PavSalnl ffrsnko v drlavl SHS.
V Ljubljani, dne 14. avgusta 1920,
33. številka
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati se zaračunavajo milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po 85 vinarja, pri trikratni po 80 vinarja, pri 8ea** kratni po 75 vin., pri celoletnih objavah po 70 vin. za vsakokrat — Za razna izjaveitd. stane mm vratiča K 1’— Reklam, so poštnine proste. — Nefrankira-na pisma se nc sprejemajo.
Dalavec (shaja vsak petek c datumom naslednjega dne. — Naročnina u celo leto K 31'—, za pol leta K 16-, xa četrt leta K 8 —. Posamezna številka 50 vin. naročnina v inozemstvo sorazmerno več. PoUHjatve na uredništvo in opravništvo Ljabljana, Šelmbnrgo va ulea štev & □. nadstr.
Telefon št 225.
Dan »Svobode*.
Manifestačaa prireditev naše kulturne organizacije „Svobode“,
katera se bo vršila v nedeljo dne 15. avgusta v Ljubljani, sledečim sporedom: v nedeljo dopoldne ob 9. uri manifestačno zborovanje v veliki dvorani hotela Union, na katerem poroča zastopnik ameriških, zastopnik hrvatskih in srbskih sodrugov. Potem je predavanje o pomenu kulturne organizacije za delavstvo. Po zborovanju obl. j d po mestu z godbo in pevskim zborom. Popoldne ob pol 2. uri zbirališče v Zvezdi, nato skupni odhod na veselični prostor, ki se priredi povodom manife-stačnega dne; priredi se sporazumno z podružnico kemičnih delavcev v Vevčah, in podružnico „Svobode“ iz Udmata. Na veselici bo preskrbljeno z najraznovrst-nejšo zabavo. Pri izprevodu kakor na veselici bodo skrbeli za red v ta namen določeni reditelji. Za družine z otroci bo vozil vsako uro avtomobil od tramvajske postaje. Sodrugi! — Sodražice! skrbimo, da se bo ta manifestačna prireditev izvršila kar najlepše, da pokažemo tudi zunanjim sodrugom, ki bodo ta dan med na-m* da se zavedamo naše naloge. Zunanjim sodrugom in sodružicam pa kličemo na veselo snidenje!
LISTEK.
Alb. Lajovic:	——
Knjige, časopisi in čitanje.
(Dalje.)
, * Svoio duševno hrano naldemo tedaj v knlieah. Toda lete so Drav različne. Imamo kniiee. ki nas uče. kako vršiti to ali ono delo. tehnologične kniiee o izeotavlja-niu raznih stvari, o Dodelavantu sirovin. ali SDloh o kaki ročnosti, o UDravi in opremi raznih stavb. Take kniiee niso redilni kruh živlienta. zakal one s*rpo nacraiaio in dooolnufelo ročnost moistra kot našeea učitelia. ali Da vodilo našo strokovno sku-šenost nroizvalalno in delovno. Na drugi strani t>a imamo zopet knlige. ki nas do-učavata o vsem. kar le doseeel človeški duji hoteč sooznati. kal ie ta svet in stvari na nlem. kniiee. ki razlacaio ali hranito znanstvene ueotovitve. Tudi take znanstvene kniiee nam ne moreta dati večie živllenske sile: take kniiee so le snov. kot n. or. zrelo sadie in drusrj Dlodovi narave, iz katerih si lahko napravimo hrano, ki Da tih moremo v drueačo.1 zvezibollše. dodoI-oeiše in boU smo(reno Dofabiti.
Ono. kar in kako misli človek o svetu, kako čuti z ozirom na dogodke Življenja,
Draginja narašča!
Koliko se je zadnje čase v meščanskih listih olsalo. da bodo cene Dadle. Vse se je izkazalo kot neresnično. Pa ne samo to. Draginja se veča in če bo šlo tako naprej, prav lahko izračunamo na prste, kdaj vzame vrag to takozvano „državo“. Sedaj bodo povišali železniške tarife ne-, izmemo, do 300 odstotkov pri tovomini. To pomenja veliko naraščanje draginje vseh življenskih potrebščin. Ce bo železnica zahtevala od vsake kile moke za nrevoz iz Banata v Liubllano skoro eno celo krono, potem bo moka dražja, ne cenejša. Poštne, telegrafske In telefonične orMotblne bodo tudi zvišali. Tudi to bo podražilo življenje, ker bo te strc?ke plačeval konsument pri cenah. Tobak je že silno drag. Nameravajo povišati Djegovo ceno iznova za 150 odstotkov, in tako dalje...
Belgrajska vlada, v kateri so zastopani naši dični klerikalci in liberalci, hoče z vsemi umetnimi sredstvi doseči in uveljaviti tudS Dri nas svoi — dinar. Doseda« je naša krona še nekaj veljala, če pa bo šlo to tako naprej bo krmilo njeno kupno moč nadomestil — din*r. To se pravi „bratje“ hočejo že itak vel!ko in neznosno draginjo početvoriti Kar velja danes krono, to naj velja Jutri dinar. Vsi davki se spremene v dinarje, direktni in indirektni! Samo plače naj ostanejo v — kronah.
kako mn je po tem in ravno s tem usojeno njegovo početje, čitamo v drugih knjigah. Pozorovanje življenja se je v njih zgostilo in utelesilo v sliko, znanstveni izvlečki se zaužiti in prebavljeni kretajo pod voj-’ kami jasnega vodstva na gotovih tirih delovanja, da. pozorovanje življenja združeno z vodstvom naznačuleio celo nova pota ljudstvu tam, kjer ne ve, kod naj hodi in kako naj bolje uporablja dneve svojega življenja.
Znanstvene knjige nas pouče, v kolikor ni tega storila šola. kal je vsemirje, kako je nastala zemlja, kako je zložena in po kterili zakonih se ravna. Sem spadajo astronomične, geologične in fizične knjige. Zopet druge nam pripovedujejo o živalskem svetu in živlfenlu. ki ea žive živali, popisujejo nam njihova telesa, še Dosebne anatomične knjige popisujejo telo, nam nrinoveduieta kako si ohranimo zdravle zdravniške knjige popisujejo človeško telo v bolezni in v boju zoper nje.
Ce nam tega še ni zadosti, a hočemo poizvedeti natančneje stvari o naši zemlji, tedal vzamemo v roke zemljepisne knjige, ki nam pripovedujejo o tujih narodih, kako žive in kako se vladata. K takim kniieam računamo tudi dobre potopise, ki ne pozabljajo bralca vedno znova in znova opozarjati na značaj in nehanje raznih plemen in narodov.	I
Tako torej tepe reakcijonama meščanska vlada delavca, uradnika in obrtnika in sploh vse revno ljudstvo! Kdo pa je ta vlada? To so radikalci, klerikalci, liberalci! Vsi lepo skupaj in v objemu, kadar gre za napad na — ljudski žep!
Ne škodujte sami sebi.
Venomer nam dohajajo vesti, da tud! tam, posebno v majhnih delavnicah ne upoštevajo ne delodajalci in tudi ne delavci sami osemurnega delavnika. Mi delodajalce razumemo, tem osemurni delava ni čas ni po godu in ga skušajo na vsako* vrstne načine obiti, indirektnim potom silita svoie oomočnike. da se ne drže določbfl o osemurnem delavnem času. Silijo jih se* veda tako, da ni očitno in v taki obliki, d« imajo za vsak slučaj sami krit hrbet, čeS, ne jaz, silim delavce, ampak sami prosto« voljno delajo dalje nego osem ur. In na žalost ter škodo delavske stvari se moral konštatirati, da so res delavci v največji meri sami tisti, ki se ne ravnajo po do* tični naredbi. Mojster v mnogem slučaju niti ne smatra za potrebno, da zaproet merodajne oblasti za dovoljenje, da. smel delati nadure, temveč daje svojim delav cem oziroma pomočnikom razumeti, da .,bodo več zaslužili, če bodo več delali.** Slučaji so celo. da tak mojster delavcem za 9. in 10. uro niti drugače po naredbi določenih 50 procentov kot odškodnino zal storjene nadure ne plača!
‘i i |in,,|i 1 11 bmmbbb b8b—MMBaaai
Toda vse znanstvene knjige ne morejo utešiti našega duševnega gladu. na moreta nasititi naše duše. Zakal Dri pridnem delu čez dan pozabimo marsikaj bistvenega. kar stoji v njih zapisanega. Tako pač ne bi nikdar dosegli cilja, ki so si ga postavile znanstvene knjige; one hočejo namreč v svoji mogočni celoti Jasno pokazati, na kaj naj se opira posameznik', kako naj gleda po svetu, kako naj si tvori svoj svetovni nazor, kal je pravilno, dobro. pravično, slabo v mislih in dejanju. Vsa ta vprašanja pa je nemogoče, da bi jih vršil vsak izmed nas zase, tudi zaključek b‘l bil prav neenoten. Temveč določeno je od namtiveka, da vsakdo prinese svoj dar na oltar splošne blaginje člove-čanstva. Spoznanje so nam pridobili znanstveniki in učenjaki — iz spoznanja pa so nam filozofi-misleci sestavili nazor o svetu. Toda tudi za strokovno proučevanje filozofije navadno nimamo časa. kolikor ga tak Studil zahteva, čeprav priznavamo na drugi .strani tudi potrebo takih knjig, zakal Ie one nas temeljiteje pouče o tem, kar naša dnevna izkušenost rada zamolčuje, ali česar ne najdemo v knjigah nravnosti, ter konečno o temeljih lepote, večne lepote in o sredstvih, s katriml se nam lepota prikazuje.
  (Dalje prih.)
KrM na 'tem Šlendrijamt ta to Izrecno poudarjamo so delojemalci b.olj kakor pa delodajalci. Da si delodajalec prizadeva, kršiti osemurni delavnik, je na vse zadnje razumlhvo, nerazumljivo pa je, da se tudi delojemalci puste v ta namen izrabljati ta sicer v svojo lastno škodo. Poudarjati Je treba, da je osemumfk ena izmed najvažnejših pridobitev delavstva. In naravnost neodpustljiv greh bi bilo, če bi del delavstva zaradi nekaj vinarjev večjega zar služka neprecenljivo vrednost potom svojega neumestnega zadržanja to vrednost zanikate in s tem boj delodajalstva proti osemurnemu delavniku olajšalo.
Glede striktnega in točnega izvajanja naredbe o osemurnem delovnem času bo naloga delavstva samega skrbeti za to, da se vsakega delodajalca brezobzirno naznani rnlstolnhn oblastem, ako se ooazi. da se pri njem brez potrebnega dovoljenja dete več kakor po osem ur dnevno. In ker so v mnogih slučajih na pomočnike pri manjših obrtnikih ni mogoče zanesti, morajo to nalogo prevzeti delavci iz večjih podjetij. Delavci večjih podjetij se nikakor ne smete postaviti na stališče, da jh to nič ne briga. Njihova pasivnost bi sčasoma tudi za nje same znala postati usod spolna. Potem po toči zvoniti pa bi
jBSStega zavednega delavca dolžnost Jo, čuvati v svojem kraju nad rigoroznim izvajanjem naredbe o osemurnem delavniku. Kdor izmed delodajalcev se — vse eno je. )e-li večji ali manjši delodajalec — ne ravna po tej naredbi, naj se ga naznani na pristojno okrajno glavarstvo, na obrtno nedzomištvo ali na poverjeništvo za sodjafoo skrb. Ako pa bi morda povzročalo tako naznanilo tefkoče, tedaj naj se z navedbo potrebnih podatkov obvesti tajništvo pokrajinske delavske strokovne komisije za Slovenijo v Ljubljani, ki bo potrebno ukrenilo. Predpogoj uspešnega dela proti kršenju osem umika Je, da so navedeni podatki točni in resnični.
V suženjstvo.
JleBtrvene stvari se dogajate v tel 3r-Savi kakor nikier drugie na svetu Povsod imate svoje ustavne zbore in zakonodajne zbore, samo Dri nas visi še vedno vse v zraku. 2e dye leti le tako. Imamo centralno vlado in ookraflnske vlade, toda te so prave zastoonice meščanskih strank in v sološoem meščanskega razreda. Skleni vlade, pogaiania s sosednjimi m drugimi državami so talko vsa v tem zmishi. da varujete interese posestnih slolev. Stanie. v katerem se nahajamo, ne služi drugemu kakor organizaciji kapitala, produktivnosti trgovine v privatnih rokah. Iz razdrapanih razvalin, ki jih ie pustila volna, hočete ustvariti trdno meščansko-kapitalistično državico, ki bo izvedla v svoii notranjosti dobro organizirano buržuazilsko organizacijo domačega in tulega kapitala ter postavite vse sktroai v varstvo gosto zabodenih bajonetov. Meščanstvo, industrila m celo manjši podjetniki se tega nrav dobro zavedate, zato oostaiaio prevzetni, predrzni. Pričeli so boi proti osemurnemu delavnika. industrijska zveza hoče diktirati tovarnarjem m delavcem, kakšne pogodbe nai sklepajo, zakonov, naredeb. ki so bSe izdane v varstvo delavstva, ne mara ta gospoda upoštevati, tako da se mora delavstvo za svotc nainavadneiše pravice z veliko odločnostio boievati.
Organizirano delavstvo že ooaza ta odirar podjetnikov, ki v svoii prenagljeni samozavesti menite, da ie danes še mogoče vzpostaviti tako avtokraetto. samo-
obtasf kaoftala. kakor te bite mogoče ored volno, ored tridesetimi leti. Trenutno se iim morda posreči uspeh tu ali tam. toda traien tak usoeh ne more biti. ker so danes drugačni časi. drugačni nazori, katerim se tudi naša država ne bo mogla ogniti.
Dočim oo drugih državah sklepajo so-cflalne zakone, socilaliziralo družbo in se dv jga nroletariiat do svotih pravic, seveda iz svoie lastne moči. zatira ta gospoda pri nas delavski Dokret in delavske organizacije Izriniti hoče jugoslovanska buržuazila naš proletariiat v zadnji kot. v pooolno brezpravnost.
Vse to čuti lahko vsak delavec v svoii duši m tudi na svolem telesu. To pa ne more biti za nas nič drugega kakor resen ooomta. da ohranimo ta okrepimo svoie strokovne organizacije, ker Uh bomo nujno potrebovali. Buržuaziia delavstvo neomejeno izkorišča. Namesto da bi postalale žlvlienske razmere ugodnetše. se skokoma poslabšujete, dasi so dani novoH. za izboll-šanle Oosooda se ne boh nikogar, v Bel-gradu te podpiralo, delavstvo Da ni dovell odločno, še ni dovell krepko organizirano da bi dalo svol veto proti krivicam. Predrznost meščanskega kapitala pa nikakor še ni dosegla vrhunca. Ne varatmo se v tem oziru in bodimo prioravlleni na odpor. na naihulši odoor. ker se podjetniki odpravljate na napad, ki mu bomo kos le tedaj, če bodo naše organizacije res to. kar morata bti. res močne, složne ta če Hh bodo volili delavci sami.
Nihče ne sme omagati ne napadom ne zaoeliivim besedam! Vsa! smo delavci, delavke. ki imamo svolo čast!
Stanovanjska mizerija.
Stanovanj zlasti manjših za delavce
primanjkuje na celi črti. Ljubljana ta tudi druga mesta v Sloveniji se odlikujejo v DomanikanJu stanovani. stanovanjska kriza v industrijskih krajih je akutna. Mnogo se Je že o tem govorilo in še več črnila se je porabilo za pisavo o tej stvari, ostali pa smo tam, kjer smo bili, navzlic temu, da se bliža Jesen. Kruta usoda, ki že ves čas po preobratu preganja neimovite sloje prebivalstva, bo svoje uničevalno delo med prizadetimi proletarskimi družinami neusmiljeno nadaljevala. Več kakor gotovo Je. da bo burja ta mraz tudi v bodoči zimi silila v železniške vagone m skozi špranje drugače mrčesa polnih barak. Človeku nedostojna stanovanja so to. O preštevilnih zaduhlih brlogih, ki pospešujejo potovanje proletarskih otrok in tudi staršev na ..oni svet“, niti ne govorimo, v teh Je vsaj toplo —! Narodno zdravje, o katerem se toliko govori ta piše pri ne-imovitih slojih očividno ne igra nobene vloge, vsaj v vladnih krogih ne, ki vse to mirue duše in m»riif vesti gledajo. Naši liberalci so ostali to. kar so Mi. namreč stranka ljudi* ki imajo ..nekaj pod palcem. Svoj čas. dokler so bili socijalnj demokrati v deželni vladi, so zahtevali deset milijonov državne pomoči za gradbo stanovanjskih hiš. Liberalci in klerikalci niso smatrali za potrebno, da bi akciio podpirali, s vojo pasivnostjo so dosegli, da centralna vlada v Belgradu ni dala nič. Šele v zadnjem času Je poverjenik za so-cijalno skrb. dr. Gosar, izdal naredbo. da morajo milijonarji, ki nimajo lastnih hiš ta pa banke za svoje uradništvo graditi stanovanjske hiše. Čeprav Je dr. Gosar klerikalec, vendar nočemo oporekati, da je imela njegova naredba dober namen in da je, ako prezremo organizacijske hibe cele akcije, bila prav umestna. Proti naredbi so liberalci	velik	krik	in	vik
ta gotovo Je marsikateri klerikalec milijonar liberalcem vsaj v duhu sekundiralj skratka, naredba se je razblinila skoraj v nič. Tudi stanovanjske hiše bodo milijonarji zidali skupaj. Volk bo torej sit in koza bo ostala cela. Proletarske družine v vagonih in barakah nai se pripravite na zimovanje. Ob samem pisanju, govorjenju ta enketah ter obljubah ostane lepo vse pri starem. Glavno, da ne bo zeblo gospoda Korošca in drugo klerikalno in demokratsko gospodo v Belgradu ter gospodo okrog deželnega predsednika dr. Brejca.
Tudi vlada ▼ Belgradu se je po dolgem razmišljevanju spomnila, da je treba v stanovanjskem oziru nekaj napraviti. Pa nikar naj nihče ne misli, da bo morda izvedla gradbeno in s tem združeno finan-cijelno organizacijo. Stvar Je rešila na zelo primitiven način: izdala Je — naredbo! V svoji naredbi obljublja vsem onim, ki bi hoteli zidati za gotovo vrsto let davčno prostost in pa tudi to. da določila glede odmere stanarine za nove hiše ne bodo imele nobene veliavnosti. Z drugimi besedami povedano bodo posestniki novo zgrajenih hiš smeli najemnice odirati kan kor bodo hoteli.
To Je vse kar se Je za omJIJente stanovanjske krize od prevrata sem prt nas napravilo. Veselite se. siromaki, brez človeških stanovanj, kajti lahko vas nav« dala zavest da Korošcu ta Brelcu tndl to zimo ne bo brila burja skozi špranje, in ako boste vi kad rabili, tedaj se vara bo pomagalo — z naredbo!
Sirite list „Delavec“.
Razmere v ljubljanski tobačni tovarni.
Pri nas v tovarni se nahajajo, kakon je bilo že opetovano poročano, gotovi elementi. ki se kažejo in pravijo, da delate v prid države in tovarne, a to vse le navidezno. TI elementi, ki delajo z drugim delavstvom v tovarni skupaj, imate to prednost, da nadzorujejo delavstvo proti tatvini tobaka. Za njih poštenje more kdo ravno toliko Jamčiti, kakor te osebe sumničijo koga drugega nepoštenja. Zoper postopanje proti tatvini ml nimamo ničesar, ko bi ne bilo strankarsko. Ti elementi izrabljajo izkazano Hm zaupanje v svoja strankarske namene. Gorje onemu, ki ne trobi v njih klerikalni rog. Ako se kateri delavec ali delavka, kal zamen tem osebam ali pa, da Jim pokaž« njih politično nasprotstvo, ta je osumljen tatvine tobaka ta nato takoj zatožen tega osumlje-nja na pristojnem mestu. Seveda ostane tajno, kdo Je osumil ta zakaj. Posledica tega Je, da mora iti dotična oseba, kadar gre iz tovarne, na posebno vizito aU kakor je tovarniški lzra« po ..speh . To pa si samo enkrat ali dvakrat, To gre kar zaporedoma; tam mora žrtev sezuti čevlje ta prav pošteno Jo preiščejo po vseh dolih telesa in tudi oni ne izostane, ki na* spominja na dogodek pod figovim drevesom. Tako je bila neka delavka izpostavljena dalje časa tem šikanam. Da bi si prihranila nepotrebno izzuvanje čevljev, te šla bosa iz tovarne, nesla Je čevlje v rok! in je pred tovarno v smeh in zabavo svojih sodelavk, z ogorčenjem to zabavljanjem nad takim početjem obula svoje Čevlje. To vse se godi v strankarske namene. pod zaščito ravnateljstva, ki M moralo zastopati ne le samo upravo monopola, temveč tudi pravice In korist! vsega delavstva. Želimo, da se takemu postopanju skoraj naredi že konec.
Mednarodni _ radarski kongres v Švici.
(Izvirno porodilo.)
Tu se le vršil prvič oo volni mednarodni rudarski koneres od 2. do 5. aveusta t 1. Na koneresu ie bilo zastopanih 2.600.000 oreanlzšranih rudariev po 119 de-letratih. Dnevni red ie bil naslednji: 1. Iz-oretnemba pravil za internaciionalni komite: 2. PodrZavlieoie rudnikov: 3. minl-malne plače iti poiožat rudariev: 4. delavske olače m preskrba s hrano: 5. uvedba Jestumeea delavnega časa: 6. delavni čas v posameznih državah: 7. ustanovitev ko-mitflia za razdeltevanie nremoea.
Pravila za internaciionalni komite so se izpremenila tako. da sme intemacilonalni komite pobirati prispevke za ookritie sva-tih stroškov, nadatte da pridelo rudaril v komite iz vseh držav, ki so združene v tem internacionalnem komitelu ter da se nastavi osobie in da talniku mternecitonalne-sra komitela ki ea voli vsako leto koneres. pooblastilo za razne akcite. ki bi eventu-ehK> prišle nenadoma. Pri druei točki se le sprelej Dredloe. da se rudnike nacionalizira in sociializira Pri tretfi točki se sprd-tne predlo? Francozov, da se nvedeio minimalne trfafie Pri četrti točki, da se preskrbi delavce z zadostnimi živili. Ravno tabo se le spreiel predlo?, da se oo vseh 'državah vpliva na izpopolnitev tehničnih naprav, ki nai omoeočik) uvedbo šestur-nee* delavnika. Končno so se soreiele še naslednle resohicHe: Internaciionalni komite nai se snide v teku dveh mesecev po koneresa ter vnovič na podlasri informacil uresniči sklepe rudariev. ki so bili spreieti na koneresu. če ne ere drueače. tud1! even-tuehio s sološno stavko. Druga resoluciia ©ooblašča da sme nroklamirati intemaci-lonalni komite takoi eeneralno stavko ▼ slučaiu. da bi izbruhnila kakršnakoli volna, ki bi lo povzročil hnoerilalistični kapitalistični aeresivni militarizem.
Koneres le bil tako zanimiv že zaradi feen. ker le vsa Javnost pričakovala, da se na koneresu ne bodo sporazumeli nemški in aneleški rudaril. Razočarani pa-so bili vsi oni. ki so to pričakovali. Na koneresu se ie pokazalo, da so rudari? teh dveh držav edini in da razumelo ooložai. Zastopani ho bili rudarli fe Amerike. AngHle. Fran-cile. Holandske. Nemške Avstrfie. Nem-5lie CeboslovaSke. Jneoslavile. Lnksen-burfke. Oerske. Beleiie.
Med poročili te zanimivo za nas tneo-ihvansfoe rudarle tudi.naslednle: V Anele-Skem ooročflu ie aavedenih 19 rudarskih OTMtnizadl. ki Steteto skupno 904.277 članov. ki lih združule skupen akclisk! odbor. Tor«) AnelHR Im ato oolno federativno or-jranizacilo. Ravno tako le v CehoslovaSki. kirr imalo 3 oreanizaciie in štelelo sktroai ■Iin.ooo onranizlmnlh. ki oa kllub temu delu! e in brl vseh akciiah potom doeovora oo-oolnoma bratsko Pa tudi v drueih državah ni nikier izveden stroe centralizem, kakr-5n«ra zahtevalo pri nas v Jueoslaviii razni llndte ter ea ferabllalo v aeltačne namene tCividno fz sebičnih namenov.
Komrres le bil velika manifestaoMa m-Sfcrskeea deladstva. Samozavestno le skle. nat v noooini zavesti, kai Domeni zavedni »roletarilat v današnfih kritičnih razmerah.
Dopisi.
Pa»t J* že zopet nastavljena. Prejeli smo; Delniška družba pivovarne Laško Sče zopet po klerikalnih listih sodarje delavce, ker so dosedanji zaradi goro-
sfasnifi razmer opusfffi cfelo. V 'tej pivovarni posluje namreč kot ravnatelj gospodič Geiselreiter, ki je vnet sovražnik delavstva. Zaničuje in šikanira delavstvo le z namenom, da se delavci kolikor mogoče hitro odstranijo, da si potem vzame zopet druge v delo. Gospodič se baje boji, da bi se delavstvo preveč ne privadilo in bi na ta način ne prišlo do tolikega vpliva, da bi moglo proti njegovemu delovanju sklepati protiukrepov. Posebno organiziranih in naobraženih delavcev ima že poln želodec, ter o njih noče ničesar več slišati. Neorganizirane delavce pa izkorišča na vse načine. V to nai služi samo en primer, da ti namreč kot v kazen, če pokadiš med delavnim časom malo tobaka, odračuna reci In beri 100 kron. O drugem danes še ne bomo govorili. Skrajni čas bi bil, da se takega izkoriščevalca požene tja, od koder Je prišel, saj Je v Sloveniji dovolj ljudi, ki so zmožni voditi ravnateljske posle. Opozarjamo sodarje in druge delavce, da naj ne gredo na njegove limanice, ter naj nihče ne hodi k njemu v delo.
Maribor. Krojaški mojster Starki je odpustil iz dela pet pomočnikov zaradi tega, ker so ti pomočniki funkcijonarji m zaupniki strokovne organizacije! Ta je pa lepa, gospod Starki, gotovo nikoli ni pomočnikov vprašal, kje in če sme biti funkcijonar kakega društva, ampak isti Starki, kateremu so pomočniki pridelali bogastvo omejuje pomočnikom osebno svobodo In Jfh kaznuje za to, ker se poslužujejo po državi Jim zajamčenih pravic. Očividno Je sitemu Štarklu narasel greben tako, da ne ve, kaj bi iz ošabnosti počenjal. Nikar pa naj „dobri“ gospod Starki ne pozabi, da bo še rabil in iskal pomočnikov in takrat bomo govorili mi
—	Krojač.
Mezdna gibanja.
Na Milanovem vrhu se te vršilo pogajanje za regulacijo plač za delavce vpo-slene na tamošnji parni žagi. Pogajanje se ie vrSHo dne 4. aveusta 1.1. in sta se ea od strani podjetja udeležila oba gospoda ravnatelja, nadalje zastopnik osrednjega društva lesnih delavcev m sorodnih strok Iz Ljubljane ter zaupniki v podjetju zaposlenih delavcev. Plača se Je v prvem razredu ob osemurnem delu povišala od 40 kron na 55 K, ostalim delavcem pa sorazmerno. Pri cenah živil se bo podjetje pri oddaji delavcem ravnalo po v kraju običajnih cenah. Cena slanini se Je znižala od 60 K na 50 K. Prvikrat Je doživelo delavstvo parne Žage na Milanovem vrhu, da se Je uredilo za silo, kar se Je pač v danih razmerah dalo urediti. Vsekakor naj bi prizadeto delavstvo imelo vedno pred očmi, da pride le združena sila v strokovni organizaciji do veljave.
Iz strokovne organizacije*
Podružnicam In vplačevaluicam Unije slovenskih rudarjev. Vse blagajnike podružnic in vplačevalnic obveščamo, da je načelstvo Unije slovenskih rudarjev na svoji seji, ki se je vršila dne 9. avgusta t. 1., sklenila dosedanjih 40 vinarjev od prispevka povišati podružnicam in vpla-čevalnicam na 50 vinarjev. Ta sklep velja od prvega avgusta 1920 naprej. Skratka podružnicam in vplačevalnicam ostane na mestu po 40 vinarjev po 50 vinarjev od prispevka. Vse blagajnike opozarjamo, da se po tem sklepu točno ravnajo. — Unijsko vodstvo.
Vse podružnice osrednjega društva oblačilnih strok se naprošajo, da do vsakega desetega ea jprošli mesec obraču-
nalo. Točno obračunavanje je nujno potrebno radi reda, ki mora na vsak način vladati. Razume se. da ie dolžnost funkcionarjev gledati tudi na to. da se članski prispevki redno vplačujejo. —* Tajništvo.
Celje. Odbor podružnice živiljskih delavcev ie na svoli seli z dne 8. aveusta 1920 sklenil povišati tedenske prispevke v vseh razredih za 10 vinareiv v korist okrožni strokovni komisiii v Celiu.
Celie Tajništvo okrožne komisiiestro« kovnih oreaniacii noziva vse Dodružnlca strokovnih oreanizacil. nahaiaioče se Vi ceHskem okrožiu. da takoLiaviio tainištvu. če so podružnična pravila na pristoina okratna elavarstva bila predložena ali ne, Zadeva te nulna. Tainištvo okrožne strokovne fcomisite v Celiu. Vodnikova ulica štev. 3. — Poziv se tiče vseh podružnic nahaiaiočih se v Celiu samem. Dotem ‘na ozemllu seealoče do Slovenske Bistrice. Zidaneea mosta. Brežic in Spodnjega Dra^ voerada.
Shodi.
Občni zbor kov. podružnice Ljubljana. ki se Je vršil 8. avgusta t. 1. v saj Ionu pri »Novem svetu“' z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo tajnika, načelnika, blagajnika in kontrole. 2. Nadomestne volitve. 3. Volitev delegata zal kongres kov. Jugoslavije. 4. Naš položaj. 5. Raznoterosti. Preden se pr,eide nai dnevni red prečita in da na glasovanje načelnik sodrug Sirca Iv. predlog sodrugai Otorepca, da se občni zbor preloži. Po poročilo sodruga Hlebša in Mihevca se predlog z vsemi glasovi proti 5 odkloni« Tajniško poročilo poda sodr. Hlebš mesto odsotnega tajnika. Načelniško poročilo poda s. Sirca Iv., iz katerega je razvidno, da je organizacija vršila v, polni meri! svojo dolžnost. Blagajniško poročilo poda sodr. Zalar, za kontrolo pa sodr. Krušič« (Se vzame na znanje.) K drugi točki (voh litve) prekine načelnik za 5 minut zboro-« vanje. Nato predlaga sodr. Širca Al. kandidatno listo naslednjih sodrugov, Rem« škar Jernej, Plut Franc, Smole Anton; Muzlovič Avg., Širca Alojzij, Mancini! Edvard, Pavšek Maks. Marčič, Štraus in| Verhovc Ivan. K tretji točki se zopet oglasi k besedi §odr. Otorepec in pravi, dal mora podati izvoljeni delegat izjavo, kakšno stališče bo zastopal na kongresu* Za kako ujedinjenje da bode glasoval, fe« rderativno ali centralistično. Sodrug Mihevc odgovori na to, da se bo delegat držal sklepa belgrajske konference, ki soi ga podpisali srbski, hrvatski in slovenski sodrugi. Po daljši debati se izvoli. sodrugi Širca Ivan z vsemi glasovi proti enem« (sodr. Otorepec). K točki »naš.ooložai« poroča sodrug Mihevc, ki v daljšem govoril oriše nazadnjaško politiko naše vlade, k! hoče na vsak način upr opasti ti našo industrijo na celi črti in s, tem povečava brezposelnost in bedo delavstva. Radi-tega nam je potreba še lepše složnosti in discipline kot dosedaj, da bomo kos vsem boiem. katerim korakamo nasproti. (Pri« trjevanje/. I< raznoterostim predlaga fO-drug Kocjan z ozirom na razmeroma vfr sckc stanje lokalnega bolniškega sklada, da se bolniška podpira zviša za 100 odstotkov. (Sprejeto). Sodrug Širca pozi/lj^ naio člane, da se prijavijo na vese^co’ kov. pocružnice dne 5. septembra v Bcii-vue na korist ) nlnih in onemogli i član- v. Ker se nikdo ne oglasi k besedi zaključi sodrue Širca ob 11.45 ienp uspelo zborovanje s pozivom na člane, da se še bolj tesno oklenejo svoje organizacije.
Tržič ir? Dolič. Dne T. 't. m. se le’ v oSeh navedenih krajih vršil po en shod lesnih delavcev, katera sta oba jako Iodo uspela. Na obeh shodih sta poročala so-druga Bradeško in Vrhunc. Jedro govorov obeh poročevalcev je tvorilo rova-renje podjetniških organizacij proti osemurnemu delavniku in notranja uredba ter konstrukcija strokovne organizacije, ki je danes trn v peti klerikalni buržuaziji. Vprašanje osemurnega delavnika je sicer za nas rešena stvar, vendar pa ne moremo mirne duše prenašati organiziran napad nanj, ker baš osemurni delavnik je edina važnejša pridobitev delavstva, kojo je v novi državi doseglo. V tem oziru torej delavstvo ne sme in ne more poznati nobene malkontentnosti, temveč braniti mora to pridobitev z vsemi na razpolago mu stoječimi sredstvi. Da si ohrani, kar ima in da bo zmožno zajedati -se uspešno v buržuazne naprave, izpodkopavati tla vsem krivicam ter pridobivati delavstvu, kar nru gre, mora to delavstvo ramo ob rami čvrsto stati v svojih razredpih strokovnih organizacijah.
Shodi usnjarjev so se vršili dne 7. av-nrusta 1.1. v Šmartnem Dri Litffl. Kraniu in na Vrhniki. Povsod se je razpravljalo o razmerah v usnjarski stroki, zlasti z ozirom na pretečo krizo, ki se čimdalje vidneje javlja in koje posledice, ki bodo sledile. se še danes ne morelo preceniti. Se občutneje za delavstvo so,postale razmere v čevljarski stroki. Primanjkuje usnja in je zaradi tega produkcija obutve zlasti v tovarnah opešala. Posledica je: številni odpusti čevljarskega delavstva. Vsega pa je krivo slabo gospodarstvo. Vzemimo na prftnef: naše meje so strogo zanrte. nasproti pa se ie surovina nreva-žala preko naših meja, odkoder prihajajo sedai izdelki na naš trg. ki se 30—40 odstotkov ceneje prodajajo kot domači izdelki vkljub visoki carini, ker so ti izdelki’ navidez boljše kakovosti. Nadalje sc je razpravljajo o ujedipjenju. V Kranju se je izvolil nov odbor, v katerega so bili izvoljeni naslednji tovariši:	Predsednik
Josip Hreščič, namestnik Fabjan Ivan, blagajničar Berčič, namestnik Fabjan, tajnik Oman Jurij, namestnik Rozina Josip: preglednikom Benedik in Kos: zaupniki Perne, Arhar in Leben. Na vseh treh shodih so se prebrale resolucije, ki so bile soreiete. Tajništvo orosi vse one podružnice, katere še niso vposlale računov za mesec j trni j. in da se pobirajo tedenski nrispevki zn avgust zvišano kakor te bilo že razglašeno v »Delavcu , nakar prejme vsak član svojega »Delavca.
—	Tajništvo: J. Novšak .
Razno.
Kako so madžarski rcakcikmarcl nasilno nostooal! nrotl strokovnim organizacijam v deželi, iasno kažeio navedbe poročila mednarodne strokovne organizacije- oficirske brahiialne čete so konfiscira-Ic vse imetie organizacijam, iih pometale na cesto zaorle lokale in si blagajne med seboi razdelile. S podružnicami na deželi ie nrav tako nostoDalo.
Oženil se štirikra^ z isto ženo. Neki belgijski vojak je bil ranjen v začetku vojske. Ko je bil odpuščen iz armade, se je odpravil v Ameriko. V Texasu se je oženil in čez šest mesecev se jo odločil za prebivanje v Arizoni. Tam so zahtevali od njega ženitovanjsko pismo, ali mož je bil pozabil vzeti s seboj rečeno listino in ker bi bilo pošiljanje združeno s prevelikimi težavami, se je rajši oženil drugič. Takoj si je iz previdnosti preskrbel predpisane papirje, ali šc preden jih je
dobil, fe 69 primoran osfaviti deželo ter se je odpravil v Meksiko, kjer se je poročil v tretje, da bi se izognil vsem ne-prilikam. Kmalu nato se je vrnil v domovino, kjer oblasti niso hotele priznati veljavnost meksikanskega poročnega lista in tako mu ni preostajalo drugega nego da se je s svojo ženko v četrtič poročil.
Zakaj hodilo lhrcfle. ki so zablodili, v kroeti? Znano deistvo ie. da iludie. ki imaio zavezane oči. ki hodilo v gosti megli. ali ki so ponoči zabl-dih v puščavi, namesto, da bi šli naravnost, se premikajo v krogu. Misli se. da izv^a ta pojav iz tega, ker niso obe nogi enako dolgi. Z daljšo nogo se napravi nezavedno daljši korak in tako se stopa nerede preveč na desno alf na levo. ker okc v navedenih slučajih nima zmožnosti presojevanja. kako noga stopi. Ta nazor se Dotriuje po natančnin merah, ki so iih dobili pri mer-ieniu skeletov. Izkazalo se ie, da so bile eri devetdesetih odstotkih oseb noge neenako dolge. To deistvo ie bilo potrjeno tudi od mnogoterih poskusov, nri katerih so se zavezale oči raznim osebam, ki so potem skoro vse hodile v krogih.
Zahvale,
Mežice. Tovarišem, ki so mi podarili nabrani znesek 315 K kot podporo v času moje bolezni, se tem potom najtopleje zahvaljujem. — Ivan Huter.
Mežice. Podpisani se presrčrto zahvaljujem tovarišem za nabrano podporo v znesku 179 K, kojega so mi podarili ob času moje bolezni. — Jože Lesanč.
Obvestila.
,Vsem, ki nameravajo priobčiti v „De-lavcu“ kak dopis ali popis razmer ter od-nošajev tega ali onega podjetja, naznanjamo, da mora biti vsak tak dopis ali spis overovljen vsaj po dveh funkcijonarjih do-tične krajevne strokovne organizacije in nositi štampilijo. To je zaradi tega potrebno, da se prepreči kako morebitno zlorabo. Torej vsak dopis, ki ne nosi podpisa dveh funkcijonarjev in štampilije roma v koš.
Celje. Dopis glede kolobocije v Loki pri Žusinu smo izročili uredništvu »Na-nreia«.
Zabukovca. Z ozirom na dopis z dne 3. t. m. smo glede navedene vsebine napravili vlogo na osrednji urad montani-stičnih obratov. Sicer pa je vaš nazor pravilen. Zdravo!
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN
Tiska „ Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
IJCITEUSKA TISKARNA
w jaeaiia»mmm«UB«iaumau ■»
UMI, FnUnta sllca itn.B.
^11 - njijtrmaa zifap t mejni men.
Tiskovine sa Bole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila
•	za shode in vesellee. -
LETNE ZAKLJUČKE
t
Najmodernejša uredba aa tiskanje listov, knjig, bro-
•	Bur Itd. itd. • V
STEREOTIPIJA LITOGRAFIJA.
A
Okrajna bolniška blagajna
%-------1 v Ljubljani. |--------*
Pisarna: Turjaški trg Štev. 4. prvo nadstropje. Uradne t re so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih ■  ... je blag jna zaprta.
Razpis službe.
Pri podpisanem društvu Je oddati mesto
Prosilci morajo biti izučeni v živilski eni ali druži strold, več časa organizirani ter v društvenih podih dnbro izvežbani. Službo je nastopiti 1. septembra t. 1. Solidni prosilci, ki imajo tudi govora Iški dar ter so vračunanju in pisavi dobro podkovani, naj vpošljejo lastnoročno pisane prošnje do 20. avgusta t. 1. na ..Načelstvo Osrednjega društva Živilskih delavcev in orodnih strok na slovenskem ozemlju" v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6, II. nadstr.
V Ljubljeni, 1. avgusta 1920.
Berdajs Josip, 1 f. predsednik.
Zdravnik blagajne	Ordmira dopol. pepel	Stanovanje
It. Kolenina Peter sploBno zdravljenje	»11-Vsi	Turjaški trg St. 4. v okr. bol. blag.
Dr. Ivu Zajec splošno zdravljenje	/al0—l/sU	Tadalki h| a. t.
	2-3	Franlilkanska il 2.
Dr. flttur Breskvar splošno zdravljenje	1 11—0/412	diUIcrjm iL 12.
	t—2	Turjaški ti| SL 4.
Dr. Alojz Hnlolor splošno zdravljenje	8-9	TarjaDu trj il. L
	1-3	Poljanski tasti 18.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, oe morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da *• Jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglaanico): brez te ordlnirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ld nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga ločijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški liat se mora takoj oddaU v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordlnlra le v nujnih' slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. BolniBčnlna se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. 8 pritožbami ao je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
Miš stenice
i-podgane
Jce-ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena In splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mISIm K10*—; za podgane In miši K 10--; za ščurke K10--; posebno močna vrsta K20"-posebno močna tinktura za stenice K ID’—: uničevalec moljev K 10 —; prašek za uši v obleki in perilu K 6*— In 10 — proti mravljam K 10-—; proti uSem pri perutnini K 10‘— prašek proti mrčesom K fr— in 12—; mazilo proti uSem pri ljudeh K fr— in 10-—; mazilo za uši pri živini I< 6 — ln 10*—; tinktura proti mrčesu na sadju in na zelenjadl (uničevalec rastlin) in mravljam K 10'—; mazilo proti garjatn K10'—
Pošilja po povzetju zavod za eksport M. Jflnker, Zagreb 0., Fetrinjska ul. 3.