tvdolenjka Pjiijetnejši nakup o- p/ienoo-^jeni pnodajatai market drska /^ r~ n^r^ij-] r7(,"^H/'"ln n n.O~ ii'O'PPuvJeJ [MM i^Uc) l! Št. 35 (2403), leto XLVI • Novo mesto, četrtek, 31. avgusta 1995 • Cena: 150 tolarjev n nmr- KI UST JSKI UST ^ JSKI UST** IJSKI UST BKJSŠS UIT LBHJ8RI UST ^LSHJSK! UST )LBKJSK! UST DOLENJSKI UST Dolenjski ust °*JNO SERVISNI CENTER 6&>corSka vas 28/e LKrSKa vas, Brežice el/Fa*,: 0608/61-450 Suha toča klestila okrog Kapel Za okrog 400 milijonov tolarjev škode - Najhuje v sadovnjakih in vinogradih - V jabolkih 2 cm globoke luknje - Manj koruzne silaže, slabši pridelek sjadKoriie pese BKKŽICE - V soboto takoj po 17. uri je severovzhodni rt£- občine zajelo neurje, najprej dež z drobno točo, po manjšem presledku pa močne padavine suhe toče, Nedrje je potovalo v pasu od Pišec in Bizeljskega do Kapo!, nato proti Dobovi do Velikega Obreža in proti hrvaškemu Šenkovcu. Večje škode na komunalni infrastrukturi ni, zato pa je toliko večja na kmetijskih površinah. ^ČANJE filatelistov Sy0°MESTO - Filatelistično ^to q'°v° mesto organizira v ** 13’ ’ SePtembra, od 9. do 17. Sv cdnarodno srcčnnje fila-?°v, ki ,num'zmatikov in karto-"•VIrv1,0 v restavraciji hotela Ssref»° ■ C- Naslednje (pomlad-anje bo 9. marca 1996. Občinska komisija je po prvih ogledih neposredno škodo ocenila na 400 milijonov tolarjev, dokončno ocena pa bo znana po oddanih prijavah škode, kijih že zbirajo po krajevnih uradih. Končni obseg škode je zaradi gnitja močno odvisen od vremena v dneh po toči, zato vsakodnevno deževje stanje na prizadetih površinah samo še slabša. Gnitju so izpostavljeni predvsem poškodovani vinogradi, kot pravi kmetijski svetovalec Jože Kramar, ki je tudi sam doma iz najbolj prizadetega območja, pa ima sadje (večinoma jabolka) na okrog 4 ha intenzivnih nasadov okrog Kapel tudi po 2 cm globoke rane. Vse sadje s tega območja bo tako primerno le še za industrijsko predelavo. V krajevni skupnosti Kapele so največjo škodo utrpele vasi: Slogon-sko, Vrhje, Rakovec pa tudi Jere-slavcc, Zupelevec in del vasi Kapele, medtem ko sojo na območju KS Bizeljsko in Globoko najslabše odnesle vasi Orehovec, Vitna vas in Bojsno. Toče je napadalo toliko, da so je imeli ponekod dovolj še v nedeljo popoldne. Povsem uničeni so vrtovi in zelenjava na njivah (fižol, zelje), povaljano je še nepo-košeno travinje, stolčeni listi sladkorne pese ter močno okleščena Ses v DOLENJSKEM LISTU M |jv^Nočemo biti socialna kategorija” 'IT^ri^1 pokazali, kako se dela ^pstoarjalnost otrok nima meja ^^■oserski merilniki tudi pri nas L dirka ima junake in osmoljence kopalni sezoni naše reke še slabše oder, temveč ropotuljica ;S«o4f. - IZLIV - Člani novomeškega kluba za podvodne ak- X feto* nadaljujo s čistilno in ekološko akcijo Krka izvir - izliv. nedeljo so ob pomoči veslačev Straškega Gimpe.va, članov S Sf? ribiške družine in potapljačev ljubljanskega klub Norik Njg , od Žužemberka do Soteske. Z odpadki, med katerimi je T0l°P°l°,nljeno kmetijsko orodje, kolesa, mopedi in zavržene V%r S^e gl"”e’ so napolnili tri velike zabojnike. Akcijo bodo na-(• V Soboto od 10. do 18. ure in r nedeljo od 10. do 13. ure, ko J dno Krke od Broda do Mačkovca. K sodelovanju vabijo K<>">eščane, ki jim ni vseeno, kakšna je reka, ki naj bi krasila V>Qfto/>leS,°' P°sehei so dobrodošli čolnarji, ki bi potapljačem odvažati najdene predmete. (Foto: 1. Vidmar) koruza. Slabša bo kakovost zrna, predvsem pa je škoda nastala na njivah s koruzo za silažo, ki je bo količinsko zdaj precej manj. Kot pravi občinsko poročilo so hudourniki na ceste nanosili blato in pesek ter na nekaterih mestih tudi povsem zasuli nekaj odsekov glavnih cest. V kmetijstvu je najbolj prizadeto vinorodno in sadjarsko območje Bizeljsko-sremiške vinske turistične ceste. Vinska trta je prizadeta na okrog 300 ha površin, in to v povprečju 45-odstotno, vendar je že zdaj mogoče trditi, da bo v posameznih vinogradih škoda tudi od 90- do 100-odstotna. Kakih 20.000 dreves v intenzivnih nasadih jablan je utrpelo povprečno 90-odstotno škodo in 60 ha njiv s koruzo 40-odstotno. V teh krajih kooperanti Tovarne sladkorja Ormož • Občinska komisija, ki ji predseduje Bojan Jevševar, bo natančnejšo oceno izdelala, ko bodo vidne vse posledice poškodb in bodo zbrane prijave oškodovancev. Za zdaj je v izračunu zajela le neposredno škodo na kmetijskih pridelkih, ni pa še ocenila posredne škode, ki bo nastala zaradi gnitja ter prizadetega rodnega lesa in poganjkov, ki so pomembni za pridelek v naslednjih letih. zdaj drugo leto pridelujejo sladkorno peso, a bodo letos močno prikrajšani pri zaslužku. Na 15 ha, zasajenih s to kulturo, bo škoda povprečno 25-odstotna. B. DUŠ1Č-GORN1K PODPIS PROTOKOLA O SODELOVANJU MED SLOVENIJO IN ITALIJO - Dokaz o tem, da Mestna občina Novo mesto že nekaj časa uspešno sodeluje z italijansko provinco Brescia, je tudi 5. srečanje obeh gospodarskih predstavnikov na novomeški Območni gospodarski zbornici v petek, 23. avgusta. Na skupnem sestanku so namreč podpisali protokol, ki predstavlja formalnopravni okvir sodelovanje ekonomskih svetov in je priprava na naslednje srečanje podjetnikov, ki bo 7. oktobra v Brescii. Na sliki: levo Emil Vehovar - podpredsednik Združenja podjetnikov Slovenije, v sredi Daniele Pedretti - direktor ekonomskega sveta, pooblaščene uprave province Brescia, in desno Gjordani Giordano - svetnik upravnega odbora ekonomskega sveta Brescie. Vsi udeleženci srečanja, skupaj z Jankom Golešem, direktorjem Območne gospodarske zbornice Novo mesto, so poudarili velik pomen protokola za gospodarsko sodelovanje med obema državama v prihodnje. (Foto: L. Murn) KZ Šentrupert pripravila 4. kmečki praznik ŠENTRUPERT - Tu je bil ob koncu tedna tradicionalni 4. kmečki praznik, ki ga je ob pokroviteljstvu krajevne skupnosti Šentrupert organizirala Kmečka zadruga Šentrupert. V soboto so na travniku v Dragi tekmovali v košnji med seboj moški in za njimi ženske, potem so šle za točke na travnik grabljice, v tekmovalnem delu pa so moški tudi sestavljali voz. V nadaljevanju so nastopili harmonikarji, ni šlo za tekmovanje. Dori Tratar iz Ravnega je prižgal manjšo oglarsko kopo, vse skupaj pa so zaključili zvečer z veselico. Tudi ob letošnjem kmečkem prazniku je izšel Glasnik Kmečke zadruge Šentrupert. Prinaša informacije o dogajanju v zadrugi, o župniji Šentrupert, nasvete za kmetijstvo in gospodinjstvo ter zapis o težavnih razmerah v slovenskem kmetijstvu. Vera Gregorčič v njem objavlja pesmi, posvečeni kmečkemu prazniku in šentruperški dolini. Glasnik je uredil Maks Kurent, direktor Kmečke zadruge Šentrupert. Rezultati tekmovanja: košnja -moški: 1. Jože Možina, 2. Ignac Breznikar, 3. Stane Okorn itd.; žen- ske: 1. Marija Lamovšek, 2. Angela Smrekar, 3. Cvetka Breznikar itd. Grabljenje: 1. Cvetka Breznikar, 2. Fani Zgonc, 3. Urška Ramovš itd. Sestavljanje voza: 1. Marjan Ruper-čič in Franc Sluga, 2. Martin Breznikar in Stane Uršič, 3. Franc in Stane Kraševec. , .. L. M. KOSCI - Pri košnji, tako pri ženski kot pri moški, je prinašala točke hitrost, vendar so ocenjevalci upoštevali tudi čistost reza in videz redi. Na sliki:prvi zamahi. (Foto: L. M.) Kaj storiti, če je nasade prizadela toča? Nasveti strokovne službe KRŠKO - Kmetijska svetovalna služba za Dolenjsko in Posavje je pripravila nekaj nasvetov za ukrepe v vinogradih in sadovnjakih, ki jih je močno prizadela toča. SADOVNJAKI. V zelo močno poškodovanih nasadih priporočajo takojšnje obiranje ne glede na sorto in predelavo v sokove, jabolčno vino ali kis. Po obiranju, ko bo vreme dopuščalo, je potrebno škropiti nasade s captanom (3 kg/ha) ali z euparenom (2 kg/ha) ali z enovitom M (1 kg/ha). V delno oškodovanih nasadih priporočajo obiranje vseh močneje poškodovanih plodov za predelavo, nato pa temeljito škropljenje s captanom ali z euparenom. Karenca je za captan 21 dni, za euparen 28 dni, oziroma 8 dni za sadje, ki gre v hladilnico. VINOGRADI. Škode zaradi s točo poškodovanega grozdja v zorenju ni mogoče več bistveno omiliti. Ranih sort ni več dovoljeno škropiti z nobenim pripravkom. Za pozne sorte in za rane sorte po trgatvi priporočajo uporabo 1-od-stotne bordojske brozge (varnostna doba 21 dni), da bi ohranili zdrav les. Proti gnilobi, ki bo na poškodovanem grozdju največji problem, lahko uporabimo novo škropivo mythos (2,5 litra/ha oz. 25 mililitrov). To škropivo nima negativnega vpliva na vretje, varnostna doba pa je 21 dni. Priporočajo, da trsom, ki imajo veliko grozdov, takoj odstranite poškodovane grozde. Za obstoj trsa bo koristno tudi, če odstranimo predebele poganjke in nekaj najbolj poškodovanih ter skrajšamo mladice brez listja na največ 12 očes. Preventivna izključitev NEK iz omrežja Nevarnosti ni KRŠKO - Iz krške jedrske elektrarne so v ponedeljek, 28. avgusta, sporočili, da so tega dne ob 16.30 elektrarno preventivno izključili iz elektroenergetskega omrežja. Tako zaustavitev je narekovala poškodba na vzbujalniku glavnega električnega generatorja, ki sojo odkrili pri rednem pregledu opreme. Da ne bi prišlo do neupravičenih strahov pred jedrsko katastrofo, v elektrarni, kot je v navadi, pojasnjujejo, daje vzbujalnik del klasične opreme in se nahaja na sekundarni strani elektrarne, tako da nima nobenega vpliva na jedrsko varnost. Po mednarodni lestvici jedrskih dogodkov (INES), ki ima sicer 7 stopenj, je taka okvara uvrščena na stopnjo O, torej pod lestvico, kar pomeni, da jc dogodek nepomemben za varnost. Po predvidevanju vodstva elektrarne naj bi do ponovne priključitve v elektroenergetsko omrežje prišlo že danes, 31. avgusta. Jedrska elektrarna je s tem dogodkom spet prišla v medije, čeprav precej manj odmevno kot nekajkrat zadnje čase. Začelo se je s paniko v zvezi z odlaganjem radioaktivnih odpadkov v opuščene rudnike, nadaljevalo z napovedjo srbskega vojaškega napada na jedrsko in z avstrijskimi dilemami v zvezi z graditvijo še ene jedrske elektrarne med Krškim in Zagrebom. ZAKLJUČNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA NOVO MESTO - Ta teden se zaključujejo Novomeški poletni večeri, ki jih je že četrtič zapored pripravila Zveza kulturnih organizacij Novo mesto. V želji, da da bi se srečevali tudi prihodnje poletje, vas vabi na zaključni koncert Pihalnega orkestra Krke Zdravilišč iz Straže pod vodstvom dirigenta Mira Sajeta. Koncert bo jutri, v petek, 1. septembra, ob 20. uri na dvorišču grmskega gradu, če bo slabo vreme, pa v avli osnovne šole Grm. AURORA HODOV G HRT i NOVO MESTO, Breg 1 ob starem Kandijskem mostu 7T 068/25-874 Pooblaščena prodajalna: MARABU EFA EBERHARD FABER M ms masa FIMO, keramični prah za odlivanje, kalupi materiali za modeliranje EFAPLAST, HOLZY... barve za tekstil (svilo, bombaž, platno,...) barve za steklo, les, plastiko, kovino... (tudi spreji) visokokakovostne šolske potrebščine pisala, čopiči, otroške barve, plastelini, papir... tečaji oblikovanja, poslikav, šola oblikovanja za otroke Pregovor "Dela je dovolj, če ga le vidiš" še vedno drži. To nam 1 iz dneva v dan dokazujejo tudi tisti, ki prihajajo v Slovenijo iz drugih držav, največ-iz republik nekdanje Jugoslavije, da bi si r zaslužili za preživetje. Poprimejo za tista dela, ki nam Slovencem ne dišijo: v sadovnjakih, na poljih, v gradbeništvu, komunali. Kaj torej ostane delodajalcu, ki da oglas na zavod za za- \ poslovanje in še kam v upanju, da se bodo delavci z veseljem v 1 javili, pravega zanimanja domače delovne sile pa ni? “Uvoziti" I in zaposliti tujo, ki velja za poceni delovno silo, pripravjeno po- | prijeti za najslabše delo. Število tujcev, zaposlenih v naši državi, sc zato povečuje. V | prvem polletju letošnjega leta se je število izdanih delovnih do- 3 t oljenj v Sloveniji v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo I za petino. Kljub temu da je v dolenjski in posavski regiji več kot j ■ 10 tisoč brezposelnih, imajo tujci na našem območju več kol I 2.600 veljavnih delovnih dovoljenj. Zakaj bi si človek mazal I _ roke, če lahko mirno čaka doma, prejema socialno pomoč ali I ■m nadomestilo, se občasno javi na zavod za zaposlovanje, malo I H šušmari ali dela honorarno, saj sc da tako več zaslužili in tudi j IW bolje živeti? W T. GAZVODA ■ Brez alkohola za volan? Ob pošastno velikem številu prometnih nesreč s smrtnim izidom na naših cestah je razumljivo, da nastajajo različne pobude za zmanjšanje tovrstnih nezgod. Med ukrepe, ki naj bi naredili vožnjo z avtomobilom spet varnejšo, gre najbrž šteti tudi predloge za znižanje dovoljene stopnje alkohola v voznikovem organizmu. Očitno so to resne pobude, saj o predvidenih ukrepih zoper pijane voznike razpravlja ulica, a tudi poslanci so zaradi te teme že prekrižali kopja. Pijanih za volanom najbrž ne podpira nihče v resnem pogovoru, saj so časopisi dovolj polni poročil o tem, kolikokrat je neposredno pred prometno nesrečo na cesti vozilo “upravljal alkohol”, navsezadnje pa lahko marsikomu tudi osebna izkušnja potrdi, da se avtomobilist obnaša po nekaj popitih kozarcih viha d1' Česa močnejšega povsem drugače kot takrat, ko je popolnoma trezen. Verjetno p2 javno mnenje vendarle dopušča “kakšen kozarček”. V središču pozornosti je nekS^O vprašanje, kaj je pijanost. Mejo med pijanim in treznim voznikom so strokovnja- ki "že postavili"in se torej ve, koliko alkohola še sme za volan. Vinogradniška in z gostilnami preobložena Slovenija si bo lahko štela za velik dosežek, če bo več šoferjev na njenih cestah pilo v času vožnje samo do dovoljene mere, kakršna pač bo v prihodnje. n s PETER BEVC, kuhar z Otočca: “Za 10 tiste, ki uživamo kozarček vinca po kosilu za zdravje, je zakon o popolni ncalkoholiziranosti za šoferje prestrog. Če bi imel sam možnost sodelovati pri sestavi novega zakona, bi dopuščal stopnjo 0,5 promila alkohola, predpisal pa stroge kazni za vse, ki bi jim ugotovili višjo stopnjo. Kozarček vinca po obroku človeku lahko samo koristi in zakaj bi moral z avtom ostati v garaži, če zdravo živiš?” FRANC ŽANSKI, komercialist iz Kočevja: “Kar zadeva alkohol v krvi, naj ostane predpis še naprej tak, kot je bil doslej. Največ hudih prometnih nesreč povzročajo mladi, neizkušeni vozniki, in to ob vikendih, ko tudi malo preveč popijejo. Zato naj bi mladi vozniki dve leti do tri leta imeli posebne nalepke in policisti naj bi jih pogosteje kontrolirali. Hude prekrške naj policisti kar strogo obravnavajo in kaznujejo.” IGOR MIHELČIČ, strojni tehnik iz Metlike: “Sem veliko na cesti in takrat ne pijem alkohola. Tega pravila še nisem prekršil. Ko je avto v garaži, pa rad spijem kozarček ali dva. Menim, da je sedanja meja dovoljene količine alkohola v krvi za voznike še vedno sprejemljiva. Je pa res, da se ljudje, ki so spili nekaj alkohola, obnašajo različno. Policisti bi morali biti bolj razumni ter oceniti voznikovo stanje in sposobnost za vožnjo.” v DUŠAN PEGANC, elektrotehnik iz Črnomlja: “Sedanja dovoljena količina alkohola je dovolj nizka. Tudi če bi policija poostrila kontrolo, ne bi bilo veliko bolje, saj se pivci na svojem območju uspešno izogibajo kontroli ali izkoriščajo poznanstva. Šoferji, če so pili, naj raje prosijo treznega znanca, da jih pelje, policiji pa bi morali dati pristojnost, da v lokalu lahko človeka, ki pije in zanj vedo, da namerava sesti za volan, že pred tem opozorijo.” TOMAŽ JAKLIČ, doma iz Šentruperta: “To ne bi šlo, da bi z zakonom določili, da ne bi pili prav nič. Propadle bi gostilne, kako bi bilo med vinogradniki? Tbliko alkohola, kolikor gaje dovoljenega zdaj, je najbolj realno. Kdor kaj spije, preden gre v avlo, mora tudi sam vedeti, koliko je sposoben prenesti, da še ne bo ogrožal drugih v prometu. Kar zadeva pijačo, je po mojem malo takih ljudi, kt gledajo, da ne pijejo, ko se kam peljejo z avtom." MILENA VOLK, prodajalka v trgovini Calilornia v Sevnici: “Včasih vidiš na cesti pijanega šoferja. Pri takem vsakdo vidi, da ni za na cesto. Policisti morajo opravljati svoje delo, in če je šofer pijan, morajo ukrepati. Vozniki po mojem lahko malo spijejo, vendar ne preveč, če gredo v avto in na cesto. Ne podpiram takega zakona, po katerem ne bi smeli šoferji prav nič piti. Tudi ne vem, kako bi ga izpeljali. Polovica ljudi bi izgubila izpit.” BRANIMIR VODOPIVC, upokojenec iz Dolenje vasi pri Krškem: “Nisem za popolno prepoved alkohola pri voznikih, saj bi potem morali vinograde posekati, prav pa je, da policija vinjene voznike preganja. Dolenja vasje znana po velikem številu nesreč, samo v zadnjih dveh tednih so bile 3 smrtne žrtve, vendar pri tem ni bil vzrok alkohol, pač pa mladostniška razposajenost in prevelika hitrost. Zamisliti bi se morali tudi nad zelo nizko kulturo voznikov." ROBERT DENŽ1Č s Čateža ob Savi: “V večini sosednjih držav je pri testu dovoljena stopnja alkohola v krvi 0,5 promila ali nekaj več, zato menim, da bi morali pri nas ohraniti sedaj dovoljeno stopnjo ali jo celo za malenkost zvišati, nikakor pa nisem za 0,0. Tako ostre zahteve niso upravičene, saj ti že po kavi in cigareti pokaže več. Tako bi le še bolj kaznovali male prestopnike, redno pijani vozniki pa itak ubežijo kazni.” JOŽE PAJNIČ, kmet iz Sodražice: “Ostalo naj bi tako, kot je. Vsakdo, ki gre na daljšo pot, ve, da mora voziti trezen, za manjše razdalje in dobro poznane poti, recimo od bližnje gostilne pa do doma, pa se mi ne zdi tako hudo, če človek popije kakšno pivo. Prav te pivce pa policisti najbolj kontrolirajo. So objestneži, ki tudi trezni na cesti norijo, m le bi bilo treba kontroli rati. Ti-eba bi bilo najprej kontrolirati policiste in potem šele druge,” DOLENJSKI LIST Petrol seje končno začel lastniniti “Nočemo biti socialna kategorija’ Na srečanju članov društev upokojencev krške občine so opozorili na težave, katerimi se srečujejo - Prostorska stiska v vseh treh posavskih občina^ Delnice na voljo tudi za gotovino - Za certifikate pooblaščena le Nova LB LJUBLJANA - Po polletni zamudi zaradi razlik v cenitvah se je končno le začelo lastninjenje slovenske naftne družbe Petrol, ki ima veliko bencinskih servisov tudi na našem območju. Skupna vrednost kapitala znaša po opravljeni super-reviziji kar 18,6 milijarde tolarjev, 82 odst. le-tega pa bo predmet lastninjenja. Prva faza, to je interna razdelitev in notranji GuXUp: ko potekala od 26. avgusta do 25. septembra, potem pa se bo začela javna prodaja, v kateri bo Petrol ponudil kar 65 odst, svojega kapitala. Osnovni kapital Petrola, ki je osnova za izdajo delnic, je razdeljen na 2.086.301 navadno delnico z nominalno vrednostjo 6000 tolarjev. Od tega bo 700.257 delnic namenjeno prodaji za gotovino v okviru javne prodaje, 437.660 delnic bo na voljo za zamenjavo z lastninskimi certifikati občanov, dobrih 350.000 delnic bodo razdelili v interni razdelitvi, 262.000 pa v okviru notranjega odkupa. Vodstvo Petrola želi, da bi naftna družba ostala v lasti vseh Slovencev, zato bo pri nakupu število delnic omejeno; posamezna pravna ali fizična oseba jih bo lahko kupila največ 6.000. Značilnost Petrola je tudi, da bo KOSTANJEVICA - Kostanjevica je v soboto, 26. avgusta, gostila upokojence in upokojenke krške občine na kulturno-družabnem srečanju in so opozorili tudi na njihov položaj v družbi. O tem pa je spregovoril tudi tajnik Zveze društev upokojencev Slovenije France Sotlar. Sedanji čas upokojencem ni najbolj naklonjen, letos pa sojih vznemirila razmišljanja o dodatnih sredstvih za zdravstveno zavarovanje, o zmanjšanju obsega zdravstvenih pravic in o dodatni participaciji. • Koordinacijski odbor društev upokojencev občine Krško združuje društva iz Brestanice, Kostanjevice, Krškega, Rake in s Senovega, povezuje pa se Z odbori sosednjih občin. Tako so že leta 1974 začeli uresničevati program izgradnje domov za upokojence, ki je predvidel pridobitev 10.000 postelj, kar je do danes že preseženo. "V Posavju nam je uspelo združevati sredstva in po programu zgradili tri domove s po 85 posteljami, katerih kapaciteta ne zadošča več za vse večje potrebe. Vsi trije domovi v Krškem, Brežicah in Sevnici so prenapolnjeni, zato je prepotreben nov dom z dvojno zmogljivostjo, ki se že gradi. Poleg tega smo s sredstvi, 4-odstotnega prispevka od pokojnin zgradili več stanovanjskih hiš, zgrajenih je bilo več stanovanj za upokojence, uredili pa smo klube v vseh petih društvih,” je povedal predsednik KO UD Krško Dušan Stupar. “S takimi ukrepi bo predvsem prizadetih več kot 150.000 upokojencev, ki imajo nižjo pokojnino kot 45.000 tolarjev,” je dejal France Sotlar. “Res, daje država v zadnjih letih upokojevala z levo roko in seje število upokojencev močno povečalo, vendar upokojenci ne zahtevamo nič takšnega, do česar nismo up- do delavcev, zato mora biti u* jevanje pokojnin urejeno med upokojenci tudi zdravn tuui pregledi šoferjev letu vsaka tri leta. sprejetja novega zakona ° ^ cestnega prometa, ta P® RJI velji va dve možnosti: takšno, ^ ne bi bilo starostne omejitve' JMm iz zdravstvenih raz*l’!?i^zV0P' tj,^ ? ^deli it KMe sloj jNo' DOLENJSKA ^ v LJUBLJANI ftroi ■kaban^ UjE iernbraJ Mtv; d.d. LJUBI JANA - Dolenjsgf bo odprla 8/ s.e? ooS|ovf Mik up“« A n0siu"' ,■■■< Ljubljani, v S Dušan Stupar • ln še to: Petrol je zaupal koordinacijo in prodajo svojih delnic le Novi Ljubljanski banki in so bili vsi tisti, ki so oddali lastninske certifikate nepooblaščenim družbam, predvsem pa Salomonovemu oglasniku, zavedeni. Vodstvo Petrola svetuje, naj jih prizadeti zahtevajo nazaj in prinesejo na zbirna mesta Nove Ljubljanske banke, kjer jih bodo zamenjali za delnice. Predlog plana zdravstvenega varstva Slovenije do leta 2000 v uvodu govori o potrebi po visoki stopnji solidarnosti, strategija razvoja zdravstvenega varstva v Sloveniji pa govori o nujnem zniževanju solidarnostne ravni. ravičeni glede na plačane prispevke in zaslužene pravice. Prav tako upravičeno pričakujemo izeriačitev prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje za vse obveznike in tekočo izterjavo za neplačnike. Hočemo le to, kar smo si s poštenim delom v času aktivnosti zaslužili. Nismo in nočemo biti socialna kategorija,” je bil odločen Sotlar. Upokojenci želijo deliti uso- SsŠŠgiJS imela bo šest bančmh ok je,„ delovna mesta za ose avtott^ jc s strankami ter ba p# Nadstropje bo name J ^y- vanju s podjetji. DEPONIJA USNJARSjjjJf ODPADKOV NA RAKO' LITIJA - V Slovenijii je P'% najti primerna zemljis -p.ji nal'li' jo deponij za odpadke. 1» i(1ei jski deponiji na ŠifJa v£|Zii# L <■ nega prostora. Ker je Pr| skih izdelkov naRakovni^ ^ o državnim skladom namesto pravice do 40-odstotnega lastništva dal kar gotovino, ki jo bo zbral z javno prodajo delnic. • Kdor z obema rokama grabi, ne more delati nič drugega. (Jurič) • Sočustvovanje je družbena oblika vsiljivosti. (Lohberger) Platana, d.o.o. Gostinstvo in trgovina Kanižarica 15 a, Črnomelj objavlja razpis za: - oddajo v najem opremljene samopostrežne trgovine z mesnico v obratovanju v prostorih podjetja. Pisne ponudbe sprejemamo 8 dni po objavi v časopisu na naslov podjetja, kjer dobite tudi dodatne informacije na telefon (068) 51-142. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. pred kratkim preurejena >aju (J ij^jj MkU M (UMU' n . j t/ reu1" v tehnološkem sn?lslune0rop€ N f padki se zasipavajo z nep ,](i W ilovico, poleg depon^VSl lovilni bazen za izce**! »n likosti 200 kubičnih M k, ' tudi kontrola izce„J|aus# ^ vek dan. DcponU? arii> A jami po svetu. ^ Wa iS Nič več po NISSANe v tujino I Nižja cena ne P0”1 I stare zaloge ® manj opreme-Uradni zastopn' I NISSAN AD*1* |ti I je uspel zag° Sok.«*;, I nekaterih „ P isssssrg Napo^’’^. ^ ediHi S 16 Inoto^ \ N PRI NAS SO CENEJŠI ! « ; S ‘ V v; —m Uradni zastopnik za Slovenijo: NISSAN ADRIA d ®- Slovenska 54, Ljub j) telefonUO61^0^g Pooblaščeni trgovci In 5C,V za področje SlovemJ*^ Bogata serijska oprema Sunny 1.4 SLX 4 vrata Sunny 1.6 SLX 4 vrata Sunny 1.4 SLX 5 vrat Sunny 1.6 SLX 5 vrat Sunny 1.6 SLX wagon 2U.250 DEM 25.090 DEM 2*1.500 DEM 25.710 DEM 29.870 DEM • AVTONISS. Ljubljana. »[•; 659 •KRULC. Moravče. tele«"n! (06« 8 • MORATTO, Tolmin. • VIDRIH, Otočec Novo telefon: (068) 85 180 (060fl • ZIERER. Sevnica. 77I l6K • LES. Ptuj, telefon: (062) 3) j0i • KOS, Polzela, telefon-1 • AVTOHIŠA. Murska so . telefon: (069) 32 2 2) 6l Lg)lrj0d ijth • MG, Muta, telefon. (06°^ ,06» gj®* KJ • BISCOMMERCE, kopeč niK ,06W O) • AVTOSERVIS Fabjan. 8f 2g 7 |.f. Nova Gorica, telefon ' žaie. • AVTOSERVIS Plzent. 0 tnlAfniv (061) 3/2 alians ' NISSAN Nova Gonca. teleion. ' a|e, ; ^ •="sr?T3Sb,,.fe • AVTOSERVIS Trunk. fl Nj . i?l2L°.n;'°6„1'3f.r.k.'7rhn"1' ,,0»., 0 - «., vaERVIS Trun«. "I telefon: (061) 342 ' ^nn'** ■ AVTOSALON Kovinar** telefon: (061) 753 8« |068J„ • BARLOG Trf»hnie. teie • BARLOG, Trebnje, te e™;on: • A&M Ferk, Maribor, “f, • AVTO Močnik, Kranj B . i>) m °N "«7842 M*\ "stsiZsjfr* S k Maribor. t“ e, Št. 35 (2403). 31- e, s ^ETOVALEC ŠT. 8-9 "Novski GRADEC - Izšla je *t strn,ska dvoina številka kmetij-. WtvnTne revijc, ki jo izdaja a'^ ivcnii,, ^Hj^.Uskih svetovalcev 'aZ(< Simi j kl Je Prav s to številko itsP tfh-dVr lcti shajanja. V njej >ii»vIjen razpis za “SloveV NeloJjetar- kije zelo koristen 'Prina?8 -e ln kmete. Kmetovale strraa.e mn°ge druge aktu- blt1*' ra* »* id* :?■' Si# & e ^ ., V hribih pokazali, kako se dela Kmečka zadruga Bohor-po dobrih dveh letih uspešno in z dobičkom posluje na štajerskem koncu krške občine - Odkup mleka, telet, pitancev in klavne govedi tornih® KOPRIVNICA - Ko so živinorejci na štajerski strani krške občine še poslovali z Agrokombinatom, je kazalo, kakor daje z pjimi ena sama izguba. Odločitev o ustanovitvi samostojne zadruge je bila zato tvegana, vendar se danes obrestuje. Peščica večjih kmetov seje pred tremi leti ogrela za lastno zadrugo, svojo idejo predstavila najprej 20 večjim živinorejcem in nato sklicala ustanovni zbor, na katerem seje zbralo čez 100 ljudi. Kmečka zadruga Bohor ima zdaj htu“k.?Y1?e sestavke, prilago-hjsktm sezonskim delom. Snapmm mestu - Po podatkih mi-taskj |(ma.notranje zadeve so slo-tail’ % reoi!? ?va'c' v prvem polletju iSf. kar8n lrali,?33 novih traktorju,, !,slareiinm?n'’ 1)11 se zamenjava 'St&SSK« lfct|ijo u«-0S Prodal 228 traktorjev, ^sevln^^sal (180), fiat (5 :l«sev.f„':'t‘5al U«U)> tiat (56 %r„k; ?uAon (40), same (32), S&' 31), hurlimann 29 ! No (ift4); LTZ-lipevski (24), tor- W 81 c,'andini (‘O), torno vin-8 ’ steVr (7) belo. eyr (7), belorus (6) itd. ESKE TRŽNICE i!*»i Sa^ ba j° bila velika, pov-f. Si I5n ?n.e: f'žol 300, zelje 200, SkaTnP,r 50- Juščen fižol 500, 64 članov, predvsem živinorejcev, saj se ukvarja pretežno z odkupom mleka, telet, pitancev in klavnega goveda, odkupuje pa tudi sadje in koruzo. 70 odstotkov mleka zadruga odkupi od članov, ostalo pa od manjših kmetov, ki niso člani. Prek zadruge Bohor poteka približno tretjina živinorejskih poslov v občini. Letos bodo odkupili med okrog 1,9 milijona litrov mleka (v kombinatu so včasih odkupili 4,5 milijona v celi občini), 600 do 700 telet in 200 do 250 pitancev. Mleko prodajajo Ljubljanskim mlekarnam, teleta v pitanje doma ali tudi v okolici, klavno govedo in teleta za zakol pa prodajo v zasebne klavnice na Gorenjsko. Sami se predeleve ne nameravajo lotevati, ravno tako se za zdaj niso odločili za trgovino, saj menijo, da zadružni trgovec težko konkurira zasebniku, konkurence na področju kmetijske trgovine pa je danes veliko. “Odločili smo se za dejavnost, ki zagotavlja varnost kmetu, in poskušali zagotoviti tisto, kar je kmetu najnujnejše, to je kakovosten organiziran odkup. Zdaj, ko posel teče in že ustvarjamo dobiček, lahko razmišljamo o nekaterih dodatnih dejavnostih. Tako smo se začeli z vhlevljanjem telet pri kmetih. Zadruga da okrog 100 lastnih telet v pitanje kmetom in pitance potem odkupi. Na ta način ohranjamo stalež živine, po drugi strani pa tudi vrednost osnovnih članskih deležev v zadrugi,” pravi predsednik upravnega odbora zadruge Franc Bogovič. i* 1(V,T’ sl've 100, košarica k^firte’i-5?^ka viljamovka 100, 280 (koša- mir ki 'Ea 4nn ,ua^cii nzui juu, a# (Savi ie ut-?larjev' Pri SadJu in isti'C.iO(j -b a paPrika 40’ Para' , !hSe ln^PR 37, paprika za i Ki1,1-hruške 140! nektarine M' ' »1 k's cesea 220. Deladini je 11,1 ŽSlSnnanc breskve 100, ferSfc&aES %StbxloirJ?apriko 10°' kromPir l» 2n, u°> °rehe 950, fižol 300, 'Hum’ s°lat0 200, korenček Umare 100 tolarjev Na sobotnem sejmu Zadruga je dobiček po prvem zaključnem računu po dogovoru na občnem zboru spremenila v prostovoljne deleže, lanskoletni dobiček pa so v višini 1 milijona tolarjev razdelili med kmete, medtem ko so okrog 10.000 mark obdržali kot rezervo v zadrugi. V zadrugi delajo trije ljudje, poleg angažiranja predsednika upravnega odbora imajo še pogodbenega delavca za odkup živine in trenutno le enega, v prihodnje pa dva redno zaposlena delavca. t , V kj,“8ih pa 23 po 200 do 270 W^°gfam žive teže. tijski nasveti petina na zakonit način I^Uje |^ka letošnjega aprila velja v Sloveniji vladna uredba, ki pre- 20n c tc,et Yseb kate8or'jz izjemo telet črno-bele pasme s A k8-.Sprejeta je bila z namenom, da bi tudi ob podpori ki j t0v'li več telet za nadaljnjo rejo in bili manj odvisni od A vprašljiv tudi zavoljo možnega vnosa kužnih bolezni. [TOnj rej velja, žal pa je marsikje ne spoštujejo in kljub l"!ivjjr, V)sokim kaznim koljejo na črno. “Inšpekcije brez zob”, i!'eW?Ckalcri’ se ,Pud ne bojijo. P.ža, 0yanju vlacfne uredbe prispeva tudi njena birokratska Jii|0lJ v kmetijskem ministrstvu razmišljajo, da bi jo dopolnili •koijIcP? katerem bi bilo pod posebnimi pogoji dovoljeno klati |Potrei "llranih pasem goveda, nikakor pa ne mesnih, ki jih še tj4uiemo za nadaljnje pitanje. V ministrstvu pripravljajo še i»o r rd8e novosti, ki naj bi pomagale odpraviti sedanje negos-'i t#.041 klasične. Po njej teleta začnemo odstavljati od krave iT^kit ’ P°*e8 mleka in mlečnih nadomestkov pa jim pokla-K*najl° Zrnje”, to je posebna močna krma, ki omogoči ob krm-V*cth° j*im scnom spitanje teleta na 250 kg teže v pičlih šes-a> Popolno odstavitev od krave pa že po osmem tednu. W Vajena teleta pri nas koljejo ob pol manjši teži, kar je vMa) eh". neodpustljiv za sodobno rejo. V^o V°l'ko vprašanje, kako je s ceno "Zlatega zrnja” in z L%u *akega pitanja. Vsekakor bi novost morali preizkusiti in ,, razširiti. Že tako hirajoča (zaradi nizkih odkupnih cen Sovedoreja bi ji bila hvaležna. , . w Inz. M. LEGAN “Odkup smo organizirali podobno, kot so ga bili kmetje vajeni od prej, razlika pa je, da zdaj ustvarjamo dobiček. Čuti se, da je bila odločitev o lastni zadrugi pravilna, čeprav je naša slabost, da smo majhni. Upravni odbor dela zelo dobro in ne pozna nesklepčnosti. Tudi na občnih zborih kmetje resno sodelujejo, kar dokazuje, da so v zadrugi našli svoje interese,” meni Bogovič, zadovoljen, ker so “hribovci” dokazali, da se odkup da organizirati brez izgub in da se da redno plačevati prevzeto blago. B. DUŠIČ GORNIK POMERILI SO SE ORAČI DOLENJSKE - Območna ZTKO je skupaj s kmetijsko svetovalno službo, Kmetijsko šolo Grm ter pod pokroviteljstvom mestne občine Novo mesto pripravila v soboto na posestvu v Jurki vasi regijsko tekmovanje oračev, ki sega je udeležilo 28 tekmovalcev iz trebanjske in novomeške občine. Starejši Janez Miklič iz Novega mesta in Alojz Kužnik iz Trebnjega bosta barve Dolenjske zastopala na državnem tekmovanju, ki bo 9. septembra v Lendavi. Prvič bo tam tudi državno tekmovanje učencev kmetijskih šol. Med njimi bosta tudi Sandi Darovec in Štefan Župevec iz Srednje kmetijske šole Grm. Na sliki: tekmovalci so si po oranju z zanimanjem ogledovali razstavljene najnovejše traktorje slovenskih proizvajalcev. (Foto: J. Pavlin) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. dalij Nemanič Mlado rdeče vino Z vztrajnim ponavljanjem, da gre za mlado rdeče vino, želim opozoriti porabnike, da ima beseda “mlado” poseben pomen, ki označuje posebno kakovost. Žal številni naši porabniki tega še ne vedo. Znano je, da v mediteranskih vinorodnih deželah rdeča vina v naslednjem letu po trgatvi sploh še niso prišla na trg, saj potrebujejo čas, da dozorijo. Če je v teh deželah z ustaljenimi pivskimi navadami vzbudilo pozornost in povpra-ševnaje na trgu mlado vino, pridelano po postopku maceracija grozdja v ogljikovem dioksidu, potem je to gotovo enkratno odkritje v zgodovini vinarstva. Primer beaujolaisa to potrjuje. Ped leti se je pojavilo na trgu slovensko mlado rdeče vino iz primorskega vinorodnega rajona z oznako “beaujolais”. Takrat smo se vsi zgražali, češ kaj da si predrznež iz Goriških Brd dovoli. Vendar je šlo za pametnega podjetnika, ki je hotel opozoriti, da se V Sloveniji lahko pridela podobno vino. Slovenski naš vinski marketing zelo malo stori za osveščanje porabnikov vina in za pospeševanje prodaje kakovostnih vin. Res, da ni tradicije, je pa tudi res, da med tržniki še vedno velja napačno mnenje, da je dobro tisto vino, ki je prodano. Mislijo, da bodo sami odločali o tem, katero vino je kakovostno. Pri predstavljanju in nudenju mladih rdečih vin slovenskega vinskega marketinga ni bilo niti opaziti, zato ni čudno, da naši porabniki tako malo vedo o slovenskih mladih vinih. Gotovo pa je tudi slovensko vinsko tržišče hvaležno za vse novosti. Skupna akcija bi jeseni razgibala zanimanje ljudi za novi pridelek, saj v mestih pogrešajo vzdušja, ki ga naredi trgatev v vinorodnih krajih. Osvajanje pivcev vina z “no-vino” pomeni tudi zanimivost, ki spodbuja zmerno, kulturno uživanje vina, kar je tudi ena od oblik preprečevanja pretiranega pitja (pijančevnja). Vse tržne poteze vinarjev, ki pomenijo novo punudbo, pospešujejo zanimanje za vino v smislu iskanja novih doživetij in odkrivanja novih kakovosti. Ena lastovka ne prinese pomladi. Posamezni podjetni vinogradniki ali zadružne kleti bodo le delno uspešni, zato je potreben složen nastop. Posavski rajon bi moral pridelovati vsaj polovico rdečih vin. (Nadaljevanje prihodnjič) dr. JULIJ NEMANIČ Avstrijske izkušnje nam dajo misliti! Vstop v Evropsko unijo pospešil propad kmetij KRANJ - Evropska unija (Eli) za avstrijsko kmetijstvo ni raj, toda druge izbire ni, je dejal na Gorenjskem sejmu avstrijski zvezni minister za kmetijstvo VVIIhelm Molterer. Vsej prej kot raj, saj so se z vstopom Avstrije v EU cene kmetijskih pridelkov in izdelkov na domačem, to je avstrijskem trgu, znižale za 30 do 40 odstotkov, cene mleka in mesa pa še celo več. Ker se hkrati s tem niso znižale cene gnojil in drugega repromateriala, se je zelo poslabšal gospodarski položaj avstrijskih kmetij, ki ga bodo delno ublažili s povečanimi subvencijami iz državne blagajne, za kar pa mora vsaka kmetija posebej zaprositi in v ta namen izpolnjevati kar lepo število različnih obrazcev. Brez evidenc (in birokracije) seveda ne gre. Še bolj kot kmetijstvo je vdor cenejših pridelkov in izdelkov iz drugih evropskih dežel prizadel avstrijsko predelovalno industrijo, ki se bo mogla še bolj kot kmefje potruditi, če noče, da bi jo uničila konkurenca. Za precejšnje število kmetjj je zdaj že gotovo, da bodo propadle, vendar bi se to po mnenju avstrijskega ministra zgodilo tudi brez vstopa v Evropsko unijo. Avstrija ima podobne kmetijske razmere kot mi, zato nam njihove izkušnje lahko dajo misliti! - n Bolezni parkljev so tretji največji vzrok izgub v reji Poziv in ponudba veterinarskega zavoda rejcem Parklji opravljajo dvoje pomembnih funkcij: nosijo telesno težo in varujejo živo tkivo pod roževinastim čevljem. Obe nalogi zahtevata močan in nepoškodovan parkelj. V naravnih razmerah opravljajo parklji svojo nalogo brez posebne nege. V sedanjih bivalnih razmerah živali pa ne prihaja do zadostne obrabe roževine parklja. Zato sta korekcija oz. obrezovanje parkljev potrebna in nujna. Bolezni parkljev pri govedu so močan vzrok izgub. Živali zaradi bolečin in neugodja zmanjšujejo proizvodnjo, več je težav v plodnosti, manjši je prirast in take živali gredo prezgodaj v zakol. Za neplodnostjo in mastitisi so bolezni parkljev tretji največji vzrok izgub v živinoreji. Nega parkljev pomeni obrezovanje in urejanje govejih parkljev, in to z namenom, da parklji opravljajo svojo nalogo. S tem tudi pravočasno odkrivamo bolezenska znamenja. Nego parkljev je potrebno opraviti strokovno, natančno in dosledno, in to vsaj dvakrat letno. Posebno dodatno nego je potrebno posvetiti visokoproduktivnim živalim in pa živalim, pri katerih se na parkljih opažajo hitre spremembe zaradi mehke roževine. Pri nastanku bolezni parkljev ima tudi prehrana določen vpliv, saj vpliva na rast in razvoj roževine. Zdravje parkljev je odvisno od več dejavnikov. Zato, rejci, posvečajte temu problemu pozornost v dobro zdravje vaše živine! Zaradi pomena, ki jih ima zdrav parkelj za proizvodnost in zdravje živali veterinarska postaja Novo mesto odpira novo dejavnost - korekcijo parkljev. Korekcijo bo opravljal za to usposobljen veterinarski delavec, ki bo razpolagal s primerno opremo. Vsi, ki želijo to uslugo, naj se obrnejo na veterinarsko službo v Novem mestu! Rejcem svetujemo, naj izkoristijo novo ponudbo. Dolenjsko posavski veterinarski zavod KDO GRE V LENDAVO RIBNICA - Državnega prvenstva v oranju, ki bo 8. septembra v Lendavi, se bosta iz Kočevsko-ribniške doline udeležila Stanko Oblak in Robert Marolt, oba iz Ribnice. Prvi je na nedavnem regijskem tekmovanju v oranju, ki je bilo 19. avgusta na površinah farme Mlaka pri Kočevju, zmagal, drugi pa je zasedel drugo mesto. Regijskega tekmovanja, ki so ga organizirali Mcrcator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, Kmetijski zavod Ljubljana - izpostava Kočevje in Ribnica ter M-Kmetijsko gozdarska zadruga Ribnica, se je udeležilo 12 tekmovalcev iz Kočevja in Ribnice. Tretje mesto je zasedel Tomaž Majctič iz Kočevja, četrto in peto pa še preostala dva tekmovalca iz Ribnice, Matija Lesar in Jure Zidar. DRUŠTVO KMETIC V NEMČIJO KRŠKO - Članice Društva kmetic Krško se bodo na povabilo pobratenega mesta Obrigheim 8. septembra za nekaj dni odpravile v Nemčijo, kjer se bodo udeležile občinskega praznika. Sodelovale bodo na Killianovem sejmu, kjer se bodo predstavile s kulinaričnimi dobrotami, poskrbele pa bodo tudi za predstavitev cvička in slovenske glasbe. • Sreča ni v izpolnjenih željah, temveč v izpolnjenih dolžnostih. (Trivunac) AGRO, d.o.o., Novo mesto prodajalna »SEJALEC« Rozmanova ulica 3 tel.: 24-132 vam nudi: — mline za sadnje in grozdje — stiskalnice — ročne in hidravlične — PVC kadi in rostfrei cisterne uvoz iz ITALIJE — črpalke za pretok vina — grelce za mošt — brente in lakomnice — kotle za žganjekuho — gajbice za grozdje — pipe, vrelne vehe, kvasovke za vrenje mošta UGODNA PREDSEZONSKA PONUDBA mlin ročni pecljalnik 20.500 mlin motorni pecljalnik 36.500 MiMK . “SgJS??1 HOLZUV |helenamrzlikar] gospodinjski kotiček Kuhanje uničuje vitamine Za normalno, zdravo življenje so nujno potrebni vitamini, ki jih v najbolj naravni obliki daje narava. Sedaj je čas, da si z uživanjem sveže zelenjave in sadja utrdimo telo pred raznimi boleznimi. Med življenjsko pomembne vitamine prištevamo vitamin C ali askorbinsko kislino. Človek največ C-vitamina zaužije s svežo papriko, limonami, agrumi, črnim ribezom, kislim zeljem, jabolki, kivijem in drugim sadjem in zelenjavo. Pri nepravilni mehanski in toplotni obdelavi živil ter s konzerviranjem se uniči tudi večja količina vitamina C. Pomanjkanje askorbinske kisline vodi do poškodb ožilja, ki se kaže v raznih oblikah krvavitev. Najbolj značilno je vnetje dlesni, ki krvave, in posledica so majavi zobje. Najtežjo obliko te bolezni, imenovano skorbut, so pred stoletjem poznali pomorščaki, ki so na dolgih plov- bah ostajali brez sveže zelenjave in sadja. Šele kislo zelje, ki so ga kasneje tovorili s seboj, jim je delno preprečilo težave. Potreba po vitaminu C močno naraste v času nosečnosti, dojenja in pri infekcijskih boleznih. Kako lahko obvarujemo čim več vitamina C v živilu pri pripravi hrane? Uvele, narezane ali olupljene zelenjave nikoli ne namakamo v vodi. Najbolj pogost primer sta solata in krompir, kiju gospodinje še vedno pogosto namakajo pred nadaljnjo pripravo. Še vse prepogosta je tudi nepravilna priprava vročih čajev z dodatkom limoninega soka in priprava sadnih shrankov. Tudi z debelim lupljenjem mladega krompirja, kumar ali jabolk odstranimo veliko koristnega za naše telo. Največ vitamina uničimo z dolgotrajnim kuhanjem v odkritih posodah. MMUt 12 MASI H OBČIM ¥tkšŠ Nasvet za kmečko hišo in okolico Na Gorjancih srečanje kmečkih žena - Kmetijska svetovalna služba kot pomoč, ko se kmet odloča o bodoči dejavnosti - Osem ženskih društev in dve mladinski - Mednarodni stiki NOVO MESTO - Kmetijska svetovalna služba pri novomeški enoti Kmetijskega zavoda Ljubljana je pred dnevi organizirala pri Miklavžu na Gorjancih srečanje kmečkih žena. Po takih dogodkih si ljudje radi zapomnijo svetovalno službo, kar pa še zdaleč ne pomeni, da se svetovalke in kmečke ženske dobivajo samo na takih srečanjih. Cvetka Lavrič, ki je v omenjeni območju. Svetovalna služba ne službi svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji na območju Suhe krajine, Straže in Novega mesta, pravi, da svetovalna služba organizira po številnih krajih predavanja o gospodinjstvu, urejanju kmečke hiše in kmečkega vrta, o gojenju okrasnih rastlin in najrazličnejših dopolnilnih dejavnostih. Gre za pogovore in predavanja o predelavi mesa, žit in mleka, o obdelavi lesa, reji malih živali in ne nazadnje kmečkem turizmu; prav za slednjega se navdušuje kar nekaj ljudi na omenjenem SEJEM VSE ZA SOLO NOVO MESTO - Zveza prijateljev mladine je letos svoj tradicionalni sejem rabljenih učbenikov pripravila na novi lokaciji. Mladi prodajalci na Novem trgu ponujajo vse od knjig do kotalk, in tako bo še do torka, 5. septembra. samo pripravlja programe za posamezne od teh dejavnosti, ampak tudi potrka na mnoga uradniška vrata in išče potreben naložbeni denar. Na območju, za katero skrbi Lavričeva, so društva kmečkih žena Brusnice, Birčna vas, Slatnik, Podgrad, Stopiče, Straža, Ajdovec in Žužemberk, poleg teh delujeta društvo podeželske mladine Novo mesto-Straža in Žužemberk. S člani teh organizacij je svetovalka obiskala med drugim vrsto strokovnih kmetijskih sejmov in drugih prireditev, kmetij z razvito dopolnilno dejavnostjo in nekaj kmetijskih predelovalnic. Kmetice se v sodelovanju z Lavričevo predstavljajo tudi na ocenjevanjih, kot je “Dobrote slovenskih kmetij”, ki odpirajo izdelkom z visoko oceno kakovosti tudi pot na tržišče. Društvi podeželske iTtladinc tudi sodelujeta s podobnimi organizacijami drugod po Sloveniji in v tujini. L. M. Cvetka Lavrič Posledice majske toče so močno vidne na hmelju Od 30 do 80 odst. izpada OBČINA V NO VIH PROSTORIH -. Občinski praznik je bil priložnost za svečano otvoritev in blagoslov novih prostorov občine Šentjernej, ki so v drugem nadstropju starega župnišča. Gostje, med njimi tudi župani občin Semič, Novo mesto, Škocjan, Krško in Brežice, so se srečali na slavnostni seji, sledila pa je uradna otvoritev z blagoslovom župnika Antona Trpina. Obnovitvena dela in oprema so stala 9,5 milijona tolarjev, 3,5 milijona je že zagotovila država, kot je povedal župan Franc Hudoklin, pa bodo iz naslova zagonskih sredstev poskušali dobiti še kaj več. Pa še to: Jožica Medle je občini poklonila 18 svojih del, ki krasijo občinske prostore. (Foto: T. Gazvoda) ŠENTJERNEJ - Letošnji pridelek hmelja na 37 hektarjih Šent-jernejskega polja je močno zaznamovala toča 31. maja, ki je priza-dclela celoten nasad, vršičke rastlin pa uničila 60- do 100-odstotno, tako da so te rastilne hmelja ostale na 3 do 4 metrih višine. Kvaliteta hmelja je dobra, a izpad je 30- do 80-odstoten. Če običajno naberejo od 55 do 60 ton hmelja, bo letošnji pridelek precej manjši, a o končnih količinah prejšnji teden še niso mogli govoriti, saj so začeli obirati in trgati 22. avgusta. Če bo šlo vse po načrtih, pa bodo končali 5. septembra. Delo na njivi je močno oviralo deževje, saj delajo 24 ur na dan v dveh izmenah; delo na njivi in obiranje pa potekata strojno. Skupaj je 52 delavcev, že tretje leto pa delajo samo domači delavci, ki so se javili na oglas. Plačilo je odvisno od zahtevnosti dela in se giblje med 230 in 350 tolarji. V nasadu hmelja na Šen-tjernejskem polju Mercatorja-KZ Krka Novo mesto, poslovni enoti lastna proizvodnja Draškovec, je zasajenega največ hmelja sorte av-rora in bobek, manj pa je savinjskega goldinga. Ker je v mirovanju okoli 5 hektarjev zemlje, bodo prihodnje leto tam hmelj ponovno obnovili. T. G. JERNEJEVO - KULTURNO-TURJSTIČNA PRIREDITEV PRVIČ TUDI OBČINSKI PRAZNIK - Turistično društvo Šentjernej je v soboto že tretjič zapored pripravilo veliko prireditev Jernejevo, kjer so občani poleg zabave pokazali, kaj znajo in zmorejo. Pregnati jih ni moglo niti občasno deževje. Tako seje v povorki predstavilo preko 30 klubov, aktivov in društev iz občine, obiskovalci so si lahko ogledali prikaz izumirajočih obrti, razstave Vsak dom svoj kruh peče, Dolenjski sadeži, Ročna in slikarska dela, pokusili čebelarske proizvode in vina priznanih kleti, si ogledali otroško delavnico pod taktirko Bibe in še kaj, saj je bil program zelo pester. Posebna pozornost je bila namenjena vaščanom Dolenje Stare vasi, ki so tudi na prireditvenem prostoru pripravili slikovit prikaz starodavnih kmečkih opravil. Čeprav je nagajalo slabo vreme, si je prireditev ogledalo okoli 4.000 obiskovalcev, med njimi predsednik Turistične zi'eze Slovenije dr. Marjan Rožič in predsednik dolenjske turistične zveze Alojz Seriiti; le-ta je za razvijanje turizma podelil priznanja Janezu Selaku, Antonu Trpinu in Klubu za konjeniški šport. Prireditev je podprlo okoli 70 pokroviteljev z generalnim pokroviteljem -podjetjem Galing. (Foto: T. Gazvoda) Na Jernejevo prikazala svoje spretnosti Umetelni ročni izdelki Anglece Štefančič GORENJE VRHPOLJE -Angelco Štefančič bližnji poznajo kot spretno gospodinjo, ki zna narediti marsikaj, na primer torto, ki jo okrasi z dvema ovcama, ali pa splesti košaro in Stikati prtičke, del svojega znanja pa je pokazala tudi na razstavi v prostorih nove občine na Jernejevem. Peke torte z ovcami seje učila sama, modelček pa je kupila pri lončarju. Torta je ponavadi orehova;, za ovce uporablja testo kot za potico, pečene pa oblije s sladkorjem in povrhu napika sladke kroglice. Njeno življenje se je kmalu obrnilo tako, da je morala prijeti za vsako delo v hiši, na njivi in v hlevu, zato ji tudi danes, ko živi s hčerko Majdo in njeno družino, žilica ne da miru in kar naprej nekaj počne. “Dela nikoli ne zmanjka, če ga le hočeš videti,” pravi. Prosti čas si krajša tudi s vezenjem prtičkov, ki se ga je naučila še v šoli, vedno pa išče nove in nove vzorce in možnosti. Sicer pa jo na preteklost vežejo težki trenutki. Ko je bila stara 18 let, se je začela vojna, Angelca Štefančič med bombardiranjem je hiša zgorela do tal. Po vojni se je zaposlila, rodila tri hčere, vendar je kmalu ostala sama z otroki. Ker ni bila nikoli zaposlena, se je preživljala z delom na kmetiji, veselje do dela pa ji je ostalo, tako gre še vedno na njivo, če le more, in speče pravi domači kruh, saj pšenica raste na domači njivi. • Poslanci se bodo vrnili v parlament, saj ne morejo več mimo gledati, da brez njih živimo srečno in zadovoljno. (Jurič) JUTRI NA RATEZU OSINA PODOKNICA RATEŽ - Turistično društvo Katež organizira jutri ob 19. uri pri gasilskem domu na Ratežu Osino podoknico Nedeljskega dnevnika, kije namenjena Anici Mihalič. Podoknico bodo v humoristično-kultur- nem programu izvedli podok-ničar Franc Pestotnik in člani ansambla Stoparji. V programu bodo sodelovali tudi novo- meška folklorna skupina Kres, Modra kronika in Šentjernej-ski oktet. Temu, prvemu delu sporeda bo sledila vesela prireditev prav tako pri gasilskem domu. Planinci na Višarje in Košenjak Izleta PD Novo mesto NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto bo organiziralo v soboto, 9. septembra, izlet na 1.709 m visoke Svete Višarje v Italiji. Udeleženci bodo odšli na pot ob petih izpred avtobusne postaje v Novem mestu in se bodo vrnili zvečer. Zadnji delček poti do cilja se bodo peljali z žičnico, najbolj zagnani se bodo v povzpeli v treh urah peš skozi Višarski graben. Organizatorji priporočajo topla oblačila. Potreben bo tudi potni list. Izlet je namenjen predvsem vodnikom in upravnemu odboru PD Novo mesto - zanje je izlet zastonj -drugim plalnicem pa le, če bodo prosti sedeži. Prijave zbirata za vodnike do 2. septembra in za druge do 5. septembra Jože Perše na tel. št. 73-409 in Peter Repovž na tel. št. 73-671 ali 312-459. V nedeljo. 10. septembra, organizira planinsko društvo izlet na 1517 m visoki Košenmk. Izlet je primeren za družine. Ce bo dovolj prijav, bo vozil poseben avtobus, sicer bodo udeleženci potovali z lastnimi vozili. Prijave zbira do 6. septembra Peter Repovž na tel. št. 73-671 ali 312-459. • Samo tisti, ki misli, doživlja svoje življenje. (Eschenbach) DNEVI VINOGRADNIŠKE OPREME NOVO MESTO - Od jutri, 1. septembra, do ponedeljka bodo V firmi Tabukum na Cikavi v Novem mestu potekali dnevi vinogradniške opreme in kmetijske mehanizacije. Gre za jesensko različico že uveljavljenega spomladanskega Jožefovega sejma kmetijske mehanizacije, s tem da je tokrat poudarek na vinogradniški opremi. To opremo in kmetijsko mehanizacijo bo razstavljalo preko 40 proizvajalcev. V Času sejma dajejo sejemski popust, za nakup opreme in mehanizacije pa je moč dobiti kredit Dolenske banke, in to do 6 let. Novice iz Topliške doline • vi Gor. in Dol. Gradišče - Gor, in Dol. Polje - Soteska -Dolenjske Toplice - Meniška vas SOTESKA - Na Gor. in Dol. Gradišču bi bila potrebna javna razsvetljava, saj je v bližini avtobusna postaja. Vid Brezovar pa je povedal, da imajo v načrtu ureditev in posodobitev vaške poti med obema Gradiščema, problem pa je tudi neurejena kanalizacija. Vaščane Dol. Polja skrbi ureditev nekdanjega napajališča ob reki Krki, asfaltirali pa bi radi še priključek na glavno cesto. V vasi Gor. Polje se je v zadnjih letih največ gradilo, krajani imajo urejeno vso infrastrukturo, za kar ima največ zaslug Jože Kočmrlj. Trenutno je najbolj pereč problem zgraditev mrliške vežice na pokopališču pri farni cerkvi v Soteski. Pri pokopališču tudi ni nameščen kontejner za odlaganje odpadkov, novozgrajeno pokopališko obzidje pa bi bilo treba obzidati s kamenjem, da bi objekt dobil celostno podobo. Kot rdeča nit se že nekaj let vleče divje odlagališče večjih odpadkov, ki nikakor ne spada v zaščiten grajski kompleks. Veliko tujcev, ki si že zaradi zanimive zgodovine ogledajo Sotesko, odhaja zaprepadenih. Odgovorni morajo za to poskrbeti. V Dolenjskih Toplicah pa se že dolgo postavlja vprašanje, kdo bo dokončal dom kulture in ali je bilo res potrebno stari dom podreti, saj bi s primerno adaptacijo še lahko služil svojemu namenu. Sedaj pa je zavrta kulturna dejavnost in amaterizem ter kinopredstavc, ki so tu bile včasih. Razne organizacije nimajo svojega prostora za sestanke in nekdo bi moral javno povedati, kako je s to stvarjo. Tema resnih pogovorov je tudi gradnja mrliške vežice, kiji nekateri rečejo kar Noetova barka, hiša egiptovskih faraonov. Odbori in poslanci bi morali imeti skozi vse leto, ne pa samo v poredvolilncm boju, več stikov. Krajani Meniške vasi pa so predvsem ponosni na svoje novo naselje. T. VIRANT Novomeškalujjjjjjjj) DOMAČE NOVICE- Novo^ sto se gre visoki turizem,n bP ponuja svetu. Tako se brat'z % širom Evrope in sveta in ] do^ča. lnaih /i° Sp zvit kot njena trajna. : DNBŽUPAN-Na^« ^ največ pozornosti p ^ prika s. JV Dolenje Stare vasi, k ila z JGj N starodavna kmečka P1 naj1K ^ lovom Od zrna d<> ffe zanimiva pa je bila japod°l‘SD. IT navadi pri mlatičiM rek^S V in S nušehccm m celu,„iiCe krtw h, da bi osramotili «sukrad^ ^ tistemu, ki je Pus .J 0 ostal' to. jsj,* sramota za t's«-.kJJ0niti*?ŽSlI tistemu, ki je Puse.IJL0 osta1' t0, k.' sramota za trste k.oSO..s^ , J njega. Brez tega n • krbe■ za senzacijo pa jc V |atiča T. ga k01 Janez Povšič v vlog s(raJiU, |f{. V Vl sednje občine, ki J® \ |<> N odprlil še novozgr ^ ^tc ^ & jflotnaljski drobir konec viniške repub- .^spomenikije res križ. Ved-0 pride nova oblast, hočejo «. are 'n z veseljem postavljali VrfCej dru8ačt: pa je na ■isoi r ^asa vin‘ške republike »ikov e-‘-Časa. Postavljati spome-lraiala lc tri dni, pač pa , inicam skoraj že pred dvema izjema odločili, da bodo svo-DelaPubl,k> postavili spomenik. lW9 s°se lotili že davnega leta Hv' endarje spomeničarje delov-ijji ma kmalu minila, nedokon-itb d6"'1' vini5ki republiki pa ste’ Mrl z osmega razre-V kif 26 zdavnaj pred izborom St tPe lzbraH za najlepšo. Sda„ S0 Eriko lahko opazovali > najbrž že vedo zakaj. VkodpoMetliki) feo Matkovič, met- *bi|j in državni svetnik, Virov' t ra! g°vornik na Ražnju l/mc,iji v Jankovičih blizu 'Viri ?ak°krat je šlo za kulturni ,ck V Sa|eriji, kjer je med Vria plavljena stalna zbirka Sien -goja. Obiskovalci ne-rVon d,-lve Pisanice - Pesem -t Vnm i-i’ mcd prisotnimi ni Sana v .kega župana Andreja kj Soda’ ?rie po svoje razumljivo, Silo j Jankoviči v črnomaljsko Včen, ,bl se spodobilo, da na Sin T/^vorišču kikirika domači Sloheda P3 zadeva sploh ni j^kajhil je čas dopustov in SLABOVIDNE, ki so Si So b,Vali v podzemeljski os-Sek i„ c,'a zadnji večer obiskala Nfu. c. .av*co Plut z Mladice pri Vv i. (ricTončck je igral na brš-Sik0 ^in Slavko pa na har-H zv„,, °nrodušni Tonček je naj-iSkJeiv Ponujal bršljanove “'jlrlko i vzomtc, vzemte, mam S kozo;* b’ 2 njimi lahko nah- STANIČU, ki je s hu-5e Ha " pc,iem zabavi obisko-L^.scjp e*li^kem grajskem dvo-VrjdV, zašankom v nekaj sklad-^.po"211 član metliške mestne S Slo waga'ijc hotel s pozavno, Se et'iSki zlobnež Matjaž Nil P^zanje mladeniča po- N4LeSC,dami: “Eno J'e '8rati %biu .I1’ drugo pa v zabavnem >E- KJER JE BIL NA N it k,NJU z MFS “Ivan Na-NzL-jaž Rus prinesel pri-»'"H Pls<)ni: Kiss me, l'm Slo-fV^adinjt ije ne hodi naokoli LVknip0 Jublianja: edini, ki ga $,bo|'’ Jc bil Janez Vraničarja ’ a še ..anjski humorist številka, ki S boli zaradi steklenice Nr^j. "tl ga je podaril Tjaži, Povabila s priponke. ^Jgbanjske iveri Siki^tANJE - Trebanjski Jkolei ° bo|j zaostali od neka-#iL'Vlh!,TdrU8'1' krajih Dole-ijjSlij. "ebanjski namrečdajc-iNbvN.Edgarjem in ti mora-V7la Potem deliti med Nil v a< tazbko od tovrstnih VCra drugji, krajjh so vsaj (."iskoi^bttdjska napisana po jjpisoj1 so razumljiva vsem, ne Sie, '•“AS - V času, ko sc lSjaj0 j?Va’ zadruge in drugi vNii L ®ava je la “h onazem-N inj .Posestvo v Martinji V1 'vi zapuščeno sameva. v1 k Ve . m 0dšl>zadnjistanovi j„rjc,no minilo že precej \Nica Sfetmi še zmeraj »ti- Pijače naše in vaše :s'N'vLkakršnc so 10 Pija^0 VNtih^ kot desetletjem. Kaj V" na Sk,.rni objekti, se ne ve. VfC'.r?fm kraiu' kJcr si Vkiisij /t. lahko v miru češe glo-vJkisL'b‘bili primerna lokaci-V^atv4k° Pisarno kakega doji1 "ivS-k lanca> ki mora ves čas »il k0v za modre misli za $NdiicČkega ŽiWja in dC' ROMOV - Vsi-VHjoo Povzročajo preglavice y Zenu ln 'i bi že zdavnaj zra-\k. a.?o prenckatero romsko VK' van, bo ob 9. uri. ScvmšWpab^ --------- • unldJ* r— — • . ^^^^T^^^****0**0^ |j rek0 se nekatere ekipe ® todab'r,,š£ po Savi navzgor, nal is|jio, da' nrcčkalc. Nekateri ■,0poit 'i* a 'S V1 /. o jp K S k Si I $ % X* Vendar so se /Radfce' v zgorzato, da bi Pr gasds je bila prav takrat t ,j- SCl&RnZAN-Scvni zanu nič nc pomaga* fV^' popolnoma sesul a ' I . spodaL samo njegov strop.'.ni raz' ali tako ne bodo °h .gitlfš 6 DOLENJSKI LIST Jbške novice ??' Slovenska država je trdili?113’ da rudnik Senovo .A,*Kanižarico in Zagorjem po C„PrS‘0pku 2aPrc' Kako b0 ki. ’ kl Je zrastlo ob rudniku, sli s' je težko predstavili ndarPa očitno poti nazaj ni, 4r„2acetncmu trdovratnemu Lni sen°vških rudarjev bo ru-4 av tem kraju kmalu konec. Mo Se bod« prelevili v kmete, fcalir^’ Pro>zvodne ali kakšne tlovhr 'Clrane delavce in morda tln, ,e2P°selneže. Na Senovem sta]en6 P° Pos'ovna sreča mila, riitil; "! fudar. Picerija Rudar. ra H d? . na'° slabo pisati, če 'ie(ins?vnib mest, novih zaposli- u tem denarja ne bo pravi 'O' t^5ENNA KAMEN-Končno ;aI "»o(ul! ? s°lastnikov Vitacela Cj 4bR?a-. 23 solastnika, gre za , : ^iii C2ICC' )' n> bilo težko j- *«ili’nid?^,tno n'ma za sabo uma-ldl ■ ov v Vidmu, resnici na sl' Claudi njen delež v pod-*12i,J“"Ja en in znaša nominalni 0&kov aii’ preračunano v tpovL '2 odstotka. Za ta delež [A S«iku^«n“,i. dc bo bre-ira2a lna iiacc 'uj.; 'tya n * 4.IVI1CIIIC |C VC_ !Sa Se mcna izobraževanje in ■a ::,»VstVp Vedai° tudi v krškem 1 K e.[" d0mu' kier so pred ') Sj . strope namontirali tele- .1 5°Dr(v|Vldeorckordcrji. Tako it- !i»iakajS[ilmi;poučnihvsc- li S, ki 0; ? m konstno popestri-* L*?tVe tu l F,u8ače brez prave zada '''odnhCRliCj° v čakalnicah. Pa 7. ^*eai,?0.lastnost imajo televi-: Sd !nici: bolniki takrat, ko %in j!e’ncslišijo, kako voda ja, v notranjost zdra- i ?.SERESP()ZNAMO? 1,0 CP^JE - V soboto, 2. ■ ^Ora »a^ina opožlevala predlog 'rVi|acabnance, bogatejši direk- If' Tjg, ^žf.vanje V DVOJNI A „?a zdravo življenje je \ l fij?bdv ‘odbočfup0ridvo: S“A|; Vn° srečanje z naslo-»itato -e res poznamo?”. Or-%am2J' Pripravljajo pester fcvi"ekrSd°’ Predstavi,vij° JJ’ recitacijami, Nslah^ern ‘n še čem. V pri- SJ* vremena bo prirc- [N^birnemdomu. ^ovBrežicah ] do Prjsl°jn>so zelo za nj, • ‘isiujmsozeioza-■ « ^ntm? brežiškega trgov- 3 s j,1 Hje„_a.!n,ermarkel in za var- V ?> s0\ lh kupeev. Še pravo- V St, ST spomnili in postavili ja* (|lkl'jeScatl;rinii so prepovedali ji- " ........... ftZ^režic ali t_______ JSolSai ■ 'majo za to strokovno J je zavijanje tu, v samem j',c8a n: arno- Zanimivo pa je, iv0je tulVedcli Prej- niti takrat Cvirni “bl:atovalIMVs 180 VjSbti |u’ 12 katerega so med bHehi--irebno odvažali avto-'i ^0ŽMlk°iiee. 'uStak? i" Siccr Pa verjetno '.Sohi /'abo.dasc Brežičani 'tki d|očaio7(,i b^KChr'1 i\0ŽNoOli“ #t|lj ohu ua se orezicam tjSetj 5,ai° za krožno urejan- \Seri??’ ki sc Pripeijejo v>0st kr tako llu smejo zaviti V° OrJL . 1te rmarketu, ampak »lVsta £a nadaljujejo proti u]j ‘ Pam jih pričaka enos-'prisili?n i'1' na eleganten lv>rtte j, obkrožijo vse mes-^kij?,’ a na takem potepu ne Xai0? našli vsaj ene stvari, fes RjSžSa vl.tt* ki3 s? časi dopustov in t'i-{e aSajnah delata le dve ? 2EnHrUVic blagajn kar nekaj ©C‘,dasi mora tudi tisti, ipofai vZivila, vzeti dopust, V n a’ kdaj bo prišel na vrs- V P® r?ieČ °dl°čiš, da greš v ' {|' .|?allco, čas, namenjen r° mine - žal, v vrsti. ,,‘vtaE j 3 obkrožijo vse mes-,'ki i?i’ a ,na takem potepu ne iit?°raioTl "ašli vsaiene s,vari> fe|5S«iCAJ0. 'v^mii kazalo, da so časi, ko V1'Pred k|,r8°yinal’ dol8° sta-^o, Ve]"?83!1’0, mimo,,0 za 20. avgusta so V*ija jP^ddnišnici rodile: jt. Jt> Ma-• ec *z Presladola -iVljo kieta Zupančič z Lib-■ h, “jrjanca Češnjevar z 4? v avida. Hrigita Turk iz ?V?rin ' ' Sašo? Katarina Aiavi??0 'z Brestanice - i- - a a Šinkovec z Jesenic t Slonijo. kV Čestitamo! IZ MAŠI H OBČIM KM Poraba zavrgljivih izdelkov raste Iz papirja, ki je izdelan po suhem postopku, izdelujejo prte in prtičke, ki so po videzu, otipu, vpojnosti in trdnosti enaki tistim iz blaga - Vse za mizo ro gostilno prepoznamo tudi po tem, kakšne prtičke . Če so do sedaj veljali prtički iz blaga za bolj ka- BRESTANICA - Dobro j ponudi poleg krožnika, kovostne, pa po svetu in tudi že pri nas vedno bolj prosegamo po kakovostnih prtičkih iz papirja, ki so samo za enkratno uporabo, po značilnostih pa se od tekstilnih ne razlikujejo. V svetu je stopnja rasti porabe teh artiklov kljub recesiji 20-odstotkov letno. Takšni prtički pri nas prihajajo iz podjetja Eurostyle, d.o.o., proizvodnja in trženje Brestanica, ki so ga ustanovili leta 1990. Sprva je program obsegal predvsem vse vrste serviet za gostinstvo in široko potrošnjo, z leti pa se je program bistveno razširil - nudijo vse vrste izdelkov za na mizo za enkratno s katerim so v pogodbenem odnosu. S pogodbo med Eurostylom in Dunijem je doličena oblika sodelovanja, med drugim tudi marketinški hišni red. Evropa je organizirano pokrita, podjetje v Brestanici pa je del te mreže in predstavlja ekskluzivnega zastopnika za Slovenijo in Hrvaško, zadnje čase pa se prebijajo tudi na makedonski trg. Letno prodajo v Slove-niji milijon zavitkov serviet, kar pomeni 2 zavitka na družino. • Izdelki iz kvalitetnejših materialov predstavljajo polovico realizacije, četrtina pa je namenjena iz- vozu. “Ne želimo biti čisto trgovsko podjetje. Ko bodo razmere dopuščale, se bo podjetje razvijalo v • Eurostyle, ki zaposluje 16 ljudi, svojo dejavnost pa dopolnjuje še s kooperacijo, vsako leto poveča realizacijo za 10 do 15 odst., rast pa žal zadržujejo sistemski pogoji države, ki zavirajo rast podjetništva. Tudi slovenski trgovski sistemi so bolj togi in novosti težko sprejemajo, zato je sejemska dejavnost toliko bolj pomembna. Eurostyle se bo tako predstavil na mariborskem sejmu Gost tur 95, ki bo od 11. do 15. oktobra. proizvodno smer, tako bomo lahko prevzeli proizvodnjo nekaterih novih artiklov,” pravi Milan Cli T. G. Polni vrtec je dober znak Koprivnica z okolico je v zadnjih letih oživela - Mlade družine se vračajo - Boljše ceste, voda, telefoni PAPIRNATI IZDELKI ZA ENK-RATNO UPORABO IZ BRESTANICE - EurostyIe preko Švedskega koncema Duni ponuja ves pribor, ki sodi na mizo, posebno zanimivi pa so prti, nadprti in prtički iz kvalitetnih materialov, ki so po vseh lastnostih podobni Ustim iz blaga. uporabo, izdelano iz papirja. Posebnost tega programa pa so materiali, ki imajo skupno ime “papir, izdelan po suhem postopku”. Th surovina je po videzu, otipu, vpojnosti in trdnosti enakovredna tekstilu. Poleg tega omogočajo ti izdelki v primerjavi z običajnim miznim perilom boljše možnosti aranžiranja. Hkrati pa zagotavljajo uporabniku, da pred njim prta ali prtička ni uporabljal nihče, kar je v higieni korak naprej. “Pri tem je cena teh izdelkov konkurenčna ceni pranja in likanja v običajni kemični čistilnici,” pravi direktor podjetja Milan Cizi. Kmalu po začetku obratovanja je podjetje pretresel razpad jugoslovanskega trga, zato so poslovanje prilagodili novim razmeram. Izdelke, ki jih ni bilo smotrno delati tukaj, uvažajo s Švedske od, na tem področju vodilnega koncerna Duni, DOM OBRTNIKOV POD BOUŠO STREHO BREŽICE - Leta 1983 odprti Dom obrtnikov bo ta september dočakal prepotrebno popravilo strehe, nato pa še ostala nujna in-vesticijsko-vzdrževalna dela. Obrtniki si želijo tudi urediti okolico doma, zato so se že dogovarjali s Posavskim muzejem in s podjetjem Vino Brežice, zdaj pa čakajo na odločitev občinske uprave. KOPRIVNICA - Vodstvo krajevne skupnosti Koprivnica, tako kot kolegi v mnogih drugih skupnostih, predvsem težko čaka kadrovskih zamenjav po 8 let dolgem mandatu. V Koprivnici so v tem času marsikaj postorili in dočakali, da je njihov kraj začel oživljati, da se je v te kraje zadnjih nekaj let vrnila kaka deseterica mladih družin. Poleg oživljenih kmetij v domači kraj privabljajo posodobljene ceste in naspoh dobra infrastrukturna urejenost kraja. Samo v pretekliih 8 letih so v Koprivnici in okoliških vaseh posodobili 15 kilometrov cest, čeprav s tem dela na tem področju se zdaleč niso končali. Tako čaka letos posodobitve cesta za Lokve, ki je v občinskem proračunu načrtovana že dve leti, pa ne pride na vrsto. V zadnjih letih je večina interesentov dobila tudi telefonske priključke, z vodooskrbo na dveh lokalnih vodovodnih sistemih, kiju upravljata dva vodovodna odbora, pa tudi nimajo težav. Vodovodne cevi so že stare, vendar jih postopoma zamenjujejo z novimi in okrog tega ne delajo cirkusa. Vsako leto organizirajo akcijo in zamenjajo nekaj sto metrov najbolj dotrajanega cevovoda. Lani so z denarjem za delovanje KS in s prostovoljnim delom zgradili škarpe okrog pokopališča, zdaj načrtujejo še izgradnjo pomožnega objekta pri mrliški vežici, predvsem pa so trdno odločeni, da zaradi varnosti svojih otrok zgradijo pločnik od šole do avtobusne postaje. Prepričani so, da to ne rrfore več čakati, saj je hoja po ozki cesti nevarna. V kraju so zelo zadovoljni, da jim je s pomočjo velike prizadevnosti bivšega ravnatelja šole uspelo zgraditi vrtec. Čeprav so v Krškem dvomili o njegovi upravičenosti, sta danesoba njegova oddelka tako polna, da morajo manjše otroke že zavračati. Urejenost kraja, možnost varstva v vrtcu in navsezadnje tudi nova telovadnica, ki se gradi zdaj ob koprivniški šoli, vse to zagotavlja tem krajem, da ne bodo ostali prazni. In ker se je življenje vrnilo, uspešno živijo tudi društva: kulturno, lovsko, gasilsko. B. D. G. Na brežiškem polju s hmeljem zadovoljni Kvaliteta dobra BREŽICE - Z letošnji pridelkom hmelja na brežiškem polju so v poslovni enoti Trnje Agrarie Brežice proizvodnja in storitve zadovoljni. Z obiranjem so pričeli 17. avgusta, torej tri dni pred Žalcem, saj je tukaj povprečna temperatura za stopinjo višja, končali pa naj bi v teh dneh. Kot je kazalo pretekli teden, je kvaliteta dobra, saj naj bi bilo po ocenah kar 90 odst. pridelka prve kvalitete, količina pa bo verjetno kot lani. Letos obirajo na 35 hektarjih površin, saj so lani na sedmih hektarjih hmelj ponovno posadili. Delo na njivi poteka ročno, kjer rastline nalagajo na prikolice, obirajo pa strojno. Sicer pa dela 60 delavcev, od teh 25 iz Hrvaške in 7 Romov, čeprav so poslali obvestilo tudi na zavod za zaposlovanje, pa jih je od tam prišlo le 13. Delajo po 12 ur skupaj, tako da se delo pravzaprav nič ne ustavi. Nekoliko slabša kot lani je letina savinjskega goldinga, ki je bolj občutljiv na sušo, a je zasajen le na štirih hektarjih; sorte av-rora, bobek in blisk pa so v mejah normale, saj je bilo to leto, kar se vlage tiče, hmelju naklonjeno, nekaj pa so se poslužili tudi zalivanja. V poslovni enoti Trnje bi radi posodobili trganje na njivi, hkrati pa že obnavljajo nasade; naslednje leto pride na vrsto najstarejši nasad na 4 hektarjih, ki je star 17 let. POSAVSKI PLESALCI V NOVI SEZONI KRŠKO - Plesalci Posavskega plesnega kluba Lukec so se pretekli konec tedna udeležili prvega plesnega turnirja v novi sezoni “Ljubljana open 95”, ki je bil mednarodnega značaja in so se ga udeležili tudi pari iz Ukrajine, Rusije, Madžarske, Italije in Avstrije. Rezultati Posavcev: pri pionirjih Mitja Puntar in Jasmina Zakšek 5. mesto (LA plesi) ter Iztok Urbanč in Katja Zakšek 7. mesto (LA plesi); pri mlajših mladincih Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar 4. mesto (Stand. plesi) in 7. mesto (LA); pri mladincih Janez Žokalj in Kaja Kržan 3. mesto (LA) in 4. mesto (ST). SVETNIKOM SE IZTEKAJO POČITNICE BREŽICE - Trenutno predsedujoči Ivan Živič je za prihodnji četrtek sklical nadaljevanje seje, katere dnevni red so svetniki prežvekovali že dvakrat. V tretje naj bi sejo le zaključili in začeli tudi z novo, na kateri naj bi obravnavali predlog na terenu težko pričakovanega statutarnega sklepa za krajevne skupnosti ter imenovali odbor za pripravo programa ob prazniku občine in komisijo za odlikovanja in priznanja. KLAVNICA KMALU NARED KOSTANJEVICA - Kljub občasnemu slabemu vremenu so dela na klavnici v Kostanjevici normalno potekala in se je izvajalec Kostak Krško držal začrtanih rokov. Tako bo v petek, 8. septembra, tehnični prevzem prostorov, ko bo začela klavnica tudi poskusno obratovati. 8*§ ŠOLARJI BODO RAZOČARANI - Koprivniška telovadnica bi morala biti zgrajena že do konca julija, vendar se roki dokončne izgradnje Se vedno pomikajo proti koncu letoSnjega leta. Spr\’a je zakasnitev povzročila nepravočasno podpisana pogodba, nato teren, ki je zahteval poglobitev gradbene jame, in slednjič težave izvajalca, gradbenega podjetja Pionir. Zaradi tega je Se pred nekaj dnevi dogovorjeni rok (31. oktober) spet padel v vodo. (Foto: B. D. C.) Si ENA NAJ LEPŠIH V DRŽA VI - BrežiSki Integral Brebus namenja precej denarja za vzdrževanje avtobusne postaje in okolice. Vpodjetju se trudijo zaradi potnikov in Se posebej zaradi svoje turistične agencije, ki tudi posluje v staliti. Avtobusna postaja, za katero mnogi pravijo, da je najlepSa v državi, je bila prenovljena v letu 1992, ko je podjetje pridobilo skupno kar 300 kvadratnih metrov novih uporabnih prostorov, ne da bi pri tem oškodovalo izgled stavbe. Najemniki so v stavbi odprli kiosk, trgovino in bife. (Foto: B. D. C.) Rešuje jih prevažanje turistov Integral Brebus Brežice zadnja tri leta vse bolj širi turistično dejavnost - Prihodnje leto bodo v njegovi agenciji pripravili tudi večje lastne potovalne programe BREŽICE - Podjetje Integral Brebus je pred kratkim dobilo drugo soglasje za lastninjenje, po katerem imajo zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci 45-odstotni delež, še 15 odstotkov premoženja pa nameravajo olastniniti v prihodnjih štirih letih. Brebus se ponaša z eno najlepših avtobusnih postaj v Sloveniji, s sodobnim voznim parkom, ki ga sestavlja 30 avtobusov, in z vodilnim mestom po turističnih prevozih v Sloveniji. ■ - ;. fcAM SPET SKUPAJ Z RENAULTOM - lTGAvtohiša Brežice je v sodelovanju z novomeškim Revozom priredila tradicionalno srečanje, na katerem je ob bazenih čateških Term predstavila vozila Renault. Da bi pritegnili čimveč ljudi, so pripravili tudi zabavne igre na vodi in karaoke, medtem ko je vse prisotne in sploh kopalce na rivieri zabaval ansambel Dobri prijatelji. (Foto: B. D. G.) Njihovih 40 šoferjev letno prevozi 200.000 kilometrov, in to že dolgo ne več samo po Sloveniji. Približno polovico kilometrov napravijo s turističnimi in drugimi posebnimi vožnjami. Ker je poglavitna dejavnost Brcbusa prevoz potnikov, bodo v naslednjih dveh letih intenzivno posodabljali vozni park. Spomladi so že kupili 3 vrhunske avtobuse znamke Mercedes. Sodobne in t. i. “zelene avtobuse” bodo še kako potrebovali, če bodo hoteli pridobiti koncesije in dovoljenja za redne prevoze v tujino, podobno, kot zdaj vozijo trikrat tedensko v Miinchen. Povečanja števila avtobusov zaradi izredno močne konkurence na malem slovenskem tržišču ne načrtujejo. Po osamosvojitvi je v Sloveniji ostalo 3.000 avtobusov ob izredno zmanjšanem terenu, čeprav bi jih po oceni direktorja Brcbusa, Jožeta Baškoviča, zadoščalo že 2.000. Približno toliko jih je ostalo danes, kar je tudi nekoliko povišalo prej nenormalno nizke cene prevozov. Po letu 1992 so začeli pospešeno razvijati turistično dejavnost v ok- Jože Baškovič viru lastne agencije. “Odtlej imamo stalno rast prodanih aranžmajev. Letos na primer smo do sedaj že presegli celoletno prodajo turistične ponudbe v lanskem letu. Največ sodelujemo z večjimi agencijami, čeprav manjše programe izdelamo že zdaj sami, v prihodnjem letu pa nameravamo tržiti tudi večje lastne programe (daljša potovanja). Odločitev o usmeritvi v turizem je bila pravočasna, a začeli smo z malim, pridobili zaupanje strank in zdaj sledi širitev dejavnosti,” meni direktor Baškovič.V prihodnjih petih letih načrtujejo še uvedbo drugih sorodnih dejavnosti. Na področju potniškega prometa sojini pomembne in dobre stranke šole z rednimi dnevnimi in tudi posebnimi prevozi. Ravno na dan našega obiska je 11 avtobusov popeljalo maturante na izlete: 7 v Španijo, 2 v Francijo in 2 na Nizozemsko. Posebne vožnje opravljajo s sodolinimi in dobro opremljenimi avtobusi (samo s klimatiziranimi), medtem ko najenostavnejši avtobusi (ravno tako dokaj novi, saj je pri starih vzdrževanje predrago) vozijo na mestnih in primestnih progah. B. DUŠIČ GORNIK Gimnazija v pripravah na 250-letnico Pogovor s Heleno Zalokar, ravnateljico novomeške Gimnazije NOVO MESTO - Helena Zalokar je od letošnjega januarja nova ravnateljica Gimnazije, to delo pa zanjo ni nekaj čisto novega, saj je bila prej pomočnica ravnateljice. Pravi, da se s svojimi sodelavci trudi, da bi šola ohranila sloves, ki ga ima, in da bi se kakšne poniankljivosti tudi odpravile. SELITEV IN NOVO IME NOVO MESTO - Dom kulture Novo mesto obvešča obiskovalec, da je preselil sedež v nove prostore na Novi trg 5 v Novem mestu in da bo pričel s 1. septembrom uporabljati novo ime. Zavod se bo imenoval Kulturni center Janez Trdina Novo mesto in bo deloval v dveh stavbah: v stavbi Dom kulture in v stavbi Kulturni center Janez Trdina. Do ureditve velike dvorane v Kulturnem centru se bo filmski program in večina prireditev odvijala v stavbi Dom kulture. Informacije o filmskem programu dobite v Domu kulture na dosedanjih telefonskih številkah 321-214 in 322-370, fax 322-370, informacije o drugih prireditvah pa v Kulturnem centru Janez Trdina na novih telefonskih številkah 21-447 in 21-448, fax 21-448. OTROCI SAMI ZAVIJAJO ŠOLSKE KNJIGE NOVO MESTO - Da starši pred začetkom šole ne bi bili preveč preobremenjeni, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto organizira od 29. avgusta pa do jutri, 1. septembra, med 9.-12. uro, in prihodnji teden od 4. do 8. septembra med 16. do 18. uro, likovne delavnice. Otroci bodo lahko v tem času pod vodstvom pedagogov sami zavijali šolske zvezke in knjige. Material, ki so ga prispevali Simocop paper shop, Papirus in Tiskarna Novo mesto, bo na voljo v knjižnici na mladinskem oddelku, s seboj pa otroci lahko prinesejo stare koledarje, plakate ali ovojni papir. V soboto, 9. septembra, bo Knjižnica Mirana Jarca organizirala še sejem rabljenih šolskih knjig na platoju pred knjižnico. Vsi, ki bi radi prodali ali kupili učbenike za naslednje šolsko leto, vabljeni tja med 8. in 13. uro. • l.etošnje počitnice ste na Gimnaziji med drugim izkoristili tudi za nekaj popravil šolskih prostorov, še vedno pa je, čeprav se I. september bliža, dostop do šole zaradi urejanja okolice šole in same Seidlove ceste bolj slab. Bodo dela pravočasno zaključena? “Na šoli so letos potekala vzdrževalna dela, kijih razpisuje in vodi ministrstvo za šolstvo in šport, obveščeni pa smo bili, da bodo končana do 25. avgusta. Tako je popravljen del strehe, v nekaj učilnicah je zamenjan dotrajan parket in v kemijskem kabinetu so nove ploščice. Sami pa smo na stroške šole dali počistiti table, nekaj je tudi novih, prebelili smo 6 učilnic, v 15-ih smo zamenjali nova platna, popraviti smo dali pokvarjene grafoskope in dokupili nekaj novih klopi. Za dela okrog šole je bilo rečeno, da bodo zaključena konec maja, kar seveda ne drži, saj smo bili še pred kratkim brez dovoza do šole. Takšno stanje pa je brez naše krivde.” • Gimnazija bo prihodnje leto praznovala 250-letnico. Se že pripravljate na ta slovesni dogodek? “Uradni datum je 8. avgust, praznovali pa bomo v začetku prihodnjega šolskega leta, septembra ali oktobra. Vse leto bodo na šoli potekale razne aktivnosti. Poleg uradnega dela, ko bosta organizirana svečana akademija in simpozij ob sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, pa nameravamo organizirati še družabno srečanje gimnazijcev vseh generacij. Ob tej priložnosti bomo izdali tudi posebno številko časopisa Stezice. tovoljna gledališka skupina približno 25 dijakov. Idejo so dobili na Gimnaziadi, kjer so bili navdušeni nad nekaj gledališkimi predstavami, in ko so se vrnili, so takoj začeli pripravljati Brechtovo Malomeščansko svatbo - za uprizoritev jim je žal zmanjkalo teden dni časa, ampak krajše skeče za proslave so pa že pripravili. Vadijo sami, brez mentorja, ki si ga iščejo, prostor pa imajo na šoli. Obljubili smo jim pomoč. Izkušnje so si šli nabirat tudi drugam. Na novo je začel delovati tudi mešani pevski zbor, kije že nastopal na raznih kulturnih prireditvah. Mladi pevci so v hitrem času in kljub bolezni svoje profesorice dosegli zelo visoko raven. Naši dijaki so zelo uspešni tudi v športu - naš novi profesor telesne vzgoje je obudil gimnastiko. Nova dejavnost je tudi športno plezanje, skratka, kot že nekaj let ostajamo tudi letos eno izmed najuspešnejših slovenskih športnih društev.” • Predvsem na področju šolstva so pogosti problemi s kadri. Se tudi vaša gimnazija ubada z njimi? “Na novomeški Gimnaziji je bila v zadnjih treh letih menjava generacij in kar naenkrat je bilo treba dobiti veliko novih profesorjev. Letos je problem predvsem pri učenju matematike, zato bo nekaj skupin računalništvo in informatiko v prvih letnikih imelo popoldne v tečajni obliki, 'nepokritih’ pa imamo tudi 6 ur francoščine. Ob razpisih nam ni uspelo dobiti nikogar, zato smo prosili Revoz, da nam koga 'posodi'. Če se to ne bo zgodilo, bo morda francoski jezik v 1. letniku ukinjen. Sicer pa kadrovska kriza ni značilna samo za gimnazije, pač pa nasploh v šolstvu - poklic učitelja je pač premalo plačan in težak.” • Kakšno je vaše mnenje o ustanovitvi univerze v Novem mestu? • Katere dejavnosti, poleg pisanja v šolski časopis Stezice, vaše dijake še posebej zanimajo? “Že od lani na novo deluje pros- “Mislim, da bi bilo to dobro, ker bi se povečale možnosti za izobraževanje naših dijakov. Zaradi težkih ekonomskih razmer pri nas gre namreč veliko študentov težko študirat v Ljubljano ali kam drugam. Verjetno bi bili tudi razpisani programi takšni, da bi bili zanimivi za to področje, in bi se marsikatero podjetje odločilo za štipendiranje svojih bodočih delavcev. Seveda pa bi univerza morala biti na tako visoki kvalitetni ravni, kot sta mariborska in ljubljanska. Skratka - univerza v Novem mestu bi pomenila velik napredek tako za občino kot regijo-” LID1jAmURN RAZSTAVLJA DUŠAN KIRBIŠ Helena Zalokar NOVO MESTO - Dolenjski muzej je v sodelovanju z Mestno galerijo Ljubljana pripravil novo razstavo slik akademskega slikarja Dušana Kirbiša. Otvoritev bo jutri, v petek, 1. septembra, ob 19. uri v galeriji Dolenjskega muzeja, razstava pa bo na ogled do 2. oktobra. Avtorja bo na otvoritvi predstavil Aleksander Bassin, direktor Mestne galerije Ljubljana. Ustvaijalnost otrok nima meja SATTNERJEV ZBORNIK LJUBI JANA - Te dni je pri založbi Družina izšel 9. zvezek Knjižnice Cerkvenega glasbenika z naslovom Sattneijev zbornik. Gre za zbornik predavanj s simpozija ob 60. obletnici smrti skladatelja Hu-golina Sattnerja, ki sta ga leta 1994 pripravili Akademija za glasbo in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani. Na 140 straneh o Sattner-jevem življenju in glasbenem ustvarjanju pišejo Primož Kurent, Angela Tomanič, Jože Trošt, Tomaž Faganel, Edo Škulj, Borut Smrekar, Matjaž Barbo, Primož Kuret, Štefan Ferenčak in Tomaž Močnik. Sat-tnerjev zbornik stane 2.100 tolarjev in je na voljo na upravi Družine, Cankarjevo nabrežje 3 v Ljubljani. Žrebanje mednarodnega knjižnega kviza - Predstavitev pesniške zbirke Aste Malavašič - Razstava izdelkov likovnih delavnic, ki so ustvarjale v letošnjih počitnicah NOVO MESTO - O tem, da so na Oddelku za mladino Knjižnice Mirna Jarca dejavni skozi vse leto, tudi med počitnicami, ni dvomila. V ponedeljek, 28. avgusta, so ob 13. uri “spravili pod streho” (res je deževalo) kar tri dejavnosti: žrebanje mednarodnega knjižnega kviza z naslovom Zemlja je naš dom, predstavitev pesniške zbirke Maček med zvezdami pesnice Aste Malavašič in otvoritev razstave izdelkov iz počitniških likovnih delavnic. Letošnje leto, ki ga je Svet Evrope proglasil za evropsko leto varstva narave, je mednarodni knjižni kviz, ki ga za mlade bralce pripravlja nemška ustanova Stiftung Lesen, pošvečen okolju - “Zemlja je naš dom”. V njem sodelujejo otroci iz 10 evropskih držav, Slovenija pa se je vključila že četrtič. Mladinski “Lepa je kočevska zemlja” Osemdesetletni Peter Vovk je v samozaložbi izdal knjigo s tem naslovom, zanimivo in poučno hkrati KOČEVJE - Peter Vovk, 80-lctni upokojenec, gozdar, planinec, športnik, smučarski tekač itd., je danes tako rekoč priklenjen v svojem stanovanju. Noge, ki so ga desetletja nosile okoli, so ga izdale. Zdaj se je Peter vrnil na pred nekaj desetletji izbrano pot kulturnika, na katero ga je pripeljalo članstvo v zdaj že davno “pokojnem” kočevskem Klubu kulturnih delavcev. Najprej je pesnil, nato pa pisal tudi črtice, ki so bile tako rekoč ena sama poezija. Objavljal jih je v Dolenjskem listu, za katerega pravi, da je bil edini sprotni in pravični plačnik, medtem ko je za druge (Planinski vestnik. Kočevske novice, Rodno grudo, Lovca itd.) le za skromni ali celo nikakršen honorar. Peter je dober poznavalec narave in kot Kočevar dober poznavalec Kočevske. V svoji knjigi “Lepa je kočevska zemlja”, ki je izšla te dni v samozaložbi in samo 300 izvodih (natisnili so jo v Kočevskem tisku), ta poznavalec in ljubitelj narave opisuje Kočevsko in njeno zgodovino, kočevsko živalstvo, drevje in drugo rastlinstvo. Zgodbe so njegovi sprehodi skozi naravo in njegova raz- Peter Vovk mišljanja, občutena, pesniška in globoka. Petrova knjiga je gotovo zanimiva ne le kot literarna zvrst, ampak tudi kot turistično-planinski opis Kočevske. Gotovo pa bodo po njej radi posegli tudi nekdanji prebivalci Kočevske, kočevski Nemci, zato avtor že razmišlja, da bi jo ponudil tudi kakšni založbi na avstrijskem Koroškem, kjer prebiva veliko prebivalcev nekdanje Kočevske. J. PRIMC oddelek Knjižnice Mirana Jarca je organiziral in vodil kviz, ki je potekal od spomladi do konca avgusta, ter pripravil nagradno žrebanje za področje občin Novo mesto, Šentjernej in Škocjan. Zelo dejavne so bile tudi šolske knjižnice in tako je letos prispelo 425 pravilnih odgovorov iz 13 osnovnih šol: Škocjan, Dolenjske Toplice, Stopiče, Šentjernej, Dragotin Kette, Grm, Center, Bršljin, Šmihel, Mirna Peč, Otočec, Straža in Žužemberk. Največji odziv je bil iz škocjanske osnovne šole, od tam pa prihaja tudi glavna nagrajenka, izžrebanka Mateja Kerar, ki se bo 17. septembra, ko bo Dan zlate knjige (Bevkov rojstni dan), udeležila srečanja in osrednje kulturne prireditve v Ljubljani. Podelili so tudi 69 praktičnih nagrad, ki so jih podarili: trgovina za sladkosnede Ježek iz Novega mesta in občini Šentjernej in Škocjan. 40 nagrajencem pa bo OZPM Novo mesto omogočila 7. septembra ekološki avtobusni izlet Črmošnjice - Resa - Žaga - Rog. Pritegniti otroke v knjižnice je bil namen letošnjih počitniških likovnih delavnic, ki jih je vodila Nataša Kastelec. Otroci so lahko slikali na steklo, izdelovali in barvali svečnike, voskali darilni papir, slikali na majice in izdelovali muce iz papirnate mase. Prav te muce pa so popestrile tudi predstavitev pesniške zbirke Maček nad zvezdami pesnice iz Krškega Aste Malavašič. Pregled otrokovih ustvarjalnosti si je še nekaj časa možno ogledati na razstavi v preddverju Mladinskega oddelka in v prostorih v knjižnici. L. MURN PTUJSKO GLEDALIŠČE S KRČMARICO SEVNICA - V soboto ob 19.30 bo v atriju sevniškega gradu nastopilo ptujsko gledališče Zato s komedijo Petra TUrrinija “Krčmarica”. Če bo slabo vreme, bo predstava v kulturni dvorani. Gostovanje ptujskih gledališčnikov, ki spada med prireditve Grajsko poletje, organizira Zveza kulturnih organizacij Sevnica. MAČEK NAD ZVEZDAMI - To je naslov otroške knjige krške pesnice Aste Malavašič (druga z leve), ki je na predstavitvi povedala, da je zgodba o mucku Puhku resnična in da sedaj že pripravlja nove pesmi, piše pa tudi za odraste. Pesmi je poleg njene prijateljice brala hčerka Maja Malavašič (prva z desne), ki gre po maminih stopinjah. Slavka Kristan, vodja Oddelka za mladino (prva z leve), je v imenu vseh obiskovalcev povedala, da že komaj pričakujemo novo pesniško zbirko. (Foto: L. Murn) K. U. T. G AS VABI - Za pomoč k odločitvi o udeležbi na konce.j lf seznam seznam članov K. u. t. GAS: Rudi Strnad (gfavfli ^^ trobenta), Letitia Yeboah (alt), Petra Uršič (mezzosopran), A c dra Barič (alt), Metod Vodeb (tolkala), Mitja Kuselj ’. /fr Čepin (klaviature), Zdenko Grubišič (baskitara), Bojan Ftjn) tara), Aleš Suša (alt in tenor saksofon), Boštjan Bone (trobe Sandi Cej (pozavna). Veliki koncert v Krškem —-- —-- Ql Promocija prvega CD-ja krške skupine ’joB - Nastopijo še: Soča blues band, Orleki, Dem«' Group, Peter Lovšin in Vitezi obložene nn^> KRŠKO - Stadion Matije Gubca v Krškem bo to soboto, 2. septembra (v primeru slabega vremena pa 9. septembra), deležen drugačne vrste spektakla, kot ga je vajen. Ob 18. uri (stadion bodo za obiskovalce odprli že uro prej) se bo tu začel veliki koncert Noč v Krškem v organizaciji glasbene skupine K.u.t. GAS, ki bo ta večer prvič predstavila svojo prvo kompaktno ploščo z naslovom Erotika, poslušalce pa jim bodo pomagali privabiti še številni gosti. Ob 18. uri se bo s 40-minutnim nastopom predstavila rhytem in blues skupina iz Kobarida Soča blues band, tik pred 19. uro bo sledil 50-minutni koncert trboveljskih Orlekov, ob 20. uri pa še nastop Posavju in Sloveniji že poznane Demolition group iz Ljubljane. Ob 20.45 organizatorji vabijo na ogled modne revije, ki jo bo vodil Sašo Hribar, po polurni paši za oči pa bo na sporedu (ob 21.15) nastop Petra Lovšina in Vitezov obložene mize iz Ljubljane. Od 22.30 in vse do polnoči ga bodo nato “žgali” člani skupine K.u.t. GAS iz Krškega v standardni zasedbi, ki se ji bo ta večer pridružila še četrta pevka, sopranistka Marjeta Podgoršek iz Brežic, ki je pomagala tudi na je žeLpoSa"z nekaj mi koncerti. Poznajo J0 |j jj groom-boogic-funk sK P ^ „a zase trdi, da glasbe ne i,a, kot muho enodnevnico- tijP da bi radi “korenine razvj.J|(1 ZHSfiZiZSte ;* gi del svojega jaza . p uu j***— Njihov CD je zdaj i« snemanja, plošča Pa ^ nj |to«' [»neg kot so povedali na tisk'• I ferenci v Ljubljani, z e xn0 et°! nesrečnostio OZ. nesr . « d ferenci v Ljubljani, * x„0e ,ni plošči pa sta (0^ il.ai ,v »orile ''na j }? % !»vpi S"G loku Sodi kfstf Hc M toži >a; i?Po< C M K. . Pr: Sni N jjibn S SeP Ne: klasi % w Žrtve 2. svetovne —----------—---------------------—■ v jpy u» Župnija Šentjernej izdala knjigo s popisom z jey ge svetovne vojne - Največ žrtev povtynihP>^j ŠENTJERNEJ - Župnijski urad Šentjernej je izdal knjigo Žrtve 2. svetovne vojne, ki je po 50-ih letih vojne morije na Slovenskem prav gotovo lep spomin in zahvala vsem žrtvam, ne glede na to, na katerih strani so padli. Tako sc je uresničila skrita želja tistih, ki so upali, da bo mogoče imena njihovih padlih svobodno izreči in jih tudi zapisati. Nekatera so vklesana tudi že na spominskih ploščah v Lcdeči vasi, Gradišču, Šmalčji vasi, Dolenji Stari vasi in Šmarju. Pri zbiranju podatkov in urejanju knjige imajo največ zaslug: dekan župnije Sentjcrej Anton Trpin, Silvo Golob iz Šent- jerneja, Stanko Svalj iz Šentjerneja, UV z P"1 kjVtllj IZ. lJV***J-a p n( Pristavice in Brane r jega Mokree*M*„,h trti žrtev, vendar, p«*™ fr no, obstaja možnost in netočnosti, sajj. ^ik^ji času v 53 vasi odstotkov prebivale^ (jo^jj domobrancev, P°", cV 1945, in 132 civilnin 1946. M ‘Za konec še žal^?( ^sC GLEDALIŠKA IN LUTKOVNA ŠOLA VABI LJUBLJANA - Gledališka šula za režijo, igro, lutkovno režijo in animacijo, gledališko glasbo, gib, scenografijo - kozmopolitska delavnica umetnosti vabi v L letnik gledališke in lutkovne šole v Sloveniji vse srednješolce in študente. Šola bo potekala v obliki teoretičnih in praktičnih seminarjev ob koncu tedna in se bo začela 6. oktobra v dvorani ZKOS v Be- ethovnovi ulici 5 v Ljubljani. V L letnik programa GILS KO- UUM bodo sprejeli le prvih 30 prijavljenih, prijaviti pa se je treba do 26. septembra na naslov: ZKOS, Stefanova 5, Ljubljana. Šolnina za šolsko leto 1995/96 znaša 60 tisoč tolarjev, poravnati pa jo je treba do začetka šole. Informacije so dosegljive na tel. št. (061) 126-20-83. drugo svetovno . ^lavn^i* 1 ubijali naši ljudje pe ^ med seboj. Naj nas besedo, ker nimant®njc zna».|)t ii. ... it K največ 10 italijans*1' v K niški pa nobeden, ^vn6 knjige Žrtve ^^0]0b- ,,sjO zapisal Silvester ,p Qfih izšla prva jS: dri*av<$ I' *>.'“SSSfefo? st ksenofobiji, strpnosti jeNacionaJ Mg venijc začel •'M*dl‘./oik>L„ i*f., gačnik. Gre za •» ™£c ^ otek« " Sloveniji in po E .^,o in načrtovanih ak‘ bfCzp . nosti... DrugacmkJ "op j»Sa, % it S > & yy nezaklen-blo)rU ^samice v stanovanjskem inodtn"! e 1 Pod srnrcko 8 v Črnom-terstemi *°'° P°ny zelene barve an,.fred stanovanjskim blokom la jeodn, ulici v Metliki. Na vozi-Ne|,'inPV P°krov motorja ter iz '!la$tn;i.e kaPe vzel vse kable. S tem farjev °škodoval ža okrog 5 tisoč BREZ GLUŠNIKOVNEBO ŠLO - Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju, ki je začela veljali pred dobrim tednom, določa obvezno uporabo glušnikov na vozilih na motorni pogon, v nasprotnem primeru pa je kazen 5.000 tolarjev. Kočevska stranpota ŽELI KONOPLJO - 22. avgusta se je pri policistih na mejnem prehodu v Petrini zglasil občan in jim izročil več sadik indijske konoplje. da je bil že pred leti opuščen. Konopljo so poželi in uničili, del pa so je poslali v analizo. Lastnika niso našli, o zadevi pa so obvestili tožilstvo. PSA V VODNJAKU - Občan iz Strug je pobil dva psa in ju vrgel v vodnjak. Policisti so ugotovili, da ima storilec psico, zdaj pa je čas paritve. Lastniku psice ni bilo všeč pasje dvorjenje in je dva ljubimca pokončal. Zdaj se bo zagovarjal zaradi mučenja živali (psice?) in še za poškodovanje tuje stvari, saj seje pasja ljubezen končala na grozovit način. DELOVNA NESREČA - 25. avgusta je delavec na žagi v Starem Log uje je poškodovala levo stegnenico. J3 lil JV UVIUTVV IIU t OIUIVIII Dgu stopil na transporter. Spodrine) mu je in pogonska veriga mu lKf 'ZA IZVAJALCA OB- .j ji Sev«- Mosta čez Krko ^ 6(J **sta zaprta že več kot pet Ijjr S°^tno začeli kmalu ob- K dl ^čina je svoj del obnove p nadaljevanje del pa se \is a a država, ki je že objavila ,f ‘ZVajalca. Občina Brežice „, Jr%(Peč v fazi sprejemanja , ji \oQ n št. 2, je vozila preblizu n/l sizir,r?^a v°zišča in z desnimi )0" J Icj^ Peljala na neutrjeno bankino. *’■ j v°zilo potegnilo na travnat yt d. v°zilo potegnilo na travi yZ f kij) 'e Je bočno drselo in po /i h!e0()ka*ov telefonski drog. Vozi-(Jv R Vož .0 v zrak in ga obrnilo na stre-lca pa se je hudo poškodova- fA iVbA.^TEVAL VARNOSTNE flctaj - 26. avgusta ob 1.30 je A osebne8a avtomobila rS* iJtlpeii f scvmce proti Bregu. Ko [Z v lrcbn; !a* v Orehovo, ni vozil v y ^top^fttostni razdalji in je trčil ledice. Uredba razdeljuje okolje na 4 stopnje občutljivosti za učinke hrupa; 1. območje potrebuje povečano stopnjo varnosti pred hrupom, to je na primer okolje, namenjeno turizmu, bližina bolnišnic, zdravilišč in podobno; 2. stopnja velja za območje, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povečanja hrupa, na primer v stanovanjskih območjih; 3. je na primer trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, kije hkrati namenjeno bivanju; 4. stopnja varstva pred hrupom pa velja na območjih brez stanovanj, kjer je dopusten poseg v okoje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa. Tako ta uredba med drugim določa, da je v L, 2. ali 3. območju uporaba kosilnic, škropilnic, žag in drugih naprav z motorji na notranje izgorevanje, vrtalnih in brusilnih strojev, kladiv in žag ter izvajanje drugih hrupnih vrtnih in hišnih opravil, ki v okolju povzročajo vi- a&VSBSKSSfiS ji/ l('cltia ] udo Pa se je poškodovala yjA.; Sfik L, ki se je peljala v vozilu A 7?, ~'-rn vozilu, se je lažje poškodo- A P turnir Tom Junior International je vsekakor največji organizacijski zalogaj badmintonistov mirnskega Toma, ki je po vsega 4 letih obstoja na tekmovalnem področju ne le med najboljšimi v Sloveniji, ampak se želi uveljaviti tudi kot prireditelj velikih tekmovanj. Priprave na mladinski mednarodni turnir so trajale več kot leto dni, odraz tega paje tudi število prijavljenih tekmovalcev. 2. in 3. septembra bo na parket trebanjske športne dvorane stopilo okoli 100 igralcev iz Madžarske, Slovaške, Češke, Avstrije in Slovenije, ki bodo merili svoje znanje in moči v okviru treh starostnih kategorij (do 14., do 16. in do 18. leta) v konkurenci posameznikov. Iger dvojic in mešanih dvojic ne bo. Zanimiv bo tudi nagradni sklad turnirja, ki znaša kar 3.000 nemških mark, kar je v slovenskem badmintonu veliko. 1.500 mark je namenjenih najboljšim v kategoriji do 18. leta, ki ■a »G, & % S M Sil NAKIČ V KR^ dr^ (ŠKU1 KRŠKO - V novi L krškega košarkarskega:k . . U nastopal tudi znani vitrini ^ 29-letni Ivo Nakič. V svoj p(vi L govalcev pokala Radiv0) • S 3. RUDIJEV MEMORIAL KLJUB DEŽJU - Slabo vreme je v nedeljo, 20. avgusta, pred stadion Matije Gubca privabilo sicer veliko manj kolesarjev kot lani, a kljub temu se je 36 rekreativcev odpravilo na 80 kilometrov dolgo progo od Krškega preko Impoljce, Studenca, Rake, Dolge vasi, Smednika, Velike vasi, Velikega Podloga, Kostanjevice, Šutne, Krške vasi, Breg in Dmove-ga nazaj v Krško. Čeprav maraton ni bil tekmovalnega značaja, je prvi kolesar progo prevozil že v dveh urah. Ker je slabo vreme mnogim preprečilo udeležbo na memorialu, pa Kolesarsko društvo Master team iz Krškega sporoča vsem, ki bi progo še želeli premagati, da to storijo naknadno. Prijave sprejemajo na tel. (0608) 31 360 (Matjaž Gomilšek). Vsak udeleženec bo prejel spominsko majico in medaljo, Startnina pa bo nižja. (Foto: T. G.) DOMA ZACELI S PORAZOM PODZEMELJ - Nogometašem Pletise Kolpe na prvi tekmi pred domačim občinstvom ni uspelo presenetiti enega izmed najboljših moštev tretje nogometne lige Jadrana Hrpelje Kozina. Gostje so že v prvem polčasu vodili z 1:0, na koncu pa so zmagali z 2:1. Edini zadetek za Belokranjce je po napaki gostujočega vratarja dosegel Spudič. Tekmo si je ogledalo okoli 700 gledalcev, vendar mnogi niso plačali vstopnice, s čimer svojim ljubljencem zagotovo ne pomagajo. šahovski turnir V KOSTANJEVICI VELJKO BO KOMENTIRAL - Znani brežiški avtomob^^t in fotoreporter Veljko Jukič se zadnje čase poizkuša tudi n itOB.J i,..u:x__....._L.,* "sictnnil IjA s KOSTANJEVICA - Krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov Kostanjevica organizira hitropotezni šahovski turnir za amaterje in kategornike. Tekmovanje bo v restavraciji Pod Gorjanci v nedeljo, 3. septembra, ob 9. uri. Prijave sprejemajo na tel. 22-744 vsak dan in uro pred pričetkom turnirja. k H % Me DO, 'fel .^e s p J k H v 15 Sl« S Sp i/ \ torji. V soboto bo s svojo 250-kubično yamaho nastopil n . Ce> m,■ Slovenije v Mariboru. Lani mu je na veliki nagradi Slov s s' mf za las ušlo tretje mesto. Med samo dirko se namerava ^ijskl ,(| komentarji neposredno vključevati v spored dolenjske ,-jSge Studio D, prenos pa bodo prevzele tudi nekatere druge c ^ I Neposredni prenos s tekmovalnega motorja bodo tetin te mobitelovi strokovnjaki, ki so za to priložnost prilagodili F ^ /N Če bo Veljko na dirki padel, bo povsem upravičil poročevalca. N* ««i [c*v s Se :Pr J Matjaž Tomlje (na sliki v formuli) lahko ponovil prvo vožnjo, se je tekmovalna žirija (desno) kur nekajkrat zbrala. Ko je piro dirko ponovil, so popravljeni čas razveljavili. l^sSSS^EnEMmSSSSMBSEEEmiBE^^^m o i' ■ »vsaka dirka ima ■i razlika pa je utišala celo Matjaževega očeta, ki je v boksih še vedno bentil čez Ljubljančane. Gorjanski dolg Matjaža Tomljeta je ostal zapisan in po razglasitvi rezultatov na novomeškem Glavnem trgu je obljubil, da bo naslednje leto rekord proge njegov. Nesrečni snemalec Jože Vsa opozorila gledalcem, naj brezpogojno upoštevajo navodila redarjev in v času dirke ne prečkajo ceste, naj se z najbolj izpostavljenih delov ob tekmovalni progi umaknejo na varnejši prostor in s tem poskrbijo za svojo varnost, niso prav veliko zalegla in večkrat se je zgodilo, da so redarji komaj umirili od alkoholno razvnetega navdušenca. K sreči nezgode med gledalci ni bilo, pač pa jo je skupil človek, ki se je s službeno izkaznico lahko nemoteno gibal ob stezi in dobro pozna avtomobilske dirke. Snemalec ljubljanske televizije Jože Šlibar se je v želji, da bi posnel čim bolj atraktiven posnetek prihoda dirkalnih avtomobilov na cilj, na koncu ciljne ravnine na levem ovinku tik pred Vahto ulegel na rob desnega pasu ceste, kjer so vsi vozniki brez.izjeme vozili po levi strani ceste. Vse je bilo na videz popolnoma varno, dokler ni na cilj s peugeotom 309 GTi pripeljal član AMD Slovenija avto Robert Pangršič, ki seje med zaviranjem ustrašil na robu ceste ležečega snemalca s pomočnikom in še ostreje zavrl. Tedaj pa mu je zablokiralo eno od koles na desni strani vozila, ki gaje zaneslo. Ko sta televizijca videla, kaj se dogaja s Pan-gršičevim vozilom, sta sc poskušala umakniti. Jožetov pomočnik se je s panter-skim skokom pognal čez kovinsko za- > H? w-, 'j! Hefic • ‘n vsako tekmovanje imata svoje junake, svoje zmagovalce, a' k Gorja ln 0Sm°ljence. Takoje tudi s 6. gorsko avtomobilistično dirko [o- ]^Clb' junaki Gorjancev so prav gotovo zmagovalec skupine A 'in' zrpa>nc' kije predse spustil le formule in prototipe, pa vedno nasme sija dovolila ponovitev vožnje, tedaj pa se je začelo zapletati. Da bi Tomlje, kije bil že na treningu iz vožnje v vožnjo hitrejši, ponavljal prvi del dirke, ni bilo všeč nekaterim njegovim konkurentom in žirija je " ‘k' N " Tjim,Za raHy PriPravlle,"m'sim: v“lTrri°inpmTtipodv‘ i P bJAC,e bl fes cas deževalo, posegel v sam vrh tudi v konkurenci Matjaž> ki je žc zapeljal za štartno !%to\l J h od nJeSoveSa> ter Italijan Rodolfo Aguzzom, ki se je črt0> se sevcda s tem ni strinjai, hudo pa Ssk0 napada otresel tako, da je 6,5-kilometrsko gorjansko progo sc jc razhudil tudi njegov oče in le malo \Q azl‘ko 378 m prepeljal le za nekaj stotink sekunde počasneje od jc manjkalo, da bi člani tekmovalne žiri- M ....... v " "------------------ osmolience Zlftn J r,cw*3C ic juirriuic in yiuiuuyc, vcuiiu nujrnc- %in .«J*c skupine N Samo Valant iz Tržišča, kraja med Mokro- |>S nov;o|jencc bi lahko šteli kar ce-i 'iana prne^° zastopstvo: Andreja i’velikj fctra in Alojza Pavliča, ki so uV°r'1' v pokalu dio prav na jn ^ancu ostali praznih rok, pa % tl iihaVornih Uhernik, ki sta v >st J atsu charade zamudila pri-i,111 Pa ni *?rv° letošnjo zmago, pred-JMatjas istcga, kar si je obetal, dosc-|Nočnp 0rr>lje, ki si jc sposodil sicer je izkusili moč pesti partizanskega majorja Tomljeta. Žirija sc je še enkrat sestala in Matjaž je lahko štartal, drugim, ki so se tudi že pripravili na ponoven štart, pa so zaprli pot. Razburjeni Matjaž je kljub težavam z menjalnikom, saj ni mogel prestaviti v peto prestavo, svoj čas iz prve vožnje izboljšal za štiri sekunde. Vendar tudi pri tem ni ostalo. Žirija se je še enkrat sestala, temeljito proučila pravilnik F1A, Matjažu razveljavila ponovljeno vožnjo in priznala prvi čas. Končno se je druga vožnja začela, vsi pa so napeto pričakovali, ali bo hitri To-pličan tudi tokrat hitrejši od Italijana. Ugibanj je bilo hitro konec. Aguzzoni, ki z istim avtomobilom tekmuje že tri leta in do potankosti pozna vozilo, je dal vse od sebe in le za nekaj stotink zaostal za Pedrazzovim rekordom, medtem ko je Matjaž, kljub temu daje kar za 12 sekund izboljšal čas iz prve vožnje, zaostal za Aguzzonijem več kot za sedem sekund; Stor*,ce.j dotraiano formul° SlnrfJ^ W Njihova smola pa se zdi 1% l- n<:P°membna v primerjavi z ^Ven; °ie d°žiwl snemalec televi-n,Je Jože Šlibar. klcl prcslave Cpfav m Jc zadnji dve leti ne nas-cP°8°sto na domačih cestah, L 1jcpov°r^ancdl Pa Jc bila letos našli ?Po$0: , P1^’ nastop v Sloveniji. Lani .Vih?0 *ancio delto integrale na Ji 'it11 %?agal v absolutnem vrstnem \Hbinav'°mobilov, hitrejši od \%n ‘l|e vpzniki, ki so sedeli v for-V°s1oVj 0,°tipih. Po dirki so Matjaža '|ritožbe enega izmed tek-^^Priv' llPorabv nedovoljene hla-St%p‘| c diskvalificirali in zmaguje lcje 2()Padla Stojanu Pirjevcu. Tom-odločitev tekmovalne ži-ln ko je dobil ustrezne doku- mente za sporni del, so diskvalifikacijo razveljavili in mu zmago vrnili. Najbrž so prav lanski dogodki in peripetije v zvezi z njegovimi nekdaj zelo uspešnimi nastopi Matjaža spodbudili, da letos z rekordom proge in seveda z zmago v absolutni konkurenci pokaže tekmecem svojo premoč. Prijavil se je s prototipom Alfa Romeo, vendar tega dirkalnika, s katerim je nameraval zrušiti lani postavljeni rekord Avstrijca Walter-ja Pedrazze, ni dobil, pač pa mu je prav Pcdrazza, ki se je za dirko prijavil z dirkalnikom PRC BMW, pa ga potem ni bilo v Novo mesto, posodil drugo vozilo, domnevno izredno močno formulo 3000 lola BMW, ki pa je bila v želo slabem stanju, poleg tega pa Matjaž še nikoli ni sedel v podobnem avtomobilu. Žc na sobotnih treningih mu je nagajal menjalnik. Za dirko so ga zamenjali z drugim, a-prav tako starim, ki je do konca prve ^ vožnje le zdržal, potem pa je spet naga- £ jal. Da bi bila mera polna, je Matjaž žc | na prvi progi dohitel vozilo, ki je štarta- f. lo pred njim, zaradi zaviranja in pre- p hitevanja pa je izgubil nekaj dragocenih p sekund. Kljub temu je Matjaž dosegel ~r .. ■ .čfV''. V : najboljši čas ter drugouvrščenega Italija- V pokalu renault dio tekmujejo kar trije Novomeščani, domači navijači pa so največ na Rodolfa Aguzzonija prehitel za pičlih pričakovali prav od Andreja Fabijana (na sliki), kije zmagal na zadnjih treh tekmah za ta 251 tisočink sekunde. Ker se je pritožil, pokalna Golici. F Sevnici in na Grobniku je v skupnem vrstnem redu vodil. Na domači stezi da je bil oviran, mu je tekmovalna komi- mu ni šlo tako dobro, saj je osvojil šele 6. mesto. Levji delež organizacijskih poslov okoli dirke na Gorjancih je na svoja pleča prevzel No-vomeščan Rudi Šali (levo) in prav njemu je pripadla čast, da je podelil pokal Samu Valantu iz Tržišča, edinemu Dolenjcu, ki je to nedeljo zmagal v svoji kategoriji. ščitno ograjo v grmovje ob cesti, medtem ko je Jožetu uspelo le toliko vstati, da ni prišel pod kolesa, ko je Pangršič z zadnjim delom svojega dirkalnika le nekaj metrov prej preden se je ustavil, udaril v snemalca. Deli razbite kamere so zleteli po zraku, Jože pa je s polomljenimi rebri, zlomljeno medenico in stegnenico ter krvavo glavo obležal ob robu ceste. Njegovo vozilo se ni niti dobro zaustavilo, ko jc na smrt prestrašeni Pangršič že odprl vrata in priskočil k Jožetu, ki je ves čas ostal pri zavesti ter tolažil šokiranega dirkača, češ da mu ni nič hudega in naj sc -m sekira. Dirka jc bila za nekaj časa prekinjena in ko so Jožeta z rešilcem odpeljali v novomeško bolnišnice, dele njegove kamere pa zmetali v kartonsko škatlo, se jc vse skupaj nadaljevalo, kot da sc ni nič zgodilo. Takšen jc ta šport. Dirko je dobro pripravilo ljubljansko podjetje Itinerar, ki letos organizira večino avtomobilističnih tekmovanj v Sloveniji. Da pa so Dolenjci na Gorjancih tudi letos videli dirkalne avtomobile, sta zelo zaslužna predsednik organizacijskega komiteja Tone Anderlič in pomočnik direktorja dirke ter podpredsednik organizacijskega komiteja Rudi Šali, pa tudi Stanc Andoljšek, Vinko Avsec in še mnogi drugi, med katerimi jc bilo letos kar precej Dolenjcev. IGOR VIDMAR NJE Po kopalni sezoni naše reke še slabše Letošnja kopalna sezona v dolenjskih in belokranjskih rekah je očitno mimo. Nedavno deževje in ohladitev sta pregnala kopalce z bregov Krke, Kolpe, Temenice, Lahinje. Pa jih je bilo v vročih poletnih dneh veliko, še posebej ob Kolpi, ki zlasti v svojem belokranjskem toku postaja nekakšna celinska riviera. Kolpa velja tudi za najtoplejšo in najčistejšo slovensko reko. Vendar bi se verjetno marsikateri kopalce v dolenjskih in belokranjskih rekah odpovedal kopanju, če bi poznal rezultate mikrobioloških preiskav vzorcev vode iz teh rek. Ne samo to: če bi spoštovali pravilnik o higienskih zahtevah za kopalne vode, bi morali kopanje tako v Krki kot v Kolpi celo prepovedati, saj utegne biti kopanje v mikrobiološko tako onesnaženih rekah škodljivo zdravju! Strokovnjaki novomeškega Zavoda za zdravstveno varstvo so reke Krko, Temenico, Kolpo in Lahinjo letos prvič pregledali konec junija, se pravi pred začetkom glavne kopalne sezone. Ugotovili so, da je Krka primerna za kopanje do Novega mesta, Kolpa do Metlike, Lahinja in Temenica pa v celem toku. “Zavedali smo se, da se bo kvaliteta naših rek poslabšala, ko bo kopalna sezona na višku,” pravi direktor Zavoda za zdravstveno varstvo dr. Dušan Harlander. Zato so v začetku avgusta preiskavo ponovili. Vzorce v teh rekah so ponovno vzeli 7. in 8. ‘avgusta. Kolpa - neurejena celinska riviera slovenska celinska riviera, nekakšno notranje morje, ki (neorganizirano) privablja vse več turistov in kopalcev, so ji letos na-Zavodu za zdravstveno varstvo posvetili več pozornosti. Tako sta dr. Jasmina Pat-kovič Colarič in višja sanitarna tehnica Alenka Muren v začetku avgusta opravili sanitarno-higienski pregled nekaterih kampov in kopališč ob Kolpi, da bi videli, kakšna je splošna urejenost, preskrbljenost s pitno vodo in urejenost sanitarij, kjer sploh so. Poleg tega se je še direktor Zavoda dr. Harlander, ljubitelj narave in navdušen ribič, nekega poletnega dne peš podal ob Kolpi od Adlešičev do Pri-mostka.In kakšne so njihove ugotovitve? Pojdimo po vrsti. Na metliškem kopališču oz. v kampu Breza so našli neurejene in umazane sani- tarije, prostor s prho jc bil zaklenjen, na 'kopališču ni prhe. Pitna voda iz metliškega vodovoda je bila neklorirana in izredno topla -19,8° C. Kanalizacija je speljana v greznico, kmetje vsebino odvažajo na njive. Še najbolje je bilo na kopališču na Pri-mostku. Travnik pokošen, bife s kuhinjo urejen, sanitarije, prhe, topla in hladna voda, prhe na kopališču, otroški bazen, ki ga vsak dan praznijo in čistijo. Kanalizacija jc speljana v greznico, vsebino odvažajo na bližnje njive. Temperatura pitne vode 17,8° C. Tudi na kopališču oz. kampu v Podzemlju so našli relativno dobro stanje, dokaj čisto in urejeno, poleg sanitarij tudi prha. Vsebino greznice redno odvaža metliška Komunala. Temperatura pitne vode je bila 19°, klora ni bilo. Na kopališču na Krasincu ni ne sanitarij, ne pitne vode, ne košev za odpadke. Kanal z gnojnico z vseh kmetij je speljan ob cesti in se prav na kopališču izliva v Kolpo! Na kopališču v Gribljah so našli bife brez uporabnega dovoljenja, s prikolicami in šotori kampirajo brez dovoljenja. Pitna voda iz črnomaljskega vodovoda je imela pri bifeju temperaturo kar 23,4° C. Seveda je taka voda še za kopanje pretopla, kaj šele za pitje. Stranišče in umivalnik pri bifeju sta umazana, vsebino greznice praznijo na njive. Prostor za kampiranje v Dragoših je velik, čist in urejen, prav tako sanitarije. Pitno vodo črpajo iz bližnjega izvira in je imela 22,4° C. Vsebino greznice odvažajo na njive. V kampu v Adlešičih so sanitarije čiste in urejene, prhe pa ni. Tudi tu je bila pitna voda zelo topla, kar 24° C. Vsebino greznice pa prav tako kot drugje odvažajo na njive. Precej ljudi je šotore postavilo zunaj kampa, tudi v bližini zajetja pitne vode za Adlešiče. Dr. Dušan Harlander Nevarnost epidemij Na vseh pregledanih kopališčih razen na Krasincu imajo “pitno” vodo. Ta voda je bila na vseh pregledanih mestih pretopla in že kot taka ne prav pitna,1 poleg tega jc bila mikrobiološko primerna lc v Grib- Zdravju škodljivo kopanje Na Krki so vzeli 16 vzorcev, prvega na izviru, zadnjega pri izlivu v Savo pri Brežicah. Mikrobiološko sta bila primerna samo dva vzorca, odvzeta v Karlčah in pri Podbočju. Vzorci z ostalih odvzemnih mest, to pa so: izvir Krke, Zagradec, kopališče v Žužemberku, Soteska nad jezom, Straža nad jezom, Brod nad čistilno napravo, Loka, Mačkovec, kopališče na Otočcu, Draga, Dobrava, Kostanjevica, Krška vas in Brežice pa so bili mikrobiološko oporečni. V njih so poleg drugih odkrili tudi bakterije fekalnega porekla. Te kažejo tudi na to, da so v vodi lahko celo salmonele, ki jih je sicer v vodi zelo težko odkriti. V Temenici so vzeli vzorec samo na kopališču v Trebnjem. Tudi ta jc bil neprimeren zaradi prevelike bakteriološke onesnaženosti, in to spet tudi z bakterijami fekalnega izvora. V Lahinji so tudi vzeli samo en vzorec, in to pri Fabjanovi pristavi. Ta vzorec je bil neoporečen. V Kolpi pa so vzeli 7 vzorcev: v Prelesju pri Madroniču, v kampu v Vinici, med Adlešiči in Pobrežjem, v kampu v Gribljah, v kampu na Primostku, v kampu v Metliki in v Želebeju. Mikrobiološko sta bila primerna le vzorca s Primostka in iz Metlike, vsi ostali so bili preveč kontaminirani, tudi z bakterijami fekalnega izvora. Vzorce za kemične preiskave so vzeli na istih mestih kot vzorce za mikrobiološke preiskave. Analize kemičnih preiskav kažejo, da te reke niso kemično obremenjene. Odkrili pa so povečane koncentracije nitritov v Krki od Drage navzdol in v Kolpi pri Metliki in Želebeju. To kaže na večjo organsko onesnaženost rek. “Rezultati miokrobioloških analiz kažejo, da so vse reke bistveno slabše kakovosti kot pred začetkom kopalne sezone,” pravi dr. Harlander. “Kopanje v takih vodah utegne biti zdravju škodljivo.” Letošnja kopalna sezona je sicer mimo, vendar se stvari do drugega leta gotovo ne bodo spremenile. Vsaj na boljše ne. Da bi nevarnost za zdravje kopalcev kar se da zmanjšali, strokovnjaki seveda najprej opozarjajo, naj ljudje nikar ne pijejo rečne vode. Po kopanju naj bi se, če je le možno, oprhali s pitno vodo; na vsak način pa naj bi to storili doma. Na kopanje ne nosite lahko pokvarljivih živil, s seboj imejte dovolj hladnih pijač! Ne nazadnje pa velja tudi nasvet, naj kopalci opravljajo potrebe, če se le da, na straniščih. Na krajih ob rekah, kjer se zbira več ljudi, bi morali napeljati pitno vodo in urediti prhe ter sanitarije. Ijah in Adlešičih, povsod drugod pa "j; primerna in onesnažena s fekalni terijami. -sa|j: Na zaključku poročila s° jzajraVje “Stanje, ki smo ga ugotovili, ogrožaj ^ turistov, kopalcev in domačinov. ,|0 predlagajo, da kopanje na Kolpi ne ^ več zdravju škodljivo? Vsi kampi .je. pališča bi morali imeti uporabno nje. Kampiranje bi moralo bdi ^ ^ samo na za to določenih krajm- ^ lešičih pa jc sploh treba prepre j ^ piranjc v vodovarstvenem obmocj ja pitne vode, ki ga je trebaoznacit ^ dati opozorilo. Na kopališčih jc i gotoviti dovolj stranišč in prh, vse 0J- vnc-vode (nc le iz sanitarij) je treba zbir ^ prepustnih greznicah, vsebino pa 0 ejj na čistilne naprave, ne pa na njive- ^ je treba poskrbeti za kontejnen^^^pih padke in te redno odvažati. Bifeji v ^ ^ morajo imeti uporabno dovoljenj1- ^ kar iz tega sledi, od pitne vode stvenih pregledov. • ■■hietrd’8 “To so le osnovni ukrepi, ki P J ^ ju izvesti čim prej,” pravijo opozarjajo, da jc stanje ob Kolp' . b0 ju sko-epidemiološkega stališča zc p,i-pljene z velikimi fotografijami' ^ zorišč. „.s„i-nri^\,. Ker je Kolpa zaradi svoje privlačnosti in spjeta okoliščin v zadnjih letih postala Ko srečaš neznanega človeka, je zelo pomemben prvi vtis, saj preko njega sklepaš na njegove ostale lastnosti. To sicer ni vedno najbolje, saj prvi vtis pogosto vara in zavede. Pri spoznavanju Požarjeve Ančke z Dvora pri Žužemberku, ki živi v Clevelandu v ZDA, pa sem si to lahko privoščila, saj me je “teta iz Amerike" več kot prijazno sprejela: pričakala me je na pragu hiše, kot da se poznava že ne vem koliko let, in tudi zadnji vtis je bil enak prvemu ali pa še boljši. Kako je možno, da je ta ženska stara 90 let? Res, da ima sive lase in zguban obraz, ampak kljub temu bi ji človek prisodil največ 70 let. Ni ji bilo težko izdati recept. “Zmerno življenje - to je tisto. Zmernost v uživanju, hrane, pijače, spanja, nenazadnje v ljubezni,” sc nasmeje An(n)a Požar, rojena Štraus, ameriška Slovenka ali pa slovenska Američanka, kakor hočete. Njeni starši so bili Slovenci, živeli pa so v Ameriki. Ko je bila stara šest let, so prišli v Slovenijo, na Dvor 23, kjer je rastla do 17. leta. "Zato tako rada prihajam sem. V tej hiši so moji spomini iz otroštva, vsak kotiček mi nekaj pove in zdi se mi, kot bi bila spet stara 10 let,” pravi Ana. Po 1. svetovni vojni v Sloveniji in tudi na Dvoru ni bilo nobene prave prihodnosti. Železarna je propadla, zato je Ana odpo- tovala nazaj v Cleveland. Tudi tam jc bil začetek težak, v prvi vrsti zato, ker ni znala angleškega jezika. Kar seje naučila do 6. leta, je v glavnem pozabila. Sama pravi, da se je težje znašla tudi zato, ker ni imela nobene šolske izobrazbe, poklica, za katerega bi se izučila. Tako se je zaposlila kot otroška va-. ruhinja in odkrila, da ji to delo zelo leži. Od otrok se je (poleg ostalega) tudi najhitreje naučila angleščine. “Otroci niso tako kot odrasli zaprti vase, da je treba vsako besedo vleči iz njih. Pa še preprosto sc izražajo,” pripoveduje Ana. Kasneje je delala tudi kot kuharica in doda, da zna speči najboljši štrudelj na svetu. Pri premagovanju domotožja ji jc zelo pomagala ena izmed njenih štirih sester, ki se jc poročila v Ameriko. Ostale živijo v Celju, Kopru in ena doma, na Dvoru. Ana v Ameriki nikakor ni osamljena tudi zato, ker živi v Clevelandu, kjer jc našlo svoj dom največ Slovencev. “Imamo dva narodna domova, kjer sc pogosto dobivamo, dve cerkvi, kjer je ob nedeljah maša tudi v slovenskem jeziku. Redno prebiram tedenski časopis Ameriška domovina, v katerem so vse novice v anglešini in slovenščini,” razlaga Ana. Informacije sicer prihajajo z zamudo, pa vendarle pravi, da je že veliko prej, letih še vedno vozi avto, ampa* sVCtu nc riki. “V Sloveniji si tega za nič na upala, kajti to, kar vidim tukaj iep» neverjetno. Nobenega stop zn -■ O’polif!,! jc, ga nihče ne upošteva, vsi drv < n ni i . na cesti sploh ni, kazni pa so s*j?jjujct£ j-J Zakaj sc pa Slovenci še tu nc ‘b olT)ct' Zahodu in ne uredite bolj1 predpisov ?!”, sc razburi in me . ja ga klepetanja še enkrat sP° ram to na vsak način dali v c.- i,;novC ;je ................ ,i,nnovalcntn iasiJ Letos februarja, dan po v® ^ Ana Požar praznovala 90 let 'n ‘ jrugi J'a. še zadnjič (tako misli ona sam > j0 je P verjamemo) priti v Slovenijo- jelk® « nclial svak, nazaj pa bo odšla . ja ® j tembra kar sama, z letalom- BraJ„,ač' S°J videti čimveč Slovenije, ‘^j^vduš^j^jič to obljubili. Sicer pa je več kot n® ((J napredkom pri nas, odkar jc pred devetimi leti. “Toliko SP" jiišc,1 m kar nc morem verjeti. Imate ep ^ ^ lerih visijo še lepše rože, t-cS pvr,r. j je sploh ni, velike trgovine in tu prvih‘ m gre dobro,” je vesela Ana. Je prispevala za obnovo cerkve v 0mj%!i po svojih močeh pa jc ^'nantnačrtujeLS£ tudi pri mrliški vežici, ki j° "aa z Dvoru. Tudi to so dokazi, da ii|(lN Dvoru. Tudi to so vedno živi za Slovenijo, L[DIjA N# " X J? ^ X Iute fi0/ j tpre; X hta, ^ej o% X "Urn X S IS li/ b "lint. S haij **et s Si hlec H C *itlt< % St K ta Pa •S9j X H v ^ Pa , N "it, NIC S S 'Pol hl S S 4 St S, Si Sni Sa: N: is & pn s s i, it i $ h NAGRADI v LESKOVEC IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 33. nakane križanke izbral Heleno Frankovič 1 eskovca in Franca Gričarja iz Novell9 mesta. Frankovičevi je pripadla denar-a Ograda, Gričar pa je prejel knjižno agrado. Nagrajencema čestitamo. ... °e^.te današnjo križanko in jo poš-J1 e najkasneje do II. septembra na naslov; Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. KRlf»0. Novo mesto, s pripisom ZANKA 35. Ovojnico brez poštne 3mkc lahko oddate v poštni nabiralci Pr' vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. ^šitev 33. nagradne križanke V^na re^tev 33. nagradne križanke se, HLrV VO(*oravnih vrsticah, glasi: DVOM, PERp’ Lornjeta, JOŽE, URAD, Narim’ K0SA> AM- Raskavost, ALPČ RN’ AR’ KREVSANJE, OTA, ANt wWlEN> KUN, ROVER, NAJDORF, 1:KS, nerval. ST? firez !n nena^itnega hrepenenja po fon. M. ROŽANC ' Wary krotovičila ljudi, če ne bi tako sv°ie domišljije v spomine na minu-korda bi ravnodušno prenašali m J. W. GOETHE Jeh“rje le boj s prevaro in od vsega ne enič' J. MENART "Uti HeSn,ikje °dvisen od rodov, ki so pred Puali v njegovem jeziku. * C. MILOSZ \en'a ^ezen napake ne vidi, napako na °Pazi samo kritično oko brez ljubezni. A. TRSTENJAK DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST SREDIŠČE MOLDAVIJE NITRO-CELULOZA, RAZTOP. V ORGANSKIH TOPILIH PRISTANIŠČE V IZRAELU MORSKE NIMFE V GRŠKI MITOLOGIJI KEMIJSKI ELEMENT (SB) SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI AMERIŠKI PISATEU (CONRAD POTTER) SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST PAJČOLAN, TANČICA ITALIJANSKA REKA V POKRAJINI LUKANIJA OIIMANSKI OBH POKRAJINA NA JZ SAUDSKI ARABIJI > USMILJEN ČLOVEK EUGENE IONESCO KLATEŽ NEKDANJI JUGOSLO. NOGOMETNI TRENER (IVICA) OGRADA, PLOT SLOVENSKI POPEVKAR (LADO) VRSTA PAPIGE SIBIRSKI VELETOK SKLAD ALI KOS KAMENINE PRITOK DRINE IZDELOVALEC RET DESKA S KOTALKAMI DALMATIN. KIPAR IN ARHITEKT (ANDRIJA, 1430-1504) OZNAKA ZA ČISTOST ZLATA AVTOR: JOŽE UDIR OVOJNICA NIZOZEM. OTOK PRED OBALO JUŽ. AMERIKE KARCINOM SLOVENSKA PESNICA (MAJDA) ADAM BOHORIČ PRIIMEK IN IME SLOVENSKE ALPSKE SMUČARKE S PRIMESJO ŽVEPLA VULKANIZI-IAN KAVČUK PSEVDONIM FRANCOS. PISATEUA ROMAINA J^iTna postaja slovensko badmintonsko središče J nekaj leti je bil tekmovalni bad-Pjii0 v Aveniji skoraj nepoznana športna pote„ ’za državne naslove pa so se vrsto let dtvjj. Va'j lo I-jubljančani. Po zaslugi priza-te{(akrn'rnskih športnih delavcev danes ni drjjavj °’ saJ se središče tega športa v naši tani u P°s,°poma seli na Dolenjsko. Mirn-SjSq -,sPe^no igrajo v prvi ligi, njihov član fa|ec Jncc jo že leta najboljši slovenski ig-fcalcj n^jših kategorijah pa so mirnski I»irUQ^bi na Dolenjskem začeli igrati bad-'ilkj s°je pred dobrimi petimi leti spom-Kapus, ki je navezal stike z takrat ^°iti 7 slovenskim badmintonistom S(sfrncem in njegovim trenerjem Milc-rn’ s,a v Trebnjem, Mokronogu \ z lrn' pripravila začetniške tečaje. Naj->ananin’anje za v tem koncu novo šport-so pokazali na Mirni, kjer so maja hvjji S an°vili klub. Ob ustanovitvi so imeli dih v “"! ^Va cilja - množično vključitev mla-1a na ,S®0 in prodor mirnskega badminto-iJdfžavni vrh. .“ajveč Tudi tekmovalni uspehi dokazujejo, daje klub Tom na pravi poti. Mladi igralci so lani osvojili kar tri naslove državnih prvakov, članska ekipa je v prvi državni ligi osvojila 3. mesto, mirnska osnovna šola je letos že drugič zapored zmagala na državnem prvenstvu, Sašo Zrnec je po poškodbi na državnem prvenstvu osvojil drugo mesto, mirnski igralci pa so dosegli tudi vrsto odličnih uvrstitev na več mednarodnih tekmovanjih. V trebanjski občini sc je tako badminton v pičlih štirih letih iz anonimnosti prebil tako daleč, da so se badmintonisti tako po množičnosti kot tudi po kakovosti in tekmovalnih uspehih postavili ob bok rokometnemu moštvu trebanjskega Akripola, ki se je letos spomladi uvrstilo v prvo državno ligo. V badmintonskem klubu Tom ne skrivajo želja, da bi Mirna v nekaj letih postala središče slovenskega badmintona. Menijo, da kraj, kakršen je Mirna, nikakor ng more imeti uspešnega prvoligaškega nogometnega ali košarkarskega moštva, lahko pa uspe v eni izmed individualnih športnih panog, s katero mora živeli in dihati cel kraj. Badminton je na Mirni v kratkem času pognal korenine in glede na zagnanost in vztrajnost članov kluba mirnski badmintonisti še niso dosegli svojega športnega zenita. Dobro je tudi to, da meje svojih ciljev ne postavljajo le na državni ravni, temveč gledajo daleč čez meje naše domo- vine. Tako sta bila Aleš Murn in Uroš Kirm letos 2 tedna na Danskem, kije druga svetovna badmintonska velesila, medtem ko je Sašo Zrnec ta čas na dvomesečnem igralskem in trenerskem izpopolnjevanju v domovini svetovnih prvakov Indoneziji. IGOR VIDMAR fcju j'cf Mslug. da klub ni ostal le na pa-W mPak da je dejansko dobro zaživel in rv'ttln - j----------------------------- Nou Uresni£cval oba zastavljena cilja, V, 1^'tajšnji športni pedagog Vojko Ko-l^r'n an Rrmc ‘n Sašo Cvelbar pa tudi di- ntirnskega podjetja Tom, Vik .• Njegovo podjetje je postalo glav-‘S0vitelj badmintonskega kluba in Dule lili, s S°m pove, da so sc takrat dobro odlogi * danes v raznih starostnih skupinah V . 100 otrok, po njegovem mnenju *Porto Aažneje, da mladina, ki se ukvarja s %*}: *udi kasneje vztraja pri zdravem V. ZlvUcnja in se ne vdaja škodljivim raz-Vja ln ne zahaja na stranpota. Zadnjega Sa v e beležilo več kot 30 otrok iz mirn- W, ca. na šolskem prvenstvu pa je nas-' r9zu ^ u^cnccv od 1. do 8. razreda. Tu-Jit„s, Sevanje ravnateljev trebanjske in V p 0snovne šole Štefana Kamina in 'Vj^Oobnika, ki sta odstopila šolski telo-\ badmintonistom za vadbo brez na- Sa,e’ klubu ogromno pomeni. Va ijŽrnec in njegov trener Mile Čuk sta l 1 pa e(ku videla, da Mirnčani mislijo res-k(ja Sla se včlanila v njihov klub, kjer sta IVCs ^ed najbolj prizadevnimi. Iz Lju-JVij! ^ sc Mirnčanom takrat pridružili tudi V p’ obetavni mladi igralki Nina Šumi in V,ly Gutnik ter Kristjan Hajnšek. Vsi so rji d,, mu' dekleti pa na Mirni preživita Jtbjj Počitnic. Njihov prihod v mirnski Vj. ftočno pospešil razvoj kakovostnega SidQniona in ob njih so sc hitro uveljavili rti (j I"aei igralci, med katerimi največ obe- Kirm, Aleš Murn ter brata Uroš in Skerbiš. Prim. mr. sc. TATJANA GAZVODA, dr. med. Sladkorna bolezen (1) Kot datum odkritja sladkorne bolezni navajajo letnico 1550 pred našim štetjem, ko je bila na egipčanskem papirusu opisana bolezen z velikim izločanjem seča. Čeprav so jo odkrili že davno, pa je to bolezen sodobnosti. Sladkorna bolezen ali kot ji strokovno pravimo diabetes mcllitus je kronična motnja presnove. Osnovni vzrok je pomanjkanje pomembnega presnovnega hormona insulina, ki ga izloča trebušna slinavka. Njegovo pomanjkanje prizadene predvsem presnovo ogljikovih hidratov, pa tudi beljakovin in maščob. To prizadene zlasti krvne žile, kar vodi do težav sladkorne bolezni. Normalna presnova Za osnovne življenjske procese v človekovem telesu je potrebna energija. Dobimo jo z zaužito hrano v obliki ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Največ energije vsebujejo maščobe, nekoliko manj pa ogljikovi hidrati in beljakovine. Maščobe pridejo s krvjo do različnih organov, kjer se delno porabijo, odvečne pa se kopičijo v maščobnem tkivu. Beljakovine so pomembne predvsem kot osnovne gradbene snovi. Služijo za izgradnjo celic, krvnih beljakovin, encimov in hormonov. Ogljikovi hidrati pridejo preko prebavnih in presnovnih procesov v kri, kjer je sladkor (glukoza) prisoten v stalni koncentraciji. Z zaužitjem ogljikovih hidratov se prehodni nivo krvnega sladkorja poveča. Količino sladkorja v krvi merimo v milijonih na liter. Pri zdravem človeku je vsebnost krvnega sladkorja na tešče pod 5,6 mmol/1. S pomočjo insuli- na sladkor prehaja v celice. En del ga porabijo mišice pri gibanju, odvečni sladkor pa se kot energijska rezerva kopiči predvsem v jetrih, seveda v omejenih količinah. Odvečni ogljikovi hidrati in tudi druge hranilne snovi pa se v neomejenih količinah nalagajo v maščobnem tkivu. To povzroča debelost. Vše to se lahko dogaja, če je na voljo dovolj insulina. Pomen insulina Končni produkt presnove ogljikovih hidratov je glukoza. Ta sc lahko v celicah izkoristi le s pomočjo insulina - hormona trebušne slinavke - ki sc izloča neposredno v kri. Dražljaj za izločanje insulina je višina sladkorja v krvi. Motena presnova Pri sladkornem bolniku jjo moteni osnovni presnovni procesi zaradi pomanjkanja in^ulifljRBrez insulina se glukoza ne more porabiti, zato njena koncentracija v krvi raste. Pri vrednosti nad 10 mntol/l se prične izločati z veliko količino seča. Z odtegovanjem tekočine iz telesa se povečuje tudi izločanje soli. Človek se prične izsuševati in postaja žejen. Izločanje sladkorja s sečem pomeni tudi veliko izgubo energije. Zalo se pojavita utrujenost in hujšanje. Da bi sc opravljale osnovne življenjske funkcije v organizmu, se najprej porabijo rezerve sladkorja v jetrih, nato pa še iz maščobnih rezerv. To ima za posledico hujšanje. Zaradi pomanjkanja insulina je nepopolna tudi presnova maščob. Nastajajo vmesne snovi (takoimenovana keton-ska telesa), ki zastrupljajo organizem in sc skupaj s sladkorjem izločajo s sečem. Pri pomanjkanju insulina človeški organizem ne more tvoriti lastnih beljakovin iz aminokislin, ki sc začno pretvarjati v glukozo. Tudi zaradi tega organizem hujša. Pri pomanjkanju insulina so torej maščobe edini energijski material v človeškem organizmu. (Se nadaljuje) praktični K praktični KRI Ž praktični /\ v praktični ~2i j Jabolko za zdravje lEBEJ Zgodnejša jabolka so že zrela, sicer pa je tudi izbira na prodajnih policah kar pestra. Strokovnjaki za prehrano ne morejo prehvaliti jabolk, saj trdijo, da spodbujajo delovanje vseh organov in čistijo organizem kot le malo katero živilo. Jabolka so nepogrešljiva pri revmi in protinu, odvračajo arteriosklerozo, varujejo pred srčnim infarktom in čistijo kri, kar se pozna na koži, ki postane sveža in dobro prekrvavljena. Če se malo gibljete, vam grozi nevarnost, da se bo vaše črevesje polenilo. Zato vsaj en dan v tednu jejte samo jabolka. Jabolčna dieta spodbuja delovanje črevesja, jabolka pa delujejo tudi kot vpijajoče spužve in pobirajo iz črevesja bakterije, ki povzročajo bolezni. Če pa imate dovolj močno voljo, se odločite za dvo ali tridnevno jabolčno dieto in znebili se boste tudi nekaj odvečnih kilogramov. Hitra pica Za 4 osebe potrebujemo 30 dag slanih krekerjev s sirom, 50 dag olupljenih paradižnikov, 30 dag sira mozzarella, 2 žlici olivnega olja, origano, sol in poper. Iz paradižnika naredimo kašo, jo popopramo in posolimo. Pekač naoljimo in nanj naložimo kekse. Na kekse namažemo paradižnikovo kašo in narezan sir. Pokrijemo s slojem keksov, potem s paradižnikovo kašo in sirom ter to ponovimo tolikokrat, da porabimo vse sestavine. Na vrhu naj bo sir, ki ga posipamo z origanom in pokapamo z olivnim oljem. Pečemo 10 do 15 minut. Še čas za avgustovsko rez Resda je že kasno, vendar je še čas za tako imenovano avgustovsko rez sadnega drevja, ki v agrotehniki dobiva vse večji pomen. Poletna rez lahko opazno izboljša kakovost plodov, saj omogoča boljšo osvetlitev znotraj krošnje, svetloba in sončni žarki pa preganjajo rastlinske bolezni, kar je za vse bolj uveljavljajoče se integralno sadjarstvo še kako pomembno. Avgustovska rez je ukrep, s katerim očisti sadjar prcbujnc vrhove vsaj nekaj tednov pred obiranjem, predvsem pa sc znebi nerodnih vej bohotivk, ki zgolj črpajo vodo in hrano, vnašajo senco in redijo rastlinske bolezni in škodljivce, ki jim prijata vlaga in senca. Še vedno je zdaj čas tudi za ročno obiranje in izločanje drobnejših, slabše razvitih plodov in tistih, ki jih je skvarila najnevarnejša bolezen jabolk in hrušk - škr-lup. Priprava tople vode s sončno energijo (2) Najenostavnejša izvedba ogrevanja vode s sončno energijo so sistemi z naravnim obtokom. Topla voda se iz kolcktor-jev dviga v hranilnik toplote, hladna pa se vrača v kolektorje, kjer se dogreva. Lahko je uporaben direktni ali indirektni sistem, pogoj za delovanje takega sistema pa je, da je hranilnik toplote nameščen nad kolektorjem. Zadošča že, da je hranilnik toplote dvignjen za 0,3 m nad kolektorjem. Največkrat sta kolcktor in hranilnik nameščena v istem ohišju. Taki sistemi so zanesljivi in poceni, izdelujejo se manjše enote z okoli 2 kv. metra velikim kolektorjem in 100-litrskim hranilnikom toplote. Slabost sistema je nevarnost zmrzovanja vode in s tem poškodb kolektorja, zato je potrebno sistem izprazniti, ko nastopi nevarnost nizkih temperatur. Regulacija sistema ni možna, toplotne izgube v okolico so večje, ker sc nahaja hranilnik na prostem, največkrat pa je tudi slabo izoliran. Uporaba sistema je zato primerna za podnebja z milejšo klimo. ^ Tont V* \/ ' JATAGAN - je nož z zakrivljenim ali ravnim rezilom, ki je ostro samo z ene strani in dolgo 60 do 70 cm. Izvira iz srednje Azije, v naše kraje pa so ga prinesli Tbrki. Nosil se je za pasom z obveznim parom pištol in kratkim nožem. Rezilo jatagana je najprej zakrivljeno konkavno, nato konveksno. Ročaj je izdelan iz kosti v obliki ušes, ki spominjajo na razširjena metuljeva krila. Veliko pozornost so posvečali okraševenju tega orožja. Mojstri so se posluževali tehnike filigrana, vrezovanja in graviranja kovin. Napisi na rezilu so tauširani s srebrom in zlatom, izpisani v arabščini ali turščini in vsebujejo ime mojstra, kije izdelal jatagan, letnico izdelave, ime lastnika, kratke molitve in verze iz Korana. Z razkošnim orožjem je hotel turški fevdalec pokazati svojo moč in bogastvo. Jatagana na fotografiji sta iz 18. stoletja. Ogledate si ju lahko na razstavi “Orožje preteklosti” v Posavskem muzeju Brežice do konca letošnjega avgusta. (Foto: Hr-voje Oršanič; besedilo: Vlasta Dejak) n Hudič ga tlači - Na Hmelčcu hodi hudič na škiljastega dedca in ga tlači vsako noč kakor mora. Mnogi to verjamejo, ali mnogi tudi ne. Pirc mu je obljubil odrešenje, ako mu plača dolžnih 6 forintov. Klošter izgubil gimnazijo - Veliko pohujšanje je, da je klošter izgubil gimnazijo - menje veče družbe v krčmi. Edini berič branil je potrebo te spremembe, češ, da so bili dijaki presvobodni in tedaj razuzdani, zdaj pa jih bodo trdo deli v klešče etc. SPLAČA St ZIVfTI So noči, ko ne morem in ne morem spati. Takrat sem sam s seboj in s svojimi spomini. Slike iz mladosti pa tudi dogodki iz zrelih let se kot film vedno znova odvijajo pred mojimi očmi. Rodil sem se v leseni koči ob robu gozda. Bilo je lepo kot v pravljici. Kamor je človek pogledal, povsod je bilo polno dreves - orehov, hrušk, sliv in jablan. Ko je vse to dozorelo se je človek počutil kot v raju. Otroštvo, kolikor sem ga zaužil, sem poleti preživel ob reki, pa tudi vse gozdne stezice in prav vsak laz smo vaški otroci neštetokrat prehodili. Bili smo povečini otroci dninarjev in gozdnih delavcev. Pogosto se spomnim vaškega kolarja in njegove delavnice, v kateri je otrokom izdeloval skiroje in lesene coklice, pozimi pa smo z njim krivili smuči. Vseh umetnij nas je naučil ta dobri mož in sami smo si znali narediti preproste sani. Čeprav bosi od velike noči do prve slane in večkrat lačni kot siti, smo bili srečni. Potem se je začelo. Najprej smo zvedeli, daje moral naš učitelj na orožne vaje, in dobili smo učiteljico, ki je učila vse razrede. Vsak dan smo po pouku klečali pred kapelico in molili za mir. Pa ni veliko pomagalo. Prišla je vojna in nasmeh je izginil iz otroških oči. Zdi se mi, da smo čez noč odrasli. Brezkrb-nih dni ob Krki in v gozdovih ni bilo več. Ko je bilo vojne konec, smo se nekdanji učenci in učitelji še nekajkrat srečali. Že na prvem srečanju nas je precej manjkalo. Mnoge je pogoltnila vojna, drugi so se odselili drugam in zaživeli novo življenje. Najbrž tudi v drugih še živijo spomini na brezskrbne otroške dni. Bog ve, če bi še prepoznal koga izmed svojih tovarišev pri igri, še vedno pa se dobro spomnim njihovih otroških obrazkov. Vendar vse mine. Otroška leta, mladost, vojna pa tudi zrela leta. Obraz postane zguban, človeka počasi zapuščajo moči, oči ne vidijo več tako kot prej. Počutim se kot samotni hrast na lazu, ki so se mu jeseni posušile še zadnje zelene veje. Spomladi ne bo več ozelenel. V moji duši je žalost in v srcu je bridko. Boli me, da vnuki, ki sem jih učil hoditi in z njimi še nekrat prehodil svoja otroška pota, jim pokazal petje ptic in šumenje reke, ne smejo več obiskati dedka in babice. Starša sta jim to prepovedala. Vem, da ptica, ko odraste, zapusti gnezdo in odleti, vendar lastavice se vedno znova vračajo nazaj, v kraj, kjer so se zlegle. A v mojem srcu ni maščevanja. Ko te udari sin, si človek misli: morda seje pa le prenaglil. Ko se bo ohladil, bo mislil drugače in spregledal svojo slepoto. O prihodnosti razmišljam z neko tesnobo v srcu. Nič dobrega in lepega me najbrž ne čaka več. Želim le, da bi bili moji otroci srečnejši, kot sem bil jaz. Saj niso krivi, če jim starši niso več potrebni ali pa so jim celo v napoto. Spomini pa se ne dajo odgnati. Sedim ob oknu in gledam, kako pada dež. Se malo, pa bo nad dolino legla noč. Po šipi drsijo dežne kaplje, po mojem licu pa je zdrsnila solza. Prihaja zima in z njo konec. Vendar življenje bo šlo naprej. V dolini bodo, ko nas že davno ne bo več, živeli drugi ljudje s svojimi spomini in z bridkostjo v srcu. A vseeno se je splačalo živeti. A KN JIŽNA POLICA Svetniki in godovni zavetniki Pri Založbi Mladinska knjiga je pred kratkim v nakladi 6000 izvodov izšla knjiga z naslovom SVETNIKI IN GODOVNI ZAVETNIKI ZA VSAK DAN V LETU. Obsega kar 702 strani, je trdo vezana in stane nekaj več kot 15 tisoč tolarjev. V nemščini sla jo napisala Vera Schau-ber in Hanns Michael Schindler, v slovenšino prevedla Jožc,Plešcj in Ivan Strekl, uredila pa jo je - z nemalo težavami, kot je dejala na predstavitvi knjige, Breda Konte. Knjiga Svetnikfin godovni zavetniki je sodobna, bogato ilustrirana enciklopedija, v kateri je predstavljenih več kot 2000 svetnikov in go-dovnih zavetnikov. Vas zanima, kaj so pomenili svetniki v ljudskem pojmovanju in v umetnosti v preteklosti in danes? Kako in kje so živeli ti posredniki med Bogom in ljudmi, kakšne so njihove zasluge? Kdaj jih verniki prosijo za pomoč in zaščito? Na vsa ta in še mnoga druga vprašanja odgovarja ta knjiga. V svet duhovne človekove veličine nas z uvodnim poglavjem o svetništvu in pomenu svetnikov popelje prof. dr. Anton Štrukelj. Drugo poglavje govori o cerkvenem letu in obsega vse pomembne datume in obdobja v cerkvenem koledarju. Najobsežnejši del knjige pa vsebuje opise svetnikov in godov-nih zavetnikov. Za vsak dan v letu - od 1. januarja do 31. decembra - so navedeni tisti, ki jih cerkev na določen dan časti. Pri predstavitvi vsakega svetnika ali zavetnika je navedena njegova vloga, datum in kraj rojstva in smrti, za čigavega zavetnika velja, pri svetnikih, ki so večkrat omenjeni, pa je opisana tudi ikonografija. Knjigi daje posebno vrednost tudi bogato slikovno gradivo. Skupaj je v knjigi več kot 1000 barvnih in črno-belih ilustracij in fotografij. Ob življenjepisnih in zgodovinskih podatkih so predstavljene tudi zgodbe, legende, verski in ljudski običaji ter čaščenja, povezana s posameznimi svetniki. Knjigo so prevedli strokovnjaki, ki so poskrbeli, da je prirejena za slovenske razmere. Slovenci sicer še nimamo uradno razglašenega svojega svetnika, zato so v pričujočem delu predstavljeni slovenski svetniški kandidati: A. M. Slomšek, Baraga, Celejski... Na koncu knjige je tudi slovar izrazov, seznam in oznake redov, še posebej redov v Sloveniji, ter register imen, s pomočjo katerega lahko hitro najdemo zaželjen podatek, npr. “svojega” godovnega zavetnika. Delo pa nikakor ni samo priročnik, pač pa prej pričevanje ljubezni, kije sad človekovega duha. Zato bo iz nje verjetno veliko bralcev lahko črpalo veselje in upanje. LIDIJA MURN Kramljanja z nesramno deklico Kramljati pomeni prijazno, lah kotno se pogovarjati, piše v Slovar] slovenskega knjižnega jezika. TakojM lahko označimo tudi pisanje Ta ko P hu, zakaj je televizijo mogoče r meti “le” kot kos pohištva, zakaj >_ čemu so si Slovenc, za letosnj trovo privoščili obisK k ste vampirskega gradu in še in “eVrain. tako zelo radovedni, potem je Ijanje za vas nepogrešljivo brai J Čas, v katerem je nastalo i . ramnih kramljanj”, je 5 let, 0' L,u. doba, v kateri bi ti teksti lahko ",j. bili del aktualnosti in sporo« Pa niso. Čater namreč piše zabav in se na tak način loteva pro . fl ki so vseskozi v zraku. Dra'cc„ gj. omogoča trenutno identifikacij • ličnost Čaterjcvega pisanja ^ ^ predvsem v tem, da ti njego ray mentarčki o aktualnih zadeva mnenja, jasno izraženega sta i ^[Q nuja le nastavke za kramljanJ ’ en do bralca ni nasilen, pač pa P* J ? To pa dandanes pogrešamo, J f. čeprav je na prvi pog ed Caoi„ jevo pisanje predvsem la 0jia-zabavno, pa pomeni vendar e P 0 go za preudarnejša omenjenih perečih temah i |„ lemih. Če torej radi kram jase(jaj na- rej počnite tutn s lau > ., c0”\ ..i “njegovo nesramno dek i bo vam žal. L(DlJA mU^ .. c. _____ 32 To je po eni strani pomenilo učilnico nemškega jezika kot jezika, ki naj bi povezoval monarhijo v celoto in učencem odpiral široka kulturna področja ter omogočal višji študij, po drugi strani pa učilnico dobrih avstrijskih državljanov. V tej zvezi so prepovedali vsakršno delovanje dijakov v političnem in narodnem življenju. S podržavljenjem novomeške gimnazije je novomeško narodno gibanje izgubilo edini dejavnik, ki bi temu gibanju lahko dal radikalnejšo smer. Z ukrotit-vijo gimnazije se je ves proces prebujanja slovenske nacionalne zavesti upočasnil. V novomeški čitalnici je prevladoval melanholično pasivni duh mesta, ki je globoko spoštoval tradicijo večvrednosti vsega, kar je nemškega. S prebujanjem slovenskega nacionalnega gibanja se je spremenil tudi sam odnos in delovanje kazinskega društva. Izrek nekega nemškutarja, da sc najbolj boji kuge in sokolov, je v prenesenem smilu pomenil, da bo nadaljnji razvoj slovenskega narodnega gibanja pomenil kugo za novomeške nemškutarje. Prav gotovo sta se pojavila strah in negotovost v njihovih vrstah, saj so bili prvič ogroženi njihovi privilegiji in s tem njihov obstoj. Njihov odpor se je najprej pokazal v zavrnitvi prošnje Narodni čitalnici za najem kazinske dvorane, ko je hotela organizirati prve čitalniške besede. V vsej svoji moči in objestnosti je izbruhnil ob deželnozborskih volitvah leta 1867. Novice so o tej volilni borbi v Novem mestu poročale: “Cele liste bi vam danes lahko napisal z nesramnimi rečmi, ki so se godile ob teh volitvah. Al gnj-usi se mi papir mazati v popisu rogovilstva v katerem sta in to posebno zoper duhovščino zvonec nosila purgarja G. in L. Popisal bi lahko prav natanko silovitosti, ki so se pod vodstvom »kulturonoscev« godile - kako je nekdo, ki je rdečo zastavo nosil, planil v gostilnico in ondi razsajal kot divjak in tacega več al sram me je govoritiob tacih prigodah /.../in če je to morebid sad nemške kulture prepuščamo ga radi nemcem, Slovenc pa pravi fej te bodi.” Laibacher r Matjaž Ternovec * Društveno življenje v Moteni mestu 13 v obdobju 1865 do 188» političnega, narodnega in družbenega i- . vseii> društvo nikoli delovalo politično. Strah je bl J’inirfl° odveč. Novomeška čitalnica je bila “v svojice 0' je društvo in v političnih zadevah nikakor neva ^ flJ. upravičeno zapisal čitalniški odbor v odgovor življenj ivsO11 Zeitung je poročal, da tukajšnje prebivalstvo razpada v fanatične stranke. Mesto samo oz. njeni preprosti prebivalci so se prestrašili te novosti in prvič občutili, do kam lahko pripeljejo nacionalni spori. N“Novomestu je vse nekako klavemo in pobito meščani se med seboj pogovarjajo potiho. ” Kazina je morala povečati svoje aktivnosti in delokrog delovanja, če je hotela konkurirati čitalnici. Sodeč po slovenskih časopisnih poročilih je kazinsko društveno življenje začelo hirati. Njene veselice so bile skromno obiskane, gostujoča gledališka skupina, ki je igrala v kazinski dvorani, je zaradi slabega obiska komaj pokrila svoje stroške itd. Narodna čitalnica je v svojem začetnem zaletu pomenila prehudo konkurenco. Bila je podprta z začetnim valom narodnega navdušenja srednjega sloja Novomeščanov, ki so črpali svoje moči iz splošnega narodnega stanja na celotnem slovenskem ozemlju. Posledica tega gibanja je bila ideja o organizaciji tabora na novomeškem Glavnem trgu. Slednje je šele dvignilo temperaturo novomeškim nemškutarjem. Bali so se taborov “kot nalezljivo bolezni, ki se prime vseh njenih obiskovalcev, da potem ne morejo trpeti več nemškutarskega med seboj.” Na novomeškem trgu so zažgali številko Slovenskega naroda, ki je pisal o tem pozivu. Prepovedali so postavljanje mlaja na kresni večer in zažgali “tri do štiri čevlje visok borček, kije bil okrašen s papirnatimi slovenskimi zastavami”. “Nemška stranka, ki ima v kazini svoj centrum”, je začela uporabljati svoje privilegije kot sredstvo pritiska. Dobro se je zavedala, kakšno moč ima v mestu, posebno gospodarsko. Z vso silo je pritisnila na “gospode avskultante, da bi hodili v kazinskoplešišče tlako de- lati. ” Pritisk na nižje uradništvo je povzročil, da so slednji, ki so bili v velikem številu zastopani med čital-ničinimi udi, prestopili na nemško stran. Metode so bile krute, nezmožnost napredovanja v službi in strah pred premestitvijo, so marsikaterega prej zavednega uradnika prisilile k pokorščini. S tem je bil zadan še en udarec čitalnici, saj so bili prav nižji uradniki gonilno kolo njenega delovanja (v letu 1869 jih je bilo 48, leta 1872 pa samo 21). V tej vsesplošni napetosti so se začele nacionalno opredeljevati tudi krčme, trgovine in druge dejavnosti. Neki krčmar v Novem mestu je na primer v svoji krčmi dejal mladeničem, ki so se v pogovarjali: “V moji hiši se govori samo po nemško in njen kranjski, nikakor pa ni prepuščeno po slovensko govoriti!” Vse te napetosti so se bolj ali manj ravno tako hitro ohladile, kot so se razvnele. Novomeški vsakdan je prej ali slej v svoje mreže ujel vse akterje spora in jih pomiril ter se s tem tudi sam razvijal. V Slovenskem narodu že leta 1869 najdemo dopis iz Novega mesta, v katerem piše, “da enako kakor hira in se zmanjšuje četa nemškutarjev in spi tudi narodno gibanje in narodni napredek.” pade nemškega tabora o njenem političnem ju. To dejstvo so posebej poudarili m vp^' JU. 1U UV^JDIVU 3U puatuuj puuUHin* novem statutu, ki so ga sprejeli leta 1873, kjer točki zapisali: “Namen čitalnice je: jSlln 1. čitunje ali branje časopisov ali knjig l raznih jezikih, . , 2. razveseljevanje v besedah, plesih, igfu ’’ Ne vtika se tedaj društvo v nikake polihš 1 /■ Zanimiv je novomeški dopis v Novicah 1873 in odgovor čitalničnega odbora nan2oV ska’ dopisnik primerja čitalniški imenik društveni ^ zinskim. V njem lepo poda strukturo Kazim11' /njslij^ ljum iupu |juua »n umuiw /z; r?UulJ ko pravi: “...če odštejemo 24 vojakov, ki mer!>0(jpej^° da morajo kazinurji biti, jih ostane samo 42 in<1' ^ p0 10 uradnikov tako pade številka na 32. I—I‘° še obstaja 7 amfibij, ki živijo v kazini in tudi v -j,a|-Amfibije niso bile nič novega. Že med prV vcrjcm° ničnimi člani v letu 1865 so obstajale, saj s‘č j^azin° prav oni svetovali njenemu odboru, da zapj^ ^ed0' Društvene amfibije V letu 1867, ko se je napetost med Nemci in Slovenci zaostrila, je dobil novomeški okrajni glavar Eckel dve okrožnici deželnega predsedstva. Prva govori o opazovanju čitalnice, da se le-ta ne bi ukvarjala s politiko, druga pa opozarja glavarja na budnost zaradi beograjske okrožnice vsem čitalnicam, da se Slovenci pridružijo Hrvatom ter skupno z njimi nudijo največji odpor cesarski vladi. Čeprav so v čitalnici, kakor poroča Trdina, “razpravljali vsak dan jako živahno vse pojave rav um svetovan njenemu uuuuiu, —■ bt"’1' -h za prostor, v katerem bi izvedli prvo čitalnic ^jnski" Na žalost sta ohranjena samo dva imenika ,c pa društvenikov, in sicer za leto 1878 in ' v jc bja ohranjene imenike čitalničnih društveni možna primerjava samo za leto 1879. Vtcn’ so°b i...__n j..-;—. . : r:u:: fc v IfitU °° gflCUi kar enaidvajset t. i. amfibij. Celo še v letu stajali, če gre verjeti novomeškemu do| ki v zapisu o kazinskem imeniku pravi: ki v zapisu o kazinskem imeniku pravi: gojeS'' da nahajaš v tem zapisku imena nekaterih ’ smatra za narodnjake. ” . nam n ^0vica /odiuij su (iiimuiju apiuii y--- bolje razloži odgovor čitalničincga odbora 26. januarja 1873. i f r! lemih. Če torej radi kramij ’ - n3. za šalo, malo pa zares, to oc3 .je!" prej počnite tudi s Tadejem La V in “njegovo nesramno deklic PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Menda ne bomo šli [Evropo z Nacetom ^°ck veselica v Straži: zgodi-.J^se je, odmevalo še bo v petek, 25. avgusta, ki ga cin?^an,Za,or KUD Straža pretenka r° P°‘nicnarv e< °d‘Srali korektno in funky “Vod ?n°' Za analizo premalo, za ti. TnH,V?0 Prav. Naslednji napadal-1 s Kand, se že pokažejo kot ja se„'Na zapuščini punka in HC-kar»ilni,!Jrr“Kna glasba, podprta s /ie v j w Tomijevim vokalom, pože-%.0t ec Polnijo razposajenih. Zelo ho, nastop zaključijo .v prired-ttiik r«i>,kd veo kol dostojanstven nn' akr°hacijami, potrdi, da je litli It n°V’ dohennlad band. Doma-%dbykuda s svojimi nežnimi 1° vqi "u zapeljejo občinstvo v rah-PHitek tf?.in nam privoščijo rahel Iren,..,' Njihov nastop doseže višek v lrenutku p —e .. - 'i/g0j( 'Ji0 se na odru pojaviposeb- Posk0( a,ko in odigra balkansko • ntCo- Novonastale slovenske Pozabljivci Dvakrat se je vrnil pogledat, če je plinski štedilnik ugasnjen, in trikrat je pokljukal garažna in vhodna vrata, da se prepriča, če so res zaklenjena. Potem sta se končno odpeljala. * Pri osnovni šoli, na tisti veliki grbini, avto vražje poskoči, soproga pa zavpije: “Stoj, obrni! Doma sva pozabila tisto, zaradi česar sploh greva v Ljubljano. ” Nič se ni razburjal, ampak molče ubogal. Pravzaprav sta jo tokrat še poceni odnesla. Zadnjič je šele na Dvoru ugotovila, da nima pri sebi denarnice. Zapeljeta pred hišo. Soseda se smeji: “Sta spet kaj pozabila? Kar vedela sem, da prideta nazaj, in pristavila kavico za dva več. ’’ Naslednji dan popoldne je soseda prišla k njima vprašat za neko besedo v križanki Dolenjskega lista. Hitro ji je bilo ustreženo. “Ker si že tu, boš pa še popila kavico z nama, "jo povabita. Čez kakšne pol ure gostja naenkrat poskoči, kot bi jo nekaj pičilo: “Joj, ojoj!” je zajavkala. “Čisto sem pozabila. Moža imam na strehi. Televizijsko anteno obrača, pa mi je naročil naj gledam, kdaj bo najlepša slika!” Čez nekaj dni zakonca ugotovita, da je sin odnesel od doma še zadnjega od številnih dežnikov pri hiši. Odpravita se v mesto po nakupu. Stopita v trgovino. Starejši možak je ravnokar tudi izbiral in kupoval dežnik. Dolgo se je odločal. Končno odide in mož reče prodajalki. “Ta je bil pa prav po profesorsko natančen. ” “Ne samo natančen, tudi pozabljiv. Naš najboljši kupec je. Ko kupi dežnik, ga običajno že kar pri nas pozabi." Hitro je pogledal skozi izložbeno okno na ulico. Hvala bogu, še vedno močno dežuje in se njima to ne more zgoditi. SLAVKO KLANČIČAR !ZdeT>’ko i voči ponudijo svoj klasi- klobučne slovenske Publika ‘Ce Povzdignejo že utrujeno k0’..Sam‘ P° zabeležijo še en soli-i/enf.f6? v sv°j‘ karieri. Nastop falivei 1 an,ov v naši dolini sem 5Po/a čUnai< v objemu nasprotnega % ul ercedes Band ponuja klasi-Wnn°r pr!redb, ki bi jih lahko ntsPosr!hrak ,udi na play-back, saj nosl lastne kreacije ne do-%i h,n\ap.ak na že tisočkrat sliša-!ln° jnalu. The Madžars veliča-Sainr- lučijo več kot osem ur VSe lmaraton. S z uI>ajseje končalo brez izgre-freve(, ar so poskrbeli včasih še optike n S>n‘ redarji; matematične >'Q>,<-‘nini‘zra^IHm cen pijače so bile fokli L pVe, vsi bandi pa so se h*ltUrn °norarju v korist obnovitve ga doma v- Straži. BORIS O. PETKOVIČ \' avtobusom na izlet! list izhaja že 46. leto - in v tem času se je na nje-^0krafrarteh ustilo & veliko raznovstnih nagradnih akcij. bitj( „na je posebna po tem, da je imel možnost priti do “do-S(je P° en naročnik iz vsakega leta izhajanja časopisa, torej kiji*,a Po volji računalnika lahko nasmehnila tako tistim, ehitk0Je dolenjski list “četrtkov prijatelj” že dolga desetletja, tud‘ onim, ki so šele pred kratkim dojeli, da brez tega ^rih-n‘^a^or ne Sre- ^estih* avt°l>usa )e Mo ‘z tedna v teden več imen časopisu do eil naročnikov - od domala prvega iz daljnega 1950. leta lob*?« °d letošnjih naročnikov, skupaj šestinštirideset. /Iv-kne /e torej poln, le še odpeljati mora. Kam? Tega zaenkrat MpfQ (j!*10 šklepetali, povemo pa že lahko, da bo izlet, ki ga ^Qha Jarno v sodelovanju z novomeško turistično agencijo ,v s°boto, 23. septembra. Odhod bo iz Novega mesta, do,na med 6. in 7. uro zjutraj, potniki iz Posavja pa se V°<‘° nekoliko kasneje lahko pridružili na Čatežu. \e d Šestinštirideset naročnikov bomo pravočasno po pošti k Z(, ' l 0 vseh podrobnostih; kdaj bo izlet, pa smo povedali ha(nJ -»to, da za predzadnjo septembrsko soboto ne bodo kako drugo pot ali delo. Pa še to: kdor iz res opra-%j razloga ne bo mogel iti na izlet z Dolenjskim listom, < ( z lahko odstopi svojemu bližnjemu, zakoncu, hčeri, ‘zlet je za svoje poslušalce pripravil tudi novomeški likrfVtUtb° D, in sicer v sodelovanju s turistično agencijo dheč^sh. Oba avtobusa bosta krenila hkrati, zato obvestilo o ^abilg W^a Za ‘zzn‘bane poslušalce, ki jih bo na izlet ^ Na svidenje na izletu! Kako je služnost postala sužnost V času, ko brezobzirni egoizem silovito narašča, dajem, spodbujen z lastnim primerom, javno pobudo za boljšo pravno ureditev služnostne (servitutne) pravice Ob začetku gradnje hiše na Malem Slatniku pred 21 leti niti pomisliti nisem mogel, da bom po dolgih letih imel zaradi dovozne poti take probleme, predvsem od pravne stroke. Nisem mogel pomisliti, da tedanja država prek svojih služb (sedanja pa verjetno enako) opravi delo tako površno, da imamo ljudje, seveda zaradi brezmejnega egoizma, požrešnosti in škodoželjnosti posameznikov, večne probleme. Kupil sem gradbeno parcelo, za katero je že obstajala lokacijska dokumentacija. Na podlagi te dokumentacije sem kasneje dobil vso dokumentacijo, zgradil hišo in dovozno pot, kakor je bilo predvideno v lokaciji in v soglasju tedanjih lastnikov parcel skozi katere poteka pot. Ker nisem pravni strokovnjak, v svoji naivnosti pa sem bil prepričan, da to, kar smo se dogovorili in kar je zarisano na lokacijski dokumentaciji, velja, nisem iskal posebnih pogodb o dovozni poti. Parcela, skozi katero je speljana pot, je bila še nezazidana, vendar tudi namenjena za gradnjo. Kasneje jo je kupil sedanji lastnik in na njej zgradil hišo. Tedaj pa so se pričeli težki dnevi za moje bivanje na Malem Slatniku. Kmalu po vselitvi je ob svoji lepo zgrajeni hiši postavil kurnico (če se to lahko tako imenuje) in kure prosto spuščal po mojem vrtu in dvorišču. Več let sem ga prosil in ga prosim še sedaj, naj vendar razume, da mu tega ne morem dovoliti. Zato je ob potoku zgradil gospodarsko poslopje, kjer opravlja kmetijske dejavnosti, čeravno naselje po lokacijski in gradbeni dokumentaciji ni predvideno za to. Čeprav je to gospodarsko poslopje ob moji edini dovozni poti do hiše bolj podobno nekdanjemu naselju v KOSTEL IMA NOVE RAZGLEDNICE IN KARTO KOSTEL - Sredi avgusta je TŠD Kostel odprlo razstavo spominkov kiparja Marijana Leša iz Gerova, ki so bili narejeni po naročilu društva. Obiskovalci imajo na ogled 80 različnih primerkov, s tistimi, ki jih bodo obiskovalci označili za najboljše, pa bo TŠD Kostel sodelovalo na javnem natečaju za izbor najboljših turističnih spominkov v Sloveniji leta 1995. V istem času so predstavili tudi 5 novih razglednic in turistično karto Zgornja kolpska dolina. Razglednice predstavljajo naravne in kulturne znamenitosti kraja, ter del turistične ponudbe Kostelskega. Posnetki so delo inž. Janeza Koneč-nika, tisk in oblikovanje pa tiskarne Vegrat - Kočevje. r. C. NEZASLIŠANO MUČENJE V RIBNICI Eva Lea Miiller, najbolj znana slovenska zaščitnica živali, je poslala v naše uredništvo pismo, v katerem je opisano nezaslišano mučenje živali. Dogodilo se je na telesnem ocenjevanju lovskih terierov v Ribnici. Eden od kužkov je bil nekoliko nemiren. Motili so ga drugi psi, zato je neprestano lajal. Kaže, da je to presedlo kinološkemu sodniku Francu S., zato je lastniku Milanu B. brez besed potegnil psa iz rok, ga na povodcu odpeljal iz ocenjevalnega kroga in ga tam, zadrgnjenega na verižici, dvignil v zrak, pobral stal približno meter dolgo palico in začel tako visečega psa pretepati z vso močjo. Po pretepanju se je pes cvileč zvil v klopčič in se ulegel, kasneje pa odšepal po treh nogah. Očividci so zgroženo opazovali kruto početje. (Revija Moj pes št. 8 - avgust 1995) znanem Žabjeku kakor pa normalnemu kmečkemu gospodarskemu poslopju, in tako močno kvari podobo celotnega naselja, bi še nekako trpel, vendar se je sosed_domislil nove pogruntavščine. “Če boš ti preganjal moje kokoši iz svojega vrta, bom pa jaz tebi nagajal na poli, ki vodi skozi mojo parcelo.” Tako mi je pričel zoževati pot in mi nastavljati na pot razne predmete. Ko sem se pozanimal pri pravnih strokovnjakih, kako se zavarovati pred sosedovo samovoljo, sem spoznal “šlamparijo” državnih organov pri urejanju gradbenih dokumentacij. Trdim, da država, ki si vzame pravico urejati te zadeve, mora stvari dokončati, da bi občan zaradi nedodelanosti ne imel s sosedi nepotrebnih težav. Spoznal sem tudi pravno bedo na tem področju. Kajti pravica služnosti na poti do svoje hiše skozi sosedovo parcelo je lahko v primeru, kakršen je moj, prava sužnost 20. stoletja, ker je pravzaprav v sosedovi volji nerazumno neomejena pravica. Pri morebitnem dograjevanju stavbe ali kakršnemkoli iskanju dodatnega dovoljema dobiš pod nos “Soglasje soseda”. Če imaš soseda, kateremu ne dovoliš pasti kokoši po svojem vrtu, so ti možnosti zapečatene. Ker sem v zadnjem času opazil več podobnih primerov, menim, da bi organi, ki izdajajo dovoljenja za gradnjo hiš in lokacijsko urejajo zemljišča, morali dovozne poti kategorizirati kot javne poti, ker bi tako onemogočili brezmejno izkoriščanje soseda po sosedu. Nelogično je, da za dostopno pot do stanovanjske ali celo poslovno-stanovanjske hiše velja enaka pravna kategorija, to je služnost poti, kakor za kako poljsko pot, ki se uporablja parkrat letno. Po moji skromni oceni je zelo žalostno za vso pravno znanost, da ji po rimskih časih ni uspelo dojeti mizernosti take pravne rešitve. Zato pozivam morebitne interesente z enakimi problemi glede neustrezne pravne rešitve dovozne poti do hiš, da se združimo in tako združeni zahtevamo od oblasti pravno ureditev na tem področju in se tako upremo brezobzirnemu izkoriščanju sosedov, lastnikov zemljišč. Istočasno pozivam najširšo javnost, naj se vključi v reševanje te problematike. V času, ko brezobzirni egoizem silovito narašča, je to prav gotovo aktualna tema za javno obravnavo. Marsikomu namreč nikakor ni jasno, zakaj ne bi bil popoln gospodar uporabnika služnosti, če se to dogaja na njegovi parceli. Da so to razmišljanja, ki spadajo v dobo sužnjelastništva, nikakor ne dojamejo. ALOJZ LUKŠIČ Mali Slatnik Marko Kocijan MLADINSKI TABOR LASTOVKE - Od 19. do 26. avgusta so v počitniškem domu RK Novo mesto v Fazanu pri Luciji počitnikovali srednješolci in študentje iz BiH in Novega mesta. Dneve na morju je 42 mladih preživljalo zelo delavno, saj so poleg pomoči pri učenju slovenskega jezika in matematike (na sliki) organizirali različne delavnice: likovno, zdravstveno, literarno, foto in video. Letovanje je bilo dijakom zelo všeč, saj so nekateri prvič videli morje. V Novem mestu pa že 2 tedna poteka tečaj iz slovenskega jezika za osnovnošolske otroke iz BiH, ki bodo naslednji teden začeli obiskovati slovenske šole. (Magda Goršin) Da “dneva ne pove nobena pratika”, smo se prepričali ob nepričakovani izgubi našega predsednika Društva invalidov občine Trebnje Marka Kocijana. Čeprav smo že dolgo časa spremljali njegovo bolezen, nas je globoko pretresla žalostna vest, da je zapustil naše vrste. Nobena naloga mu ni bila pretežka, vse je sprejemal resno in z odgovornostjo, predvsem pa ni nikoli pozabil na skrb za bolne in onemogle. V petek, 11. avgusta, smo se od njega poslovili številni prijatelji in znanci, kar je dokaz, da je bil Marko Kocijan priljubljen in spoštovan. Rodil se je 27. marca 1932 na Brezovici pri Mirni v številni bajtarski družini med 7 otroki. Z delom in pridnostjo sta starša (od leta 1941 po smrti očeta pa mama sama) številne otroke vzgojila v pridne in poštene ljudi. Marko seje leta 1942 vključil v novo formirani pionirski odred, po koncu vojne pa je bil v mladinski delovni brigadi na progi Samac - Sarajevo. Nato so ga poslali na Poljsko, da seje izučil za strugar-ski in ključavničarski poklic, z učenjem pa je nadaljeval še v Novem Sadu. Po končanem služenju vojaškega roka se je zaposjil na Institutu za razvoj aviacijc v Žarkovcu pri Beogradu. Leta 1955 se je poro-, čil in v Ljubljani ustvaril družino, toda že leta 1964 mu je umrla žena, da je ostal sam z dvema otrokoma. Marko je delal v vojaškem remontnem zavodu v Ljubljani, nadaljeval večerno šolo in opravil izpit za strokovnega učitelja. Nato je bil postavljen za v.d. direktorja na ljubljanskem Zavodu za slušno prizadete, po dveh letih pa je bil v dveh mandatih izvoljen za predsednika občinskega sindikata Ljubljana -Bežigrad. 1983 je bil invalidsko upokojen, konec leta 1989 pa sc je vključil v Društvo invalidov Trebnje. Kasneje je postal tudi član predsedstva za dolenjsko regijo in konec leta 1994 podpredsednik ZDIŠ. Markoje odložil delo, kot da bi si hotel malo odpočiti. Toda ta počitek je spremenil v večnost. Naj mu bodo te vrstice naše priznanje in zahvala za ves njegov trud in delo. Člani Dl Trebnje VZPOSTAVITEV AGRARNE SKUPNOSTI ŠKRAJNEK - Vaščani Škrajneka pri Ortneku v ribniški občini so te dni ponovno vzpostavili agrarno skupnost, katere nepremičnine je bivši OLO Kočevje pred 45 leti z odločbo prenesel v sklad kmetijskih zemljišč Družbene lastnine. Upravičenci, ki bodo dobili nekdanje pravice vaške skupnosti, so zadovoljni, ni pa razumljivo, zakaj je zakonodajalec ob sprejemanju podpisa o vzpostavitvi predpisal zelo obsežen postopek, ki povrhu vsega ni poceni. Takrat, ko so upravičencem to pravico odvzeli, je bil postopek zelo enostaven in se je rešil le z izdajo odločbe. Upravičencem vzpostavljene agrarne skupnosti v Skrajneku je zemljišče potrebno, saj gre za vas na 705 metrih nadmorske višine in so proizvodni pogoji za kmetovanje izredno težavni. ^ POPRAVEK V podpisu k sliki “Trebanjci na Debelem Rtiču”, objavljeni prejšnji teden, smo pomotoma zasluge za to akcijo pripisali eni sami socialni delavki, v resnici pa so program pripravili v sodelovanju štirih socialnih delavk Centra za socialno delo Trebnje, predstavnikov Zdravstvenega doma Trebnje ter prostovoljcev, ki so program izvajali na letovanju. Za netočnost se organizatorjem in bralcem opravičujemo. J. H. in uredništvo DL Ne oder, temveč ropotuljica “Ves ta svet je oder in moški vsi in ženske le igralci, "je pred štiristo leti napisal veliki Anglež. Ko bi le ostalo pri tem. Pa ni. Z razvojem, ki ga ne smemo več enačiti z napredkom, smo si iz sveta naredili ropotuljico, s katero brezbrižno udrihamo okrog sebe in jo vedno bolj uničujemo. Prejšnji konec tedna ni bilo treba daleč iz mesta, da mi je te predstave potrdila sama resničnost. Prva pot je bila po desnem breku Krke ob robu Portovala. Že spomladi me je požgečkalo, ko so se neki redoljubi prav v času, ko v grmovju gnezdijo race in druge ptice, na levem bregu Krke od Loke do Novoteksa spravili nad obrežno grmovje in drevje. Drevje, ki je nekdaj z vejami segalo do vode, so polepšali z amputacijami spodnjih, srednje visokih in še višjih vej, grmovje pa so preprosto posekali do tal. Priznam, stare veje se sušijo, a to je menda naravno. Vem, da je treba drevje, ko se postara in začne hitro propadati, zamenjati z novim, a to se počne tako, da ga dosaju-jemo postopno, sproti in tako ohranja stalno podobo rečnega brega. Bregovi Krke so znamenit novomeški pogled, ki ga ne kaže krojiti na novo, ampak na vse kri-plje ohranjati in varovati pred “izpopolnjevanjem. ”. (Pri tem hočem pozabiti, da se danes za take stvari najprej naredi elaborat, ki stane, nato projekt, ki spet stane, itd.) Seveda obrečno grmovje in drevje nista samo “pogled", temveč najboljša zaščita bregov in življenjski prostor mnogih ptic in drugih živa- Zdaj je levi breg Krke od Loke do Novoteksa še bolj spremenjen. V nedeljo zjutraj je bilo na sveže do tal pobrito vse grmovje, ki mu je po spomladanski sečnji vendarle uspelo pogledati iz zemlje. Šele ko sem na oskubenem bregu videl, da na vsakih nekaj metrov disciplinirano sedijo ribiči, se mi je posvetilo, kdo je frizer nove pričeske Župančičevega sprehajališča. Ljubitelji te športne igre so se še drugače pokazali za velike spoštovalce narave: na travniku pod železniško postajo, nekoliko redkeje pa naprej proti Loki, je bilo parkiranih dvajset osebnih avtomobilov. To, kar so iz Župančičevega sprehajališča naredili ribiškemu športu na ljubo, ni oder, to je na-kazna kulisa! Drugi primer, kako mora narava trpeti, če se hoče človek kvalitetno igrati, je za Novo mesto več kot dragoceni Portoval. Odvečni asfalt, ki so ga s teniških igrišč, kjer so opravili nekaj gradbenih del, izvajalci v treh kupih navozili kar na najbližjo gozdno pot, je, milo rečeno, prikaz nenavadnih predstav, kaj je dobro in dovoljeno. Menda se je zdelo človeku, ki je to storil, njegovo dejanje prvovrstna domislica. Kako se mu tudi ne bi, saj se z avtom vozi v Portoval na piknik. Morda pa je v resnici mislil dobro in je samo popolnoma nepoučen? Na tretjo pot, s katero bi se prepričal, da mora narava tem bolj trpeti s čim dražjimi igračkami se človek v njej igra, se mi ni bilo treba odpraviti. Lepo sem sedel doma in poslušal rohnenje avtomobilskih motorjev na Gorjancih. Hude poškodbe in za več milijonov tolarjev škode je cena, za katero so Dolenjci možem s krepkimi stopali na ljubo, pa čeprav samo za dva dneva, Gorjance spremenili v hrupen peskovnik. Pa imamo odlične kolesarje in bi se lahko dogovorili, naj bo naša gorjanska dirka z manj dragimi igračami in plemenitejšimi jezdeci. Dolenjce čaka še veliko dolgotrajnejši in boleč uk o varovanju narave kot druge Slovence. Smo pač slabi, počasni in povrhu še domišljavi učenci. Z oblastjo vred, ki odloča, kako bomo kol skupnost živeli, se ne moremo otresti nadutega prepri-čanja, da je vse okrog nas zato, da se uporabi, porabi, izrabi, iztroši in - zavrže. Varovanje in ohranjanje sta besedi, ki ju na novo pogospodeni Slovenci kvečjemu z gnusom povaljajo po ustih. Ni se treba učiti iz Sartra, da je živa in neživa narava lahko tudi zgolj sama sebi namen. Mi pa, kot da smo zgroženi, če bi samo en njen majhen del morali pustiti, da zgolj je, in nič drugega. Vendar je narava notranje urejena in ima to dobro lastnost, da za nas najbolje dela, čim bolj jo pustimo pri miru. Ne dela namreč za kratkoročni dobiček in blišč kot človek, marveč za trajno preživetje. Po tem, kaj z njo delamo Dolenjci, bi rekel, da smo hudo nagajivi, če ne že kar zlobni učenci. JANEZ PENCA Odgovori in popravki po § 9. Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)ohjavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po §9... ”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen). Novo v Brežicah Dol. list št. 31, 3.avgusta Zaradi dopusta se z zamudo odzivam na resnico dipl. inž. arh. Karla Filipčiča. Verjamem, da vasje, kot arhitekturnega snovalca hotela Toplice, že najmanjša kritika vašega novorojenca razdražila. Kljub temu še vedno mislim, da bi hotel potreboval klima naprave, česar tudi vi nikjer ne zanikate. Ost bodičke je bila usmerjena k Termam Čatež, a očitno ste jo prestregli vi. Moja malenkost si z vami nikakor ne drzne polemizirati o tem, ali je stari hotel imel ogrevanje ali ne, povem lahko le, da sem tak podatek slišala kar na dveh tiskovnih konferencah podjetja, in to iz ust generalnega direktorja Boruta Mokroviča. Ravno tako nisem poklicana razpravljati o “okusnosti hrane in odličnosti pijače” za goste ob otvoritvi, vendar sem o nečem trdno prepričana. Zelo neokusno je povabljencem očitati zaužito hrano. BREDA DUŠIČ GORNIK diplomirana novinarka Triatlonski klub organizira prireditev 27.8.1995 ob 10. uri na športnem bazenu zdravilišča. Termin in uro je vodstvo kluba samo določilo, ne da bi nas o tem predhodno obvestilo, kaj šele, da bi se o tem z nami dogovorilo. Ne glede na to samovoljo smo predlagali, da s tekmovanjem v plavanju pričnejo 2 uri prej, da bi bazen lahko pričel redno obratovati vsaj ob 11. uri. Bolj kot za izpad dohodka, kot to v članku poudarja vodstvo kluba, gre v tem primeru za našo poslovno in moralno obvezo, da zunanjim obiskovalcem, še posebej pa hotelskim gostom, ki imajo - mimogrede povedano - v bazene prost vstop, zagotovimo možnost kopanja v času obratovanja bazena. Sposobnost, želja in pripravljenost dojemanja, razumevanja in interpretiranja dejstev je seveda stvar posameznika, vendar le dotlej, dokler ta s tem ne skuša javnosti zavajati. In ker je prav to v omenjenem članku skušalo storiti vodstvo Triatlonskega kluba, menimo, da je prav, če dobijo bralci in še posebej ljubitelji triatlonskega športa možnost izvedeti vsa dejstva in okoliščine, presoja pa je seveda prepuščena njim samim. Ob vsem tem pa se z vso odgovornostjo zavedamo, da zgolj pisanje o tem, kdo je in kdo ni za posamezno prireditev in kateri razlogi naj bi jih pri tem vodili, ne gre v prid nadaljnjega razvoja te športne panoge. Zdravilišče Dol. Toplice bo v okviru svojih zmožnosti tudi vnaprej podpiralo razvoj te dejavnosti, pri čemer pričakuje več korektnosti in strpnosti, predvsem pa manj pregretih glav v vodstvu Triatlonskega kluba. MARJAN ČERNE Krka Zdravilišča, d.o.o. Zdravilišče Dol. Toplice Proračun pod streho Dol. list št. 34, 24. avgusta THatlona v Toplicah ne bo Dol. list št. 34, 24. avgusta Članek “Triatlona v Dol. Toplicah ne bo”, je, tak kot je bil objavljen v Dol. listu 24.8.1995, pri večini bralcev nedvomno vzbudil vtis, da objavljeni daleč ne kaže dejanskega stanja, o trditvah vodstva Triatlonskega klu- ba pa se žal nismo imeli možnosti izreči, želimo to storiti v tem sestavku. Ob podpori in pomoči Krke, torne zdravil, in Krke Zdravilišča, KLIC V SILI d.o.o., tudi Zdravilišče Dol. Toplice -----,--------- opli kot eno od Krkinih zdravilišč že nekaj let omogoča brezplačno vadbo članom kluba v športnem bazenu zdravilišča skozi vso kopalno sezo- no. Zdravilišče je v preteklih letih liki prav tako z velikim razumevanjem pomagalo izpeljati triatlonske prireditve, pri čemer ni nikoli pogojevalo, še manj pa sledilo ekonomskemu interesu, kot v članku poudarja vodstvo Triatlonskega kluba. Neljubo smo bili presenečeni, ko smo na plakatih v zdraviliškem kompleksu prebrali informacijo, da “še dobro je, Od očeta na sina in potem naprej da ni bilo tako 1 tudi v nedeljo!” Obisk pri mojstru suhorobarskih izdelkov Francu Jakliču iz Sajevca, vsakoletnem udeležencu tradicionalnega ribniškega sejma suhe robe in lončarstva^ Ribniška potrpežljivost Z ribniško elektriko (pa morda tudi z značajem Ribničanov) je nedvomno nekaj hudo narobe, in ker je tako že leta, je za prenekaterega naključnega in občasnega obiskovalca Ribnice elektrika v Ribnici merilo neskončne potrpežljivosti Ribničanov. Presenečeni nad tem, da nihče ničesar ne ukrene, menijo, da bi se, če bi bili kjerkoli drugod izpadi elektrike tako pogosti kot v Ribnici, nedvomno našel kdo, ki bi nekaj ukrenil, da bi se to spremenilo. V Ribnici pa se zdi, da ljudje le negodujejo in da se pri tem tudi vse konča. Da je to več ali manj res, je bilo nazadnje občutiti minuli konec tedna. Medtem ko so ljudje še v soboto močno negodovali nad “obupnim začetkom konca tedna” zaradi uničenih načrtov za delo ali sprostitev, ki so bili posledica pogostih izpadov elektrike v petek zvečer in soboto dopoldan, se je med ta negodovanja v nedeljo prikradla nota nekakšne hvaležnosti, da se je v soboto popoldan elektrika “končno le unesla”. “Kaj pa hočemo, je pač tako! Še dobro je, da ni bilo tako tudi v nedeljo,” je zaslediti v besedah, s katerimi se zaključujejo negodovanja in ki dovolj jasno izpričujejo ribniško vdanost v “usodo”. M. LESKOVŠEK-SVETE Dvor želi svojo KS Zaradi skupnih interesov in lažjega reševanja problemov okoliških vasi * V Gospod Jože Rangus, ker je mlatenje prazne slame vaš hobi, se zadnjič spuščam na vaš nivo. Članka v Dolenjskem listu št. 33, z dne 17. avgusta ni napisal “avtor iz najvišjih krogov občinske uprave”. Ne vem, zakaj pametne stvari pripisujete imrlnn Tiirti r\z\rl_ vedno “višjim krogom”. Tudi pod-i polnim pisala sem se (vendar ne s imenom, opomba uredništva), pa verjetno niste poklicali uredništva. Sem NATAŠA NOVAK iz Orehovice 43, 68310 Šentjernej, in z občinsko upravo nimam nič. Verjetno boste tudi vi spoznali, da je pametneje delati, kot odgo- varjati. NATAŠA NOVAK Orehovica 43 TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka telefona je (068) 44-293. ČRNOMELJ - Otroci in odrasli, ki ste v stiski, lahko pokličete vsak drugi in četrti torek v mesecu med 19. in 20. uro po telefonu (068) 53-213 ali se oglasite osebno v pisarni v Ulici Mirana Jarca 8. LJUBLJANA - Telefon otrok in mladostnikov je vsak dan od 12. do 20. ure (tudi ob sobotah in nedeljah) na številki (061) 323-353. Za vas se bodo potrudili študentje medicine, psihologije, pedagogike in socialnega dela. DVOR-Potem ko je junija Mestna občina Novo mesto sprejela statutarni sklep o reorganizaciji obstoječih KS, so DPO na Dvoru sklicale sestanek in ljudi s tem seznanile. Prav tu je bilo namreč včasih veliko nezadovoljstva zaradi prevelike KS Žužemberk, da je premalo učinkovita. Izražena je bila želja po novi, manjši KS, ki bi združevala vasi nekdanje občine Dvor Dolnji Kot, Gornji Kot, Podgozd, Jama, Lašče, Stavča vas, Sadinja vas, Mačkovec, Trebča vas, Vinkov Vrh, Dvor ter zaselka Klopce in Skopice. Te vasi so, z izjemo Lašč in Klopc, lc do 2 km oddaljene od Dvora, zato imajo veliko skupnih interesov.Na Dvoru, ki se nahaja v središču, je podružnična šola z oddelki predšolskega varstva, pošta, tovarna Ergo, več trgovin, gostinskih lokalov, močnih obrtnih delavnic, ribogojnica, bencinska črpalka, kulturni dom, gasilsko in druga društva, v bližini Gornjega Kota je pokopališče, v Mačkovcu pa cerkev. Na sestanku so tako sklenili, da se preučijo želje občanov, da bi se krajevne potrebe in problemi lažje reševali v okviru KS, ki bi združevala omenjene vasi. Dejstvo pa je, da je Dvor potrebno afirmirati tudi kot zgodovinsko pomemben kraj za razvoj slovenskega železarstva. Na novo ustanovljen odbor je izvedel anketo, v kateri je sodelovalo več kot 90% polnoletnih občanov - kar 92%jihjezlastnoročnim podpisom izrazilo željo po ustanovitvi KS Dvor. Zato je upravičeno upanje, da bodo občinski svetniki na septembrskih sejah tako množično odločitev ljudi podprli, ter potrdili novo KS. „ ,, F. M. C NOVOMEŠKT PORODNIŠNICE POD DEDOVO LIPO ZMAGALI GABRČAN1 - Za leden dni odložene Igre pod dedovo lipo je v soboto popoldan spet pral dež. Kljub termi so prizadevni člani Turističnega društva Šmarješke Toplice pripravili zanimivo prireditev, ki je bila že sedma po vrsti s tem naslovom. Ekipe iz Gabrja, Orehovice, Šmarjete, Otočca in Bele Cerkve (v tem vrstnem redu so se tudi uvrstile) so se med seboj pomerile vgradnji hiše: izmerili so svet, posekali smreko, stesali špirovec, presejali pesek, zidali in nazadnje pokrili streho. Številni gledalci po bližnjem griču so uživali v resnosti tekmovanja in domiselnosti nekaterih ekip, ki so prišle na tekmovanje. V naslednjih igrali se bodo pomerili v igrah iz življenja na kmetih. (Foto: J. Pavlin) Slatnika - Najca, Anica Lužar iz Šentjurija - Simona, Nina Cekuta iz Vavpče vasi - Tino, Milka L.ibcršar z Bučke - Melito, Renata Zupan s Potoka - Nino, Janja Pcšelj z Vel. Nerajca - Anjo, Mojca Pintarič iz Doblič - Tamaro, Marija Kos iz Krmelja - dečka. Iz Novega mesta: Marta Benedik, Slavka Gruma 90 - Andraža. Čestitamo! To nedeljo bo v Ribnici potekal že 20. tradicionalni sejem suhe robe in lončarstva. Med izdelovalci suhorobarskih izdelkov, ki so na sejmu prisotni že od samega začetka, je tudi Franc Jaklič iz Sajevca, ki se je dolga leta udeleževal sejma skupaj s svojim očetom, od katerega se je tudi naučil spretnosti izdelovanja lesene posode. Svoje znanje pa sedaj že prenaša tudi na sina. Ribniška dolina je dežela suhe robe, kakor je zapisano tudi na obeh velikih lesenih skulpturah, ki ju je pred nedavnim postavilo ob vstopu v Ribniško dolino iz ljubljanske in kočevske smeri ribniško turistično društvo. V Ribnici to že vrsto let izpričujejo vsako prvo nedeljo v septembru s sejmom suhe robe in lončastva, na katerem je tako široka in raznovrstna ponudba suhorobarskih izdelkov kot nikjer drugje. Pomembno pa je, da se na sejmu predstavljajo tudi izdelovalci tovrstnih izdelkov domače obrti, do katerih je sicer med letom naključnim obiskovalcem Ribnice in turistom, ki bi si želeli ogledati, kako se ta stoletna tradicija v Ribnici ohranja in prenaša iz roda v rod, pogosto kar težko najti pot. Kar zadeva Franca Jakliča, ki se sejma udeležuje dejansko že od njegovih začetkov pred 20 leti, ni tako. Vrata Jakličeve domačije v Sajevcu in njegove delavnice so vedno na široko odprta. Franc ima danes 38 let, za kmetovanje pa se je odločil pred 10 leti. Njegova kmetija obsega 10 ha gozdov in 6 ha obdelovalne zemlje, dodatno pa ima v najemu še 3 ha. Ukvarja se z živinorejo, in sicer s prirejo mleka in mesa. Ima 13 glav živine in na leto odda 10 do 12 tisoč litrov mleka in okoli 1.500 kg mesa. Kmetovanje mu je danes najpomembnejše in po njegovem mnenju drugače tudi ne more biti, zato v delavnici, polni vsega potrebnega za izdelovanje lesene posode, preživi več časa V času od 11. do 20. avgusta so v novomeški porodnišnici rodile: Martina Tršinar iz Grobelj - Roka, Bernarda Virant iz Mokronoga -Moniko, Bernarda Papež z Rateža - Jana, Jasmina Fric iz Vrškovca -Roka, Smiljana Stepan-Kos iz Cr-mošnjic pri Stopičah - Andreja, Majda Debevc z Rihpovca - Jelko, Milena Medle z Jugorja - Martina, Maja Resnik iz Birčne vasi - Janjo, Dragica Hočevar'z Brezove Rebri - Anjo, Mojca Štukelj iz Vavnče vasi - Evo, Milena Hočevar z Malega Birokrati na delu Zaprosila sem za posojilo. Rečeno mi je bilo, da moram predložiti odrezek od pokojnine za tekoči mesec in za mesec nazaj. Ker tega nisem našla, sem poslala dva odrezka od prejšnjih mesecev. Z vljudnim dopisom sem sporočila, da sem en odrezek zavrgla, da pa so trije drugi verjetno dovolj, da se bo videla višina moje pokojnine. Sicer pa imajo računalnik, kjer je vse zabeleženo, saj imam pri njih odprt tekoči račun. Če mislite, da je bilčTto dobro, se motite. Birokrat sc pač drži predpisa kot pijanec plota. Tudi jaz sem imela v svoji službi veliko opravka s pravilniki in predpisi. Vendar pa se življenja in vseh primerov le ne da zajeti v predpise. Pridejo situacije, ko je treba, po mojem mnenju, stvar rešiti po svoji vesti in zdravi kmečki pameti. Ne po domače in ne proti predpisom, pač pa po pameti, da ne prihaja do zamer, do krivic, da rešiš ugled podjetja, da si tudi sam priljubljen delavec in ne veljaš za brezsrčnega birokrata. Bilo bi prav, da hi vse institucije pri nas razmišljale v lej smeri, da bi bi bilo življenje lepše in da bi se imeli med seboj radi. TINCA KUHELJ Šentjernej predvsem pozimi, čeprav tudi med letom izkoristi vsak prosti trenutek, ki mu ga dovoljuje težko delo na kmetiji. Lastni gozd mu omogoča, da za izdelke uporablja samo svoj les. Na leto predela okoli 10 m3 lesa. Vsa Vsi njegovi izdelki s0 izd.ei‘jlj pretežno ročno. V pomoč pn sta mu le dva stroja za rezanje oblanje, ki ju je izdelal sam. . Dela v glavnem po naroo > pa mu jih ne manjka, rren p redniških firm pa tudi kmehP® zadruge prodaja svoje ,zd . glavnem v tujino, kjer cene nLfat vih izdelkov dosegajo ne J višjo ceno, kot jo postavlja sarn-ga naročila na takšen ali drug** način vežejo tudi na dolocene^na mn ruA«ir»ctn nri"<;koCl OU tsaisg katerih imajo večji škafi obroč iz lan iz kovinskega valjanca obi. pa iz viter, ki jih Franc p leskovega lesa po posebn topku. vnterim' S svojimi izdelki, med kate ^ gre najbolje v prodajo komp se škafov velikosti od 15 do 25 cm občasno udeležuje raznih sej rJl. Sloveniji. Prisoten je tud' enoličnih prireditvah, na kater K et, vabijo, da bi predstavil sV0J L fci nost izdelovanja lesene p ^j. io danes obvladajo le še ze u dela, od poseka do sušenja lesa, opravlja sam, le razrez lesa mu opravljajo drugi. Ker izdeluje škafe v velikosti od enega do sto litrov, za večje izdelke les tudi sam kolje. Les pripravlja pozimi ali spomladi, in sicer za dve leti vnaprej, saj se mora les pred uporabo sušiti vsaj eno leto. Najboljši les uporabi za izdelavo najbolj kakovostnih izdelkov, preostalo pa za domačo predelavo. velikin SKaiov m j. "jHj,no, )e RtoniškTdoUni vedno manj ki sc je pintarije izučil Pr očetu, upa, da bo svoje znarij prenesel na sina. Čeprav ima ^ šele 10 let, ga oče že uvaja v. Da bo znal toliko in tako re. zna Franc, bo namreč mor teči kar nekaj let. . v cVE^ M. LESKOVSEK-sv TRETJINA HMEUA REŠENA -Noč in dan, tudi v soboto in nedeljo, so učenci Srednje kmetijske šole in drugi, ki so se prijavili na klic po radijskih valovih, na porušenem hmeljišču v Srebrničah dobesedno pobirali hmelj s tal in ga s traktorji vozili v sušilnico. Škoda zaradi neurja še vedno meri v milijone, zaradi prizadevnih rok mladih obiralcev pa bo vsaj nekaj manjša. (Foto: J. Pavlin) Keramična šola v Kostelu V glini ustvarjali keramiki iz vseSlovenU^; KOSTELSKO - “U Kočjevs-kem glino krademo,/ de lončke izdelavamo/ ze devjete deželje...” poje tista svetovno znana ribniška: Vre, vre, vre, mi smo Ri-benčanje. V Kostelu je minuli teden delovala keramična delavnica “Keramika 95”, za katero je dala pobudo Klavdija Križ iz Kočevja, vodil jo je keramik Zvonko Bizjak iz Izole, obiskovalo jo je ducat mladih iz vse Slovenije, ki so ustvarjali razne izdelke iz znamenite kočevske gline. Delavnico je organiziralo Turistično društvo Kočevje, omogočili sojo nekateri pokrovitelji, največ pa je zanjo prispevala občina Kočevje. Klavdija Križ je, medtem ko je žgala v posebni plinski peči izdelke udeležencev, povedala, da je kočevska glina z območja nekdanjega premogovnika zelo kakovostna. To je bil tudi eden izmed vzrokov, da se je odločila svoj projekt “Keramike 95” predlagati Turističnemu društvu in občini. Take delavnice bodo predvidoma organizirali tudi v bodoče. Nadaljevanje delavnice pa bodo keramični kr°žki, h osnovnih in srednjih šolan v vrtci*1’ Keramik Zvonko Bizjak.. ^ je povedal, da na temle j.«n0 in Aennt/nn tCOiC1 . udeleženci osnovno praktično znanje iz fe" iven-keramike. Tečaj je ***£& Tečajniki so dobili '^la p. nik majolika in raku (P0* „a- ponska tehnika) ter osno g, vadnega žganja izdelKo . ,ra. uporabljajo lončarju^^^j jz- delkov dobili pokrov^ J u{jele- pa jih bo ostalo v last' žencev. za v Klavdija je priznala. dajti|,e začetku omenjene ribn znila<> merna ne le za kerami .|0 ke, ampak tudi kot z Vj i\o-napadu ledvičnih ka bole|-| mih, urezninah, opeki) ‘ ^jneK hrbtenici itd. Zdravi^ te- gline pa je potrdil tu' čaja Zvonko Bizjak j. pr: j fotografiji KERAMIKA IZ KOČEVSKE GLINE - Na loW&'T^st* udeležencev keramične delavnica “Kostel 9.5”, ki so P0^jllij v . Zvonku Bizjaka, keramika iz Izole, dober teden dni ust' “j^dteiaj'^ telu razne izdelke, primerne tudi za turistične spominki’ orab¥ ■udih■ op se bo potrebno za umetniška dela še nekolikopotruam-i kočevsko glino, ki so jo nakopali v okolici Rudniških TELEVIZIJSKI SPORED si pridržuje pravico do ®orebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 31. VIII. Avenija i ll m ?« 0 TELETEKST ^deojttrani "JO tedenski izbor KORAJŽA VEDA, 2. oddaja 05 SNORČKI, amer. risana naniz., 8/13 1U0 ODRIVANJE ZEMLJE, amer. izo-Orai serija, 15/26 M.3;00 PO DOMAČE »TOROCIU 17* ČEŠNJEV VRT, ponov. ruske drame 45 ^(tvNSKI UTRINKI’ «, ^gss % Dnevniik |/RATA'ponov'kan'filma l840 SjOŠRl PROGRAM . oddj- ^ STARO PRAGO, češka glas. Hjo nL^NKA 2, VREME, ŠPORT ^ film RNIICIBREZ RAZL0GA'amcr- j^OOKLVNSKI MOST, amer. naniz., &OREH H. angl. naniz., 1/9 SlOuT E R0NCeL IZZA ODRA, ponov. $v£Ua* Sjakih in L s,r?i • 13.00 l:uroncws -14.30 SP -liJ^ach ,.'"1i'l' ‘ Tedenski izbor: Forum; 14.4: yS>y.\. idcl- nemške nadalj.); 16.35 Sov; k ' '7 lš «, Hilchcock vam predstavlja (6 »Haln; ajski cvetovi (angl. naniz.) -18.0: J "Itip in"1*'0 Koper -18.45 Svetovni poslov fv^elsE*1 Dnevn'k- vreme, šport - 20.(8 iNaA ,U'P (angl. naniz., 6/10) - 20.51 Ihl ^Moi rl (an^- poljudnoznanst. serija, 4/6 .k. fi|ma ,arcelona - 23.35 Bila sem na Marši “10) 0.00 SP v kajakih in kanujih (pos KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.20 Luč svetlobe (ponov. 502. dela amer. nadalj.) -11.10 Magnetoskop (ponov.) -12.00 Video strani -16.50 TV prodaja -17.05 Vreme -17.10 Vesna (ponov. slov. filma) -19.00 Vreme -19.05 Risanka -19.10 Luč svetlobe (503. del amer. nadalj.) - 20.00 Be-nny Hill (9. del angl. hum. naniz.) - 20.30 Obalna straža (23. del amer. naniz.) - 21.20 Teden na borzi - 21.30 Znani leteči predmeti (amer. znanst. fant. film) - 22.55 Vreme - 23.00 Chick Corea (dok. oddaja) - 0.00 Dracula (3. del amer. naniz.) - 0.30 Pred poroto (ponov. 59. dela amer. naniz.) - 0.55 Živeti danes (ponov. dok. oddaje) HTV 1 7.40 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Poletni šolski program - 11.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.45 Humoristična serija (1/21) -13.10 Severna obzorja (amer. naniz. 83/88) -14.00 Srečanje s prihodnostjo (dok. oddaja 14/14) -14.25 Naravni svet (dok. serija 1/11) -14.50 Bankovec za milijon funtov (brit. film) -16.30 Hrvaška danes -17.30 Santa Barbara (serijski film) -18.15 Kolo sreče -18.50 Morje -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.20 Dokumentarna oddaja - 21.10 Posnetek koncerta - 22.35 Poročila - 22.55 Ssliko na sliko - 23.25 “Black Caeser” (amer. film) - 0.55 Sanje brez meja HTV 2 16.20 TV koledar -16.35 S sliko na sliko -17.20 Triler - 18.10Sever in jug III. (amer. nadalj., 4/12) -19.00 Mednarodni atletski miting - 22.00 “Fort Saganne” (franc, film) SOBOTA, 2. IX. SLOVENIJA 1 8.15-1.15 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.05 TEDENSKI IZBOR: RADOVEDNI TAČEK 9.20 UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI 9.35 TININA IZBIRA 9.55 O. J. 10.40 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.10 UPORNIKI BREZ RAZLOGA, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 VEČERNI GOST, ponov. 15.50 MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 16.15 EMINA SENCA, danski film 18.00 DNEVNIK 1 18.05 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, 2. epizoda 18.35 VZPON IN PADEC OLIMPIJSKE VASI, nor. humor, oddaja 19.05 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 WILDBACH, 8. del nem. nadalj. 21.05 OGNJENA MOČ, amer. dok. serija, 10/10 21.50 OZARE 22.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT 77 30 SOVA TRD OREH, angl. naniz., 2/9 23.25 UBOGA KOZA, angl. film 1.00 TIČEK VRAŽIČEK, angl, animirana serija, 1/13 SLOVENIJA 2 7.50 Video strani - 8.00 Euronews -10.00 Poletni koncert iz Holmenkollna -11.30 Tedenski izbor: Wildbach (ponov.); 12.25 Turistična oddaja -12.40 Sova (ponov.): Brooklynski most (amer. naniz., 22/ 22); 13.10 Majski cvetovi (ponov.) -16.00 Športna sobota-18.30 Alpe-Donava-Jadran-19.00 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport -19.50 Utrip - 20.05 Fondacija Ana - 21.10 Portret Antona Martina Slomška - 22.10 Karaoke - 23.10 Sobotna noč KANALA 7.00 Video strani - 8.05 Risanka - 9.00 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.00 Teden na borzi (ponov.) -10.10 Kino, kino, kino (ponov. oddaje o filmu) - 10.45 Dracula (ponov. 3. dela amer. naniz.) -11.20 Video strani -18.10 Klasična video glava (ponov.) -19.00 Risana serija -19.30 Dance session (ponov.) - 20.05 Vreme - 20.10 Živeti danes (dok. oddaja) - 20.40 Splošna praksa (37. del avstral. naniz.)-21.35 Severno od Chang Maija (amer. akc. film) - 23.10 Vreme - 23.15 Znani leteči predmeti, ponov. filma - 0.40 Sužnje strasti (erotični film) HTV 1 8.15 TV spored - 8.30 Poročila - 8.35 Pogumni kapetan (otroški film) -10.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.15 Ljubezen (serija) -12.45 Živa resnica (dok. oddaja) -13.20 TV izložba -14.10 Čudodelni paket (amer. anin. film) -15.35 Poročila -15.45 Beverly Hills (serijski film, 28/30) - 16.35 Poirtot (angl. naniz.) -17.25 Najlepša dela svetovnih muzejev -18.15 Prizma - 19.15 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.20 Zakon (amer. film) - 22.05 Glasbena oddaja - 22.50 Dnevnik - 23.10 S sliko na sliko - 23.40 Sanje brez meja HTV 2 16.30 TV koledar -16.40 S sliko na sliko -17.25 Ekran brez okvirja -18.25 Podmornice (dok. oddaja) -19.30 Dnevnik, vreme šport - 20.20 Korak za korakom (humor, serija, 6/33) - 20.50 Latinica - 22.35 Šport - 22.50 Nočna izmena: Severna obzorja (serija); Črna kača (hum. serija, 3/12) - 0.20 “Lonly Hearts” (amer. film) NEDELJA, 3. IX. SLOVENIJA 1 7.45 - 1.00 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.20 OTROŠKI PROGRAM ARABELA SE VRAČA, češka nadalj., 20:26 8.50 ŽIVŽAV 9.25 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, 2. epizoda 9.55 NEDELJSKA MAŠA, prenos iz Radovljice 11.00 FOLKART’95,2. oddaja 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 SVET DIVJIH ŽIVALI, angl. poljudno-znan. serija, 9/16 12.30 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 POROČILA 13.05 PODEŽELSKI UTRIP, ponov. angl. naniz. 6/10 13.55 SATURNIN, češka komedija 15.35 V ROKAH TUJCEV, amer. film 17.05 POLICIST S SRCEM, avstral. naniz., 4/26 18.00 DNEVNIKI 18.05 PO DOMAČE 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 ZRCALO TEDNA 20.10 ZAKLADI SVETA: ŠRILANKA, franc. pustolovski kviz, 10. oddaja 21.45 VELIKA POTOVANJA Z VLAKOM, angl. dok. nadalj., 6/6 22.50 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.15 SOVA: LOČENI TODA ENAKOPRAVNI, amer. naniz., 2/2 SLOVENIJA 2 Opomba: 18.15 do 19.15 Nottingham: SP v kajaku in kanujih (posnetek) 7.50 Video strani - 8.00 Euronetvs -10.00 Tedenski izbor: Karaoke; 11.00 Moja Barcelona -11.55 Sova (ponov.): Majski cvetovi (angl. naniz., 9. epizoda); Wildbach (8. del) -13.45 Dersu Uzula, ruski film -16.10 Tedenski izbor: Fondacija Ana; 17.55 Portret A. M. Slomška -18.15 Športna nedelja -19.30 Dnevnik, vreme, šport -19.50 Zrcalo tedna - 20.10 Nedelja na deželi (franc, film) - 21.40 Biblija - 22.10 Športni pregled KANALA 8.05 Risani film - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Burleska -10.30 Male živali -11.00 Splošna praksa (ponov. 37. dela) -11.55 Epikurc-jske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) -12.10 Žametne vrtnice (glas. čestitke B. Kopitarja) - 13.00 Video strani -17.10 Vreme -.17.15 Chick Corea (ponov. dok. oddaje) -18.15 Žametne vrtnice (ponov.) -19.00 Risana serija -19.30 Živeti danes - 20.00 Vreme - 20.05 Beverly Hills 90210 III (ponovitev 28. dela) - 20.55 Beverly Hills 90210 III (29. del amer. naniz.) - 21.45 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 22.20 Vreme - 22.25 Žnani leteči predmeti (ponov. filma) PONEDELJEK, 4. IX. SLOVENIJA 1 8.45-0.10 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.30 MALO ANGLEŠČINE, PROSIM 9.55 OTROŠKI PROGRAM KAPITAN POWER, amer. naniz., 11/22 10.20 SVETOVNI POSLOVNI UTRIP 10.50 SIMFONIJA MOJEGA OTROŠTVA, dan-sko-sved.-norv. film (ČB) 13.00 POROČILA 13.05 ŠPORTNI PREGLED, ponov. 14.55 TEDENSKI IZBOR UMETNIŠKI VEČER 15.50 OBZORJE DUHA 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.25 IN JE DREVO... IN JE ČLOVEK 17.55 W1LDBACH, 9. del nemške nadalj. 19.10 RISANKA 19.18 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 STRANSKI UČINKI, kan. naniz., 10/13 21.00 GOSPODARSKA ODDAJA 22.00 DNEVNIK 3, VREME ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.40 SOVA: SEINFELD, amer. naniz., 10/18 TRD OREH II, angl. naniz., 3/9 SLOVENIJA 2 12.50 Video strani-13.00 Euronews-14.30 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 15.00 Zakladi sveta; 16.25 Sova: Ločeni toda enakopravni (amer. nadalj., 2/2) -18.00 Regionalni studio Maribor - 18.45 Že veste -19.00 Sedma steza - 20.05 Življenje brez Kati (angl. dok. oddaja) - 21.05 Smem ljubili (franc, naniz.) - 21.55 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.20 Luč svetlobe (ponov. 503. dela) -11.10 Žametne vrtnice (ponov.) -11.55 Bcnny Hill (ponov. 9. dela angl. hum. naniz.) -12,25 TV prodaja -12.45 Video strani -17.05 Vreme -17.25 Kasaške dirke z Brda pri Kranju -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (504. del amer. nadalj.) - 20.00 Aliča v glasbeni deželi (glas. oddaja) - 20.30 Zlata dekleta (L del amer. hum. naniz.) - 21.00 Zgodbe iz New Yorka (amer. film) - 23.15 Obalna straža (ponov. 22. dela) - 0.05 Vreme - 0.10 TV prodaja TOREK, 5. IX. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.25 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.35 TEDENSKI IZBOR Z LUTKAMI NA POTEPU 11.15 NEDEUA NA DEŽELI, franc, film 12.45 ŽE VESTE 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR SEDMA STEZA SOBOTNA NOČ, ponov. 16.15 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 17.10 OTROŠKI PROGRAM ARABELA SE VRAČA, češka nadalj., 21/26 17.40 LISKO 17.55 \V1LDBACH, 10. del nemške nadalj. 18.45 ABC-ITD., TV IGRICA 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIKA, VREME, ŠPORT 20.05 HIŠA IZ KART, angl. nadalj, 1/4 21.00 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.50 SOVA KYTV, angl. nadalj, 2/6 TRD OREH 11, angl. naniz, 4/9 SLOVENIJA 2 13.00 Video strani -13.20 Tedenski izbor: Malo angleščine, prosim; 13.45 Velika potovanja z vlakom (amer. dok. serija); 14.40 Studio City; 15.50 Wildbach (9. del) -16.40 Sova (ponov.): Seinfeld (amer. naniz, 10/18); 17.05 Majski cvetovi (amer. naniz, 10. del) -18.00 Regionalni studio Koper - 18.45 lz življenja za življenje -19.15 Videošpon - 20.00 Univerzitetni razgledi - 20.55 Roka rocka - 21.45 Ribarjenje (irska drama) - 22.55 Svet poroča - 23.25 Obsodba (italij. film) - 0.55 Tenis KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.20 Luč svetlobe (ponov. 504. dela amer. nadalj.) -11.10 Aliča v glasbeni deželi (ponov. glas. oddaje) -11.40 Kasaške dirke z Brda pri Kranju -12.10 TV prodaja -12.20 Video strani -17.25 Brlog (2. del Špan. naniz.) -18.15 Risana serija -19.00 Vreme -19.10 Luč svetlobe (505. del amer. nadalj.) - 20.00 Ro-deo (glasb, oddaja) - 20.30 Hermanova glava (1. del. amer. znan.-fant. naniz.) - 21.10 Adidas street-ball - 21.30 Večni krog (oddaja o astrologiji) - 22,00 Računalniška kronika (31. del dok. oddaje) - 22.25 Tropska vročica (21. del amer. naniz.) - 23.15 Vreme - 23.25 TV prodaja SREDA, 6. IX. SLOVENIJA 1 9.45-0.15 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.20 TEDENSKI IZBOR HROŠČOSNED, amer. risana serija, 21/21 10.45 ČOVEŠKA ŽIVAL, angl. poljudno-znan. serija, 4/6 11.35 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 12.00 OGNJENA MOČ, amer. dok. serija, 10/10 12.30 ALPE-DONAVA-JADRAN 13.00 POROČILA 16.00 SMEM LJUBITI, ponov. franc, naniz. 17.00 DNEVNIKI 17.10 OTROŠKI PROGRAM 17.55 WILDBACH, 11. del nemške nadalj. 18.45 LINGO, TV IGRICA 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 FILM TEDNA: KOŠ BY KOŠ, tadžikistan.-ruski film 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 ŽARIŠČE 22.45 SOVA PRINC Z BEL-AIRA, amer. naniz, 22/24 TRD OREH II, angl. naniz, 5/9 SLOVENIJA 2 Opomba: 20.05 do 20.25 portreti športnikov; 20.25 do 22.20 Nogomet: Italija: Slovenija 12.50 Video strani - 13.00 Euronetvs - 13.40 Zgodbe iz školjke- 14.10Tedenski izbor: Stranski učinki, kan. naniz, 10/13; 15.00 Videošpon -15.45 Wildbach (10. del) -16.35 Sova (ponov.): KYTV, (angl. naniz, 2/6); 17.05 Majski cvetovi (11. epizoda) -18.00 RPL Studio Luwigana -18.45 Odkrivanje zemlje, amer. izobr. serija, 16/26 -19.15 V vrtincu - 20.05 Športna sreda - 22.20 Omizje KANALA 7.00 Video strani -10.05 TV prodaja -10.20 Luč svetlobe (ponov. 505. dela) -11.10 Rodco (ponov. glas. oddaje) -11.40 Male živali (ponov.) -12.10 TV prodaja -12.30 Video strani -17.05 Vreme - SRAČJE GNEZDO ŠT. 2 NOVO MESTO - Glasbena produkcija in založništvo Sraka pripravlja jutri, v petek, 1. septembra, dopoldne otvoritev nove glasbene trgovine, ki se tako kot njena prva v novomeškem BTC - ju imenuje Sračje gnezdo. Nova prodajalna se nahaja v Supermarketu Dolenjke na Novem trgu. V njej bo mogoče dobiti vse “vroče” kasete, videokasete, CD plošče različnih glasbenih zvrsti, v trgovini pa bo tudi servis radia Sraka, saj bo tam možno naročiti čestitke, male oglase ipd. V “starem “ (na Ljubljanski 27 v BTC - ju) in “novem” (na Novem trgu) Sračjem gnezdu te dni že poteka nagradna akcija pod geslom “V Sračjem gnezdu sreča nikoli ne počiva". Vsak obiskovalec, ki bo kupil za nad 3 tisoč tolarjev, bo morda nagrajenec v žrebanju 16. septembra. Vrednost nagrad je milijon tolarjev. ČETRTEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 11.00 Avtotimes - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje -13.30 Vreme in mi - 4.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Kinetoskop, Alter-godba PETEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 10.00 Kuharski recept -11.00 Evropa ta teden - 11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 - 13.00 NZ želje -13.30 Čestitke -14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program NEDELJA 6.00 Začetek-7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi-12.30 Čestitke - 19.00 Glas evangelija -19.30 - 24.00 Večerni program PONEDELJEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.15 -17.00 Lestvica N Z glasbe -17.30 Zdravstvena oddaja - 18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Rezerviran čas aO *4 ČETRTEK, 31.8. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00Poročila in 11.00Poročila-12.00Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila- 17.00 Oddaja za podjetnike-18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 20.00 Rockovski sprehod - 23.00 Ploščati vrhovi PETEK, 1.9. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila -10.00 Dober dan, pridni ljudje- 11.00 Poročila- 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila - 15.30 Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor - 18.00 Poročila in ego tripi sodelavcev radia - 20.00 Večer z cvcrgrccni - 22.00 Kviz z cvcrgrceni - 24.00 Nočni skok SOBOTA, 2.9. 5.30 Dobro jutro - 6.45 Kmetijski nasveti - 8.30 Viža dneva -9.00 Poročila - 9.10 Čebelarska oddaja -10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikar odgovarja - 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 13.00 Mali oglasi -15.00 Poročila -17.00 Sraka ima dolgi rep - 18.00 Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 21.00 Sobotna super veselica NEDELJA, 3.9. 8.00 Dobro jutro- 9.00 Poročila-9.30 Kmetijska oddaja; siliranje koruze - 10.00 Mali oglasi — 11.00 Poročila -11.05 Vinogradniška oddaja: priprave na trgatev -12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba -15.00 Poročila - 16.00 Kviz - 18.00 Poročila - 20.00 Cinca Marinca - 22.30 Ves ta jazz PONEDUEK, 4.9. 5.30 Domača glasba -6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila - 9.30 Športni pregled -10.00 Gospodarske novice -11.00Poročila-12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila -15.30 Popevka tedna -16.00 Sračje gnezdo - 17.00 Aktualna oddaja - 18.00 Poročila- 18.30Otroška oddaja-19.00 Rockovnik - 22.00 Koncert - 23.00 Poletna romantika TOREK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Svetovalna oddaja - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 -15.00 Zabavne želje -15,30 Dogodki in odmevi -17:30 Lestvica 3.3.3 -18.20 Kronika-19.30 - 24.00 Telefonske zabavne želje SREDA 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Kulturni kažipot -12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 - 13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Čestitke — 18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Telefonske NZ želje TOREK, 5.9. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00 in 11.00 Poročila-12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila -15.50 Nagradni kviz; Vsi znamo vse -18.00 Poročila -18.20 Računalniške novice -20.00 Večerni program - 23.00 Poletna romantika SREDA, 6.9. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00,10.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -16.00 Balkan ekspres - 17.00 Borza dela - 20.00 Stari rockcrji; akcija - 23.00 Poletna romantika ŠE RADIO JE MRKNIL OSILNICA - V mnogih vaseh na osilniškem koncu ne morejo spremljati slovenskega TV programa. So pa do nedavnega lahko poslušali vsaj slovenski radijski program, pred krat- kim pa je še ta mrknil in so tako ljudje še ob zadnjo možnost informiranja v domačem jeziku. Pravijo, da se bodo pritožili. Dosedanje pritožbe in zahteve o gledanju slovenske TV niso zalegle. Dobili niso ničesar le edini radijski program so še izgubili. M-C ROCKOVSKI KONCERT V RIBNICI - Rock koncerta, ki je bil minulo soboto zvečer na odprtem prostoru za obzidjem ribniškega gradu, se je udeležilo veliko število tako mlajših, kot tudi.že nekoliko starejših ljubiteljev rocka. Sledrtje sta navdušila predvsem nastopa skupine Pnders iz Ljubljane, ki je nastopila prva, ter domače skupine Easy top, ki ji je sledila. Preostali del nekajurnega koncerta, na katerem sla nastopili še skupini Korozija iz Ribnice in R.I.P. iz Kočevja, je bil bolj po okusu mlajših rockerjev. Koncert sta organizirala skupina Korozija in njen manager Damjan Škapar. Na posnetku: nastop skupine Korozija (Foto: M. L.-S.) {*&&&* DESET) DOMAČIH Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Vidi Kastelic, Ljubljanska 32, Ivančna Gorica. Nagrajenki čestitamo. Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je la teden takšna: 1 (1) Te tvoje črne oči - FANTJE Z VSEH VETROV 2 (4) Poštar - IGOR IN ZLATI ZVOKI 3 (2) Barka življenja - FANTJE IZPOD ROGLE 4 (5) Ljubezen premaga težave vse - ANS. PLANIKA 5 (3) Veter ve, da sem še mlada - ANS. OBZORJE 6 (10) Franc poslane, ANS. PETRA FINKA 7 (6) Vračam se spet na deželo - ANS. LOJZETA SLAKA 8 (7) Beli cvet - ANS. FRANCA POTOČARJA 9 (-) Zakonska barka, ANS. STOPAR 10 (8) Zelena Kočevska - ANS. VIHARNIK Predlog za prihodnji teden: Nagelj polka - ANS. NAGELJ H----------------------------------------------- KUPON ŠT. 35 Glasujem za______________________________________ Moj naslov________________________________________ iKuponc pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto Osilniško nadevanje POŠTA TUDI OB SOBOTAM -V turistični sezoni osilniška pošta obratuje tudi ob sobotah od 9. do 11. ure. Pošta v Fari pa je ob sobotah zaprta. PRAZNE VASI - Če te dni obiščeš vasi nad Osilnico, na primer Bezgarje ali Čačič, naletiš na zaklenjene hiše, po vasi pa se sprehajajo le psi, kar velja predvsem za Bezgarje, medtem ko smo v Čačiču le dobili starejšo ženico, ki sta ji prišla pomagat Ožboltova fanta, njena vnuka, doma iz Turkov na Hrvaškem. DRESI ZA NOGOMETAŠE -Te dni je dobila osilniška ekipa malega nogometa nove drese, zdaj pa bodo nanje nalepili še grb Doline Petra Klepca, napis Osilnica in napise 'pokroviteljev, ki so domači poslovneži oz. podjetniki Gostišče kovač, Grabar, d.o.o. in Grad- bos. TELEFONSKA GOVORILNICA - Na Kovačevi gostilni je Telekom pred kratkim montiral telefonsko govorilnico na kartico. Taka telefona bodo predvidoma postavili še v Bosljivi Loki in na Grintovcu. NI DOHODKA S KRUHOM -Kočevski hram od 1. avgusta dostavlja kruh in še nekatera živila pa tudi pošto v Osilnico. Hram ima s tako dostavo le izgubo, zato bodo domačini skušali dobiti domačina, ki bi znal in bil tudi pripravljen peči kruh kar v Osilnici. OGLED SEJMA V GORNJI RADGONI RIBNICA - M-Kmetijsko gozdarska zadruga Ribnica in Kmetijska svetovalna služba iz Ribnice or-ganiziratajutri, 1. septembra, ogled kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. Odhod avtobusa bo iz Loškgapotoka ob 5.30 in iz Ribnice ob 6. uri. Cena prevoza in vstopnice je 2.000 tolarjev. 232 GOSPODINJSTEV IMA PLIN SEVNICA - Sevniški plinovod bo kmalu omrežje iz Florjanske ulice razpeljal še v Drožanjsko cesto. Po besedah Toneta Kranjca s sevniške krajevne skupnosti je zaenkrat na plin priključenih 232 godspodinj-stev in 13 večjih porabnikov, kar je povsem zadovoljiva naglica širitve plinskega omrežja. BREZPOSELNOST ŠE VEČJA KOČEVJE, OSILNICA, RIBNICA, LOŠKI POTOK - Konec letošnjega junija je bilo na tem območju brezposelnih 2.524 ljudi (od tega 41,6 odst. žensk), konec julija pa se je brezposelnost še povečala na okoli 2.700 oseb. V občinah Ko- čevje in Osilnica je bilo konec junija skupaj brez dela 1.547 oseb (61,3 odst., od tega 44,7 odst. žensk), v občinah Ribnica in Loški potok pa 977 oseb (38,7 odst., od tega 36,6 odst. žensk). Med nezaposlenimi jih je bilo 2,7 odst. z najmanj višjo izobrazbo, ki jih gospodarstvo in negospodarstvo tega območja potrebujeta, če se hočeta izkopati iz znanih težav. KOLIKŠNA JE JAVNA PORABA KOČEVJE, RIBNICA, LOŠKI POTOK, OSILNICA - Za potrebe javne porabe je bilo v prvem polletju letos na območju bivših občin Kočevje in Ribnica vplačanih skupno okoli 340 milijonov tolarjev prihodkov, od tega pa je bilo razporejenih občinam okoli 264 milijonov tolarjev ali 77,7 odst. Občina Ko- čevje je od tega zneska dobila 60,3 odst., Ribnica 35,3 odst., Loški potok 4,2 odst in Osilnica (najmanj slovenska občina) 0,3 odst. Veliš večina tega denarja (71,2 odst ) J bila zbrana z dohodnino. Kako vložiti certifikat v VIZIJO Spoštovani lastniki certifikatov! Radi bi Vam olajšali vpis certifikatov, zato smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje tudi po pošti vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo ostane denar doma, na našem področju. Postopek vpisa je preprost: 1. Izpolnite in podpišite pooblastilo. 2. Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, Novi trg 5, 68000 Novo mesto: • izpolnjeno in podpisano pooblastilo, • certifikat (obvestilo SDK). 3. Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti. Izjava: Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo trg 5, za vpis in vplačilo delnic v DPB Vizijo 1, pooblaščeno investicijsko družbo, d.d.,_ mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istoca pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mest , pa uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic v mojem imenu in za svoj rac skupščini DPB Vizije 1, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto. Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se zaW imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne,:P lastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi nimi črkami napisati ime in priimek podpisnika. POOBLASTILO IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami) NASLOV IMETNIKA EMŠO Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: 'I I I I I I l DAN MESEC LETO PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA ALI ENEGA OD STARŠEV ZA MLADOLETNK*°TB°_ KOTVO /«cn KMETICE IN KROFI - Prizadevno društvo kmetic Sevnica, ki ga vodi Antonija Kozinc, slovi po svojih kulinaričnih izdelkih. Društvo, ki deluje že pet let, šteje danes devet članic. Letos so bili navzoči ob vseh pomembnejših prireditvah v občini, njihovi krofi in potice pa kar sami privabljajo sladkosnedne ljudi. Posebej gre pohvaliti krofe, za katere so sevniške ženske prejele srebrno priznanje na srečanju kmetic Slovenije. Na sliki: kmetice ob kulinaričnih dobrotah. (Foto: Damjana Krošelj) SEMIŠKI FOLKLORISTI NA TRIGLAVU - Skupina dolenjskih pta nincev in semiške folklorne skupine je minuli četrtek, petek in soboto bila na najvišjem vrhu Slovenije, visokem 2864 metrov. Ker so udeleženci odšli na pot takrat, ko izide Dolenjski list, so časnik prebirali pri Aljaževem stolpu. (Foto: J. Hartman) toBcdcum Novo mesto, Podbevškova 5, Novo mesto — Izobraževanje odraslih Srednja tehniška in zdravstvena šola Novo mesto, Šegova 112_Tel.: (068) 25-207; faks: (068) 21-184 razpisuje VPIS v naslednje programe za izobraževanje odraslih v šolskem letu 1995/96: I. PROGRAMI USPOSABLJANJA -USO I, TEČAJI IN SEMINARJI 1. VOZNIK VILIČARJEV 2. UPRAVLJALEC MOSTNIH IN UPRAVLJALEC VRTLJIVIH STOLPNIH ŽERJAVOV — ŽERJAVER 3. UPRAVLJALEC LAHKE IN UPRAVUALEC TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE 4. VARJENJE: OSNOVNI IN NADALJEVALNI PROGRAM (PO NAČINIH: REO, TIG, MAG, PLAMENSKO...) 5. OSNOVNI IN NADALJEVALNI TEČAJI RAČUNALNIŠTVA: WINDOWS, EXCEL, WORD, ACAD, WORDPER-FECT... 6. SEMINARJI ZA OSNOVE REGULACIJ IN KRMILJENJA 7. SEMINARJI ZA RAČUNALNIŠKO VODENJE OBDELOVALNIH STROJEV 8. SEMINARJI ZA PNEVMATIKO IN HIDRAVLIKO (FESTO OPREMA) 9. STROJNIK CENTRALNEGA OGREVANJA, STROJNIK PARNIH KOTLOV II. PROGRAMI USPOSABLJANJA -USO II 1. ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE 2. TESAR OPAŽEV 3. POLAGANJE KERAMIČNIH OBLOG 4. UPRAVLJANJE LAHKE GRADBENE MEHANIZACIJE 5. VARJENJE V SERIJSKI PROIZVODNJI Pogoji za vključitev: izpolnjena osnovnošolska obveznost in ustrezno zdravniško spričevalo III. DVELETNI PROGRAMI POKLICNIH ŠOL 1. KEMIJSKO FARMACEVTSKA DEJAVNOST 2. OBDELOVALEC LESA 3. PRIDOBIVANJE, PREDELAVA IN OBDELAVA KOVIN 4. UPRAVLJALEC GRADBENE MEHANIZACIJE 5. BOLNIČAR Pogoji za vključitev: izpolnjena osnovnošolska obveznost in vsaj 6 razredov osnovne šole ter zdravniško spričevalo 7. ELEKTRIKAR; POKLIC: ELEKTRIKAR-ELEKTRONIK 8. MIZAR IN TAPETNIK; POKLIC: MIZAR 9. AVTOELEKTRIKAR; POKLIC: AVTOELEKTRIKAR 10. KEMIJSKA DEJAVNOST; POKLIC: KEMIK Pogoji za vključitev: Za udeležence, ki so uspesno z kiju čili 8. razred osnovne šole in so zdravstveno SP°.S?I(0 ni opravljati poklice tega programa. Vključijo se lan tudi udeleženci, ki imajo nedokončano poklicno ko narsko šolo, poklicno avtomehaniško šolo ali z nedoko čanim programom kovinarstva in strojništva razlicfi smeri, ter udeleženci, ki so uspešno opravili SKR P gram kovinarske usmeritve. Izobraževanje traja 3 leta udeležence s končano osnovno šolo. V vseh program je možna prekvalifikacija iz drugih programov. V. DIFERENCIALNI PROGRAMI (V. stopnja) 1. STROJNI TEHNIK; POKLIC: STROJNI TEHNIK . šolo ali z uspešno končanim programom za kovinars in strojništvo. Izobraževanje traja 2 leti. 2. ELEKTROTEHNIK; POKLIC ELEKTROTEHNIK-ELE ' TRONIK . .n„. Pogoji za vključitev: Vključijo se lahko udeleženci s k čano poklicno elektro šolo oziroma s končanim Pf"9 mom elektronika smeri elektrikar-elektronik. Izobra vanje traja 2 leti. 3. LESARSKI TEHNIK; POKLIC: LESARSKI TEHNIK ^ Pogoji za vključitev: Za udeležence, ki so konca stopnjo te usmeritve. Izobraževanje traja dve leti. 4. KEMIJSKI TEHNIK; POKLIC: KEMIJSKI TEHNIK v Pogoji za vključitev: Za udeležence, ki so konca stopnjo te usmeritve. Izobraževanje traja dve leti- 5. FARMACEVTSKI TEHNIK; POKLIC: FARMACEVTS TEHNIK ... iv. Pogoji za vključitev: Za udeležence, ki so konca stopnjo te usmeritve. Izobraževanje traja dve leti■ 6. ZDRAVSTVENI TEHNIK; POKLIC: ZDRAVSTVENI TEH^ Pogoji za vključitev: Trajanje izobraževanja: 4 le ^ udeležence s končano osnovno šolo ali končanim programom, oziroma 3 leta za udeležence s konc programom: bolničar. 7. PROMETNI TEHNIK; POKLIC: PROMETNI TEHNIK ^ Pogoji za vključitev: Trajanje izobraževanja: 4 je udeležence s končano osnovno šolo ali končanim 0 programom. Za udeležence s končano triletno P° šolo je izobraževanje ustrezno krajše. VI. AVTOŠOLA - 25 let 1. TEČAJI IZ PROMETNIH PREDPISOV ZA VOZNIKE M TORNIH VOZIL VSEH KATEGORIJ. _ n iN E 2. POUČEVANJE VOŽNJE MOTORNIH VOZIL B, C, v Po konkurenčnih cenah z vozili RENAULT R-?0~cnE$ CLIO 1,2 RN, R-19 ADAGIO, TAM 130 in MER^C 1314. tel.: 068/23-826, 341-810, fax: 068/322-625 NA ZALOGI VSI TIPI TRAKTORJEV JTfiTTI?fT7fW PO ZELO UGODNIH SEJEMSKIH CENAH — GENERALNI ZASTOPNIK ZA PRODAJO AKUMULATORJEV — na debelo in drobno — odkup odpadnih akumulatorjev in svinčenih surovin Na CIKAVI V NOVEM MESTU - UGODNI SEJEMSKI POPUSTI! IV. TRILETNI PROGRAMI POKLICNIH SOL 1. OBLIKOVALEC KOVIN; POKLICI: STRUGAR, FREZA-LEC, BRUSILEC IN ORODJAR 2. PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN; POKLICI: KONSTRUKCIJSKI KLJUČAVNIČAR, VARILEC, KLEPAR IN AVTOKLEPAR 3. MONTER IN UPRAVLJALEC ENERGETSKIH NAPRAV; POKLICI: MONTER VODOV. NAPRAV, MONTER OGREVALNIH NAPRAV 4. MEHANIK VOZIL IN VOZNIH SREDSTEV; POKLIC: AVTOMEHANIK 5. STROJNI MEHANIK; POKLIC: STROJNI MEHANIK 6. VOZNIK; POKLIC: VOZNIK jave za vpis vložijo kandidati v oddelku za i aževanje odraslih, soba 160, do vključno • 994. Tega dne bo ob 17. uri informativni * nek kandidatov za izobraževanje ob delu i vpis v programe. tečaje, seminarje in avtošolo poteka vpis p° potrebi vse leto. drobnejše informacije o programih in n braževanja dobite po telefonu 25-20/ 'n‘-in 14 ali osebno. toBakam ra/ rabi na Dneve kmetij/ke mehanizacije in rinogradni/ke opreme od 1.9. do 4.9. 1995 NA CIK AVI V NOVEM MESTU - UGODNI SEJEMSKI POPUSTI! Traktorji, kultivatorji, priključki, kosilnice, motorne žage, škropilnice, vrtno orodje, rezervni deli za traktorje in kmetijske stroje, gume za osebni, tovorni in traktorski program, akumulatorjev, vinogradniška in kletarska oprema. NOVO: generalni zastopnik BEyCW! Norveška gozdarski traktorski vitel. IGLAND VSE NA ENEM MESTU V NOVEM MESTU kako brez tablet premagati bolečino Pusti so večinoma za na- iHe?„ri.la8ujanje na domače raz-kajJLu > in že razmišljamo, in Pleskanja, popravil Haknnr neŠa> s' lahko hitro ko stnPlh "aredi svoje. Kaj lah-v lakem primeru? Haoajr,al tls°č let si ljudje po-2 masažo in tudi kadar lilo a1.'P10’ se malo pomasira- ittbten; §re za hujše bolečine v Sažnj ?> rokah, nogah itn. Ma-luje nPr'P°moček vibroser (de-Obaterije)jepri temizje-io„Us>nk°v.t. To nam po tele-niki kP°ročai° Številni uporabne nrS0 Prci stalno jemali taborih?1! b°lečinam. Odkar W®J0 vibroser, jih le red-Zdravniki niso pre-ifijtaL ai> saj dobro poznajo lij s nJl\asaže, ki se že od nek-vi|iščihld0m “Porablja v zdra-vah. 'n Nravstvenih ustano- telovadijo in zato so težave še večje. Lokalna masaža z vibro-serjem je dala doslej zelo dobre rezultate pri odpravljanju bolečin. Seveda bolečine in težave človeka tudi psihično obremenjujejo in pomirjevalni učinek je še ena dobra plat te masaže. Tudi po operacijah pri poškodbah je obnavljanje tkiv hitrejše, ker vibroser pospešuje prekrvavitev in pretok limfe. Poraba sredstev proti bolečinam se je zmanjšala, to pa je pacientom samo v korist. ur. Pm Crej 'unča Steinmann-Ljubljane Ppokoi,a ntojih pacientov so Sta T’ se pravi ljudje, ki Si 1 '°i večletne težave z .ijoin ‘lrblcnico, s prekrva-naprej. Običajno \„ ma|o gibljejo, redki redno SC: Milan Gajšek iz Ljubljane Rad se ukvarjam s športnim ribolovom (muharjenjem) in jadranjem. Zaradi išiasa in bolečin v hrbtenici sem to skoraj opustil. Na priporočilo svojega zdravnika ortopeda sem začel uporabljati masažno blazino vibroser in od takrat je vse drugače. Vibroser mi sproti prežene bolečine^zato se počutim veliko bolje. Že zjutraj, ko je človek najbolj nerazgiban, se kar ob zajtrku naslonim nanj in se tako zmasiram. Kadar grem na pot, ga vedno vzamem seboj. Zaradi enolične drže pri Sobranju me rado začne boleti. Vibroser si dam za hrbet kar med vožnjo. Tako najhitreje preženem bolečino. Masaža je res vsestransko uporabna in, če je pri roki, je največ vredna. L vioroser, Franja Pogačar iz Radovljice Težave, ki jih povzroča okvara hrbtenice, imam že dolga leta. Mož mi veliko pomaga m sem mu zelo hvaležna. Bila sem operirana, potem pa na mnogih najrazličnejših terapijah in razgibavanjih. Vsaka pot je zame velik napor, te terapije pa za nekaj časa izboljšajo stanje, potem pa se spet pojavijo stare težave. Zato je bil zame vibroser pravo odkritje. Zdaj imam masažo doma in si lahko sproti sama pomagam. Bolečine se v veliki meri umirijo, tablet za prekrvavitev pa - odkar imam vibroser - ne jemljem več. Zdaj sem tudi večkrat dobre volje - ta masaža tudi psihično pomirja -in se spet ukvarjam z rožami, ki mi tako lepo rastejo, da jih je veselje pogledati. Ko govorimo o masaži, je seveda treba reči, da ročna masaža ni nadomestljiva. Ker pa maserja nimamo vsak trenutek pri roki, je vibroser nadvse dragocen pripomoček. Lahko bi celo rekli: večje ko so težave, bolj so ljudje zadovoljni, ko se rešijo bolečin. Vibroser je atestiran in ima dveletno garancijo. Ogledati in preizkusiti si ga bo mogoče na letošnjem Mednarodnem kme-tijsko-živilskcm sejmu (hala 2) v Gornji Radgoni od 26. avgusta do 8. septembra. Informacije lahko dobite tudi po telefonu (061)1291794 in (061)1291795 ter faksu (061)1291796. DOLENJSKA BANKA Dolenjska banka d.d. objavlja za področje poslovanja s prebivalstvom v Posavju sedem delovnih mest REFERENT LIKVIDATURE Pogoji: ' srednješolska izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri - najmanj šest mesecev delovnih izkušenj Tri delovna mesta so namenjena pripravnikom. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s pripravniki pa za določen čas, s polnim delovnim časom. Vašo ponudbo z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjega dela in kratkim življenjepisom pošljite v osmih dneh po objavi na spodnji naslov. Dodatne informacije dobite po telefonu 068 324 213. Kandidate bomo o izbiri obvestili v osmih dneh po odločitvi. Dolenjska banka d.d. Seidlovu cesta 3, 6S000 Novo mesto, poštni predal 206 °6« 324 213, 322 213, teleks: 35736 dbnmsi, telefaks: 068 321 113, S.W.l.F.T.: DBNMSI2K SC Posavski center za permanentno izobraževanje Krško v Dalmatinova ul. 8, KRŠKO VPISUJE odrasle v šolskem letu 1995/96: • v OSNOVNO ŠOLO - 5., 6., 7. in 8. razred • v PROGRAME za poklic: PRODAJALEC, NATAKAR - IV. stopnja EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK - V. stopnja • v usposabljanje po srednji šoli za poklic: RAČUNOVODJA in za VODENJE POSLOVANJA V MALEM PODJETJU • ter v oddelke visokih strokovnih šol: VISOKO POSLOVNO ŠOLO Ekonomske fakultete Ljubljana, 1. in 3. letnik, VISOKO UPRAVNO ŠOLO VUŠ Ljubljana, 1. in 3. letnik, VISOKO VZGOJITELJSKO ŠOLO Pedagoške fakultete Maribor, 1. letnik. Podrobnejše informacije o vpisu lahko dobite na telefonski številki: 31-152/22-811. OSNOVNA ŠOLA ŠKOCJAN razpisuje naslednja prosta dela in naloge: 1. učitelj(ica) slovenskega jezika, 2. učitelj(ica) angleškega jezika, 3. učitelj(ica) telesne vzgoje, 4. učitelj(ica) razrednega pouka, 5. učitelj(ica) gospodinjstva. Pogoj: višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri. Zaposlitev za NDČ, s polno delovno obveznostjo, razen pod točko 5. (delna obveznost). Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 10 dni na naslov šole. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. 8-LETNI BENJAMIN KOVAČIČ ŽE S SVOJO USPEŠNICO NA KASETI - Benjamin Kovačič, ki bo letos drugošolec, poje eno leto, njegovo petje pa je tako ubrano in nastop tako sproščen, da je s pomočjo bratranca Boštjana Jurce, ki je vodja ansambla Abrakadabra, prišel v otroško karavano in posnel pesmico Mali škrati. Otroška karavana, ki šteje 11 pevcev, starih od 6 do 14 let, je junija pri ljubljanski glasbeni agenciji Birni posnela kaseto z 12 pesmimi; vsak poje eno, skupaj pa so zapeli še himno. Karavana potuje po vseh večjih slovenskih mestih, Benjamina pa smo lahko spoznali že kar na nekaj prireditvah na Dolenjskem in videli na Kaličopkoviziji. Benjamin upa, da bo drugo teto spet posnel kakšno pesem, ker pa je snemanje odvisno od denarja, mu je letos priskočila na pomoč Krka, tovarna zdravil. Poleg petja se Benjamin navdušuje tudi nad igranjem sintetizatorja. (Foto: T. G.) VABIMO VAS na ZADRUŽNI SEJEM GRABEN '95 v NOVEM MESTU od 8. do 10. septembra 1995 od 9. do 18. ure PREKO 100 DOMAČIH IN TUJIH RAZSTAVLJALO EV Velika ponudba artiklov za kmetijstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo L SEJEMSKI POPUSTI Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto Razvojno izobraževalni I %0 center Novo mesto p. o. vabi k vpisu v izobraževalne programe v izobraževalni sezoni 1995/96: PROGRAMI ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE | OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE brezplačno SREDNJA SOLA TRGOVEC (IV. stopnja izobrazbe) PREKVALIFIKACIJA ZA POKLIC TRGOVEC TRGOVINSKI POSLOVODJA (nad. program V. stopnje izobrazbe) PREKVALIFIKACIJA ZA POKLIC TRGOVINSKI POSLOVODJA EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK (V. stopnja izobrazbe) UPRAVNI TEHNIK (V. stopnja izobrazbe) ARANŽERSKI TEHNIK (V. stopnja izobrazbe) IZREDNI ŠTUDIJ VISOKA UPRAVNA SOLA LJUBLJANA I. letnik EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR - višješolski program: I. letnik - visokošolski program: III. letnik mr USO PROGRAMI I. IN II. STOPNJE - POMOŽNI TEKSTILEC - USO I ■ KUHARSKI POMOČNIK - USO n ■ NATAKARSKI POMOČNIK - USO n PROGRAMI USPOSABLJANJA PO KONČANI V. STOPNJI Program usposabljanja za RAČUNOVODJE * Program usposabljanja za POSLOVNEGA SEKRETARJA * Program usposabljanja za VODENJE POSLOVANJA V MANJŠIH PODJETJIH Če ste se odločili za Izobraževanje, nas pokličite ali obiščite. Svetovali In pomagali pri odločitvi bomo vsem. predvsem pa tistim. Id še oklevate. Ne dovolite, da vas čas prehitiI Plave h informacije vsak delavnik med 8, in 12. uro ter 13. in 16. uro. RIC Novo mesto. Novi trg 5 telefon: (0681 21-319. 22-341. 21-640 Pooblaščeni prodajalec in servis ŠKODA FELICIA že od 1.277.000SIT Na zalogi različni tipi — krediti tudi brez pologa — staro za novo — darilo ob nakupu Prodajna mesta: NOVO MESTO, Novi trg 6, 068/322-006 TREBNJE. Pod gradom 9, 068/44-025 SREDNJA GRADBENA ŠOLA KRANJ, Cankarjeva 2 Vabimo k vpisu v DELOVODSKO ŠOLO za program DELOVODJA V GRADBENIŠTVU (V. stopnja), ki ga bomo začeli izvajati v šolskem letu 1995/96. Izobraževanje se zaključi z zaključnim izpitom. Pogoji za vpis: - končana triletna poklicna šola (kamnosek, pečar, zidar, tesar, slikopleskar, polagalec podov, stavbni steklar, dimnikar) - najmanj 5 let delovnih izkušenj v poklicu Kandidati za vpis se lahko prijavijo na obrazcu DZS 1,20, ki ga z ostalimi dokumenti o izpolnjevanju pogojev za vpis pošljejo na naslov: SREDNJA GRADBENA SOLA KRANJ, Cankarjeva 2, 64000 Kranj. POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto Tel. 068/323-193 Mobitel: 0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom. ZAHVALA V 68. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, bratranec, stric, svak in tast KAROL SMOLIČ z Vrhtrebnjega 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustno ali pisno sožalje, pokojniku darovali cvetje in sveče in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo kolektivoma Trimo in Krojaško podjetje, GD Repče, KS Trebnje ter govornikoma g. Podboju in g. Avguštinčiču za poslovilne besede ob odprtem grobu, g. kaplanu za opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem skupaj iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA 9. avgusta je v 84. letu umrl upokojeni cestar MIRKO MLAKAR s Studenca 3 Darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, posebno družini Tomažin, praporščakoma, govorniku, številnemu spremstvu do zadnjega počitka, g. župniku pa za lepo opravljen obred iskrena hvala! V imenu vsega sorodstva Angela Xki '■■Mr J ZAHVALA V 95. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata, dedek, pradedek in stric FRANC SKUBE z Vel. Sevnice, nazadnje bivajoč v Trebnjem, Slakova 39 Najlepše in iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pokojnemu darovali vence, ikebane in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Munkovi iz ZD Trebnje, govornici Rezki Majer, pevcem za zapete žalostinke in g. Hribarju za odigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Tpogrebne in pokopališkeI STORITVE Sonja NOVAK s.p- PE AŠKERČEVA 7, Novo mesto KOMPLETNA PONUDBA NA ENEM MESTU DEŽURNA SLUŽBA NON - STOP [ 068 / 341 134, 0609 / 633 9S4^$ s\ InOVAKčl r\ i _**-*•» ZAHVALA V 79. letu nas je zapustil naš dragi FRANC ŠERCELJ iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pnjaJ za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, dr. ^vaslc’ini-Novaku, osebju Doma starejših občanov Novo mesto, ter ju, g. Štrbencu za poslovilne besede, pevcem, zastavonoša ^ g. Brcarju za zaigrano žalostinko. Vsem skupaj še enkrat is hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama, S& tašča in prababica MARIJA HORVAT iz Prečne Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znan^baf' izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala sosedi . va|a jevi in družini Vidmar iz Potoka za vso pomoč. Posebna z vjjen Domu starejših občanov Novo mesto ter g. župniku za op obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA MAMI, trpela si, trpljenje si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. V domu je praznina, v srcih naših bolečina, f le en up nas še krepi, da srečamo se v večnosti. V 49. letu starosti nas je po ,czk'J,[Iianii' mnogo prezgodaj zapustila drag stara mama, sestra in te ,lezn' DRAGA NOVAK iz Pristavice pri Velikem Gabru s0sc- Ob boleči izgubi naša iskrena zahvala vsem sorodrnko^^kih dom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežji*1 ^ojn1' pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in Jra8<) Ana **' co v tako velikem številu pospremili na zadnji p0*1- 0. 0|ektlVa hvala ZD Ivančna Gorica, Obrtni zbornici GrosuplJc> . 0nJ te Pivovarne Union, šentviškemu moškemu pevskemu -g.g. župnikom za lepo opravljen obred. Vsem še enkr hvala! Žalujoči: sin Stanko, hčerke Lidija, Tanja, Branka z nami ter ostalo sorodstvo PRVI ZABOJNIKI ZA SMETI DRAGA - V Podpreski, Dragi in na Travi so končno namestili prve zabojnike, saj so vse smeti skupaj z nevarnimi odpadki končale v kraš-kih dolinah in jamah. Za financiranje je poskrbela občina, odvoz pa izvaja Komunala Ribnica za celotno občino. Prebivalci Dragarske doline so sicer zadovoljni s skrbjo, ki jim jo poveča občina, vendar je zabojnikov premalo oz. so preveč oddaljeni od nekaterih naselj. KS in občina zagotavljata, da bodo ta problem, čeprav ne bo ravno poceni, postopno uredili. Prebivalci menijo, da je potrebno sanirati stara, divja odlagališča, ki že leta peste tako krajevno skupnost kot prebivalce, zlasti tiste, ki se zavedajo posledic onesnaževanja, ZAHVALA Drobna dejanja, ki jih naredimo, veljajo več kot velika, ki jih načrtujemo. Omagala je v boju s težko boleznijo in nas mirno zapustila draga žena, ljubljena mamica, babica, hči, sestra in teta KRISTINA JUD roj. Gangl iz Črnomlja a|jšiu. I? Na zadnjo pot smo jo pospremili v soboto, 26. avgusta, ob 13. uri na tukajšnjem P0^0? :j jcak^ krčna hvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku i^je. •’ koli pomagali v težkih trenutkih bolezni. Hvala za darovano cvetje, sveče in izrečeno |oStink krena hvala g. župniku za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru za zapete u oSeW ter govornici. Vsa pohvala za nesebično in srčno pomoč pri zdravljenju velja mcdicinsK . jp gc. UKC, Bolnišnice Novo mesto in ZD Črnomelj, posebej pa g. dr. Zakotniku, gc. dr. Krese dr. Štcfaničevi. Počivaj v miru! Njeni: mož Rudi, hčerka Nina z možem in malo Tino, sinova Simon in Peter, n'olre^n'in veseli. rai hit as' imeli. Sfer™' 0 ved« ni- ste V 92. le u starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prastara mama in svakinja ANA BOHTE . iz Gribelj •skf^o ^r0Va° sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za ,,0 cvetJe. sveče in izraženo sožalje ter vsem, ki ste našo k°vilri’^sPrcrr,ili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se za po-n j> ter ~,eseHe, ki jih je izrekel g. Peter Požek v imenu ZB iz Gri-s pevkam za lepo zapete pesmi. Hvala patro- ^ Mimki za obiske na domu. Posebna hvala g. župniku °Pravljen cerkveni obred in občutene poslovilne besede. * Vsem še enkrat iskrena hvala! hčerke Marija, Anica, Zalka, Malka in Nada z družinami S 0403), 31. avgusta 1995 Jezera - Jerneja, Olga Smolič iz Knežje vasi - Vesno, Jasna Mahmu-jovič iz Metlike -.Tomija, Nataša Špelič-Pezdirc iz Črnomlja - Žana, Kristina Becič iz Črnomlja - Sinti-ja, Marija Lipoglavšck iz Dolenje vasi - Luko, Irena Bolite iz Črnomlja - Ivo, Marija Jelševec iz Črnomlja - Florijana, Tatjana Starešinič iz Prcloke - Roka, Tatjana Zulič iz Oštrca - Davida, Brigita Oblak iz Gor. Brezovice - Mitjo, Marija Kat- kič iz Črnomlja - Izidorja, Nadja Kramarič iz Grabrovca - Urško, Mojca Kiren iz Smednika - Ines, Alenka Retuznik iz Senovega -Kancza, Katica Marinčič iz Metlike - Nikolino, Martina Povše iz Škocjana - Timoteja, Vida Petan s Petan - Anjo, Brigita Perič iz Krškega -Lauro, Marjanca Šimec z Grabrovca - Simeona, Ksenija Gerzetič iz Šmarjcte - Nadjo, Bernarda Kobe z Vrha pri Dolžu - Jerico, Sabina /V>N ft.i ZAHVALA V 66. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat, stric, tast in svak JANEZ PAPEŽ z Rebri 19, Žužemberk Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala sosedom, vaščanom in GD Reber za izkazano pomoč, zdravstvenemu osebju Internega intenzivnega oddelka Šjtlošne bolnice Novo mesto, kolektivom Keko Žužemberk, KZ Žužemberk, Novoles Straža in Ergo Dvor. Zahvalo smo dolžni tudi pevcem, upokojencem ter gasilskemu sektorju Žužemberk in gospodom župnikom za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 92. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica JOŽEFA MEDLE z Jugorja 12 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečeno sožalje, vsem, ki ste pokojnici darovali vence, ikebane, cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej še zahvaljujemo pevcem, govorniku Martinu, trobentaču in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj me je zapustil ljubljeni sin MATJAŽ JARC iz Rodin 13, Trebnje Ob tej boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste mi v najtežjih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti, g. kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in Alešu za poslovilne besede ter zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoča: mama Mira in ostalo sorodstvo 0 ' ^ fii J odbija; JGL,škodo,lado,126P,olja,f' - ,546 če prodam. ® (068)24-616. d||nik na SOD ZA VINO, nov, 200 L Sofflra|c drva in telico za zakol prodam. 75j| VrhU0ČBEN'i,KEnLP7.mzredOŠprO^ M FRAJTONARICO c, f, b’“'pEM' * ohranjeno, prodam za 7563 (068)73-458. .^liena* DVA PRAŠIČA po t30 kg^g0-768-domačo krmo, prodam. ( 7566 nrodafli31 TELICO, brejo 7 mesecev, P L * menjam za junca ali kravo 7574 na, prodam po 240 SIT/kg. 7577 NEMŠKEGA OVČARJA brez ka, starega 10 tednov, prodam. 757« 48 KOZE MLEKARICE, eno prodam. Darja Grm, Žurkov 75^ 10 M3 suhih bukovih drv Proda 733I '“'žoMPiiirsS' s dam. « 321-957. ^ V CENTRU Novega mesta jem več pisarniških prostorov. * 7401 KNJIGOVODSKE STORIT^j^tjeJ' Marjetka Klemenčič, Žvabo * 740 nej,® 42-490. . „nzaskladlS' PROSTOR, 25 m2, pr'mc«n1(ian, če, oddam v najem. ® 20-545, P P 74O SKLADIŠČE, 28 ml, Novi trg, oddam v najem. © lavnikih med 7. in 8. uro. • • SteŽiLloItEniC,aJorueptnti?° Se na PV ‘•V^Si.o.NEr.osro.Jj"« ivogradnja, v Črnomlju, U ^ova^ inčiča, oddamo s pn^t*” gRg 25.10.1995. ® 51-888 ali 51-8» VDOVA išče upokojenca za m jn sta»® moč pri hiši in vrtu. Nudim so vanje. Šifra: »BELA KRAJ akn£ NOVO! Luskavico. ekce™e vite,i£ft druge težave s kožo lahko odprav 74 > kličete na ® (063)763-346. M . INŠTRUKCIJEUangf'"» * novo, pai INŠTRUKCIJE iz anglesc.--6. razreda iščemo. ® (068) ček0,. KREDIT na osnov, garanj g d„ 1 T.R. nudim. * (068)52-190, ou 7^ ure. MANJŠEGA OTROKA vzame"’ tfb stvo. ® 42-329. tare NOVA OKNA vstavljamo v ^0jtt službo dobi^ služek stimulativen. Interes uS, £»• komunikativnim osebam. 18 ^28-5N' to in prosti vikend. ®06t . 8.00 do 18.00. ure. n0 zapf ' REDNO ALI HONORARNO^ ^ osebo, staro 25 do 45 let za P * r, nakita in ročnih ur. J oliro Prosimo, naj se kot kandidat' munikativne osebe s srT*'sSand delo in estetskega videza. nSoboJc ftii jemamo osebno vsak dan ra v ' j v Il.inl2.uroterodl8.dol?a«JrnelT1,r^ & draguljarni KARAT na*2n32>l*7jl* Novem mestu, © »n fax: ( PRODAJALKO za ProfŠ J trgu iščemo. Pismene Pon . 73^ naslov: Trgovina Butlcr, ^ 49, Novo mesto. »ovini1' TRGOVCA za delo v ug j nimi deli iščemo. * (068). ^faz"" -v" TRGOVCA z ustrezno iz , ■:,! 0. * (0609)628-422 vStrc*b'?# DEKLE z veseljem do dem . koi zamudimo. * (068)8 raf„„cr ramo zaposlitev - katalo 5jirP- (068)321-923. ,,koJ DVE NATAKARICI Okrepčevalnica Šparovec, f ® (068)44-824. . ^ DEKLE za delo v strežb« zap lAftUO I-/107 . i^,hi ° s„L^OV,NA PALČEK, Mirna Peč, zapo-P odajalko ali osebo z veseljem dela v tr-8°vmi. ® (068)78-102. 7540 ___službo išče '§4Aa:?DOM..SPreJmCm ^ oiak?BER V0ZN,K avtobusa ali tovor-^/27-284d°^er Z'^ar sIuž^0, ® _____stanovanja v N0Avl!S0NJERO^i enosobno stanovanjc ni§nic_^,mestu’ P° m°žnosti v bližini bol-BoženJn ClT1' ^'smenc ponudbe pošljite na: stQ na Borjan, Splošna bolnica Novo me- v bliJhv ®PremUene stanovanjske površine Naslnv. , ke8a centra oddam v najem. VUuma,sncm Hddelku- 7385 Do stann L,JAN| oddamo novo oprcmlje-dentkamVa2ie dvema študentoma ali štu- Mladp*r28-966 74,6 sobnostft .naJame garsonjero ali cno-okolici v Novem mestu ali bližnji qaCL*<“S)323-366. 7459 640. AKS°NJERO oddani za 1 leto. V 26- l»eJnS°BN° STANOVANJE v Novem Novo m ® 322-841 7512 37,2 m) ^ri no enos°bno stanovanje, ali 23-687.ka C’rUmd 88 Pf° 7521 ^ovem mestu - Žabja vas od-m,rni š'udemki. ® 25-105, po 20. uri. '''vn!0^0STANOVANJE, 50do 60 crn mestu, kupim. IS 24-387. STANOVANJE vNo-"ajarnem i ?° možn°sti čim bližje centra, •s>lfra: "NAVEDITE CENO«. ktrPiev>oHHBNO STANOVANJE na Cesti ku am. Naslov v oglasnem oddcl-7584 AVtoprodaja IN Sfera/ Vsa„ »'KRŠKO SAK° NEDELJO od 8 do 13 h Pri KOVINARSKI P°°0LAŠČENI zastopnik za mobitel Ju*0«®0 r^‘kac.27 ,°68/323-000 JURENA tl?la tujih jezikov vpis,7: 068/341-434 Odrazu otr°ke, mladino in lran jJJ t®čaje ang” nem-^d-in' In ruščine. Vpis Hr0. °' ln 12. ter 13. in 16. Bar log t^RlOG TREBNJE 11 svo/ega prodajnega programa P° ugodnih cenah nudi: 9oz'la NISSAN aktorje TORPEDO “Gorske gume BARUM feSST* 2avorne ob|oge TEXTAR 4KUfHulatorje AKUMA in ATSA avtomobilski pribor BOSCH O^i-GEDORE °brtifii.e nas v Trebnjem, l teiV lška 18 45-700, fax 45-701 ^AUTERSTVOIN ^DBENIŠTVO ,6I: (0609) 612-594 tj|ai ,^rejanje dvorišč: ProS| l,anie dvorišč, parkirnih Pvoru.°v' dovoznih poti, tlakovanje ln ostala gradbena dela. | Priporočamo! Nai r | VVILSON | BELFE BELFE NOBICO URKO -usnjena konfekcija BIG STAR CASUCCI Jeans tudi za najmlajše ROLERJI vse številke VVILSON tenis _loparji_ NINO butik Nakupovalni center VRTNICA CELJE telefon: 063/730-182 TELEVIZIJA NOVO MESTO L* Vana I s Trdinovega vrha na kanalu vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE • vsak ponedeljek ob 18. uri ODDAJA ZA OTROKE in po NOVICAH Športni pregled • vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM In ob 21.30 NOVICE • vsako nedeljo ob I3.uri NACE VAM VOŠČI in ob 16. url glasbena oddaja MED PRIJATELJI • vsak dan od 15. ure dalje VIDEO STRANI Najučinkovitejše sredstvo za zgubljanje telesne teže, preizkušeno na tujem in domačem tržišču — tablete VOLDA-FAR, tel.: 061/571-875. AGRO, d.o.o., Novo mesto prodajalna »NOVI TRG« Trgovsko poslovni center pri pošti tel.: 324-583 vam nudi: — kosilnice na laks STIHL in SOLO — vrtne rotacijske kosilnice SOLO, HARY, Husqvarna — vrtno orodje WOLF — cevi za zalivanje vrta — motorne žage STIHL in Husqvarna — rezervne dele za vrtne kosilnice in motorne žage — pralne aparate KARCHER ZELO UGODNO - meč za motorno žago Husqvarna 3.700; ______veriga 1.800 HLODOVINO CELO LETO ODKUPUJEMO! HRAST, BUKEV, JAVOR, JESEN, JELŠA, ČEŠNJA Tel. (065) 24-621 do 21. ure. Avto šola STOP obvešča bodoče voznike vseh kategorij, da bomo pričeli s tečajem CPP: v Straži: v petek, 1. septembra. ob 19. uri v Gasilskem domu, v Šentjerneju: v petek, 1. septembra,ob 19. uri, nad Kmetijsko zadrugo, v Škocjanu: v soboto, 2. septembra, ob 19. uri na sedežu avtošole. Popust pri plačilu tečajnine 50%. Vabljenil TONSON tečaji tujih jezikov Obveščamo vas, da se je pričel vpis v tečaje angl., nem., ital. in Špan. jezika za otroke, mladino in odrasle. Tečaji angl. jezika tudi za predšolske otroke. Vsi tečaji so na OŠ GRM. Za informacije in vpis pokličite 85-882 od 9. — 15. ure Naročniki Dolenjskega lista letujte ceneje! SEPTEMBER MALTA: letalo/nočitev, zajtrk 569 DEM PORTUGALSKA: letalo/nočitev, zajtrk 729 DEM 1 Č>Š Na vse navedene cene vam MANA, turistična agencija, Kandijska 30, Novo mesto, tel.: 068/321-115, prizna 10% popusta. Oglasite se v agenciji, prinesite s seboj kupon in naročniško številko. Letujte z Dolenjskim listom ceneje! ^ KAKOVOST 2000 d.o.o. Prvo specializirano podjetje na Dolenjskem in v Beli krajini za: - izgradnjo sistemov kakovosti po zahtevah mednarodnih standardov ISO-9000 /9001, 9002 ali 9003/ - presojo /auditiranje/ sistemov kakovosti - izobraževanje iz področja upravljanja kakovosti POKLIČITE NAS, POMAGALI VAM BOMO! 68000 NOVO MESTO Tavčarjeva 2 tel./fax.: 068/341-111 JUBTLEE' vroča čokolada naravni sokovi Ja1