I'rvdniAki in *rt67 a Lswndale A*. 0406» of Publication» . 1667 South Ilawadak Am TtUphon«, RnMI 6164. ILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE GL Ca» mu J« 65.00 Chicago, tU., torek, 25. maja (May 25), 1926. Subscription |6.M NUMBER 122 ST EV MU. M Oi ». un. smtua liai, A«t «r o*. 6, hit, «iümHbmi Jmm h. im. »•iUaf «I «pmUI rate ef B«J n krajši Mmft j« NMaUaakza- W» WW »w M* AHMÉM Iw WW Wl RMW kéM Ü"'.. -ma.. Z V PERN-JE PRETRESEL A M C00LI0GA Senator Harrieon, demokrat, ae i«ti. «t- Znani Reed Is Miaaou-ri ja je pa prišel s novo resolu-d jo. — Klnb «govora senatorja Resda Is Pennsylvanije Je bila resolucija sprejeta. Waahingteii, D. G. — Izgledi so slabi, da Coolidge dobi zopet predsedniško nominacijo v letu 1928, odkar je bil senator Pep-per pri primarnih volitvah temeljito poraien. Senatorako nominacijo je dobU politični gbapodar Vare iz Philadeiphije, gangeški političar, ki težko in z naporom napiše pismo, a le to ima napake. Senator Petpper, korporacij-aki advokat in "dober državljan", ki «o ga podpirali Coolidge, Mellon in vaaka zveza, ki ji zapoveduje Mellonovo bogastvo. Ta poraz je zelo pretresel Belo hišo. Naobratno ae pa politični nasprotniki Coolidga, Mel-lona in Butlerja smejejo. Senat, pričakujoč nesrečo za CooTidge-Mellonov režim, je skočil na noge, ko ao prišle vesti* o Pepper-jevem porazu. Harrieon, dem. iz Mjssissip-^ija, je režeč&tal poročila o izidu primarnih volitev. Cital je i-mena senatorjev, ki morajo letos stopiti pred volilce in ki ao glasovali, da ae da sedel senatorju Newberryju iz Michigana, ki je znan iz volilnega škandala. To so bili aanatorjii ki ao ia Newberryja, da Camerottif Iowe, Curtis iz Kanaaea, Ernst iz Kentucky ja, Gooding iz Idaha, Harrejd it Oklahome, Unroot iz Wisconaina, McKinley iz Illinois sa, Oddie iz Nevade, Pepper iz Pennsylvanije, Shortridge iz Kalifornije, Smoot iz Idaha, Stanford iz Oregons, Wadsworth iz New Yorka, Watson iz Indiane, Weller iz Marylanda in Willis iz Ohia. Dotaknil ae je WilMsov» kompromisne rsaolucije, ki se je nanašala na Newberryjevo afero, in za katero eo končno glaeovali. Ožigosal je, da ae je pri primarnih volitvah, ko je Newberry dobil nominacijo, porabilo $190,000 od strani njegovih prijateljev za njegovo zmago. Dejal je, da je to v nasprotju z zdravo javno politiko in aenatno vzvišenostjo. Nato js Harrison čital poročila iz časnikov o skladu za pri* mame volitve v Pennsylvaniji. V tem akladu je bilo od 11,000,-000 do $5,000,000. Vprašal je, kako morejo to prenesti, če so obsodili malenkostne izdatke za Newberryja. Reed iz Miaaourija je vstal in je predlagal, da naj ae sprejme njegova resolucija, ki se je glasila, da naj senatni odsek pet članov preišče korupcijo pri primarnih volitvah. Reed iz Pennaylvanije je ugovarjal resoluciji. Trdil je, da ni rez, da so bili milijoni dolarjev izdani v kampanji pred primarnimi volitvami Reed iz Missouri ja je pa rekel, ako ni bilo korupcije, tedaj naj ljudje, ki ao z Mellonom,. glasujejo za reaolu-cijo. . Ko je senat glasoval po imenih« ako naj pride reaolucija takoj na dnevni red, je glasovalo za predlog: 45 senatorjev, proti pa 34, Deset minut kaaneje je pa glasov*)? za resolucijo 59 senatorjev, proti pa samo trinajst. Panika, ki ae je pokazala med podporniki adminiatracije, ko je t? vzročfla, da je za sprejem resotn- * ~ "" d je glasovalo še 21 več republikanskih «enatorjev. Senatorji, ki ao hoteli preprečiti, da resolucija ne pride na dnevni red, so: Bingham, Butler, Cameron, Capper, Cummins, Curtis, Dale, Deneen, Ernst, Fernald, Feaa, Goff, Gooding, Hals, Harreld, Jones is Washington a, Keyes, Moses, iforbeck, McMaster, Oddie, Pine. Reed is Pennsylvanije, Robinson iz Indiane, Sackett, Schall, Smoot, Stanfield, Wad s worth, Warren, Watson, Weller, Willi-ama in Willie. Skupaj 84. Ta bsj vodijo krznarski delavci. —»Razposlali ao okretni« delavskim lokalnim strokovnim New York. N, Y. — Strokovna organizacija krznarskih delavcev je razpoalala 81,000 delavskim lokalnim strokovnim skupinam okrožnice, v katerih vprašuje strokovno organizirane delavce za pomoč. Krznaraki delavci stavkajo že štirinajst tednov. Zastavkalo je dvanajst tisoč delavcev. Na delu jih je ae-daj le dva tisoč, ker ao nekateri podjetniki podpisali pogodbo t organizacijo. Na stavki jih je še deeet tisoč. V okrožnici opozarjajo svoje organizirane tovariše, da naj zahtevajo, da ee delavske ure v tednu skrajšajo na Iliri-deset. Krsnarski delavci eo izdali poseben letak, v katerqflL** m-pravlja o štirideeet u*4#a dnu. "Mi se ne bojujemo le sa sebe," pravijo v tem letaku, "temveč se bojujemo za ves delavski razred. V boju stojimo trdno. Policija je udrihala po nas s količi, teple so nas podjetniike gorile, napadali stavkokazi, vlačili na policijske postaje, Šest sto od naa je bilo aretiranih... Nih če izmed nas ni omagal." Apelira se na druge stroke, da se naj pridružijo boju sa ekraj-šanje delavnika. * vim, da Je prepovedovala šolah nauk o S obsodbi je bit najvišja dr* zivna obra 31. maja v govorniki Ii, da je ta M*" 15,000 delavcev in prijateljev pohodu po meetII- __N. J. —Več ko 15,000 stavkarjev v tukajšnjih tekatil-nlh tovarnah ln njihovih simpa-tlstov je v nedeljo popoldne korakalo v demonstrativnem pohodu po paaealških ulicah. Nato ae je vršil shod, na katerem so govorniki oetro obsodili oba zvezna senatorja is države New Jersey ln druge javne uradnike, ki dajejo potuho tekstilnim magnetom. «aivpajv ZALOMI ČASOPISOV SO IZIALI SVOJE TAJNOSTI Ponudili ae avtonomijo in ralno amnestijo vetatem Pariz, 24. maja.—Listi poročajo, da je Jouvenel, governor Sirije, na potu v Pariz z namenom, da oeebno predloži francoski vladi pogoje miru v. Siriji. Kakor javljajo, je Jouvenel sklenil premirje z rebelnimi Sirci. Obljubil je Sircem avtonomijo, «ploino amnestijo za vstaše in razne druge ugodnosti. Kairo, Egipt, 24. maja.—Pri Motnih volitvah poelancev za novi egiptovski parlament, ki eo * vršila v soboto, je stranka nacionalistov, katero vodi Zaglul nafta, zmagala na vsej črti. Prihodnja vlada bo pod absolutno kontrolo nacionalistov in ZagTul '*> zopet premijer. POKOPAUfičNI DELAVCI O» «TAJAJO PRI SVOJI ZA-H TE VI. Haa FraSKleto. CaL — Poročilo. da ao pokopalitčni delavci "prejoll kompromisno ponudbo, P» kateri dobe $5.75 dnevne trn je bflo napačno. Ti delavci i Mevajs, da se jim dnevna mesda Povita na teat dolarjev. Oni ča-k«jo te nadaljnlh pogajanj, predli proglase eiovko. Na šireko pripovedujejo, kako beds razbili stavko tiskarskih delavcev. — V ta namen eo se dogovorili s tiskarskimi pod-Jetniki, ki Imajo odprte delav-nice. Chicago, m. — Založniki časnikov, organizirani v Inland Dally Press Aee'n., ki zastopa 246 kapitalietičnih dnevnikov k cirkulacijo 4,000,000 natisov, ao pripravljeni Ukoj razbiti stavka tiskarskih delavcev, ako ti za-etavkajo. Tako je govoril Will. W. Tufford, tajnik organizacije, na njenem majskem zborovanju. Tufford saje bahal a tem. ker so takrat prišle is Anglije veeti, da so prenehali izhajati vsi časniki, ko je Izbruhnila generalna stav-ka. Tufford je povedal, da je njegova organizacija napravila dogovor s tiskarskimi podjetniki. ki so organizirani v Open Shop Employlng Printers Ase'n., da jim ta organizacija v slučaju atavke preskrbi tiskarske delav ee. Ta svoj dogovor je razkladal takole: "To pomeni, ako pr vas zaetavkajo, bodo takoj napolnili vato delavnico a tiskar skiml delavci." Tufford je na to iztresel še druge tajnosti tiskarskih podjet nikov iz vreče te na bolj naiven ni^ln. Ampak Tufford je pozabi povedati, kdo bo plačal podjetnikom proflt, ko bodo poeodil stavkokaške tiskarske delavce? Tudi stavkokaškim podjetnikom grs v prvi vrsti samo za proflt. kajti če bi to ne bila resnica, b delali v njih tiskarnah organizirani tiskaraki delavci. Nato so drugi kapitalističn časnikarji pripovedovali, da Je treba ideale zadrževati nazaj, da nI dobro, ako ae prehitro tirijo Grftkl diktator ne more diktirati «vojemu i«inu. P Bel grad, Jugoslavija, 24, ma j—Odisej Pangaloa. sin grškega generala in diktatorja Pan-galoea. Je dejal t* dni. da njegov "stari" lefr1"» diktira Grčiji kolikor ho^e. toda nJemu ne bo diktiral. kotno dekle naj vzame ta žeoo. Mladi Pangaloe ee Je poljubil v srbsko deklico In prišel Je proti volji svojefa očefa v Ju-goelavijo, da Jo poroči. "Ako ee hočejo Grki pokoriti mojem« očrtu, do jim lahko diktira kar Panoar živa* Petersburg. 111.—Farmar Wll liam Doyle je te dni izkopal va- tonu, Tenn vnoatl fames-jakega zako-za govornik i na John T. Sco-učitelj v Day-II spoznan kri-postavo, ki Je iti v javnih ijl. Proti tej jen priliv na sodišče. Pri i se bo vršila dne [vlllu, Tenn. Za-bodo naglaša-protluetaven. Zagovorniki Scopeaa ao Clarence Darrow iz Chicaga, Arthur Garfield HayS, Dudley Field Ma-lone in Sharies H. Strong ii New Yorka, John R. Neal, Robert g. Keebler in Henry K. Colt6n iz države Tennessee. Pravdnlki države Tenneeeeé pa: William Jennings Thompson M T. McConnl tvrdka McConnlco in 4 Blaaaü I Dikutor ju, kl vstopa ral 50. joč jih Aistov so, da , Jr., Frank T. Seay, K les T. Gatea In Seay, in Pitts, tcher. vlada, ■ •••lili pomorščake dolžnost poakr sagoapodari na fcMsJs. 24. maja.— včeraj tukn, proslave onajstlotnico v vojno, je adreit pomorščakov, pozivn izpolnijo ambicijo fa-Italije. Te ambicije „,______ja ¿o]*t zagospodar na vseh morjih, ki Jo obdajajo MuseciHtii je tudi rekel, da (Je-j ali fašizma bodo vladali Italijo, kajti talca je njegova volja kakor tudi volja "milijonov Itali Janov."__ Fraaoozl okupirali AMal Krimov sailai Vodja rifijanskik vsiotev ee je omoknti v strmo hribe. . Fes, Maroko, 24. majs.—Francoske čete so včersj zjutraj okupirale Targuist, sedež Abdel Krl-move vlade. Padec glavnega mesta Je prišel, ko se Je velik del Krimove armade podal brez boja. kakor se glaai francosko u-radno poročilo. Abdel Krim je s svojo družino in premičnim imetjem odšel v strme hribe v srcu rlfljansklh divjin. Španske čete prodirajo od se-verozapada proti SeŠuanu, večjemu maroškemu mestu, kl se še nahaja V rokah rifijansklh rebe-lov.__ ZASTOPNIKI DELAVSTVA IZ-VOtitNI V OBČINSKI ZASTOP. ti. I1H. Min». — Pri tukajšnjih občinskih volitvah so delsv-cl izvolili lsme veljnlk laasIjMkfh čet, Je apeliral na Vupejfsja, naj mu hitro pošlje vojaško pomoč. • MAMOTE M KNJIGO V SACC0-VAN WBKStMSL nje pred najvltjim državnim eodltčem. — Prlslv na zvezno sodišče nI bit vložen. nr New Orleana. N. Y. — Nicco- la Sacco ln Bartolomeo Vanzet-tl, spoznana krivim, da eta umorila leta 1921 tovarniškega bla-gajnika in stražarja v South Ilraintreeju, sta Izgubila bitko za svoje življenje dne !2, msjs t. 1., ko je najvišje sodišče odklonilo peticijo za ponpvno obravnavo. Prlzlv nI bil fcdoj napravljen na zvezno soditče, kot Je bilo prvikrat pomotoma poročeno, ampak William O. Thomson, njiju glavni zagovornik, Izjavlja, da Je vložil prlslv na najvišje državno sodišče v Maaaa-chusettsu za ponovno argumentiranje, ki ee naj vrti pred vse-ml členi najvišjega državnegs sodišča. ' Boeco, čevljarski delav v South Atoughtonu, In Vanzetli, krošnjar z ribami v Pllmouthu, »ta bila obsojena na podlagi o-kolišrtnskih dokazov, da sla člana gange, kl Je Izvršila rop. Aretirana eta bila ob čaaa Palm« rje-ve gonje proti rdečkarjem. Naj-prvo ao jih Izpraševall aamo glede njunih političnih In g»«po-darskih nazorov o sadonji kapitalistični človeški družhl. i>e level trdijo, da nista Mis pred sodifem in obsojana zaradi tega, ker sta morilca, ampak ker ae ae strinjata s načinom kapitalistične produkcija in diatr >• i Obravnavi je predeodovel sod- iler Kuhefj, devetletni sinčelr br. Joe Kuhelja, $589 Ewthg ave., bivšega podpredasdnlka B. N. P. J„ je v nedeljo isgubii življenje v Jezeru, ko Js padal a pomola M. ceste v vodo. Druga dva dečka, kl sta se igrala s nJim, sta etra-homs [Mtlmgnila ln obvestila policijo. Kapitan obratne straže J. F. Hrown Je a svojim moštvom potegnil mrtvega dečka ia vode. Mali Aleksander KuhelJ js bil član mladinekegs oddelka B. N. P. J. Rojen Je1 nik Wohater Thayer, kl ee Je vršila v Dedhsmu, Mass. Uta 1924 je on odklonil predlog za novo obravnavo. O vzklicnih vlogah se Ja debatiralo pred najvišjim državnim sodiščem v mesecu januarju. Ts vloge so kritizirale metodo za izblrdnje porotnikov. Povdar-Ja se, da je bila porota nepravilno izbrana. Tehnično vprašanje je bilo predloženo glede izrednega Javntga tožitalja. Naglašall so tudi, da so bile priče za žago-vornike skrite od vlada In da Je bila tajna evidenca predložena nodlšču, proti Vktari niso mogli naatopitl govorniki. Ta obravnava ni vzbudila zanimanje le v Amerik!, ampak po vnem svetu. Izvolil se Je poseben obramfai odbor pod imenom Sacco-Vanzettl Defense" (Sar-co-Vanzett i jeva obrana). Ta odbor Je nabral za obrambo Italijanskih delsvcev $2*2,000. Od lega denarja Je bila večina že izdana. Za obrambni sklad ae še vedno nabira in samo U organizacija je oprevlčena nabirati denar za obrambni sklad. Delavci naj predlagajo pri avojih organizacijah, da dolotijo gotov znezek /a ot>rambo iulljan«kih delavcev. ki ie naj direktno poAlje temu odboru. V tem odboru ao člani raznih delavaklh organizacij In njegov sadež Je na vzhodu. Hhodl m moralno pomoč so ae organizirali v New Yorku in Bostonu. Drugje se še organizirajo. Na teh shodih nastopajo tudi govorniki, kl so člani U-nlje za ameriške civilne svoboščine. -i . en Js bn a5. opoldne ob dveh. Zslujo-čemu očetu ln matsri globoko so- flaljs. Houth Bend, Ind.—Soproga Nikolaja MedlČa js v soboto po-rodila siamske dvojčke, dva deklici, ki sta sratčeni skupaj na trebuhu. Mati Ja v kritičnem po-ložsju. Zdravniki, kl eo preUkall dvojčka, ne morejo povedati, dali bosta živela ali na. Ako boata deklici živeli, ne boata mogli nlk-".......... zra- gor Mta normalna, tehtata 11 funtov. Deklici sta dobili jugoslovanski narodni ime-ni Ljubica ki Božiča. Weat Frsnkfsrt, IN^oeipina Mihftljč, -t«ra M let, Je v soboto Izpila HtekleniČico strupa In u-mrla med potjo, ko ao jo peljali bolnišnico. Njena dva otro ka —George, atar 7 let In sUrs 6 let—sto ee igrala zunaj na dvorišču ob čoau, ko Je m/*ti Izvršila «amomor. Kaj fs vzrok, poročilo na pove. Cicero, III. — Zadnjo nedeljo Je tu umrla Jedert Kokalj v Sto-rosti 77 let. Rojsao je btts v Stari taki na Gorenjskem In v A-merikl ja bila II let. Preminula je na dreminja le metodo izjave, ker 7-odstotna dividenda pomeni ravno tako pet plus dva odstotka. Ampak ravnatelji razlagajo to stvar tako, da se sedemodstotna dividenda lahko izplačuje nepretrgoma, vrata pa ostanejo le odprta za izplačevanje izrednih dividend v dobrih letih. UI Z drugimi besedami to pomeni, da so delničarji do-zdaj prejemali le petodstotno dividendo redno, dva odstotka sta pa bila izredna. Od sedaj naprej bodo pa delničarji prejemali redno po sedem odstotkov, vrh tega bodo pa prejemali če izredne dividende. Ta objava dalje naznanjuje, da bodo delničarji redno vsako leto razdelili med sabo $60,800,848. To je lepa vsota denarja, za katero ne bo treba delničarjem potočlti niti ene znojne kaplje. George F. Baker, predsednik Morganove prve narodne banke, lastuje 58,460 delnic, navadnih in prednostnih. Od teh delnic, ki se deje v dva razreda, bo prejemal po sedem odstotkov dividende. To mu bo prineslo na leto $409,160. Za to vsoto mu ne bo treba izvršiti prav nobenega dela, kajti vsota je tako visoka, da si bo lahko najel človeka, ki bo rezal llupone in ie bo njemu ostala ogromna vsota, tako da ne 'bo treba njemu in njegovi družini skrbeti, kako se bo oblačila, čim plačala stanovanje in kaj bo jedla. Navaden delavec v jeklarski družbi ne zasluži take vsote, če bi tudi delal milijon ur, ali približno ¿tiri sto let os šara- m aia*M sasM TOREK, 25. MAJA. O pohodu Coverdalčanov v Library. ICeverdale, Pa. — Razmere pri nas niso dosti prida. Tukajšnji rudnlfc, Id je last Pittsburgh Ter-minal fcremogokopne družbe ln noni št. 8, obratuje po jackon-vilski pogodbi. Rudnik obratilje v.saki dan, vendar ne priporočam nikomur, da bi hodil sem za de-om, ker ga je težko dobiti Tudi fasluflek je majhen, kajti rudar-ne dobijo zadostnega števila vozičbgv sa nakladanje premoga. V slučaju, če se kaj pokveri, kakor se je na primer zadnjič, pe ne podajo naši možje v ne preveč oddaljeno naselbino Library, Pa. Nekam se peljejo s poulično Že-eznloo, drugi, ki lsstujejo svoje avtomobile, se vozijo z njimi, veČina pa maršira z unijško zastavo. Plašit hodijo stavkokaze. Zanimivo je to, da dosti stavkoka-zov pregovorijo, ko mislijo iti na delo. Tsmošnja družba Pittsburgh Cosl s svojim rovom Montour 4 js dobro znana. Že dalj časa obratuje rudnik pod lestvico leta 1017. Torej pozor rojaki iz oddaljenih krajev! Varujte se, (ja vas kdo ne zspelje na Library', ker to je obrat po neunijski estviet. Omeniti hočem, kako smo na Coverdalu praznovali delavski praznik 1. maj. Naši napredrii možjs SO ss ob 4:80 zjutraj zbirali pri kompanljski prodajalni, odkoder so v veliki masi korakali unijsko zastavo na Library. Tam so se združili in vsi skupaj slovensko godbo korskall po glavni cesti. Korskall so približno eno uro, tako dolgo, da so odšli vsi stavkokazi na delo. Unij ski možjs so na ta način imeli priliko videti vse stavkokaze. Občudovanja vredno je bilo vi-dstl, ker niso hoteli kompanljski postopači salutirati amer. himni. Kompanljski postopači so mislili, ds So prišli med stavkokaze n ne med zavedno delavstvo. Mislil! so, da ne bodo poslušali zavedrtih delavcev, ali varali so se. Velika mass organiziranih •feev jih je primorala, da so tAl stati in poslušatf ter popiti pri ameriški himni, ki jo je igrala librarijska godba Slišala sem tudi mote na Cover-dilu, ki so s smehom pripovedovali, liako je neki stavkokaz, zamorec, vrgel ob tla boket ter jb ubral umih nog proti domu. Tako je storil tudi njegov tovariš samo toliko manj je bil prevzet da tti vrgel boketa ob tla, temveč ga je neScl domov. To pa morda zato, ker je bil lačen ln z njim vred vsa njegova družina Tista dva gotovo nista šla več stavkoku/.it. Coverdalčanl so se smejali in so rekli, da bodo še Ali na tak pohod. To naj zadostuje, želim, da bi se F. N. Še večkrat oglasi» v Pros vri i. ker zelo rada čitam dopise, iz naselbine, kakor je Library. Pozdrav vsem čltatoljem Prosvete. — Članica društva Št. 417. , knjigi tembolj, ker je tudi ob-1 Sedaj lahko vsak vidi, kako »o širno pojasnjena zgodovina A-j izvoljeni nazadnjaki, desna roka merilce in poeebno jAlrejena z« kapitalizma, zmožni potegniti de-Slovence. Rojaki, naročite si to lavsko maso. knjigo, kupite jo! Seznani si V našo naselbino se je vtiho-e kakšno vneme naši tapila bela šena, ki ji pravimo predniki delali v dobrobit te de- smrt, ter koei staro in mlado, tele. Jako ohiirno je opisana tu- Nič ni izbirčna. Za svoje žrtve di zgodovina j^rvih Slovencev in si je v kratki dobi enega meseca le mnogo dnjgegs. Skoda, da se «brala kar štiri žrtve, in sicer ni odzvalo še več prispevanje v s tri po zelo kratki bolezni; v enem podatki, kerlpjiga bi bjla potem tednu kar dva. Prvi je umrl 19. še bolj popolna. Rojaki nabavite aprila par mesecev star nim ek si knjigo "Ameriški ^ovenci !" j mr. in mrs. Hayon, oba Člana S. Naj še omenim, da imamo pri N. P, J, Tri dni za tem, dne 22. nas prav krasno pomlad. Večina aprila se je razširila Žalostna vrtičev lepo Mpeva. Pozdrav ¿i- vest, da je preminula mlada že-tateljem Prosvete. —» Jakob Ba* na, mati treh malih otrok, So-; Iphia Arch, stara komaj 26 let —-— Oba ta pogreba sta se vršila ci Plesno Matere o življenju mater, vilno na Roaebank pokopališču v Breezy HlH, Kanaas^-Omeniti Mulberry, Kansas. Devetnajst želim prvomajsko slsvnost in ve- dni poteče, spet slišimo, da so po-aelico, ki se je vršila t Frankli- tekle ure že bolj priletnemu An-nu, Kansas. Bila je to «kupna pri- dreju Goveeheku. Umrl je 12. redite v društev v okolici. Žen- maja v staroeti 60 let. Njegovo sko društvo It. 187 S. N. P. J. je truplo smo izročili msteri zemlji rsdevolje prevzelo svojo nalogo. 14. maja na Mt. Carmel pokopa* Prireditve sem se udeležila tudi Hšču v Frontenacu, kjer počiva jaz, kar je znak, da se nahajam v njegova žena. Ravno sedaj pa zo-mnogo boljšem položaju rodi pet leži na mrtvaškem odru mre. zdravja kakor pred letom. Vece- Minnie Jona McFall, stara 41 let Ika je bfla dobro obiskana ln po rodu Nemka. Pustila je mo-vkljub mizernim razmeram, ki ža in osem otrok' pe treh meše-vladajo med nami. S tem je bilo cih bolezni. Žalostno je tsko po-pokazano, da se ljudje zanimajo ročllo, toda človek se mora uklo-2a svojo stvar»— v bližini sta bili niti, ker smrt se ne da odkupita ie dve prireditvi s prosto vstop- tudi z največjo vsoto denarja lino. Zlasti mladina js pokazala. Pravite, da ptič rsd jtoleti tja da ji je več ss našo domačo ve- kjer se izvali. Mr. in mrs. Frank jelico kakor sa prireditve drugih Slkole se je polotila želja in od-narodnosti. Le žal, da je dvora- šla sta V staro domovino, kakor na še iste noči pogorela do tal, todi njena stanovalca Louis it namreč ob treh zjutraj. Zgorelo Frank Klinkon v Razburjena je tudi več prednosti. Spodnjem Štajerskem. Ako jim Bilo mi je močno žal, ker ni- bo sreča naklonjena, ostanejo sem mogla elišati govornikov, tam za stalno. Tak je njih nakar sem že prej želela. Žene smo men. ■■ pač privezane na dom in le mslo Ob koncu mojega dopiss si šteje med nami ?takih, ki bi lshko jem v dolžnost, zshvaliti se na-pustile delo dotoa in šle na pri- šim znancem in prijateljem v reditve čez dati. posebno še ob Kansas Cityjo, Kansas, za po-sobotah, ker je treh» eno in dru- zdrave, ki smo jih prejeli po nago stvar urediti. Žena, ki nima šem bivšem sosedu, ki se je na-nobene pomoči, alto.kam gro, hajal tam. Posebna hvala pa mr. najde pri pemtko savno tako in mrs. Richard Spaček in mr. ih kot pusti, če ne še slabše. Le mrs. Avgust Ba^in ter članom zvečer ima torej par ur časa za jednote. Hvala zS prijazn<*«ij| razvedrilo, ki ji je rsfcnotsko po- V Prosveti čitamo, da rev trebno kakor počitofc» ako ne Trunk še vedno blodi po svojer bolj. Le takrat se počuti nekam I polju, Cerne pa mu pomtga p*i prosta vseh skrbi, ki jo UaČlJo pobijanju resnice. Gotovo jim neprenehoms k ¿avem drušino. ne bo všeč, posebno Trunku ne, Videle sem mlsde matere, ki so ki me ima še sspisano v črnih držale speča deteta v naročjih ali bukvah, ker zopet pišem o civil-pe neprestano sileče domov, do- ni h pogrebih, katerih se Slover kler jih ni preqtagal spanec. Ali ci v večini poelužujejo. Tudi ima Uka žena tudi ksi. veselja ln porok je civilnih veUko več kot zabave? Mislim, da ge mnogo, cerkvenih. Naša mlaJina sploh kar tudi vem po-lastnih iskuft- ne da nič na verske lovone in njah. Mlada je že in veselje Ima nima- tudi črnega penija zanje do zabave, rada bi se zavrtola in ako le starši niso več pod vpl se razveselila z drugimi, pa mo- vorn kake religije, rn kar mlrovattin malega drža*,i Pozdrav vsem zavednim čita-v naročju. Tako šene se ne more- teljem. — France» Sinko« cc. jo zanimati za drugega kakor za -— vzgojo otrok. -Mati v današnji Smrtna kosa. družbi nima ČaSa za nič drugega Dne 19. meja je umrla hčerka kakor da zredi otroke. Da pri pokojnega Makss Buhs, rojena tem ostane, žele vsi zsgovornlkl Toweru, Minn. Dekle je bila stara (anaAnjegn družabnega reda. okoli 18 let. Napadla jo je nor Priporočljivo bi bilo, da bi se po vosa, kateri je podlegla v bo naših dvoranah trtvoval kje kak|nišnlcl v Pueblu, Colo. tot za speče otreke. S tem bi o- Ampak Baker ni sam, ki prejme lepe dividende, pa mu ni treba delati v jeklarnah. Za njim je ie cela vrsta bogatinov, ki lastujejo več ko tisoč delnic. Veliko delnic lafltujejo tudi borzni in denarni meietarji in privatne korporacije. Za Bakerjem je štirinajst kapitalistov, ki potegnejp zelo visoke dividende. Izmed teh petnajstih kapitalistom prejme Emil Winter najnižjo vsoto, a U znese $66,000! Z Bakerjem vred jih je petnajst, ki potegnejo vsako leto $2,380,525 na dividendah, ki prihajajo od sadov dete jeklarskih delavcev. Ako primerjamo te dividende mezdami, ki jih prejemajo navadni jeklaraki delavci, tedaj se prepričamo, da 1,300 delavcev zasluži skoraj ravno toliko, kolikor prejme petnajst jeklarskih magna* tov v dividendah. Razlika je ta, da morajo jeklarski delavci trdo delati in tvegati svoje zdrave ude in življenje za svoj zaslužek, med tem ko jeklarskim baronom ni treba ganiti z mazincem, da pridejo do svojih dividend. In najdejo se ljudje, ki pravijo, da je sedanji gospodarski red izborno in modro urejen! Kajpada! To še ni vse. Gary dalje poroča, da je imel jeklarak trust v prvi četrtinki leta že $46,061,286.,dobička, medtem ko je dobiček lani v tej četrtinki leta znašal samo $39,K82£92. To pomeni, da jeklarski trust množi svoj dobiček, ki jamči 7-odstotno dividendo. Ampak gospodje se ne spomnijo delavcev, ki jim množe profile. In Gary trdi, da njegov trust po očetovsko skrbi sa jeklarske de-ekrb je očimi*«! In za tako akrb se aahva-delavcL Dopla Is Ksnssss Jacknonvllle, Ksnaas. —- Zopet se oglašata Iz naše naselbine, da-si nI mnogo novegs. Dela sploh vredno omenjati, ker delamo samo po dvs dni na teden. To niti oddslcč ne zadostuje za vsakdanje potrebe. Mlalil som, da bo kdo izmed rojakov omenil našo prvomajsko veeellco, oz. shod. Daal je pozno, naj omenim, da se je prireditev viilla v lepem redu. Imeli smo rasno govornike: Setina, Štefan-čl& Sular in predsednik S. N. P. J. br. Vincent Calnkar. Govor sadnjega je bil rea vreden, da ga ufcMstevamo val. Govornik nam js llasti pokazal, kakšne taktike ee poslužujejo nasprotniki zoper 8NPJ. in njen glavni odbor. Na, upoštevajo nazadnjaki in na sprotniki. da se jim njih taktika ne bo hikoli posrečila. Tudi jaz nem prejel od franči škanov ono laakavo prošnjo, da hi sanje agiUral, os. da bi nabiral naročnike na njih llat. Ta je pa lepa Pa jim pustimo veselje, sploh se ne splača, da bi so je-cIN; škodovati nam Uko ne morajo. / Prišla ml je v roke knjiga "A meriški Slovenci". Reči moram da mi i ako dopade. kolikor aem jo do aedej čital Knjiga je rea vredna več kot je njene cena. Je delo prva vrsto. 7ato je priporočljive, da vel rojaki tešete po ajšall materam veliko truda ln mele bi priložnost do več potrebnega razvedrila. Ne mislim tem zase (moj najmlajši je star 14 let), smfllle so se mi žene v takem položaju. Popolnoma se strinjam z dopisovalko iz Penne, dobi zdrave pristne vode. V Sent Vidu je pa začel obiskovati posamezne hiše in ker se je vedel sumljivo, so poklicali orožnika. V spremstvu orožnika gs je potem peljal na policijo. Tam so dognali, da se je cariniku omračil um in poslali v bolnico. >f taaevaajeka miserija je v Ptuju Še vedno enaka. Prav dobro so jo pospešili tudi bradati gospodje kapucini, ki so na Ljutomerski cesti kupili veliko stanovanjsko poslopje in napravili i njega samostan. Vsem strsn-cam so stanovsnjs odpovedali in te dni se selijo zadni stanovalci z tega poslopja. Namesto da bi božjo pomočjo, o katteri trde, da je zelo velika, zidali novo poslopje, ako že res hočejo tudi v našem kraju ljudstvo poneum njevati, pa kar kupijo stanovanjsko hiše ter stanovalce krščansko ljubeznijo zbadajo tako dolgo kakor jež lisico. Al; za kapucine ne velja zakonska določba, ki pravi, da se iz etano-vanj ne sme delati "poslovnih prostorov ? Stavka angleških radarjev je tudi v Sloveniji vzbudila dosti zanimanja in tudi v Sloveniji je )Ho opaziti, kako ee possraezni isti izrsžsjo napram veliki stav. ki in kako si dele svoja mnenja. Opažati je, da po večini meščanski listi hočejo zagovarjati an gleški kapital in podcenjujejo upravičenost delavskih zahtev Nekateri celo zavijajo, tako, da ima človek vtie, kakor bi hotel resnici podpirati še nadaljnje izmozgavanje delavcev in kakor bi se radovali nad tem, da po posameznih londonskih ulicah *č#e kri in da izstradana in izmučene množica prosi in zahteva svojih pravic. V Oplotnici je udarila v poslopje kolarja Ferda Janeža strela in poslopje je kfllo kmalu plemenu. Živino in nekaj orodje so mogli še rešiti, škode je precejšnje in hi bUs ogromna, da niso gssilci pogasili ognja. fa- M—al a^ fWn iz iiigoeisrai _ Prvi maj na Hrvaškem. Tudi ne Hrvaškem so bile oblasti v hudih skrbeh "sa javni mir in red". Prepovedale so večinoma ki je enakega mnenja. Vsaj po vse shode in obhode. Sodrugf so slovenskih naselbinah naj bi po- »* Pomw\\ s konferencami zaskrbeli kaj takega. Slovenske «P«»" in seetanki. V Zagrebu žene ne tiščimO mnogo k tuje- M® l8tr*nk,n,i rodcem, če se pa kje kaj sllčne- fen^l sodr. Žlvks Topalovlč. ki ga slavi, rade prisostvujemo. ■ i® v krasnem govoru očrtal naše Veliko je izboljšanega, po**-!"01™* Pri,lkc tor ^ ^ no sa ženski apol. v nekaterih o-sirih, Če dobro preudarimo, pa tudi vidimo, de v nekaterih ozi-rih jadramo nasaj. Kapitalisti si v prvi vrsti prisdevajo potisniti nas nasaj v nekdanje sušnost Mnogo jih je, ki se tega ne za jal ističnega delavstva. Zvečer so pe priredili sodrugi zabavo v dvorani "Kola", ki je lepo uspela v moralnem In materijelnem pogledu. Javne shode je oblaet dovolila le v neketerih krajih. Na vseh ter zborih je bile »oglasno vedejo. Pri nas si prizadevajo! »P1^.!* ***** ^ na vse mogoče načine, da spelje j o j ****** organhmcije delavca na lei ker «a vlove vil*p0" prepovedi 1. meja ln proti svoje mreže na čisto lahek način. Zelo resničen Je bil pred nedev ntm dopis iz Ringa, Kanaas, v katerefn je rojak opisal razmere ravnotako kot »o. Razmere v premogokopni industriji so te ke, da jih ni vredno opisovaU. reakciji sploh. ltje na Gorenj ako, češ, da le tam vladajoči raired in aovražnik delavske sloge karkoli hočejo MM carinik i/ Bohinjske Bletrke Franc Mencinger je že dalj časa tesal živčno utrujenost in s alušbenega mesta v V vsej dolgi procesiji živa stvs je stenlee najbolj čudovita prikazen. Čudovita je prikazen zato, ker se nikoli ne prikaše. Skrbi pa, de vemo sa njeno navzočnost. To je glavno. Stenica je sobarica. Noč in dan prebije po spalnicah, in sicer ee podnevi drži za zlatim okvirjem s podobo matere božje, ponoči pa usmer-js svoje letovsnje na posteljo. Luči in dnevs stenica ne msrs. Kakorhitro prižgemo luč, si poišče pribežališča pri materi bož-ji ali pa pri katerem drugem svetniku ali avetnici. Stenico po obliki pozna malo ljudi, zato podam njeno sliko. Bolj rejena stenica je ravno toliko široks kot je dolga, če dovolj časa telovadi na vašem životu. V takem slučaju doseže dolžino in širino na polovico preklanega graha. Ima šest enako dolgih nog, trepalnice pa daljše kot noge. Narava je stenici podarila tako dolge trepalnice, da pri svojem nočnem leto vanju prej najde vašo kožo. Pri trpljenju tudi otlplje, kje vam je koža bolj mehka, da se žlvalica predolgo ne trudi. V Združenih državah poznajo zlasti po jugu in zapadu posebne vrste stenico, katere telo je več kot palec dol go. Ni čudno, da ta žlvaDea hudo uščipne, a čudno je, kako so ji dsll Ime "klssing bug". Samo enkrat v življenju so mi nspravile stenice neizmerno veselje- Ts-krst sem jim še dsjsl moško ftae "lošcl". Po npmoti sem namenoma razbil Šipo na podobi svetega Roka. Gospodinja — nje sem se vbolj bel kot vseh profesorjev prve šole — me je predvsem na bila. nato me pe nagnala pobirat razbito steklo in s stene sklsteno podobo svetnika z ranjeno nog«, in suhim kužkom ob strani Drobne žlvsllce so kuksle lz špranje pri okviru na koncu kužkovega repa. Odstranil okvir ln odmlksl svetega Roka s kužkom. Pričet se je odejstvo-vstl srd ns goapodinjn ln njene stenice. Pobijal aem ln pobil od prve do zadnje vee. Naštel sem devetintrideeet mrtvih, potem pe zmagoalavno odšel. V sobi je hudo dišalo. — Naravoelevee. NASOCm m KNJVOO "AstfKM Hmnp ŽARK0MET Imenitne avtoritete! Učenjak iz leadvUlakega I rovža je prednedavnim vprašat, te je poleg mnogih drugih tudi predsednik Coolidge pri zdravi pameti, ker še ni zavrgel vere v ustvarjenje. Kakšne pameti in vere je Coo-idge, je Coolidgeva stvar. Toliko vem, da je Coolidge protestant. Zadnje dni je pa prišla iz Washingtona čudna vest, ki morda ni resnične, nič presenetljivega bi pa ne bilo, če je resnična. Vest se glasi, da imajo razni špiritistični mediji v glavnem mestu dobrega "kostumarja" v Bell hiši. To se pravi, da predsednik Colidge ali njegova žena veruje v apiritizem. Poročilo tudi omenja, da je žena prejšnjega predsednika Hardinga redno obiskovala razne medije, ki "kličejo duhove," c Priznam, da špiritizem ni v nobeni direktni zvezi z etabllrs-no vero. Trunk sam je že pissl, da so špiritisti prismode ali nekaj podobnega. Mnogi katoličani in protestanti ne dajo n K na ftpi-rftisem in smatrajo to reč za bunk, ki seveds tudi je. Vem pa tudi to, da vsi oni, ki verjamejo medijem in nosijo dolarje tem sleparjem in slepšr-kam ter res mislijo, da misteri-jozni glasovi v temni medijevi sobi prihajajo od duhov, so verniki. Do danes še nisem slišal, da bi kak svobodomislec ali agnostik verjel v špiritizem, kajti duhovi spsdsjo v metafizični svet, katerega svobodomislec odklanja. Kako je torej s pametjo takih ljudi — pa naj bodo na visokih ali nizkih stolčkih — ki verjs-mejo bibliji in medijem? m J.., S *- Jjjjfi- r-T-i-'™ Slava Benltu! Kakor javljajo iz Rima, je fs-šistovska vlada začela omejevati in zspirati oštsrije v Italiji. Mussolini se najbolj prikupi Italijanom, 4e jim še prepove jesti polento. Alalat * » • Trunk je tudi ekromen. Učeni fajmošter iz Lesdvllia skrbno čita vse dopiee v Prosveti in potem primerja stavek k stavku, besedo k besedi in piko k piki. Ko nejde kakšno besedo v tem dopisu, ki ee po njegovem mnenju ne ujema z besedami v drugem dopisu, pa brž zapil«: "Burni — tako ga je udaril, da lahko podnevu vidi svezde!" Veleum in učenjak — kot takega ga je predstavil kutarski pisač tajnikom S. N. P. J. - bi vendar moral početi kaj boljšega kakor korigirati dopise pri-prostih delavcev. Vsekakor je to Tninkovo početje tista "veda", ki mu Je prinesla naslov učenjs-kal G. Trunk je odklonil mojo ko-lekto za njegovo mučeniško delo. Jaz pa vztrajam. Predlagam, ds mu frančiškani kupijo ttUkro* skop. Ta mu je potreben. Ako ga ne dobi, je na vsak način potrebna kojskts brez cingtjsnjs. a a a r Se nekaj o morali. Coloradski mučenik za frančiškansko blagajno je res mučenik. Resno piše, da bi najrsjii skočil is kože, kadar člta opazke v Žarkometu o gnili morali. Skakati iz l^ože je vendar mučeni-štvo A No. 1. \A Javno prizns-nje, da mora on same jeze sks kati is kože, je tudi mučenlštvo Njegove jeze js po krščsnsk« morali sveta jeza, torej ni grsh. «oda zdravju pa ls škodi- Osi, ki so ga najeli sa to mučeniško delo, naj nosijo odgovornost a posledice. Revno ta, da se ljudje ne ravnajo po vaši morali, ker se n* morejo ravnati — n. pr. v spolnih rečeh — je dokaz, da js f morala gnila, g. Trunk. Morsi» je gnila radi tega, ker Je okostenela. dogmatična ln neizvedljiva, ker dela Iz onih. ki jI če jo aleditl, hinavce. VI hočeU. da ao ljudje gnili, ki se ne drv moraličnih zapovedi, toda zapovedi so svete. Potemtakem so a-meričani, ki delajo opojno pO« čo. gnili, dočim je zakon P«*» blcije svet. Vsak pameten č* vek vam pa reče, da jesj*os "rotten". ki se ne da izvestlj' pe ljudje, ki ee ne zme^om^ Pazite! Hladnost, da sop^ ff skočite iz kože! Z,' I----— j TOREK, 25. MAJA. jkljllčtk rencije Irvelsks bratski zajtdalee ftodnja konvendja bo v Si. liuisu.—Gl. urednik, vrhovni Jrtvnik in glavni pravnik po* ^no izvoljtni^iov porotni odbor. Bsdnički blok pwiini u celi črti. Poroča L. Beniger. (Vveland, Oblo, 22. maja.— ob treh popoldan je bivši inik Bešenič zaključil pr-konvencijo Hrvatske bratake Inice. Konvencij« je traja-lVno tri tedne in je stala sa okoli $100,900.00. To je or ogromna svota, če se i, da jo bo moralo plačati vo, ki povečini sestoji iz itih delavcev. ija konvencije je dolo-da bo prihodnja konvencija Louisu, ki se bo vršila čoz teta. Za omeivjeno mesto je sla velika večina, namreč ia glavnega urednika uradne« glasila Zajedničarja je bil po-mo izvoljen Milan Petrak. Za urad sta kandidirala dva čla-: komunist Mat» Vrkljan iz toburgha, ki je prejel 137 gla-, in pa sedanji urednik Pa- ■f PROgVBTA Avtomobilski Mtrtfr " Mvmi vnli V_Chicagu ni bil nihče ubit v "nedelje. — V Mlchlganu 6 ubitih, ko je vlak razbil avto-mobiL Chicago. — V nedeljo niso po dal 1 se m času avtomobili zahte- irodnemu glasov. Petrak se je zahvalil za pri moje delegaciji in je dejal: laaovsnje je pokazalo, kaj je Ho resnice na natolcevanjih in resničnem pisarjenju o mojem u od strani komunistične opo-je." Levica je pa pričela tu Nato je dobil beaedo pora-I i kandidat Vrkljan, ki je r* ■ 'Tisti, ki danes slave zrnate ABNORMALNE konvencl-bodo čez tri leta gotovo po- Ravno ob tem času je pa neko »vensko dekle prineslo iz Slap-»ve cvetličarne velik omot, k podoben bukeju. Kort-sčni predsednik je omot razv -glej spake!—v njem je bi lik mrliški venec, ki je bil na-vljen delegatu in bivšemu po-Niku Grškoviču. V dvoran ■nastal smeh ip pa srd med egovimi pristaši. Grškovič se |dvignil in ves ogorčen dejal u se za'vsak dar zahvalim kršni ljudje, taki darovi. Filipinski katoličani morajo motil sadri. — Policaj drftal pri-digo v cerkvi. — Tisoče pehaš-nih sarnkancev Jaka sa izgi-aido evangeliatin jo. ZDRAVSTVO Poljudna besed« o hlgijeni in skrbi aa sdravje. Pavel Dorohov: ZMAGA (04k««Mti U P,r»r»l 1 V.) Sijajno je rassvetljeno veliko teiulvno d«lov»oj«. «t«.. ae l^ÄÄ BIVANJE NA PROSTEM. --U in celo telo. Ta utrditev nam. Velik del ljudi je pomehkuže- dobro sluti pri tytarallčnih i« a „ Manila. - Na Filipinskem o-1 nih. Škoduje jUh najmanjša sa- revmatičnih obolenji. I V veliki dvorani, na odru, o- pica, Ukoj se prehlade in dobe I Blagor onim, M »o dan krašenom s tropičnim rastlinjem vali nobene Žrtve v Cook okraja. | «*JU J» » H* I HM? !I, riT^ZnTZ I dnem Tri sviTsm defu~deU*ni d" t** orkester. Snopovi luči trepe- takodajo čakalo število Mol|« in i-kre na kristalnih le- njih avtomobilakih žrtev 800 Pač pa je bilo več manjših nesreč. — Štirinajstletni Joseph Zurek je bil povožen pred svojim domom od avtomobila, Iti mu je stri eno nogo. Petletna Elica Mazarski, devetletna Ana Gal-zin in sedemletna Flora Galzin stale na stopnjicah domače Na otočju je preoej katoličanov, ki imajo kajpada lepo krdelo maziljencev, katerim stoji na čelu nadškof. In ta dični nadškof je sklenil kratkomalo narediti konec suši. Svojim podlošnim kaplanom in fajmoštrom je namreč zapovedal, da naj molijo za dež. In tako se je v nedeljo po koj trgati po glavi, ušesih, zobeh, brodejnih učlnko/ zraka! Zato koaUh In b£adl kje še! Da k P* moraio vsi drugi, ki SO na- .tencih, mah hMcaad^ibrlh se vseh teh neprijetnosti obva- sprotno dan za dnem na poti po- »Iiščoče beli so nsmianl prti in ^vVi„odimTA jfTpK mm». ~ WM«h veikrat v J MM. Oo.. NM plata. hr- močno zakurjene sobe in legajc let n« opulmo. Ker >e ™»vtjejo| b«K.prrt celo trojne o|via«th kot poaledica prenenljlvlh Vojaitvo v elegantnih unlfor ¡^"SET Zlb r^ ^ ^p^b^^-l«^."]. N. ramah M» Lu --u;. JL--1 ščanskega boga. da naj hitro |.oeJ« J?rmc*r5.______^ | ^ influenci pregledati vaJsUrtiml zvezdami obšlta epolete. do glede beljakovine. V sačetku 8*sbro in slato blišči na unifor-prlmsnjkuje sveže vode. Ce I™ "S^dB« ^ fU«| * boleaen lahko osdravi. m«h inozemskih vojnih atašejev. kratkem začelo ^g»« • •g' ■ Mnc. dobiva od dne do dne|Crne salonske obleke in fraki ob- "s v »nu««. ""H vendar mislite ILahko jih ujame deževati, bodo seveda maziljea- ci na vsa usta kričali svojim del, sneg sH *veter,-«e prehlada, | sta bili zlomljeni obe nogi, do-čim sta drugi dve zadobili manjše poškodbe. I ¿2 ] ovčicamTda jeto u^Vihml atM M ubit Ralph Winegard iz CrysUl ,itve A če ^ 4JZ0 gu4a ^ Ce Je usoda hotela, da sta se Laka, HI. Njegova tovariša Jack d .. tPfcjll.H bodo „rfnegii celo nsMs v 11104 ln tena *** Giles in Joseph Lutchi sta Wl«| ^ ^^^Tov IZ ^^^ dLe" .ogočni bog ni hotel uslišati • ^ ^ ^ njih glasnih prošenj. ^»Kh momentov -te^j Chicago. — Pobošni zamorci L ^^ decA Vsega pomilovanje nevarno ranjena. Domneva se, da je v njih avtomobil trčil kak vlak. Flint, Mich. — Na železniškem križišču na Carpenter cesti ob mestni meji je v nedeljo neki Pere Marquette osebni vlak večjo moč. Pomena sotndnlh tar-|krošujsjo pisano sliko. » kov niso znali včasih prav nič Napitnlce, zveneči bokali s ceniti t saj smo še sedaj komaj skročim vinom, v začetkih. Bomo večkrat pisali Napltnioe fcrszJconca. > sdravilnl moči sobica. Tudi * ••Gospoda -častniki 1 Dvignimo «tanovanje naj pridejo larki; «aše na sdravjs prvega vojnags vseeno je, te pohištvo malo obla- ministra, na sdravjs Rusija, o-di, korist solnčnih ftarkov je ti- avobojene boljševikov l" «oškrat večja kakor vsa škodi | «tiraer' Godba zaigra. stan v prid ostalim padlih. Llai-tirajte ga!M "Gospoda častniki prstaa Marije AleksandrovneT f "Uraar Pijane dame tekmujejo. Glavnike in lasne igle jemljejo is «vo-ih kompliciranih frlsur, 'Gospoda častniki — glavnik Nadašda lvanovnel" "Lasna igla Zinaidt Lvovne!" |Ah Marija Alaksandrovna ss ne pusti sapostavlti. ■**Moj v it oz. moj vitas......pijana sem. brezmejno pijana I Sr- tvujum...... Kaj ponujajo? g Ah. da. lasno iglo? Žrtvujem svojo nogavico. Da, da, svojo nogavico r Dvigne krilo in sUgns nogo. "Moja carica! Carsko dariUtr Sname ji nogavioo. Pritisne svojo ustaioo na golo, roftnafto, toplo nogo« ■'•Gospoda častniki — nogavica Marij« Aleksandrovne v prid rodbinam junakov padlih v borbi 1 boljšsvlkir Tt)raaIM V teškom, pijanem sraku se duše zvoki orkestra. * Zunaj j« gosta m«gla. ki ga nakqpU«mo vsako l«la na vsem svetu, bi morali kopati 600,000 let, da bi dal tolik« toplote, kolikor jo dobiva ssmlja it ki pripada k takozvai^mu ^ avtomoW1 ter gt porodnemu bloku m ki je dobi .______.ITKaf. hJH polnoma razbil. Ubiti sta bili dve ženski in štiri otroki, in sicer je bila vsaka izmed obeh ubitih šenek m«ti od dveh ubitih otrok. Buffalo, N. Y. — Pet oseb je bilo v nedeljo ubitih in dve naj imajo na 111. cesti in Loomis ul. v^dne. Naravni čnt po zraku in I ^"^-SS^ii^inla^* * vinakim ev.toml m ruš*™ *k -..... —^ ------ svojo cerkev, posUvljeno na čast p0 biVanju na prostem Sc. 0^»adkl s vin^im evetom ' Gospoda čSstniki Gotovo se L^ ^ v 'Beth Edenu' - karkoli še to ^ „asilno Jt^e in pomehku- Trakaija ima veliko «lavo kot pomeni. V tej csrkvi šupnikujeL ^ tudi deca. Mf!i^j**}™M1 buclka.TStkot 1S1I rev. E. J. Abner, ki je kajpada ^ treba posebej tazlagati, ds' nffSSir^. iS^KUo 1300 členov; v vsakem članu - , -v v ^ , . , « tl,eba posebej razlagati tudi črn kakor vsi farani. Faraai M pomehkuženega rajše loteva pa niso slošni in se ne ljubijo boleien nego utrjenega. Ker ims med aeboj, kakor jim zapoveduje tudl dsnašnji način in običaji na neaem arisiscu v Tonawandi vlak rubll neki avto-mobil. Fort Madiaon, Ia. — V Wes-cottu je neki brsovlak Burling-ton železnice v nrfeljo trčil v nek avtomobil, pri čemur so bile štiri osebe ubite, dve pa ranjeni. ti hladilna močŠs večja, Imesnika. Čast i« slava rssklip uia-iJfcdh tudi te si kupil novo, čaatnlkom, kV noslJo vso tsšo| 4?.V prišli Iz kopališča sti. kakor so pričakovali, sa namrač moški smrčali v jih kopalsih sobah, «o prišli J« roparji, svosali prižnico ter v in W se sk«.-šali na- ^ dobpo 4NiiM tudi navad- nflV,očega vodje!" Francoski miUtarlst se po«meh«, je «raaoroževalcem" v Ženevi. Pariš, 24. msja.—Francosk. ■■■ k Aj10 maršal Foch je včeraj v Strass-bil Franc-Joicfov prisUš, ako tHU,ffU odgovoril na razprsve nl^ N zagovarjal inžunkšn iln-l________^mroftitveni kon nekako 100 šteje 66,AM starišev. tih, ne ravno pobožnih b«s«d«h «rfiU rt srak * veter. J^r^ koljt mltko povedal, da je najboljše, *e ac Lo j«, da se navadi na zrak t»frVa*i pradedjs. Vsak Slovak l farani kar ljubijo med .«boj, nepokrit« ko*, n. ^ polsi^U to matere 4 prad- kajti v slučaju, da bi «« začeli |«račaih kopeH. Kot priprava ns ^ • de(U 4v« babici), h božati s pestmi in puliti Jase, bi Urafo« kop«ll aa P^v rl|#h (lUrU v ¿etrtem bil on sam s svojim oddelkom primerne sobne kc^ll.,p!/n lir" pokolenja), 32 sUrlšev v petem prisiljen vsem skupaj s krepelci |ao° C. V ta namen hodimo ¡^^ m v sedmem, . priprsvliflal .fazorožitveni kon ike zajednice, tedaj bi mi ferenoi v ženevi s sledečim *P*|um) ari. rmuiu ^ -1» -—p» —, .. . 1 v asseiem posuim»». gotovo ne dali ovaj črni,lom. «zidajmo moči»« trdnjav« J pridigar Jeva — to Je, policajeva sobi najprej ?ri ^iTuu In^ generacij zavzame n rliiki venac. Prišel pa bo čas, , j kl in i^Kreta ob vsi mej I _ beseda prav do srca, in so sc pozneje pa pri odprtih m napo- fiMOvne dobe in M ^ NA DRUGI KONVENCI- ^Xmčijo in Francijo. Grad jgkXo vidU ter pobožnemolili sled na prostsm, ko bo gotovo rezultat ta, da . ukih trdnjav bo vzela naj | tekom službe božje. Stotnik De- mem. Sleteni oAanemo samo^ ta-»esto črnega venca, priromal !J j d6Mt ,et. Verdunjepoka ^ney je bll prav zadovoljen z ko dolgo, dokler traja pr nvencijo crveni venac -L J žgdnji vojni, da *namc I^J^ 8Voj« pridige in J« po' občutok. C« pa nas začne pretro- venec," Ob t«j prtliki J« FrtBC02i graditi dobre modeme ^Jmaši, ko ^ se vsi farani »«timras.sa ^^^^ I nje kovinskegs zrcaU, js 2. kaji-v«a zbornica v buni-v' hru- trdnjftVe. Take trdnjave so nsj v6iel ^ nglMj M .vojo čl Po sračni kopslJ» ass i^evza, Um§š0VM pogU • stih) 1. Komunisti so mu burnoL ' wrancljm, da bo Franciji. r*\: m« občutek prijetnosti, imamci» . ' —" N.vdiralljgalerlj^pkalnito ffljT Tl^Ang^ Cal. - To aabU ^ ^ ^ ^ jniHti-ao jim pa »Uob^ e4. maj a.-Pri je^^bogStejše na priliki pripravljeni I^LgJgi rasorotitvena k«nfa Jnlh re*kih. ki «o pripr L . . . ^.Ji, renca bo vsekakor končana š« ti I verjeti d« pikice, kar Jim kak Ko sc Je delegacija I [Sen. Konkretnih zaključka 1 vnlm rrav7koVmn0drZVG0raheka ^ I ^i"1 ZniZ^t^Votm I P*«"" » "TTi I ¿P^dsUvl jall Afrodito (V«ne- PiUsburgha. Ponovno je « ^fli.S S i^SL,1c tu tako •WK>krvno ^J^JS^ » v ^ Ib »voljen tudi glavni pravnik A>azoroženja v Evropi p^vseir t gvečenlškl paKUc tU ttto po |Wu hlsdnega sraka tj grcjlljl B ^j, ■ g P 'vprašanje evropskih narodov. t| dobro neae, da se J®.^0 ?f|Uoio ss krvne cevi nsjprej •^l^^lsSa mošu ter pobofails —al-Hrt * v trojo. Prva «roala in tu zvemo, da so pr«J«l« Isra-Jlčanke zrcala 1z Egipta. Tako 10 torej Bgipčanke prve zgodo | vinske ženske, ki so poznal» sr-nm wi 1 vb^ . i l^m^- sala. Mojzes Je sresla Izraeliten vm Anariaa, Cal. -To ma.to i--— ^ dulfvlm tol» -sasw^EätÄ''-ar d Godba močno zaigra. Vsi vsta-nejo ln lst«gujej« poln« bokal« | proti tešksmu ganaralu. General «« «mahljaj« pokloni, Zdravlca sledi sa sdravleo. Nazdravi s« inozemskim zastopnl-) kom. Oni osdravljajo. Godba breakonoa, bokali šv«n-| ketajo. vino u vml Nek častnik stopi n« oder, Tionpods čišstniki. V prid rod- vrednostne stvari kopal««v. nssU so n«ksj nad $700 «otovl»s in topo zbirko ur ia rasa« zlatnine in drsgih ksmaov, Dva ropsrja sta navalila aa Maksa Widrowitsa v njegovi trgovini. Vzela sta ma $11 v #o-tovlnl in 1800 vred«« prstan. i ii.I.ii II 1 Uiipp ,,':, „ Potres smajal Uallja. Flore nos, Italija, U. maja..... Hahel potriHnl sunek j« v «oboto caslbal pokrajino okra« *U#U Amiata. rreblvaiei «o biti silno alarmirani. O kaki škodi š« .nI Z*am«nJ« (April •• Lucas. V Ki. nadzorni odbor so bili iz-|[» ^^Jj^JJSm^ NJeni sledeči: Piskulič, pred- katero bi bili vsi zadovoljni. žensk tu utaborllo ter sačaloi— g nato raašlrijo Z razšlr- Pijani «Ia zaklal Chicago. — John "inik; Vinski, tajnik; Bernar l Kirin in Božič, odborniki, tednikom gl. porotnega od-WT& je bil izvoljen Dragutin. .. u •«bol, tajnikom pa Peter Pieh-| v nedelJ0 nap' mL ter^l | Clčičl "l-raviteljico MUdinskega od-^ je bila izvoljena deUgati-Hacki. Vsi novi odbomlkfnar *°pijo svoje službe s prvim aV- *tom 1.1. Manion ac strupenega »¡T «i -o bll« ie JoA pOi0bn0; T ^Ti^ ftLJu l0Va,lJi P°Vifa ,n ohiLT ^ .rebra. Zlasti srebrna srsaU jako čedna Aimee toplote. Zračna kopelj .to- ™ pI|fl|J ^ ^ ^ McPherson s Je izbrala to mesto y |Voj#n delovsnju pod R dj| |w. u Te| »"»«v ^-------i. .je sam goapffl nog imenoval 1 tempelj napolnjea K,nWokel najsUetna toberta McPher-on btefta,Iß**** evsngaltothije. Povedala je, da bo ona prevzel« materino meato ter j« n«to prU WhuTomuiÄzIobne. ruvsti «^ kmega veselja oskrt»efl ovaj viti J^' v«*nac, češ: ti si mrtev, ker noš, s katerim je o^I pij£ V» 9 'Juü vi*e ne mara ju. ne vollju. dlvjani -in s«^ «J T, »„U knauAnriim vi d«l v š«lod«c. »VzkrJknU« je ter ,10 J« »Ha prva koavoncua vi«« Kmalu aato ^_:_J tM. J^ ttij»t?: MAtOClTK M KNJIGO no žganje, ki mu je ts H ■itom, da je oba kajpada rev. McPherson. Zadnji torek na je ta bogu draga evangalletinjs izginila braz sledu. Tistega dne so jo rUMi na morskem obrežju v potekla U dan. pravočasno, da Ti» ustavimo. AkoUaUna mete, Je mogoča karal Ml plsčan. imeli Kimljanl zrcala tudi po stenah. Ta zrcala so bita is litine, clns ia bakra. A tudi pri Paru-ancih so aašii ob odkritju aovs-gs sveta ž« nek« vr«te zrcal to frne lave, is markaalta in rasnih j svetlih kovin. Ko «o Feničani ls-| omili steklo, so imeli «teklo tudi sa zrcalo. V Sidoott so baje izd* lovsli Ž« pravilna steklena srca-la s živim srebrom. Običajno pa so steklo zadaj črno pobarvali, ftele V IS. veku so začeli Izdalo vati zrcala s pomočjo dna In svinca; šele od 16. veka dalj« pa Ia binam častnikov, padlih v boju 11 poročil, boljševismom se licitirs p«trub. Ijevski cekin,. Uoloča se mu «MS petdeset rub(jev. Kdo da v«č7" "Hto rubljdv!" "Ste rubljd?! Kdo da več? Ki prvemu...... k^idi uu«mU...... ' • Htodvajs^r — —--— "Btodvajsot, kdo da vaš 7 K prvemu......" "atBpsiinsgr "ItPMsmdptr "Dvesto I" • „ _ kdo da vsčf" l \j Častnik visoko dvigne cekin, njegov pogled pr«l«tl dvorano, "Gospoda častniki, na pozabi-ie. da Je aa ««kinu glsvs NJ«-govsgs Carskotfs V«Učanstva Ni-koiaja NlkoUjevlčal" Dvorana se etr«s«. "Uraaa!" ' "Himnet Carsko himno!" Boš« carja hranil Godba grmi, bokali zvone, vino __Od takrat ni bftloldlgala po Vlore« matere. sleda več o ojej. »plaš- In ko js to dskJe pr id Wo 0J0-E daj« aašUsmrtlttta« tn o nebesih, ko j« klobe- l^lSA «ijNfc^ vse zahtevs To nodelj« aa j« prerival. i^f^VÄ jokali, pravaagias jokali... ia vernic ia tudi s dnom In živim sicer v Mursnu v Benetkah. Mate so postala mala beaačaaaka srca Hyrovyja ¡^g U modna po vse« svetu. V«llke "IWr*l fr«acosk«g. genera trcala je začel Izdelovati koncem 'JesniaaT ^ j7, \' ks Francoz ThenaU. A ta steklena trofa ao bflb lelo drs ga. Zrcala s srebrom j« Uumfl ka. mik Llebig, nakar s« j« prsduk d Ja žreal tvi*«U la pocenite Najvažnejša so postala treaU za vedo. «MNlIdfiA, fiziko, aatvvno-' ml jo idr. - te, Ja mogoč« vsUvljan filid uTlr^ vadita stari In seri HiiiiT, NaAi zastopnttd so nI dro-štvanl tajniki bi dnifl is-«topniki, prt katerih lahko plakata naro&iti»*« Naročnin« it üto kmjf UM In sa pol ki* p» UM seas^ ^ .. ICloni 8. N. P. i» doplalijo 1'ijsn dih Plev« po r«zsv#Uje- . ^ g| m b U C*0 ni dvorani. Zrak je pljsn. Judj« » P« »» M ^ ^ pijani. sl«ktrična žarnice so teto |BJ0. pijsne, pijano vmiejo šopki v kri- X* Miato CUcOfO Ii Cl« sumih v«s«h............Lo M teto |U* M "Gospodje častniki, Ik ürslai ^Inn« 05JM. se bo ssdaj .polete gwiml« ^("JllTj^ ntkiaa." 'Kapa Knokss!" "Kteklenica češlw «enarala angleškega gen«r«la ZITA*. IM Kvropo U Mi», u rsa Tednik «tMM M BfiOpO $1.70. C lani dopMa)o mm 50c " l rsa. uraaa r |l > Pred nogami mlade plavoiaake kleči pijani častnik. "Marija Aleksandrovne naj bom vaš vitez. Ta pred vašimi nogami naj amrjsm.^ '* Gospod častalk, vzemite pr- VILJEM WEITLING (ISO*—1871) Po julijuki revoluciji L 1880. In po zatrti poljski vstaji J« po-stal Psriz središče revolucijsko rszpoloienih emigrantov iz vseh tistih delov Evrope, kjer je pihala reakcijonarna burja "svete alijance" pod vodstvom avstrijskega državnika kneza Metter-nicha. Tudi na Nemškem, kjer ao se spoštovali Metternichovi, ukazi, so politične in socijalne nezadovoljneže preganjali In po potrebi tudi zapirali. Zato je veliko tedanjih nemških izobražencev hitelo v svobodoljubnejši francoski Pariz, od koder ae je iirila revolucionarna aocijalna in politična propaganda na Nemško. Prvo duhovno revolucijo-narnost so ustvarjali nemilri pisatelji in pesniki, druživii ae v svobodni organizaciji "Dea jun-ge Deutschland", katera idejna vodnika sU bila osebno si skoraj nepoznana Laube in Gutzkow. Idejno je to revolucionarno gibanje bilo sorodno idejam laškega revolucionarja in republikanca Mazzinlja, ker js zlaati zagovarjalo bratstvo vseh narodov, se upiralo pregorečemu cerkvenemu pritisku in soglašalo z žensko emancipacijo. Iz Pariza je pošiljal pekoča pisma Lud. Boerne, a tam je živel tudi največji 1n s socialističnimi Idejami prepojeni nemški lirik Heinrich Heine. Nemške vlada so bile opozorjene na ta pokret tudi z Dunaja In so zato zvarile založnike pred spisi teh ljudi. Tudi Heineja samega so prepovedali. V Parizu živeči nemški emigranti so osnovali svojo tajno organizacijo — "Bund der Geaechteten" (Zvezo izobčencev), katere naloga naj bi bila pre roditi nemški narod v smislu frkncoskih revolucijskih socijal-nih in političnih prizadevanj, zlaati v duhu L. Bianca in fcedru Rollina. 2lveč te organizacije pa ao bili nemški potujoči rokodelski pomočniki, ki so hiteli tja, kjer se je obetala večja avobo-da: na Francosko, v Švico. Ti potujoči rokodelaki možje ao prenašali revolucionarne bacile iz Francoskega in Švice domov, kjer ao jih tajno širili v društvih In po delavnicah. Med temi pre-proetimi ljudmi se je našel človek, ki ni hotel alužiti Izobražencem, ampak je aam poprijel za vajeti. To je bil krojaški pomočnik Viljem Weitling, ki je postal prvi utopistični socialist med Nemci. Leta 1885. je prišel v Pariz in se je spoznal s francoskimi socialnimi revolucionarji med delavci. Kot Nemec je bil temeljit ter je proučeval, nauke komuniata Babeuf a, reli-gijakega socialnega reformatorja Lammenaiaa, Loulsa Bianca, Ledru Rollina in drugih. Ko se ja "Bund der Geaechteten" raz-šel, je osnoval novo organizacijo po avojem okuau — "Bund der Garechten" (Zvezo pravičnih), kjer ao imeli delavaki ljudje prvo beaedo. Med njimi sta idejno pomenila zlaati Fourier ln Ca-bet. Kmalu je preneael svojo organizacijo tudi v Švico in v južno Nemčijo. Člani so al med aeboj bili "bratje". Agitacija se je vršila brez velikega krika, po zanealjivih ln izbranih članih v delavnicah in delavakih stanovanjih. LeU 1885. je izdal Weitling avoj prvi spis "Die Menschheit wie sie ist und wie sie sein sollte", (Kskšno je in ____ kakšno bi naj bilo človeštvo), ki ae je akrivaj natisnil in po potujočih pomočnikih spravljal msd ljudi, zlsstl pa v Nemčijo. Leta 1841. je v Vevey-u v Švici izdal časnik, v katerem je pozival nemške delavce k ustvaritvi demokratične republike. Naslednjega leta je izšla v Curihu njegova znamenita knjiga: "Garantien der Harmonie und Freiheit". Tu se je pokazal popolnega utopista, kakršni so bili rsi njegovi angleški in francoski predhbdnikl in vrstniki. Vseh teh utopistov socijslizem js Imel metafizično podlsgo: vsi so verovali v dobroto Boga ali v njsgovo zsmeno, v naravo. Bog je ustvaril avet; zato je dober. Ker pa je dobe*, je tudi njegova ustvaritev dobra. In ker je dobra, vsebuje harmonijo in svobodo ljudi. V tem Idejnem ozračju plava tudi Weitling, preprost rokodelaki pomočnik, učenec francoskih utopističnih socijalnih reformatorjev in revolucionarjev. V avoj 1 knjigi "Garantien der Harmonie und Freiheit" propoveduje komunizem po vaoru Baboeufa, sklicujoč ae na proietarsko filozofijo Rouaseauja. Tu pravi: "Popolna enakost je doeepljiva le, ako sa odetrani vaak državni red. Nobena vlada ne pozna popolne enakoeti med ljudmi, ker miali samo na upravne poele. Ko ao ljudje prvič iznašli pojem laatni- ne, U bilo to ograr nI nikomur odvzela >r„» vica, da na bi tudi aam postal posestnik. Takrat namreč ljudje še niso poznali denarja, zemlje pa je bilo *a vsakogar v obilici. Prllaati-tev manjših ali večjih kosov zemlje je bila moralno opravičena vse dotlej, dokler je vsakdo imel možnost storiti prav Isto. Od čaaa pa, ko to ni bilo več mo- SVETNIK Splaal Anton Fogazzaro. Preval Paatuškln. (Dalje.) Noemi Ja obljubila, da ne bo govorila. Jean-ne se je polagoma pomirila in se prva premaknila z mesta. Ah, biti aama, biti sama v avoji sobi! Pogled na zvonik Naše Gospe, ki se je s ostrim vrhom zabadal v nebo, jo je bodel kakor pogled na zmagovitega in neapravljivega aovražnlka. Zdaj Je dobro razumela,-kako je tri leta sams sebe varala, da zanjo ail več nobenega upanja. Kako je zdaj trpelo In ae upiralo njeno upanje, ki ja mialila, da ja že davno pokopane, kako trdovratno ji ja vftiarilo v srcu: ne, ne, ni postal redovnik, ni on t S krčevltoatjo vroča želje je stisnila Nocmlno roko. Tolažllne besede so slabevale, utihnile. 8koro gotovo je to on, skoro gotovo je vse končano za vedno. Nočna tišina, meaečna otožnost, otožnost mrtvih ulic, mrzla aapa, ki je začela pihati, vse je soglašalo s njenimi žalostnimi mislimi, Jedva ja cerkev Naše Gospe ostala za njima, že je po senčni strani ulice zdrsnil zopet mimo zidu oni nesrečni človek. Noeml je pospešila korak ter al aaželela, da bi bila še skoro doms. Ko je Karlino opazil, da sta jo onidve ubrali naravnoat proti mali vili, nameato da bi šli proti mostu, ki vodi na drugi breg Lac d'amour-a, je začel protestirati. A tako? In zadnji prizor? Ali sta pozabili? Noemi se je hotels postaviti po robu. toda Jeanne, ki Je trepetala. da ne bi Karlino česa zaaledil, jo Je profila, naj odneha. "Na mostu," je zaklical Karlino, "poatojta par minut!" ' Naslonili sta ae na ograjo ter gledali v ovalno zrcalo nepremične vodne gladine. Mesec se je bil skrit za oblake. ; 'Ta brezmeaečnost je zame nekaj božanskega." je rekel Karlino. "A U trenutek bi dal polovico svoje bodoče slave, če bi ae v oblakih odprlo mslo okence z drobno zvezdico na sredi, ki bi jo bilo mogoče videti v vodi. Nttl predstavljati si ne moreta, kako se ml zaobrne to zadnje poglavje. Cujtal Na Obrežju rožnega venca sta prej gledali labode." "A jih ni bilo,** ga je prekinila Noeml. "Nič ne de," je povzel Karlino. "Gledali sta laliode, ki jih je osvetljevala mesečina." "A meaečina nI aegala do vode," je dejala zopK Noeml. "Ali. kaj to dšr Je odvrnil Karlino razdražen. In ko je Noemi pripomnila, da bi bilo nesmiselno tirati Ju ob tej uri po vseh Brugah. je on poetično primerjal uvoja pripravljalna proučevanja in svoje skom fot«»grafično natančne zapiske s česnom, ki v kuhinji izborno sluti, na mizo ga pa ne noeljo. in nadaljeval avojo povest o labodih In meeečlnl "Vedve sta tedaj prime« j«|| t|vo in mrtvo prelest. Stari duhovnik prid.- na dan e tole ime-nitno opombo, da šiva mlad<*nkina prolest morebiti izžareva njegove misli, ki Jih je kakor njegove laaš aašetek ssaHi naredil breebarvne. in da njemu polni dušo eekakfcna sarja tople prelesti." Nšto nehote mrmra aamemu sebi: "Abi- sag." Tedaj reče mladenka: "Kdo je Abiaag?" zato ker je nevedna kakor vedve, ki ne poznata Abiaag, moje prva ljubezni.. Duhovnik ne odgovori, napoti se z dekletom skozi Volneno ulico. Ona vprašuje zopet, kdo je Abiaag, in starec molči. Glejta ono grozno, črno senco, ki se pomika gori in doli ter izgine, ko zapoje vaeh štiriindvajset zvonov. "Tp nI natanko tako," je zamrmlala Noeml. Karlino toliko, da ji ni rekel j norica t "Duhovnik," je nadaljeval, "primerja ono Črno senco s hudobnim duhom, ki se plazi okrog jaanih duhov—vedve ne razumeta zveze, toda zveza je—a že$6, da bi ae zagnal vanje tdr ostal v njih, on v družbi drugih, ki ao hujši od njega. Nato—tukaj nisem Še našel zveze, a jo gotovo najdem—ae pogovor zaauče o ljubezni. Vedve ata premerili Vfcllki trg. Nocoj ni bilo godbe, a navadno ja, In domnevam, da ae tedaj ukreše veliko ljubezni t očmi, kakor po vaem svetu. Velikanaki stari zvonik ln stari duhovnik kažeta precejšnjo atrpljivoet; mladenki pa ae te oblike ljubezni zdijo bedaste ter se zgraža nad njimi. Ta je pač pozemeljska ljubezen, meni duhovnik. In evo vama Hotel de Flandre in godbe za ženltvanjskl plaa. "Kako?" je kliknila Noemi. "Bil je Ženltvanjskl ples?" Karlino je atisnll in atreae) j^il ^bajo«' od nestrpnoatl; zavzdihnil je ter nadaljeval: "Mladenka vpraša: ali obatojl kakšna nebeška ljubezen? Tedaj sem vam rekel« da pošto J ta pod drevesi Našega Odrešenika, vedve pa ata ae uatavill ob vhodu na trg. Nič ne de, stolnica se Js videla, zadoatuje. Duhovnik odgovori da, nebeška ljubezen obatojl. Vellčaat stare atolnica, noči in tišine ga navdušuje. Začne govoriti. Zdaj vama ne morem naveatl vsega njegovega dolgega govora, imam ga precej neursjeaete v glavi, a kratko jedro je to, da se tudi nebaftka ljubezen rodi na zemlji, le dosoretl ne more na njej. Starec zaide akoro v izpoved. 8 eopečimi prsmi in vročimi besedami izpove, da je občutil, ne posebnih nagnjenj do oaeb, tudi ne nagnjenj, ki bi ae jih moral ara-movatl, temveč nekako umatveno in naravatve-no teženje, da bi se združil s nekako breztelesno ženskostjo, ki bi bila-dopolnitev njegovega breztelesnega bitja, a da bi obenem ostala vendarle še toliko narazen, da bi med njima bilo prostora tudi za ljubezen. "Uamliana nebesa!" je zamrmrala Noeml. Karlino ae je bil tako razvnel, da je ni ališal. "Starcu ae zdi." Je rekel, "da nekam nerazločno vidi v tej združitvi človeško trojico, podobno nebeški avet! trojici, ln zato amatra za pravično ln eveto. da človak hrepeni po njej. Končno obmolkne, ves prevzet, vea tresoč ae od stvari, ki jih Je bil povedal; in napoti ae proti Naši Goepš. Mladenka ga prime za roko. Tedaj pride oni nesrečni človek, duh izkušnjsvcc. Raj sta ga dobro videli t Reclta. ali nI vse to dobro zasnovano, dobro zamišljeno! Starec ln mu uide ta. ali kakor nebo otemnita srd. ln tu bi potreboval okenca v __ zvezdico na sredi. Starec In mladenka bi gledala molče, kako trepoče zvezdica v Lac d'amour-u In nebrojni skrivnostni vzgibi njunih duš W apočeli tole misel: morebiti tam. nad zemeljaklmi oblaki, v onem daljnem svetu!** «ml Ifi* (Dalje prihodnjič.) PHOSVITIN goče, je lastnina prenehala biti pravica, nasprotno postala je krivica, in to v tem večji meri, ker Ja Bostala vzrok pomanjkanja in bede tisočerih. Odprite tedaj vaše ječe in zapore, zakaj mnogo poštenih ljudi je v njih. Odprite jim duri in recite jim: VI niste vedeli, kaj je lastnina, a tudi mi nismo vedeli tega; dajmo, podrimo te zidove, odstranimo te zapade in omrežja, da odpade vzrok naše ločitve. Bodimo si prijatelji." — Weitling, kakor drugi socialisti in komunisti ;do leta 1840. niso niti mislili na to, da bo mogoče vedno bolj pejftče socljalno vprašanje rešiti le.z bojem med kapitalističnem in proletarskim slojem. Tudi Wefttfng je upal, da je mogoče fijerni socialni spor mirno poravnati. Svojo prej omenjeno kaj igo končuje z apelom na "moflpočnike sveta", katerim kliče: "Mogočmkl sveta, vi imate sredstva, da morete a avojo slava gatemuKi spomin na A-lekaandra Velikega in Napoleona I. Vi kjtete možnost, da zamo-rete odpraviti nadloge družbe na način, ki bo' Vam in nam ljub. Ce bi morali mi aami opraviti ta posel z Aašimi grobimi aredatvi, ae bo iivršil a trudom in boleče za Vaa in za nas. Premialite ln izberite!" Miael je utopična, pomenbns pa zaradi tega, ker jo je bil zapisal t>reprost delavec, mož iz ljud-atva, katerega razni utpjggpl družabni načrti dotlej niso upoštevali. Delavaka množica je bila dotlej le uamiljenja vredni objekt visokih srčnih stremljenj posameznikov. Tu pa je udaril vmes reeničen delavec in rekel tudi sledeče: "Nič besedičenja, temveč qdikrito povejmo: potrebna je revolucija! Ali bo izbojevana le ««duševno močjo, ali pa se ji morda pridruži tudi groba fizična —»oia to je treba še počakati. VflJfakor pa moramo biti pripravljeai za oba alučaja." Tako je pqe'ial krojaški pomočnik Weitling klicar prolétariats in to je njegov zgodovinski pomen. Pokaeal je nove pot v socijalnih bojih, pat semapomoči "ljudstva", podzavestno sicer, ali vendarle pot —i razrednega boja. Njegfvo stremljenje je šlo za tem, da ee uveljavi v svojem socijalnem razredu In ga organizira. Ii} Če pravi v predgovoru tega jprojega spisa, da je zbral v njtan materijelne in duševne moji svojih bratov <— je a tem sani izrekel zgodovinako resnico. Jiako ja prekoračil vsaj deloma meje socialnega utopiz-ma. S tega vidika ae mu je odprl nov raggled na družbo in položaj prolétarakéga sloja v njej. Spoznal je, da je aiatem družabnega reda kriy, ker sili ljudi, da delajo prati načelom aocijalna. harmonij«, ne pa le zlobna volja ali pa kratkovidnost ljudi. Kljub temu pa veeeno ni mogel jasno spoznati poti do cilja, za katerim je hodil. Z mladim K. Marzom ata ljuto trčila akupaj in vršile so ae med njima razburljive debate. Weitling Marxa, oziroma njegove nove znanstvene dialektike ni mogel razumeti. Umsko je tičal še pregloboko v uto-pizmu. Utemeljeval je potrebo komunistiine družbe z moralič-no-umstvenimi dokazi. Marxove dialektike o zgodovinski nuji in zgodovinskih pogojih nove družbe in njealga nastajanja is ata-re ni dourtel. Ideja razvoja mu Je bila tuja. Ostalo pa mu je neokrnjeno navdušenje nad popolnostjo nova komunistične družbe, kakor si jo je bil naslikal do pqdrobnoeti. Njegova gitacija ja bila religijako pobarvana. Na aamo v avojem sad njem spisu "Evangallum eines armen Syenders", temveč tudi ostali njsfovi spisi so prepleteni s evangajljakimi citati. Ali nI značilno, da je prvi proletarec, ki je bil tpeednik revolucijskega razpoloioaja svojega aloja. poklical religijo, da podpre njegov nauk? Storil je to v upanju, da a čistim krščanstvom poprej se-dlnl in zbadl še neorganizirano In socialno nezavedno delavako množico. Tako je tudi St. Simon proglasil avojo socialno teorijo kot "novakrščanstvo" |n ji tako pridal zeta motat agitačni element. la Je ree a tem zadobil močno podlago sa proietarsko propagande med delavci, katere prvi začetnik je bil.* Weitling je bil končno svoje sgitaeie Izgnan Is Oblast je njegov spis "Evangelium eines armen Suenders" zaplenila, pisca pa obtožila zaradi napadov na lastnino. Preselil je najprej v Hamburg, odtod v London, a pozneje v New York, kjer je 1. 1871. umrl. Med nemškimi delavci je bil predhodnik Ferdinanda Laaeal-la, kateremu je kot započetniku modernega socialističnega delavskega pokreta s svojo praktično propagando krčil pot. Satira o rasnih poklicih. Znani nemški humoriat A. Weber je priobčil "besednjak" o sUnovih in poklicih. Tu je čluti: ^Ideä-liat — plemenit idiot. Egoist — ne plemenit modrijan. Pesimist — prekanjen lump. Optimist — čaatitljiv tepec. m Delikvent — tak, ki ga še niao prijeli. Kritik — oakrunJevalec mrtvecev, U-radnik — pomemben človek. Policijski uradnik — le pomembnejši človek. Poročnikova žena — kavcijska lepota. Moderen filozof — človek, ki ne ve, da nič ne ve. Profesijoniet r- človek, ki nič ne ve, a nekaj zna. Profesor človek, ki nekaj ve, a nič ne zna. Lirik — duhovit strsdslee. Komercijski svetnik — nasprotje liriku. Kazenaki zagovornik — človek, ki ne more druge prepri- metno, nespametno Živeči sesalec. Monokel — vidno znamenje slabega duha. Red — dokaz dostojnega mišljenja. Ljubezen — otroška bolezen. Zakon — tajna bolezen. Ločitev — zbujenje iz navidezne bolezni. Sreča — mrtvorojena tašča. O poljubovanju v starem veku, Stari Rimljani svojih žen niao poljubovali iz ljubezrti, ampak zato, da ao zvedeli, ali ao žene v njihovi odsotnosti pile vino. — Stari Grki ao pa aili|i svoje žene jeati čebulo, češ, da jih v njihovi odeotnosti ne bo po-Ijubfl kdo drugi. V Rumuniji je rodila neka |ÜM||Mudsn stvor otroka, kar teri je imel dve glavi. Ena je bil* priraščena k nogam in podobna živalaki. Alfred de Musset je bil tako zelo raztresen, da je v skodelico kave, ki mu jo je servirala mlada dama, vrgel 50 centlmov, ker je mialll, da prosjači prlspevko za kak dobrodelni naften. Sloveči matematik Ampere je prišel po hudem nalivu domov, položil je dežnik v posteljo ter ga odel, da bi ae ne prthladil, aam pa ae je tlačil v stajalo za dežnike, da bi ae ocedil. KajiiiVM vttll I "Pod lipo", družinski mesečnik za vse, ki so dobre voie. Četrta številka ima sledečo vsebino: A. Ribot: Zadruga — mirna idejna revolucija. — Mile Klobčič: Sonet. — Mile Klopčič: Iz kitajske lirike: Iz "Si-Kinga": Tožba. Tu-fu: Blrič. — C.: Heinrich Heine. — Heinrich Heine: Slezijski tkalci. — Heinrich Heine : Enfant Perdu. — Culkovaki: Griška Onučin in njegova žrtev. — Historicus: O balkanskih socialno demokratskih konferencah. — Franc Kurt Sperk: Nevoščljive*. — A. K.: O početkih socialističnega gibanja na Slovenskem. — Ivan Vuk: Samo, d*» ne razžalosti mater. — J. Ramsay Mac Donald: Stoletje indivl-dualizma. — Dr. Ernst Gruen-feld: Duhovne korenine zadru-garstva. — ti Trocki o Leninu. — Karol Tekavc: Iz mojih zapiskov. — Listek. * Naslov revije: Pod lipo, Ljubljana, Prule štev. 15, Jugoalavi-ja, Europe. TOREK, 25. MA; TO POTREBUJETE PR(n BEČICI IN KOŽNIM PAHKOM. Cemu premišljevati o stih vsled kožnih Izpahkov vas nadleguje srbečica in ki na vaši koži, Severov vam je v rešitev in daje pomoč. To je varno antise^ zdravilo, ki ae lahko uporab čaa. Vam očiati nalezljivost že, da lepo mehko in čisto b Uspehi se pokažejo že na uporabljanje in arbečica Tisoči zadovoljnih soglaša Um. Cena 50 centov škat Na prodaj pri lekarnarjih. Severa Co., Cedar Rapids, —(Adv.) ■ DA SKUHAS DOBRO PI yO,PIäIPONAäl t PRODUKTS. •4SI FRANK OGLAR» Avsese. Cleveland. Agitirsjte za "Prosveto!" Trudni in Nervozni Ljudje deja Novo Veselje v Nug TOne. Je ačiakovito in hitro. Kri mora imeti ieleso, živ iveplo. Nug»-Tone daje železo in žveplo živcem. Ista je zna graditelj krvi in šiveev. Čudo kako hitro Nuga-Tone povrne nje in moč isArpenim živcem in c*ra. Napravi rdečo kri, močg mirne žives in pojsčs njih moč | noeti. Daje blaiilen spanec, dobe dobro prebavo In mnogo navd in ambicija. Če ss dobro ne poi ^ vaša dolžnost, da jo poskusit«. 1114 ne Ztflic ako vam ne stori < Js prijetna sa vlivati in počutili ste boljši takei. 6« vam je «eni 1 vaš sdvavnik, potem pojdit v lekarno in kuoite Nugs-' sprejmite nsdomsstil. Viiva par dni in še ss ne počutite boljši pEL *ff>edate boljši, nesite ostalo ^ lekarnšrju, Id vam bo povrnil v« nar. Isdelovstelji Nuga-Tone vsjo od vseh lekarnarjev, da jai za isto in povrnejo denar, ¿e nisti dovoljni. Priporočena, jamčena prodaj v vaeh lekam»h.—(Adv.) BWS O pisal koj Ne s Krasen spomin je Zgodovinska t»—-*- S. N. P. J. knjiga Knjiga ja HuBtrovana s nad 200 gUkaaJ, obsega 6tt stran!, je krasno trda vesana t plavlh platnicah In ima date črke besedilo aa hrbta, ter kisasii zlat snak g. N. P. fr na sprednji alateisL Sobratjs ta aaatra S. Nt P. J., ter dragi rojaht» kUllga je prvovrstno delo In aa finem Star Engliah papirja tiskana, Naračits takoj I Cena J* $5.00 • pefttatef mi ' • Naročnino pošljite aa opraniištto Proareta, 2657 So. Laimdale ava^ Ckicago, HL i i n mi mm i mi 11 s u,'Mlini i ii li ur Naročite ^ UM KONVENCIJE SNPJ^ 8. REDNE Naa 50c TISKARNA S. N. P. J. __. ( , . ' fr ' , i,- , SPREJEM VSA V TISKARSKO OUT SPADAJOČA BELA Tiaka rabila sa Tegelice in abode, rizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. t slovenskem, hrvatskem, slovaškem, fejkem, nemškem, ang-leSkem jezdni in dragih. ^7 VOBSTVO TISKARNE APELIRA HA tUUSIKO S. N. P. J., IA TISKOVINE RAROČA « SVOJI TISKARN CENE ZMEBNE, UNUSKO DELO PRVE VRSTB VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE Pltfte p* Informacije aa ' S. N. P. J. PRINTER Y MS7-M SMth Lairaial* Atcbm, CUea«% DL TAM SE DOBE NA 2ELK) TUDI VBA USTMENA POJASNILA