo. Deloma pa je padec števila vajencev nastal tudi zaradi obveze, da sme priti ma enega mojstra le en vajenec im na vsaka dva pomočlnika še en vajenec.
3e mrooigo preslabo pa je preskrbljeno za obrtno nadaljevalne šole, kakor kaže statistika, saj je bilo brez pouka še 1. 1933., ko je padlo število vajencev že na 8788, še vedno 3)148.
V zvezi s teim je treba omeniti tudi pregledno in jasno tabelo o razvoju sedanje
srednje tehnično šole.
Od 1. 1888-89., ko je imela šola le 2 oddelka s skupno 89 uSenci, je šoia stalno napredovala. Posebno se je razvila v letu 1911-13., ko je imela že 7 oddelkov s 30 učnimi močmi in 239 učenci. Tik pred vojlno je šola še nadalje napredovala, svetovna vojna pa je čisto zavrla njeno delovanje in število učencev je padlo na 81. Nato se začne zopet močan dvig, ki je zlasti velik v letu 1925-36 do 1. 1937-38., ko je postala šola srednja tehnična. Višek svojega razvoja je dosegla v 1. 1931-32., ko je stela srednja tehnična 4 oddelke, delo-vodska 8 oddelkov im še žensko obrtno šolo. Skupno je bilo takrat na zavodu 81 učniih moči im 692 učencev. Kriza pa ■|3 zavrla tudi nadaljnji razvoj te, za obrtništvo in industrijo tako važne šole.
Končno še nekaj številk o obrtniški organizaciji.
iVse slovensko obrtništvo je organizirano v 4 okrožnih odborih. Vseh skupnih združenj je 62, strokovnih pa 114.
Od posameznih okrožnih odlborov je združenih:
v ljubljanskem G9 skupnih združenj in 30 strokiovinih, v novomeškem 16 skupnih in 6 strokovnih, v mariborskem 46 in 13 in v celjskem 40 skupnih in 10 strokovnih.
iRazstava pa daje tudi natančne podatke o kreditnih organizacijah obrtništva, o njih zadružnih organizacijah ter o zadolžitvi obrtništva. Končno kaže velika tabela tudli obremenitev gospodarstva po pridobnimii.
IRazstavi so tudi priključeni številni mojstrski izdelki, ki dokazujejo, da je vsak, kdor napravi mojstrski iizpit, v resnici strokovnjak na svojem polju.
Tako je obrtniška razstava v ponos našemu obrtništvu in obenem dokaz, da je napredek obrtništva odvisen od sloge med gospodarskimi stanovi. Naj bi bil ta opomiin razstave vedno svež, dia se ne bi cepile obrtniške vrste, temveč da bo s skupnim delom doseglo obrtništvo omo mesto, ki mtu gre po njegovi strokovni sposobnosti, pridnosti im vztrajnosti.
šušmarstvo drž. nameščencev
Zbornica za TOl
v Ljubljani.
Št. 1,2445
13. septembra 19J4.
Ministrstvu trgovine in industrije
Beograd.
Podpisana zbornica dobiva iz krogov obrtnikov in obrtniških organizacij pogoste pritožbe, da se razni nižji nameščenci v državnih in avtonomnih uradih bavijo z neupravičenim izvrševanjem rokodelskih del kot postranskim delom. Gre v glavnem za osebe, ki so se svoječasno izučile različnega obrta, potem pa so prestopile v državno ali samoupravno službo kot zvaničnii.ki in podobno.
Zbornica uvideva težak po>l>ožaj državnih nameščencev, vendar pa na drugi strani mora ugotoviti, da je položaj rokodelskega obrtništva radi pomanjkanja dela m naročil danes tako težak, da obrtništvo jako občuti vsako nelegalno konkurenco in odvzemanje zaslužka po neupravičenih osebah. Dočim sc more reči, da so državni nameščenci šc kolikor toliko preskrbljeni, je veliko- Število obrtništva vsled gospodarske krize v tako veliki stiski, da jim je ogrožen obstoj in da nimajo niti toliko zaslužka* da bi imeli sredstva za najskromnejše preživljanjo sebe in svoje družine. iNa tisoče obrtnikov Asamo v okolišu zbornice trpi danes veliko pomanjkanje. K temu pritiska še davčna obremenitev. Radi- nesposobnosti plačila davčnih obveznosti se rubijo obratovalna sredstva. Takih primerov imamo na tisoče.
Povsem razumljivo je zato, da to gospodarsko in socijal.no zlo sili obrtništvo do skrajne samoobrambe in da zato nastopa z vedno glasnejšimi pritožbami tudi proti državnim in samoupravnim nameščencem, ki v svojem prostem času delajo obrtniku nelegalno konkurenco in mu povzročajo s tem občutno škodo.
Zbornica se usoja na to opozarjati ugledno ministrstvo ter prositi, da izdejs-tvuje pri drugih resorih odredbo, s katero se naroča podrejenim oblastvom, da strogo z-abranijo uslužbencem neupravičeno izvrševanje rokodelskih del.
Kito sme kupovati sirove kože?
Usnjarji se pritožujejo, da jim razni prekupci odvlzemajio neupravičeno zaslužek z nakupovanjem sirovih kož na deželi. (Na tozadevno vprašanje pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je ista dala pojasnilo, da je Po obstoječem običaju in veljavnih predlpisfili obrtnega zakona smatrati za upravičene, da se bavijo z nakulpom kož, v prvi vrsti usnjarje, ki te kožo predelujejo, dalje trgovce, ki so po svojem pooblastilu za to upravičeni in pa legitimirane nakupovalce teh obrtnikov, odnosno trgovcev. Mesarji smejo kože prodajati, ne smejo se pa baviti z nakupovanjem im prodajo tujih sirovih kož.
De/o ij ubij ati stce	zbornice
Obrtni ecfseJE
Vpisnina pri združenjih
Kr. banska uprava dravske banovine Ljubljana.
VIII. No. 958-1 23. marca 1934.
Zbornici za trgovino, obrt in industrijo
Ljubljana.
iNa poročilo od 6. febr. 1934, št. 2094 sporoča kr. banska uprava, da glede na § 358. obrtnega zakona, zlasti določila v odstavku 2. in 4. zavzema stališče, da je vsak obrtnik pri istem združenju podvržen samo enkratni vpisnini in za nadaljnje prijave obrtov tii dolžan več plačati inkorporacijske pristojbine. Po smislu cit. določila je obrtnik kot oseba včlanjen v združenju in mu gre za to ne glede na število pomožnih proda-jalnic podružnic itd., pa tudi ne glede na ustanovitev podjetja druge stroke pravica in .dolžnost samo enega člana. Interpretacijo, ki bi bila tu intenzivna, ne bi bilo mogoče zagovarjati, iker a contrario po določilu 2. odstavka niso mišljene nove samostojne obratovalnice kot izvzete, ker je poudarek na osebnem članstvu v nasprotju z načelom članstva po formalnih obrtnih pravicah. To načelo osebnega članstva izhaja iz vsega teksta § 358. in na stvari vsaj v pogledu konkretnega vprašanja ne more spremeniti drugačno tekstiranje § 357, ki vendarle tudi ne poudarja nasprotnega načela, marveč rabi izraz »stroke«, da izrazi zgolj dopustnost trgovinskih združenj speoijalne vrste. Osebni karakter članstva zlasti izhaja tudi iz § 354, §§ 355 in 356. kljub dvema mestoma, ko se priznava članstvo podjetju. Da se je kr. banska uprava od.očila za zgoraj označeno stališče, je bila merodajna tudi okolnost, da bi se zaradi jasnosti, ki mora biti dana vselej. kadar se nalagajo denarna bremena, moralo v pravilih posebej označiti, da je član, ki ustanovi nov obrt, obvezan'plačati novo .pristopnino za dotično stroko. Pri tem ne smejo motiti velike diference v inkorpora-cijskih pristojbinah med raznimi strokami, ki večinoma tako niso v skladu z ministrsko •uredbo o vzornih pravilih, po kateri se sme na inkorporaciji pobirati samo letna članarina v dvojni višini. Nasprotno pa je tendenca zakona očitna, zlasti tudi ministrske okrožnice z dne 10. junija 1933, VIII. No. 3692-1, in določila o članskih pravicah in dolžnostih, označenih v čl. 6, 7, 9 in 14 •vzornih pravil, prav posebno pa čl. 4, ki določa, da ima vsaka oseba pravice in dolžnosti samo enega člana ne glede na število glavnih in pomožnih obratov na področju združenja.
★
§ 141 Obrtnega zakona
Kr. banska uprava dravske banovine Ljubljana.
VIII. No. 1341-1.
'Tolmačenje § 141 ob. z
OKROŽNICA vsem sreskim in mestnim načelstvom ter sreski Izpostavi v Škofji Loki.
Ker predstavlja določilo § 141 ob. z. spremembo prejšnjega pravnega stanja* normi-
ranega v § 38, a. o. r. je zaprosila zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da se zaradi pravilne uporabe tega določila izdajo nastopna pojasnila:
•Ne bi bilo v skladu z interpretacijo orne- j njenega §a, če bi se upravičenim trgovcem i dopuščalo prevzemati popravila blaga, ki je 1 bilo pri njih kupljeno. § 141 obrtnega za- j kona je izjemno določilo od splošnih pred- | pisov in zato ga je treba interpretirati čim j ožje. Že v prvem odstavku je rečeno, da sme imetnik trgovinskega obrta opravljati na blagu, ki ga prodaja »male izpremembe, da priliči blago kupčevim potrebam.« Na-daljni odstavek 2. pa se 'bavi s primerom, da je treba pri trgovcu kupljene predmete predelati ali popraviti. Jasno je, da je tu mišljeno samo ono blago, ki je še novo in katerega popravilo odnosno izprememba ni tako malenkostna, kakor jo ima v mislih § 141. Odstavek 2. hoče le izrečno poudariti, da izvršitev večjih izprememb. ki ne spadajo med one, ki jih misli odstavek 1. § 141 obrtnega zakona, mora trgovec dajati rokodelcem, v katerih stroko dotično delo spada. Ako bi torej neka stranka kupila čevlje pri trgovcu s čevlji, pa bi bila potrebna predelava ali popravilo ob priliki prodaje, pri čemer pa ne bi šlo samo za male spremembe, je trgovec dolžan dati čevlje v predelavo in popravilo čevljarju. Če naj ima odstavek 2 §a 141 sploh praktično vrednost, potem se ne sme razlagati drugače, kakor da velja izključno samo za predelavo ali za popravilo" novih kupljenih čevljev, obleke iitd. torej v obče novega blaga.
šolski obisk vajencev
iNa svojo predstavko, s katero je zbornica podprla predloge Okrožnega odbora v Celju glede šolskega obiska vajencev, je kr. banska uprava odgovorila to-le:
»Kraljevska banska uprava ne more usvojiti prednjega mišljenja okrožnega odbora v Celju, ker je § 298. ob. z. povsem združljiv s tolmačenjem § 25. ob. z. in torej obrtni nameščenci, stari nad 18 let, 'niso dolžni pohajati obrtne šole, oziroma jo dokončati.«
Opozorilo Okrožnim odborom
Ker dobiva zbornica ponovne pritožbe, da obrtna oblastva ne dajejo združenjem rada zaželjenih pojasnil v kazenskem postopanju proti šušmarjem, ponovno opozarja na odlok kralj, banske uprave dravske banovine z dne 24. VII. 1934, VIII. No. 4181-27, ki glasi:
»Pozivno na dopis z dne 13. julija t. 1. št. 10756 se zbornica obvešča, da ni zadržka, da se združenja ne obveščajo o uspehu kazenskega postopanja, vendar se ta obvestila morajo urediti na način, da ne bodo obremenjevala poslovanja sreskih načelstev, upoštevaje, da so povsem prostovoljne, ker jiih zakon ne nalaga. Nikakor pa združenja nimajo pravice redne pritožbe zoper kazenski izrek.«
Iz tega je razvidno, da niso utemeljeni u-govori nekaterih oblastev, da jim pojasnil o kazenskem postopanju ni treba dajati obrtniškim združenjem, češ da v obrtnem zakonu to ni nikjer izrecno določeno.
Bat‘ove popravljalnice
Na intervencijo obrtniških organizacij in iZbornice za TOI, da se zabra.nl Bat’i otvar-jati podružnice 'in popravljalnice, je ministrstvo za trgovino in industrijo s svojim odlokom od 18. oktobra 1933 II br. 34729-u med drugim odločilo:
Firma Bata sme izvrševati razen prodaje gotovih čevljev tudi popravljanje čevljev ((rokodelski obrt) samo, ako je za to dobila odobrenje pred 9. marcem 1932 in ako je to registrirala po § 456 ob. z. Kolikor to ne bi bilo, bi bilo tako poslovanje protizakonito ter bi se moralo prepovedati obenem s kaznovanjem dotične podružnice.«
Odpis prldobnlne pri odjavi obrta
Ponekod informirajo politična oblastva davkoplačevalce, da jim po odjavi obrta ni več treba še posebej prositi za odpis pridobnine, češ da politično oblast-vo samo obvesti davčno oblastvo o odjavi. V konkretnem primeru je dravska finančna direkcija zaradi tega odločila, da navedena obvestila politične oblasti ne zadostujejo za odpis davka, ker zahteva el. 48. zakona o neposrednih davkih s 5 Din ikoleikovano posebno prijavo. Na taki iprijavi vztraja finančna uprava, ker po njenih ugotovitvah nekateri obrtniki kljub odjavi še naprej obratujejo.
etganigaeji
Skupno združenje obrtnikov v Ptuju je imelo dne 29. VII. t. 1. svojo redno skupščino v gostilni Strohmaier, katere sta Ste udeležila za Zbornico za TOI Zbornični svetnik g. Senčar Milko In za Okrožni odlbor obrtniških združenj v Mariboru tajnik 'g. Novak. Skupščino je vodil predsednik g. Erlač Rudolf, ki je podal tudi vsa poročila o delovanju Združenja. Združenje šteje sedlaj 23 članov, če pa se prištejejo člani, ki so bili doslej včlanjeni pri Združenju mlinarjev in žagarjev v Ptuju ter ilz razpuščene obrtne zadruge tapetnlikov din sedlarjev v Ljutomeru, bi štelo združenje skoraj 60 članov. Poleg redne skupščine je imela uprava v preteklem letu 4 seje in iso se Vršili trije članski sestanki. Združenje je imelo v letu 1933 dohodkov 1.939.99 Din, izdatkov pa 1.535.50 Din, tako da znaša prebitek 404.49 Nin. Na predlog predlog predsednika nadzorstvenega odbora g. Spaner Ruperta se je računski za-
ključek za leto 1933 odobril in podelila razrešnica upravi in nadzorstvenem odboru. Prav tako se je soglasno odobril proračun z izdatki od 1.280 Din in se je v kritje določil članski vlog po 20 Din za člana. V pomočniški preizkuševalni babor so bili1 izvoljeni ;za slikarsko stroko gg. Zamuda Mihael in Omulec Ivan, za lončarsko g. Hemja Andrej in Sivka Mihael in za barvarsko Erlač Rudolf in Stross Ferdo. Med slučajnostmi je g. zborinčni svetnik Senčar sprožil vprašanje skupne pisarne za trgovski gre-mij in Združenja rokodelskih obrtnikov, ki bi bila v stanu namestiti res sposobnega strokovnjaka tajnika. Skupščina je to misel odobrila in pooblastila g. Senčarja, da v dosego tega vse potrebno pokrene. Zanimivo je bilo obravnavanje o šuišmarstvu, ki je podalo nov dokaz, kako obzirno postopajo sreska načelstva nasproti šušmarjem. Sresko načelstvo v Ptuju je z dne 24. jul. 1934. št. 8443/2-34. odgovorilo sledeče: Skupni zadrugi rokodelskih obrtov v Ptuju dajem glede na tamošnjo ovadbo z dne
9.	7. 1934. v vednost, da je izvršitev slikarskih del prevzel Meznarič Martin, slikarski mojster iz Maribora, pod nadzorstvom katerega delata njegova delavca Tomanič Franc in čepek Fran.« Na tak lahek način je sresko načelstvo odpravilo prijavo združenja. Ni se prepričalo, ima lil g. Mežinarič ilz Maribora obrtno pravico in če sta lilmenovana zaposlena pomočnika res tudi strokovno usposobljena, kajti znano je, da je Čepek Fran čisto navaden zidarski delavec. To šušmarstvo potrjuje najboljše dopisnica, ki jo je pisal šolski upravitelj g. Jančič Ivo v Cirkovcah na trgovino Morelly v Ptuju dne 5. 7. t. 1., ki se glasi: »Velecenjena gospa! V zvezi z Vašim dopisom z dne 3. 7. t. 1. Vam sporočam, da bodeta slikala pri nas sobo g. Tomanič iz Brega in Čepek Fran. Oba delata sama na svojo odgovornost, na moje ime ne moreta ničesar vzeti, plačal jima bodem tukaj v Cirkovcah.« Kakor se vidi ni prevzel del Meznarič, marveč so ta slikarska dela izvršili šuš-marji. Isto je bilo pri slikanju cerkve v Cirkovcah ter cerkve din župnišča pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. To šušmarstvo je tolikanj bolj obsojati, ker se je vršilo na delih, ki so jih oddajali občinsko šolski, odnosno cerkveni odbori potom razpisa. Tajnik Okrožnega odbora je ostro ožigosal tako postopanje, ki odjema skromen zaslužek legalnim obrtnikom in se zategadelj ni čuditi, če je ob takih razmerah delo obrtniških organizacij brezuspešno. Ko je pojasnil še nekatera pereča obrtniška vprašanja se je predsednik g. Erlač zahvalil zastopnikom in članom za udeležbo in zaključil zborovanje ob 12. uri.
Napredek obrtništva je mogoč le v slogi!
Josip Rebek:
Spomini Iz Bolgarije
Premogovnik v Perniku.
Prijazni gospod ravnatelj rudnika nam je tolmačil posamezne važne statistične podatke o premogovniku. Letna produkcija premoga v tem rudniku doseže povprečno 1,400.000 ton. Premog ima 4500 kalorij. Pridelek premoga večinoma porabijo v državi in se ga le majhen del izvaža. V Bolgariji obstoje še nekateri majhni premogovniki z letno kapaciteto od 200.000 ton. Cena premogu je zelo nizka in znaša 340 levov (170 Din) za tono franko jugosloven-ska meja. Zaposlenih je preko 6000 rudarjev, ki delajo na tri šihte. Administrativnega personala je 500—600 ljudi. Rudar zasluži povprečno od 65—120 levov na dan. Najbolje so plačani kopači premoga v rovu, 'ki delajo po akordu. Vsak delavec je zavarovan direktno po upravi rudnika. Poleg plače in pokojninskega zavarovanja uživajo delavci še brezplačno stanovanje, kurjavo in razsvetljavo. Rudnik sam je popolnoma avtonomno državno telo. 15% čistega dobička se porazdeli med delavce in nameščence, tako da isti dobijo skoro še dve mesečni plači v obliki letne tantije-me.
Poleg rudnika samega smo si ogledali tudi naprave za pripravljanje briketov. So to najmodernejše zgradbe v železni konstrukciji.
Po ogledu te lepe rudarske industrije nam je uprava rudnika pripravila v dvorani lastnega gledališča banket, pri katerem je igrala godba rudniških nameščencev. Vrstili so se običajni pozdravi in napitnice, med katerimi je bila najznačilnejša ravnateljeva, tki je ea-želel prisrčno dobrodošlico jugosloven-skim gospodarstvenikom. Naš vodja delegacije je izročil v imenu vseh dele-
gatov 5000 levov za siromašne rudarske družine, a pozneje smo se kmalu povrnili v Sofijo.
V Plovdivu.
Drugega dne ob sedmih zjutraj smo nadaljevali pot z železnico proti Plovdivu. Lep dan nam je dvigal naše razpoloženje z najugodnejšimi vtisi bivanja v Sofiji. Od strani naših prijateljev v Sofiji so bili delegirani, da nas spremljajo gg. Kosta Zlatarev, podpredsednik Trgovske industrijske zbornice, dr. Gjorgje Sarajlijev, glavni tajnik, dr. Hristo Pejev, šef informativnega oddelka sofijske Zbornice, Teodor Kupen-kov, šef obrtnega odseka Zbornice in dr. Nedo Nedev, sekretar sofijske borze, ki so nas vsi spremljali na vsem našem potu. Vožnja do Plovdiva je bila krasna in bo ostala v neizbrisnem spominu vseh onih, ki smo iskreno čutili svojo bratsko ljubezen do te divne in kulturne slovanske države. Ves čas vožnje smo opazovali lepo panoramo pokrajine. Vlak je že prevozil reko Iskar, ko smo zbrzeli mimo letne rezidence bolgarskega cara, »Vrana« imenovane. Nismo se niti utegnili dobro orientirati v okviru divnih nasadov, ki obdajajo gradič, ker smo že pasirali industrijsko mesto Novo Selce. Tik ob progi stoji moderna tovarna za karne-ninaste izdelke, slična se pa nahaja v Pirniku. Te vrste izdelkov še ne izdelujejo pri nas v naši državi in jih uvažamo iz 'Češkoslovaške. Železniška proga se polagoma dviga. Majhno dolinico premosti s 40 m visokim viaduktom. Ob progi opazimo izredno število metuljev, ki so popolnoma uničili nekatera drevesa. V Pasardžiku je velika žagarska industrija. Sela, mimo katerih se vozimo, so snažna in bele hišice mikavno opozarjajo tujca na kulturo tega preprostega, a pridnega naroda.
Polagoma se nam prične odpirati rodovitna tracijska ravan. Obsežni vinogradi, kultura riža in tobačni nasadi-so glavni pridelek tega kraja. Reka Marica napaja široke in prostrane njive, sajene z rižem, 'ki je poleg tobaka najvažnejši pridelek Bolgarske. Hitimo mimo Krušima, kjer se v bližini razprostira vas Peruščica, s kulturami najboljšega tobaka.
Lep in prisrčen je bil sprejem jugo-slovenskih gostov v Sofiji. Toda Plovdiv, kamor nas je kmalu nato pripeljal vlak, je prekosil Sofijo. Ves kolodvor je bil v bolgarskih zastavah. Sredi njih velika jugoslovenska trobojnica. Na peronu velikanska množica ljudstva, uniformirana obrtna in trgovska mladina s svojo godbo in vzhičeno navdušenje ter pozdravljanje JugosLovenov.
Na postaji nas je prvi pozdravil predsednik Zbornice dr. Obrejkov, ki je zaključil svoj pozdravni govor z vklikom: »Da živi gospodarski sporazum med Jugoslavijo in Bolgarijo«. Med odličniki, ki so prišli k sprejemu, smo opazili tudi višje oficirje bolgarske vojske, ki so nas izredno prisrčno pozdravljali. Med špalirjem številnega občinstva in mladine smo se z avtomobili odpeljali v hotele, kjer je čakalo vse prijetno presenečenje: bogato ilustrirana knjiga o Plovdivu, škatljica izvrstnih bolgarskih cigaret in kuverta z razglednicami Plovdiva. 1
Po intimnem obedu v hotelu »Molle« smo si jugoslovenski gostje ogledali tobačno tvornico, med tem ko je vodstvo naše delegacije odšlo, da položi venec na grob zaslužnega moža, dolgoletnega predsednika tamošnje Zbornice g. Nikole Kazarova, ki se je preteklega leta udeležil bolgarske ekskurzije v našo državo in je predstavljal enega najmar-kantnejših in najodličnejših predstavni-
kov bolgarske delegacije. Ogledali smo si tudi nove lepe moderne zgradbe obrtne in trgovske šole. Kar smo morali ugotoviti že v Sofiji, smo morali ponoviti tudi v Plovdivu, da namreč Bolgari nad vse skrbe za dobro strokovno naobraz-bo svojega obrtniškega in trgovskega naraščaja. Po ogledu smo se sestali v sejni dvorani velike palače trgovske in industrijske zbornice, s čije terase je bil krasen pogled na divno pokrajino, ki leži okoli Plovdiva. Predsednik Zbornice dr. Obrejkov je imel kratko predavanje o gospodarstvu Plovdiva in njegovega okraja.
Ves okoliš plovdivske zbornice šteje okoli 1,200.000 prebivalcev, od katerih je 70% kmetovalcev, 20 odstotkov obrtnikov, 10 odstotkov pa drugih stanov. Zaradi ugodnega podnebja uspevajo v plovdivskem okraju najrazličnejše rastline. Pridelujejo riž, in sicer v takšni množini, da ga mora Bolgarska izvažati, pridelujejo oljnata semena, bombaž, konopljo, vino, vrtne jagode, razno zelenjavo in zlasti rože ter tobak. Plov-divski okraj je bogat tudi na lesu in rudah. Pridobivajo lignit, antracit, marmor in granit. Okraj je 'bogat na toplih vrelcih, katerih ima nad 20. Tudi industrija je v Plovdivu zelo razvita, zlasti pohištvena in embalažna, ki je zaradi izvoza pridelkov posebno potrebna. V Plovdivu izdelujejo jesih svetovno znane kvalitete, v mestu so odlične pivovarne ter razne druge industrije. Na prvem mestu je treba omeniti tobačno industrijo, katere center je v Plovdivu. In jugoslovenski gostje so se osebno prepričali, da so vse te industrije v resnici na višku, zlasti pa tobačna, kjer vlada v tvorr^cah vzorna čistoča in prav tako vzoren red.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Pekovski obrtniki v Mariboru
Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru je imelo v lOamlbrinovi dvoraini svoj drugi izredini občni zbor, ki ga j,e obiskalo nad 50 članov združenja. iOtvoril ,im vodil ga je agilni predsednik združenja g. Jakolb Koren, ki je uvodoma pozdravil prav prisrčno vse člane, posebno pa (zastopnika Okrožnega odbora g. Ivana Horvata. V nadaljnjem se je spominjal pred kratkim umrlega tovariša g. Planinca. Nato je sporočil, d'a se je v združenju ustanovil pevski odsek, ki je že pred »tvoritvijo zbora .z izbranim petjiem vzbudil pozornost. Pozdravil je pevovodjo g. Ivana Laha in mu za njegovo 65-fcllnieo iskreno čestital, čemur so se vsi navzoči pridružili z odobravanjem.
Uprava združenja je vestno zasledovala vse pojave v pekovski stroki in budno pazila na vse, kar se dogaja iin je prav zaradi tega tudi smatrala za potrebno, da skliče izredlni občni zbor iin tako obvesti vse svoje članstvo o svojem delu, ki pa žal ni rodilo temu primernih uspehov. Mogoče še ni bilo nikdar tolike potrebe, da se strnemo v eno virtsto, kakor danes. Še nikdar po prevratu ni bilo obrtništvo v tako težkem položaju, izdajajo se zakoni in uredbe, toda zakon ali uredba je eno, izvrševanje teh pa je drugo. Marsikaj se z:na izvesti na papirju, v praksi pa je to težavna stvar. Uprava združenja si je vsikdar vestno prizadevala, da upošteva vse upravičene želje svojih članov in jim tako skuša pomaigati. Zbrala je mnogo materiala, da ga predloži zbornici in raznim oblastem. -Uspeha je bilo le malo.
O. Ivan Horvat se je zahvalil predsedniku .za pozdrav in v imenu Okrožnega odbora poizdraviil zborovanje z obljubo, da bo Okrožni odbor tudi v bodoče z vso vinemo podpiral -težnje našega obrtništva. Prešlo se je nato na drugo točko dnevnega reda, ki se je glasila: i»iPlrepoved izdelovanja keksov in naše stališče.« O tej točki je izčrpno poročal predsednik g. Koren, ki je poudarjal, da je bilo izdelovanje keksov stara pravica pekovskih mojstrov iin člen 446. zakona o obrti pravi, da vsi obrti in vse pravice, pridobljene po dosedanjih zakonih, ostanejo v veljavi 'tudi potem, ko dobi ta zakon moč. Iz tega bi jasno sledilo, da bi smeli pekovski mojstri tudi po uveljavljenju novega obrtnega zakona, ki predvideva izdelovanje keksov kot poseben obrt, te izdelovati. Na pritožbo slaščičarjev pa je banska uprava razsodila, da temu ni tako, marveč bi bili morali imetniki pe-koviskih obrtov ob priliki nove registracije v smislu paragrafa 456. zakona o ob rtih dati vpisati na obrtna pooblastila še one stroke, ki so jih dotlej izvrševali poleg pekovskega obrta. Da se to ni izvršilo ni toliko kri vida pekovskih mojstirov, kakor onih, kojiih dolžnost je bila pri izdaji novega obrtnega zakona, da prizadete pouče o novostih, ki jih vsebuje novi zakon. To bi bila naloga obrtnih referentov pri oblasteh prve stopnje. IProti odločitvi banske uprave so se naši člani pritožili na upravno sodišče v Celju in upamo, da bo to priznalo naše stališče kot pravilno.
V tej zadevi so posegli v debato še
fg. Ivan Horvat, Franc Breznik .in Ivan uirman. Nato je podal predsednik besedo tajniku Okrožnega odbora g. Novaku, ki je poročal o načrtu uredbe o razldolžitvi obrtnikov. Ta je v kratkem podal pregled gospodarstva od prevrata do danes in nato poljudno obrazložil glavne člene nameravane uredbe in iz-premetmbe, ki si jih želi obrtništvo. Predsednik se je poročevalcu iskreno zahvalil. O četrti točki je po uvodnih besedah predsednika g. Korena poročal tajnik g. Novak o davčnih zadevah.
'Govornik je pred vsem podvrgel ostri kritiki državno finančno politiko, ki na eni strani s preoibdavčenjem malega človeka ubija davčno moralo in s tem tudi zmanjšuje efekt davčnih predpisov. Navajal te več konkretnih primerov pirav z ozirom na našega malega obrtnika, kako bi se ne smelo postopati. Za svoja stvarna, .sicer pa vehementna izvajanja je žel poročevalec burno odo-' ■bra vanje. O cenah kvasa je obširno poročal predsednik g. Koren in iz njegovega poročila simo se mogli prepričati, kako vestno je bilo delovanje uprave tudi v tem oziru. Po pojasnilih, ki so jih podali gig. Ivan Horvat, Bizjak, Freiertaig in Žunko, se je v tej zadevi enoglasno odobrilo prizadevanje uprave.
Pri slučajnostih je g. Zurman iz Slov. Bistrice poročal navzočim, da podpirajo g. Ivana Laha, ki dobavlja iz svojega mlina najboljšo rženo moko, kajti treba je, da se podpirajo predvsem domači obrtniki in ljudje. G. Horvat je pojasnil ustanovitev pevskega odseka in prosil, da navzoči s prostovoljnimi prispevki zasigurajo krepek obstoj odseka. Predsednik g. Koren je opozoril na obisk obrtne nadaljevalne šole in opozoril mojstre, da osebno odgovarjajo za redlno pohajanje vajencev v šolo. Gosp. Rakuša je izražal željo, da bi se vendar upoštevali predpisi o nedeljskem počitku, da si tako mojstri, kakor pomožno osobje ohrani to socialno pridobitev. G. Horvat se je zahvalil vsem darovalcem za pevski odsek, posebno pa g. Antonu Lahu iz Gornje Polskave. Ker se ni med slučajnostmi oglasil nihče več k besedi, je predsednik g. Koren zaključil lepo uspelo zborovanje ob 17.30. Ob zaključku se je pevski zbor še enkrat izkazal z izbranim petjem nekaj lepih pesmi.
Poziv
iTovariši obrtniki! »Obrtniška samopomoč« reg. pom. »blagajna v Ljuibljani, Beethovnova ul. 10» ustanovljena leta 102.6, je sklenila, da z oizirom’ na težak gospodarski položaj obrtnika izniža •pristopnino .za vse nove elane.
Član te blagajne lalvko postane vsak obrtnik, obrtnica in njegovi (njeni) sorodniki. Sprejemajo se člani 'do 65. leta starosti s pogojem, da so zdravi. Ker živimo danes v težiki gospodarski ‘krt*!, je iza vsakega obrtnika ta ustanova.zelo važnega pomena, im koristna. .Dovolj jasno ■priča nebroj slučajev, v .kako težek ipoložaj pride družina umrlega člana, .ko nima nikakih sredstev iza poigreto in najnujnejše.
Vsak zaveden in uvideven obrtnik .mora gledati, da ne -zapusti svojih ostalih 'brez sredstev. Družini mora' preskrlbeti podporo1, čeprav ne veliko. To nudi naša 'blagajna. Mesečni 'prispevki po Din 10.— 'Oid1 člana so tako malenkostni, da jih lahko 'zmore vsak obrtnik. Vsa.k se mora zavedati, da je takorekoč stanovsko dolžan biti član ustanove. 'Le v skupnosti je moč in ugled.
Obrtniška samopomoč je danes edina res stanovska blagajna, ki se trudi in sknbi za obrtnika in njegovo družino. Edino ona je ipotrebna in koristna. Geslo obrtnika naj bo: Vsi iza enega, eden za vse. iTre.ba je složnosti in idela. Najprvo ibodi član stanovske .blagajne, potem šele drugod1.
'Tovariši (šice), odločno se .zavzemimo ■za našo »Samopomoč«. Delajmo v 'blagor skupnosti in tovarišev obrtnikov, ki se nahajajo ravno sedaj v slabem, gmotnem položaju. PokaJžimo, da izna obrtnik ceniti tudi tako ustanovo, ki pomaga svojcu umrlega člana z izplačilom posmrtnine.
IZaito prosimo in opozarjamo vse tovariše obrtnike, da pokažejo svojo stanovsko zavednost, pristopajo k tej preko-ristni ustanovi in jo ipodpro. da bo mogla s časom .pokazati svojo moč, ki ji pripada Po številu celokupnega obrtništva v Sloveniji.
Vsak posameznik naj .bo graditelj bodoče (močne 'Obrtniške samioipomoči, če nas bo mnogo in če bomo složni, nas bo tudi javnost upoštevala. iDames je še čas, da nadoknadite, kar ste dosedaj zamudili. (Prijavite takoj svoj pristop. Pristopnina je sledeča:
Za obrtnika (cp): do '40. leta starosti	....	Din	30,—
do 55. leta starosti	....	»	50.—
do i60. leta starosti	....	»	7>5.—
do 65. leta starosti	....	»	100.—
Za svojce obrtnika: uTo 50. leta starosti .... Din SO.— do '5.5. leta starosti	....	»	75.—
do 65. leta starosti	. .	. .	»	100.—
ki se lahko vplača v treh Obrokih.
.Pišite takoj po navodila in prijavnico, kar dobite brezplačno. Priložite znamko za Din 3.— za odgovor.
Obrtniška samopomoč je bila ustanovljena leta Ii9'2t6 in je do danes izplačala na posmrtninah .že preko Din 860.000.
iVsa pojasnila daje brezplačno: Obrtniška samopomoč, reg. pom. blagajna v Ljubljani, Beethovnova ulica štev. 10.
J)o6ave
Dne 8. oktobra t. 1. se bo vršila pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani pogodba za dnevno dobavo mesa, mleka in žemelj za čas od 8. oktobra 1934 do
8.	januarja 1935. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih komandah.)
Oddaja električne instalacije v vojašnici »Kralja Aleksandra I.« v Ljubljani se bo vršila potom ofertne licitacije dne
5.	oktobra t. 1. pri inženjersikem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Poigoji so na vpogled pri istem oddelku.)
-X-
Oddaja popravila kamnoseških del
na katedrali u Djakovu se bo vršila potom javne pismene licitacije dne 18. oktobra t. 1. pri Dijecezanskem i kaptol-skem računarskem uradu v Djakovu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
*
Dne 28. sept. t. 1. se bo vršila pri 'glavnem sanitetnem skladišču v Zemu-
nu ofertna licitacija glede dobave 700 komadov zdravnifskiili plaščev in 3000 kom. plaščev za bolnike; dn-e 29. septembra t. 1. pa glede dobave 3000 parov usnjatih copat.
Dne 29. septembra t. 1. se bo vršila pri Komandi IV. armijske oblasti v Zagrebu ustmena licitacija za dobavo kruha.
(Pogoji so na vpogled pri omenjenih komandah.)
Oddaja zakupa brivskega lokala na
postaji Ljubljana gl. kol. se bo vršila potom pismenih ponudb, katere je predložiti do 25. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani (Ljubljanski dvor, soba št. 59). (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, poigoji pa pri isti direkciji.)
•Med ohftniHi
Združenje mlinarjev in žagarjev za sodni okraj Slov. Bistrica je imelo
5.	avgusta svojo izredno skupščino, katere se je udeležilo nad 30 članov, ki jih je predsednik g. Lah prav prisrčno pozdravil, prav tako pa tudi z as topni* ka Okrožnega odbora, tajnika g. No* vaka. Za zapisnikarja je imenoval to* variša Avguština, a za overovatelja zapisnika je skupščina izvolila gg. Ra* diča Josipa in Esiha Štefana. Nato j& povzel besedo tajnik g. Novak, ki je pozdravil navzoče v imenu Zbornice in Okrožnega odbora ter v daljših iz* vajanjih obravnaval vsa važnejša vpra* sanja, ki zadevajo obrtništvo, posebno pa še mlinarsko in žagarsko stroko, za kar se mu je predsednik iskreno zahva* lil. Predsednik g. Anton Lah je nave* del nekaj konkretnih slučajev šušmar* stva in objasnil uredbo o izločenjui kmetskih potočnih mlinov iz rokodel* skih obrtov. Nato je bil obravnavan proračun za leto 1934 in so bili soglas* no odobren' izdatki v znesku 2135.— Din, ki se bodo krili s sprejeto člansko doklado. Pri volitvi uprave je bil so* glasno izvoljen ponovno za predsecTnl* ka zelo zaslužni g. Lah Anton iz Zg. Polskave iin za podpredisdnika g. Av* gustin Anton iz Slov. Bistrice. Za cla* ne uprave so bili izvoljeni z vzklikom gg. Pečnik Ciril, mlinar v Studenicah, Sunter Ludovik, mlinar v Slov. Bistrici, Esih Štefan, mlinar v Sp. Polskavi, Kopše Anton, mlinar v Zg. Polskavi, Korošec Ainton, žagar v Črešnjevcu in za namestnike gg. Kvas Anton, mlinar v Leskovcu, Jerič Jožef, mlinar in ža* gar v Sp. Ložnici, Kugler Viljem, mli* nar v Poljčanah in Sajko Franc, mlinar in žagar v Devini, Blažič Ivan, mlinar v Poljčanah in Juršič Andrej, žagar v Ivan, agar v Makolah in Marčič Av* gust, žagar v Slov. Bistrici. S tem so Makolah ter za namestnike gg. Bogina bile volitve končane in izčrpan dnevni red izredne skupščine, ki jo je pred* red izredne skupščine, ki jo je pred* sednik g. Anton Lah zaključil s pozi* vom na složno tlelo in z zahvalo vsem navzočim za udeležbo.
Odgovorni urednik Lojze Hočevar. Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. Tiska Narodna tiskarna. — Predstavnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.
TVRDKA
priporoča svojo veliko zalogo navadnega, solinskega in orna-mentnega stekla za vse vnste zgradb.
Obrtniki!
Vlagajte svoje prihranke v
ZANATSKO BANKO,
ker s tem pomagate onim obrtnikom, ki jim je potrebno posojilo in koristite gospodarstvu Vašega stanu. — V vseh denarno-poslovnih zadevah se z zaupanjem obračajte na podružnico ZANATSKE BANKE Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani.
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
SLAVIJA
sprejema zavarovanja proti ognju, nezgodam, vlomu, zavarovanje za GENERALNO „	,	izplačilo	denarja	ob	doživetju	go-	RAVNATELJSTVO
jugo slovenska	to	ve	starosti in ob smrti in zava-	„TT>T
rovanje za pogrebne stroške.	V LJUBLJANI,
zavarovalna oanKa Posluje po vsej Jugoslaviji — GOSPOSKA UL. 12. v I.iiihliani	ima sv0Je hi§e v Ljubljani, Sara-
V IrfjUDljani	jevu, Osijeku in Novem Sadu.	Telefon 2176 in 2276.