UrtdaMti te uprsr»tfk1 »rstHrt«
M9T t. Lawndsl« Affc
• —^^
Offtas of Pob) kation t B60T Booth L*wm4ak An. Tihjlinm. Rookw«U 4104
Delavski vzgoja v sovjetski Rusiji
V deželi sovjetov je vu vzgoja spojena z delom; tovarna je obenem Mi
Novi Afon, Rusija. — (FP) — V drugih deželah eksistira delavsko vzgojevalno gibanje leot posebns sekcija, neodvisno od šolskega sistema. Navezano je na iniciativo posameznikov, ki se zanimajo za delavsko izobrazbo in jo sponsorirajo kolikor jim čas in razmere dopuščajo.
V Rusiji je tudi v tem oziru popolnoma drugače, ker je ves šolski aparat, od osnovnih do najvišjih šol, posvečen delavski vzgoji. Namen ruskega šolstva je treniranje ljudi sa življenje. Ves vzgojni sistem je prežet z idejo, da vzposobi posameznike, da služijo delavski družbi in ne individualnim namenom, kot se to godi v kapitalističnih državah.
Vsled tega je ves šolski sistem tesno zvezan z industrijo in poljedeljstvom, ki sta glavna vira za materialni ln socialni napredek naroda. 2e v nižjih o-snovnih šolah je pouk zvezan z gospodarskimi in socialnimi problemi. Otrokom je živo prikazan že v čitankah pomen nove elektrarne, jeklarne, kolektivne farme, stroja in vsega kar je zvezano z njim. V tem novem gospodarskem življenju je otro-&ka domišljija dobila popolno nadomestilo za bajke in basmi. Tovarna in znanstveni muzeji, ki imajo oddelke nalašč za otroke, so zanje velika novost, za katero se živo zanimajo.
To zanimanje se smotreno apeSuje in razvija z -jem tovarn. Od časa do Časa pri-rejsjo šole izlete v tovarne, kjer jim razkazujsjo stroje ln pripovedujejo o delu. Običajno se to zgodi opoldne med tovarniškim odmorom. Službo tovarniških u-čiteljev navadno vrše študentje tehniških šol, ki so tesno spojene s praktičnim delom. Vsak študent, ki se posveti tehniki, deli svoj študijski čas med šolo in tovarno. Tako vrši študent — moški ali ženska, ker tudi slednje se v velikem številu posvečajo tehniki — tri funkcije: je obenem študent, delavec ln učitelj.
Druga posebnost nove Rusije so tudi tovarniške šole. Posebno večje tovarne imajo o-premljene velike oddelke ali tovarniške dvorane za šole. Te šole služijo ne samo osnovni in višji tehniški izobrazbi, ampak tudi socialni in ekonomski znanosti.
Enako kot v mestih in tovarnah veje želja po izobrazbi na zadružnih in koteMlvnih farmah. Tudi poljedejsko delavstvo pohaja v velikem številu uč-ne tečaje, v katerih je znanstveno kmetijstvo važen pouk.
Faktično pohaja sovjetske šole ali predavateljske tečaje tri četrtine industrijskega prebivalca. Poleg želj« po znanju, ki i* v ruskem narodu z mogočno "Ho buknila na dan po revoluciji,
I>onebno tehniška izobrazba volika potreba radi rapidne industrializacije. Otvoritev vsake nove tovarne pomeni v prvi vrsti prtfetek treniranja delavcev. Tovarna je naj prvo spremenjena v Aolo, kjer se delavci uče de-•»♦i na strojih in s stroji. Rsd4 Wa je produkcija v začetku tišino zelo nizka. Viša ss vtporš-<ln" i izurjenostjo delavcev.
j* potrata v takih okolšči-«»h ^Hka, je nsisttežno, smpsk je tudi na to pripravljena Ako se jo p« primerja S ka-l»ui»«ti*no anarhijo, ta potrata ni vsčja, ker j« razvoj industrije nmotren in znsnstve-*> kontrolira«. Rusijs ns pri-»vr ne irradi dveh tovsm, kjer ♦na zadostuje, niti dveh vzporedni* >**leznlc kot se to dogaja w k«pitalizmom, kjer je fo-•Msrstvo- vrlit kup mešanioe. kr*>fuzlje in anarliije.
Kakor j« vas Rusija omamlje-* »trojtt in jih Mi čimprej
.obvladati, ni pa slepa za druge človeške vrednote. Vzgoja nt posvečena le tehniki, ampak tudi razvoju posameznika. Kdor ima talent, ima v Rusiji priliko, da ga razvije. Odprta mu je najvišja šola. Edino kar se od posameznika pričakuje in zahteva je to, da svoj talent posveti skupnosti in ne privatnemu bogastvu, do katerega je pot v Rusiji zaprta.
Poročevalcu je znan mlad strojnik, ki je bil rojen pevec. Njegov glas je bil "odkrit" v tovarni. Posledica te "najdbe" je, da mu vlada odprla pot do najvišje glasbene izobrazbe. Da se čim bolj izpopolni, bo poslan v Italijo.
Cfp, m., torek, 26. aprili (April 26), 1»$2.
Tnrr
Sub.<tii>li.>n MM
riuft
Gradbeniki sprejeli re-dakclje
V revščino se pogreza tudi "brlght spoT
San Francisco. — (FP> — Organizirani ometači, ki so sklenili zastavkati radi redukcije lestvice od $H na $8.20, so se končno podali in sprejeli znižanje s protestom. Podali so se potem, ko so pristali na znižanje plač tesarji, ki bodo prejemali $7.20, prej pa so imeli $9 na dan. Sporazum določa znižanje le za to leto in kontraktorji pravijo, da upajo na plačevanje stare lestvice drugo leto, "ko se razmere izboljšajo."
Znamenja pa ne kažejo na i*> ^ razmer v tem mestu, katerega to nekateri ekondmi proglasili za "bright spot." Razmere mogoče niso tako akutne kot v nekaterih večjih mestih. Da se pa ne izboljšava jo, poka-zuje Comunity Chest, ki pravi, da mora zbrati za prihodnje poslovno leto $3,2151),000 v pomožni sklad, ali nad en milijon več kot zadnjič.
Radi novih določb v mestnem čarterju je bilo odpuščenih 500 delavcev, ki so bili zaposleni pri gradnji Hetchy Hetchy vodovoda, 800 nadaljnjim pa bodo znižane plače za $7.50 na mesec.
Ilrnrv
državni
tajnik, ki je sds j v fcenevl. Ofl-je vodjs ameriške delega-rije sa rssoraftltveal konfsrsnel toda privstno Ishke
rojaa psssjlls v Ivrepl la s IJtrlnovoss s pri
j* SSVjiHOV«	,
lAPftEDOVANJE FAŠIZMA V AVSTRIJI
Fašistična stranka sm^pala pri deželnih volitvah. Vsenemška stranka izginila iz političnega življenja. Dunajska vlada o-atane v socialističnih rokah
Dunaj, 25. apr. — Hltlerizem. ki je bil zanešen iz Nemčije, se je razširil v Avstriji kot prerijski požar, kakor pokazuje včerajšnji izid municipalnih volitev.
Dunaj, socialistična trdnjava v povojnih letih, bo imel šs sa naprej socialistično mesftno u pravo. Od sto sedežev v mestni sbornici so jih socialisti dobili 66» fašisti pa 15, ker je sanje glasovala buržoazija. Fašisti so uničili dve stranki: vseoemško, ki je reprezentirala cunanjs po-ntiko kancelarja Schoberja, in agrarno. Stranka krščanskih socialistov, ki kontrolira avstrijsko federalnb vlado, je tudi doživela velik poras in ne bo imela odslej naprej skoro nikakega vpliva in moči.
Število reprezentantov krščanske socialistične stranke v dunajski zbornici se je znižalo od 84 na 19. Fašisti, ki niso bili doslej zastopsni, so dobili 15 se-ežev, komunisti nobenega, sa onarhiste, ki agitirajo za po-vratek Habsburžanov, pa je bilo oddanih le par sto glasov.
Fašisti.so izvojevali značilne zmage v drugih mestih in provincah. V Solnogradu so dobili šest sedežev, v Spodnji Avstrl-Ji ps deset
t
UtttaJsvciso t lahkoto pora- je v
H vsenemško stranko, ker so John J. jlilcem zagotovili hitro reali- nega 1
žili
volilcem
zacijo vsenemškega cilja, poleg tega pa so obljubovali, ds bodo pričeli z gonjo proti Židom, ki kontrolirajo večji del avstrijskih industrij.
SiiMiias Mi« ss predaj!
—-—----------_ ^—.. —.—,-
Trlsobns hišica *tane Is $895 In se postavi v treh dnsh '
Aherdeen, Waah. — (FP) — Mala vsota $896 kupi hišico najnovejšega modela, tako, ki jo dva delavca lahko postavita v treh dneh, četrti dan pa žs v nji spita. Pri postavljanju se ne ra-bi nobenega žeblja, ampak ss le po skupaj zloži kot kajblca, pod pa prlvlje na podlago. Tudi raz-dere in preseli ss lshko z msjh nimi ceremonijsml.
Tsko nsznsnjs Klllcot Con-struetion Ictfmpanija, k! pravi, da je iznašla sintetične lesene hiše, katere je pričels izdelovati za trg. Hišic* so trisobne In stsnejo nsvsdeno vsoto. Vsslcs nadaljnja soba, ki se lahko priklopi, stane $95. Pri sestavlja* nju hišice se ne zahteva posebne izurjenosti, ker je trebs ls kose skupsj zložiti.
Medtem ko bo U iznsjdbs blagoslov zs tisoče, pomeni nesrečo za gradbene delavce, med katerimi je že več let velika bne*po-selnost.
Vrednost delnic stalno pada
V prvUi tednih aprila ss Js sni
žala ss tri milijarde dolarjev
New* York. — (J^P) — Trlna vrednost vssh delnic na listi newyorftke borze je padla ss $68,«>00,00^000 odkar traja depresija. se masi poročilo, ki gs je objavil New York Times. Narodni dohodki Združenih držav leta 1929 so hilf 989,000,000,000.
V prvih treh tednih tekočegs meseca je vrednost delnic psdls zs tri milljapde dolarjev in je sedaj le $24,600,000,000.
Od 19. septembra 1929 do 21. aprila t. 1. so delnice ameriških železnic, javnonapravnih družb in drugih industrij padle ta 88.7 odat., kot je razvidno is pregleda V Timesu.
Vzlic temu js |s mnogo indu-strijcev, bankirjev, profesorjev in javnih uradnikov, katerih I-mena prihajajo ha prve strani časopisja, kadar besedlčijo, da je depresija dosegi$ dno in da se vrača prosperitetp. Med temi sta tudi W. O. Woods, zvezni blagajnik, in dr. Iiaac Llpplncott, profesor ekonomije r[a univerzi Wa-snington v St. Louisu.
Snataa »rtkkm ban-
Raskob in
UTAJO RAZK-JALI ŽELEZNIŠKO PROGO
Navalili so tudi na jfelesnlAkl vlak ln odvedli a seboj število Japoncev. — A sovjetskih državljanov
špckulacljc.Jtl m padcu defttfc
per Co.
zapletena v
rssuHirale v
Cop-
Waahlngts*. a C. — Preiskava špekulacij na fM>vryorAkl borzi, ki jo js uvedel senatni odsek sa baatti In denarne
Sangaj. 26. apr. — Kitajski rebeli, ki as bore proti japonski dominaciji Mandžurije, so ras-lejali železniške proge v bližini Mukdens in tako izolirali meilo. Uničili so tudi telefonsko in telegrafsko zvezo in okupirali malto Sančaho, važno križišče kitajske vzhodne železnice msd ^angčunom in Harblnom. Ustavili so tudi vlak, ki je vosil pro-ti Mukdsnu, ln pri tem ujeli veliko število Japoncev, katere so odvedli s seboj.
Poročilo is kitajskega vira se glaai, da sta ee morali dve japonski brigadi, ki sta bili poslani v Nlgaltu, umakniti pred rebeli, ki prodirajo proti Harblnu.
Po odkritju velike saloge mu* niči je in orožja v stanovanju neke Rusinje v Havblnu so j*ionske avtoritete aretirale 61 sovjetskih državljanov, med temi enajst žensk, katere sumijo* da so člani komunistične terorlstlč ne organizacije. Med aretirani mi je več uradnikov kitajske vzhodne železnice.
Japonska sluti padse man-džurskegs režima, kateri je bfl organiziran pod njenim pokrovi-teljstvom, In je sedaj napela vie sile, da mu podaljša življenje. Radi tega je pritisnila na man-džursko vlado, da je imenovala štiri Japonce na važna mesta.
Romba sbifc dva avstrijska podtika
Dunaj. — Ko js bivši župan mesta Andritz Hochstrasser v spremstvu svojega prijatelja A. Rob is na, bivšega distrlktnega pravdnika, prišel pred svoje stanovanje zadnjo soboto, js eksplo-dirsls bomba, ki je oba raztrgala na kose. Sumijo, da so bombo položi I i komunisti In ds fma politično ozadje. * v
flllka "prsspedtete" v številka*
PltUburgh. — Preiskava • brezposelnosti v delavskem dls-triktu v južnem delu mesta pokazuje, da js 92% družinskih o-čstov bresposelnih, 18% jih dela en dan na teden, 20*% dva dni In 107 t H dni na tsdsn. Atlri dni ali več dsla le »%.
Raaltob/nsčslnik narod-
komiteja demokratske stranke, ln Wflliam F. Kenny, tamanitski politik in kontraktor v New Vorku, sodelovala pri organiziranju družbe, ki js prodajala delnice Anaconda (V>pper Co. Kskor hitro so bile delnicc pok upi jene eta Rsskob in Ksn-ny in nekstfri drugi člani drut-be f rasnimi manipulacijami po-gnala osne delnicam navzdol in tako so kup* isgubili vsoto $88,-000,000. Raskob in Kenny sta prijatelja Al Smitha, bivšega go-vernerja države New Vork,
Ta M*d*v$ je prišla na dan na zaslišanju, na katerem sta nastopila Thow*s E. Brsgg in Bernard K. 8mtth. Brsgg js izjsvil, ds Js on in skupina drugih finančnikov spomladi |. 1909 kupila 190,0» delnic Anaconda Copper Co. v pričakovanju, da bodo cene poskočil« Zgodilo pa se Je baš obratno, kajti kmalu potem so Raskob in Kenny in o-stsli ustanovitelji delniške družbe pognali vrednost dslnic ns* vtflof in kupci so izgbuill $.'«,-000,000. Brsgg je izpovedal, ds je znašala njegova Izguba $400,-000, toda Izgube drugih mu niso znane.
Senatni odsek Je pe tem zaslišanju naznanil, da bo pozval JUskoba, Kennyja in druge v Wsshlngton, ds Izve nsdslinje podrobnosti niihovlh špekulscij na newyorlkl borzi.
HenstorJI m flspet pričeli rlhttl g sijem
Wssblngf*m. — Rsdi vprsšs-njs uvozne Sarine na olje, katero zahtevajo oljni intsneei vodstvom Btsndsrd OH of Jersejr, ki csstopn "domače" producent«, se je msd ssnsiorjl pričelo veliko barantanje se gls-sovp. Bsrsatanje je med "oljnl-mlM in "hatovnimi" senatorji, ker tudi bakreni Interesi zahtevajo dodatno carino. Kupčija bo storjena na ta nalin, da bodo "oljnC' senatorji glasovali sa Carinsko postavko v proračunski predlogi glade hskrs Ifl "bakrs-nl" senatorji bodo ps gissovsli zs carino m olje.
Boj proti oljni cnHnl vodi fttandand Ofl ot Indlana. ki Im-portirs velike količine 0IJ4 ls Centralne Merlk#, nje| ps knndlm Mdlomns Golf Ofl Be-flnlng kompanljs *
pod New
mi zadevami.
Brltska časopisna agencija Reutor poroča, da ao mandiur-ske avtoritete odklonile komisiji, ki jo je poslala Liga narodov, dovoljenje za proučavsnje poloiaja v Mandžuriji. To js v soglasju s isjsvo japoneksga ministra, v kateri Je rekel, da Japonska ne bo dopustlls sune-nje intorvsncijs v Msndžurijl.
Evronoi m ftiziiaiitt z
Administracija ped vzame kampanja, ds apsre nemesataoo , llnčanje seotsborflMIi žrtsv
Wsshlngton. — (FP) - Radi komunističnih in aoeUlIstlč-nlh dsmonstrselj pred smsrHkl-mi poslsnki v Nemčiji In Avstriji proti llnčsrski justlcl v Als-bsml, je sdmlnlstrscljs sklenila podvsetl ksmpsnjo v tuje-zemstvu. da opraviči smrtno obsodbo mladih zamoresv v 8cottaboru. Zs podstke se Je obrnila na alabamskega guvernerja Millerja, e katerimi bo založila svojs diplomatske predstavnike v Evropi z namenom, da "podučijo bolj inteligentne rszrede."
Ker Je governer Miller (ds-mokrst) človek močnih predsodkov proti zamoresm, se fte vnaprej vs kakovost njegovih "podstkov'*. Njsgova verzija ta afere bo oficlelna In sovražne na smrt obsojenim ismofvsm. Vendar pa Js sdmlnlstrscljs smstrsls njega sa najbolj kom-pstentno strsnko pri Iskanju Informacij.
Vsa lzgleds, ds bo U Mpros-vetns" ksmpsnjs sllčns kot v zsdevi Rsccs In Vansettlja. Tudi tedaj se je iz stičnih raslo-
gov atomi
sdmlnlstrscljs ns govemerjs Fullerjs zs "infor-mar I Je", s IcsUriml je potem v Inozemstvu pobijsls sgitacljo zs oprostitev teh dveh žrtev. .
Zs ssdevo se je pričel zsaims-tl tudi nemški poslanik v Ws shlsgtonu, ki je dobil nslogo od svoje vlade, nsj sfero preišče In vladi pošlje Informselje. Brus-ningovs vlada as zanima ia ta slučaj radi pritiska s strani socialnih demokratov, katera po-trabujs pri vzdrževsnju
jegS r.'/ ma
Hitlerjwci proslavljajo zmago
Volilni izid pokazuje velik rast Mističnih glasov
po-
Berlin, 26. apr. — Vroča vo-lilna kampanja, ki se je vršila v petih nemških državah, je končala a veliko fašistično zmago pri včerajšnjih volitvah. Dasi voditelji socialne demokracije trdijo, da Hitler ne bo pridobil na svojo stran vseh koneervs-tivnih strank, s pomočjo katerih bi se povzpel na krmilo deželnih vlad, so politični ekepertl dru gačnega mnenja. Jasno je, da bo Hitler lahko oviral vladne funkcije, ker Je njegova stranka pridobila veliko število sede«ev zbornicah, in tako ustvaril politični kaos, ki bo nedvomno rodil slabe posledice.
Volilna kampanja je bila naj bolj vroča t Prusiji. Vse stranke »o šle v volilni boj na basi teorije, da kontrola nad Prueljo pomeni kontrolo nad Nemčijo. Število fašističnih sedažev v pruski zbornici se je pomnožilo kot rasultst včerajšnjih volitev od devetih na 162. Hud poras so doživsls državne stranke, nacionalisti in ljudska atranka. Ko-munlatl ao pridobili devet sedežev ln Jih imajo sedaj 67. Bo-clalni demokrati so tudi utrpeli veliko Isgubo, kajti število nji hovih sedežev se je znižalo od 137 na 9B. Centrlstl so Izgubili štiri sedete,
U fsšistlčne kandidate je bi lo v Prusiji oddanih 8,008,000 glasov, za socialne demokrate 4, 676,000, zs komuniste 8400,000, nacionaliste 1,126,000, krščan ske socialiste 266,000 in državne stranke 822,000.
Volilni izid pokazuje sledečo razpredelbo v zbornicah i
mnnja—fzrst! 102 socialni demokrati 96, oentrtstl 67, komunisti 67, nacionalletl SI, državne stranke 2, ljudsks stranks 7, krščsnskl soclslistl 2.
Bavaraka—-Bavarska ljudska stranks 46 sedežev, fašisti 43, socialni demokrati 20, kmetska atranka 9, komunisti 6, naclona* listi 8.
WuerUpberg—fašisti 28 se-dežev, centrlstl 17, socialni de-mokrati 14, kmeUka stranka 9, komunisti 1, državne stranke 4, nacionalisti 8, krščanski socialisti 2.
Hsmburg—Fallsti 61 ssds-
šev, socialni demokrati 49, ko-munisti 26, državne stranks 12, nacionalisti 7, ljudska stranka 6, centrlstl 2, krščsnskl soctsii-sti 1.
Anhalt—Fašisti 16 ssdežav, soelalnl dsmokrsttjs 12, komu-nistl 8, naelonalisti 2, ljudsks stranka 2< eantristl 1,
STEV.-NUMBER 99
ORGANIZIRANJE RDEČE GARDE' V AVSTRALIJI
Vodila bo boj proti "novi gsr-dl,M ki js bUs ustanovljena sa zatiranje komunizma
8idney, Avstralija, 26. apr.«. Dve politični armsdl, od ksterih vsaka žteje sto tisoč mož, si stoji ts naaproti radi vladne poliU-ke, katero zastopa John T. Lang, South Walssa, najmočnejše ln najbogatejše v Avstraliji.
"Rdeča garda," ki predsUv-Ija dslsvsko obrambno organizacijo, zaznamuje velik napredek ln stslno pridobiva prietaše. Tvorijo jo člani delavskih strokovnih unij, ki podpirajo socialisti*, no politiko premljerja Unga proti Brlc Campbellovl "novi gardi," ki je bila ustanovljena lansko leto s namenom, da pobija komunizem, laaglssm in boljšsvlasm
Jedro "rdeče garde" Je 26,000 vojnih veteranov. K tem epads 76,000 prostovoljcev is strokovnih unij, na katere ae pramljer Ung sanaša, da mu bodo pomagali prt isvajanju njegovega programa u eoolallslranje Industrij ln poljedslstva. Tajniki znih delavskih orgsnlsacJJ so sila v delavski armadi, ki stoji na strani premljerja Lanfa. Lan-govo krilo reprassntlra levo krilo, ki ss ja odcepilo od fadsralns dslsvske stranke pred enim letom. V
Toda "nova garda" se tudi pripravlja na boj proti Langovl vladi, katero smatra ga komuni-
a fašistične elemente.
tednih js bila aktiv-na pri nabiranju podpisov na ps-tičijo, ki urgira angleškega kralja, naj rsspustl parlament New Houth Wgless, "katerega kontrolirajo komunisti ln revolucionar Ji ln kateri so odgovorni, da se država pogreša v bankrot,"
»m
ImIsaIL UJILL1L
Afitaoijt liftjtKlR B10I0-
Britske svtorltsts hočejo prspre. Iltl konvencijo narodnega koa-
Delhl, Indija, 26. spr.-Delhl Js bil včeraj pozorišče velikih sktlvnostl, ko Js polleija pričels aretacijami članov Oandljsvs nacionalistična strsnks, ki so pri-šli ssmksj ns otvoritev letne konvencije. Krog 400 nacionalistov Js bilo srstiranih.
Triindvsjsst od 40 dlsnov komiteja sa resolucija ss Js vseeno eešlo ns tsjnl seji, kjer so sprejeli rasolucljs glede nadaljevs-nja ksmpsnjs civilne nepokorščine. Te rasolucljs sedsj krožijo msd onimi dslegstl, ki so se izognili aretacijam. Neko poročilo ss glasi, ds js vsčina delegstov odobrila resolucije.
konjih pstruljlrs
Policljs ns konjin pst ulice In število sratscij nacionalistov stalno rasts. V nsvslu ns nsko stanovanje, kjer ee Je vr-šils ta J ns ssjs Indijskih nacionalistov, Je policljs sratlrsls dvsjset moških in pstnsjst žensk. Vsi so bili odpeljsni v ss-pore, kjer bodo čskall obravnave. Bkupno število sratscij v zadnjih psr dnsh znsšs 766.
Klmsr Rke, fotografiran pred edkodom v sovjetsko Rusije.
Vrhovno sodiščs rašlls mtodsgs
Bpringflrld, III. Odlok vr-hovnsgs sodiščs Js prošlo soboto rsšll 17*Utnegs Russeil R. McWllllamsa Iz R<ickforda, ki je bil okn^Oen na smrt, ker Je v ro-pnrekem napadu umoril konduk-terja cestne žslsaniee, prid e-Isktričnim stolom. Takoj po de-JsnJu je bil McWinkMMl aretiran in priznal krivdo. Odklonil je porotno obravnava In ee Izročil milosti sodnika, ki ga je obsodil na smrt To obsodbo js sedaj vrhovno osdlščc raaveljsvllo.
BSPSVST«
PROSVETA
THE KNLIGHTEMMENT
fl Hfff Of limiDIA ILOVBMRB NAIODME POOTOB-M8 JKONOVS
ti mS| iS lil *
■ irU«« |bn	OtMO) hi K—-
U.M aM U*.	M U"MI- ■»
97-M H Wte. p.n	«*••
i brtktU
1'ROHVETA
U«MW« Am,
Or THE rCOBSATED PREM
Klic po delavski stranki
V	liberalnih revijah je spet klic, da mora Amerika dobiti Labor party, delavsko stranko, j Ta Labor party mora priti takoj — pišejo — iz razloga, da m na eni strani ustavi aroganca ameriškega kapitalizma in ae mu pokale, da je tu agresivna opozicija, ki ga bo sekala po nosu, na drugi strani pa, da se prepreči krvava revolucija, ki je neizogibna, ako pojde naprej današnji kaos.
V	majski številki "Foruma" piše neki Paul Hutchinson, da je močna Labor party v Ameriki absolutno potrebna, če hočemo dobiti politično ravnotežje in ozdraviti demokracijo. Pisec pravi, da je današnji sistem dveh vodilnih strank navadna sleparija. Med republikanci in demokrati ni nobene raz H k«; obe sta stranki kapitalizma in izkoriščanja; obe sta brez socialnega ideala. Edina razlika je, da so danes pristaši prve stranke "ins" (notri na krmilu), druge pa "outa" (zunaj) in jutri bodo drugi "ius'\ prvi pa "outs". To je vsa razlika. Boj med republikanci in demokrati je le boj za službe in korita. Ker obe stranki nimata nevarne opozicije v splošnem, se ne brigata za ljudstvo. Vsa politika obeh strank se vrši s stališča "stock marketa" (trga delnic); kakor se dviga ali pada cena delnic, tako se'dviga alh pada politična sreča obeh starih strank. Fak-tično teh strank sploh ni. Sami odbori so, ki so aktivni nekaj mesecev pred voMtvami. Ti odbori kolektajo volilne sklade od bogstinov, izberejo kandidate in delegate za svoje konvencije ter spišejo platforme.
Močna Labor party bi prlailila obe stari stranki, da bi se zdrutili v eno; to bi bilo lahko, ker nimata načelnih razlik, (to se je že zgodilo v Milwaukeeju, Readingu in drugod, kjer j« močna lokalna delavska opozicija.) Na ta način bi ameriška politika dobila zdravo ravnotežje. Ampak delavel^a stranka mora imeti radikalen socialni program, mora biti stranka delovnega ljudstva, ako noče tudi ona pasti na nivo "ins" in "outa" — kakor Je padla demokratska stranka, ki jo je ustanovil Jeffersoti in ki je bila nekoč res ljudska opozicija, ali pa republikanska stranka, ki Jo je ustanovil Lin-čoln.	. 'JjLk
Toda odkod vzeti Labor party? Iz katerih elementov naj se porodi takoj ? Hutchinson te ne zanese na farmarje; farmarji bodo v splošnem vedno invididualistl, ki bodo zvesto capljali za onimi, ki jim ponudijo dobre cene za njihove pridelke. Ne saneae ae tudi na progresivne, kt so in ostanejo le priveski starih strank. Močna delavska stranka se mora poroditi Iz združitve današnjih delavskih strančlc in strokovnih unij, a vodilni element morajo biti leva krila unij v Ameriški delavski •federaciji. Stari voditelji v federaciji so mrtvi In nesposobni za vsako samostojno politično .akcijo. Kar najbolj manjka, Je energičen in mlad voditolj, W združi levičarje in zbudi večino Članstva unij. Ta voditelj mora bltl Američan in vodstvo ter program mora bltl ameriško usmerjen.
Tak je najnovejši klic.
Ali nismo ž« slišali ta klic pred štirimi, osmimi In dvanajstimi leti? Vselej v volilnem letu! Bili so poskusi, a bilo ni rezultatov, sami flaski.
Voditelja manjka? Voditeljev je še preveč — zato pa ni skupnost), niti sdruiltve. Kje so leva krila v unijah? Kolikor jih Je, so v socialistični in komunistični stranki. Komunisti se ne morejo s nikomur združiti, čeprav bi so hoteli, ker oni so direktno odgovorni svoji intcrnecionall in prejemajo vae direktiv« it Rusije, socialisti so prlpravljsni na sdruiltsv, a ne za ceno svojih načel. Koalicija s La Folle-tom leta 1924 Je bila bridka šola. Kjerkoli je prilika za združitev na temelju istih osnovnih načel in taktika, tam as je že izvršila. Kje so socislns načela oficielne Ameriške delavske federacije? Jih ni! Kje Je bojno razpololenje te orgsnizacije dandanes? Ga nI!
Labor party, ki čaka na "energičnega vodi telja", se ne bo nikoli porodila. Kajti prava delavska stranka se ne rodi zaradi voditelja, temveč ii potfrbe In zahtev delavstva samega Zadnja ura bik pred volitvami — toda, ali slišimo, da ima ^Ameriška delavska federacija kakšne samostAntr politične zahteve? Ne sli širno!
Delavska stranka je že tukaj! Dolgo let je že toka j. Z zdravimi snclatntml tn ekonomski ml načeli ln cilji. Njen cilj je Industrijska demokracija in metalna pravičnosti Kje je bolj št cilj pod solncem?
Ta stranka — see<eii*i/iui — kliče vas delavce v Ameriki, naj se JI pridnaftijo v letošnjem volilnem boju tn Amerika dobi politično ravnotežje!
' O predavanju Milwaukee, Wis. — Senator Hiram Johnson iz Kalifornije je imel dne 16. marca pred zvez-nim senatom in člani zvezne vlade gnamenit govor, v katerem je razkrinkal strašne zločine izvršene nad ameriškim ljudstvom potom prodajanja tujezemsklh bondov.
Ta govor, v k a te ram ^je sena-tor opisoval kaj je pnjnašla posebna preiskovalna komisija pod njegovim vodstvom, je povzročil v merodajnih krogih rfilno presenečenje in pravcati škandal. Vsebina tega govora je oetala širokim masam ameriškega ljudstva nepoznana, ker časopisi so zadfvo skrbno zamolčali, dasi predstavljajo ta razkritja enega izmed največjih zločinov, kateri so bili še kedaj izvršeni nad a-meriškim ljudstvom.
V tesni zvezi s tem škandalom pa stojijo zadnja razkritja gle-e zločinskih mahinaeij veleban-lirjev pri prodajanju bondov na Wall streetu, razkritja, katera iretresavajo sedaj temelje ameriškega gospodarstvi in bodo mala strašne posledice za javno življenje te dežele.
IZ vsebine tega senatorjevega govora se lahko sposna vse glo-bottne gospodarskega propadanja Amerike in vseh ostalih kapitalističnih držav, kakor tudi ved neizmerno obupnost polo-žaja. '
Po natančnem proučevanju vseh podrobnosti pride Človek do zaključka, da Je ni sile, ki bi zamogla rešiti obstoječi družabni red pogina.
In ti dogodki bodo tvorili temelj predavanja, ki se bo vršilo na prihodnji izredni seji socialističnega kluba št. 87, ki se bo vršila v četrtek dne 28. aprila.
Ker se bo na tej seji dajalo obenem smernice našimi delegatom za IX. redni zbor J. S. Z., lakor tudi na konferenco, ki se bo vršila tukaj dne l. maja in obenem volilo delegate za strankino konvencijo, se opozarja vse ftodruge in sodruflnje, kakor tudi somišljenike, da ae te aeje udeležijo polnoštevilno. Potrebno je tudi, <4a bodo navzoči člani westališkega kluba, ker skupne razprave v tem oairu so potreb-m. "v i 'iSp Spartak.
lavske družine. V resničnem življenju pa je daleč, daleč od bratstva in enakosti. In bo^e s tiscci in tisoči zavednega delavstva vssj hrepeneli p« izboljšavi, po osvojitvi, po obračunu z vso preteklostjo. Hrepeneti je najmanjše kar morete, a je prvi korak k spoznanju.
t J. Kovaeich.
Konferenca Pršsvejne matice v Milwaukee 1. maja
Chicago. — Na prvomajski dan, prihodnjo nedeljo dopoldne se vrši v Milwaukee zborovanje okrožne Proevdtne matice. Pri-četek ob 9. dopoldne v South 8(de Tum dvorani. Na odziv za izvolitev zastopnikov so se posebno dobro odzvala milwau&ka društva, kar pokazuje večje zanimanje za delavsko prosvetno gibanje. Milw»ukee postaja pač trdnjava ameriškega -socializma in v tej trdnjavi ima slovensks naselbina častno mesto.
Popoldne 1. maja se bo v isti dvorani vršila proslava mednarodnega delavskega praznika pod vodstvom milwauškega socialističnega kluba. Program, kot poročajo, je bogat in se pričakuje velike udeležbe.
Tudi v Chicigu se bo vršila velika prvomajska demonstracija, katero spoAsorirajo socialistična stranka okraja Cook, razne delavske unije, podporna društva in organižacije brezposelnih. ' Pohod se bo vršil od Doug-las Park avditorija. Kedzie in Ogden a ve., v Ashland avditorij na Van Buren cesti in Aebland Boulevard. Pohod se prične toč-no ob eni url popoldne. V dvorani po zaključku pohoda nastopijo delavski govorniki in par pevskih zborov.
Vsem delavcem se priporoča, da se udeleže delavskih manifestacij na prvega maja. S tem pokažete svojo delavsko solidar-noat in obenem protestirate proti stradanju in drugim krivicam, s katerimi kapitalizem obsipava delovno ljudstvo.
i- j&tfjvi P®*|očevaiee.
■virginia, Mirni. — Tajnik Ju goslovanske ameriške zveze Mo-vern poroča v Proaveti o delova-rtju svoje organiiacije, kako da popisuje Jugoslovane v Minne-soti, "da se pronnjde koliko je državljanov in koliko ne, ter da se nedršavljane napoti, da si pridobe državljanske pravice ter obenem, ako se najde kaka družina, ki se nahaja v pomanjkanju, da se ji priskoči na pomoč."
Dovolj. Is tega poročila govori prepaaana gospoda, ki ne pozna ljudakih potreb. Nočem rasmotrivati o tej organizaciji, le omenim, da za danee ni Važno, koliko Jugoalovanov 11 vi v Minnesoti, da nI važno tako popisovanje, da so obljube, katere ponujajo, prasne, da je vae poročilo: gonja za slovesom, pesek
v	oči, po metodi visoko prepasa-ne gospode, da Iz poročila veje nevednost, ošabnost, napuh aame hčerke kapitalizma.
V Minnesoti je na tisoče In tisoče družin, ki trpe pomanjka* nje, pomanjkanje kakršnega še nlao trpeli v svojem življenju. "Ako je kje kaka družina, ki žl-
vi	v pomanjkanju."
Rojaki, Iz vašega dela ne bo kruha. Prevlaoko orjete, plevel vam bo preraatal vse. Stopite ven Is ojnlc preteklosti, kjer ste zvesto stopali po stopinjah visoko prapasane gospode, ter sto-pite v prebivališča jugoslovanskega delavstva v Mlnneeoti s drugim nmialom, ki ne prešteva: koliko vaa je, temveč kako šivi-te. s smislom, ki hoče zvedeti za ljudske želje ter hrepenenje, u-dare .bol pomanjkanje, za kale-rega pa danee nimate pojma. Zakaj človek, ako nima organiiacije v glavi, je Slep. ne vidi ničesar, akoprav mu je vse blizu, pred nosom.
Po preteku nekaj meeeoev. a-koprav imate kitajsko steno krog vaših možganov, vam jam-čim. da boste postal) pionirji ae-danjega krivita«* »latama, ki Ima samo v besedah bratstvo, enakost, ter s lem nasičuje de-
Prvomajska proslava , v Clevelsndu Clevekuid, O. — Lokalna soc. stranka se pridno pripravlja na prvomajsko proslavo, katera se bo vršila v nedeljo Prvega v Slov. nar. domu, St. Clair ave. Pričetek ob 8.80 popoldne. Program bo zelo obširen. Vseboval bo koncertne, telovadne in govorniške točke. Koncertne točke bodo izvajovali pev. zbor "Zarja", češki pev. zbor "Vojan", finski pev. zbor in židovski mladinski zbor "Workman €Ircle ScHooL" S telovadbo pa nastopijo češki in nemški telovadci.
Glavni govornik bo Joseph Sharts, socialistični kandidat za governerja v Ohlu. Zvečer se pa vrši ples v spodnji dvorani. Vstopnina bo samo 25c za popoldne in zvečer.
Mladinska liga soc. stranke ae tudi pridno pripravlja na sodelovanje prvomajske proelave. Priredili bodo parado, ki se bo pričela na 147 KInsman in od tam bodo korakali s raznimi napisi v Slov. nar. dom na 8t. Clair, kjer se bo vršila proslava.
Prvi maj Je svetovni praznik delavstva, zato Je tudi dolžnoet vseh delsvcsv, ds ga praznpjs-mo in da s tem pokažemo qalo
delavsko silo, da ne mpramo biti več hlapci in sužnji kapitalisti*-nega efits—s, ampak da gremo naprej po začrtani poti. da dosežemo naš cilj, kateri naa pripelje v deželo pravičnoeti in svobode. Kapitalistični sistem, ki je pahnil milijone delavcev v največjo mlzerjo v zgodovini, se jo pokazal, da ni zmožen več vladati in njegova struktura se je pričela rušiti. Dokaz imamo današnjo brezposelnost. Zato je naša delavska dolžnost, da se strnemo in da pričnemo graditi nov sistem, kateri nam bo prinesel novo prosperiteto, da nam ne bo treba gladovati in živrii v pomsnjkanju ter zreti a strahom, kaj bo z nami, ko ne bomo več sposobni za delo. Pustimo osebne prepire na strani, "zavedajmo se, da smo delavci, da eo naši interesi skupni in da imamo vsi enega sovražnika, to je: kapitalizem.	d'
Delavci! Vsi na plan Prvega maja. Udeležite se majske proslave !
John Krebet
Vabilo na majsko proslavo Johnstown, Pa. — Soc. klub Št,.£ v Franklin-Conemaughu bo priredil 30. aprila ob 8. zvečer v proalavo iPrvega maja veselico z govori in deklamacijami v svojih prostorih v Franklin Borou-ghu.	, ■
Simpatičarji. našega gibanja in drugo občinatvoae uljudno vabi, da se te proslave udeleži številno in s tem 'pokaže naklonjenost razrednemu gibanju, katerega nam je Rotfeba posebno v teh težkih časih depresije. 8H-šali boste govor sodružice Jane Fradetove iz Latrobe, ki je znana radi aroj<* ak^ivposti v delavskemu pokretu, ter sodr. An-drew Vidricha, ki je kandidat za postavodajo. Oba sta dobra govornika, ki nam bosta pojasnila pomen Prvega maja in po trebo del. politične organizacije, to je: soclaliatične stranke.
Po končanem sporedu bo god ba (taraburiea) igrala poskočne, da bo plesalo staro In mlado. Ker nam v Pa. plava postava brani plesati ob nedeljah, se bodo po polnoči spet pričeli govori in dhigo, tako da bo zabava v resnici prvomajska.	I Na svidenje torej 30. aprila v fzdbraževalnem domu na Franklin Boroughu !—John L.
—Federated Metana.
Mrs. Chaa. H. Sabin, ki vodi žensko organizacijo za odpravo prohibicije.
Majska prodava v Mi1waukeeju
Milwaukcee. — Razvoj delavskega gibanja v naši naselbin mogel vsekakor primerjat neki vrsti vstajenja. Ce ae spominjamo nekaj Časa nazaj, je bilo vsako aggtiranje za soc pripcipe "lajanje na luno," in človek, ako se Je toliko spozabil da je zagovarjal to idejo, je bil obkovraien, W bi se nahajal v središču fašistične Italije.
Ali moderna tehnika pod kapitalističnim sistemom, kateri producira le radi dobička, ne iz potrebe, je vzela tudi v Milwau-kefcju na tisoče delavcem vsakdanji kruh ter * tem pripomogla, se je zatirano delavstvo prebudilo in vstalo iz dolgfga apanja. Volitve 5. aprila jaano kažejo, da cfelavska masa v naši naselbini priznava socialistično stranki kot edino rešiteljico zatiranega delavstva!
PiM maj, praznik delavske armade, bo letos praznovan z največjo manifestacijo v Mil-waukceju. kakor še nikdar prej v Ure do vini tega mesta. Vršili ae bodo sprsyedi delavcev z administra-
cijo na čelu. Torej se ne bo treba bati policijskih količkov, ki bi razbijali po delavskih glavah.
Središče Blavnosti za nas Slovence bo v S. S. Turn dvorani, kjer priredi klub št. 37 JSZ veliko majniško proslavo a krasnim programom, popoldan in zvečer. Pri popoldanskem programu nastopijo razni pevski zbori in govoril bo sodr. Chas. Pogorelec iz Chicaga. Ker je izvrsten govornika in agilen organizator in tudi mnogoletni taj nik JSZ, smo Mhko prepričani, da nam bo marsikaj koristnega povedal za boljše in uspešn^j še nadaljevanji delavskega gibanja med nap)i.
Večerni program se prične ob 7.80^ pri katerem bo nastopil kot govornik naš priljubljeni župan D. W. Hoan in morda Še kateri drugi od mestnega aH o-'krajnega odbora. Ko bo lista govornikov izčrpana, uprizori soc. pev. zbor "Naprej" krasno spevoigro "Na vasi."
Tem potom se torej apelira na vsa podporna in kulturna društva v Milvvaukeeju in okolici, da se polnoštevilno udeMe te majniške proslave, da tako napolnimo S. S. Turn dvorano do zadnjega kotička in s tem po-kažemo širši javnoati, da smo tudi Slovenci v Milwaukeeju »kupni, kadar gre za dobrobit in napredek zatiranega delavstva.
Joe Vidmar.
A. Cerkvenih:
Na razpotju dveh kultur
Kultura in delo eta dva pojma, ki sta skoraj j, istovetna, ka*kor sta istovetna pojma: srci- in življenje človeka. Delo je srce kulture.
Vsak utrip tega srca izziva občudovanje, za kaj vaak gib dela se — kakor pri polugi -J deaetorjeno očituje v kulturi. Kulture brez d< . la si prav ne moremo misliti, kakor si ne mo^ rem^ misliti človeškega življenja brez srca Kultura brez večnega dela bi pomenila: negibno stanje, mir, srtrt.	g *
Kultura je kakor čudež, delo kakor stvarnik Preko legend o bogovih in polbogovih, ki leteli eolneu nasproti <er s! v ognjenem objemu njegovih žarkov upepelili peroti, preko fantazije pisateljev, ki so ustvarjali povesti o osem-desetdnevnem potu okrog zemeljske oble — in so se vse takšne in podobne povesti zdele vsem utopistične sanjarije —, je delo prekosilo naj-drznejše utopije in pravljice; pravljicam je udihnilo dušo, utopijam oblikovalo telo iz krvi in mesa, bajkam je dalo peroti, ki jim je ognjen objem solnca kakor poljub brata . ..
Delo je zmagalo vse pomisleke in dvome, delo je dokazalo in še vedno dokazuje, da ni na tem Svetu nič takšnega, česar bi ne bilo mogoče premostiti.
Delo je besedo — nemogoče — izločilo iz svo. jega besednjaka, delo je priznalo in priznava samo eno res preprosto, pa veliko besedo: Naprej!
Delo korenini v možganih, mišicah in krvi množic — delo je samo ena izmed mnogoterih oblik energije, ki je včeraj živela v obliki sile rdečega krvnega telesca, v obliki vročičnega pričakovanja po sproščenju čudežne sile mož. ganske stanice, ki živi danes v obliki miselnega bliska in mišičnega ffiba, ki se jutri oblikuje v gigantski piramidi, ki je dala pečat egipčanski kulturi.
In tako dalje: od prve kamnene sekire do tistega velikega trenutka, ki bi ga mogoče od daleč mogli označiti z apoteozo človeka ... in še dalje, vedno dalje dO neslutenih, niti v sanjah zaslutenih čudežnih stvaritev bodočnosti, ki segajo neizmerno čez mejo našega današnjega pojmovanja o možnem: vse to je bilo, je in bo samo ena izmed milijonterih oblik energije sile tistih drobnih in neznatnih krvnih telesc, sile tisti drobnih, neznatnih stanič možganov in mišic — delovnih množic.
Kultura korenini v krvi in možganskih sta-nicah delovnih množic.
Brez sile mišic delovnih množic bi bila misel ostala samo misel! Misel pa še ni kultura.
Sele ustvarjanje je v poslednji konsekvenci kultura.
okrajno
mestno

Diktator
M
je 4m
Cleveland, O. — V Kari Mar-
«iaj ras, kar haa apeli
Marksovl nauki
lev
xovi knjigi čitamo tudi tole: "Na 4. septembra je padlo cesarstvo in Francija se je proglasila za republiko." Na 6. septembra je pisal Marx Engelsu: "Francoska sekcija internacionale se je pre selila iz Londona v Pariz, da dela tam nbumnoeti v imenu in ternacionale. Strmoglaviti hoče jo provizorično vlado in uposta viti pariško komuno."
•Torej tudi v tistih Čaaih so se dobili bojeviteži, k! s* mislili da edina in najkrajš pot za dosego delavskih pravic bo revolucija. /In tudi takrat so bili delavci, ki niso hoteli poslušati pametnih nasvetov. Mancovo svarilo so pognali v zrak in proglasili so 18. marca 1871 pariško komuno. In po sedmih tednih je bilo — kaj ? Gorje premaganim delavcem, ko je bila revolucija udušena. Seveda jih Mara ni zapustil, ampak jih je nadalje branil z vso ognjevitostjo. Tako moramo tudi mi braniti rsdiksl-ne delavske napredne misli, da jih fte potepta kapitalistična struja potom antiradikalnih zakonov, ta koje sprejem misli, da ima povod po neumnosti, ki jih uprizarjajo ameriški komuniati.
Mane aam je izjavil v svoji spisani adresi dne 9. septembra tako: 'Tako je poeta vi jen fran <• • k< delnvski razred v skrajno težke okolščine. Obupna neumnost bi bil vsak poskus: strmoglaviti nofo vlado, ko sovražnik trHhia pariška vrata. Franco-ski delavci morajo izvršiti svojo dolinest kot državljani." (Vidite delavci Amerike, tudi ml moramo vršiti našo dolžnost kot državljani in ovreči vlado kot ae spodobi, bres revolucije, te Mars je to učil.) "AH ne smejo se pusttti obvladati po nackmal-(Dslje ss S. štMaL.)
Brez ustvarjanja bi bila misel ostala mrtvo rojino dete!
Paradoks dela je takšen: J" Mišice ustvai^ajo misli. Misli dajejo mišicam življenje. Prvo izvira iz drugega in obratno, kakor dan iz noči in noč Iz dneva.
'Stvarnik vse kulture je bil, jeln bo delavec. In vendar uživa prav delavec komaj drobtine ogromnih pridobitev kultiire.
V tem dejstvu je izvor tistega mogočnega vzroka, ki loči dvoje kulturnih stremljenj, tisto razpotje, kjer se loči sin od očeta.
Oče se vrača vase. ' Sin koraka — naprej.
Kaj je kultura, vprašate. : v jPsljs prthsSaJtt.)
Milwauska zmaga
*	i * i »i»m i
Socialisti v Milvvaukeeju so pri zadnjih volitvah dobili 107,000 glasov — Več ko kdaj prej v zgodovini mesta.
Mestni svet je danes prvič pod socialistično kontrolo. Socialisti so dobili ns svojo stran dva "nestrankarska" svetovalca, ki sta jim pomor-la, da je bil izvoljen socialist za predsednika mestnega sveta
Izvoljen je bil tudi socialistični mestni prav-dnik, ki je takoj začel z reformami. Vsi pomožni pravdniki, ki jih Je Imenoval, morajo služIti le mestu; i>rivatne prakse ne smejo imeti,	. : 1
Nova uprava je bila inavgurirana 19. aprila in takrat je župan Hoan priporočil mestnemu svetu, da začne čim prej delati na projektu občinske banke in načrtih za prevzetje mestne elektrarne In razpečevanja mleks ter koksa; dalje je v občinskem programu redukcija pri-stojbin za plin in električni tok ter voznine na cestni železnici. 2upan je tudi priporočil, da se delovnik za vsa javna dela zniža na šest ur, bo mesto lahko uposlllo čim več brezposelnih delavcev.
Pred nekaj meseci so razni kapitalistih listi v drugih mestih hvalili milwauško mestno upravo, kako je sposobna in dobra. Poudarili so dejstvo", da je Milwaukee edino velemesto v Združenih državah (šteje čez pol milijona prebivalcev), ki Ima previšek v blagajni, do*"" imajo vsa druga velika mesta deficit Pn W hvali so pa 1 i str skrbno pazili, da siso omesiii. ds je župan socialist
Zdsj pa. ko je Ml isti šupsn pooovno fcvo-Ijen z večjo vačino kakor kdaj prej, in k0 * bilo izvoljenih dvanajst socialistov v m*«1 svet in so socialisti osvojili urad meetnep blagajnika in urad mestnega pravdni* — *> ^ tisti sunsnji listi lepo molčeli. Moben si * mentiral zmage, niti razlogov, ki so ji* P1^ aami omenili — vsemo fospodsrst™ - » zmago.	.. * -
Lindberghovsfa otroka is niso aašli. G*n gfeši. duhovniki, policija, molitve in dsnar vaa skupsj nič ns	.
Ali bi ne bilo dobro, «e M kdo akrsd* veliko dete U Bale Mše Hi bi ga poteia m štiri leta zaman???
TOREK, 26. APRILA.
Vesti iz Jugoslavije]
(Iivira*
Ljubljana, 1. aprila 1932.
\priteka ftaia iz Amerike
Nekdo v Sloveniji je prejel te dni pismo it Amerike, v katerem mu nekdo »poroča, da je na-slovljenčev sorodnik ta in ta u-mrl in zapustil milijonsko ded-glino. Našlo vi jenefc naj gre 1. aprila v neko ljubljansko banko dvigniti obreati teh milijonov, ki znašajo 10,000 dolarjev. Za to vsoto izstavljeni ček je bil priporočenemu pismu priložen. Možakar bi šel vsekakor 1. aprila v Ljubljano ter zapravil nekaj kovačev, da mu ni nekdo razbral podpisa na čeku. Podpis se je glasil: Royal April Fool. — Neznani pisec iz Amerike je hotel napraviti torej aprilsko šalo, ki pa bi utegnila potegnjenca »tati nekaj denarja. Taka potegavščina je vsekakor prehuda.
Na veliki petek zmrznil.—Trije možakarji iz Komuca na Kočevskem so se napotili na veliki četrtek na Rigelj pri Dolenjskih Toplicah po vino za praznike. V gorici, kjer so polnili svoje posode z vinom, so si ga tudi precej privoščili. Vinjeni so se vračali proti večeru domov. Eden od njih je bil tako omamljen od vina, da je zelo težko hodil in da je zaostajal. Ostala dva pa sta šla kar dalje in se nista zmenila za tovariša, češ, saj bo sam prišel in našel domov. Ker pa možakaVja do jutra ni bilo domov, so gff ŠH iskat. Našli so ga na cesti zmrzlega. Bil je še živ in so ga naglo prenesli v domačo hišo, kjer pa je kmalu nato umrl.
Tivolski park trebijo. — V tivolskem gozdu in na Rožniku se
je v smrekah zaredil hibadar in v nekaj letih bi ves ta park in gozd izumrl, da niso poklicani faktorji sklenili, otrebiti gozd lubadarjevih smrek. Pred dnevi je posebna komisija pregledala ves gozd ter zaznamovala krog 160 smrek, ki bodo morale pod sekiro. Delavci mestne vrtnarije že podirajo smreke. S tem bodo skušali preprečiti, da bi lubadar uničil ta tivolski gozd, ki je velike važnosti za Ljubljano.
Belokranjski lovci in vlomilci. — V semiški okolici so se silno razmnožile divje svinje,, ki se o-bičajno vsakemu lovskemu pogonu umaknejo z begom v Gorjance. Zadnji sneg pa jim je zaprl pot in tako je dvema lovcema uspelo, da sta pobila nekaj teh zverin. Lamut iz Ozojnika je ustrelil enega samca in eno samico s šestimi zametki, Andrej Štricelj iz Vrčlc pa je v treh dneh velikega tedna ustrelil pet divjih svinj v bližini vasi, kamor so prišle iskat hrane. — Po Beli krajini se klati stalno neka družba vlomilcev, ki vdirajo t zidanice, vinske kleti in »hrambe ter odnašajo vino in druge dobrote. V velikonočnih prazni* ki h pa so bili še posebno agilni. Posestniku Kopšetu v Semiču so odnesli iz vinske kleti na Gradniku 600 litrov vina, poseatniku Kambiču so v Prologih vdrli v hifo ter odnesli obleko in druge reči, na velikonočni pondeljek pa HO vdrli v trgovino Josipa Ma-lenčka v Rožnem dolu, mu odnesli več tobaka in oblek ter izginili. Najbrž je vse te vlome izvršila ista družba.
Umrli po: v Ljubljani Ivanka Tavčarjeva, mati občinskega svetnika in uradnika Delavske zbornica Tavčarja, v ljubljanski »Milnici babica Marija Tominče-
iz Ljubljane, v Ljubljani Roža Ugatova, v celjski bolnici 71-,rtni zasebnik Josip Knehtl, v Kropi Marija Pesjakova, v St IIju v Slov. goricah Je umrl od kapi zadet Lilek, star 62 let, pomnik, v Trbovljah pri Sv. K*-t a rini rudarjeva žena Alojzija Hribar, v Novi vasi pri Mariboru "I letna Katarina Jarčič, železni ar jeva vdova, v Mariboru 71-ktna Marija Voglar, v maribor-"ki bolnici Baletni pekovski po-m<« n»k Franc Bacher, v Mariboru urar in posestnik Rudolf Bizjak.
Aprilske šale s Hoovro«
'»anes je 1. april, dan pote-»svščia. Tudi čaaopisje na ta
priobči kake prav dobre ' r«c*,H ki so včaai duhovite, vča-" n«. Ljubljansko "Jutro" je v I,r'"aprilski številki letos priobčilo »llko, ki prikazuj* Hoovrs.
pred ograjo Bele hite prodaja tvoje stare kravat« g i ■ /ramo« V korist
is JnKoaUrij«.)
skladu aa obubožano milijonarje. Tako vsaj pravi napis pod sliko. Slika kaže Hoovra, ki je bil sle-kel suknjič, si zavihal rokave srajce, si nataknil na glavo cilinder ter utopil pred "ograjo Bele hiše," ki je pa čisto navaden plot. Na plotu sta napisa "Vote for Hoover" in "Prosper-ity," pred plotom pa stoji na stolčku Hoover, kaže svojo lepo kravato in jih ponuja celo zbirko ljudem, ki se gnetejo pred njim.
Prodajalec kravat na sliki ima res Hoovrov obraz, sicer je pa slika vzeta iz nekega nemškega filma.
Poleg te aprilske šale ima to "Jutro" še eno ameriško: Zaradi ugrabitve Lindberghovega o-troka je dveletni otrok Alojzij Mlkobivec (Mlekopivec najbrž) v San Franciscu organiziral ligo za varstvo ameriških otrok pred ameriškimi roparji. Al Ca-pone je temu otroku, ki je predsednik te lige, ponudil svojo pomoč. K tej novici prinaša list sliko, kako dveletni predsednik sfedi v naslonjaču in čita Capo-nejev proglas na javnost, s katerim obsoja ugrabitve otrok.
Tak je prvi april v naših listih.
Akademake demonstracije v Beogradu
Po novem finančnem zakonu je prosvetno ministrstvo uvedlo novo šolnino, novo pristojbino za srednješolske in visokošolske izpite, obenem pa je bila sprejeta določba, po kateri se lahko univerzitetne profesorje odstavlja.
Na beograjski univerzi je prišlo zaradi teh novih določb dne L aprila do demonstracij. Službena agencija A val* poroča: "Danes dopoldne je imela skupina dijakov pravne fakultete shod, na katererii je proteatirala proti določbi člena 30 finančnega zakona. Na koncu se je sestanek izpremeiril v demonstracijo proti režimu. Demonstracija je bila omejena na vaeučlliAko poslopje. Dijaki so rasbili nekaj oprave in povzročili na stavbi mate-rijalno škodo. Pristojne šolske in sodne oblasti bodo nastopile proti izgrednikom z zakonskimi ukrepi/
Zaradi izgredov je rektorat univerze do 10. aprila odpovedal vsa predavanja in bo te dni ti-nlverza zaprta.
2eno skušal zadaviti
Dne 1. aprila je stal pred sodniki malega senata v Ljubljani 29-letni delavec Vinkp Ko-letnik iz Domžal. Obtožen je bil, da je 1. januarja zjutraj skušal svojo leno zadaviti s tem, da jI je polotil zanko krog vratu. Razmere v družini so bile slabe. Ko-letnik je delj časa živel v Mariboru z drugo žensko, žena pa se je pečala doma z drugimi moškimi. Mož je bil brez posla, obupan, družina je morala stanovati v nekem avinjaku, imeli niso ne denarja ne živil. Na novega leta zjutraj ob petih je stopil mož k ženini postelji, jo zbuail, ji voščil srečno novo leto, nato pa z besedami "Vsakomur je svoje namenjeno" položil naglo leni zanko krog vratu ter zadrgnil. Potegnil jo je za vrvjo s postelje, jo vlekel k oknu, ji tiščal usta ter tolkel po zatilju. 2eni se j« posrečilo sneti zanko z vratu ter ae s tem rešiti smrti.
Obtoženec Je bil pred sodinkl molčeč, odgovarjal je malo in se zagovarjal z zmedenostjo in obupom. Njegova lena je nastala kot priča, opisala ves dogodek ter zahtevala na kraju tudi, naj sodišče izreče ločitev. Obtoženec je bil obsojen na eno leto In pol robije.
Vode naratčajo
Zadnje dni dežuje po Jugoslaviji. Sneg se je po dolinah naglo stopil in vse reke so narastle ter grozijo poplave. Sava je ns-raatla pri Sisku za dva in pel metra. V dolnjih tekih naših rek j« pričakovati poplav, ker bodo vode kmalu prestopile struge.
8»rt«s neurja. — V Mali vs-si pri rtu ju se je na velike nač smrtno obstrelil 21-letni .fant France Vajda Pri velikonočnem streljanju si je po nesreči po-gnal kroglo v tfebuh ter je poškodbam takoj poduki
K zagrebški katastrofi: Oblasti. preiskujejo vzroke strašne ki Je porušila Bartu-
J. Dal las Marvlll, footbsHskl igralec northwesternske unl-verae In njegova zaročenka. Za te **iveade" mora bKl prostor ? šssoplsih., 4
na katerem js lidan. Torej: ako bi le hotel kapltaliaem še nadalje vidrftati, bi moral dati vso denarno roaervo — ne bankirjem — ampak delovnemu ljudstvu, zato da ono pokupi nagro-madene dobrine. Ne aamo, da vae pokupi, ampak da ima več ta razvedrilo, kar tudi stane denar. Se več: ako ima delavec denar, slulijp vsi, prav vsi bi vse panoge ljudstva. Prometna sredstva, parobppdne družbe, železnice, zrakoplovi, potem rasni a» gen tj e (ien*ljlščni) in s tem, da se zemlja prodaja, dobe delo tudi druge Industrija: aa zidanje poslopij, in s temi v zvezi zopet služijo advokati, misijonarji in končno ne smemo pozabiti: bankirji, ti pa plačujejo davek ter država sopet dobi na-taj denar, kukor semlja da aad, Če ga vaejel
Zato se Čudim, zakaj nI predsednik inieair dal dve milijardi ali 2 tisoč milijonov dol, med delovno ljudstvo, mesto da ga je dal bankirjem, ki ne nosi no* benega aadu. C« bi ta denar šel med delovno ljudstvo, bi rasne delnice in bondi šli gor, tako pa smo tam kjer smo bili, Ae slabše: konkurenca na vse strani Ta pa upropašča vae sloja, tudi Imovltejše in vse to vodi nekam —- kam?
S kapitalističnega stališča gre za to, da aa trg ohrani, a ravno oni, ki so ptikllcani, da kapltali-sem ohranijo pred nasprotujočimi masami, ga še bolj tirajo v propast.
Dokler so bili samo navadni ročni delavci brez dela in kruha, je ša bilo upanje, da as stvar izboljša, ker te ao enostavno zaprli In Če niso bili državljani* so jih lepo deportiran. Alt zdaj so bres zaslulka In kruha tudi ras nI umski delavci: učitelji, profesorji, umetniki, duhovniki, ■dravnlki in advokati. AH bodo tudi to deportiran? Ne, teh ne bodo, pač pa bodo morali oni, ki delajo, še iftkaj dajat) v razne miloHfnske fonde, tako da na bo ostalo nič nobenemu. In vsa to miloAčInske ustanova so tu zato, da se veliki kapital ohrani. Zato, da bodo oni, ki so te zdaj na vrhti, ia viftj«, a narod še nlfje.
V proračunu so vallkl davki. Kdo bo v«a'<ta davka plačal, j< spet eno vprašanje ved, ki (j ga tako iKiglblJ« veliki kapital. Reva, plafal bo oni, kJ Je ša tako srečen, da dala. Kakor stvar li-gledš? vse, prav vae vodi v propast, na v propast delavstva — ampak kapitalizma, kar delav stvo ne mori bolj propasti z ozl rom na splošen tehnični razvoj.
Poročat linam malo novico. Kazali ao "moving plctures" "6-letni sovjetski plan" v snem večjih gledali*«. Novica Je zato, ker tukaj M nismo "na vzhoda," da bi bilo "vss dovoljeno,'* um psk smo na skrajn«m severosa-psdu države Wssh!ngton ter mestu, kjer j« mnogo preveč cerkva, rssnlh veroizpovedanj, kjer imajo razni misijonarji tor zagovorniki obstoječega režima največ besede. Zsto Je vsaj same to novica, da so kaj takega mestne avtoritete dovolil«.
Kaaan Je bil torsj "Petletni plsn", ki si ga je ljudstvo z za nlmanjem In navdušenjem ogle dalo. Videli smo vuiik* uspehe In nsprsdek na vssh koncih ln krajih. Od primitivnega lesenega pluga do modernih traktorjev lit kar Je glavno: za do volj-nost In veselje af vide! na obrazih delavstrl, lavedsjoč se, da zidajo novo .državo!
Ceorg* fiornik.
NaAa majska proslava
Nheboygan, Wis. — Dslavstvo praznuje Prvi maj širom svata, leto za letom, z željo, da ne bo več dolgo, ko ae bo otreslo pijavk, ki nas aatirajo. To bo dan vstajenja delavstva.
Socialistični klub št, m priredi majako proslavo na f, maja ob 7:80 zvečer v Fludernicko-vl dvorani $ obširnim programom. Klubov dramski odssk nas Je še vselej zadovoljil, sadaj pa nam obeta nekaj čisto novegs. Uprizorjena bo opereta 'Snubeči' s pomočjo pevskih moči, ki sodelujejo a nami. Ta spevoigra Je telo zanimiva. Druga Je šalo-igra v enem dejanju—"Lovec pod kadjo."
■ Vstopnin* Je v predprodaji iMc, pri vhodu 40c. Na programu bodo deklamaalje in govori. Zato v nedeljo val y Fludernl-ckovo dvorano)—I*. O,
Važno ta MlmteseU Chlsholm, Mina. — Poziv na skupno zborovanje vseh podpornih društev, jednot In zvez v dr-ftavl Minnesoti, katero se bo vr» Šilo dne prvegs maja. Začetek seje bo ob eni url popoldne v Communlty Buildlng avditoriju v Chliholmu, Mlnn. PufcMdJikl odbor je še razposlal načrt In vabila na to sejo vsem društvom v tej drŽavi, S tem delom ja ta odbor naredil svojo dolžnost
Društva vseh Jednot lit tvei naj pošljejo po tri zastopnike na to skupno zborovanja. Na dnevnem redu seje je veliko dalo, katerega bomo morali rešiti. Obenem bo votitev odbora za to skupno delovanj«. Zato Je vašno ia vse člane vseh društev, da pošljete zastopnika na to sejo. Sa publicljskl odbor—Frank KJun.
RAZNE VESTI
Roataaakl ftapaa vidi poostritev brezposelnosti 1
Boston, Mass. - Po večen j s izdatkov v vsoti pal milijona dolarjev v snem mesecu ta podpi-ranje brezposelnih Ja na|K>tilo župana CurlerJa, da ja po<l#ls-javo, v kateri napoveduje Javne kuhinje in krušne vrsto v Bostonu v septembru, ko se bo obstoječa armada 100,000 brezposelnih podvojila.
V svojem govoru Je dajal, da Je mestna "dola" v messea s-prilu znašala $1,600,000, dva-krat več kot v Jsnusrjo. Položaj Js sadaj bolj rasen kot Je bil pred meseci, Je dejal župan, In postaja šedsij* obupnejši. . Medtem pa bankirji in Industrijski magnatl nadaljujejo a gonjo proti župana. McCormlek, izdajatelj In uradnik čikaška Tribun«, Ja v svojem nedavnem govoru v radio rekel, da Ja Boston na robu finančnega propada, ker truši velik« vsoto denarja sa podpiranje brezpoeslnlh. Z m pen ('urlejr Je potom instrai-rsl msstnrjrs odvetnika, naj pod-vssms l«K«lno akcijo proti Me* Cdrmieku, k«r Ja s svojim Vb voroni škodoval kreditu mesto Bostona
AreUrtJ«- pri odbatoH I detavpav v Rasijs OsrdnerjT Msss.—Govornik In trijs del s vrl) so bil! sretlrsal pri daknonstraclji v počast večjemu številu finskih delavcev, ki so odpotovsll v Rusijo, kjer se bo-da pridrutill koloniji drugih fin-skih delavcev, ki so ia prej odšli f Sovjetsko unija

•mtmm

KZOSVBTk
Glasovi iz naselbin
(Nedaljevsnjs s t. »trasi.) nih spominih iz leta 1792 ... smejo ponavljati zgodovine, temveč graditi morajo bodočnefet."
Nadalje jih je spodbujal, naj izrabijo sredstva, ki jim jih daje republikanska svoboda, da temelj to izvedejo organizacijo svojega lastnega rairada. Marx jiip je torej polagal na srce, naj ne delajo neumitoati in da naj ne upostavljajo revolucij, ampak da so disciplinirajo sa bodoča naloge.	N	<
Tako ugaajajo avoje neumno-ati tudi nekateri dopisniki. Nekaj se jih je le umaknilo. Naš prijatelj v Oleasonu, Wis. pa še vztraja. Dn^ 18. aprila je med drugim zapisal tudi tole: "Ne vem kaj tukaj tretja internaclo-nala dela, vftn pa, da v Rusiji dela dobro." Torej on ne ve, kaj se tukaj dela po tiatih, ki pred« stavljajo komunizem, ve pa kaj se v Rusiji dela>
Pač čudno. Jaz in dosti drugih vemo ddbro kaj dela katerikoli stranka} tukaj, doma. Kakšne so razmere pri naa, kako volijo v Milwaukeeju, Clevelan-du, Chicagu Itd. Vemo kdo napada Rusijo, in4udi proti komu jo moramo braniti. Vemo toliko o Rusiji, da delavci še nimjo tako dobre eksiatencc kot* piše naš prijatelj. Pač pa ai Jo bodo Šele uredili a Časom, a časoma, pravim. In s časoma si jo tudi mi lahko zaslguramo pa če smo v II., III. ali IV. internaoionali. Ker program Je nespremenjen in garantira, da ima delavec pravico do eksistence, ali do vlivanja vsega kar pridela. Ali socialisti smo za odpravo privatnega proflta.
Da se to doseše, ja potreba samo malo manj glasov kot jih Je dobil Hoover. Pa če Jih socialisti ne bomo dobili pri prihodnjih volitvah, <bo to dokaz, da so delavci zadovoljni. In če bi mi nastopili s silo, bi naa ravno ti delavci, pobili z orožjem, dokler niso toliko pametni, da bi znali voliti. Vemo tudi, da niso toliko uajnetnl, da bi nas ne streljali, de bi ae ml kot socialisti uprli sedanjemu reiimu.
Ampak mi mislimo, da js boljše biti šiva krava kot ps mrtev junak. Dokler si šiv boš še ime-rom lahko kaj dobrega napravil, ko si mrtev, ne boš več.
Frank Barbič.
"Prešernov" koncert
Chkago. Kakor je bilo še poročano v tem listu, bo koncert z igro po v »k ega zbora Prešeren in njega dramatičnega odssks dne 8. maja v avditoriju 8NPJ na Lawndale ave. in 27. oastl. Pesmi, katere bo imel Prešeren na programfj, bodo nekaj izrednega. Pesmi, katere še niso bile pete na naših člkaških odrih.
Ena od teh krasnih pasmi Je "Delavska himna", katere začetek se glasi takole i "Duša veselo ustvarja nam delo, in vendar brez dela tlači naa glad" itd. Ta pesem je polna delavake navdušenosti zs svoj s pravioe. Cela pesem Ja zloftens is stavkov is knjige Kari Markaa. Kdor Jo bo slišal, mu ne bo bošal. Cela pasem vzame okrog štiri minuto časa. Druga pesem, katera u bo tudi vsakemu gostu priljubi la, bo "VenČdk narodnih pesmi", v katerem so zbrani sami tako-zvanl biseri narodnih pesmi Tretjs ljubka pesem bo "4ust a Hong at TwiHght" v angleškem To Je ena najlepših skladb današnjega čaaa, katero Ja priredil M. Mollay a flnejše koncerte v zborih aH četverospevih. Prešeren Uo p« 1 še več drugih
posmi, katere ao ravno tako zanimive in lepe kakor gori imenovane. Zraven bodo tudi operni dvoapevl kakor tudi operne sole. Omenim naj tudi, da bo pri Prešernu gostovalo tudi več drugih pevskih društev, od ka» terih naj omenim litvinski delavski zbor, kateri šteje sto dvajset dobro vel banih pevcev in pevk. Ta zbor je dobil lansko leto prvo nagrado na kontestu tujezemaklh zborov v Chicagu.
Vloge za igro "Trije ptički" so vse v dobrih rokah in prepričani amo, da bodo kos svojim nalogam. To vemo dobro, da ne bo gosta v dvorani, da bi se od srca ne nasmijal tem ptičkom, kateri radi dobro jedo in pljo — plačajo pa nič.
Ker kriza še ni ponehala ln Hoovrova proaperiteta tudi še ni prišla izza ogala, amo eklenili na prošli redni aejl, da bomo z<k pet imeli proste vstopnice za vae brezposelne, kdor se jih bo ho|el posluiiti. Zavedamo ae, da Je ta depreaija pripravila še marsikoga ob vse prihranke, vendar pa bi na smel nikdo radi tega isoatati od Prešernovega kon-oerta dne 8. maja. Torej poslu-Šito se vstopnlo za brezposelne. Priporočite ae kateremukoli članu zbora Prešeren, in preskrbljeni boste z njimi.
Vsem našim podpornim Članom, somišljenikom In ljubiteljem lepa pesmi pri^oročsmo ls to: da kdor si more nabaviti listek (vstopnico), naj jo kupi, ako nI le preveč občutljivo prizadel od depresija. Vsi drugi jih dobite pa popolnoma zsstonj. Tisti, kateri bodo vstopnice plačali ali pa t lati, kateri aa boste poslušili brezposelnih vstopnic, boste enako i veseljem sprejet! k našemu koncertu, ker ae sava-damo, da je abor Prešeren zbor alovenekega naroda, torej je de-lavakl zbor. Zaposleni ali nezaposleni, vsi imate enake pravice do lepih pesmi In Iger.
Ne bilo bi pošteno od nas, ako bi ImeH namen: polniti si naio blagajno v teh kritičnih časih. Upamo pa, da časi ea sopet sbalj-šajo ln podpora naših gostov nam bo takrat podvojena. Blagajne več ne rabimo kakor le toliko, da plačamo učitelja, in to atc do sedaj storili v polni meri.
Zapomnita al, da osmega maja Je Prešernov dan. Torej na veselo svidenje v avditoriju 8N-PJ na Lawndale Ave.!
Za i;. O. — Frank Btonkh.
Rušenje okorelega sistema
Relllngham, Waah. - 0 tukajšnjih razmerah sem Še poročal, ki so kot drugod: "ilvlmo Še po malo." Povod za ta dopis Je splošna depresija In volitva, ki bodo letos. Povsod sa slišijo dve besedi, ki sta glavni: depresija ln dalo. Ali Je Še kaj nade, da se čaal izboljšajo? In kje Je vzrok tej umetni krizi, ko pil Je vsega v izobilju?
To so glavna vprašanja, na katera malokdaj najdemo pravi odgovor. Po mojem mnenju ne bo nikoli več boljša pod tam sls-temom, kar ia tzboljiknje poio-Eaja Je aamo ena pot: razlastitev bogatinov! Ti se pa bodo u-pirall i vsemi sredstvi. Razlu stltov bi bila lahko mogoča mirnim potom, ako bi bilo delavstvo, ročno In umsko, zastopano v kongresu ln*po leglslaturah. S tem pa, da ae kapital Upira, sam gazi v propast, kakor muhi v kaM, to pa ato, ker si sam uničuje trg.
Trt, trgovina, izmenjava dobrim Ja tftavnl steber kapitala,
Ittevo Štirinadstropno zgradbo na trgq Dol se v sredini mesta in ki Je zahtevala toliko človeških žrtev ln ranjencev. Splošno mnenje Je, da v taki sgradbi ne bi smelo biti skladišče filmov, ki o-! grašajo varnost. Prostori, kjer so bili zlošeni filmi, niso bili v ta namen adaptirani niti ni bilo varnostnih in gasilnih priprav za ' primer nesreče. lastnica "Starfilma" gospa Spoljarič tu-| di menda ni prijavila, da bo potrebovala prostore za filmsko{ skladišče, marveč je najela prostore le za pisarno svoje druft-be. Zavarovalnice se zaradi tega upirajo plačati zavarovalnino v znesku štirih milijonov. ~ Kot smo poročali, Je bila najhuje prizadeta Radničeva d rutina. Itko-pali so članov te družine mrtvih, oče Radnič je bil teiko ranjen prepeljan v bolnico* kjer pa Ja 1. aprila umrl. Ker pogrešajo še eno^adničevo hčer in leži najbrže mrtva pod razvalinami, je torej ta nesreča ugrabila osem oseb iz Radničeve k rutine.
i • ." > Delovanj« holandtkih iti
Ob priliki poseta tajnika "Internacionalne transportne federacije" v Amsterdamu, Nathan-sa, v Ljubljani, ga je naša od-bornica A. Stankova vprašala o delovanju holandskih len, nakar ji je obljubil, da bo aeetavil o tem pismen referat. To svojo obljubo je pri jasno izpolnil tor poslal sledeči dopis, ki ga tu pri-občujemo v informacijo in posnemanje vsem:
Ob priliki mojega bivanja v Jugoslaviji sem Vam obljubil poslati nekoliko podatkov o delovanju Šen holandske t veze še-lezničarjev in ceatno-šelemičar-jev. Iz podatkov, ki smo jih prejeli od ženskega odsCka te zveze, vam sporočamo: v
Ženska organizacija holandske zvese železničarjev sestoji Iz žen in zaročenk zvezinlh članov. Sedanji članski stoleš je približno 2000.
Smoter te organizacije je, poučiti ženstvo zvezi nih članov o delovanju Zveze ter podpirati zvezino delo, ki ae tiče zlasti Šen in za katerega ao zlasti ženske ne j bolj sposobne.
V	to svrho se prireja: 1. Tečaje in predavanja o političnem in strokovnem pokretu delavstva v ženskem gibanju, zakonodaji itd. 2. Družabne sestanke, otročje zabave, izlete, sveča-nostne prireditve itd. Navodila za to je dala centrala svojim podružnicam.
/81. januarja vaakega leta se vrši kongres, na katerem zastopnice podružnic poročajo o delovanju svojih podružnic. Tudi se ta dan izvoli petčlanski ženski odbor, ki skupno z nekaterimi zastopniki zvese ustanavlja nove podružnice ln jim pomaga pri izvrševanju njihovih nalog. Podružnice kakor tudi odseki Izvršujejo avoje posle v tesnem sodelovanj
i a predsHstvom zvezinlh podružnic, os. % izvršujočim odborom zveze železničarjev. <
V	splošnem delujejo šenske skupine dobro in mnogo koristijo zvezi. Vendar bo treba le premagati nekatere tožkoče, ki ao zlasti v tem, da so šeneke organ 1 zato rlčno ša premalo Izveš-bane in tudi, ker mnogi moški ne vidijo radi, da se njihove žene orgsnisatorično udejstvujejo. Zato obračajo rasna skupine vso pozornost na to, da svoje članstvo poučujejo In vzgajajo.
Upam, da amo Vam a tem kratkim pregledom našega žen-skega gibanja ustregli in oatsja-mo a sodružnim pozdravom v prijazen spomin na I. T. F.
Nathsns.
— BEgB VITS1
spremstvu se ime zahvaliti človek, da J« dosegel zaieljeni cilj. O, bili »o trenutki, da Je obatal in se zagledal na potnike drugih vrat. V arcu je včasih vzbrstelo nekaj, kar fa je sililo •topiti s ce»V, po kateri je šel. Ali nje-govo apremitvo, poeebno Lice-mernoet mu je zaala utrgati snežnobelo lilijo, da je užival nje vohj in sladkost. A ko te ji j« zdelo dovolj, ga je odtrgala od lilije. Skromno vijolico je potep-tala Nesramnost, ko se Je dotaknil njenih cvetov % ustmi. Zeleni rožmarin mu je zvijača izru-la iz srca in rdeči nagelj, lep, kakor zarja Sol n ca je poteptala • težko nogo, ko je opazila, da se predolgo ahdriuje pri njem. V "Resnica, vse to bo tam v izobilju," je rekel, gledajoč na zastavo • krvavim napisom, ki je plapolala že mnogo bližje. "Ko se dotaknem s prsi'tiste zastave in tistih črk, bom našel lilij nešteto in vijolic in rožmarina in nageljčkov in kakršnih rož bom hotel."	j
Ako ga je kdaj na cesti hotel ustaviti stok sočloveka, grenkoba solz sočloveka, trpljenje mladik sočloveka, je Brezobzirnost odgovorila mesto nJega:
"Kaj hodite pod njegbvfe noge?"
Spremljevalci Izkoriščevalec pa J« dodal:
"A ker ste že pod njegovimi nogami, mora stopati po vas, zakaj njegov cilj Je tak."
In človek ssčuvii o cilju, Je bil zopet odločen in trden.
"Hvala vam," je rekel, pohva-livii spremljevalce. "Zvesti ste in delavni. Ponoeem sem na vas." —
In zgodilo se je naposled, da je človek prišel do začrtanega cilja. Leta so stala za njegovfm hrbtom, ki Jih je pustil za seboj. A kaj vse to. Cilj Je tu. Zastava plapola pred njim in škrlataste črke so ogromne na nji
"Da vaa pritisnem na svoje prsi/' je vzkliknil, Glas mu je trepetal pričakovanja in razgalil je prsi.
Ali ko se je dotaknil tistih krvavih, ogromnih irt na zaatavi, ko jih je pritisnil na gola prša, mu je obraz pobledel. Počasi Je izpustil črke in jih jel ogledo-vati
"AH ste prkve?" je dejal. "Nič tistetfa, kar sem pričakoval in česar sem se na dolgi poti odrekel ne čutim v vas. AH ste res prave?" '
Ozrl se /e <po spremljevalcih. Hotel je nasVetov,"pojasnila, tolažbe. Ali nf Jih bilo nikjer. Tu prsd zastavo in črkami je stal sam.
"Utrujen sem od dolge hoje," je rekel. "Živci so izmučeni in zato ne motajo čutiti, kaj je skrito v teh črkah.! Razumem. Preveč aem nestrpen. Odpočijem se, oddahnem in potem ob-jamem tiste drke.H J
Sel Je in s) odpočil. In ko Je tako počival, se ga Je lotila čudna misel in vprašala:
"Ali pa Je v resnici tudi tista zastava in tiste črke na nji, katero si Zahotel? Ali ni morda le njej podobna, ponarejena? Zakaj mnogo pooaredb Je v življenju človeka.", .
Vstal Je človek s svojega ležišča in vznemirjen je bil njegov pogled.	• 7f
TOMK, 26. APRILA.^
odrekel mi obrodi štiridesetkrat štiridesetero užitkov in veselja T'I "To si bil ti sam, ki ai obljubljal samemu sebi. Spremljalo te sem, ker mi je bilo tako ukazano. Nikdar ni v mojih besedah obljub, kakor ni v meni besed nobenih."
Izmučeno je gledal Človek na številke, na bogastvo. ^
"Kje ste obljube, ki sem vss poslušal s tako vztrajnostjo?"
Kakor vzdih je slišal od nekod. Bil je kakor vzdih umira-jočega:
"V zrcalo poglej!" Pogledal je človek v zrcalo. Z roko se ga je dotaknil vsega gladkega in brušenega, kakor bi ne verjel tega, kar vidi.
"To je moj obraz," se je zavzel.
, (Konec prihodnjič.)
"Da bi ne bila to tista zastava?" mu Je zakljuvalo v glavi in strah mu je objel srce— .
Tedaj je šel in Jel pisati številke. Tri noči že sedi in Jih stavi v dolge vrste in v visoke stebre, vse po njih zaslugi in veljavi. Številke svojega bistva. Primerjal je vrete in sle^ra in vsi so mu govorili tisto prečudno besedo, napisano a krvavimi črkami na zastavi svojega cilja.
Gledal je na zastavo in gledal na številke. Cital j? in primerjal besede na zastavi in besede v številkah. In povsod je bila ena 'in ista beseda:
"Bogastvo."
"Kako, da naenkrat sedaj v teh besedah ni tik tega, kar me je gnalo do teh besed ?" je rekel glasno.
Vesten je postal človek v življenju in natančen. Besedam ni verjel niti črkam. Samo vaga je bila, ki mu je dajala vero. Zato je vzel tiste številke in jih položil na vago.	v
"Naj govori vaga," je rekel. Ona ne govori z besedami iz črk sestavljenih. Brez strahu in natančno pokaže tisto, kar je resnično. A v besedah Je resnica i* laž sestavljenk Iz črk in ne 'veš, kat^j-e črke so resnice in ka-
Zamajal se je jeziček vage, oster i* hladen. Človek je uprl vanj svoje očMn gledal kaj mu pove. - *
Jeziček vage pa je pokazal besedo, katero je človek čital glasno, da se natančno prepriča resničnosti :
"Bogaatvo."
"Ni ponarejena zastava,1" je rekel. "Iji beseda na nji je prava. Tista je, za katero sem Jel in Katera beseda me Je tako vlekla k sebi. Tista je, katero sem hrepdnel priviti na svoja prsa, v sladostrastju vživam njeno magično moč in opojnost"
Stegnil Je roko in se dotaknil bogastva. Z vsemi prsti je prijel in šs z drugo roko Je držal. No tistega, kar je pričakoval, ni čutil.
"Kje ai hrepenenje, ki si me gnalo po cesti vsega omagujoče-ga in me podžigalo?"
"Ničesar niti obljubljal^ se Je zavzel človek. "Kaj nisi govorilo, da me čakajo vse sladkosti, radost, uživanje pri zastavi, če jo objamem? In vse, kar sem na cesti teptal, preziral, ubijal, si
Padajoče zdravje
in izguba moči
j	ilvljmj« aH nmimu trpanj«
in alten*« na ilrljtMkn moi Upoatavlja
Ik mot. livU^j« j. ummo in rimo.
25 centov
v poštnih znamkah nam
MJite in poslali vlm bomo lep
H. P. J.
I	1932
II	Društva, ki Jih še niso n«.
■I wčlla, is lahko naroče, imt. m no Jih is nekaj na rokih.
H PH08VETA,
■ 1667 8. Lawndalt Ave., ■I	Chicago. IL.
Najzanesljivejše dnevne de-lavsfcs veeti so v dnevnika "Prosveti". Ali Jih čiUte vsak dan?
Vso upehano ed gotpodln|skega dela?
—kaj naj storite A
tvrtlob« ogreje v«ftt telo — kako prodiro v sunke telesa. Revno loko tdrerilnm gorkote Slom* m< ogreje. Gre'prav do lcoveain, bolečin*—jo odžene. Kupite sveto steklenico le danes, JJc.
SLOAN S Liniment
NAROČITE SI DNEVNIK UST PROSVETA
I tednik« In............SM	S tednik« Is..............tM
Ispobrit« spodnji kapo«, priložit« potr«bno raoU dsnsrjs aU Moaey Ord«r t piana is ai naročit« Proareto, llat, ki Je vaša laatniaa.
Pojaanilo:—Vselej kakor hitro kateri t«h ČUnor preneha biti član 8NPJ, ali le aa proa«U proč od drnftin« in bo aahteral sam svoj Ust tednik, bods moral tisti {lan is dotične družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Proaveto, to takoj naananiti opravnlštvu Usta, In obsasm doplačati dotiča« vsoto listu Proiveta. Ako tega m stor«, tedaj mora apramiltro cnilatl
* a----- ma A a omaAa ------ w-
PROSVETA, SNP1, M67 So. Lawadale Ara^ CMesfo, m.
Priloženo poitljaBi naročnino aa Ust Proeveta vssto $-
_________S____________________________________ ČL drsltva It--.
i«
TELEFON KOGKWELL 4904
v tiskarsko obrt
yOD8TVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NJU. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
.Vflft pojasnila daj« vodstvo tiskam Csas zmerne, unij ako delo prve vrete
mu po Informacijo a* naslov: v
S.N.P.J. PRINTERY
266741 8o. Lmiali A mu
CHICAGO, ILL.	U
TAM 8B DOBI NA fcELJO TUDI VSA U8TMEHA POJASNILA
Igor ftčep: •	£
RDEČE NOČI
Ta je za vpil:
—	Kdo t« j« klical?! Kuj hočeš, pritepenec?!
—	Vale milosti, gospod, gotovo ne. Tudi ti, Metka jo odklonit Opljuj ta!
Metka st je vsa tresla.
—	Mirko!
Mirko as je nasmejal. V obraz je bil bled, zelo slaboten, toda njegovo ponašanje se je spreminjalo iz hipa v hip/ Komaj ji js dejal, naj bankovec odkloni, že je bil drugih misli.
_ Ne. — Prikloni se mu hi vljudno se mu zshvslf za izkazano velMtodulje.
Vrnil ji je bankovec in nadaljeval:
—	V slabih časih ne kaže pjemenitnike žaliti. Spravi prelepi dar in roko mu poljubi.
Viktorja je vse bolj grabilo. Mirkov posmeh, vae njegovo ponaianje mu je trgslo ravnovesje, zato ni mogel molčati.
—	Fante, ne draži moje jeze. Ostani pameten! Ako ima* z dekletom kaj, ne misli, ds sem v napotje. Ce te hoče, jo ljubi, kolikor ti drago.
Metka je drhteče zaprosila: — Ne sramotita me! Vsega je že dovolj. Nihče nima area. Okrutne*!!
Mirko ji je tolažeče pogladil lase. »
—	Metka umiri se.	- >'i
Viktorju je pa korajžno zaukazal:
—	Ti pa pojdi! Takoj! Dosti hudegs si ji storil.
—	Jas pojdem takrat, ko se meni poljubi. Ti me ne M podil!
« — Ven iz te hiše! Tam, kjer si ti, ne morem biti jaz in njeue bliline tudi nisi vreden! Zgubi se! Takoj!
Mirko je spet nenadno postal razkačen in ga je raadivjano udaril po obrasu. Nato se je x zadoščenjem umiril.
—	Tako! Pojdi in me nasnani!
Med tem prepirom sta vstopila v sobo Tomaž in Andrej.
' Ko j« hotel Fabljan na svojega nasprotnika, sta ga zadržala in tako preprečila navaden pretep. Fabljan se je šiloma obvladal, pogledal vse i največjo Jezo in dejal:
—	Drugje se sgovorimo!
Potem je Ael.
' Na njegov issiv je Mirko kratko vzkliknil:
—	Ce se utegnemo!
V tem kratkem stavku je ležala pomembna usodnost, ki je pa nihče tedaj ni doumel.
VI.
Po Fabijenovem odhodu je vss sililo v Mirka.
veega.
ko
Najprvo se je Metka zganila.
si storil r
obračun. Majhnega zadoščenja aem gotovo vreden. Tebe naj nič ne skrbi. Za Metko ga je Andrej povpraial:
—	Od kod prihajal T
—	8 pokopališča. Ivico smo s zadnjim do. mom oskrbeli. Ubožica ima zdaj mir pred vasmi.
. Najbolj es je Tomal »čudil. < — Danes Js bil pogreb?
Tomaž, slabo je, d* ne veš. Premnogo noč Je pustila v tvojem naročju, pa ji še rože nisi dal na bsio krsto.
Ivan Vuki
—	Lepo res nI, vertdar ne zmorem
Skrbi so me podile in sem prezrl.
—	Nesrečnež. Pojdeš pa drugikrat, morda jaz ne pojdem.
—	Za kom?
. — Ob vračanju s pokopališča sem se mimogrede pri FleguAevih oglasil.
—	Kako je z Jankom?
—	Slabo, zelo slaba Morda se mu življenje povleče za nekaj tednov, a to bo le daljšanje strašnega trpljenja. .
Metka je vzdihnila.
—	Ubogi Janko. Toliko časa je poAočeval, da mora v smrt.
Vsi so se zamislili.
Andrej je pa dejal:
—	Tudi Ivica si je sama kriva.
Nad vaemi je za nekaj trenotkov zakralje-vala razdvojenost.
A Mirko je bil njen glasni tolmsč.
—	Ksj hočemo. Je že tako, da se morajo tudi mladi posloviti od življenja. Za Janka razumem, a Ivica, ta mi ne gre iz miali. de zdaj vidim, kako se «pi£ča njena krsta v zemljo. Z njo je nekaj utonilo. Še zdaj sem žaloaten. Tako sama je bila. Ob smrti in pogrebu. Od onih, ki so užill njeno mlado veselje, ni bil sko-ro nihče navzoč. Same ločitve doživljamo.
Andrej je pristavil:
—	Pri katerih še jas Hieem Izvzet. > .
Tomaža je ta atavek razgibal v polni meri.
—	Sam pa nočem t)Iti. Ce grqi še ti, nimam nikogar več.
—	Prisiljen sem. V tovarni so me odslovili. Z ravnateljem našega obrata aem se spri in mu podlegel. Z veliko brezobzirnostjo pričenjajo. Le ponižnim klečeplascem je še mogoče vzdržati.
TI naj ostanejo, mi pa gremo.
To je povdarU Mirko, kar je Metko zavilo v veliko skrb.
—	Kam pojdeš? /
Mirko se js tolažilno ozrl nanjo.
—	AU te res zanima? Bil aem prepričan, da sem pri tebi za večne lase izbrisan. Samega sebe eem prevaral. Uaoda ss mi zopet smeje. — Vstanl, ljubica, razvedri se. Tam pojo in se skrbi otresajo. K njim te popeljem. Poka-ževa ljudem, da ni vse tako kot mislijo.
Mirkp je vsem ki eo ga poslušali' postal uganka. Niso ga mogli doumeti. Njegovo ravnanje z Metko je bilo več kot čudno. Ona aa-ma je strmela in ae obotavljala iti c nJim med ljudi. ,
—	Nikar ne sili.
Tomaž je zavrnil njene pomislske.
—	Vel gremo
Toda tudi Andrej ni bil navdušen.
—	Jaz še ugibam.
Tomaž Je tudi njemu zavračal obotavljanje.
—	Ivanke ae le nič ne boj. gadrege jo pode, sadrefe.---O, gospa. Dober večer.
Posdravil je Perovievo, ki je tedaj vstopila.
On in val ostali so takoj razumeli, kaj to pomeni.
Takoj so odšli. V	, '
ti, (&aUs pribpdajli.)
Tri noši J« še presedel človek pred dolgimi, nagromadenimi vrstami številk, druga ob drugo postavljenih, ravnih, kakor sto-jljo polki vojakov na vaibališču
Vae te številke so bile galerija slik in priaorov njegovega živ-Ijenja. Bile so ossta, po kateri Je Ipdtl in na katero ss Je osiral •edsj šs oete tri noči.
Njegov znoj so bile, njegove prsčute noši. njegove skrbi in njegovo hrapenenje. Bile eo njegova nadeja In aad tistih prsču-tih noči, skrbi In hrepenenja. Bile so grobišče mnogih čustev, laloetno okamenellh, grobišče prostranih Idealov. Bile so solze in trpljenje njegovega sočloveka.
Kakor gors so ss zdsle vss tiste številks skrbi in nadej ka-kor dolga utrudljiva cest* In vaa te dolga cesta Je eegala od njegovega cilja, pred katerim sedi sedaj še tri noči nazaj do tistega dne, ko Je stopil ns cesto življenja. Zastava Je stala pri tistem eiiju takrat, ko Je po-gledal. Mikavne, premlkavne eo ae mu zaadele besede, napisa-na na nji a škrlatestiml črkami, krvi podobnimi. Silna moč Je vela is Ustih besed, tako Je čutil v svojih prsih, tako silna, da eo vae druge beeede. n spisa m- na drugih zaetavah življenjskega clija. bile kakor ssnea ob »otdne.
Ko Je tako gledal, se mu je ■delo, da mu Je nekdo govoril:
"Nevreden Je tisti cilj čtovs. ka. napisan s Ak ris tasti m i črkami. Zakaj tisti škrtat Je Is krvi
. Ni ss osrL Oči. potešil reke nad oči, ds ras.
ločneje vidi .In prečltal glasno: "Bogastvo."
Glas njsgov Je bil mrzel, v nJem eo ležali meči. In kakor v odgovor je rekel:
Za nJim pa je vae drugo, vee tisto, čsssr ae mi bo treba na ceeti do «lj/i odreči, presneti, poteptati, zlomiti." Vzljubil Je tiste mogočne be-In dejal: l"Do tistih besed moram. S prsi svojimi ss moram dotakniti Ustih prelepih, moje srce navdu-Aujočih črk." . ,
Premeril je daljevo do njih. Pogleda) Je na avoje telo In na noge In dvom mu je hotel v eroe: ■"AU pridem tja? . , . AU ne obnemorem na dolgi oeetl*..
•de na sastavl pa ao bile tako vabljive, sdele ae mu tako krasne, da mu je vztreptavalo «rcc kakor mladcu, ki gleda v zvezdne oči notnega dekleta. , M Takrat Je zadušil dvom, ki ae Je vsiljeval v aree in izdelal popotni načrt, kako naj čim uspešneje prekorači dolgo eesto.
In ko Je bil načrt gbttfv, preizkušen, Je zagUdal popotnike, ki so stali pred nJim. "Kaj hočete r
"Poslani smo. ds t! bomo spremljevalci. Zakaj dolga Je pot in skrbeti nam Je. da i
Ali kdo vaa Je poalal r Ponižno ao ee priklonili In od* govorili:
"Tvoje hopmenj« po tleti aa-stavi. Priti do nje. j« brez nas mogoče Zato smo tu. Človek Je gledal neposnane obraae. nelepe. izpafene in neprijetnost vzbujajoče. Nekaj v prsih ga Je vleklo stran od njih. In Je vprašal: "Kako vam Je imer "Pi admusl," ss Je predstavil prvi spremljevslsc. "To Je pa
moja sestra Brezobzirnost. Dvoj. čk* sva."
"Mene pa imenujejo Izkoriščevalec," ae je predstavil drug popotnik. Midva s Neusmiljenostjo, ki stoji tu, kakor vidiš, sva otroku sns matere in dveh očetov."
"A jas sem njun zveati prijs-teU " *e je oglaail za nJim stoječi popotnik v tenakem plašču. "Pravijo ml: Nesramnost"
Nerazdrušnl sestri, nališpani, sta ae koketno priklonili In podali svoje vizitke. Človek je či-tal: '"TT	~
"Zvijača." "Licememoet."
Človek ae Je naemejal a tihim emehom In zadrega ae mu je poznala na očeh. Ali spremljevalci so ga obkrožili, ga prijeli za roke |n ga povedii na cesto.
Od tistega trenutka Je njegov korak neumorno stopal po začrtani ceeti.
Koliko je bilo zaprek, katere Je moral prekoračiti a trudom. Kdo b| vae preštel. V teh številkah eo zapisane, v Ustih naj-manjlih. Kolikokrat so se mu žašlbila kolena In odpovedala no-aiti telo. Ako bi ne imel sprem-Usvaioev, zares, omagal bi. Pre-drznost, daai ženska. Js postavile pravega mola. Brezobzirnost Je tele uspehe. Iskoriščevalee nI omahoval nikjer In e trdo roko čirtil cesto, a Neusmiljenost mu Je pele peeml utehe, če Je zako-lebel Zvijača, Liosmernoet ter Nesramnost so ss pa ksj uporabnssprvmljcvslke. Daai ste se mu. possbno prvi dve, «i»WVtka sdele ns bdove kaj vaš* nI essbl,ss Je prepričal, da
fo sslešeta Poleg tega eta pa
tudi zabavni In kratkočaan!.
to Je aspissno v Ustih številkah.	.TT*
Zvestobi in udanosti svojemu