Poštnina prstana f gorovnn. Leto XIII., štev. 123 L]ui>i]ana, sobota 28. maja 1932 Cena t Din o pravoištv<»; L bi Jana, Kaailjeva ulica 5. - Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3123, 3126. Inseratnl oddelek: LJubljana, Selem-burffov« ai. 3. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št- 2455. PodruŽDica Celje: K.ocenova ulica št Z — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čislo 78.180. W:en fS 741 Naročnina mesečne £)— Oin, za biozemctve 40— O n Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva -ilica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124 3125 m 3126. Maribor. Aleksandrov« ce«ra 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celfe tCoofnrtv, tri 9 T»l*-t it 100 Rokopisi se ne vračajo. — CJgia^i po tflHfu Parlamentarna anketa o Vest o izsiljenem odstopu narodnega poslanca g. župnika Barleta je bila v Beogradu sprejeta s presenečenjem in veliko pozornostjo Beograd, 27. maia. p. Vest o odstopu narodnega poslanca g. župnika Barleta je bila v Beogradu sprejeta z velikim presenečenjem. Vzbudila ie splošno pozornost in se povsod živahno komentira. posebno še med poslanci in senatorji. ki jih je kliub parlamentarnim počitnicam zbranih lepo število v Beogradu. G. župnik Barle si je v kratkem času izvrševanja svojega poslanskega mandata pridobi! velike simpatije ne le v parlamentarnih krogih, marveč v vsej politični javnosti, ki ga je videla na delu, zlasti na koristnem delu za konsolidacijo razmer v naši državi in za uveljavljen je složnosti in medsebojne strpnosti v našem javnem življenju. Veliko ogorčen ie v vseh beograjskih političnih krogih je zato vzbudilo dejstvo, da je bil g. Barle k svojemu odstopu prisiljen. Vse kaže, da politična javnost no bo šla preko tega dogodka tako mirno, kakor se navadno registrira ostavka tega ali onega narodnega poslanca. Pojavlja se zahteva, da se mora ta. v našem javnem življenju nenavadni dogodek razčistiti do kraja, zlasti ob priliki, ko bo prišla ostavka na razpravo v skupščinskem verifikacijskem odboru. Narodna skupščina in vsa javnost, tako pravijo v parlamentarnih krogih, morata spoznati in vedeti, kdo so oni činitelji. ki smatrajo delo za konsolidacijo države za povod svoji izredni intervenciji. Zato se celo govori, da bo uvedena posebna parlamentarna anketa z nalogo, da ugotovi in prouči prave razloge, ki s^ dovedli do ostavke g. župnika Barleta na poslanski mandat. Deklaracija nove avstrijske vlade Včeraj se ie predstavila Narodnemu svetu vlada dr. Dollfussa, ki je v svoji izjavi poudarjala zlasti pripravljenost za trgovinska pogajanja s sosedi Dunaj, 27. maja. g. današnji seji parlamenta se je predstavila nova dr. Doll-fussova vlada. Zvezni kancelar dr. Dollfuss je prečital vladno izjavo, v kateri je razložil vladni delovni program. Zanimivo je priznanje, da vlada pod nobenimi pogoji ne bo dopustila v Avstriji inflacije. Pozdravil je izjavo poljske vlade, ki ponuja Avstriji preferenčna pogajanja, ter sporočil, da bo Avstrija v kratkem pričela trgovinska pogajanja s Poljsko, Italijo in Nemčijo. Glede srednjeevropskih carin-sko-političnih pogajanj je dr. Dollfuss naglašal, da je Avstrija pripravljena k sodelovanju. Izrecna izjava glede priključitve-nega vprašanja pa manjka v vladnem programu in se je dr Dollfuss zadovoljil le s splošno frazo, da je Avstrija nemška država, ki je z Nemčijo po krvi v zvezi in ki hoče gojiti tradicijonalno prijateljstvo. Med sejo so narodni socialisti priredili pred parlamentom demonstracije, policija pa je obkolila poslopje ter jih razgnala. Več oseb je bilo aretiranih. Odredba o devizni zapori bo izdana šele prihodnji teden. Je sicer že pripravljena, toda v vodilnih političnih krogih žele, da bi počakali na sklepe mešanega finančnega odbora za Avstrijo, ki se sestane v ponedeljek v Parizu pod predsedtsvom švicarskega zveznega svetnika Musvja. Od sklepov te komisije bo odvisno, ali se bo pokazala neobhodna potreba splošnega transfemega moratorija. Herriotova pogajanja s socialisti Odločitev o sestavi nove francoske vlade bo padla ob koncu meseca, ko se sestane izvršni odbor radikalne stranke Pariz, 27. maja d. Notranje-politični položaj se je v toliko razjasnil, da kroži v političnih krogih že lista ministrov nove Herriotove viade. Navajajo se imena Her-riot, Chautemps, Sarraut, Daladier in Painlevejevi politični prijatelji Germain Martin, Laurent Eynac in Danielou. Splošno je mnenje, da bo vlada manjšinska z dobrohotno podporo deloma socialistov, deloma Tardieujeve skupine. Tudi dosedanji vodja največje desničarske skupine, poslanec Marin, ki se mu hoče njegova skupina zaradi njegovega reakcionarnega nacionalističnega stališča izneveriti, je včeraj izjavil, da je pripravljen podpirati radikalno vlado, če bo estala radikalna stranka neodvisna od varuštva socialistov ter skušala izvesti le svoj lasten program, ne glede na njeno nasprotstvo in na koristi, ki bi jib imela od te podpore. Zastopniki desničarskega krila socialistične stranke. Re-naudel, Frossart in Frct, so v sredo s Herriotom razpravljali o možnosti sodelovanja socialistične in radikalne stranke Herriot je izjavil, da namerava socialistom ponuditi sodelovanje na podlagi programa, določenega po socialistično - radikalnem odboru, o katerem bi se morali socialisti izjaviti. Če ga bodo odklonili, bo osnoval povsem radikalno vlado. Včeraj so izjavili omenjeni trije socialisti, da so imeli njihovi razgovori s Herriotom povsem oseben in zaseben značaj in da niso bili za socialistično stranko obvezni. Herriot je sklical plenarno sejo izvršilnega odbora radikalne stranke za 31. maj. Izvršilni odbor bo sklepal, ali naj radikali pristanejo na sprejem socialistov v vlado pod radikalnim predsedstvom ali pa naj skušajo doseči koncentracijo z izključitvijo socialistov in Marinove frakcije, ali končno osnovanje manjšinske vlade, ki naj bi bila sestavljena s pomočjo socialnih republikancev in manjših skupin centra. Japonska vladna kriza rešena Admiral Saito je po daljših pogajanjih sestavil desničarsko nacijonalno vlado Tokio, 27. maja, d. Admiral Saito je po zelo težavnih pogajanjih končno sestavil svojo vlado ter predložil včeraj popoldne ministrsko listo mikadu, ki jo je potrdil. V novi vladi je osem novih ministrov, dočim so bili štirje že v prejšnji vladi. Sestavljena je takole: ministrsko predsedstvo in zunanje zadeve admiral Saito, notranje posle baron Jamamoto, finance Takahaši. železnice Mituši, promet Minami, trgovina baron Makaima. pravosodje Kojama. prosveta Katojama. kmetijstvo Goto. prekomorske zadeve Nagai, vojska general Araki. mornarica admira! Okada. Vlado tvorijo štirje člani stranke Seju-kaj, trije člani stranke Minseito in pet ministrov, ki niso vezani na nobeno stranko. Predsednik nove vlade, 75 letni admiral Saito, je že pred leti izstopil iz aktivne vojaške službe ter je po japonskih informacijah povsem zmeren politik. V političnih krogih pripisujejo posebno važncxst dejstvu, da se spričo liberalnega političnega naziranja Saita kljub njegovi vojaški preteklosti ne more smatrati njegova vlada kot vojaška vlada. Šanghaj, 27. ma ja, d. Japonski vrhovni poveljnik v Sanghaju general Širokava, o čigar smrti so po pomoti poročali listi že pred dnevi, ko so zdravniki izgubili vsako upanje, da ga ohranijo pri življenju, je včeraj končno res podlegel poškodbam, dobljenim pri zadnjem atentatu v Sanghaju. Protifašistični incidenti v Italiji Pariz, 27. maja. ž. Kakor poroča glasilo italijanskih emigrantov »Liberta«, je prišlo v Italiji v zadnjem^ času do novih demonstracij proti fašističnim oblastem. V Mentani je uprizorila demonstracije skupina žensk, ki so se zbrale na trgu pred občinskim uradom, pred katerim so vpile: »Dajte dela in kruha!« Razjarjene žene so napadie podeštata in krajevnega fašist črnega tajnika ter ju preteple. Demonstracije je izzvalo deloma zares pomanjkanje hrane in drugih potrebščin, deloma pa aretacija nekega kmeta, ki so ga osumili, da je posekal drevesce, ki so je fašisti V6adili sredi vasi v spomin na umrlega Mussoli-nijevega brata Arnalda. Karabinerji in fašistični miličniki so aretirali več ljudi Drugi incident se je dogodil v Reggiu Emiliji, kjer je skupina antifaustov razde- lila med ljudi veliko količino protirež:m-skih letakov. Fašisti so alarmirali policijo in karabine.rje, ki so blokirali trg, na katerem so bili proti,fašisti. Miličniki, ki so spremljali karabinerje, so takoj segli po orožju ter oddali tudi več strelov. Več oseb je bilo ranjenih. Novo vodstvo makedonstvujuščih Sofija, 27. maja. AA. Na svojem včerajšnjem sestanku se je makedonski nacijo-nalni komite zaradi umora Mihajlova konstituiral tako-le: Predsednik Georgije Kon-dov, podpredsednika Dimitrije Pop-Pandov in dr. Filip Manolov, tajniki Nikola Gam-lovski, Kozma Georgijev in Hristo Zogra-fov, člani Anton Piperevski, Atanas Di-mifrov, Georgije Nikolov, Štefan Dimi-trov, Borzinov in Dimitar Markovski. POLITIČNA NAPETOST V NEMČIJI Možnost raznih presenečenj — V pričakovanju povratka preds ka Hindenburga in njegovega sestanka z dr. Brliningom Berlin, 27. maja r. Škandalozni prizori, ki so se odigrali v pruskem deželnem zboru, so napravili v vseh političnih krogih silno mučen vtis. Listi ugotavljajo brez izjeme, da nemški parlamentarizem v svoji zgodovini še ne beleži tako hudih in krvavih izgredov ter napovedujejo, da bo imel nastop narodnih socialistov v pruskem parlamentu še dalekosežne politične posledice. Značilno je, da je krvavi pretep v pruskem deželnem zboru precej sličen izgredom, ki so se odigrali na zadnji seji državnega zbora v parlamentarni restavraciji. Zato tudi dogodka v pruskem parlamentu ne rmatrajo za izjemen primer, marveč za jasen znak velike politične nestrpnosti, ki izključuje vsako možnost rednega parlamentarnega dela. Sirovi nastop narodnih socialistov v pruskem parlamentu je v veliki meri onemogočil tudi načrt pritegnitve hitierjevcev v državno vlado. Sicer pa je zelo dvomljivo, ali se bo po teh dogodkih še našla stranka, ki bi hotela sodelovati z narodnimi socialisti v pruski vladi. Glasovi o razpustu vseh parlamentov in o uvedbi diktature so zato ponovno oživeli. Ko se bo Hindenburg v nedeljo vrnil v Berlin, se bo pričela razprava o celotnem položaju v Nemčiji. Referatu, ki ga bo v zvezi s tem podal predsedniku republike državni kancelar dr. Briining, pripisujejo v političnih krogih izredno važnost. Javnost računa z vsemi možnimi presenečenji. Redkokdaj je bila politična atmosfera v Nemčiji tako napeta kakor je sedaj. V poučenih krogih so slej ko prej mnenja, da bo državni kancelar dr. Briining bolj nujno obravnaval vprašanje izpopolnitve vlade kakor pa vprašanje novih zasilnih odredb. Na drugi strani pa trdijo, da bo skušal dr. Briining doseči diktatorsko pooblastilo za temeljito preosnovo svoje vlade. O podrobnostih se za sedaj še ne more ničesar gotovega reči. V političnih krogih so se pojavile tudi govorice o popolni preosnovi državne viade in v zvezi s tem se imenuje ime bivšega vojnega ministra dr. Gesslerja. Glede na vesti, da bo državni kancelar dr. Briining postavil državnemu predsedniku Hindenburgu takoj po njegovem povratku v Berlin vprašanje zaupnice in da je pričakovati novo vlado, v kateri bi bil dr. Briining zunanji minister, trdijo v poučenih krogih, da predstavljajo Brliningovi nasprotniki položaj namenoma tako kritično. Brez dvoma bo državni kancelar zahteval jasno izjavo zaupanja državnega predsednika, toda osebe, ki so Hindenburga šele nedavno posetile na njegovem vzhodno-pruskem posestvu, zagotavljajo izrecno, da niti ne misli na to, da bi se ločil od dr. Bruninga, čigar oznanje stvari mu je v sedanjem trenutku posebno potrebno. Res je sicer, da obstojajo veliki pomisleki proti sedanji sestavi državne vlade, toda Briiningova moč je v tem, da bi le težko mogli najti osebo, ki bi ga lahko nadomestila. Ker je zaupanje med državnim predsednikom Hindenburgom in državnim kancelarjem dr. Briiningom zlasti na področju zunanje politike neomajno, smatrajo splošno, da bo razgovor državnega kancelarja z državnim predsednikom po njegovem povratku v Berlin dovedel do sporazuma. Kakor je postalo sedaj znano, je izrazil državni predsednik nekatere ugovore proti zasilnim odredbam, ki jih pripravlja državna vlada. Hindenburg zlasti noče dopustiti nadaljnjih zmanjšanj vojnih rent, razen tega pa ima tudi pomisleke proti določbam o naseljevanju, ki so mu jih zbudili veleposestniki v Vzhodni Pru-siji. Volilna vlada na Grškem Papanastasiu je sestavil začasno volilno vlado z nalogo, da razpusti parlament in uredi finance Atene, 27. maja. AA. Papanastasiu je snoči končal pogajanja in sestavil sledečo vlado: Predsednik ministrskega sveta, zunanji minister in minister za vojsko, mornarico in letalstvo: P?panastasiu. Notranji minister: Bakapulos. Finančni minister: prof. Varvaresos# Minister za pravosodje in zastopnik ministra za narodno gospodarstvo: Trijanda-filopulos. Prosvetni minister: Perrkles karapanos. Prometni ministeT: Koronis. Minister za kmetijstvo in zastopnik ministra za socialno politiko: Bakalbazis. Minister za narodno zdravje: Saracis. Državni no d tajniki: pri ministrskem pred-sedništvu Heraklide«, v ministrstvu za vojsko general Škandali*. v ministrstvu za narodno gospodarstvo Kirijacis, v finančnem ministrstvu Sideri-S v ministrstvu za kmetijstvo Kalicunakis. Po prevzemu je ministrski predsednik Aleksander Papanastasiu sprejel j>oroče-valca A vale in mu izjavil, da ima njegova vlada značaj začasne volilne vlade. Opirala se bo laliko na Venizelosovo parlamenta^ no večino in bo nadaljevala delo prejšnje vlade. Posebno pozornost bo posvečala gospodarski in finančni politiki. Izvedli bomo največje štednje in redukcije in s tem da.li inoezmskim upniikom največjo satisfakcijo. Na konferenci v Lausannu bo zastopal Grčijo Venizelos. Nove volitve bodo ob koncu avgusta ali pa prve dni septembra Vlada bo nadaljevala zunanjo politiko dosedanje vlade iin bo ohranila .prijateljske stike z vsemii državami, zlasti pa z -balkanskimi državami. Ideji o balkanski zvezi bo vlada, čeprav je le začasna in jii je rok vladanja odrejen, skušala dati več poleta in več praktičnega -zmisla. O politiki napram Bolgarski je Papanastasiu izjavil: Tudi tu bomo nadaljevali politiko dosedanje vlade! Svojo izjavo je Papanastasiu končal s tem. da pri grških diplomatskih predstavništvih v inozemstvu ne bo izprememb. Nova vlada g. Papanastasija se bo predstavila parlamentu prihodnji .ponedeljek. Atene, 27. maja d. Po mnenju vseh .političnih krogov je vlada Papanastasia samo .prehodnega značaja. Njena glavna naloga je razpust parlamenta i.n ureditev drž. financ. V političnih krogih ne pripisujejo zaradi tega rešitvi vladne krize posebne važnosti, čeprav bo i.mela vlada Papanastasia v parlamentu močno oporo, že zaradi dejstva, da bo novo vlado podpiral tudti Venizelos, je skoro gotovo, da se bo ves Vsak trgovec, spodinja poseti XII. Liublianski veleseiem 4. — 13. junija 1932 obrtnik, gospodar, go- V ZAKAJ? Ker nudi največji pregled vseh potrebščin v gospodarstvu, orientacijo cen bifga. polovično vožnjo na železnici, popust na parobrodih. 700 razstavljalcev, 40.000 m2 razstavišča. Izdelki celokupne industrije, pohištvo, oficijelna razstava Poljske republike, bigi-jenska razstava, razstava perutnine in kuncev, tujsko-prometna razstava, -azsta-va Prijateljev prirode v stanovanju. Legitimacije po Din 30.— se dobe pri vseh večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, večjih postajah dravske banevine in biljetarnah »Putnikac. srd opozicije, ki je bil prej naperjen proti njemu, usmeril sedaj proti Papanastasiu. Glavni cilj opozicije je bil takojšen razpust parlamenta in razpis novih volitev. Opozicija je v svoji borbi doživela sicer trenuten neuspeh, ker parlament še ne bo takoj razpuščen, vendar pa se že sedaj pripravlja na odločilno volilno borbo. Monarhi sti že napovedujejo, da bodo zapustili parlament. Za vlado Papanastasia brez generala Kondiilisa so se po pisanju opozicijskega tiska najbolj zavzemali vojaški krogi, ki so vplivali na odločilne kroge "v liberalni stranki, da bi onemogočili sodelovanje generala Kondilisa v vladi. General Plasti.ras in drugi nasprotniki generala Kondiliisa so pritiskali tudi .na samega Venizelosa, naj ne poveri vojnega ministrstva generalu Kondilisn, ki bi v tem primeru izvršil reorganizacijo vojske tin predvsem odstranil iz oficirskega zbora svoje osebne nasprotnike ter si .tako zagotovil popoln vpliv v vojski. Ker je general Kondilis zahteval za svoje sodelovanje v vla«W sprejem zakona za strogo postopanje proti vsem nar sprotnikom režima, kar bi bilo naperjeno zlasti proti generalu Pangalosu in hi .morda lahko dovedlo do diktature generala Kondilisa, je Venizelos baje pod vplivom generala Plastnrasa ta pogoj odklonil in s tem onemogočil generalu Kondilisn sodelovanje v vladi. Rumunske finančne težkoče Bukarešta, 27. maja. s. Rumunsiko časopisje se obširno bavi s poročilom Charlesa Rista, katero je predložil po proučitvi možnosti sanacije rumunskih državnih financ. Kakor potrjujejo merodajni krogi, je bila poročilu priložena nota francoske vlade rumunski vladi, v kateri se francoska vlada popolnoma pridružuje zaključkom Rista. Obenem je v zvezi s poročilom Rista francoski poslanik v imenu svoje vlade izrazil mnenje, da pomeni rumunsiki zakon o razdolžitvi kmetov kršitev določb stabilizacijskega zakona. Tudi ta demarša francoskega poslanika je bila sestavljena v zelo resnem tonu. Zaradi tega je prišlo do poslabšanja notranje-političnega položaja, ker je zakon o razdolžitvi kmetov eden glavnih točk programa vlade Jorga-Arge-toianu. Svobodna trgovina v Rusiji Moskva, 27. maja. d. Na podlagi sklepa izvršilnega odbora komunistične stranke o prosti trgovini z živili so v sredo otvorili v Leningradu prvi prosti trg, na katerem smejo kmetje prodajati živila. Cene so bile znatno višje kakor pa uradne cene živil. Kljub temu je bil promet zelo živahen. Zgradba ceste Ljubljana-Litija-Radeče Beograd, 27. maja M. Ministrski svet, je odobril, da sme banska uprava dravske banovine najeti posojilo v višini 14 milijonov dinarjev proti primerni obrestni meri in 20 - letni amortizaciji za zgradbo banovinske ceste Ljubljana— Litija—Kadeče. Kakor znano, so se pripravljalna dela že pričela in bo pri zgradbi zaposlenega veliko število brezposelnega prebivalstva iz litijskega in laškega sreza. Zaradi tega je ta sklep ministrskega sveta še prav posebno toplo pozdraviti, ker omogoča v teh dveh sre-zih izvedbo velikega javnega dela, pri katerem bo našlo mnogo brezposelnih kruha in zaslužka. Zgradba unske proge Split, 27. maja. r. Prometni minister g. Lazar Radivojevič, ki se mudi v Splitu, je podal splitskim novinarjem daljšo izjavo o gradnji takozvane unske železniška proge. Med drugim je izjavil: Vprašanja unske proge je glede trase in sklenitve d > finitivne pogodbe z graditelji že končano, sedaj se samo še čaka, da se s strani pogodbenikov perfektuira dogovorjena finančna transakcija. Vse priprave v tehničnem in administrativnem pogledu so že izvršene. Da se z gradbenimi deli še ni pričelo, je treba pripisovati dejstvu, da vlada na svetovnem finančnem trgu velika kriza in da gradbeno podjetje, ki je sklenile z državo pogodbo, ne more priti do potrebnih finančnih sredstev. Unska proga Bihač-Kn;n, ki bo po najkrajši poti spajala notranjost naše države, spada v vrsto prioritetnih prog in bo zgrajena med prvimi. Čim bodo prilike dopuščale, se bo pričelo z gradbenimi deli. Modernizacija sušaške luke Beograd, 27. maja. AA. Prometni minister je izdal odlck, po katerem se morajo brez odloga odstraniti ostanki lesenega mostu na Brajdici pri Sušaku, da se tam zgradi novo pristanišče na stebrih iz armiranega betona. Dela v ta namen se bodo takoj začela in bodo končana do konca julija. Čsl. odlikovanje ministra dr. Kramerja Beograd, 27. maja AA. Danes je posetil češkoslovaški poslanik dr. Flieder ministra za trgovino in industrijo g. dr. Kramerja in mu izročil red Belega leva prve stopnje, s katerim ga je odlikoval predsednik češkoslovaške republike za državljanske zasluge. Finančna pomoč srednji Evropi Konferenca finančnih strokovnjakov Društva narodov o pomoči srednjeevropskim državam Prenočišča preskrbljena. Pariz, 27. maia. č. Prihodnji ponedeljek se v Parizu sestane finančni odbor Društva narodov, ki je bil izbran pred dnevi, da prouči vprašanje o finančni podpori Avstriji. Madžarski. Bolgariji. Grčiji in sploh po-dunavskim državam. Razen finančnih ekspertov Društva narodov se bodo sestanka udeležili tudi delegatje francoske, angleške, italijanske, belgijske, nizozemske in švicarske vlade. Po uradnem francoskem komunikeju bodo na pariškem sestanku razpravljali le o načrtu gospodarske in finančne podpore za srednjeevropske države, ki bo predložen londonski konferenci. Verjetno je, da se bo še pred lausannsko konferenco sestala posebna reparacijska konferenca, vendar pa se to ne bo zgodilo pred sestavo nove francoske vlade. London, 27. maja. č. Povodom konference 6034 strokovnjakov, ki se prične v ponedeljek v Parizu, je obiavil jTimess članek o podu-navskem problemu. List pravi, da ;e treba podunavski problem rešiti v celoti. Vse države naslednice bivše Avstrije se morajo sporazumeti o ukinitvi ali vsai omejitvi medsebojnih carinskih mej. Do tega sporazuma se bodo le še povečale težave, ki so nastale, ko se je načelo nodunavsko gospodarsko vprašanje. Prav tako se morajo sporazumeti med seboi upniki. London. 27. maia. č. Macdonald je imel včeraj radio - telegrafski razgovor z odro-vornimi politiki v Newyorku in Washmg1o-nu. Govoril je z njimi o gospodarskem položaju in o stališču Anglije in Zedinienih držav. 0 vsebini njegovih razgovorov ni bilo izdano nikakršno uradno poročilo. Komunike pravi le. da ni bilo govora o lau-sannski konferenci. Sadovi sovraštva Velika narodna manifestacija v Tržiču Podoknica in ovacije novemu narodnemu poslancu, tržiškemu županu Ivanu Lončarju — Ovacije župniku Barletu Tržič, 27. maja. Četrtkovo »Jutro« je prineslo vest o odstopu našega odličnega poslanca, župnika g. Janka Barleta in njegovo obvestilo da stopa na njegovo mesto dosedanji namestnik, tržiški župan g. Ivan Lončar. Vest o odstopu priljubljenega poslanca, ki je Tr-žičanom v dobrem spominu še iz časa, ko je bil tukaj za kaplana, je bila sprejeta z obžalovanjem. ki se mu je pridružilo še ogorčenje zaradi razlogov, ki so dovedli do odstopa. V zadoščenje je prebivalstvu Tržiča in okolice le dejstvo, da pride sedaj v Narodno skupščino splošno cenjeni in priljubljeni tržiški mestni župan g. Ivan Lončar. Tržiško prebivalstvo si zato ni dalo odvzeti, da ne bi novemu narodnemu poslancu izkazalo svojih simpatij in ga okrepilo za težko delo, ki ga čaka. Zato mu je snoči priredilo podcknico z baklado, petjem in godbo. Zvečer so se začele zbirati velike množice pred aGsilskim domom. Prišla so tudi tržiška društva s Sokoli in gasilci, s prav posebnim navdušenjem pa je bila sprejeta gasilska godba iz Šenčurja, ki je danes najimenitnejši kraj v vsem okraju. Tržiški gasilci so prižgali bakle, sokolski telovadci so dvignili svetle lampiiončke, godba je iri-tonirala krepko koračnico in mogočni spored, kakršnih je Tržič še malo videl, je krenil mimo pošte na trg, kjer ga je zopet pričakovala večstoglava množica. Ko je godba odigrala svojo pozdravno pesem in so pevci odpeli pod vodstvom g. ravnatelja Lajovica Aljaževo »Slovan, na dan!«, je pri kipelo navdušenje do vrhunca. Zvrstili so se govorniki. Prvi je pozdravil novega poslanca tržiški podžupan g. Hinko Snoj, ki je na kratko orisal delovanje in zasluge dolgoletnega tržiškega župana in ga prosil, naj ostane tudi na svojem novem položaju vnet zagovornik Tržiča in zlasti podpira vsa stremljenja, da se poživi v Tržiču čev- ljarska obrt. Za njim je govoril odposlanec iz Kranja g. dr. Stanko Sajovic, ki je v imenu sreske organizacije JRKD pozdravil novega poslanca in ga zagotovil, da je ves kranjski okraj z mestom Kranjem na čelu na njegovi strani in da ga povsod brez izjeme tako cenijo, kakor je pokazalo ob tem večeru tržiško prebivalstvo. V imenu gasilcev in vseh sodelujočih društev je govoril župni načelnik g. Karel Bocak n pjudaril, da more novi poslanec, ki je častni član gasilskega društva v Tržiču, vedno in ob vsaki priliki računati na pomoč vseh gasilcev, zakaj on jih ie s svojim delom prepričal, da je človek dejanj in splošne dobrote. Ganjen se je nato g. župan Ivan Lončar zahvalil za prirejeno podoknico, zagotavljajoč brez izjeme vse, da bo napel vse svoje sile za gospodarski in narodni napredek ne samo Tržiča, temveč vsega okraja. S trikratnim vzklikom kralju Aleksandru in Jugoslaviji je zaključil svoj govor, nakar je godba zaigrala državno himno, ki jo je množica poslušala odkritih glav. Pevci so zapeli še Hajdrihovo »Buči, buči mor e Adrijansko«, potem pa se je zopet razvila povorka do cerkve sv. Andreja in se vrnila na izhodno točko med gromkim vzkli-kanjem kralju, Jugoslaviji, novemu poslancu, župniku Barletu itd. Po tej mogočni narodni in državni manifestaciji je napravila prvovrstna šenčurska godba na vrtu hotela Lončar lep koncert, pevci pa so zapeli še par pesmic, ljudje pa so se zbirali okrog svojega novega poslanca in mu še posamezno čestitali. Vsa man -iestacija se je izvršila v najdostoinejši obliki in se manifestantje niso pustili motiti od nekaj mladostnih zapeljancev, ki so izzivali demonstrativno z zelenimi kravatami in posameznimi žvižgi. Tako je prav! Zdravo, novi poslanec kranjskega okraja! našega mesta in Italijansko-turško pobratimstvo Mussolini in Izmet paša o odnošajih med Italijo in Turčijo ter skupnih interesih v vzhodnem Sredozemskem morju Krvavi pretep v pruskem deželnem zboru je vzbudil velika pozornost po vsej Evropi ne le kot senzacionalen dogodek, kakršnih je malo zabeleženih v parlamentarnih zgodovinah, marveč še bol; kot socialnopolitičen simptom. Hitlerjevci so pretepli in deloma hudo poškodovali več svojih političnih nasprotnikov, zlasti komunistov in socialistov. in končno pregnali iz zbornice vse poslance ter zmagoslavno zapeli svojo bojno pesem. Na ta način so izbojevali svojo prvo zmago v parlamentarnem zastopstvu, v katerem so številčno daleko najmočnejša skupina in kier bi jim že samo zaradi tega ne bilo treba posegati po takih sredstvih, sai pruski deželni zbor ne more ničesar storiti brez njihovih glasov. Umevno je. da je vzbudil hitlerjevski nastop tudi v nemški javnosti veliko ogorčenje, posebno še, ker Hitler sam jn njegovi pod vodje že dobro leto sem vedno znova naglašajo. da se hočejo posluževati v svojem javnem delu le zakonitih sredstev. Še tik preden se je vojska 162 hitlerjevskih poslancev pojavila v pruskem deželnem zboru, so njihova glasila s ponosom poudarjala, da bo narodno-socialistična frakcija nemški javnosti s svojim nastopom dokazala. da njena sila ni v surovosti, marveč v železni disciplini in v vzornem redu. Sam vodja deželnozborske hitlerjevske frakcije poslanec Kube je še na predvečer prve seje novega pruskega parlamenta slovesno govoril o disciplini in redu, že naslednji dan pa je sam demantiral svoje besede. Zakulisni motivi žalostnega dogodka v pruski zbornici' še niso pojasnjeni. Kes su bili hitlerjevci izzvani od komunistov na način, ki je za nje najbolj občutljiv; komunistični poslanec Pieck jim je namreč zaklical. da sede med njimi morilci. Razumljivo je, da so hitlerjevci r.tvtio za ta očitek posebno občutljivi. \ endar pa je malo verjetno, da bi samo zaradi tega prišlo do take pretepaške bitke, ako bi bili narodni socialisti odločeni ohraniti red. Zato ima mnogo za sebe domneva nemških listov, da so sami hoteli izzvati incidente, čeprav ne tako hudih. Domnevo podkrepljuje tudi okoliščina, da so hitlerjevci že v začetku seje skušali izzvati v zbornici kra-vale. Cisto brez vsake vzročne zveze so vrgli v napeto ozračje zadevo svojih treh političnih pristašev, ki so obtoženi političnega umora. Zahtevali so. da se mora sodno postopanje proti njim takoj Dva značilna obiska Sofija, 25. maja. Včeraj je prispel v Sofijo italijanski minister za poljedelstvo Acerbo. Bilo bi pač odveč, če bi se šele sedaj hoteli iskati viri izrednih prijateljskih odnošajev med Italijo in Bolgarsko, ko je splošno znano, da je že od tako imenovana »devetojiMske revolucije«, ki je leta 1023. zrušila vladavino Aleksandra Stam-bolijskega in narinila bolgarskemu narodu krvavo vlado »Demokratičeskega Sgovora« Aleksandra Cankova. javno življenje Bolgarske pod vplivom italijanske politike in i'a'ivnskeja kapitala Da je poroka kralja Borisa s savojsko kraljičino le še znatno pojačala ta vpliv, je razumljivo samo ob sebi, in dasi je pred letom dni vlado »Demokratičeskega Sgovora« zamenjala vlada »narodnega bloka«, v kateri sodelujejo tud: poMtični dediči Aleksandra Stambolij-skega. krmari tudi današnja bolgarska vlada državno ladjo po vetru z one strani Jadrana, pri čemer gotovo tudi ni brez vp'i\a dejstvo, da tudi oni »neodgovorni« elementi, ki imajo na Bolgarskem le prepogosto od^očiVieišo besedo od vlade Parne, črpa i o moralno oporo in gmotno podporo z iste strani. V zadnjih časih so se kar vrstile manifestacije bolgar.iko-:t£.lijanskega prijateljstva. Sredi meseca februarja je ministrski predsednik Mušanov posetil Rim in je obojni tisk takrat kar prekipeval navdušenja. Ob koncu meseca februarja je bila v Rimu cela vrsta predavanj, ki so se vršila pod okriljem »Italijansko-bolgarske-ga društva« in udru/enja italijanskih vojnih prostovoljcev Na sofijskem vseučilišču je v mesecu marcu italijanski profesor Damjani otvoril predavanja o italijanski 'literaturi. Ob priliki nogometne tekme med Italijo in Bolgarijo, ki se je vršila 20. marca v Padovi. je prišlo do velikanskih manifestacij medsebojnega prijateljstva. O velikonočnih praznikih ie bolgarska kraljeva dvojica oosetUfl Italijo. Prve dni aprila so bolgarski listi objavili vest. da se je sestra kralja Borisa, kneginja Evdok-sija. zaročiva s Spoletskim voivodo. Bolgarsko novinarsko društvo je 25. aprila priredilo banket italijanskemu poslaniku Cori v Sofiji v »priznanje njegovega pri zadeva-pa za kulturno, umetnostno in politično zbližan je med Italijo in Bolgari jo«. Sklepi velikega fnšističnega sveta o revi-zij; nvrovnih poe drznil zahtevati za nje kazen večletne ječe. Spretni taktični potezi socialnih demokratov. ki so sami predlagali, naj se postavi hitlerjevska zahteva na dnevni red prihodnje seje, gre zasluga, da ni že to izzivalno in vse DOjme demokra-tizma teptajoče poseganje v sodstvo vzbudilo orkana. Tako postopanje tolmačijo mnogi v Nemčiji na ta način, da bi hitlerjevci radi zavlekli odločitev o sestavi nove pruske vlade. Kakor znano, je položaj v pruskem državnem zboru tak, da je njegova trajna dalekosežnost podana le. ako vstopijo v vlado tudi hitlerjevci. in splošno pričakovanje v Nemčiji je. da se bo to tudi zgodilo. Po velikem uspehu pri deželnih volitvah bi se hitlerjevci tudi težko zagovarjali pred svojimi volilci, ako ne bi prevzeli oblasti, saj je bil ta cilj njihova glavna vodilna parola. Ob enem pa se dobro zavedajo, da bi v današnjih hudih časih ne mogli voditi vladnih poslov tako. da bi vsaj malo zadovoljili svoje, po brezvestni demagogiji k ekstremnim zahtevam zapeljane množice. Vedno če-šče se zaradi tega čujeio glasovi, da se hitlerievcem noče v vlado in da bi zaenkrat radi odločitev vsaj za vsako ceno zavlekli. Zato so sami hoteli izzvati incidente in ž njimi komplicirati politične situacijo, samo da so potem izgubili vajeti iz rok in udarili daleč preko načrta. Sprožena lavina .ie šla po drugi poti, kakor so ji jo določili. Naj bo že tako ali tako, v vsakem primeru so dogodki v pruskem deželnem zboru nov svarilen vzgled, kako usodni in žalostni so sadovi nebrzdane politične strasti in brezvestne demagogije, ki samo ruši, a ne more graditi. Hitierjev-stvo se je rodilo na cesti, nastopalo je v masah, s surovo silo je gazilo nasprotnike, rastlo je na ulici v večnih pobojih in pretepih. Ko pa je narastlo do take mere, da si je priborilo relativno večino in odločilno vlogo v zakonodajnem foru Prusiie. je prineslo v zbornico ves svoj poulični in pocestni razmah. Prokletstvo takih surovih metod je ravno v tem. da trpe za voditelje drugi in da voditelji svojih sfanatizi-ranili pristašev ne morejo držati na uzdi niti tedaj, ko so metode nasilja najmanj umestne in njim samim škodljive. Zaslepljeno sovraštvo ni še nikdar in nikjer obrodilo dobrega sadu. obema državama, ki se kljub vsem tujim spletkam vedno bolj utrjuje in poglablja, zlasti pa po sestanku Mussolini j a in Ruždi beja 5. aprila 1928. v Milanu, ko je bila sklenjena med obema državama pogodba prijateljstva. Poudarja se, kako velike medsebojne koristi vežejo obe državi. Italijanska trgovska mornarica ima kar naj-živahnejši promet v turških lukah: italijanski izvoz in uvoz znaša na leto okoli pol milijarde lir, italijanska podjetja so v Turčiji investirala okoli 150 milijonov lir, v turških obmorskih mestih živi okoli 20.000 Italijanov. Italiji in Turčiji je za njuno gospodarsko in politično udejstvovanje v Sredozemskem morju in na Ba^an.u potrebno kar najožje prijateljsko skupno delovanje. Turška državnika sta bila seveda sprejeta z največjimi častmi in izjave o naj-iskrenejšem prijateljstvu se vrste druga za drugo Sredi letošnjega meseca marca je Ruždi bej posetil Sofijo, sedanji poset turških državnikov Italiji pa prihaja neposredno po njunem moskovskem posetu. Nehote se mora ob teh posetih dobiti vtis, da igrajo tu turški državniki vlogo nekakega posredovalca v mednarodni politiki dveh velikih sil, ki sami nočeta odkrivati svoje igre pred svetom in še tem manj, ko gre za tako kočljivo postavko, kakor je —' Balkan In v Rimu se brez dvoma ne razgo-varjajo samo o italijanskih ladjah v turških lukah, kakor se minister Acerbo ne zanima na Bolgarskem samo za saditev krompirja in pridelovanje rožnega olja. Za Rim in Moskvo bii bilo to pač — premalo! Shod JRKD v Splitu Split, TI. maja. n. Včeraj so ministri, senatorji in narodnf poslanci odpotovali iz Dubrovnika v Split. Med potjo so se ustavili na Korčuli, kjer so priredili veliko ma-nifestacijsko zborovanje, ki se ga je udeležilo okrog 2000 ljudi. Ministre in parlamentarce je pozdravil župan, odgovoril pa mu je podpredsednik Narodne skupščine Kosta Popovi č. Ob 6. uri zjutraj so z ladjo nadaljevali pot proti Splitu, kjer so jih v pristanišču sprejeli ban, zastopniki občine in nacijonalnih društev. V gledališki dvorani je bil sestanek s krajevnimi delegati nove državne stranke, ki jih je bilo okrog 600. Govorili so ministri Pucelj, Ra-divojevič in Demetrovič, predsednik senata dr. Pavelič in predsednik Narodne skunščine dr. Kumanudi. Zagreb, 27. maja. n. Danes so prispeli z brzovlakom iz Dalmacije v Zagreb ministra Demetrovič in Radivojevič ter nekateri senatorji in narodni poslanci. Minister Ivan Pucelj je izstopil že v Karlovcu. od koder se je odpeljal v Ljubljano. V Zagrebu so si ministri in parlamentarci ogledali Me-štrovidevo razstavo, nato pa okolico mesta. Danes je potoval v Beograd predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi. Potres v daljavi Beograd, 27. maja p. Seizmološki zavod v Beogradu je danes c'b 11.33.30 zabeležil močan potres, oddaljen kakih 510 km južno od Beograda. Potres je trajal do 12.01. Investicije angleškega kapitala na Kitajskem London, 27. maja s. Jutranji listi poročajo, da se je več angleških veletvrdk združilo v družbo, ki razpolaga s kapitalom 30 milijonov funtov in namerava graditi na Kitajskem železnice, elektrarne in luke. Sreska skupščina JRKD v Slovenjgradcu Na Telovo se je vršila v telovadnici So-kolskega doma v Slovenjgradcu ustanovitev definitivne sreske skupščine JRKD. Skupščini je prisostvovalo okoli 60 udeležencev kljub deževnemu vremenu, nepriličnemu dnevu in razcepljenosti sreza. ker se nagib-'je del sreza po svoji gospodarski plati na Celie. drugi del pa na Maribor. Skupščini ie prisostvoval tudi sreski narodni poslanec 2osp. dr. Bogomil Vošn.iak. sreski podna-čelnik gosp. Eiletz in drugi Skupščino je otvoril in ji predsedoval ravnatelj meščanske šole v Slovenjgradcu gosp. F. Šentjure. ki je poročal o delu začasne sreske skupščine za srez Sloveniaradec. Ustanovljenih je dosedaj 8 krajevnih organizacij, od katerih tvori io nekatere po več malih občin, druge krajevne organizacije pa bodo ustanovljene, ko se konsolidiraio gospodarske razmere v srezu in se zaradi neprestanega beganja in hujskanja ljudstva po temnih elementih poležejo strasti in postanejo volilci bolj uvidevni. Nato je poročal gosp. narodni poslanec dr. Bogomil Vošnjak o političnem položaju v državi. Podčrtal je jugoslovensko linijo naše politike, o razvoju dogodkov po odstopu ministrskega predsednika gosp. 2iv-koviča in o delu poslancev v domovini in v Beogradu. Da bo seznanil ves srez z novo jugoslovensko politiko, je napovedal v bližnji bodočnosti 12 shodov v srezu, ki jih bo imel v 6 zaporednih nedeljah. Nato je pozdravil skupščino odposlanec banovinskega odbora gosp. direktor Jug, ki je govoril o potrebi jake organizacije stranke. ki ima predvsem gospodarski značaj. Np drastičnih primerih je prepričevalne pobil vse neosnovane in neumestne govorice naših nasprotnikov, ki so zadnji obupni poizkus. opozoriti «e enkrat merodajne činite-Ije v Beogradu nase. Narrla*al je potrebo zlasti po gospodarskem izboljšanju kmetijskega življa na deželi in dokazal v zvezi s tem upravičenost prvenstvenega dela naših poslancev za kmeta v Narodni skupščini, ki je storila v tem pogledu že mnogo koristnih sklepov. Obema poročiloma so sledili zborovalci z velikim zanimanjem in jih vseskozi odobravali. Nato so se vršile volitve novega sreskega odbora in je bil izvoljen za predsednika sreske organizacije gosp. ravnatelj F. Šantjurc in za sreskega tajnika gosp. Fišer. Nadalje so se vršile volitve nadzornega odbora in so se določili delegati za banovinsko skupščino v Ljubljani. S nozivom na smotreno delo je zaključil predsednik uspelo zborovanje. Narodna skupščina Beograd, 27. maja. p. Včerajšnjo vest »Jutra« glede sestanka Narodnega predstavništva je treba popraviti v toliko, da se bo Narodna skupščina sestala 2. junija, senat pa 9. junija, in ne julija kakor je bilo pomotoma objavljeno. Nj. Vel. kralj na umetnostni razstavi Beograd, 27. maja. p. Nj. Vel. kralj je danes v spremstvu adjutanta generala Ječ-meniča posetil pomladansko razstavo jugoslovenskih likovnih umetnikov v paviljonu Cvijete Zuzorič. Nj. Vel. kralj je ostal na razstavi celo uro ter se podrobno zanimal za razvoj jugoslovenske likovne umetnosti. Pokrajinski zlet srednješolskih telovadcev Beograd, 27. maja. AA. V nedeljo, 5. junija. od 10. do 12. ure. se bo vršil pokrajinski zlet učencev telovadcev vseh gimnazij in dru-ih srednjih šol v naši državi. Zlet bo velika smotra srednješolskih telovadcev, ;n s:cer prva te vrste. Pri tej priliki bodo istočasno telovadili vsi učenci srednjih «ol iste telovadne vaje no godbi in poveljevanju iz Beograda, ki se bo prenašalo po radiju. K.r pa ie v naši državi samo gimnaz:jcev okoli 75.COO, bo ta dan hkrati telovadilo 6 vaj drugo za drugo okoli 80.000 srednješolskih telovadcev. Ločenci iz Beograda, Zemuna in Pančeva bodo telovadili skupaj na igrišču »Jugoslavije«, od koder se bo tudi prenašalo poveljevanje za vso državo. Na igrišču »Jugoslavije«- bo ta dan telovadilo okoli 70(10 učencev hkrati. V drugih krajih se bodo vaje vršile na šolskih dvoriščih ali pa na športnih igriščih, kjer bodo instalirani ra-dioaparati, da bodo sprejemali iz Beograda godbo in povelja za vaje. Vajam bodo prisostvovali razen občinstva ravnatelji in profesorji zavodov. Rim, 27. maja AA. Na banketn, k,i ga je priredil na čast -turškima ministroma, je izrekel Mussolini v imenu vlade in italijanskega naroda naslednjo dobrodošlico: Navzočnost turških ministrov v Rimu nam daje priliko, da se z živo besedo potrdijo ne samo iskrena Cuvstva prijateljstva in simpatij, ki navdajajo našo deželo do vaše države nego tudi zaupanje, s katerim fašistična vlada spremlja ustvarjanje in napredno konsolidiranje mlade turške države, kii je pod modrim vodstvom Kema-la paše vstala v novo življenje. Ker so izpolnjeni vsi stvarni pogoji, je enakost čuvstev le še olajšala delo, ki ga hočeta naši vladi vzajemno izvršiti, da se bosta še bolj zbližala oba naroda v smislu razvoja njunih gospodarskih odnošajev in na poti iskanja načinov, kako naj se njune direktive spravijo v sklad, da se njuni splošni politični akciji zagotovita mir in varnost, zlasti v vzhodnem Sredozemskem morju. Duh vzajemnosti in medsebojnega razumevanja, kii je bil kažipot v razvoju našega prijateljskega poetičnega sodelovanja, in rezultati, ki smo jih pri tem dosegli, nas silijo, da vztrajamo na tem potu. V ta namen smo včeraj podpisali protokol, ki vsebuje več modifikacij glede poteka roka pogodbe o prijateljstvu in arbitraži med Turčijo in Italijo, in ga podaljšuje za nadaljnjih pet let ter omogoča poznejše podaljšanje. Ta pogodba predstavlja glavno temelje stabilnosti političnega položaja v vzhodnem delu Sredozemskega morja, posebno zaradi prijateljskih zve z, ki združujejo naši dve državi in druge države, ki so zelo važen faktor te stabilizacije. Prisrčna atmosfera, ki se nam jo je posrečilo ustvariti med našima državama, nam omogoča razpravljanje o vprašanjih, sporazuma glede razdefitve otočičev v okolici Castel-Rosa. Ta atmosfera pa pomeni obenem tudi zdrav prispevek naših držav k ozdravljenju in pomiritvi Evrope. Ob koneu svojega govora je Mussolini nazdravil Kemalu paši, Izmet paši in Ružd! beju in izrekel svoje iskrene želje za napredek in bodočnost turškega naroda. Predsednik turške vlade, Izmet pasn, se je najprej zahvalili za prisrčen sprejem v Rimu Ln nato nadaljeval: Enodušni izrazi simpatij vlade in italijanskega naroda so nov dokaz, da so načela, po katerih se ravnamo, bistven del prijateljstva mod italijanskim in turškim narodom. To prijateljstvo je t rn čvr-stejše, ker ni samo izraz praznih simpatij, nego je imperativna potreba za mednarodne odnošaje. Naše iskreno sodelovanje je že do zdaj rodilo rezultate, na katere smemo biti ponosni. Naša skupna želja je voditi politiko, ki so jo dogodki popolnoma upravičili, in v tem je element stabilnosti v sedanjosti in zaupanja'v bo-dočnost:. T u.rš ko- i t a 1 i j L.n «ko prijateljstvo je daleč od tega, da bi tvorilo kake zapreke za okrepitev prijateljskih odnošajev med našima državama in drugimi državami. Nasprotno je celo olajšalo razvoj političnih odnošajev med Italijo odnosno Turčijo in drugimi državami. In zato. ker ima za smoter samo mir, se naslanja na vzajemno zaupanje med obema državama. Naša politika sporazuma n medsebojnega razumevanja je obrodila uspehe ne samo pri ureditvi razn:h nerešenih vprašanj, nego je tudi omogočila odgovornim državnikom Italije in Turčije da branijo teze, k,i jim je edini namen splošno blagostanje in pomiritev ter zbli-žanje med evropskimi narodi, zlasti narodi v Vzhodni Evropi in okoli Sredozemskega morja. Protokol, ki je li.il včeraj podpisan, ni samo nepomembna manifestacija, temveč je velik dokaz, da imata Italija in Turčija popolnoma enake interese. Nato je predsednik turške vlade dvignil čašo in nazdravil italijanskemu kralju ter želel srečo in napredek italijanskemu narodu in čim čvrste j šo okrepitev italijansko-turškega .prijateljstva. Naval kobilic v Gor. Banatu Velika Kikinda, 27. maja. r. V Gornjem Banatu so se pojavile kobilice v tako velikih rojih, da predstavljajo resno nevarnost za vso pokrajino. Plodovita banatska polja v okolici Čoke, Potiskega Sv. Nikole, Padeja, Sajana, Idjosa in Bočara so že skoro popolnoma uničena. Pojav kobilic je v letošnjem letu tem bolj nenavaden, ker je bila zima zelo dolgotrajna, nakar so sledile še poplave. Zatiranje te golazni, ki uničuje vse zelenje, se vrši večinoma s pomočjo ognja. Seljaki naženejo kobilice na določen prostor, ki ga nato obdajo s slamo in jo zažgejo. Kljub temu, da se vrši sistematično uničevanje že nad teden dni in da uporabljajo za to dnevno do 300 vozov slame, kobilic noče biti konca. Pojavljajo se še vedno novi roji. Oblasti so sedaj poslale na pomoč tudi vojaštvo, ki zatira kobilice z raznimi plini, strupenim prahom in z drugimi kemičnimi sredstvi. Iz državne službe Beograd, 27. maja AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen za načelnika oddelka za agrarno reformo in agrarno-prav-ne posle v ministrstvu za kmetijstvo v 3. skupini 1. stopnje Budislav Cvijanovič, diplomirani pravnik in inž. agronomije. Dosedanji načelnik tega oddelka Zvonimir Turina je upokojen. Ureditev prometa s Skadrskim jezerom Beograd, 27. maja AA. Prometno ministrstvo je poslalo posebno komisijo na izliv reke Bojane, da prouči možnosti, kako bi se dal izliv reke Bojane urediti za reden promet z ladjami, da se uvede neoviran promet s Skadrskim iezerom. Madžarska zavetišče atentatorjev Nova odkritja o početju hrvatskih emigrantov na Madžarskem Zagreb, 27. maja n. ^Novosti:; objavljajo nove informacije o delovanju emigrantov na Madžarskem, ki so jih dobile od emigranta Dragutina Sikirice, ki se vrnil "" domovino. Sikirica pripoveduje, da je zbežal na Madžarsko, kjer so ga madžarske oblasti takoj oddale Perčeeu, ki biva v Pusti Janki. Tam so zbrani tudi drugi emigranti, s katerimi Perčec hudo postopa in mu morajo težko delati. Perčec ima na Madžarskem potvorjeno ime. Imenuje se Emil Horvath in nastopa kot lastnik puste. Tudi drugi emigrantje so dobili potvorjene legitimacije. Na pusto prihajalo razni emigranti, med njimi tudi Mato Tomas in Milica Herceg, ki sta znana še iz zagrebškega procesa proti Hraniloviču in tovarišem Tomas pravi, da je pomagal dr. Paveliču prenašati peklenske stroje in samokrese iz •Italije v .TuBoslaviio. K Perčeeu nrihaja v pusto tudi Ignjat Domitrovič iz Ferdinan- dovca, ki je bil prrv tako zapleten v Hra-nilo-vičev proces. Domitrovič je nekoč povedal, da je nrišel na Madžarsko neki Makedonec iz Bolgarije, ki se spozna na peklenske stroje in so ga madžarske oblasti poslale v Jugoslavijo, že n^sie^iesra dne pa se je vrnil, češ da j-e pot zaprta :n da ne more dalje. Sikirica pravi nadalje, da bivata na Madžarskem tudi atentatorja Babic in Pospi-šil, kii sta ubila v Zagrebu Tonija Sch-legla. Oba sta nameščena v Budimpešti krt 5 ferja pri madžarskem vohunskem uradu. Vsak dan odhajata na postajo in opazuie*a ljudi, če m med njimi koga, ki je znanec iz Jugoslavije. Potemtakem niso resnice vesti, da bi atentatorja bivala v Amerik5, kakor so to poroia.li emigrantski kroari očividno z namenom, da bi zavedli oblasti v napačno sled. Transport živine za izvoz Beograd, 27. maja AA. Sosedne države, zlasti Avstrija, kamor se izvaža naša živina, se pritožujejo, da so vagoni z našo živino vedno prenapolnjeni. Zato so avstrijski obmejni veterinarji dobili nalog, da teh transportov ne sprejmejo. Ker se je pripetilo že več primerov, da so se morale take pošiljke ustaviti na obmejnih postajah, da se pretovorijo v večje vagone ali pa celo v dva vagona, pri čemer se je pogosto zgodilo, da je živina poginila, se priporoča našim izvoznikom živine, da pri natovarjanju ne prenatrpajo železniških vagonov, kar je v njihovem lastnem interesu. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za dnr.e-: Zmerno hladno; spremenljiva oblačnost, postopno boljše. — Situacija včerajšnjega dne: Depresija se umika proti vzhodu. V zai-njem času je pričel prodirati višji p^ lifk z Atlantskega oceana v Evropo. Po mo?ne' i deževju, ki ga je bilo posebno mnogo v Pr:-morju in v znpadnih krajih, se je pričelo nebo vedriti. Pritisk ie narasel za 3—S mi t. najbolj v srednjem Primorju. najmani m iugu in vzhodu. Temnerpfnra ie pidla zn 1 do 3 stopinie v gornjem Primorju. v srednji Hrvatski ir> np vzhodu Dunajska vremenska naooved za -oboto: Menjajoče se oblačno, mežnosi neviht. Naši kraji in ljudje Pr! Martuljkovih slapih Gozd, 27. maja. <*5e se ozrcš od postaje Gozd proti ju-•»u, opaziš velikanski kotel, ki ga obdajajo r»d vseh strani strme stene visokih gora in se med njimi posebno ostro izraža Špikova skupina. Po teh svetu sc le redko kdaj najdejo potniki in vsa lepota tega planinskega kotička je Fiploh zelo malo znana pri vsej svoji veliki krasoti. \ sa okolica jc pristno in nedotaknjeno dcio narave :n ni ničesar, kar bi motilo prelepo delo stvarstva. Tu ni hotelov, ni gostiln in vlada blag mir vsepovsod. Svečano tišino prekinjajo samo slapovi s svojim bobnenjem, padajoč z visoke višine skal raravnust v globino. Martuljkovi slapi bi Zborovanje narodnega delavstva v Zagorju Zagorje, 2/. maja. V prr-Kiorih Sokolskcga doma v Zagorju sc ic v nedeljo dopoldne vršil občni ■zbor tukajšnje podružnice NSZ. popoldne pa važna konferenca narodnih strokovnih organizacij iz vseh rudniških re-rvirjev. Občni zbor je vodil predsednik Sedlar, izvršilni odbor je zastopal tovariš K upnik iz Ljubljane, zastopane pa so bile tudi podružnice Zabukovca, Huda jama. Trbovlje in Loke. Zborovalci so sprejeli •7. odobravanjem vsa poročila furnkcijonar-jev krajevne organizacije ter ponovno izvolili z malimi izpremembami dosedanji odbor. Zastopnik izvršilnega odbora je opravičil obolelega predsedtvka tov. Juvana ter v svojem govoru obravnaval vsa važnejša delavska vprašanja. Govoreč o splošni gospodarski krizi, je naglašal. da občutijo to krizo v najmanjši meri podjetniki, ki so .šc vedno dekani velikih dobičkov, dočim ic potrebno, da tudi podjetniki prevzamejo sorazmerna bremena :n žrtve. Zakon o akcijskih družbah je nujno potreben reforme in sicer v tem pravcu, da hi morale akcijske družbe žc ob svoji ustanovitvi nuditi več stvarnih in formclnih jamstev glede podjetij in ljudstva, ki jc v njem zaposleno. Obširno je govoril tudi o novem pravilniku bratovskih skladnic poudarjajoč, da je v pravi prid delavstva samo njegova točka o obvarovanju pokojninskih pravic za rudarje. Narodno delavstvo je pripravljeno, aktivno sodelovati v organizacijah JRKD, če se bodo upoštevala važna socijalna vprašanja. Poročilo tov. Rupnika so sprejeli zborovalci z velikim odobravanjem. Tov. Koren iz Trbovelj je predlagal, naj sc večkrat skličejo sestanki narodnega delavstva, tov. Štruc pa je podrobno tolmač:l novi pravilnik o bratovskih skladnicah. Naglašal je, da bi bil še najboljši pravilnik, ki ga je sestavil pokojni minister dr. Žerjav, če bi se malo reformiral in bi sc poiskala denarna sredstva pri podjetjih. Zborovalci so se :zrek-1: za proporčni volilni sistem pri volitvah obratnih zaupnikov in v bratovske sklad-nicc. Zagorska podružnica je s tem zborovanjem pokazala svojo akcijsko sposobnost, izkazala pa se jc tudi potreba še večje agilnosti članstva. Na konfcrcnci strokovnih organizacij sc je sklonilo, predlagati dclcgacijskemu zboru NSZ v Ljubljani ustanovitev okrožnega rudarskega tajništva s sedežem v Trbovljah. Konferenca se je bavil a tudi s pravilnikom bratovskih skladnic. IV. velika razstava perot-nine in kuncev v Ljubljani Kmetijska družba »v Ljubljani priredi po svojih članih, odsekov za perutninarstvo in kuncerejo. IV. veliko razstavo. S tem hočejo rejci pokazati uspehe reie, ki so jih dosegli s temi koristnimi živalmi v preteklem letu. Dne 3. junija bodo posebne komisije strokovnjakov ocenjevale razstavljene živali. Za razstavo neprimerne živali se bodo vrnile, najlepše pa nagradile. 4. junija ob 10. bo slovesna otvoritev razstave na velesejmu. Dosedai se je priglasilo 62 razstavlialeev penilninarjev in 34 kuhcerejcev. Živali bodo razstavljene v prostornih kletkah, delno pa tudi v skupinah. Od perutnine bodo zastopane vse pasme, ki jih gojijo člani z uspehom. kakor: precejšnje število rjave štajerske zagorske kokoši, bele štaierke. plimet-ke. rhode slandke. leghornke. rjave, bele in črne orpingtonke. italijanske jerebičarke, bHe sultanke, jokohamo, sulmdolke, "azne race (kakor khaki campbell in indijske te-kalke). japonske goske. turške gosi. bronasti purani in kapuni raznih pasem. Od kuncev bodo zastopani: belgijski orjaki, dunajski plnvci. kastoreksi. dunajski orjaki, orjaški šeki. srebrci, angorci in drugi, sploh kunri. ki se obnesejo tudi za kmetsko rejo. Razstava bo trajala ves čas velesejma od 4. do 13. junija v paviljonu »K« na velesejmu. Vsak stoti obiskovalec, ki bo plačal v tem paviljonu 2 Din. bo nagrajen s primerno živalco. Dijaki in vojaki pod vodstvom predstoinikov ne bodo plačali nikake vstopnine. Odbor in vsi razstavljale! so objavljeni v veleseimskem katalogu. Iz povedanega sledi, da bo ta razstava prav poučna se lahko prištevali med naše največje planinske krasote, če bi bili dovolj znani. Slikovita je okolica teh slapov: teren se dviga, goste šume prenehavajo in že se opaža prehod v planinsko floro. Samo šc malo navzdol in že se znajdemo pri slapu, ki pada med golim skalovjem v ozkem curku. Voda bliskovito drvi z velikim šumom naprej v nižino po strug', ki je globoko zarezana v pečevje. Za temi penečini in bobnečimi vodopadi pa se dvigajo mrko romantični strmi vrhovi. Organizaciji v prospeh tujskega prometa nudi gotovo Martuljkova gorska skupina najboljše torišče uspešnega udejstvovanja. in zanimiva. Kmetijska družba hoče « tem propagirati še večjo gojitev in vzbuditi zanimanje za rejo malih živali, posebno med kmetskim ljudstvom. Znižali smo cene vsem oblačilom. Oglejte si zalogo! J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova 12 Najdba dveh starih okostnjakov Celje. 37. maja. Žc nekaj dni postavljajo okrog Glazije v Celju visoko leseno ograjo, ki jo nosijo močni betonski stebri. Pri kopanju temelja za tak betonski steber nekako sredi prostora ob drevoredu ob Ljubljanski cesti so naleteli kopači v sredo popoldne na človeške kosti, ki so morale pripadati zelo krepkemu, vel kcmu človeku. Danes so izkopali tudi lobanjo in obenem ugotovili, da se nahaja tik izkopanega še drugo človeško okostje v zemlji. Okostje jc ležalo v globini komaj 90 em. Ugotovljeno je bilo, da okostje ne more biti starejše kakor kvečjemu 100 let. Najbrže izvira od kakega justificiranca, kajti znano jc, da so svoj čas na tem prostoru obešali zločince. Kosti so zakopali zopet na istem mestu. Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izvanredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« votle ugotovili z lastnimi preiskavanji. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Veliko neurje nad Sodražico Sodražica, 27. maja. Nad Sodražico in okolico so se te dni vrstili hudi nalivi. Najhujše je bilo od srede na četrtek. Že v sredo zjutraj jc nastala huda nevihta. Zgrnili so se črni gosti deževni oblaki in začelo je liti. kakor iz škafa. Ponoči od 23.30 do 2.15 pa je bilo najhujše. Silen vihar je spremljal močan grom. Dvakrat je celo treščilo. Prvič je strela udarila v staro drevo sredi trga. Strela je drevo razccfrala. Kake pol ure pozneje pa je strela udarila v Žigmaricah v neko hišo. Napravila jc pač mnogo škode na pohištvu in zidovju, k sreči pa ni povzročila hujše katastrofe, ker je bila »vodena«, kakor pravijo taki streli. Potok Bistrica je po nalivu silno narastel ter poplavil vse bližnje travnike in njive. Škoda bo precejšnja. Kako silen je bil naliv. kaže okolnost, da je padlo po dežo-meru ta dan za 53.8 mm dežja. Sodražico dostikrat poleti, zlasti v juniju obiskujejo nevihte. Pred 2 leti junija se je utrgal prav nad trgom oblak, ki je v nekaj minutah poplavil vse ceste in polja. Napravil je takrat ogromno škodo po sadovnjakih in vrtovih, okolica pa je bila povsem obvarovana vsake škode in poplave. Čuden vzrok samomora Poljčane, 27. maja. Manija samomorov je prešla iz mest tudi na deželo. Tak žalosten primer se je pripetil te dni v naši dolini. 341etni krojač Pepelnak Rok iz Kamenčaka. občina Pečke pri Makolah, je v noči na sredo v svoji delavnici, ki mu je služila obenem kot stanovanje, do pol 23. ure delal, potem pa se je odpravil na podstrešje, kamor je vzel s seboj tudi steklenico z li-zolom, ki jo je izpraznil. Ko so zjutraj prišli k njemu ljudje, so se čudili, da krojača, ki je bil v tem času sicer že vedno na svojem mestu, ni bilo nikjer. Njegovi najbližji znanci, ki so Roka zadnje čase videli zelo potrtega, so zaslutili nesrečo. Ko so našli na nedotaknjeni postelji listek z vrsticami: »K štirim ženskam ne morem... 1200 Din je v postelji... Zbogom! Molite zame! Vaš Rok« so ga začeli iskati in so ga naposled našli na podstrešju zvijajočega se v poslednjih krčih. Zraven njega je ležala prazna steklenica, iz katere je dišalo po lizolu. Ko je prispel iz Poljčan zdravnik dr. Hro-novskv, je bil Pepelnak že mrtev. Pepelnak Rok bi se moral te dni oženiti. Bil je že oklican in bi bilo treba stopiti le še pred oltar. Zadnje čase pa je kazalo, da se za ženitev ni nič kaj ogreval. Premišljanje, kaj bi napravil zdaj, ko je že vse pripravljeno, ga jc privedlo v obup. Poroko zadnji dan razdreti, bi bila sramota, po drugi strani pa sc mu je videlo življenje pri štirih ženskah (poleg izvoljenke, matere in dveh sester) iz neznanega vzroka nemogoče. Nesrečni mladenič je pred usodnim korakom napisal še posebej nismo svoji iz-voljenki. Za marljivim fantom žaluje vsa soseska in sočustvuje s prizadetimi. Aretacija zaradi osumijenosti vloma Škofja Loka. 27. maja. Pred kakima dvema tednoma je bila izvršena pr; kmetskem posestniku Jurjcvcu na Govejku pri Osolniku, gorski vasici v Polhograj«kih Dolomitih predrzna tatvina. V času, ko so domači delali na polju, se je vtihotapil v stanovanjsko sobo nepovabljen gost. Rokomavh jc pregledal predale miznic, premetal obleko in se naposled polastil hranilne knjižice s precej visoko vlogo. Ostale reči jc pustil na mestu. Svedrovec pa s tem plenom še ni bil zadovoljen, nego je vdrl tudi v kaščo, odkoder je odnesel 20 klobas. Jurjevčcvi so pri povratku tatvino takoj opazili in so naznanili dogodek orožnikom. Tatinski gost se jc medtem žc zgla-sil v hranilnici v Preski m je dvignil z ukradeno hranilno knjižico 500 Din. Župnik, ki je denar izplačeval, jc bil sprva v dvomu, ali naj neznancu denar izroči ali ne. Ker pa se je tujce obnašal čisto mirno in neprisiljeno, jc domneval, da so pač Jurjevčcvi poslali fanta po denar. Ko se je resnica dognala, je bilo seveda že prepozno. Orožniki so na podlagi opisa uvedli poizvedovanja in jc bil te dni aretiran kot osumljenec neki vodovodni instalater in mehanik, doma iz starološke občine. Fant tatvino zanika, a je bi kljub temu odveden v zapore deželnega sodišča v Ljubljano. kjer bo nadaljnja preiskava ugotovila, ali je res on krivec. Tatinski potepuhi Ljubljana. 27. maja. Žandarmerijska komanda v Ljubljani dobiva iz dolenjskih krajev mnoge pritožbe o ciganski nadlogi, ki ograža posebno mala naselja. V razna, na samem čepeča naselja med dolenjskimi griči Se kaj radi priklatijo razni potepuhi, ki hočejo izkoriščati zaupljivost naših ljudi, ki jim nudijo gostoljubje. Potem, ko jih navadno prenoče, se ti potepuhi izkažejo hvaležne na ta način, da odn?.šajo vse. kar jim pride pod roko. ter sploh ogražajo varnost domačinov. Vsem tem so sc baš v zadnjem času pridružili še ciganski klateži, ki so še nasilnejši od drugih potepinov. Zlasti v krajih okrog Novega mesta, trpe ljudje prav veliko pred c gani, ki kradejo podnevi in ponoči. Že par tednov so se klatili tudi okrog Dohrničev trije mladi cigani, in sicer 21 letni Marko Hudorovič, Ičletnii Jože Brajdič ter 37 letni Mijo Šaj-novič, ki so odnašali ljudem kokoši in razne jestvine. Pred par dnevi je ta trojica vlomila v hišo posestnika Janeza Strmca v Krušnem vrhu. Pri svojem poslu pa so bili cigani opaženi in so morali pobegniti. Posestniku Strmcu so popreje ukradli razno obleko, srebrnino, a tudi precej gotovine. Pri begu pa jim je trda predla, kajti domačini so jih zasledovali na vse kripljc in so morali cigani odvreči precej ukradenih stvari. Med drugim so odvrgli tudi dokaj obleke, ki so jo potem zasledovalci vrnili Strmcu. Ta pa je med vrnjenim blagom našel tudi več parov čevljev, dalje nekaj zimske obleke, razno perilo in pa druge predmete, ki niso bili njegovi, znak, da so cigani pokradli to blago drugod in so ga med begom z njegovim vred odvrgli. Ubežni cigani so odnesli s seboj samo denar in razno zlatnino ter srebrnino. Prav tako kakor v Krušnem vrhu, je bilo izvršenih več vlomov tudi v okolici Št. Ruperta na Dolenjskem. Tamkaj so udrli najbrže isti cigani v hišo Janeza Karliča v Velikem Cirn ku ter mu odnesli več obleke, med drugim tudi nekaj obleke, ki jo je prinesel iz Amerike, in pa večjo vsoto gotovine. Tatovi so oškodovali Karliča za okrog 4000 Din. Glede na vedno se ponavljajoče vlome so odredila varnostna oblastva strožjo kontrolo nad ciganskimi družinami, s katerimi so vsi tatovi prav gotovo v stalnih stikih. Zasačen tat transmisijskih jermenov Lilija, 27. maja. V tukajšnje sodne zapore so orožniki privedli mladega Antona Lavtarja, doma iz okolicc Vač. Mladeniča so pred dnevi zajeli orožniki v Hrastniku, ker se jim je zdel sumljiv. V njegovem nahrbtniku so našli raznovrstne podplate, o kater h so ugotovili, da so izrezani iz ukradenih transmisijskih jermenov. S tem je bil podan dokaz, da imajo v rokah nevarnega tatu transmisijskih jermenov, ki so ga zasledovali žc dolgo časa. Aretirani fant jc ponekod nastopal tudi pod drug m imenom ter sc udejstvoval kot dninar in priložnostni delavec. Transmi-sijske jermene je začel krasti že pred dobrim letom ter je iz njih izrezoval podplate. ki jih je prodajal ra/nim kmetom in delavcem. Ko je prodal svojo prvo zbirko, se je lotil tatvine na veliko in je postal strah vseh podjetij, ki imajo v obratih transmisijsko jermenje. Po njegovi aretaciji se zbirajo ovadbe o njegovih tatvinah iz raznih krajev od lastnikov raznovrstnih podjetij. Grenčica Hunyadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Planinska koča na Ljubitiku škofjeloška podružnica SPD je danes teden otvorila novo planinsko kočo na 1027 m visokem Ljubirku. Prireditve se je udeležilo visoko število planincev z vse Gorenjske, Ljubljane in Zasavja. Z močno skupino so prisostvovali slovesnosti • zagrebški »Run olist ovci«. Koča je zgrajena na zelo razglednem mestu s širokim pogledom na Kranjsko in Sorsko polje, ter Selško dolino. Obisk koče toplo priporočamo. Hoda je iz Škofje Loke 2 uri. Vsa pojasnila daje radevoljc SPD v .škofji Loki. VSAK NAROČNIK »JUTRA« Je zavarovan za 10.000 dinarjev! Rateče-Planica pred poletno sezono Prejeli smo: Tudi letos se v Ratečah pridno pripravljajo sobe in postelje za tujce. V tekočem letu bo okrog 35 na novo urejenih postelj letoviščarjem na razpolago. Cene sobam, odnosno posteljam so nizke: na dan največ po 13 Din z vsemi taksami. Hrana dobra in zadostna. Cena hrani na dan do 30 Din Voda -dobra., mrzla in zdrava. Dobj se dobro mleko od hribovskih krav. Enako sir i.n sirovo maslo, ki se proizvajata v lastni mlekarni, odnosno sirarni Tujci so se že začeli oglašati iz raznih krajev naše države z vprašanji po sobah. Več privatnim strankam so poslali predujme. da si tako zagotovijo sobe. Pričakuje se velik dotok tujcev v naš kra.i, saj jih Rat.ečani rad,i spre.impmo, kor smo mirni in postrežljivi nanram tujcem. Vsa pojasnila daje Tujskoprometno društvo v Radečah. Iz sajaste doline Malo socialne slike trboveljskega življenja Siromaštvo vseposvod! Dan na dan se prošnje, ki iih povzroča revščina iz neštetih razlogov, na občini ku-pičijo in rešujejo... Tam vidiš in slišiš prizore, ki morajo vsakega, še tako trdosrčnega človeka, pre-suniti. Velika armada jih je, ki prosijo pomoči. Toda sredstev je malo in zaradi tega ie mogoče podpreti le v resnici najpotrebnejše. In kako težko je ugotoviti, kdo je najbolj potreben. Onemogli starčki in starke, otroci brez staršev, nezakonski otroci, zapuščena deca, slaboumni in pohabljeni otroci, staro-upokojenci, niih vdove in sirote in brezposelni — vsi brez dohodkov za preživljanje — se zatekajo sem. 322 rednih ubožcev podpira trboveljska občina stalno z rednimi mesečnimi podporami od najmanj 50 dinarjev do naiveč 540 dinarjev. Poleg rednih denarnih podpor oskrbuje in preživlja občina v lastni ubož-nici še 20 onemoglih oseb. Zapuščeni otroci so na oskrbi pri zasebnih strankah doma in na deželi, pokvarjena deca se nahaja v vzgajališčih, v tujih hiralnicah pa so na oskrbi težji slučaji. Letna oskrba ubožcev stane občino nad pol milijona dinarjev, toda kljub temu je s to vsoto pomagano komaj najhujši revščini. Sredstva so premajhna, občina sama ne zmore vsega, čeprav ji znatno pomagaio pri tem delu tudi razne dobrodelne ustanove in društva ter strokovne organizacije. Nezadostna starostna preskrba (po več desetletjih garanja), pomanjkljiva dečia zaščita, nezadostne in prešibke sociialne ustanove, pomanjkljivost zdravih stanovanj za revne sloje, brezposelnost, neurejena pomoč brezposelnim, sramotne pokojnine starih rudarjev, majhne pokojnine novih upokojencev, preslabi zaslužki delavstva itd., itd., vse to vali težka bremena in gore deia na socialni urad trboveljske občine. Na stotine in stotine prežalostnih slučajev, s katerimi se mora baviti občina dan za dnem. Neverjetno veliko število je slučajev, ki so tako pretresljivi, da se polasti človeka popoln obup. Samo za skorjo kruha že prosijo! Krepki fantje brez dela in jelal Družinski oče brez zaslužka, žena in otrok bolna. Majhen zaslužek — otrok enajst! Mož odšel po svetu za zaslužkom, doma pustil usodi vso družino. Zima, pa vsi brez obleke in obuvala. Mož ie zapustil družino, žena pijanka. otroci pri starem očetu - upokojencu. Nezakonska mati zapustila svoje dete, kakor da se nje prav nič ne tiče. V najlepših fantovskih in dekliških letih so zaradi prenapornega dela postali za delo nesposobni. Nezakonske matere treh otrok, brez vseh dohodkov za preživljanje. Onemogel starček prosi za sprejem v ubožnico, da bo tam pričakal — smrti itd. Občina posega vmes, kolikor more. Pa vendar se tu pa tam gevori. da ie dobil kdo pomoč, ki ie ni bil potreben. Županstvo bi bilo hvaležno vsakomur, ki b; mu šel na roko. da v resnici ne bi nepotrebni izkoriščali podpor, kar se pač tudi lahko primeri. Občina nujno potrebuje primerno ubožnico. dečie zavetišče in prepotrebno posredovalnico za delo brezposelnim. Samo še danes! Film za ljubeča se srca, film za moške in ženske, film za staro in mlado! Kathe Nagy Hans Albers Muzika Werner R. Hevmann. Dopolnilo Foxov zvočni tednik! Predstave ob 4., 7U in 9U zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124 Dogodki za mejo Fašistično zadružništvo za »upoštevanja vredne« kmetovalce. Posojilnica an hranilnica v Piranu je imela tc dni svoj redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo nad 200 članov. Predsednik A. Contento je poveličeval zadružništvo, ki prinaša kmetijstvu tako velike koristi, nato pa je takoj ugotovil, da je položaj kmetijstva xe':o slab in da padajo cene kmetijskih pridelkov katastn>-falno /a kmetovalce. Posojilnica in hranilnica ni mogla ugoditi vsem prošnjam za posojila, marveč je omejila svojo posojilno poslovanje na one prosilce, ki so nudili dobro jamstvo in ki so bili upoštevanja vredni. Mali posestnik je že prezadolžen in ne dobi nikjer nobenega kredita več. Predsednik je poudarjal na koncu svojega poročala, da je potrebno, da bi država pomagala malemu kmetijstvu izpod bremen, ki ga upropaščajo. Zaključil jc s trditvijo, da so pokrajinski fašistični voditelji storili vse. kar jo mogoče, da bi prišlo do zadovoljive solucije tega peterega problema. Po vseh istrskih gospodarskih zborovanjih tolažijo enako obupane kmetovalce fašistični govorniki in napovedujejo pomoč, glede katere pa dobro vedo. da ie ne bo, ker so na merodajnih mestih v Rimu gluhi za to na obe ušesi. V okolici Pirana je grozila 20 odstotkom kmetovalcev gospodarska propast okoli novega leta, sedaj pa jc odstotek že znatno narastel. Vse gre po 6tarcrn naprej, na boben gredo ce'e kmetije često zaradi majhnih zastalih kreditov. Kmetje so prosili moratorij v plačevanju davščin in ustavitev eksekutivnesa postopanja, pa je bilo vse njihovo prizadevanje zaman. Dviganje sadjereje v Julijski Krajini. V Opatiji se je vršilo gospodarsko zborovanje. na katerem je bil navzoč tudi podtajnik poljedelskega ministrstva Ma-rescalchi, ki jc priporočal primorskim pokrajinam gojitev sadja in namiznega grozdja. Povedal jc, da hoče fašistična vlada dvigniti sadjerejo, ker se ji obeta dobro razpečavanje. Vsi govorniki so soglašali z namerami vlade. Podtajnik Marescalchi si je ogledal v družbi fašističnih prvakov veliko gozdno posestvo princa SchonburgAValdenburg«. Gozdne ureditve in posebnosti mu je razkazoval predsednik kmetijske /veze profesor Su.šmel. Princa SchdnburgVValdenbur-ga ni bilo k sprejemu tajnika Marcscal-cbi ja. V Ilirski Bistrici so pričakovale Marcs-oftlchija fašistične organizacije in večja skupina kmetovalcev. Slednjim je govoril takole: »Fašistična vlada je vedno na vaši strani in gleda z zaupanjem na vaše delo. Vse težave, ki sedaj tarejo kmetijstvo, ho-dr> odstranjene in bodočnost bo za Italijo boljša poprej kakor za druge državo. Vlada hoče vam pomagati in bo vas podoir.Ja, ker na kmetijstvu sloni prospevanje naroda.« Sušmel in drugi so hvalili vlado zaradi znanih melijoracij ob Reki, ki imajo po izjavah fašističnih hijerarhov služiti za naselitev večje skupine italijanskih pol ^delcev med slovensko ljudstvo ob meji. Tihotapstvo v reški Svobodni coni. Pri Moščenicah so ujeli finančni stražniki z velikimi tožkočami 5 tihotapcev, ki so spravljali iz reške svobodne cone razno blago ponoči s svojimi čolni na varno v bližnje gozdiče. Prvega stražnika, ki je /a-klical »alt«, jc napadel tihotapec pTan Nacinovič in ga ranil na glavi- Drugi so tačas zbežali in pustili štiri vreče s 45 kilogrami kave in 30 kilogrami sladkorja. Po hudem boju so bili aretirani Fr. Nacinovič, A. Božiškovič, Mario Morsi. E. .lu-rasič in A. Markovič, ki sc nahajajo sedaj v zaporih na Reki. Rajši umrje kakor da bi izgubil desno roko. Prod dvema tednoma je pičil gad 23 letnega kmečkega fanta Reka Barišo v Barha-nu v Istri. Zdravili so ga doma in mu po-kladali zelišča na rano. Postajalo niu je 6labše in ko je videl, da se sam ne ^o ozdravil, jc šel k zdravniku, ki ga je takoj odpravil v pulsko bolnico. Tam so mu povedali, da ga morejo rešiti edino le šc z amputacijo roke. Odgovoril je. da rajši umrje, kakor pa da bi izgubil desno roko in ostal za kmečko delo nezmožen celo življenje. Nesreče z **ojnimi naboji. Nesreč z vojnimi naboji ni ne konca n© kraja. 14 letni kmečki dečel" Edvard Visko-vič v Šempetru ob Soči je zadel s krampom na polju na vojni naboj, ki se je raz-počil in dečka težko ranil Prenesli so ga takoj v bolnico v Tržiču. 21 letni Josip Cej iz Kromberga pri Gorici je iskal vojni materija! po Sveti gori. Zadel je na naboj, ki se je razpočil in težko ranil na desni roki. Prvo nomoč mu je dal dr. Marušič, zdravnik v Solkanu. Novi priimki. Na tržaški prefekturi podpisujejo nep.e* trgoma dekrete za »popravo priimkov«. Vdova Frančiška Kocjan, roj. Berek. se piše sedaj Bezzecohi-Canciani, Kjuder je postal Claudi. Kobal Cavalli. dolga vrsta Kocjanov se bo zvala odslei Candani. Ku-retov pa Coretti, Merlak Merlato, Novak Novato. Kralj, banska tkalnica preprog Drinske banovine v Sarajevu 0%'učlU nalo razstave preprog v veliki dvorani hotela »Umori" od 28. maja do 1. junija od 9.—12. in 2.—7. ure zvečer Na 24 mesečno odplačevanje brez naplačila 6195 Domače vesti ♦ Čehoslovaki na Jadranu. >Ako greste na morje, pojdite v Jugoslavijo!« pod tem naslovom objavljajo praški >Narodni listy« članek, v katerem se med drugim veli: ^Češkoslovaška ima mnogo pri rodnih lepot, a nima morja, imajo pa ga naši bratje Ju-gosloveni. Njihova zemlja za nas ni tuja, pri njih se čutimo kakor med svojimi, nam naj blažjimi. Zato smatramo za našo dolžnost, da opozorimo one, ki jim je potrebno bivanje ob morju, naj se odločijo za jugoslovenski Jadran. To zahteva tudi veliko zanimanje, ki vlada v Jugoslaviji za vse-sokolski zlet v Pragi. To je velika požrtvovalnost, katere ne smemo pozabiti.. Ako greste na morje, dajte torej prednost Jugoslaviji ♦ Izpiti na srednjih šolah. Nižji tečajni izpiti se bodo na vseh jugoslo venskih gimnazijah vršili od 10. junija dalje. Dne 1. junija se prično dopolnilni in razredni izpiti, 7. junija pa popravni izpiti. ♦ Mednarodna razstava ekslibrisov v Los Angelesu. V maju je bila otvorjena osma internacijonalna umetniška razstava »Ex-lib risov« v Los Angelesu. Zastopanih je bilo 14 držav: Amerika, Anglija, Avstralija, Avstrija, Belgija, Češkoslovaška, Italija, Java, Jugoslavija, Kanada, Litva, Nizozemska, Madžarska in Rusija. Jugoslavijo zastopajo z 21 deli naslednji umetniki: M. D Gjurič (1), Dragan Renarič (5), Ivan Roch (4), S. Vukovič (1), izmed Slovencev pa F!o Justin (3) in Tone Kralj (7). Podeljenih je bilo za najboljša dela več denarnih nagrad in vsaki državi eno častno priznanje. Za Jugoslavijo si je pridobil častno priznanje Tone Kralj za »Ex libris« F. S. F nžgar. Čestitamo! + Protituberkulozni dnevi. Letos prirede vse protituberkulozne lige v državi proti-tuberkulozne propagandne dneve v času od 3. do 5. ;unija. Osrednja protituberkulozna Tsa v Ljubljani je te dni razposlala na vse šole v banovini male poučne letake za šolske otroke, ki vsebujejo vsakdanja navodila o čuvanju zdravja. Obenem bodo dobro služila učiteljstvu kot podlaga za zdravstveni pouk otrokom. ♦ Društvo za otroško varstvo ln mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana razglaša, da bo redmi letošnji občni zbor v ponedeljek 13. junija ob iS. v sodni dvorani justiene palače, soba 16, z naslednjim dnevnim redom: poročila društvenih funkcionarjev, generalnega varuha, odbora in računskih preglednikov, volitve odbora in slučanjosti. Ako ta društveni zbor ne bi bil sklepčen oh določeni uri, bo pol ure nato občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. ♦ Izlet ljubljanskega avtomobilskega Huba k Sv. Križu pod Golico. Zaradi zelo slabega vremena se izlet mi vršil kakor prvotno nameravano 26. t. m. Zato bo jutri v nedeljo, 29. t m. Izletniki bodo pustili svoja vozila i>ri lovski koči KID, odkoder je še kakih 10 minut pešhoje do prostora za piknik na krasni lrivadii, polni narcis. Kjer je cesta v v.išji legi ozka in ne dopušča. srečanja, bo odprta vožnja navzgor le do 14. ure od te ure dalje pa le za vožnjo navzdol. V ostalem je cesta povsem lepa ari za avtomobilsko vožnjo brez ovir pripravna. Seveda bo izlet le v primeru lepega vre mor. a in je v dvomu povprašati tajništvo kluba na dan samega izleta od 8. ure dalje. Predvideva se, da dospe večina izletnikov med 11. in 12. uro na cilj. + Telovadni nastop srednješolske mladine, ki bo v nedeljo 5. juniija na sedežih srednjih šol v Jugoslaviji, bo zanimiv tudi zaradi tega, ker se bodo izvajale gimna-■stične vaje po godbi iz Beograda. Vse tri radijske oddajne postaje, beograjska, zagrebška in ljubljanska, bodo na željo prosvetnega ministrstva prenašale godbo in povelja. Vse srednje šole naj si torej pravočasno oskrbe dovolj močne sprejemne aaprate z elektrodinamičnimi zvočniki. ♦ Nova grobova. Včeraj popoldne je po daljši bolezni umrl v Celju v 61. letu starosti g. inž. Vinko T r a vi r k a, višji gozdarski svetnik in šef gozdarskega oddelka pri celjskem sreskem načelstvu. Pokojnik, ki je bi! znan kot prijeten in vedno dobro došel družabnik, se je rodil 30. avgusta leta 1871. v Prčnju v Boki Kotorski. Po končanih gimnazijskih študijah je odšel na Dunaj, kjer je absolviral gozdarsko visoko šolo. Služboval je v raznih krajih bivše Avstrije, največ pa v Dalmaciji, v Mariboru in drugod. Po prevratu je prihitel z Dunaja, kjer je med vojno služboval v ministrstvu, v Celje, kjer je preživel vseh zadnjih 14 let v krogu svoje rodbine. Bolehal ie že dalje časa, vendar je še vedno opravljal službo. Zadnje tedne pa je tako oslabel, da je bil stalno prikovan na posteljo. Pogreb blagega pokojnika, ki zapušča žalujočo vdovo in Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani številke za označbo kraja pomenijo: 1. £as opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. »mer ta brzina vetra, 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, 27. maja Ljubljana 7, T61.4, 13,8, 80, SWl, 0.5, 3.6, dež; Ljubljana 14, 76.2.2, 18.8, 40, WSW4. 0.6, —, —; Maribor 7, 75<9.7, 14.0, 80, SE1, jasno, —; Zagreb 7, 761.4, 14.0, 80. SSW3 0.2, —, _; Beograd 7, 760.6, 20.0, 70, W3, jasno, dež, 0.6; Sarajevo 7, 760.6, 18.0, 60, Pl, 0.3, dež, 0.7; Skoplje 763.7, 17.0, 90, 61, 0.7, —; Split 7, 762.9, 19.0, 40, mirno, 0.3, —; Kranbor 7, 761.5, 20.0, 80, mirno, ti.5, Rab 7, 764.1, 14.0, 90, mirno, 0.3, idež, 9.0. Temperatura: Ljubljana 18.6, 12.8; Mari-Ibor 18.8, 10.0; Zagreb 17.0, 13.0; Beograd 27.0, 17.0; Sarajevo 24.0, 14.0; Skoplje 25.0, 12.0; Sp*it 22.0, 17.0: Kumbor —, 17.0; Rab 12.0. 4 otroke, bo v ponedeljek popoldne ob 16. na celjsko pokopališče. — V Ljubljani je umrl državni upokojenec g. Karel B e d i n a. Pogreb pokojnika bo v nedeljo ob 14. iz mrtvašnice splošne bolnišnice. Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje! ♦ Mesto občinskega stražnika z mesečno plačo po dogovoru se odda pri mestni občini kočevski. Prošnje sprejema županstvo do 5. junija. Prosilci morajo biti zmožni uradnega in nemškega jezika, samskega stanu ter morajo imeti najmanj štiri razrede osnovne šole in dovršeno policijsko ali žandarmerijsko šolo, ter ne smejo biti mlajši od 24 in ne starejši od 35 let. + Razstava klavirjev na ljubljanskem velesejmu. Kakor poročajo, bodo na letošnjem ljubljanskem velesejmu razstavljeni tudi klavirji čeških, nemških in avstrijskih tovarn. ♦ Trgovska, industrijska in denarna podjetja, ki nameravajo nastaviti kakšno novo pisarniško moč, prosim, da se obrnejo na ravnateljstvo državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, ki bo rado in zadovoljivo posredovalo. ♦ šolska prireditev na Vačah pri Litiji bo v nedeljo 29. t. m. popoldne po litanijah na Zarnikovem dvorišču. Na sporedu bosta igri >Povodni mož« in j,Zdaj me pa ne boste več videli!« Sumijo, da si je vzel življenje v 'Savi. ♦ Nevaren požar v Sarajevu. V četrtek popoldne je v Sarajevu nastal nevaren požar v velikem skladišču tovarne kokosovih pogrinjal in brisalk tvrdfce Roubiček & komp. Požar je kmalu zavzel velike dimenzije. Gasilci so sicer hitro prihiteli na pomoč zaradi velike vročine pa je bilo gašenje zelo težavno. Vse skladišče je do temelja pogorelo, škoda se ceni na 600.000 Din in je le delno krita zzavarovalnino. ker je lastnik tovarne znižal zavarovanje za 50 odstotkov. ♦ Učenec je našel ukradeno kolo. fe Litije nam pišejo: V nedeljo popoldne je našel šolar Konjar v grmovju pod grbin skim klancem kolo, ki je bilo zaradi deževja zadnjih dni že nekoliko zarjavelo. Orožniki, ki so bili o najdbi obveščeni, so snoznali kolo za last litijskega financarja g. Kifner-ja. že pred meseci mu je bilo kolo ukradeno iz neke veže. Tat je imel bržkone zadnje čase slabo vest, zato ga je odložil ponoči na osamelem kraju. ♦ Iz starega sovraštva jo je poškodoval. Ko se je nedavno vračala posestnica Apolon™ Ivančičeva s svojega posestva v Turškem vrhu domov, je okoli 21. ure v gozdu srečala Antona Budiigama.posestnl-škega sina fe Turškega vrha. ter ga pozdravila z besedami >Dober večer«. Budi-gam pa, ki goji napram Ivančičev? že 5 let sovraštvo, jo je brez povoda napadel s težko mesarsko .palico ter jo pretenel po vsem telesu. Na njene klice sta prihitela na pomoč viničarja Ivan in Franc Kokot iz Turškega vrha, nakar je Budigam pobegnil v temno noč. Tvančičeva je dobila tako hude poškodbe, da je dva dni bi ju vala kri. Poleg tega je zdravnik ugotovil, da ama nalom- GOJZERJI PRIZNANO NAJBOLJŠI lovski in športni čevlji po konkurenčnih cenah edino le pri 86 ., ekspon ii tiri nad Škof jo Loko Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike! Ijano kost na levi roki. Sirovi pretepač pride pred sodnike. ♦ Tihotapljenje cigaretnega papirja. V okolici vasi StanKovcev v savski banovini je preteklo sredo ponoči orožniška patrulja ustavila nekoliko moških, ki so nosili na ramah sumljive pakete. Patrulja jih je pozvala naj se ustavijo, a neznanci so se spustili v beg ter pometali od sebe sumljive zavoje, v katerih je bilo 45 kg cigaretnega papirja. Tihotapci so pobegnili, da b.i se na ta način rešili zapora. Cigaretni papir predstavlja vrednost več tisoč dinarjev. Iz Ljubljane u— Glasbena razstava v Narodnem domu je odprta le še štiri dni. V njej je zbranega toliko zanimivega materijala v rokopisih, starih knjigah, v tiskanih izvodih in v portretih, da mora razstava vsakogar zadovoljiti. Zanimiv je tudi oddelek naših vi-joMnskih mojstrov, ki izdelujejo naravnost krasne in izvrstne instrumente. Vstopnina za odrasle 5 Din, za šole 2 Din. Odprta je razstava vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. u_ Gojencj operne šole državnega konservatorija nastopijo na treh zaključnih produkcijah. Pi vi večer je namenjen prozi, drugi in tretji pa fragmentom rz raznih oper. Ravnateljstvo opozarja na te prireditve, ki se bodo vršile v dramskem gledališču po izredno nizkih cenah in bodo dostopne vsakomur. Vse ljubitelje našega pevskega naraščaja opozarjamo na te večere. Vstopnice bodo v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. u— Odbor za ©lepšanje oken in balkonov v Ljubljani ni mogel lansko leto izvršiti naložene mu naloge zaradi nastalih zaprek Letos pa je vsa akcija v najboljšem teku in so že vse priprave dovršene. Zato vabimo hišne posestnike, najemnike in ljubitelje cvetic, naj čimprej okrasijo okna in balkone s cvetlicami, da poživijo hiše in ulice. Na južnih legah, ki so izpostavljene žgočim solnčnim žarkom, ne uspevajo cvetlice v nezavarovanih lončkih. Tu jih je treba posaditi v zabojčke ali pa postaviti lončke v zabojčke in praznino med lončki zapolniti s šotnim zdrobom ali vsaj z vlažno jelovo žagovino. Dogovorno s predsedstvom Društva trgovskih vrtnarjev v Ljubljani bodo vrtnarji oddajali cvetlice, odnosno zasajali v zabojčke z vrstami, ki so aa določene lege, po znatno znižanih enotnih cenah. u_ Novi tramvajski vozovi. Tovarna vagonov v Brodu ob Savi je poslala mestni cestni železnici 3 .nove tramvajske vozove, ki so na praznik prispeli na ljubljanski tovorni kolodvor. Včeraj so jih spravili v tramvajsko remrzo. Vozovi so zgrajeni po sistemu prejšnjih novih, samo konstrukcija vrat je praktičnejša i.n novejša. Vsak voz je veljal 445.000 Din. Prihodnji teden pošlje tvornica še 2 nova vozova. Na ta način bo v remizi zadostna reserva. u— Za pomožno akcijo so naknadno darovali: v denar ju: Podoficirska či-taonica 40. pp. za brezposelne 1000, uredništvo OUZD (numestu venca na krsto .gospe Tavčirjeve) 403, Lenasi Janko (na-mestu venca na krsto g. Verbiča Franca) 200, Pollak Karel (namestu venca na grob prednice mestnega zavetišča za onemogle v Japljevi ulici s. Bon a vi te Pucove) 200, odvetnik dr. Novak Janže iz neke poravna/1-ne pravde 190, trgovec Levstik Ivan iz Sodražice 100, železniški uradnik v pokoju Gnezda Fran (v spomin Viktorije Scdeje ve) 100, Zveza ruskih oficirjev po »Jutru« 50 in Šuštar Ivan iz Ljubdjane 20 Din; v blagu: tiskarna r Hrovatin Makso iz Ljubljane je brezplačno natisnli in opremi! 10.859 blokov »POMOČ POTREBNIM«, a Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode so darovale brezplačno papir za 10.859 blokov »POMOČ POTREBNIM«. u_ Vrtnarjem in ljubiteljem cvetlic. Ljubljanska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva je prevzela ureditev razstave prijateljev narave v stanovanju, ki bo na bližajočem se velesejmu. Podružnica SVD razstavi sobne rastline, zato pa prosti vrtnarje, ki so vsi člani podružnice, da se rzstave udeleže z najlepšimi sobnimi rastlinami, ki jim sedaj cveto, da občinstvo spozna, kako veliko izbiro ima pri okraše-vanju stanovanj. Ker imajo pa tudi ljubitelji cvetlic mnogo redkih in tako lepih rastlin, da so .primerne za tako razstavo, prosi društvo tudi svoje člane, da se udeleže razstave. Razstavljalci na.j označijo rastline s točnimi imeni rastlin in pa s svojim imenom, odnosno fiirmo. da občinstvo zve, kje je mogoče take rastline kupiti, rastline naj pa prineso pravilno obeležene v četrtek 2. junija na velesejem ter jih iz-roče odborniku podružnice SVD, a pri rastlinah, ki so na prodaj, naj navede tudi cene. V nedeljo, dne 29* maja 1932 ob 16. uri JAVNA TELOVADBA Sokola I na Taboru. u_ Stanovanjski urad XII. ljubljanskega velesejma prosi vse »ki bi mogli za čas velesejma v dneh od 4. do 13. junija ali tudi samo za nekaj večerov dati proti .plačilu na razpolago prenočišča, da javijo takoj svoj naslov mestnemu odpravništvu, Mestni trg 27-HT, soba 50, ali pa ravnateljstvu velesejma. Ker se zbere v teh vele-sejmskih dneh v Ljubljani mnogo tujcev, katere moramo sprejeti z največjo gostoljubnostjo pod streho, naj bodo prijave kolikor mogoče številne. u_ Sokol v Mostah pri Ljubljani bo imel jutri v nedeljo ob 10. dopoldne v kinematografski dvorani na Selu tretji del predavanja brata .inž. Gerla o vojni s plini. Pri predavanju bo predavatelj uporabljal plinske maske. Vstop prost. Pridite! u_ Sokol I. na Taboru bo imel 29. t. m. javno telovadbo, pri kateri nastopijo vsi telovadni oddelki z zanimivim sporedom. Kačetek javne telovadbe bo točno ob 16., (pod ure prej pa bo koncert društvene godbe Vt opnina je za sedeže od 5 do 15 Din, za stojišča pa po 3 Din. Vabimo vse članstvo in prijatelje društva, da se nastopa v čim večjem številu udeleže. Nastop bo ob vsakem vremenu. u_ Spored procesije sv. Rešnjega telesa v mestni župniji Sv. Jakoba v nedeljo: Ob 8. slovesna sv. maša. Takoj po maši se začne pomikati procesija v tem-le redu: osnovna deška šola na Prulah. osnovna dekliška šola pri Sv. Jakobu, meščansko-de-kliška šola, župno bandero Sv. Jakoba (za njim vajenci z Rakovnika in drugo moštvo), dekliška Marijina družba z zastavo, bandero žalostne Matere Božje (za njim: Marijina družba žena, gospe in gospodične svetilke, narodne noše), dve mali bander-ci, nato belooblečeni dečki in deklice s svečami in deklice, ki potresajo, godba Sa-lezijancev, pevci, salezijanski kleriki in duhovščina. Najsvetejše, dostojanstveniki in Marijina kongregacija ŽMB. _ Pot procesija je čez most Sv. Jakoba po Bregu, Starem trgu, Sv. Florijana ulici, Karlovski cesti, Privozu, Prulah na trg Sv. Jakoba. Pridite, da pobožno počastimo in hvalimo Ljubezen vse ljubezni! O slabem vremenu se bo vsa slovesnost izvršila v cerkvi. u— Obnova hiš. S pomladjo so se odločili nekatera hišni posestniki, da prenove zunanjost svojih hiš, kar bo služilo k splošni olepšavi Ljubljane. Med drugimi so pričel sedaj prepleskavati enonadstropno Trpinovo hišo v Hrenovi ulici, ki ima tri fa-sa le in sicer drugo na Žabjek, tretjo pa na Grudnovo nabrežje. Obnovitvena dela izvršil;? stavbno podjetje Rudolfa Sakside. NE potrebujemo reklame, delo govori. Pralnica, likalnica in čistilnica oblek, — Mestni trg št. 8 (Haman). 230 u_ Priče, fci so bile 3. t. m. navzoče, km je konjač lovil in odpeljal v Trubarjevi uKci (št. Jakobski most) psa, naj javijo svoje naslove v odvetniški pisarni dr. Josipa Cepud.ra. u— Tatinski obisk. Predvčerajšnjim popoldne se je vtihotapil neznan nenoštenja-kovič v spalno sobo Ivanke Habjanove, stanujoče v Aljaževi ulici 3 in odnesel črno baržunasto obleko in čr.ne. suKnene hlače, last Štefana Kovšee, v skupni vrednosti 900 Din. Tat je izginil, kakor se je priplazil, popolnoma neopaženo. u_ Zasledovan mladostni vlomilec. Ko je prišla na Cesti v Mestni log 30, stanujoča Marija š., domov, je takoj opazila, da je bil med časom njene odsotnosti izvršen drzen vlom. Neznani tatovi so odnesli iz njenega stanovanja več ženskih jopic, neknj kompletnih ženskih oblek in več mošxe obleke; na škodo Josipa škafarja, pa, ki stanuje v isti hiši, so odnesli storilci več raznih dragocenosti, tako da znaša skupna škoda nad 4200 Din. Kakor domnevajo, je bil pri tej tatvini soudeležen v bližini stanujoči vajenec K. N.. ki je takoj po vloma neznano kam izginil. u_ Srajce, športne, modne m otroške ima v krasni izberi tvrdka šiterk nasl. Kar-ničnik, Stari trg IS. Iz Maribora a— Ob priliki otvoritve palače OUZD v Mariboru, združene s proslavo 10-letnice zakona o zavarovanju delavstva, ki bo jutri, v nedelio ob 9. dopoldne, obveščamo, da ie dopoldanska svečanost dostopna zaradi pomanjkanja prostora samo vabljenim osebam, potem pa drugemu občinstvu. — Ogled uradnih prostorov za širšo javnost je določen za popoldne, nedeljo in ponedeljek. a— Občni zbor Mariborskega ženskega društva bo v ponedeljek 30. t. m. v mali dvorani Narodnega doma. Dnevni red: Poročilo predsednice, poročilo tajnice in bla-gajničarke, načelnice odseka za pospeševanje domače obrti, sprememba društvenih pravil, volitev novega odbora in slučajnosti. Po občnem zboru bo predavala gospa Rozmanova. Odbor vabi vse članice, da se občnega zbora udeleže v čim večjem številu. a— Sckolska četa pri Sv. Trojici v Slov. Goricah priredi jutri v nedeljo svoi glavni telovadni nastop. Četa vabi vse okrožje, zlasti Sokole iz Maribora da se polnoštevilno udeleže prireditve. Ob tej priliki bo vozil iz Maribora poseben avtobus z odhodom ob 13. izpred glavnega kolodvora. Vožnja v obe smeri velja 25 Din. Prijave za vožnjo sprejema sokoiska župa, pisarna Narodni dom, ustmeno ali telcfonično. Na veselo svidenje v Slovenskih goricah. a— Poletni avtobusni vozni red. Potujoče občinstvo opozarjamo, da stopi 28. t. m. v veljavo poletni vozni red mestnega avtobusnega podjetja na vseh podeželskih progah. Novi vozni red je objavljen na vseh avtobusnih postajah. a_ Konjske dirke, ki so prvi dan na Te- Jovo tako lepo uspele, se nadaljujejo jutri ob 15. z glavno točko sporeda: Jugoslovenski derby. K dirkam vozi z Glavnega trga od 14. naprej mestni avtobus. Iz Celja e_ Mestni kino bo predvajal drevi ob po! 1. zvočni cirkuški film >Cirkus Busch« V glavni vlogi Liane Haid. e_ Sokol poziva članstvo, ki se namera- a udeležiti vsesokolskega zleta v Pragi, da se prijavi najkasneje do 1. junija pri društvenem blagajniku br. Naprudniku (zaloga piva). Obenem s prijavo je vplačati stroške za prevoz, zletno legitimacijo, prehrano in drugo. Podrobnejša pojasn:la se dobe pri br. blagajniku. Opozarjamo članstvo, da se zakasnele prijave kakor tudi prijave brez istočasnega vplačila odpadajočega zneska ne bodo v nobenem primeru uvažeVale. e_ Odkritje spomenika padlim junakom 39. pehotnega polka. Danes, ko slavi celjski 39. pehotni polk v spomin na zavzetje črne 1. 1919. v koroški ofenzivi svojo pol-kovsko slavo, bo odkrit na dvorišču vojašnice kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja lep kamnit spomenik, na katerega dveh obstranskih stebrih so z zlatimi črkami vklesana imena vseh junaških borcev, ki so položili svoja življenja na oltar drage Jugoslavije in za osvobojenje aaš h bratov v Korotanu. Na prvem kanriu so vklesana imena naslednjih oficirjev in podofioir-jev poročnikov Franja Malgaja Franja Pavlina in Janka Ješeta. ter podporočnika Ivana Kiislringerja narednika dijaka Srečka Puncerja, podnareliiiko-Ivana Grejama ln Franja Murka, na drugem stebru pa imena vojake^: kaplarja A'ojza Tovornika, Karla šusterja, Ivana Zaverš-nika Ivana Počnika in redovov Antona Jelena, Karla Smoleta, Antona Tavžija, Vsem sreskim in krajevnim organizacijam JRKD Začasna banovinska eksekutiva J. R. K. D. za dravsko banovino sklicuje ustanovno skupščino banovinske organizacije JRKD za dne 4. in 5. junija v Ljubljani, v Kazini (velika dvorana). Dnevni red skupščine je: I. Dne 4. junija ob 18. uri v veliki dvorani Kazine: 1. Otvoritev. 2. Poročilo verifikacijskeg:a odbora. 3. Citanie zapisnika konference z dne 29. marca. 4. Poročilo tajništva. 5. Razgovor o sestavi kandidatnih list. 6. Slučajnosti in debata. II. V nedeljo 5. junija ob 10. uri v veliki dvorani Kazine nadaljevanje dnevnega reda. in sicer: 7. Poročilo ministrov dr. Kramerja in Puclja. 8. Volitve prvega banovinskega odbora in eksekutive. članov odsekov. treh članov nadzornega odbora. 9. Resolucije. Točnejša navodila bodo prejeli sreski odbori v prihodnjih dneh. Začasna banovinska eksekutiva JRKD. Leopolda Zak.ška, Josipa Cigaleta, -Ivana Kržnika, Albina Lorgerja, Pavla Ježovnika, Ivana Pečnika, Ivana Rančana, Fran-.a Klajnška, Alojza Zagradišnika, Franca Se-šla, Leopolda Krušiča, Antona Ermenea, Josipa Petana, Mihe Mešička, Iva.ia Korenjaka, Jakoba žilnika, Gregorja Blatnika, Vinka Hribernika, Ivana F>oštjančiča. Frana Žogana, Albina Retla. Frana Košca, živka Mihajloviea, Ivana. Ven sa, Martina Podgorška, Dragoljuba Marinkovič a in Avgusta Koušeta. Pričetek odkritja bo -ob 8.30 zjutraj, nakar bo sledila svečana cerkvena posvetitev spomenika, nato pa bodo govorili poveljnik polka g. polkovnik Mihajlo Golubovič, mestni župan g. dr. Go-ričan in zastopnik reservnih of:cirje" Ob 10. bo na Glaziji polkovska slava s svečanim rezanjem kolača. e_ Na šoli Glasbene Matice v Celju tra^ ja reden pouk vse do 28. junija in bo te-era dne razdelitev izpričeval. Tudi letošnji nastopi gojencev, pri katerih je nastopilo samezno 56 gojencev in gojenk (poleg orkestra), so privabili v tukajšnje mestno gledališče mnogo občinstva, zlasti mladine, ki se od leta do leta bolj zanima za te nastope, kar dokazuje, da imajo ti važen glasbenovzgojen in vzpodbuden pomen za nastopajoče kakor tudi za ostalo dijaštvo. Glasbena šola je s tem podala zopet nor dokaz smot.rene.ga dela in prizadevanja. e_ Invalidsko tombolo, ki bi se bila morala vršiti v četrtek, so zaradi dežja preložili. Vršila se bo jutri 29. t m. popoldn^na Dečkovem trgu. Javnost nai v čim večji meri seže po tablicah, ki so le po 2.50 Din kos. e_ Celjski pododbor Kluba koroških Slovencev bo imel svoj sestanek v soboto 11. junija ob 20. v -.Evropi«. e_ Podporno društvo za revne otroke v Gaberju je prejelo pri poroki g. dr. Pod-pečana in gdč. Baldasinove nabrani znesek 250 Din in sc za ta dar najiskr^neje zahvaljuje. e— Podružnica Jugoslovenske Mat;ce v Celju bo imela svoj občni zbor drevi ob 20. v rdeči sobi Narodnega doma. e_ Dva nesrečna padca. PosestiHcov sinko Anton Gradišnik iz Bukovja pri Slivnici, star 9 let, je padel z voza in si zlomil levo nogo. — 60 letna kuharica .Tulijana Pozničeva v Celju je padla tako nesre,m% da si je občutno poškodovala desno roko r rami. Oba ponesrečenca se zdravila v celjski bolnici. Shodi poslanca Spindlerja Šmarje pri Jelšah, 27. maja. V sredo 25. t m. zvečer je ime! poslanec V. Spindler lep sestanek pri Sponiu v Rogatcu. Zlasti so bili v velikem številu novzoči možje z Dončke gore, skoro ves občinski odbor pod vodstvom g. župana Cai-zeka ter mnogo drugih kmetovalcev in obrtnikov. Po poročilu g. poslanca in po nekaterih pojasnilih, ki jih ie dal na razna vprašanja, se je izvršila ustanovitev krajevne organizacije JRKD za občine Rogatec, Donačka gora in Sv. Rok. Izvolil se je odbor, v katerem so zastopane vse te občine, z g. rogaškim županom Gajserjem na čela. 2e pred ustanovitvijo je pristopilo k organizaciji nad 100 članov. V četrtek 26. t. m. zjutraj po prvi ma* je bilo veliko zborovanje v prostorih z. Čgrizka pri Sv. Križtf pri Slatini. Zlasti veliko ie bilo tudi kmetskega ljudstva, pa tudi delavstva, obrtnikov itd. Zborovanje ie vodil g. dr. Kolterer, ki je med drugimi pozdravil tudi novega zdraviliščnega ravnatelja g. inž. Ditriha. Poslanec Spindler je podal obširno poročilo o delu v Narodni skupščini, ki so ga zborovalci z močnim odobravanjem vzeli na znanje. Tudi tn se je ustanovila krajevna organizacija JRKD, ki je štela že ob ustanovitvi krog 200 članov. Izvoljen je bil odbor, kateremu stojita na čelu gg. dr. Kolterer kot predsednik in Vinko Zurman kot podpredsednik, izven njih pa so v odboru vsi župani vseh 11 občin župnije Sv. Križ. za katere okoliš je organizacija ustanovljena, v kolikor so že vstopili v vrste JRKD, ter mnogo drugih uglednih mož in mladeničev. Zborovanje pri Sv. Emi, ki bi se imelo vršiti tudi ta dan, je bilo odgodeno, ker ie cerkveno opravilo trajalo skoro do poldneva in ie bil velik naval. KUPI meni, ljubi STRIČEK, samo SLADOLED »PETRIČEK«, za en dinar al pa dva liževa ga obadva! 6186 •4H Usodni spopad med očetom in sinom *3če prevžitkar se je pri delu skregal s sinom, sin je očeta udaril, oče je umrl — Ljubljana, 27. maja. Pred malim senatom se je danes zaključila rodbinska drama, ki se je letos sredi aprila odigrala v prijazni vasi Blatni Brezovici pri Vrhniki. Posestnik in gostilničar, 421etni France Jeraj se je zagovarja! zaradi zločina zoper življenje in telo (težke telesne poškodbe s smrtnim izidom). Senatu je predsedoval s. o. s. g. Anton Mladič, javno obtožbo pa je zastopal namestnik državnega tožilca dr. Hinko Lu-covnik. Javna obtožba očita Francetu Jeraju, da je 5. marca letos udaril svojega očeta Franceta z nekim trdim predmetom po levi temenici s silo tako, da mu je vdrl temensko kost in da je nastopilo zaradi infekcije rane otrpnjenje možgan ter je oče Jeraj 17. aprila umrl na posledicah te poškodbe. Obtožnica v razlogih kratko osvetljuje ves žalostni dogodek. Kritičnega dne sta se oče in sin sprla zaradi žage. Obtoženec jo je hotela odnesti. Oba sta se ruvala za žago in je pri tem sin udaril očeta po glavi tako, da ga je kri curkoma oblila. Še isti dan je oče odšel k vrhniškemu zdravniku dr. Žabcu. Rana pa je bila, kakor je pozneje dognala sodna obdukcija, infici-rana in je oče umrl v nedeljo zjutraj 17. aprila. Obtoženec dejanja v bistvu ne taji, pač pa se zagovarja, da je med ruvanjem z ročno žago zadel očeta na glavo in da je ta slučajni udarec povzročil očetovo smrt. Predsednik je obtoženca kratko vprašal: »Kako se zagovarjate?«, obtoženec pa je glasno in živahno odvrnil: »Tako, kakor sem že povedal! Oče so bili hude jeze, a kmalu vedno dobri. Tisti dan sem šel k očetu. »Oče žago bom vzel.« Oče pa: -»Nič ne boš jemal žage. Žaga je moja!« Nekaj časa sva se pričkala. Potegnil sem žago in z robom zadel očeta po glavi. Oče so nato dejali: »Dolgo ne bom!« Ko so oče prišli od zdravnika, so mi rekli: »Boš že ti plačal zdravnika!« Potem so delali vse od kraja, rezali so rezanico in pomagali sosedom. Pozneje sem očeta vprašal: »Ali vas še kaj boli?« Odgovorili so: »Ni nič nevarnega! Rana se je zacelila.« V nedeljo zjutraj 17. aprila so umrli... Vem, da niso oče umrli zaradi te rane, ker je bila lahka«... Predsednik senata: »Zdravniki pravijo drugače!« Obtoženec: »Prav tako je bilo, kakor sem povedal. Povem vam vse po pravici kakor pred živim Bogom.« Predsednik ponovno: »Zdravniki pravi-Ijo, da jc čisto izključeno, da bi bila rana prizadeta s tako-le malo ročno žago. Po znakih poškodbe je to popolnoma nemogoče.« Obtoženec: »To je prav mogoče. Zdravniki lahko drugače govore.« Predsednik: »Mogoče ste očeta udarili z nožem? Vsaj tako izgleda.« Obtoženec: »Nimam v žepu nikdar noža. Mati so mi povedali, da so dali pozneje očetu nekaj denarja. Odšli so k bratu v Sinjo Gorico. Domov grede so se napili in obležali v snegu. Prišli so domov vsi mokri in trdi.« Priča Andrej Lenarčič: »Gnal sem živino z vode. Videl sem veliko krvi v snegu. Kar cel curek. Ko je oče prišel od zdravnika, mi je povedal, da ga je sin udaril zaradi žage z neko stvarjo. Čez en mesec mu je začel tožiti, da ga desna stran glave boli. Mož mi je tožil: »Nič ne vem. kaj bo. Roka mi nič ne nuca. Glava! Glava!« Potem so še pristavili: »Nedelje ne bom učakal.« ... Priča Marija Lenarčič je po prepiru staremu Jeraju izpirala rano. Sl šala je že poprej. kako je oče tožil: »Ojej! Oiej!« Oče je njej dejal: »Ta hudič me je! Ne vem s kom!« Pozneje ji je obtoženec rekel: »No. gobec! Le glej, da boš spet proti meni pričala!« Mati je sinu rekla: »Poglej, kako si očeta udaril!« Odvrnil ji je: »Vas bom pa po vorengi!«... Ostale priče so opisovale žalostne razmere, ki so vladale med sinom in očetom-vžitkarjem. Zaradi prevelikega vž:tka je bil pri Jerajevih večen družinski prepir. Nekatere priče so označile obtoženca kot človeka nagle jeze. Sodna obdukcija, ki je bila 18. aprila v Blatni Brezovici, je dognala, da je bila temenska kost udrta, da se je rana znotraj inficirala in da je pokojni Jeraj umrl na posledicah te infekcije. Državni tožilec je vzdrževal obtožbo v polnem obsegu, dočim je branilec dr. France Lokar izrazil mnoge pomisleke proti obtožbi. da ni prave vzročne zveze med poškodbo in infekcijo. Dejanje samo ni pravno pravilno kvalificirano in gre le za prestopek lahke telesne poškodbe. Senat je obsodil Franceta Jeraja zaradi zločinstva zopet življenje na poldrugo leto robi je in v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Po sodbi najbrže obtoženec ni vsega razumel in je še enkrat vprašal: »Prosim, koliko?«.. Po pojasnilu je vzkliknil jokajoč: »O Marija! Moja družina ...« Državni tožilec je prijavil priziv zaradi prenizke kazni, obsojeni Jeraj pa si je izprosil odlog kazni. Senat mu je to dovolil do pravomočnosti sodbe. Gospodarstvo Važne spremembe v načinu našega Izvoza Že nekaj let opažamo, da v naši izvozni in u-.ozni trgovini stalno narašča promet po vodi (rečni in morski poti), dočim nazaduje delež prometa po železnici, odnosno po suhem. Najnovejša ^Statistika zunanje trgovine za 1. 1931.« vsebuje tudi za preteklo leto v tetn pogledu prav zanimive podatke. Tako vidimo, da je v tem letu znašal izvoz po vodni poti že 64.1 °/o. po suhem pa samo šc 35.9 °/o: od uvoza pa odpade na uvoz po vodni poti 613 °/o in po suhem 38.7 °/o. Razmerje med uvozom, odnosno izvozom po vodni poti in po železnici se je v zadnjih letih temeljito spremenilo, kakor nam kažejo naslednje številke: Izvoz po vodi Izvoz po suhem milij. ton 1927 1.65 192S 1.79 19-29 2.26 1930 2.90 3931 2.10 38.9 39.6 42.3 61.15 64.1 milij. ton 2.60 o 73 61.1 z.v 3 60.4 3.07 57.7 1.83 38.7 1.19 35.9 Dočim je bila do leta 1929. količina izvoza po železnici za 1 milijon ton večja nego količina izvoza po vodi. ie bil lani izvoz po vodi še enkrat večji kakor izvoz po železnici. Izvoz po vodni poti je dosegel še skoro dve tretjini vsega izvoza po suhem. Naši izvozniki se torej v rastoči meri poslužujejo za izvoz cenenih vodnih prevoznih sredstev. Izvoz po morju je lani dosegel 1 700.000 ton (predlanskim 2.250.000), izvoz po rekah pa 425.000 ton (652.000). Slično. četudi ne tako izrazito spremembo opažamo zadnja leta tudi pri uvozu, ki se prav tako v rastoči meri poslužuje vodne poti, kakor je razvidno iz naslednjih številk: Uvoz po vodi Uvoz po suhem milij ton % milij. ton °/o 1029 0.85 51.1 0.82 48.9 1930 0.97 64.1 0.54 35.9 1931 0.73 64.2 0.41 35.8 Tranzitni promet se je lani povečal. Zanimivo je tudi gibanje tranzitnega prometa v pret. letu. Tranzitni promet preko naše države je do 1. 1927. stalno ;n naglo naraščal. Leta 1923. ie znašal tranzit komaj 0.96 milijona ton. leta 1925. se je dvignil že na 1.83 milijona ton. leta 1927. pa je dosege! 2.58 milijona ton. Od tega leta pa opažamo počasno nazadovanje tranzita, in sicer v letu 1928. na 2.47. v letu 1929. na 2.31 in v letu 1930. na 2.26 milijona ton. Lani pa je navzlic splošnemu nazadovanju mednarodnega prometa tranzit preko naše države nenadoma poskočil za 600.000 ton. tako da ie v tem letu dosegel vsega 2.S6 milijona ton. torej še znatno več kakor v doslej najugodnejšem letu 1927. = Dobave. Direkcija državne železarne Vareš - Majdan sprejema do 1. junija ponudbe glede dobave 100 komadov ventilov; do 22. junija glede dobave 3000 kg motvoza, 10.000 kg železa. 150 ks solne kisline, 100 kg žveplene kisline in brusnih plošč. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 3. junija ponudbe glede dobave 300 kg ječmenove kave. 300 kg sirove kave. 1000 kg riža. 1000 kg koruznega zdroba, 400 kg kavine primesi. 500 kg terper.tino-vega mila: do 13 junija pa glede dobave 170 m manesmanovih brezšivnih cevi Dne 16. junija se bo vršila pri ekonomskem oddelku komande mornarice v Zemunu ucita-eija glede dobave 20.000 kg masti in 16.000 škatel konzerv: 17. junija pa glede dobave 7500 ton briketnega premoga. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dne 17. junija se bo vršila pri primorski direkciji pošte in telegrafa v Splitu oferfna licitacija glede dobave kablov in kabjovske-aa materiiala. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI.) Dohodki carinarnic v dravski banovini V preteklem letu so skupni carinski dohodki naše države (brez dohodkov na račun drugih oblastev) v zvezi z zmanjšanjem uvoza ponovno nazadovali; znašali so 1164.3 milijona Din nasproti 1499.3. 1516.8 in 1622.9 milijona Din v zadnjih treh letih. Če upoštevamo samo dohodke od uvoznih carin •n jih primerjamo z vrednostjo uvoza, tedaj vidimo, da se je odstotna carinska obremenitev vsega našega uvoza lani povečala od 21.5 na 24.2%, kar je pač posledica okolno-sti. da se je pri enakih carinah vrednost uvoza zaradi nižjih cen zmanjšala. Carinska obremenitev našega uvoza se je zadnja leta gibala tako-le: Donos uvoz. carin v °/o vredn. uvoza 1921 427.1 10.4 1924 1150.4 14.0 1927 1623.8 22.3 1928 1597.5 20.4 1929 1504.4 19.8 1930 1497.4 21.5 1931 1163.3 24.2 Carinski dohodki so skoro pri vseh carinarnicah nazadovali. Od večjih carinarnic kaže le carinarnica v Metkovieu večje dohodke. Največje carinarnice v naši državi kažejo v pret. letu naslednje carinske dohod-ke( brez dohodkov na račun drugih oblastev): Zagreb 263.9 milijona Din (1. 1930. 357.7), Beograd 240.1 (311.7). Ljubljana 116.0 (151.2), Maribor 92.8 (115.7), Novi Sad 71.5 (79.7), Metkovič 62.1 (55.6), Osijek 45.8 (47.6), Subotica 40.9 (59.7). Sušak 35.8 (40.5), Skoplje 33.5 (44.1), Sarajevo 32.3 (51.7), Split 24.6 (31.6) in Jesenice 22.0 (25.3) milijona Din. , Skupni carinski dohodki vseh carinarnic v dravski banovini so lani znašali 237.4 milijona Din nasproti 299.5. 326.3 in 318.3 milijona Din v zadnjih treh letih. Vrh tega pa so carinarnice v dravski banovini poles carinskih dohodkov pobrale še na račun drugih oblastev 39.3 milijona Din (v vsej državi 249.4 mil. Din), kakor sledi iz naslednje primerjave (v milijonih Din): doh. na račun carine drugih oblastev Ljubljana 116.0 24.8 Maribor 92.8 11.3 Jesenice 22.0 2.5 Dravograd 3.1 0.3 Rakek 2.7 0.3 Gornja Radgona 0.8 0.1 237.4 39.3 Vsega so torej carinarnice v dravski banovini v pret. letu pobrale 276.7 milijona Din (1. 1930. 318.2). = Uredba o rokih za izplačilo vlog in drugih obveznosti Ljubljanske kreditne banke je bila objavljena v »Službenih No-vinah« od 26. t. m. in je s tei.i dnem stopila v veljavo. = Kontingenti za uvoz lesa v Alžir. Z dekretom generalnega guvernerja za Alži'-od 30. aprila t. 1. ie bil l»tni uvozni kontingent za les povišan od 72.000 ton na 88.000 ton, tako da pride na kvartal 22.000 ton Glede na ta novi letni kontingent so bili. upoštevajoč izkoriščenje kontinenta v prvem četrtletiu. določeni naslednji kontingenti posameznih držav za drugo četrtletje: Jugoslavija 12.638 ton. Švedska 4287 ton. Rumuni-ia 1075 ton. Poliska 884 ton.' Amerika 831 toan. ostale države 1546 ton. Finska in Ni zozemska sta v prvem četrtletju izkoristili že ves leni kontingent. Kakor je iz aorniih številk razvidno, ie kontingent za Jugoslavijo zelo velik in nam daje možnost večjega izvoza. = Nezmanjšan dobiček Združenih papir- nie Vevče. Goričane in Medvode. Glede na ponovna prizadevanja za povišanje zaščitne carine za papir, je zanimivo, da izkazuje najnovejša bilanca Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode za L 1931. navzlic gospodarski krizi skoro enak dobiček kakor prejšnja leta. namreč 2,710.000 Din nasproti 2.750.000 Din v 1. 1930 in 2,684.000 Din v l. 1929. Kosmati dobiček se je povečal od 12.5 na 13.2 milijona Din. kar je onn>gočilo. da je družba povečala odpise na 5.34 milijona Din v 1. 1930. in 3.99 miliiona Din v letu 1929. Odpisi so torej lani znašali še enkrat loliko. kakor izkazani dobiček in predstavljajo eno petino vseh tvorniških investicij. Upravni stroški so se lani povečali od 2.30 na 2.76 milijona Din. davki pa so se zmanjšali od 1.71 na 1.50 milijona Din. = Državne finance v 1. 1931/32. Pravkar so bili objavljeni podatki o gibanju državnih dohodkov v prorčunskem letu 1931/32. ki kažejo, da so znašali naši državni dohodki v pretekl»Tn finančnem letu (april 1931 — marc 1932) 10 milijaH 725 9 milijona Din, to je za 1 milijardo 568.6 milijona Din manj nego v 1. 1930 31. Državni dohodki so v 1. 1931/32 znašali (v milijonih Din); 1931/32 razlika naspr. 1930/31 neposr. davki 1739.1 — 333.7 posredni davki 2937.4 — 603.9 monopoli 2136.5 — 1910 drž. gosp. podjetja 3817.3 — 45.6 razni doh. _95.7_+ 10.6 skupa j 10.647.0 — 1568 6 Kakor je iz gornje primerjave razvidno, so najmanj nazadovali monopolski dohodki (samo za 8.2 odst), najbolj pa dohodki od posrednih davkov (carin). — Klirinška pogajanja s Češkoslovaško. Kokor poročajo iz Prage, je dospela v Prago jugoslovenska delegacija za pogajanja zaradi deviznega kliringa med Jugoslavijo in Češkoslovaško, ki ji načeluje guverner Narodne banke g. Ignjat Bajloni in v kateri zastopa trgovinsko ministrstvo pomočnik ministra za trgovino in industrijo gosp. Ivan Mohorič. Pogajanja z zastopniki češkoslovaške Narodne banke in češkoslovaškega zunanjega ministrstva so se že pričela in bodo obsegala najbrž ves kompleks vprašanj medsebojnih obveznosti, to je poleg blagovnih terjatev tudi terjatve češkoslovaških bank za sezonske kredite jugoslovenskim industrijskim družbam. Pričakovati je, da bodo pogajanja v kratkem času dovedla do uspeha. = Zamenjava obveznic stabilizacijskega posojila. Državna hipotekama banka objavlja: V prospektu lt emisiji 7 odst. stabilizacijskega posojila kraljevine Jugoslavije, je bilo predvideno, da se bo zamenjava začasnih obveznic (certifikatov) imenovanega posojila v definitivne obveznice izvršila najdalje do 1. junija t. 1. Zaradi tehničnih mir pa ne bo mogoče izvršiti zamenjave do predvidenega roka, temveč šele v teku naslednjih mesecev, a najdalje do 1. decembra t. 1. Zamenjavo začasnih certifikatov za definitivne obveznice bo izvršila Državna hipotekama banka s svojimi poružnicami. Drugi kupon tega posojila bo Državna hipotekama banka pričela izplačevati 1. junija t. 1. na podlagi začasnih obveznic (certifikatov). Jmetniikj obveznic stabilizacijskega posojila bodo preko dnevnih listov pravočasno obveščeni o času zamenjave, to je čim bo Državna hipotekama banka dobila definitvne obveznice od finančnega agenta za to posojalo, to je banke Union Parisienne v Parizu. = Pogajanja za uveljavljenje nemško-rumunske preferenčne pogodbe. Kakor znano je Nemčiji uspelo odstraniti oviTe za uveljavljenje preferenčne pogodbe, sklenjene z Rumunijo, kolikor so obstojale od strani tretjih držav, ki uživajo v prometu z Nemčijo največje ugodnosti in od katerih so prvotno nekatere stavile svoje ugovore. Nemško-rumunska prefe-renična pogodba vsebuje odkrito preferenco za uvoz ječmena in koruze v Nemčijo in je bila sklenjena pred enim letom. Navzlic odstranjen ju zunanjih ovit pa doslej še ni uveljavljena, ker je Rumunija zaradi mednarodnih načrtov za sanacijo Podimavja odlašala s pristankom gl^de uveljavi jen ja. Kakor sedaj poročajo iz Berlina, se vršijo z Rumunijo nova pogajanja glede takojšnjega uveljavljenj-a pogodbe, pri katerih hoče Nemčija odstraniti pomisleke Rumu-mije na ta način, da pTedflaga 4 tedenski odpovedni rok za primer, da Ruimunija zaradi izvajanja pogodbe ne bi imela primernih koristi. ----- Borze 27. maja. Na ljubljanski borzi je deviza Ne\vyork danes nadalje nekoliko popustila in z njo tudi devize Berlin, Bruselj, Pariz, Praga in Trst. Okrepila se je le deviza Amsterdam. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala za julij po 180. za avgust po 178. 179 in 181 ter za december po 178 (beograjski tečaji so bili zopet precej višji). Dolarske vrednote so nekoliko popustile, vendar ni prišlo do zaključkov. Promet je bil zabeležen samo še v begluških obveznicah po 32. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2273.72 _ 2285.08, Berlin l32S.r< — 1335.97, Bruselj 785.70 — 789.64. Curih 1097.35 — 1102.85, London 206.23 _ 207.83, Newyork, ček. 5581.25 - 5609 51, Pariz 221.27 _ 222.39, Praga 166.64 — 167 20 287 3" 70 Zagreb. Amsterdam 2273.72 — 2285.08. Berlin 1325.17 — 1335.97. Bruseli 785.70 do 789.64. London 206.23 - 207.83. Milan 287.30 do 289.70, Ne\vy0rk ček 5581.25 — 5509.51, Newyork kabel 5603.25 — 5631.51, Pariz 221 277 — 222.39. Praga 166.34 — 167.20, Curih 1097.35 — 1102.85. Curih. Beograd 9 05 Pariz 20 1650 Loti don 18.81.. Newvork 510.75. Bruselj 71.60. Milan 26.225, Madrid 42.25. Amsterdam 207.10, Berlin 120.925. Stockholm 96.75, Oslo 93.60, Kobenhavn 102.75. Sofija 3.70, Praga 15.15, Varšava 58, Bukarešta 3.06. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 181 — 184. za junij 179 _ 181, za avgust 180 — 183. za december 175 — 180. 7°/o investicijsko 50 — 53. 4°/n agrarne 22.50—24. 6»/« begluške 32 _ 32.50. 8°/o Blair 45.50 do 46.50. 70/o Blair 41.50 — 42. 7°/» Drž. hipot. banka 49.25 bi. Beograd. Vojna škoda 187. 185. 186. 186.50. 184 zaklj.. za junij 184. 183 zaklj., za julij 183 zakli., za avgust 186 bi., 70/o investicijsko 52 zakli.. 4'Vo agrarne 24 zaklj.. begluške 32.50. 33. 32.75 zaklj.. 7®/o Blair 42 zaklj.. 8°/« Blair 47.50 bi.. 7°/« Drž. hipot. banka 49.50 bi.. Narodna banka 4120 do 4300. Priv. agrarna banka 213. 211 zaklj. Dunaj. Bankverein 10.80. Eskomptegesell. 100. Dunav - Sava - Jadran 13.95. Staats-eisenbahngesell. 17.75. Trboveljska 18.70. Alpine - Montan. 9.10, Secerana 17.25. 5HELLT^X Uporablja ga vsaka redoljubna go- % spodinja. 211-3 g Blagovna tržišča 2IT0 + Chieago, 27. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 58.25. za julij 59.625. za 'ep-tember 61.50, za december 63.75; koruza: za julij 32.25. za september 34.625. za december 35.25; oves: za maj 22.25, za september 22.625; rž: za maj 31.75. za julij 38.75. + Winnipeg, 27. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 63.625, za julij 64.25, za oktober 66.50. + Ljubljanska borza (27. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Prometa ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): slavonska. 78 kg po 182.50 _ 185. okolica Sombor, 79 kg po 187.50 — 190: potiska. 80 ka težka do 192.50 — 195- moka: baška »05« 185 - 105- i6« 175 — 185: ^7« 145 — 150; »8« 92.50 do 97.50. Otrobi: baški. sremski 85 — 87.50; banatski 82.50 — 85 + Somborska blagovna borza (27. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 74 vagonov. Pšenica: baška. okol. Sombor. 78'79 kg 131 — 133. sremska. slavonska. 78 kg 131 do 133; baška potiska. 80 k« 132.50 - 134.50; banatska potiska. 79 kg 131 _ 133. Oves: baški 145 _ I5O; sremski. slavonski 147.50 do 152.50 Ječmen: baški. sremski. 63 64 k^ 140 _ 145 Koruza: baška 96 - 98: za mai-junij 98—100; baranj. čitikv. 132.50-137.50; baška bela 113—115. Moka: baška. banaška i0g« in s-Ogg« 230—240; r2* 20r -215: >5« 190—200: 'Gt 175—180; *>7« 145—150; »8-1 92.50—97.50. Otrobi: 85—87.50. 4- Budimpeštanska (ermin^ka borza (27. t. m.) Tendenca čvrsta, promet sredini. Pšenica: za junij 12.86 — 12.88: rž:_/.a junij 14.46 _ 14.48: koruza: za julij 15.70—15.80, za avgust 15.70 — 15.80. Lt Pa! Po 1170 let od njegove smrti Nikdar ni neaktualno pisati o tem kitajskem pesniku, najmanj pa letos, ko poteka 1170. leto, kar je Li T'ai Po s kozarcem v roki, kakor oni naš starček, ki ga opeva narodna pesem, zapustil svet in odšel v večno bivališče svojih prednikov. Kaj je teh 1170 let v pojmih kitajskega človeka, ki se zaveda, da zgodovina njegovega naroda obsega več tisočletij? Najstarejši kitajski književni zapisek je nekako iz 1. 2400 pred Kristusom, štiri tisočletja kulturnega razvoja so ustvarila tradicijo, kakor je nima nobena narodna kultura. Kitajska' se je res lahko ogradila z zidom, ker je popolnoma zadoščala sebi. Njen največji pesnik Li T'ai Po je živel v času, ko se je Evropa zvijala v krčih barbarstva. še nedavno so odvihrale strašne nevihte preseljevanja narodov. Na evropskem političnem nebu je vstajala zvezda Karla Velikega, danica nove srednjeveške kulture. V teh neizmerno težkih časih, ko so našo celino vladali kralji, ki niso bili vešči pisanja in ko so samo v redkih samostanih prepisovali stare knjige, se je na Kitajskem razvijalo obsežno kulturno življenje. Arhitektura, likovne umetnosti in glasba so tekmovale s poezijo: slednja je bila najbolj čislana. Pesniško stvarje--ie so primerjali kraljevemu vladanju. Slavne pesnike so vladarji plačevali s takimi darovi, kot v Evropi hrabre junake in vojskovodje. Dober verz je bil ena najvišjih vrednot v državi. In kaj so opevale te pesmi, poganjajoče iz tisočletne literarne tradicije? Prirodno lepoto, žene in ljubezen, vino in strasti, smrt in večnost, ničemumost ljudi in minljivost sveta. Stari motivi, ki se pojavljajo tudi v poeziji drugih narodov i vro iz človeške duše z isto prvinsko silo kot se v rastlinskem svetu ob sličnih klimatskih pogojih razvijajo podobne rastline. Li T'ai Po je bil s svojim sodobnikom in prijateljem Tu-Fujem največji pesnik v razdobju slavne dinastije T'ang (620—906). Izmed vseh klasikov kitajskega pesništva je njegovo delo najbolj občečloveško. Po pravici štejejo tega poeta med najsilnejše lirike vsega človeštva. Li T'ai Po (tudi Pe, Pai) se je rodil 1. 701. v današnji provinca Sečuan. Ime mu je dala mati po sanji, ki jo je bila imela malo pred porodom: videla je zaton planeta Venere (T'ai Po pomeni: velika, bela zvezda). Po znači tudi: beli, Tai Po: »veliki beli«, sam pa se je pozneje imenoval Ts'ing Lien (zeleni lotos). O svoji mladosti pravi: »Dvajset pomladi sem ležal pod oblaki, vdan brezdelju in zaljubljen v bregove.« Pri Dekem puščavniku v gorah je krotil redke ptice, in ko se je oženil, je imel z ženo težave, kakor vsi pesniki in modreci; preveč vdan svoji muzi, ni imel čuta za potrebe praktičnega življenja, ki jih je z neusmiljeno trdovrat-nostjo zastopala žena. Pomagalo ni nič: morala se je ukloniti in je z otroci odšla v pustiv. Li Tai Po je zdaj krenil na pot po blagoslovljenih pokrajinah neskončne Kitajske; hodil je iz kraja v kraj ter pel in pil. Bil je nekaj časa član druščine »sedmih puščavnikov v bambusovem gaju«, značilne združbe poetov-potepuhov, ki so verovali samo v poezijo in vino ter oznanjali užitek kot edin življenjski smoter. Ti kitajski hedonisti so vplivali tudi na liriko Li Tai Poa. V svoji sloveči »Zdravici« poje med drugim: Vživaj, le vžij hip, ki življenje ga bedno ponuja, s čašo zajemi, če žeja te, struja mimo le, jadrno, v večnost beži. Kje so cesarji in kje modrijani? Nemi so, davno so že zakopani in pozabljeni. Le verniki trtni, pivci, ostanemo večno nesmrtni. Ob koncu tridesetih let svojega stoletja se je Li T'ai Po seznanil s slovečim pesnikom Tu Fujem; poslej je oba pevca in pivca vezalo trdno prijateljstvo. L. 742. je prispel v prestolnico Cang An; tu so njegovi verzi prišli pred cesarjeve oči. Cesar je bil po starih izročilih kitajskih vladarjev goreč pospeševateij poezije in nje tankočutni poznavalec: v verzih tega potepuha, ki je bil prišel iz daljne province, opasan z mečem in s citrami. je spoznal velik talent. Določil mu je mesto v dvorni književni akademiji. Tu so poeta pomladnih oblakov, jesenskih vetrov, žensk in vina obdali »socijalni« problemi njegovega časa. Spoznal je razkošje na dvoru, meh-kužnost in pokvarjenost, spletke evnuhov in slabo gospodarstvo, čigar bremena so se valila na siromašne sloje. Li Tai Po. ki je užival milost lepe cesarjeve kurtizane Yank Kui Fe. se ni nič kaj dobro počutil v dvornem okolju. Ne-nehoma so ga obdajali spletkarji in evnuhi so z zločestimi pogledi merili pesnika, ki je bil zaradi svojih verzov cesarjev ljubljenec. Kot pristen lirik in obenem — nekje na dnu svoje duše — bister opazovalec in filozof, je najrajši bežal iz realnega cesarstva v kraljestvo vinskih duhov. Pri bokalu vina se je počutil najsvo-bodnejšega. Njegovo veseljačenje je ogor-čilo nasprotnike, vendar ga. je v njihovih očeh storilo manj nevarnega in je tako ščitilo njegov položaj na dvoru tem bolj, ker je cesar rad odpuščal pesnikom njihovo slabost pri ženskah in vinu. če se poglobimo v poezijo tega tankočutnega umetnika, ki je po svoji občutljivosti za lepoto in po nežnosti pesniškega izraza soroden avtorju Visoke pesmi, vidimo, da je bile pijančevanje Li Tai Pou v dobršni meri le samo krinka. Za masko pijanca in veseljaka se skriva bridko ranjena. duša: za pesmimi o vinu in strasteh čutimo neko tragično noto, slutimo večno vprašanje: čemu je ves ta sijaj, čemu vse muke in prazne radosti, ko je večna samo minljivost in resnična le smrt? Toda Li Tai Po ni c tem razmišljal globočje; po naravi je bil bolj estet kot asket. Zato je z zrncem gorjupega spoznanja v duši rajši opeval oblake in njih večno igro nad rumenimi polji; jutra in večere, pomladno kipenje sokov in jesensko tugo nad vodami, varljivo opojnost ljubezni in nič manj sladko varljivost vina. Ni oznanjal ne nove vere niti novega spoznanja o človeku, ali — kakor bi danes rekli — socijalnih idej. Zatekajoč se iz dvorne družbe v svoj »umetni paradiž« je skušal uživati življenje, dokler mu je vrelo v prsih. Naposled pa so dvorni spletkarji zmagali nad pesnikom in mu omajali stališče pri cesarju. Zopet je vzel v roke popotno palico in se napotil po svetu. S seboj je nosil oblačilo, ki mu g a je bil cesar podaril. Ko se je n^koč v mesečini vozil s prijateljem po Yangtseju. se je oblekel v cesarski plašč in se jel grohotati. L. 755. se je nehote zapletel v zmedo, ki jo je povzročil An Lu Šan s svojim uporom in bi bil izgubil glavo kot »politični zločinec«, če ga ne bi bil rešil njegov mladostni prijatelj, takratni general Kuo Tsi I. Izgnali so ga v skrajni jugozahod Kitajske, kjer je prehodil mnogo sveta, spisal številne pesmi in po stari navadi pridno praznil bokale vina. Ko je bil pomiloščen, se je naselil pri sorodnikih v Kinkiangu in tu 1. 762. umrl. O njegovi smrti so nastale cele legende. Liriki Li Tai Poa ne more čas vzeti nje svežosti in neposrednosti; še danes jo uživamo kot pristen plod globoke pesniške navdihnjenosti, ki je bila sama sebi namen. Slovenci imamo v prevodu pesnika dr. A. Gradnika 17 pesmi Li Tai Poa (v antologiji »Kitajska lirika«), tako da nam ni neznano ime.* B—o. * Podatki po Richard Wilhelm, Chine-sisehe Literatur. (Handbuch der Litera-tunvissenschaft.) Kako dolgo more bdeti človek? Harvardova univerza ima zavod, ki mu je naloga raziskovanje vprašanja, kako dolgo lahko človek bedi. Oddelek vodi prof. Turner, ki dela neprestano zadevne poskuse. Nedavno se je stavilo poskuševalcu na razpolago 20 dijakov in dijakinj. Profesor jim je nasvetoval, naj pijejo kolikor mogoče mnogo kave. Zraven tega je neprestano svirala godba, ki je spodbujala živce, da s>e niso utrudili. Poskus je poka-zal, da lahko vzdrži najodpomejši organizem ob navedenih sredstvih 121 ur brez spanja. Vendar je dijak, ki je dosegel ta rekord, preživel zadnje ure pred spanjem v nekakšnem transu, kajti če ga je kdo nagovoril, je sicer vstal, a noge in kolena so ee mu klecala in je spal kar stoje. Od petih žensk, ki so sodelovale pri eksperimentu, je ena vzdržala 118 ur Njen meški tekmec jo je torej prekosil samo za tri ure. Usoda Iincolnove ure Ura, ki jo je nosil pri sebi ameriški predsednik Abraham Lincoln za meščanske vojne v Ameriki, je zdaj naprodaj v Oslu. Ura ima srebrno ohišie. teče izvrstno in je izdelek znane pariške tvrdke Breguet. Lincoln je nosil uro pri sebi do svoje smrti. Na dražbi njegove zapuščine io je kupi'l neki francoski plemenita« za 40.000 frankov. Hranil jo je do nedavno Od njegovih dedičev jo je kupil neki nemški bankir, od njega jo ie podedoval njegov sin. kateremu so jo b;li izmaknili Sedanji lastnik jo je kupil od nekega svojega sorodnika. švedskega inženieria Prinesel io je na Norveško. Če se bo našel dovolj denaren kupec, bo romala ura sedaj zopet v Ameriko. KULTURNI PREGLED Ars aeterna Na Meštrovičevi razstavi Zagreb, 25. maja. Častitljivi Umjctnički paviljon, na zunaj podoben obubožanemu, zanemarjenemu ari-stokrafu, zopet obdaja glorija velike umetnost': Meštrovieeva IV. kolektivna razstava jc našla v njem dostojen prostor Ni pretirana krilatica, če zapišem, da je to največji dogodek zadnjega časa v vsej jugoslovanski umetnostni kulturi. Videti to razstavo, pomeni, doživeti nekaj vekovitega in edinstvenega, a taka je samo resnično velika umetnost. Ko vstopiš v prvo dvorano razstavšča. obstaneš ves zavzet, skoraj omamljen od samega vtiska dimenzije, pred odlivkom kipa Grgura Ninskega. Ko so ta kip postavili v splitski Peristil, da dokumentira silo narodnega duha, ki je pognala iz tal impe-r jalistične dioklecijanske kulture, je nastala zaradi njega znana polemika. '1 u stoji pred nami v mavcu; bel. čist. mogočen v svoji uporniški gesti, a zato nekako tuj v dostropni višini. V obeh stranskih dvoranah segata k njemu samo dva indijanska jczdeca, oba v borbenem zamahu umirajoče mase, nostalgična v svoji jez; in zlita s konjema v en sam okameneli privid Novega sveta, gledan skozi dušo dinarskega umetnika. V teh treh skulpturah je Meštro-vičev stvarjajoči duh strnil težo in dimenzijo gmote z veličino navdihnenja in večno idejo upora, tega najs lnejšega motorja človeške zgodovine. Okrog treh monumentalnih skulotur se vrsti M manjših plastik in po stenah 37 ri-b. Naj se umetnostni kritiki in zgodovinarji pravdajo zaradi Metroviča in njegovega mesta v sodobni umetnosti (kdo more trditi, da Meštrovič ne spada v sodobno svetovno umetnost z isto pravico kot Ro-din ali katerikoli kipar, ki je prerasel svoj narodni krog in svoje desetletje?) Nam, ki sprejemamo umetnost z ono isto hvaležnostjo kot sprejemamo vse veliko in edinstveno v tem m nljivem in žalostnem življenju. je Meštrovieeva umetnost, kakor .bi dejal F. X. salda, genijeva materinščina; vse njene redke, kamenite besede nam pretresajo dušo. četrta kolektivna razstava Ivana Meštroviča nemara kaže kulminacijo njegovega jpe-nija. Govorili so o njegovem »barbarstvu". antiklasičnem duhu. ki išče pobud v omamentalnem stremljenju in primitivnem naturalizmu egiptske skulpture. Toda če pegledaš n. pr. ženski kip »Pred kopanjem« ali »Ženski torzo« in še n. pr. kip »Plesalka«. — ali ni to govorjeno z najbolj klenim. klasično čistim jezikom umetnosti Fi-dija. Michelangela in Rodina? Najbolj so mc zanimale skulpture. v katerih jc Meštrovič spodobil razgibano življenje :n vdihnil ■mrtvi snovi telesnost in duševnost človeškega doživljanja. A' tem pogledu je posebno značilna plastika »Porodjenje«, ki pripoveduje s pretresljivo govorico genija o blaženost materinstva, zmagujočega nad trpljenjem. o srečnem sproščen ju novega življenja. Koliko duše se zrcali v snežnem marmorju žene, ki sedi oprta na desno koleno •in si s komolcem podpira obraz, poln živega pričakovanja, skoraj že gotovosti: še malo in priti mora tisto veliko: hrepenenje se bo izlilo v nemirno morje duše in misel se bo pretvorila v dejstvo. (»Pričakovanje«.) Poleg mnogih sta to dva primera, ki •kažeta, kako daleč je Meštrovič od naturalizma in vendar — kako blizu je naravi. Posebej bi omenil še njegove religijozoe ■motive, ki pričajo, da je vera še vedno brez-■danji izvor umetniškega doživljanja. Kako se razlikujeta med seboj n. pr. Sv. Frančišek (v bronu) in evangelist Janez: prv: je vpodobljena vdanost Bogu. ki je tako rekoč na dosegu roke, viden in dobrotljiv kakor sonce, medtem ko Janez očituje apokaliptično zamaknjenost, boj angelov in demonov v oblakih vsemirja, večni nemir, mistika in bogoiskatelja. Primerjaj še resnobno zamišlienost evangelista kukeža in Pavla in blažen Marijin obraz v »Blagovijest «. Značilno je, kako Meštrovieeva umetniška inspiracija niha med lirično lepoto ženskega doživljanja ljubezni, materinstva :n čuvstvene omame in med epično karakter-nostjo moških figur, ki z malimi izjemami vpodabljajo same. kakor bi dejal Spcngler, za vodstvo, za ukazovanje rojene ljudi. Vo-diteljska gesta Mojzesa, trpka moškost M -ehelangela. trda. a vzpodbujajoča plemenitost Strossmaverja, vsečloveška vzvišenost Goetheja in naposled kljubujoč obrat glave in energičen pogled Meštroviča samega (Autoportrct) — v->e to se ubrano uravnoveša z ženskimi motivi in ustvarja iz IV. kolektivne razstave Meštrovičevo vsečlove-ško »gen jevo materinščino«. Nje izvor je brez dvoma pri onih skrivnostnih koreninah, ki napajajo človeštvo s posebnostmi narodov, z njih rasno pravsebino, atavističnimi križanji, kulturnimi amalgovanji in vplivom tal. Meštrovič je — kakor vsak velik umetnik — predvsem naroden. A prav ta razstava je prepričevalno pokazala, koliko tega plemenitega soka. sprejetega iz narodne duše in starih dinarskih tal, je že prešlo v vsečloveško umetnost, ki je b la in bo vedno zadnji tragičen razoor človeka z bogom, poslednje pomirjenje misli s skrivnostjo, minljivega z večnim, obenem pa se-sedlina za vse bodoče rodove. Tako močna skulptura, kakor je Meštrovieeva, je mogla nastati samo kot knstalizacija v nekem Spomenik hvaležnosti i mm Meštrovieeva umetnina iz zadnje dobe, Id stoji na beograjskem Kalimegdanu .Relief Spomenika hvaležnosti Franciji dolgotrajnem procesu. Nje kamenite poteze imajo sozvočnost z najboljšimi verzi narodne epike: Meštrovič je po vsej pravici umetnik, ki ves svoj narod zastopa pred človeštvom in pred višjo usodnostjo. Omeniti je treba še njegove risbe, ki močno izpopolnjujejo plastiko in ki so svet za se; kakor Michclangelove ali Rodinove so dragoceno gradivo k proučevanju stilnih značlnosti Meštrovičevih kipov Skromni reportaži, kakor je to pismo s poti. je preveč omejen vidik in prostor, da bi se bil podrobneje ustavil pri teh umetninah. Vstopi! sem na razstavišče v depresivni razpoloženosti. Kako prazno, nesmiselno je to naše pehanje za nekaj, kar se nam zdi pomembno v tesnem, malomeščansko sitem in kičarsko dekoriranem življenju! Ostal sem dobro uro med Meštrovičevimi kipi in sem se očiščen vrnil na zagrebške ulice! Ars aeterna! Zopet sem dož vel trenutek. ko me je ta beseda pretresla. Vem, da sem zunaj svečaval obraze, ki se je vanje vidno zarezala gorjupa stvarnost sedanjosti. In ljudje, ki ne vedo. kje bodo jutri spali in kje nasitili svoj glad — zakaj boli skrbi Gospod za vrabce — so mi zopet vpili v obraz: Kultura je laž, umetnost luk-suz s tih! Toda — zdaj nisem povesil oči. Spomnil sem se Meštrovičevih besed v uvodu kataloga: »Vjerujem, da če ljubav i žu-l.jevite ruke uvijek graditi i nikad obarati«. Verujem v umetnost in človeštvo, ker verujem v silo ljubezni in svetost žuljev h graditeljskih rok: to so novega sve- ta. ki se nam odkriva v viharjih in v bledih, neizvestnih jutranjih zarjah. B. Borko. „Ljubljanski Zvon" Majniška številka »Ljubljanskega Zvona« je izšla. Na uvodnem mestu obravnava Vladimir Bartol v članku »Med človekom in Bogom« Goethejevo usodno ljubezen. Sledi Toneta Ču farja »Pesem fabriških težakov«, nato začetek novele našega ameriškega pisatelja Louisa Adamiča »Človek z dušo«. Juš Kozak nadaljuje svoj potopis »Dvajset dni v Evrop«. V tokratnem nadaljevanju eseja nas seznanja s Holandsko. Ferenčak Mirko objavlja razpravo o Štefanu Zvvcgu, Josip Vidmar nadalju je »Jubilejne meditacije« o Goetheju. O Emancipaciji ameriškega slovstva razpravlja A-. F. Galvcrton iz New Vorka. Nadaljuje se Fr. Bradača prevod Evripidovega »Kiklopa«. V Obzorniku je prispevala Milena Mohorjeva nekroiog Vidi Jerajcvi. Anton Ocvirk objavlja nadaljevanje »Pisem z Momtpamassea«, Pero Pajk pa razpravo l >tgerna-Sternberga novela »Die Zcrrisse-nen in Prešeren«. V Književnih poročilih beremo Prezljevo oceno slovenskega prevoda dveh romanov: Ugrabljen (prevel "Vladimir Levstik) in Senčna črta (prevel Oton Župančič). Obe deli, o katerih govori referent z veliko pohvalo, je izidala T:skovna »druga. Vmko Košak ocenjuje Pupinovo knjigo »Od pas pravici primerja s Sonnentlialom, Schildkrautom in Steinruckom. čim stopi Baratov na oder. zavlada po gledališču mir in zdi se, da- si poslušalci niti ne upajo dihati. To je fascinatorska sila rojenega umetnika, ki poslušalce tako zaposli, da pozabijo na vse v svoji bližini. Baratov je eden največjih umetnikov, ki je kdaj nastopil na zagrebškem odru. Občinstvo in kritika sta ga sprejela in ga priznala z največjim uspehom. Konec tega meseca in v začetku junija bosta pri nas gostovali beograjska in mariborska drama. Narodno gledališče Beograda bo igralo Dušana Nikolajevima Večno koprenoc- Narodno gledališče iz Maribora pa nam prinese Begovičevo dramo -Brez tretjega?;. Nastaja vprašanje, čemu prihaja k nam v goste mariborsko gledališče z dramo hrvaškega avtorja, ki jo v Zagrebu prav dobro poznamo? če gre za to, da se seznanimo z rep rodu ktivno silo mariborskega gledališča, odkrito povejmo, da bi to silo radi spoznali v podobi katvšne slovenske drame. Zato je čisto na mestu vprašanje, čemu ne pride k nam v goste slovensko gledališče s slovenskim dramskim delom? Zagrebška drama bo v kratkem mrV zorila dramo znane književnike Vere 'Tli.it*-Škurle. ki je doslej znana samo po svojih novelah. Njena dra.ma. ki se pripravlja, j** rasna tragedija iz življenja bosanskega kmeta, ki živi in agira na svoji zemlji v pravih paroksizmih svojih strasti in nagonov. V operi se bo v najkrajšem času vt*r*» zarila Stravinskega .Svatba- s sode lova. njem pevskega društva >Lisinskk glasbenim vodstvom kap-e.lnika Milan« Sachsa. Nato pride na vrsto Rossnnij<*v» opera -Viljem Teb-. Za. pozneje se pripravljajo češkega modernista Otafcarja mi&ša Bratje K ara mahovi«. Opereta dira senzacionalno operetno revijo -»Prt belem konjičkuki je anana iimenom »Teater š<> \ tej sezoni oh»ta. drama dramo v treh dejanjih >F,na jvo*4 — življenje.?, ki jo je napisal naive^ dotmi gr&ki dramatik Spiro Meltas. Žiga HšrscMee, Tolstega „Vojna in mir" v slovenščini "V naSi prevodni književnosti Ts^njf^f. Časa je Levstikov prevod »Vojne m mira« nedvomno dogodek. Slovenska Matica st, je zastavila vse hvale vredno nalogo, da, izda v slovenščini to mogočno epopejo napoleonskih vojn, kakor nam je prejšnja, leta podarila Revmontave »Kmete« in kor napoveduje Cervantesovega >T>x*ac Quijota«. Od zasebnega založništva skoraj ne bi mogli zahtevati, da založi toS£-obsežne mojstrovine svetovnega slovstvac toda naša prevodna književnost jih ne 1*1 mogla trajno pogrešati. Neminljive siva-, ritve človeškega uma in umetniške gera-jalnosti tvorijo podlago in vir vsakega, književnega razvoja, sleherne duhovne kulture. Tolstega največji roman rVojna» in mir« je obenem eno največjih del svetovne književnosti. Med največje ne sodi samo po obsegu, marveč tudi po umetiiN šški vrednosti. Letos smo dobili prvo knjigo, ki SteJJ* 426 strani. Trije zrvezki podobnega sega se obetajo za prihodnje leto. Ob r>rb« liki bomo priobčili o »Vojni in miru« ToU stega in o pomenu tega romana za rustea in svetovno književnost poseben podliiste^ delo takih kvalitet zares zasluži rcrettaoK pozornost, ko prestopa prag slovenske terarne zakladnice Prevod Vladimirja Levstika je eden ira§Eiika« in 'Estetika«, ki sta v sistemu popolnoma samostojni. Nesmisel je stavek: Njegova (Vebrova) analitična psihologija ni čisto empirična psihologija temveč vsebuje metafizične prvine kakor Brentanova in Meinongova«. Analitična psihologija sploh ne more biti empirična. Metafizičnega pa v Vebrovi filozofiji nimamo prav nič. pač pa lahko rečemo, da je aprioristična. kolikor je posebne vrste logika doživljanja; logika pa vendar ne more vsebovati metafizičnih prvin. Tudi ni res. da bi Veber povdarjal kompleksnost doživljajev. Nikier ne govori o sintezi duše in hoče pokazati duševnost samo v elejnen-tiv ter v analitičnih razmerjih med doživetji ne pa v kompleksih. Potem se loti nove Vebrove filozofske smeri. Tu Veber pač ni pod vplivom naše dosedanje filozofske tradicije, temveč je to smer zahteval razvoj njegove notranje problematike. Ob tem tudi ne moremo govoriti o kaki »obnovi« sholastike pri Vebru. čeprav se ji ie res malo približal. Veber je v zadniem času začel v prvi vrsti upoštevati poleg zakonitosti objekta in doživljajev še posebno stran, ki jo ima subjekt v razmerju doživetja in objekta. V nasprotju z Brenta-nom in Meinongom, ki sta preveč zašla v predmetno plat. upošteva Veber bolj psihologijo in poudarja subjekt. In končno še beseda o Vebrovem teizmu. Tvrdy je MasarJ'kov učenec. Če govori lahko čisto mirno in objektivno o Masarykovem pojmovanju Boga in večnosti, bi se mu prav tako ne bilo treba razburjati nad Ve-brovim pojmovanjem Boga. Masarvk pravi nekje: Duhovno pojmovanje Boga odgovarja naši potrebi po izpopolnitvi, nravnem razvoju in nravnem napredku. Tak napredek je močno ojačenie človeške duhovno-sli...« Heidelberški profesor Kari Jaspers omenja v knjigi »Die geistige Situation der Zeit", ki je vzbudPa mnogo zasluženega priznanja in zanimanja, učinkovitost življenjske energije, ki jo vsebuje religija. Še na drugih mestih sem ob branju Jaspersove knjige mislil na Vebra. Oba zahtevata pod-statni značaj osebnosti in svobodo volje. Torej se ie Veber v svojih zadniih dveh knjigah lotil vprašanj, ki so radikalna vprašanja v sodobni moderni filozofiji. Veber prihaja pri reševanju svojih problemov imanentno do znanstvene potrebe po obstoiu transcendence. Ne izhaja iz teizma temveč pride do njega. Tudi ni Veber noben iracionalist; ves njegov novi miselni sistem se odlikuje po isti miselni ostrini kakor vse ostale knjige. Njegova misel ie vedno nosilka in izvajalka kritične zavesti. Veber ne podreja znanstvenega vidika tei-stičnemu stališču: prav tako tudi ni res, da bi podrejal sociologijo teologiji. Gotovo na ie. da je tudi cerkev socialna skupina. Veber res govori o razmerju med socialnimi edinicami in poudarja duhovne, ne podrešgi pa vseh ostalih cerkvi. Nikjer ne pravi, d« bi naroda ali družine ne bilo brez cerkv«^. Tvrdv tendenčno hoče pokazati nekate«i Vebrove rezultate tako. da bi morali gledati po njegovem mnenju v njem katoliškega religioznega filozofa. Primerja ga z Rusosa Berdjajevim, Poljakom Lutoslawskim r» Čehom Radiom. Niti ena teh primer ne d»-> ži. Kristolog Berdjajev se s svojim pojmovanjem Bogočloveka bori proti kritičnem« filozofskemu sistemu; njegovemu religiozno-filozofskemu svetovnemu nazoru očita Ffcs* ris Jakovenko dogmatični značaj. Zavestrf dogmatizem v čisti filozofiji je protisjovj«. Tstotako ne moremo primerjati Vebra s mesiancem Lutoslavvskim in Radiom, ki ie zašel v svojem razvoju precej v ruski mistični realizem in podreja vso znanost teologiji. Veber se ne oddaljuje od objektivnega svetovnega stališča, ker se približuje filozofskemu vidiku, ki je danes v Evropi zelo razširjen in močan (Max Scheler). Če poudarja subjekt, s tem še ni .subiektivist Tu sploh ne gre za razmerje med tradicijo in inicijativo ampak samo za znanstvene dokaze. s katerimi je Veber svojo teorijo utemeljil. Če se ie približal duhovnemu pojmovanju človeka, sta to zahtevala njegov razvoj in sistem, ne pa kaka tendenca. Tvrdv je jasno pokazal, da Vebra prav nič ne pozna. Prebrati nekaj pomanjkljivih publicističnih poročil o naših filozofskih delih in samo na podlagi teh kritizirati sistem. ni znanstveno. Kaj takega bo vedno vzbudilo v nas reakcijo. Bajd Franv N A Urejuje dr. MIlan Vidmar Nemška šahovska mladina je zelo če-iovna. Turnir za prvenstvo v Berlinu, ki je združil 12 mlajših nemških mojstrov, je bil 8. maja zaključen. Prinesel je dolgo rsto živih, zanimivih partij, prinesel ;a -'e tudi zanimivega novega prvaka Berliju. Kari Helling je zmagovalec. Znan je že v širšem svetu. Lan} je igral v Pragi na oiimpijadi. Otvoritve ima ori-ginaL&e, kombinacij, pasti in trikov je poln. Tehniko ima izvrstno. Pa mlad je. To je njegova najboljša lastnost. Berlinski turnir je zanimiv tudi zato, ker se ga je udeležil bivši nemški prvak Ahues. Ahues je dobro znan mojster. Ne »samo v Berlinu, kjer živi, in v Nemčiji. V velikem italijanskem turnirju, v San Jtemu, je odlično zastopal svojo domovino. Pokazal je, da je nevaren tudi največjim kanonom. Prevrnil je n. pr. Bogoljubova in Spielmanna v krasnih partijah. Doma v Berlinu, Ahues ni imel sreče. Ostal je brez nagrade. Med dvanajstimi igralci kot šesti. Menda nii posebno zdrav. Mogoče pa je že prestar za mladiče, ki še nikoli niso na svetu imeli tako malo re-s.pekta kakor baš sedaj, v naših dneh. •Isto zmagovalca, Hellinga, zelo dobro karakterizira naslednja partija iz berlinskega turnirja. Beli: Helling. črni: Rellstab. 1.) g2—g3 --- Strašno moderno. 1.) — — __e7_e5 2.) d2—d4 e5Xd4 3.) Lf 1 —g2 --- Beli že žrtvuje kmeta za napad. Helling J? silno podjeten gospod. črni pa bi bil bolje storil, če bi se kmeta ne bil pola-komnil. 3.) — _ — c7_c5? 4.) c2—c3 --- Seveda! 4.)------Sb8—c6 5.) Sgl_f3 dlxc3 6.) Sblxc3 —-- Za žrtvovanega kmeta ima "beli krasno pozicijo in dobro razvito igro. 6.)------Sg8—16 7.) e2-e4 — _ — Beli preprečuje d7—do. * 7.)------d 7—d 6 8.) 0—0 Lit'8—e7 9.) Lcl_f4 0—0 10.) Ddl—rl2 — — — Beli napada točko d6 sistematično. 10.) _ — _ DdS—a5 11.) Tfl-el _-- Seveda ne 11.) Lf4xd6? 11.)--- TfS—d8, 12.) e4—e-5, Sc6Xe5! 11.)------Lc8_e6 12.) Tal—dl TfS—ri8 13.) Sc3—do! --- Močna poteza! 13.------Da5Xd2 Xa a2 dama ne more vzeti, ker b; po 14.) Trli—al zašla v velike težave, li.) Tfllxd2 Kg8—f8 Boljša potfl— e3 ___ Sedaj je črni skakač na ho v nevarnosti, da ga nabode kmet z g3—g4. 25)--— g7—g6 26.) Le3—h6 — _ — Jemlje skakaču polje g7. 26.)------Kd8—eS 27.) eoXd6 Le7_f6 28.) Td4—el +' Ke8—dS 29.) Kgl_g2 Tbl—dl 30.) g3—g4 Sh5—g7 31.) Lh6xg7 --- Beli jadra v zmagovito končnico. 31.)------Lf6Xg7 32.) Te4—e7 Lg7_f8 33.) Te7xh7 . TdlXd6 34.) Th7Xb7 35.) Tb7Xd7- 36.) sr4—g5! Td6—d 7 KdS x d7 Po drugi likvidacija ima beli premoč dveh kmetov. Za zmago ta premoč ni prevelika, ker so lovci različnih barv. 36.)--_ Kd7—e6 37.) Lfl—d3! ___ Helling igra končnico zelo lepo. 37.)------Ke6—f7 38.) f2—f4 a7—a.5 39.) a2—a4 Lf8_b4 40.) h2_h4 Lb4_d2 41.) Kg2—f3 Kf7—g7 42.) f4_f5 g6xfo 43.) Ld3 X f5 ___ Sedaj ima beli dva zvezana prosta kmeta. To je jasna zmaga. 43.) _----Ld2_cl 44.) Kf3—g4 ___ črni se vda, ker nrima več obrambe. Kmetje marširajo neizprosno. Helling je partijo igraj dosledno in zelo energično! Concordia : Primorje Ligaško prvenstvo se je s:cer šele pričelo in bomo v njegovem poteku imeli marsikatero zanimivo tekmo. Toda velika hiba v letošnjem izvajanju tega tekmovanja je v njegovi razvlečenosti. Skoro ves junij bomo brez tekem! Zato bodo morali naši klubi, če hočejo ohraniti moštva v formi, skrbeti na drug način za kontinuiteto v igri, sicer bomo še večkrat priče, kako nam zunanja moštva odnašajo točke iz same Ljubljane. Od lanskih »ligašev« (Hajduk, Hašk, Gradjanski, Concordia) je ostal v naši letošnji ligi samo Gradjanski. Ostalo trojico smo izgubii, ker je bila uvrščena drugam, zato smo pa dobili v našo grupo pri nas že zelo popularne Mariborčane. Ti seveda ne morejo odtehtati vse ostale trojice renomiranih moštev! Dobra politika naših dveh vodilnih klubov bo morala stremeti za tem, da nam vsaj s prijateljskimi tekmami pripelje v Ljubljano Haškovce, po možnosti tudi Hajdukovce, m končno Coneordijaše. Kajti moštva teh klubov so vedno v Ljubljani rado videni gostje, ki nikoli ne razočarajo. Taka politika se bo z malo resne volje dala izvesti, vprav zaradi velikih pavz v ligaških tekmovanjih. Želeti bi bilo, da bi tako Primorje kot Ilirija po nekem načrtu in v medsebojnem sporazumu to stvar izvedla. Za nedeljo ima Primorje v gost&h zagrebško Concordio. To za začetek. O Con-cordiji bi bilo škoda zgubljati vsako besedo v svrho reklame, dovolj bo, če pokličemo v spomin lanska rezultata v liginem tekmovanju: v Ljubljani je zmagala Con-cordija po enakovredni igri 2 : 0, v Zagrebu pa je dala revanš celo v izmeri 7:2! Primorje je s svojim moštvom v pravkar končanem podsaveznem prvenstvu močno »plavalo«. Šele proti koncu tekmovanja se je moštvo ustalilo in zlasti v bitki z Il ri-jo pokazalo dobro formo. Z ozdravitvijo nekaterih bolnikov in s povrnitvijo drugih iz vojaške službe se je posrečilo doseči konsolidacijo moštva, ki utegne biti koristna v predstoječih ligaštkih borbah. Bomo videli, kako se bo obneslo v prvi močnejši tekmi z zunanjim moštvom! Pred glavno tekmo bosta še dve pred-tekmi, in sicer Slovan : Primorje II iu Hermes : Grafika. ISSK Maribor v Zagrebu Včerajšnje poročilo o prvenstveni tekmi Viktorija : ISSK Maribor je v teliko popraviti, da so Mariborčani zaradi avtogola Zagrebčanov v prvem polčasu vodili z 1:0. Da so mariborski nogometaši pred zelo kritičnim zagrebškim občinstvom napravili prav. ugoden vtis, se vidi iz pisanja včerajšnjih zagrebških listov. »Novosti« pravijo, da so bili Mariborčani zelo dobri, zlasti v kombinaciji. »Jutarnji List« piše med drugim: »Prvak Maribora in sploh prvo mariborsko moštvo, ki je pesetilo Zagreb, se je predstavilo v dobri luči m si je pridobilo simpatije občinstva. Mariborčani so ugodno presenetili. Nismo pričakovali, da bo njihevo moštvo pokazalo tako dobro igro. Mariborovo moštvo, ki je sestavljeno iz močnih in mladih igralcev, goji nizko kombinacijsko igro, kar je značilno, ker to pri Slovencih ni v navadi. Moštvo je zelo disciplinirano in fair. V startu in v igri z glavo je imelo mnogo prednosti pred domačini, a tuci glede hitrosti je prsdnjačilo. V drugem polčasu so Mariborčani nekoliko popustili, kar se mora pripisati dejstvu, da ne igrajo mnogo težkih tekem. Njihova temperamentna igra je ugajala, in to tembolj ker so bile njihove akcije izvedene premišljeno.« Kljub porazu torej Mariborčanov ni treba biti sram. SK Ilirija : Ruski tenis klub, Zagreb Jutri v nedeljo oo 8 zjutraj se prične II. kolo za državno prvenstvo moštev. Vabimo vse športno občinstvo, da poseti turnir, ki bo trajal ves dan, od 8. do 12. in od pol 4. dalje. Igralo se bo po novem pravilniku, in sicer nastopi 5 gospodov, ki tekmujejo po vrstnem redu. pnd s prvim itd. Igra bo vsekakor zelo zanimiva, ker postavi Ilirija najmočnejše moštvo z znanim igralcem g. Trudnom na čelu. Službene objave JLAS (Iz zapisnika 20. seje z dne 18. t. m.) Prijava g. Griinfelda, Ljubljana. V gornjem predmetu naj se pismenim potem zaslišita g. Savo Sancin in SK železničar, Maribor. G. Evgen Bergant, Maribor, pošilja zapisnik štafete za Schellov pokal, ki je v redu. Pošilja tudi izjave novo izprašanih SLdnikov s slikami ; istim se izstavijo tozadevne izkaznice. Odbor lahkoatletskih sodnikov, Maribor, pošilja zapisnik svojega prvega sestanka, ki je veljal istočasno kot ustanovni občni zbor; ob tej priliki je bil soglasno izvoljen za predsednika g. dr. Jettmar Ervin, za tajnika g. Bergant Evgen. Se odebri. Dopis od 17. t. m. se vzame na znanje; o vsebini se bo razpravljalo na prihodnji seji. V zadevi prireditve SK Železničar, olimpijski desetoboj, se pozivajo klubi HSK Concordia in SK Marathon, da opravičijo do prihodnje seje izostanek prijavljenih atletov Kallaya in Buratoviča. Prvenstvo moštev v Ljubljani. Tajnik poroča, da je vršil 15. in 16. t. m. zasliševanje v predmetih Griinfeld in Stepišnik, kakor tudi v predmetu štafete »Jutra« in je ob tej priliki ugotovil, da ni prišlo do sporazuma v zadevi spremembe termina imenovane prireditve; zaradi tega se ima imenovana prireditev vršiti dne 4. in 5. junija, kakor po vsej državi. Zadeva g. Griinfelda. Glasom zapisnika o zaslišanju imenovanega je u. o. sklenil, da se isti ne more kaznovati, ker je dokazane, da je iznesel v javnost samo zaključke seje u. o., ki niso tajni, medtem tudi ni tajnosti debat seje z ničemer kršil. Zadeva g. prof. Drago Stepišnik. Na prijavo ASK Primorja in glasom zapisnika o zaslišanju je dokazano, da je gornji inkriminirane besede glasom prijave res rekel, kar sledi iz pričanja g. Rovana. To priznava tudi g. Stepišnik ter se opravičuje s tem, da je stvar izvršjl v razburjenju. U. O. sklene, da se g. pref. Drago Stepišnik z ozirom na olajševalne okolnosti po čl. 4 in čl. 7 a po čl. 64 k. p. kaznuje z izključitvijo iz kluba v roku dveh mesecev; in sicer od 3. aprila do 3. junija t. 1. Istočasno mil se dvigne predhodno izrečen su-spens. SK Ilirija ima cbevstiti savez o izvršeni kazni. Predmet štafete »Jutra«. Na temelju poročila delegata SK Ilirije se gornja prireditev ni mogla vršiti 16. t. m., na kateri datum je bila po savezu določena, zaradi policijske prepovedi. Ker pa je naknadno ASK Primorje izposlovalo dovoljenje za pedobno tekmovanje na 22. t. m., se naloži SK Iliriji, da ima to tekmovanje brezpogojno izvršiti dne 22. t. m. glasom prej izdanih propozicij in o izvedbi istega takoj obvestiti savez. Istočasno se ugotavlja, da do danes ni prispel akt o policijski prepovedi, ki so ga delegati SK Ilirije obljubili posiati. Ugotavlja se tudi, da je zadnji rok za prijave bil 15. t. ti., zaradi česar ne more veljati ugovor, da ni bil za to tekmovanje prijavljen noben klub. Službene objave zbora srdnikov JLAS za dravsko banovino. Za mednarodni miting SK Ilirije v nedeljo, dne 29. t. m. ob 15. se določa naslednja jurija: vrhovni sodnik: g. Sancin S., voditelj tekmovanja: g. VVindisch, starter za teke: g. Sancin S., starter za skoke in mete: g. VVindisch, sodniki na cilju in čase merilci: gg. Vidic, VVindisch, Stepišnik, Kermavner, Luin, sodniki na cilju: gg. Griinfeld, Mihel, ča-somerilci: gg. Karba, Gorjanc; sodniki za skoke in mete: gg. Vidic, Luin, Stepišnik, službene, nadzornika tek.ališča: gg. Vidic. Luin, glavni sodnik za skoke in mete: g. Kermavner. Poziva se SK Ilirija, da stavi na razpolago zadostno število gespt dov za zasedbo funkcij v smislu pravilnika, in sicer: reditelja za start, dveh zapisnikarjev za teke, skoke in mete, enega števca krogov, vrhovnega reditelja, enega zdravnika in dveh oglaševalcev ter da mora skrbeti za zadostno število ur. Vsi imenovani naj se javijo točno ob 14. vrhovnemu sodniku, g. S. Sancinu. Istočasno se vrši sestanek jurije. Službena nadzornika tekališča naj izvršita svojo funkcijo glasom pravil. — Predsednik Slamič Lavoslav 1. r. Odborniki JLAS, Ljubljana. Zaradi pritožbe gg. Griinfelda in Karbs se sklene, da imajo cd sedaj podpisati vse dopise, naslovljene na savez, skupno vsi naši odborniki v Ljubljani. Jubilejni mednarodni mitting Ilirije. Letos slavi SK Ilirija 20-lctnico svojega obstoja in delovanja cia polju slovenskega ■»porta. Ta jubilej bo proslavila tudi lahko-atletnka sekcija z velikim mednarodnim mittingom. ki bo v nedeljo 29. tm. ob 15. na igrišču Ilirije. Po dolgem času bomo imeli v Ljubljani priliko, da vidimo elitno lahkoatletsko prireditev. na kateri bodo nastopili odlični atleti KAC-a iz Celovca in najpomembnejši tekmovalci zagrebških, mariborskih m ljubljanskih klubov. Program tekmovanja bo zelo pester, zlasti še, ker se bodo merili med seboj atleti, med. kateremi je cela vrsta državnih prvakov in rekorderjev. Startna lista prijavljenih je naslednja: 100 m: Egger, Hirtl, Golob. Gilberti. Huaerer. Krvza (vsi KAC). Buratovič (Concordia), Jamnycki (Hašk), Ferenščak (Marathon. Zgb.). Skok. Kovačič. Perovič (Primorje). Župančič N., Orel, Vesenjak, Our-trata (vsi Ilirija). 400 m: Hertl, Susitti Albert, Kuntschitz, (vsi KAC), Jamnicky, Tučan (HAŠK)), Fe-renšJak (Marathcn), Fišer K., (Marathon, Mb.), Skok, Korče, (Primorje), Župančič N., Schifrer (Ilirija). 1500 m: Susitti A., Kuntschitz (KAC), Kumer Karel, Zingerlin (Marathon, Zgb.), Krevs. Ogrin, Kovačič (Primorje), Lejka (Ilirija). 1000 m: Koch. Pfingster (KAC), Ogrin (Primorje), brata Glavnika (Ilirija). 5000 m: Susitti Johann, Golob Emil (KAC). Grmovšek (Marathon Mb.), Krevs (Primorje), Šporn, Senčar (Ilirija). Daljava: Russ Egger (KAC), Buratovič (Concordia), Kallay Levi (Marathon), Fika Outrata. Stepinšek" M. (Ilirija). Višina: Russ, Egger (KAC). Buratovič (Concordia), Kallay Levin (Marthon), Fika Smrdel (Marathon, Mb.), Žgur (Primorje), Zupančič N., Dečman, Oroszy, Pukl (Ilirija). Palica: Buratovič (Concordia), Kallay L., Feigl (Marathon), Fika Smrdel (Marthon, Mb.), Župančič N., Oroszv, Dečman (Ilirija) Krogla: Egger, Russ, Eschenauer (KAC), dr. Naranč'č, Manojlovič (Concordia), Kal-rathon), Jeglič, Stepinšok M., Neli ill rija). Disk: Egger. Russ. Eschenauer (KAC), Dr. Naraneič. Manojlovič (Concordia), Ka!-lay L. (Marathoi), Er.io (Marathon, Mb.), Jegl;č. Neli, Stepinšek M.. Banko (Ili- Kladivo: Eschenauer, Haderer (KAC), Manojlovič (Concordia). Gojič (HAŠK), Korče (Primorje), Stepinšek M., Neli, Ju-ričev. Jeglič (Ilirija). Akademski športni klub Primorje raz-p-suje o priliki prvenstva Jugoslavije za moštva v letu 1932 deset plaket. Plakete si pribori najboljša decetorica atletov, ki doseže v šestih disciplinah, vštevši štafeto, minimum in istočasno največ točk. Poleg tega razpisuje tudi tri plakete za tri najboljše rezultate, postavljene na imenovanem prvenstvu. Klasifikacija se vrši po tabeli za višeboj JLAS. Celoten razpis je veljaven samo -.i klubove verificirane člane. Da dvigne zanimanje za lahko atletiko, zlasti med klubovimi člani, razpisuje tudi pokal, ki si ga v trajno posest pribori klubov član, ki bo na katerikoli atletski prireditvi postavil nov ju.goslovenski rekord na 100 ali 200 m. Pokal sam pa ostane v njegovi posesti samo za čas, dokler je klubov član. V primeru njegovega izstopa iz kluba mora atlet vrniti takoj pokal klubu, ki ga mora ponovno razpisati v isti namen. SK Grafika. Igralci Wolmut, Miheiič, Novak, Potrato, Stupica Leon, Kobal, Pungerčar, štromajer, Katavič, Zinke, Me-kina, Stupica II, šorn in Bežan naj bodo jutri, v nedeljo 29. maja, točno ob pol 4. pop. na igrišču ASK Primorja v garderobi. — Dalje sporoča g. ss. Pevaleku, da bo prvenstvena tekma SK Grafika : ŽSK Hermes v nedeljo 29. t. m. kot predtekma k prijateljski tekmi Concordia : Primorje, in sicer ob 16. na igrišču ASK Primorja. Verifikacije: SK Svoboda: Petejan Bruno. Drevenšek Viljem 1916, Knezer Ivan. SK Rapid: dr. Harald Scheibel, Erich Fiack, ISSK Maribor: Majer Tone, Mlekuž Albert, Mušik Ljuban. Paher Milan, Luž-nik Franc, Perin Hinko, Zorko Kari, Turk Joso, Ketiš Rudolf, Kampare Danilo. Predsednik: Dr. Ugrinič Veljko, tajnik: Z. Frančič, odbornik: M. Miinz. NSK Sparta. Danes ob 20. strogo obvezen sestanek vsega članstva v kavarni Vo-spernik zaradi nedeljske prvenstvene tekme s SK Svobodo, Vič. SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes r b 18.45 važen sestanek I. moštva. Udeležba obvezna! — Rezerva igra jutri na Jesenicah s SK Bratstvom; sestava je objavljena v članski knjigi in v garderobi, zbirališče ob 11.30 pred gorenjskim kolodvorom, vodi g. Mahkovec. — Plenarna seja upravnega odbora bo v torek 31. t. m. cb 20. v »Emoni«; načelstva sekcij naj pripravijo mesečne referate. ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi od 17. naprej trening za juniorsko skupino. V nedeljo dopoldne prvenstvena AL Zoščenko: Svatba Seveda se je Volodja Savituškin nekoliko prenaglil z ženitvijo. To stoji tako trdno, da se ne da ovreči. Na; sprotno, dejali bi lahko, da je tako hi* tel, da si ni niti neveste dobro ogledal pred poroko. Reči, ki se odigravajo pred vsako ženitvijo. so se namreč odigrale zunaj njega. Celo ko se je seznam nil s svojo bodočo taščo, se je to zgo; dilo v vsej naglici. Predstavili so mu jo kar na hodniku nevestinega stanova; nja. S svojo nevesto pa se je bil Savi; tuškin seznanil cestni železnici. Stalil je pred njim v zimskem plašču in se je držala za pas, ki visi od stropa. To je dalo Volodji priliko, da se je pokazal kavalirja. »Prosim vas, sedite vendar na moje desno koleno.« jo je nagovoril. Tako vam bo laž je.« Ona pa je odklonil?, kratko in od; ločno: »Hvala lepa.« »Če nočete tega, dajte mi vsaj za; voičke, ki jih težko držite v rokah.« Nagovorjenka je pogledala fanta v oči, zmajala z glavo in še trdneje pri; jela za motvoz. Volodji se je vse to zdelo tako mično. da je na postajališču cestne železnice, kjer je izstopila, tudi sam izstopil, šel za njo in se ji predsta; vil. Tako sta se seznanila. Dva dneva pozneje ji je predlagal, naj bi se vzela. Ona je takoj pristala in naslednji dan sta šla v urad za sklepanje zakonov, da ju registrirajo. Šele ko je bilo to pri kraju, je prišlo najbistvenejše. Iz urada za sklepanje zakonov sta se odpravila na dom njene matere. Tam je bilo vse pokonci. Mizo za svate so pravkar pogrinjali. Razne tete so teka; le po sobi sem in tja, nosile vkup prte in prtiče, postavljale vaze in cvetlice, se objemale in vodile Volodjo od ene znanke do druge. Vsi so mu čestitali. Že pri živahnem pozdravljanju v pred; sobi je bil Volodja izgubil ženo izpred oči. Nemirno jo je iskal po vseh kotih. Mladih žensk, njej sličnih v letih in obleki je bilo na kupe, nje same pa ni mogel uzreti nikjer. In tako mu je mimogrede šinilo v možgane: »Saj najbrže ne poznam več svoje lastne žene. Kaj naj začnem?« Pomešal se je spretno med mlade ženske in je zdaj to, zdaj ono sunil s komolcem v stran. Ženske pa so se spogledovale in niso kazale niti naj; manjše prijaznosti zaradi njegovega obnašanja. Svatje so začeli postajati pozorni. Z nejevoljo so spremljali vsa* ko njegovo gesto. »Lepo so mc posadili v koprive!« si je rekel natihem. »Kaj bo, če je res ne najdem? « Slednjič so pozvali goste k mizi. »Hvala Bogu«, je dejal Volodja, »zdaj se bo vendarle pojasnilo. Saj bo gotov moja žena sedela poleg mene.« Odvedli so ga na častni prostor. Na njegovo levo stran so posadili mlado, ljubko žensko. Volodja jo je pogledal v obraz in bilo mu je, kakor da se mu je odvalil kamen od srca. »Ona je!« si je dejal ves srečen. »Glej no, kako le; pa je! Brez klobuka se zdi še mnogo mlajša kakor z njim. Niti nosek ji ni tako zavihan kakor se mi je videlo do; slei.« Čuvstva so ga tako prevzela, da je zaporedoma natakal vino v čaše in tr; kal in pil na dušek. Kdaj pa kdaj jo ie sunil s komolcem in jo tudi poljubil. S tem pa ie dosegel že višek početja. Izbruhnilo je namreč splošno in div; je ogorčeneje. Od vseh strani so leteli nanj očitki: »Kakšen človek brez morale in vzgo; je! Še preden se je njegova žena poja* vila pri svatbenem omizju, začenja lju; bimkati z drugo. Nesramnost!« Svatje so obstopili ženina. Zahtevali so od nieosi pojasnila, kako sp more tr--ko vesti. Volovodja bi bil lahko obmM besedo in dejal, da je vseto šala. Toda toliko duhaprisotnosti ni imel več. Vse to, kar se je bilo odigralo okolu njega, ga je pripravilo tako daleč, da se ni mogel več obvladati. Ko je pristopil še neki hišni prijatelj in ga je od zadaj udaril s steklenico od žganja po glavi, mu je bilo dovolj, da je vzkipel. Tedaj; ci se je pred njim pojavila nevesta v belem oblačilu, z venčkom iz cvetja za pasom. »Tako, tako« je dejala. Sorodniki so potisnili Volodjo iz sobe. »Dovolite mi vsaj, da ostanem pri mizi in da jem z vami!« se je branil in prosil izvrženec. »Upoštevajte, da ni* sem danes od rane zore ničesar poku* sil. Moj želodec je še popolnoma pra; zen!« Vse njegovo jadikovanje ni poma* galo. Prijeli so ga in ga vrgli po stop; nicah. Naslednjega dne je šel Volodja Savi; tuškin sam v ženitovanjsik urad. Dal se ie ločiti. Uradnik, ki ga je bil prejšnji dan re» gistriral, se je zelo čudil temu naglemu postopku. Slednjič pa ga je odpustil z besedami: »Sicer pa naj vas ta reč nikar ne vznemirja. Dandanes je v Rusiji zelo malo stalnih zakonov. Mogoče boste imeli prihodnjič več sreče.« tekma s SK Jadran. Ob 9.30 morajo biti v garderobi: Baum I in II, Petrič I in II, Strnad. Begovič, Vukadinovič. Vrhovnik, Trajkovič. Zalar, Mlinar, Bizjak. — (La-hkoatletska cekcija.) Na mednarodnem jubiljenem mitingu SK Ilirije v nedeljo ob 15. startajo naslednji atleti: Skok, Kovačič Alfonz. Perovič. Korče, Krevs, Kovačič Leo, Ogrin Miran, Putinja, žgur, 2orga Fric in Aleks. Vsi atleti naj bodo na igrišču najpozneje ob 14.30. Pozivajo se istočasno vsi verificirani atleti, ki bodo startali na prvenstvu Jugoslavije za moštva dne 4. in 5. junija da izvršijo nekoliko treningov, zlasti: Jug I in K, Slamič, Hassl, Slapar. Svetic, Puc, č<»"m, Vidic E., Valenčič Stolfa, Kermavner, Omladič, Janowsky, Cerar II. Oražem. Tršar. Wil-fan, Ribnikar U, Lah Cerkvenik, Medved, Cimperman, Gašperšič, Tomšič, Pogačnik, Kobal, Caleari, Jordan, Cenčič, Pečenko, Cvahte. Franko. Perovič H. Sintič in drugi. Objave teniške sekcije S K Ilirije: Poziva se vse članstvo teniške sekcije, da se brezizjemno i deleži turnirja in z velikim obiskom počasti zagrebške goste in domače moštvo. V soboto so igrišča št. 2, 3 n 4 zaprta. V nedeljo se na igriščih ne igra dokler traja turnir. Zagrebško moštvo prispe danes, v soboto ob 10. zvečer in ga snrejme odbor sekcije na glavnem kolodvoru. K sprejemu vabimo tudi ostalo članstvo! V nedeljo torej vsi na turnir. — Načelstvo sekcije. Iz sodniške prakse Zanimivo primerjanje nazorov o važni sodnikovi odločitvi. Dejanski stan: 5 minut pred koncem prisodi sodnik zaradi prestopka tik ob kazenskem prostori: enajstmetrovko, ki odloči zmago. Branilec je spodnesel nasprotnega napadalca, ki je hotel ujeti žogo z glavo. Opomba: Zimago je odločila enajstmetrovka; napadalec, ki se je zrušil, ni bil v najboljši poziciji; skočil je le po žogo, da bi jo oddal tovarišu. Tipičen primer, ki je dal priliko za najrazličnejše komentarje. Torej: Odbornik kluba, ki je zmagal: Končno smo imeli enkrat res dobrega sodnika, ki je res videl vse Malokateri bi bil videl ta »foul«, ki je bil neverjetno drzen. Sploh bi bilo treba onega branilca iziključiti. Sicer ni bilo prav, da sodnik tega ni odredil; toda končno ni mogel preveč oslabiti nasprotnika, ker je bila izgubljena tekma že tako dovolj huda kazen. (Ko je bil rezultat še neodločen, je prav isti funkcionar namignil predsedniku, naj v bodoče ne pristane na določitev tega sodnika, ker ne vidi niti najnavactaejših napak.) Odbornik kluba, ki je izgubil: Zopet nas je enkrat porazil sodnik. Morali bi ga bili sploh odkloniti, toda predsedstvo se ni zmenilo. Kar z jasnega, prisodi enajstmetrovko, čeprav ni bilo nobene nesreče. Malo naskoka pa vendar še ni povod za enajstmetrovko ... Vsekakor bi bilo dobro protestirati! Nepristranski gledalec: Težko je izgubiti tekmo v zadnjih minutah, toda kaj more sodnik za to, če moštvo ne spoštuje pravil in ne igra fair. Res igralec ni bil ne-fair, toda igral je nepravilno in zato je sodnik moral posredovati. Napadalec, ki je bil napaden, sicer ni bil dosegel gola, kar pa za sodnika ne sme biti odločilno, človek pač ni zadovoljen, kadar vidi, da more mošt.vo, ki je bilo ves čas enakovredno, izgubiti igro celo v zadnjih minutah zaradi en a. jsibm e trovk e. Fanatik za zmagovalce: Kot levi so se borili naši! Daleko boljši so bili od nasprotnikov, ki so često posegli tudi po nedovoljenih sredstvih, da bi zakrili svoje neznanje. Sodnik je bil dolgo prizanesljiv, toda končno mu je bilo le preveč. Takšnih nam je treba, da se človek lahko zanese nanje. Do prvenstva je sicer še daleč, toda moštvo je pokazalo, da se zna pod dobrim vodstvom odlično boriti. Enajstmetrovka je bila upravičena; sicer pa bi bili naši zmagali tudi brez nje! Fanatik za poražene: Sedaj srno pošteno zaostali; prav namenoma je ta nesrečni sodnik odločil igro za one. Saj ni čuda, če se sodnik in njihov kapetan tako odlično razumeta. Naše vodstvo je seveda slepo, že pred tednom dni je bilo nekaj sličnega: najbolje bi bilo, če bi sploh ne sodelovali več v prvenstvu. Razumljivo, da ima občinstvo takšnih »uspehov« dovolj; izžviž-gati bi bilo treba takšne sodnike. In pa pisati, pošteno, da bi zaleglo enkrat za vselej! Novinar: Sodnik je bil kos svoji nalogi. Sicer pa igra ni bila prehuda in tik do konca neodločena 1:1. Obe moštvi nista bili na posebni višini; obžalovanja vredna je bila sodnikova odločitev za enajstmetrovko. Bila je pač preostra. Ker nikakor ne gre, da se tako neznaten prestopale kaznuje najstrožje. Kdaj se bodo sodniki naučili presojati tudi psihološko stran svojih odločitev? Saj se tudi človeku, ki ukrade malo denarja, ne odreže kar glava. Zato ni bilo prav. da je dal sodnik igro odločiti z enajstmetrovko, posebno še. če se pomisli. da igralec, ki ga je nasorotnik malo »odrinil«, ni bil v dobri poziciji in sploh ne bi mogel ustreliti v mrežo. Sodnikovo poročilo: Igra je bila v splošnem fair in brez mojega posredovanja. Proti koncu sem moral prisoditi enajstmetrovko, ker je branilec X napadel napadalca Y ter ga nepravilno in z roko »odrinil« od žoge. Ker se je to zgodilo nekako meter za kazensko črto, sem moral prisoditi enajstmetrovko, ki je prinesla zimago. Po zaključku je nekaj liudi kričalo in me deloma tudi žalilo. Krivcev nisem dal ugotoviti, da bi še bolj ne raztouril duhov. Ker je bila igra branilca X samo nepravilna, ne pa nefair, predlaeam. da se ne kaznuje. Objava »nortnega oblastva: Tekma se verificira z 2.1. Na protest poraženega moštva je odbor ponovno preislkal vso zadevo, da bi morda proučil tudi kakovost sodnika. Ker so izjave prič različne, je najbolj verodostojna izjava sodnika, po kateri je bila enajstmetrovka upravičena. Zoper ta sklep ni priziva. Za druge ukrene ni povoda, ker vedenje občinstva pri tej priliki ni prekoračilo običainih mei. Če se kai ponavlja v zgodovini, se t^ zgodbice gotovo ponavljajo zdaj s temi, zdaj z drus^mi srlavniTni viocami. Nai+ežj« je pač za klubove odbornike in najbolj goreče člane! Vsak naročnik ,,Jutra" ie zavarovan za 10.000 Din! in sveta Nova številka ŽIVLJENJA IN SVETA ■ je izšla z naslednjo zanimivo vsebino; ffi| Koliko ljudi lahko prehrani zemlja Od 500 milijonov kvadratnih km zemeljske površine ni niti tretjina kopnega. Če b; bila vsa zemlja tako gosto naseljena kakor nekatere evropske države, bi zemlja že davno ne mogla prehraniti svojega prebivalstva. A so dežele, ki imajo še dosti neobdelanega ozemlja. Tudi narava ne pospešuje po vsem videzu preobliudenosti, kar se kaže v padanju demografskih števil v visoko kultiviranih državah. Hranilno ozemlje se da povečati na razne načine. V vzhodni Evropi se da letina n. pr. še podvojiti, ker uporabljajo tam starinske pridelovalne metode. Prav tako se da pridobiti za obdelavo še dober del danes neobdelanega ozemlja. Velik del zemeljske površine za to seveda ne bo nikoli goden, deloma tudi iz klimatskih razlogov, n. pr. zaradi puščave, polarnega ozemlja itd. Tudi vse gozdne površine ne moremo posekati, ker potrebujemo tudi gozdove. Iz tega sledi, da moremo podvojiti uspeh z izboljšanimi delovnimi načini in potem še s pridobivanjem novega obdelanega ozemlja. Ker prehranjuje zemlja danes 2 milijardi ljudi, lahko izračunamo, da more na ta način hraniti kvečjemu 8 milijard ljudi. To ustreza tudi računom drugih raziskovalcev. Po izračunanju tega števila postane aktualno vprašanje, kdaj ga bomo dosegli. Teza namreč temelji na dejstvu, da je bilo okrog 1. 1800. milijardo ljudi na svetu. V 130 letih je zraslo na dvojno število. Tega h.i+rega razvoja niso oviraie niti vojne izgube. Ce pojde tako naprej, dosežemo v 300 letih najvišje število ljudi, ki jih more zemlja še prehraniti. Kvečjemu če bo znanost med tem človeško prehrano napravila neodvisno od podnebja in tal. Odločilni pa so še drugi momenti. Predvsem se zdi, da je človeštvo že doseglo višek svojega razmnoževanja in da v tem pogledu sedaj pada. Tega ni krivo vprašanje prehrane ali morale, temveč gospodarske in stanovanjske razmere. Na vprašanje, ali more zemlja prehraniti človeštvo, ie treba odgovoriti z upoštevanjem današnje tehnike tako. da bo človeštvo v 300 letih doseglo maksimum svoje prehranjevalne možnosti. Ta čas se pa da z raznimi sredstvi premakniti še daleč naprej. Pristopajte k Vodnikovi dražbi novega pruskega deželnega zbora general Litzmann v spremstvu svoje hčere Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku. zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefove« greneiee. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pruski deželni zbor Poplave na Angleškem Anglija je postala žrtev novih poplav. 40 ur trajajoče deževje je povzročilo v grofiji yorkshire katastrofo, kakršne ne pomnijo na Angleškem že dobrih 30 let. Pričujoča slika je bila posneta med Sheffieldom, in Rotherhamom Iz Princ August VVilheim Hohenzollern, poslanec narodno socialistične stranke v pruskem deželnem zboru Georga Grosz odhaja v Ameriko Nemški slikar Goorgo Grosz je pre j J iz Amerike poziv «>a najstarejšo umetnostno akademijo v New Ycrku, kjer je dijakom na prosto daru.) i »hirati si učitelje. Nevvvorški vseučil.iiščnik". so se poslu žili te pravice. Grosz se bo odzval pozivu kljub temu. da se je v njegovem primeru ravnatelj zavoda uprl imenovan ju, to pa zaradi tega, ker 'e Grosz politično-revoluci-onaren "slikar. Ker pa so dijaki vztrajali ra svoji izberi, je ravnatelj odstopil. Grosz se odpelje v Ameriko že v najbLižnji pri- ' hodnosti. Smrt kralja francoskih reporterjev Med 52 žrtvam i franooske potniške ladje »Georges Phd.li.ppar«, ki je zgorela v A d "Tisk cm zalivu, je tudi znani francoski novinar Albert Londres, kralj francoskih re-porterjev. Do zadnjega so upali, da se je Londres rešil. To r.ado pa so ovrgle najnovejše poizvedbe, ki ugotavljajo, da je bil Londres ob izKru.hu požara v svoji kabini, kjer je zgorel pri živem telesu. Londres si je obetal od gradiva, ki ga je vozil s seboj na »Gsorgesu Pbilippa.rju«, največji uspeh svoje reporterske kariere. Začel je svoj poklic kot neznaten sotnid-rcik zakotnega pariškega lističa. Nekega dne mu je šinilo v glavo, da bi napisal poročilo o pariških umobolnicah. Obiskal je po vrsti vse blaznice v pariškem pomeri ju in gradivo, ki ga je na te i ekskurzi ji nabral, je obdelal v nizu obrokov, ki so vzbudili občno pozornost Vsak članek iz njegovega peresa je postal pl^meneč protest proti ravnanju zdravnikov z Ho-lniki. Obenem ie pisec napada' birokratsko upravo zavodov, kjer so bili s:romaki pacienti izročeni na milost i.n nemilost uradu joče-mu osobju. Čim so začeli članki izhajfl+i, so se trudili nekateri izmed prizadetih, da Ki piscu zavezali usta. Londres pa se ni dal op.a-šiti. Krepko je pisal r.aprei Hi razgrinjal ved.no nove strahote. Ko je bila serija cankov končana, je Kilo rjegovo_ ime znano in slavno ne samo v prestolnici, amnak sirom Francije. Postal je eden prvih francoskih renorterjev. Kma1u nato pa je i zgrnil iz Pariza. ■»Petit Pari®Tenrot-trici «o pihali od jeze in ogorčen Legi-OTCvrji s>o stali pred javnost io takšni, kakor s«% brez oleošav i™ Okraskov. Občinstvo je videlo r.jih muke in reve m obso- jalo brutalno ravnanje z njimi. Vojaške oblasti, ki so se čutile zairad teh porooH prizadete, so rohnele nad piscem :n .so žugale lastništvu lista. Tudi so prekliceva-le Londresove podatke. Konec afere pa je bil docela drugačen, kakor so si domišljali v ".so ki gospodje iz vojaške uprave. Name-stu z Lon dresom so pomeli z rjimi. Tretja velika Londresova r- p >rt:i /a so bili članki o trgovini .s eloveškrn mesom. Londres je objavljal ta svoja razkraja pod naslovom »Pot v Rucnos Aires«. Tudi ti članki so izzvali pravcato senzacijo. »Petit Parisien«, ki je prioKceval serijo, je v času objave zrasel v nakladi za 400.000 izvodov. Četrti korak k višku reporterske kariere Alberta Londresa je irrvla postati kitaj-sko-japenska vojna. Ko so zajela japonska letala obmetavati Š a no ha j z eksplozivi, je bil Londres že tam. Njegovi članki o gorečem Čapeju spadajo med najbol išo reportažo s kitajsko-japonskega boji-ča. Ko je bilo podpisano prem:rje med K-tajci in Japonci, je Londres pobn-l >ie beležke in sc vkrca'l na ladjo »lic rges rhilippar«-, da ga ponese domov, kier bo nastala iz zapiskov velika knjiga. Tik pred cil.iem pa ga je dosegla neusmiljena smri, k: mu ie prizanašala v mnogo bolj izpostavljenem Šanghaju in njc-govo r cmerav ar. o drio o dogodkih na Dalrncm vzhodu ne bo nikoli ugledalo Kelega dne. Starostni predsednik življenja Herriot se pripravlja Eden največjih skandinavskih dnevnikov je pozval svoje čitatelje, naj bi se udeležili debate, ki ji je namen opozoriti na obliko mučenja živali, ki je v severnih evropskih pristaniščih splošno razširjeno, in ji napraviti po možnosti konec. V iz'ožbah ribjih trgovin v skandinavskih mestih ima namreč človek prečesto priliko opazovati v kalno akvarijsko vodo zgnetene ribe in še druge nečloveške načine mučenja teh najbolj nezaščitenih bitij, ki ne morejo svoje bolečine izražati niti z bolestnimi kriki kakor druga bitja. Mnogi trgovci jih žive polagajo preprosto na led. da ostanejo »sveže« ali pa celo na deske, kjer umirajo živali počasne smrti. V zgodnjih dopoldanskih urah se še krčevito premetavalo na svojih mučilnicah in lovijo sapo, popoldne ležijo že mimo na pol mrtve, a n;hče se ne zsrraža nad tem barbarskim postopanjem. Neki trgovec z ribami, ki je sam proti temu mučenju živali. pravi, da je krivda mogoče bolj na ljudeh nego na trgovcih, kajti trgovci bi rajši prodajali ubite ribe, toda gospodinje so naziranja. da so takšne manj vredne nego »žive«, dočim je baš nasprotno resnica. Rešitev tega težkega vprašanja bi morala priti pač iz vrst gospodinj samih, ki bi morale odklanjati nakup mučenih rib, a doslej se ni še nobena nakupovalka odloČila za to. Morda bo nekaj koristila akcija, ki jo je započel omenjeni skandinavski list Goethe - umoril Schillerja Matilda Ludend>orff, generalova soproga, piše knjige, kjer zagovarja nazore svojega moža Njeno zadnje delo ima čuden naslov: — Nerazkrinkani zločini zoper Luthra, Lessinga, Mozarta in Schillerja. Gospa dokazuje, da so postalo vsi štirje imenovani velikani žrtev masonov ;n Židov. Luther ie podlegel strupu, ki mu ga je bil podtaknil Melanehton. Mojzes Mem-dclson je zastrupil Lees:n.ga. Prostozidar Saglicri je zavdal Mozartu. Goethejevo stoletnico smrti je počastila gospa s tem, da očita Goetheju zastrupi jen je Schillerja. Zatrjuje, da so mascr.ske lože dobro poznale vzroke Schrlcrjeve smrti, a so pravočasno razširile pravljico o njegovi bolezni, da Ki prevarali sodnike. Razen Schillerja so nos tali žrtve f ram«/ono v tudi drugi številni veliki Nemci. Knjiga je bila v kratkem času razprodana, dasi ie štela naklada 30.000 izvodov. To je značilno za nepopisno zmedo, ki zdaj vlada na Nemškem. ALBERT THOMAS (s sliko) ALI LAHKO RIBE UTONEJO? V GORAH (slika) MAČKA (Kari Ca pek — ilustriral Fran škodlar) KAKŠNO BO LETOŠNJE POLETJE? VAŠKA CERKEV (slika) GIUSEPPE GARIBALDI (Dr. Vlad. Travner — s sliko) POMLAD IN MLADO ŽIVLJENJE (slika.) GOETHE IN AVTORSKO PRAVO FILIPINI (s slikami) ŠE NEKAJ O SOJI POGREB PREDSEDNIKA DOUMERJA (slike) BEDAKOVA OSVETA (Iv. Podržaj) SKRIVNOSTI DŽUNGLE LOUIS PASTEUR (s sliko) »SERUM RESNICE« (slikami) KLASIČNIH NOG NIMAMO VEČ STRUPI V GOSPODINJSTVU VZORNA JETNIŠNICA NA SMREKOVEM OTOKU (s sliko) KLEK PRI GOETHEJU KOFEIN V KAVI JAPONSKA V SLIKI IN BESEDI TRI MINUTE POTOVANJA (Po Nilu do Luksorja — s sliko) ŠAH ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (Gari-baldijevo življenje na znamkah — slike) AKO ŠE NE VEŠ (Ognjene ure Kitajcev, Staro vino, Prosvitljeni kmetje v Rusiji) MOŠKI KOT MOČNI IN ŠIBKI SPOL HUMOR (Adamson) »ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko in stane polletno (zaključena knjiga) Din 40.—, mesečno Din 8.—. Posamezne številke Din 2. po vseh trafikah. — Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Hitlerjev steber Predsednik pruskega deželnega zbora Podpredsednik pruskega deželnega zbora soo. čem. poslanec Wittmaak Sir A tur Eddington, znameniti angleški fizik in astronom, je imel te dni v Londonu predavanje, v katerem je povedal naslednje: > Vesoljstvo se napihuje« kaker mehur, napihuje se celo z brzino, ki je teoretiku skrajno neudobna. Primera o mehurju je videti nevarna, ker mehurji počijo, če se preveč napihnejo. A glede tega vas lahko pomirim. Naš svetovni mehur ne bo počil, ker je pečil že pred davnim časom.« Domneva, da se vesoljstvo neprestano razteza, je že starejšega datuma in izvira iz ceie vrste opazovanj v Ameriki, zlasti pa v najbolje opremljenem observatoriju rveta na Mountu V/ilsonu. Prof. Hubbie je tu odkril s pomočjo spektralne analize, da fe zelo oddaljene spiralne pramegle z blazno brzino oddaljujejo od zemlje in sicer s tem večjo brzino, čim bolj so od nje oddaljene. Leydenski astronom Oort je deial: »Bežijo pred našim osončjem kakor pred kugo!« Brzine, s katerimi beže pa znašajo do 800 km na sekundo! Najbolj pa je presenečalo opazovalce to. da ni med temi daljnimi otoki vesolin^sti niti enega, ki bi se našemu svetov ju bližal Holandski astronomi so bili prvi. ki so stvar razlagali s tem. da se vesoljstvo razširja. To ie bila ena naibolj senzacionalnih in revolucionarnih terrij našega časa. Ta drzna teorija je zbudila seveda polno pomislekov. Pred vsem bi bilo ob upoštevanju brzine, s katero se vesoljstvo raz- širja, mogoče preračunati za poljuben čas nazaj dimenzije vesoljstva in ta račun je že za nekoliko milijard let nazaj kazal na izredno majhno razsežnost. Iz mnogih drugih razlogov pa vemo, da je naše sonce kakor druge stalnice že več bilijonov let staro. Ta izsledek se potem naravno ne more zlagati z enim izsledkom. Drugi pomislek je bil ta, da je moralo imeti vesoljstvo nekoč po tej teoriji razsežnost ničle! To se je seveda upiralo zdravim možganom Berlinski fizik prof. Plunck je skušal to zagato rešiti z nrvo domnevo, da si raztezanje in stiskanje vesoljstva sledita periodično. Vesoljnost se razširja nekoliko milijard let, potem se velikanske dobe spet stisne do neke meje, ki je seveda ni lahko določiti. Nato se prične spet širiti. Einsteinov pelumer vesoljstva^ ki znaša 84 milijard svetlobnih let, velja potemtakem le za sedanjo dobo. In ne manjka indicij, ki velijo, da bo ta teorija pravilna. Predstavljajmo si n. pr. prozorno gumasto žogo, ki smo ji na površino naslikali nekaj peg. žoga predstavila vesoljnost, pege pa spiralne pramegle. Mi se nahajamo v sredini žoge. ki se napihuje. Posledica je ta, da se pege ne oddaljujejo samo od središča, temveč zaradi raztezajoče se površine tudi druga od druse. Tn ta pojav dejansko rpazujeio na soiralnih prameglah v najskrajnejših mejah sveta! v katerem so se zadnje dni odigrali nezaslišani škandalni prizori med narodnimi socialisti in njihovimi nasprotniki. Mnogo poslancev je hudo ranjenih nar. soc. poslanec Rerri Kakor smo poročali na drugem mestu, je sprejel prošle dni francoski državni predsednik Lebrun v avdijenci poslanca Herriota, predsednika vlade Tardieuja in finančnega ministra Flandina. Na sestanku se je govorilo o smernicah bodoče vlade, katero bo sestavil Herriot Mlchel Zžvacoj 52 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. 18. Jehan se ni nikdar zavedel, kako je prišel iz sobe, kjer je preživel svoje najslajše in najstrašnejše trenutke. Še tega se ni mogel spomniti, kako se je poslovil od ljubeznive vojvodske dvojice in zapustil gostoljubno palačo. Ko so se težka vrata za njim zaprla, se je spustil na enega izmed dveh robnih kamnov, ki sta stala ob vratih, skril obraz med dlani in ostal dolgo tako, negiben, kakor bi mu bila duša ušla neznano-kam. Le časih ga je strsel drget, ki je rialikoval krčevitemu joku. Naposled je dvignil glavo in se ozrl okoli sebe, s prestrašenim pogledom človeka, ki se vprašuje, kam ga je zaneslo. Naglo je odšel, kakor bi ga nosile peruti. Kmalu je izginil v sosedni ulici. Tedaj se je izza drugega kamna privalila črna gmota, se opote-kaje sc vzpela in sedla. Ta gmota je potem dobila oblike človeka, oblečenega v meniško kuto. Bil je pijani oče Goulard, ki se je ukvarjal z mislijo, kako ne bi izgubil ravnotežja. Videti je bilo, da je le slučajno srečal Jehana, klateže in Bertillo in da se je slučajno znašel za kamnom ob vratih ... Menih je obsedel na svoji široki zadnjici. Naslonil se je na zid in videti je bilo, da se tako prav posebno dobro počuti. Zakaj ves Čas se še ganil ni. Potem je grenko našobil ustnice in si s koščenimi prsti zakril zehajoča usta. Najbrž je bilo še kaj več. Obraz mu je pričal, da nekaj ne more biti v redu. S kazalcem se je pogladil po nosu in malih zalitih očeh, ki so gledale nekam daleč. Nekaj je moral premišljevati. Res je dejal nato s svojim globokim glasom, ki se mu je poznalo, da se zaveda resnosti položaja: »Vstati bo treba!« To pa ni bilo tako lahko. Vendar se je pogumno lotil dela. Oklenil se je kamna in se podprl. Nekaj spretnih obratov in ležal je na trebuhu. Oddahnil se je. Še majhen napor in bil je na kolenih. Tedaj se je zasmejal. Nu, saj gre hitro. Še malo in stal je na nogah. Naglo se je naslonil na zid in zadovoljno zagodrnjal: »Tako, to bi bilo opravljeno!« Trenutek je počival na lovorikah. Potem je iel spet razmišljevati: »Iti bo treba!... Pozor!... Ena ... dve ...« In šel je. Spočetka se je lovil in ni dosti manjkalo, da ni spet telebnil na tla, toda naposled je zmagal. Njegov korak je postajal čedalje varnejši. V ulici Saint - Honore se je ustavil in ni vedel, kam naj se obrne. Na levo? Na desno? Odločil se je za desno in godrnjaje krenil tja. Tako je prišel do kapucinskega samostana. Ura je bila že skoraj pet. Prve trgovine so že odpirali in krošnjarji so kričali na vse pretege. Kadar je bil oče Goulard pijan, se ni za nikogar zmenil. Ni se brigal za škandale. Saj je le po njih postal tako slaven! Rajši je še pretiraval, kakor da bi se bil skrival. Vedel je, da je pod visoko zaščito in da mu nihče nič ne more. Kar so mu dale moči, je jel razbijati s kladivom po vratih, kakor bi stal pred gostilno, kier mu nočejo odpreti. Pri tem je kričal kakor sraka: »Odprite ubogemu očetu Goulardu, ki umira od žeje, lakote in utrujenosti!« Potem je začel prepevati na ves glas pesem, ki jo je zloži! posebej za take prilike: »Dixit dominus domino meo: portam aperi patri Gulardo!« In brat vratar, ki je predobro poznal to pesem, je prihitel, odprl vrata in potisnil ubogega očeta na dvorišče. V zavetju visokih zidov je lahko kričal, kolikor mu je grlo dalo, saj ga niso mogli slišati ven. Toda prav tedaj je oče Goulard umolknil. Postavil se je pred vrsto šestih patrov, ki jih je privabilo njegovo kričanje in se jel blaženo smejati na ves glas, da se mu je kar trebuh tresel. Smeh je nalezljiv, to je že stara resnica, in kmalu so se tudi vsi patri smejali, ne da bi vedeli zakaj. In pri vseh oknih so se prikazali obrazi. Seveda, oče Goulard je prišel! Oče Goulard. Kar naenkrat so bili vsi zbrani okoli njega in jeli so siliti vanj z vprašanji. On pa je trdovratno molčal in se še zmerom hehetal. Nenadoma pa se mu je zresnil obraz in resno je dejal: »Žejen sem!« Težko je zasopel, da bi pokazal, kako je njegovo grlo suho. In smeh okoli njega je postajal čedalje glasnejši. Seveda, dve besedi v takih okoliščinah! Ko se ni nihče odločil, da bi ga odvedel v obednico, je ponovil: »Žejen sem!« »Gospod je rekel mojemu gospodu; ,Odpri vrata očetu Goulardu'«. Spet samo smeh. »In lačen tudi,« je nato rekel. M življenja na deželi Iz škofje Loke si— »Jutro« je v škofjeloškem območju zelo lepo razširjeno. Poverjenik »Jutrove« ■uprave je g. Janez Humer v Klobovsovi ulici. šl— Procesijo na Telovo je kvarilo slabo vreme. Ljudstva je bilo dovolj. Procesije so se udeležili vsi predstavniki civilnih in vojaških oblastev in šolska mladina. Častna četa vojakov je odala salve. Starološka procet ja je prestavljena na nedeljo. — »Sirota Jerica« je naslov ABbrehtovi 4-d^janski mladinski igri, ki jo uprizori šolska mladina iz Žabnice v nedeljo 29. t. :n. ob 15. v Gasilskem domu v Žab niči pod vodstvom upravitelja g. Kavčiča. Vabimo! Iz Kamnika ka— Gasilci zidajo. Ker je gasilno društvo uporabilo vse prostore gasilnega doma za k;no. mora gledati, da čimprej najde nov primeren prostor za shrambo orodja. Občana je ugodila prošnji gasilcev in dovolila, da podaljšajo za ae-set metrov zgradbo gasilnega doma v smeri proti mestnemu parku ln sezidajo novo shrambo za orodje. Z delom hitijo in bo zgradba ta teden že pod streho. Otvoritev in blagoslovitev bo ob priliki proslave 50-letnice društva dne 17. julija. Iz Tržiča č— Ponovno opozarjamo na pevski koncert >:bora Bralnega društva, ki bo drevi bb 20. v telovadnici meščanske šole. Podprimo ideali« delo naših pevcev in poseti-rnc koncert. č— Šolska prireditev. Podmladek Rdečega kri/a osnovne šole priredi v nedeljo popoldne letno akademijo v sokolnici s prav posrečenim sporedom. Šolski upravitelj g. Hinko Paternost zapoje nekaj samospevov s spremljavam jem klavirja, mladinski zbor nam bo po ko? o. 1 v neka' pesmih svoje zmožnosti, nato pa bo mladina prikazala Gobčevo spevoigrico »V bratskem obiemu«, k; bo gotovo vzbudila največje zanimanje. Starši, obiščite akademijo! Iz Kras??a r— Jugoslovensko - češkoslovaška liga v Kranju priredi skupno s Češko besedo kot zaključek jezikovnih tečajev proslavo učitelja narodov Jana Komenskega 29. t. m. ob pol 11. v gledališki dvorani Narodnega doma. Spored: eovor tajnika JČL. deklamacije dece. pevske točke in pri lepem vremenu izlet na Šmarjetno goro. Vljudno vabljeni! Vstop T»rnst. r— Glasbena šola priredi drevi oh IS. v telovadnici gimnazije javno produkcijo. Vstop prost. r— Občni zbor »Korotana« bo drevi ob 20. v knjižnični dvorani Narodnega doma. Pozivmo športnike in meščanstvo, da se ga polnošteviTno udeleže. Eno uro pred pričet kom bo vpisovanje novega članstva. Iz Krškega kr— Obrambni nasipi ob Savi. Vzdolž Icrškeg? mesta so leta 1830. sezidali kame-nito škarpo, da Sava pri visokem stanju ni odnašala zemlje tik ob hišah. Na več mestih so bili napravljeni dostopi do vode za napajanje ž;vine in pranje, v glavnem pa za nemoten dostop do vode ob priliki požarov. Ti dostopi so po večini v tako slabem stanju, da bo treba nujno in resno ■misliti na popravilo. V posebno razrnva-mem stanju je dostop pod pošto. Na istem mestu ie škarpa tudi izoodkopana in preti nevarnost, da se del vlačilne poti sesuje. Ker je škarpa tudi na drugh mestih poškodovana. je nujno potrebno, da se na to opozori tehnični oddelek banske uprave. Iz Litife i_ S^kr' ki mladinski kvartet je bil pri nas šele nedavno ustanovljen. Prvič se bo predstavil naši publiki v nedeljo zvečer ob priiliki materinske akademije, ki bo ob 20. v litijskem Sokol.skem domu. Na sporedu bod^> še pevske. deklamac;jske in telovadne točke. K udeležbi vabimo vse naše mamice z družinami i_ Deževje na praznik je preprečilo procesije v vsei naši okolici: v Šmartnem. na Savi in Kresnicah Reka Sava ie narasla močno nad normalo. i_ Cenlienie koz bo v Litiji 10. junija ob 13. v tukajšnji osnovni šoli. i_ Seiem. V ponedeljek 30. t. m. ho v Litiji kramarski in živinski sejem. I* Tffcovelf t— Nekoliko odgovora »Slovencu«. »Slovenec« z dne 26. t. m. želi od županstva pojasnila, koliko ie resnice na trditvah g. poslanca Pavlica, ki da je na javnem shodu napadal občino, da ni hotela prevzeti dveh vagonov p še nične moke v razdelitev in razprodajo po znižanih cenah za brezposelne, za rad" česar da se je njegova pomoč za brezposelne izjalovila. Ni mi znano, da g. po-slanec res v tej obliki izrekel svoje očitke, ker mu je dobro znan dejanski položaj in bi bil vsak očitek občini povsem neupravičen. Stvar je namreč naslednja: Od banske uprave je dobila občina 2 vagona koruze, jo dala zmleti in razdelila rn o bo brezposelnim brezplačno. Nadalje ima občina direktno od banske uprave zagotovilo, da dobi v najkrajšem času še 2 vagona pšenice, ki bo isto tako brezplačno razdeljena brezposelnim. Poslanec Pavlic je ponudil za brezposelne občini v nakup 2 vagona prevoza proste koruze proti plačilu. Občina je res nakup koruze odklonila in naročila g. poslancu, na.j ji preskrbi uputnice za pšenico ali pšenično moko št. 5 ali 6. ker koruza ni primerna za naše brezposelne, če jo pusti zmleti, pa pride koruzni zdrob dražji kakor pšenič-na moka. Poslanec Pavlic je nato občino brzojavno obvestil, da je pšenica slaba, da moke ni dobiti in da je odposlal vagon koruze proti plačilu. Naša občina pa koruze proti plačilu ni hotela prevzeti. Občina mi namreč naročena dva vagona najfinejše pšenične moke. ki bo dospela v 8 deh in jo bo po znižani ceni razprodala rudarjem in brezposelnim. — Vinko Pavlin, podžupan. t— Kino Sokol bo predvajal drevi ob 20. zvočni film »Fantom Pariza«. Iz Hrastnika h— Pogreb obupanca. Truplo vojaka Komata iz Trbovelj, ki je že pred 17 dnevi skočil v Trbovljah v Savo, je voda naplavila na hrastniškem obrežju Save in so zemeljske ostanke prepeljali na Dol ter jih tam pokopali. h— Kino Narodni dom predvaja danes in jutri zadnjič v sezoni povojni vojaški film »Marijana«. Iz Zagorja z— Regulacija Kotredežice. Na zadnji občinski seji je bilo sklenjeno, da se v najkrajšem času začne regulacija Kotredežice, ker je finančna stran zadovoljivo rešena. Tako se počasi bližamo tudi prepotrebni ureditvi javnega kopališča, ki je sicer v projektu določena za boljše čase. z— Šentjurska mladina bo gostovala danes na 6okolskem odru z zabavno otroško igro »Dve Marički«. Drage goste izpod Kuma srčno pozdravljamo. Čeprav je predstava namenjena le šolski mladini, je vabljeno tudi ostalo občinstvo. Predstava bo dopoldne ob 10. z— »Čudežne go^li«, ljubko pravljično igro bo uprizorila mladina topliške šole v nedeljo 5. junija ob 19. v Zadružnem domu na Lokah. z— Izlet priredi jutri Sokol v Št. Lam-bert za vse članstvo, naraščaj in deco. Posamezni oddelki bodo nastopili s prostimi vajami in slišali bomo tudi lepe pesmi naše dece. Morda se pridruži izletu del rudarske godbe. Iz Ptufa j— Iz občinske seje. Te dni se je vršila pod vodstvom župana g. Jeršeta občinska seja. Iz županovega poročila sledi, da je mestna občina sklenila novo pogodbo s šolskimi sestrami glede »Mladike« z mesečno najemnino po 400 Din. Poročilu upravnega odseka, ki ga je podal referent g. Rozman, je posebna komisija nanovo pregledala in ocenila vsa stanovanja v mestnih hišah ter so se najemnine stanovanjem znižale povprečno za 20 odstotkov. Komisija se je predvsem ozirala na udobnost stanovanj in na gmotno stanje posameznih najemnikov. Okrepčevališče v mestnem kopališču se je oddalo v najem za poletno sezono Mariji Šketovi proti najemnini 400 Din. Nastavitev kopalnega mojstra v mestnem kopališču se je prepustila mestni upravi. Invalidu Luketiču Juriju se je dovolila postavitev stojnice na Hrvatskem trgu. Sklenila se je naprava nove kanalizacije na Novi cesti in pri Čučkovi hiši. Kanalizacijo izvede občina v lastni režiji. Trošarina na vino, ki se je dosedaj pobirala v občinski režiji, se ukine, ker je bila tudi kontrola otežkoče-na. Veteranskemu društvu se ie dovolilo, da opremi svojo zastavo z mestnim grbom. Poročilo pravnega odseka je podal g. dr. Šalamun. V domovinsko zvezo so bili sprejeti: Jošt Alojzij z ženo in otroci. Pavlic Tomaž in trgovec Cvikl Ivan z ženo in otroci. Pri slučajnostih je g. Kersche grajal avtobusno podjetje, češ, da se vedno čujejo pritožbe o defektih med vožnjo, kar slabo vpliva na razvoj tujskega prometa. Prosil je. da se temu nedostatku odpomo-re ter da si podjetje nabavi nova prevozna vozila. Na tajni seji se ie razpravljalo o prenosu živilskega trga s Slovenskega trga na Novi trg med Slomškovo in Miklošičevo cesto. Ta sklep mestne občine je hvale vreden. i— Sokol se pripravlja za javni nastop, ki ga bo imel 5. junija na letnem telovadi-šču. j—Sam si je napisal izpričevalo. Ilešič Franc, brezposelni ključavničarski vajenec, pristojen v Dragovič, se je dalje časa potikal po mariborskem in ptujskem srezu, katerega ie prepotoval na ukradenem kolesu, dokler ni padel v roke možu postave. Pri aretaciji se je dognalo, da je kolo, s katerim je potoval, ukradel 38. aprila pri posestniku Doboju v Bohovi pri Hočah. Kolo je bilo last tovarniškega delavca Malka Konrada, ki je stanoval pri omenjenem posestniku. Pri natančnejši preiskavi pa se je našla pri njem tudi delavska knjižica, glaseča se na ime Milošiča Ivana iz Slatine, -ki ie zaposlen kot hlapec pri posestniku Petku v Preiacih. To njižico je Ilešič Milošiču sunil s 30 Din gotovine. Da bi Ilešič odvrnil od sebe vsak sum postopača, si je v knjižico napisal izpričevalo, da ie služil kot hlapec pri Petku Jakobu v Slomih in bil kot »priden in pošten« odpuščen. Kolo in knjižica sta se mu zaplenila in ie bil Ilešič priveden v ptujske zapore. Iz Slovenske Bistrice sb_ Nastop Sokola bo v nedeljo 29. t m. na letnem telovadišču. Poleg matičnega društva bo nastopilo tudi vseh sedem čet (iz Črešnjevca, Laporja, Vrhloge, Šinartna in Zgornje in Spodnje Poteka ve). Pričetek z vajami za nastop ob pol 8. zjutraj, potem štafetni tek in sprevod. Ob 15. bo javni nastop vseh oddelkov in čet Sodelovala bo sokolska godba iz Središča. Doslej sta se vršila že dva nastopa, in sicer 8. t. m. pri četi na Črešnjeveu in 22. t m. pri četi na Vrh-logi. Obakrat so domačini pokazali >p napredek. Javni nastop v Slovenski Bistrici bo prikazal enotno sliko vsega obširnega dela. ki ga vrši slovenjebistriški Sokol, pridite! sb — Nov gasilski avto si je nabavilo tukajšnje gasilsko društvo ob priliki letošnje šestdesetletnice. Avto prispe te dni in bo prihodnjo nedeljo prva poizkusna vožnja z izletom v Savinjsko in šaleško dolino. sb— Mestno županstvo poziva vse hišne posestnike, da v nedeljo 29. t. m. ob priliki sokolske prireditve okrasijo hiše z zastavami. Iz Preksnnrja pm— Koncert dijakov realne gimnazije v Murski Soboti ie bil v nedeljo 22. t m. Prisostvoval mu je tudi profesor, zbor z direktorjem Vagajo na čelu. Nastopajoči pevci in pevke in orkester so pokazali vzorno disciplino in brezhibno prednašanje narodnih in umetnih pesmi Posebno je ugaja! ženski zbor. Ugajal je tudi nastop mladega pianista Štefana Mesariča. Prav tako pevski duet Drenikove in Carove. Da je prireditev tako lepo uspela, gre predvsem zasluga profesorju g. Justinu. pm— Prekmurski večer. V soboto 28. t. m. bo radijski prenos iz Murske Sobote. Na programu bodo govor narodnega poslanca g. Benka, petje originalnih prekmurskih svatovskih pesmi, koncert salonskega orkestra Sokola, ciganska godba in jazz-orkestra Sokola. Prireditev, ki bo v So-kolskem dormi. bo javna proti malenkostni vstopnini. Prenos bo od pol 31. naprej. Za to svojevrstno prireditev vlada med prebivalstvom največje zanimanje. Iz življenja na deželi BEGUNJE NA GORENJSKEM. Gasilno društvo bo obhajalo 10. julija petdesetletnico obstoja. Bratska društva prosimo, da blagovolijo upoštevati določeni termin. Prireditveni cdbor se nadeja obilne udeležbe društev, izletnikov in turistov. BLED. Zvočni kino »Bled« bo predvajal nemško šaloigro »Lažni feldmaTŠal«. Predstave danes v soboto ob pol 21., jutri v nedeljo ob 15., pol 18. in pol 21. BUČKA. V nedeljo ob 14. se je vršni ustanovni ohčni zbor krajevne organizacije JRKD v Bučki nad Krškim v Gasilnem domu, ki so ga pristaš; nove vsedržavne stranke napolnili do zadnjega kotička. Zbor je vodil župan g. Kaplar, ki je pozdravil sreskega poslanca g. Dermelja. -e-skega načelnika g. dr. Čuša, delegata banovinske organizacije g Pcvla Borštnika iz Ljubljane in g. inž. Cerjaka kot zastopnika sreske cvrganizacije iz Krškega. G. poslanec Dermelj je opisal delo pos'ancev v Narodni skupščini in obrazložil do podrobnosti vse sprejete zakone ki 'imajo namen pomagati našemu malemu človeku. Navdušeno pritrjevanje ob koncu govora je bilo g. poslancu v zahvalo za dosežene uspehe in v bodrilo k še uspešnejšemu nadaljnjemu delu v prid liudstva in države. Ko so še ostali govorniki razložtli pomen in cilj nove stranke, so se vršile volitve, pri katerih je bil izvoljen odbor samih zavednih in trdnih naprednih mož. Krajevna organizacija šteje že 6edaj preko 100 plačujočih članov DRAMLJE. V nedeljo 5. junija bo v poslopju na novo preurejene stare šole svečana otvoritev Društva kmetskih fantov in deklet. Istočasno uprizori društvo ljudsko igro »Revček Andrejček«. Oder je urejen najmoderneje. S tem bo društvo pokazalo, da tudi ono napreduje ne samo v besedah, ampak tudi z dejanji, zakaj v današnji krizi je res prav hudo doprinesti takšne žrtve, kakor jih je zahtevala ureditev odra. Največ zaslug ima za oder gosp. Andrej Jesenek, načelnik društva. Nadalje se je treba zahvaliti gospodičnama učiteljicama za požrtvovalnost, ki sta jo izkazali društvu. Pa tudi društvo samo je mnogo pripomoglo do tako lepega uspeha. Da bo pa njihov trud čim bolj poplačan, ste vabljeni vsi od blizu in daleč, da obiščete to njihovo prireditev. DOVJE. V nedeljo 22. aprila je bila v šoli na Dovjem uspela zaključna razstava gospodinjske šole. 14 domačih deklet se je spoznalo v kratkem času z najvažnejšim gospodinjskim delom, kar ie pričala okusno opremljena razstava jedil in ročnih del. Ni nam potreba posebej poudarjati pomena gospodinjskega šolanja za našo deželo, zlasti za gorenjske tujsko-prometne kraje. Učiteljski zbor gospodinjske šole so sestavljale učiteljice dovške šole, in sicer ga. Serainikova, ga. Sorčičeva in gdč. Ra-bičeva. Vsa čast jim! PODNART. Sokol Podnart - Dobrava je uprizoril zadnjo nedeljo dramo >V dolinic z velikim uspehom. Vse uloge so bile dobro izbrane. Neumorni sokolski delavci so pokazali, da znajo podati ljudstvu primerno razvedrilo. Pričakujemo, da bodo v tej smeri delovali tudi naprej, za kar jim bo ljudstvo. navdušeno za sokolsko idejo, vedno hvaležno. RUŠE. V nedeljo 22. t m. zvečer so gostovali člani mariborskega gledališča v So-kolskem domu z velezabavno tride.iansko komedijo češkega dramatika Langerja »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore« ter nudili Rušam izreden užitek, za kar smo požrtvovalnim umetnikom iz srca hvaležni. Mariborčani nameravajo s to komedijo gostovati tudi po drugih krajih Slovenije. Prepričani smo, da bodo povsod želi tako zasluženo priznanje kakor v Rušah. SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICL Neki zlikovci so v noči na 24. t m. ukradli sokolski drog, katerega je društvo imelo zadnje lepe dni postavljenega na vrtu br. Ko-driča. Sokol bo imel 20. junija javni telovadni nastop za katerega se pridno pripravlja. Vse to gotovim ljudem ni všeč, kar ie brez dvoma rodilo to podlost Gre nedvomno za maščevanje. Tudi ograjo, katero gradi županstvo na svojem vrtu, že več noči pridno podirajo neki pobalini. Sled za storilci se bo menda lahko našla. SV. VID PRI PTUJU. Poročilo o prireditvi akademije JS izpopolnjujemo v toliko, da je imel pri šolski predstavi že v soboto 21. t. m. lepo predavanje o našem morju strokovni učitelj gosp. Dušan Šestan iz Ptuja. Za filmske predstave pa je skrbel s sokol-skim potovalnim kinematografskim aparatom učitelj gosp. Komar Slavko iz Ptuja. VELIKA PIREŠICA. Drog; javni telovadbi nastop našega mladega Sokola ee je vršil v nedeljo 22. t. m. ob povoljni udeležbi občinstva. Prvič je javno nastopila tudi naša moška deca, ki jo je v najkrajšem času izvežbal požrtvovalni podnačel-nik br. Dolar Ludvik, za kar mu gre vse 'priznanje. Zahvahij^mo se vsem sosednjim bratskim društvom za udeležbo in sodelovanje. posebno pa še Zabukovčanom, ki so se pripeljali na okrašenih vozovih ter nastopili v vseh edinicah. Po nastopu je imel br. inž. Burnik (iz Zabukovce) lep patrijotiče.n govor, v katerem je razložil ideje in koristi Sokolstva za našo lepo ju-goslovensko domovino. Z nastopom smo pokazali, da napredujemo. zato na delo za še večji razmah Sokolstva. S €1 k O 1 Sokolskim edinicam mariborske župe. Zaradi pičlega časa razglašamo po tem potu: Upoštevajoč stare tradicije, v katerih smo živeli s sokolstvom Podravine in Med-murja, opozarjamo na 1 župni zlet bratske vairaždinske sokolske župe, ki je izšla iz naše župe. Njen zlet bo 4. in 5. junija v Varaždinu v zvezi z razvitjem 18 društvenih, odnosno četnih praporov Naša uprava je na svoji zadnji seji sklenila ne le, da dovoli sosednim sokolskim društvom naše župe udeležbo na tem zletu. ampak rib naravnost vabi, da se ga v večjem številu ali po posameznikih udeležijo. Tudi župna uprava bo poslala na zlet svojega zastopnika. Enako dovoljuje uprava tudi udeležbo na župnem zletu v Ljubljani, ki bo ista dva dneva. Tudi tega zleta se bo uprava po svojem zastopstvu udeležila. Za vse informacije v teh zadevah se naj interesenti obrnejo naravnost na imenovani žu-pi! Zupna uprava mariborske sokolske župe. Narodne noše na sokolskem župnem zletu v Ljubljani v nedeljo 5. junija. Za župni zlet, odnosno sprevod je prijavljenih že več narodnih noš. Da pa povečamo prijavljeno število, je potrebno, da prav iz vseh edinic naše sokolske župe prihitijo bratje in sestre na zlet v Ljubljano v naših pestrih in slikovitih narodnih nošah. Pokažimo na župnem zletu, da ljubimo in spoštujemo naše prelepe narodne noše. Dolžnost vsakega brata in sestre je, ako nima sokolskega kroja, da pohiti na zlet v narodni noši, katerih se je zelo mnogo ohranilo baš v našem podeželju in območju ljubljanske sokolske župe. Naj ne bo nikogar, ki ne bi prišel v Ljubljano na zlet v sokolskem kroju a?li narodni noši. Zlet ljubljanske sokolske župe mora pokazati. da srno sokolsko zavedni haš tu na 6?dežu župe v sokolski Ljubljani, zibelki jugoslovenskega Sokol stva. Dolžni smo pokazati svojo moč, kar mora priti do izraza na veličastnem zletu župe ob priliki stoletnice rojstva našega velikega učitelja brata dr. Miroslava Tvrša. katerega spominu bo tudi župni zlet prirej ern. Torej na župni zlet vsak posameznik in posameznica brezpogojno v kroju ali narodni noši. Društva, pošljite prijave, ako še niste tega storili, da bo zlet čim sijajmejši. Hud karambol motornega kolesa z vozom Lesce, 27. maja. Na •banovin Sik ;i cesti ▼ neposredni bližini Hraš je prišlo preteklo nedeljo do hudega karambol a med dvema motocikli-stoma in vozom. V zgodnji jutranji uri je okoli 4. vozil po cesti s - precejšnjo brzino neki motociklist s prikoLioo. Vozača sta prevozila precej kilometrov nemoteno, ko sta zdajci iz neposredne bližine zagledala pred seboj konja z vpreženim kmet-ski.m vozom. Vozač na motooiklu je izku.šal neizbežni karambol preprečili, a zaman. Motorno vozilo je treščilo v konja s toliko silo, da se je žival pri priči zvrnila u-bata po tleh. V istem trenutku sta zletela tudi oba motorna vozača s svojih sedežev. Prvega je silni udarec vrgel z velikim lokom preko vsega voza na rob ceste, spremljevalca .pa je pognalo iz prrikoLioe in se je znašel na bližnjem travniku. Na vozu sta sedela dva kmečka gospodarja, ki ju je prav tako vrglo s sedežev. Vozač motoclkla je dobil hude poškodbe po vsem telesu in tudi njegov spremljevalec je bil močno ranjen, dočim sta oba kmeta dobila le lažje poškodbe. Motorno vozilo je malone uničeno, pa tudi vprežmi voz je občutno trpel. Ker je prostor nesreče bolj na samem Je trajalo precej časa. da so mogli nuditi ponesrečencem potrebno zdravniško pomoč, razbiti deli voz pa so ležali še več ur pozneje na mestu kanambola. Kmeta sta doma iz bližnjih vasi, motorna vozača pa baje eden z Jesenic in drugi iz Ljubljane. GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. ori Sobota. 28.: Krali Oidipus. K Nedelja, 29.: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. ari Sobota, 28.: Mala FloramTe. Opereta. D. Nedelja. 29.: Viktorija in njen huzar. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 20.: Zaprto. Ljubljanska drama. Klasična dram« 5Kralj Oidipus« v režiji Cirila Debevca in z Levarjem v naslovni ulogi se ponovi v ljubljanski drami drevi za. red e. V nedeljo ostane drama zaprta. Ljubljanska opera. Prva repriza operete »Mala Floramve« bo drevi namestu objavljene opere ?Turandotc. Izprememba se morala izvršiti, ker je odpovedala Vilfan Kunčeva, ki poje naslovno ulogo v ^Turan-dotc, za danes svoje sodelovanje. Ooereta »Mala Floramye za takojšen nastop. — Visoka provizija, a pri od govarjajočem prometu tudi fiksum. Naslov v ogla.*, oddelku »Jutra«. 18749-5 Potnika dobro uvedenega, iščem za dravsko in savsko banovi-Do, ki obiskuje trgovce z usnjem in bi prevzel še kak v stroko spadajoč predmet. Ponudbe p>>d šifro »Tovarna žebljev« na ogl. oddelek »Jutra«. 18681-5 Potnika za obisk privatnih strank 7. vzorci manufajeturnega blaga iščem za takojšen nastop. Ne na obroke! Nov sistem. Naslov pove ogl. oddel k »Jutra«. 18S85-5 Kdor ! š 6. « zaslužka. [ plača za vsako besedo i 50 par: za naslov ali S Šifro 3 Din. — Kdor | nudi zashiž«k, pa za i vsako besedo 1 Din. i za dajanje naslova ali | za šifro pa 5 Di.n. (3"* i Razmnoževanja pred p sova.nja in druga pisarniška dela prevzame The Rex Co., Gradišče 10. Telefon 22-68. 1NV.M-3 Upokojeni profesorji, orožniki, uradniki. ki si žele postranskega zaslurka. naj se prijavijo na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »VS«. 186-53-3 Beseda 1 Din; za dajanje naslova ali ta šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukc-ije, pla &aj>9 vsako besedo 50 par; za šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (4) Šoferska šola Gojko Pipenoacher, Go sposvetska cesta 12. -Najboljši teoretični ln praktični pouk. plačilne olajšave. — Zahtevajte prospekt. 210-4 Vsa-ka &t*>eda 50 par; za dajanje naslova ali za Šifro pa 3 Din. (1) Mesar, pomočnika d.ubro vajenega pri čoku, sprejmem takoj. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Ljubljana 60«. 18855-1 Sofer.ia-mehanika sprejmem. — Prednost ima mlad Fiat vozač. Naslov v ogiasurm oddelku »Jutra«. 18831-1 Slaščičar, učenca sprejme takoj Petriček. 18849-1 Vajenca so-ejme špecerijska trgovina v Ljubljani. Naslov v ogla-snem oddelku Jutra 18852-1 Učenca t trgovino mešanega blaga. s hrano ''n stanovanjem v hiši s>p-ejme tvrdka P. K"-ren preje Šterk, Črnomelj. ' 18824-1 Dobra kuharica pridna in poštena, z daljšimi spričevali, dobi takoj službo. Ponudbe na Poštni predal 12, Kranj. 18744-1 Čevljar, pomočnika specijalista za Jamske čev .je išče »Tempo«. Gleda iiška ulica 4. 18671-1 2 samostojni pomočnici Sprejmem. V slučaju zado-voljnost.i stalno name.ščenje Predstaviti se je samo med 1. in 2. uro popoldne v salonu Vera, Miklošičeva c. št. 34,11. 18875-1 Dobro izurjeno pletiljo, šiviljo, učenko sprejmem za pleteninska dela v Trnovem, Velika čolnarska št. 19. 18871-1 Kroj. pomočnika samo dobrega in samostojnega delavca sprejme Re-setič. Masa rv kova cesta — »Grafični dom«. 1S906-1 Šiviljo na dom iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sprelna«. 18935-1 Brivskega vajenca ki se je že učil, ali prak-tikanta, proti majhni plači sprejme Anton Simonišek, brivec v Celju, Mariborska cesta št. 21. 18919-1 Dve služkinji pridni in pošteni sprejmem takoj v restavracijo v mestu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18935-1 Oglasi trg. značaja po 1 Din bwvlj; za da a nje naslova a.ii za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega '.načaja pa vsaka beseda 50 par: za dajanje naslova ali ra iifro ;>a 3 Din. (81 Lepe knjige Jurčič, Tavčar in druge poceni prodam. Na ogled v soboto med 12. in 14. uro v Gledališki ulici 12, stanovanje 13. 18910-8 Avt&, moto Vsaka beseda 1 Din; za dajanje na-slova aii za šitro pa 5 Din. (10) »Ford« limuzino dobro ohranjeno proda Ivan Šiška, Metelkova ul. št. 4. 187:30-10 Odprt »Buick« petsedežen. malo vožen. zelo dobro ohranjen, prodamo pod najugodnejšimi pogoji. Pripraven za avto-taxi. — American Motors, Dunajska 9. Is884-il0 Dva motorja dobro ohranjena, z ali brez prikolice, znamke »Ariel« 5 HP in »AJS« 8 IIP, po zmerni ceni prodam. Poizve se v trgovini Stane Derganc. Ljubljana. Gospo-svetska cesta 2. 1S891-10 Alfa-Romeo od;prt, petsedežen, Uaklafid limuzina, petsedežen, v per-fektnem stanju ugodno proda Lučič, Kapiteljska ulica 3. 18934-10 j Vsaka beseda 50 par; j za dajenje naslova ali ] za šifro pa 3 Din. (2) 500 Din nagrade da vojaščine prost inteli-gent tistemu, k.i mu preskrbi kakršnokoli službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18857-2 Gospodična vešča slovenskega, srbo-hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. trgovsko Izobražena želi službo prodajalke, biagajničarke ali k otrokom. Cen j. ponudbe na pedr. »Jutra« v Celju pod značko: »Dobra moč«. 18799-2 tdgar Rice BurroughS; Tarzan. kralj džunclr Dekle ki zna šivati, išče celodnevno zaposlitev. Opravlja tudi v»a hišna dela. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18853-2 Brivski pomočnik dober brivec in lasostrižec star 19 let, išče nam^šče-nje z nastopom po dogovoru. Na,slov: Jože Marini« pri g. Veselic, Ljutomer. 18846-2 Vrtnarski pomočnik oženjen, vešč vsega umet nega vrtnarstva, z odlični mi spričevali, vesten in zanesljiv mlad mož, išče primerno službo kot po močnik, ali pa kot sa.mo stojen vodja vrta. Gre tu di na veleposestvo ali gra ščino. Urejuje uzorno in dobičkanosno vrtove. — Alfred Laz,ar, Ljubljana. Kolodvorska ulica št. 31. 18740-2 Šofer trezen, priden in zanesljiv, s triletno prakso, sposoben vseh popravil, želi mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Varna vožnja«. 18907-2 Službo točilca iščem za sobote in nedelje popoldne. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 18912-2 1 240 Videl je živalske, od srda spačene obraze črncev, njih svetla, gola telesa in ostre sulice. Zadelo ga je kopje, za njim drugo. Čutil je. kako mu je curljala po koži topla kri... Stisnil je zobe, hoteč pokazati tem zverem kako umira častnik in junak... A tisti mah so obstali kakor okameneli. Natakarica vljudna in poštena, želi premaniti službo v boljši lokal v Ljubljani ali okolici. Zmožna je kavcije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ltf>03-2 Inteligentna gdč. želi nameščenje v trgovini ročnih del ali manufakture — najraje v letovišču. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sposobna«. 18908-2 Mesarski pomočnik išče službo za takoj. Naslov pove oelasni oddelek »Jutra«. " 18933-2 r/7» Oglasi tfg. značaja p« 1 Din beseda; za da janje naslova ali ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega tnačaja vaa ka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali ta šifno pa 3 Din. (6) Kompl. aparaturo za mlekarno popolnoma novo. znamke »Sulli.van št. 4« prodam za 4000 Dim. Ponudbe na naslov Nazif Bajraktarevič, Gornji Va.kuf. 18843-6 Soboslikar. vzorce lepe dobite na velesejmu v paviljonu »E«. Priporoča se Josip Božič. 18529-6 Čevlji na obroke »Tempo«. Gledališka al. 4 ,'nasproti (gledališča). 114 6 Foto-aparate in vse fotopotrebščine kupiš pod najugodnejšimi pogoji v foto t.rgcvini A. Šmuc. Marijin trg št. 8 — vogal W»lfove ulice št. 1. 304-6 Za leseno stanovanjsko hišico poceni pro-dam novo ogrodje 4.40 X 7.40 m veliko. Razdelba je: soba, kuhinja, predsoba. shramba, stranišče in prostorno ostrešje. Poizve se v Ljubljani, Opekarska ce-sta šrtev. 31. 18004-6 Otroški voziček moderen, skoro nov, naprodaj. Naslov pove oslas. oddelek »Jutra«. 16243-6 Kupim Oglasi trg. značaja po 1 Dio beseda; ta dajanj« naslova ali aa šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; ta dajanj« naslova ali za šifro pa S Din. (7) Cebelni vosek pristen in čist kupujemo po najvišji ceni v vsaki množini. Golob & Ko., tovarna kem. izdelkov, Vič pri Ljubljani. 18319-7 Rabljena jermena za transmiisijo kupi Aber-šek, Krakovska nasip 26. 18S87-7 tsn 3 Vsaka beseda 1 Din; za lajianj* naslova ali za iifro pa 5 Din. (16) 100.000 Din posojila sprejmem proti odgovarjajočim ohrestim. Ponudbe na oglasni oddelek -»Jutra« po-d šifro »Varno naloženo« 18832-16 Obrtnik potrebuje 30—50.000 Din prometnega kapitala. Dogovori se osebno ali pismeno. Sigurnost zajamčena Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Sigurnost«. 18131-16 Iščem financirja za izvrševanje posla kakršnega še ni v Jugoslaviji. Izguba v vsakem ozi ru popolnoma izključena. Vložena glavnic« stalno krita i najmanj 200%. — Vloga 200.000 Din, ki pa se ne potrebuje takoj v celoti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »300.000«. 18745-16 Gotovina Kdor ima večjo vlogo pri Ljubljanski kreditni banki. bodisi privatnik ali denarni zavod, se mu nud: ugodna prilika, da pride že v najkrajšem času do gotovine. Sporoči naj visokost vloge in svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »V kratkem gotovina«. 18G42 Družabnico šivilj« ali trgovk« sprej-meni za trgovino damske konfekcije. Na.slov v ogl. oddelku »Jutra«. 18929-16 Pohištvo Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (12) Smrekovo spalnico hrast, imitiramo, kompletno prodam po zelo nizki ceni Na ogled v Stoži-cah — nasproti »Urbančka«. 18870-12 Kdor nudi prehran« plača za vsake bt-sedo 1 Din; kdor išče prehrano pa za besedo 50 par; za dajanje naslova al.i šifro 3 Din. oziroma 5 Din. (-14) Otroke v oskrbo po i."jO Din mes eisno sprej- me Marija Munn , Sv. Križ pri Litiji. 18842-14 k£'J t Vsaušteršičeva ulica štev. 5 (za šolo). 18862-33 Lepo sobo r centru meista oddam = 1. junijem'. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 18869-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam takoj ali s 1. junijem solidnemu gospodu. Na-lov v oglasnem oddelku -Jutra«. 18S55-&3 Mesečno sobo posebnim vhodom oddam >>spodu. Naslov v oglas. I.Ielku »Jutra«. 18863-2:'. Lepo, veliko sobo s pros;:m vhodom, pripravna tudi za pisarno, oddam na Kralja Petra trgu 8. 18866-23 Opremljeno sobo separirano in či-to oddam solidnemu gospodu ali gospodični v '/.ibertovi ulici št. 33 — blizu gorenjskega kolodvora. 18834-33 Opremljeno sobo separirano, v novi vil: pod Robnikom, 5 minut od banske upi a ve oddam gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18835-23 Sobo lepo opremil jemo in s strogo sipariranimi vhodom oddam boljšemu, solidnemu in stalnemu gospodu na Mirjil št. 25/B — za Rimskim zidom. 18888/28 Opremljeno sobo lupo in veliko, parket.ira-no, oddam v Gledališki ulici 12/1 levo. 18839-33 Lepo solnčno sobo 7. eno ali dvema posteljama oddam s 15. junijem ali preje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 188^1-33 Lepo zračno sobo s posebnim vhodom oddam s 1. junijem v centru mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18571-33 Veliko prazno sobo tik univerze oddam boljši osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17536-23 Sobico strogo separirano. z dobro hra.no m souporabo kopalnice, [>o ugodni ceni oddam v vili v Stamičevi ul. štev. '10 — Bežigrad. 18880-23 Solnčno sobo oddam s 1. junijem mirnemu gospodu na Mirju, 5 min-ut od banske palače. Prijavna lega, elektrika. — Naslov: Ribarjeva ulica 4. 18882-23 Veliko industrijsko podjetje išče za Ljubljano in južni del Dravske banovine mlajšega fnzen;er;a - a^vissiterfa Potrebno znanje slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika, dober nastop in dobre zveze v industrijskih krogih. — Ponudbe na Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9, pod št. 30.489. Opremljeno sobo separirano, na Mirju oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 186-^j-33 Sobo elegantno opremljeno, s po-soiinim vhodom, v centru mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Ju'ra«. 18877-23 Separirano sobo s souporabo kopalnice takoj oddam v centru mesta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18878-33 Solnčno sobo s parketom in električno razsvetljavo oddam sta'ne-mu gospodu. Naslov po v e oglasni oddelek »Jutra«. 1S876-23 Snažno sobico opremljeno, s poseb. vhodom in elektriko takoj oddam mirni osrb: na Rimski cesti 3, pritličje. 18895-33 Lepo prazno sobo takoj oddam. Naslov po-ve oglasni oddelek »Jutra«. 18890-33 Sobe išče Vsaka bw4« 50 par; m dajanj« naatova ali a šifne 9 Dni. (23-a) Sobo pri samostojni in neodvisni. do 40 let stari d a m i išče 37 let s'ar gospod. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »35. maj«. 18840-23/a IJl Vsaka beseda S Din: ta dajanj« nadeva ati Sdfr« pa 5 Din. (M) V podružnici Jutra v Celju je dvigniti sledeča pisma: Dobra trgovina, Dostojna. Hipoteka. Iskreno zaupanje Lepa lega. Lepo življenje. Majska ljuba v. Srečna žena. Stalen zaslužek. Vestna gospodinja, Zopet živim 18933-24 Lepo sobo v Zvezdi oddam 2 boljšima gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku Jntra. 18891-23 Opremljeno sobo oddam dvema solidnima gospodičnama. Naslov jmi-ve oglasni oddelek Jutra. 18897-33 Elegantno sobo oddam boljšemu in stalnemu gospodu na Miklošičevi cesti št. 20 — vhod skozi dvorišče levo. 18901-23 Opremljeno sobo s strogo separiranim vhodom. blizu Zvezde oddam eni ali dvema osebama. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.__1.8911--':: Opremljeno sobo v centru mesta takoj oddam za 200 Din. Naslov v oglasnem oddelku >Jutra<. 18899-3:; Sobo v najlepši legi pod Rožnikom oddam. Tojasmila v trgovini Zupane Danijel, \Volfova ulica štev. 6. 18936-23 Sobo oddam 2 gospodoma po 150 Din, event. z zajtrkom Marija Urančič, Bleiweiso-va cesta 3 — Vrtača. 18937-23 Lepo sobo z vso oskrbo oddam boljši solidni osebi v Gledališki ulici 12/111. 18938-33 V vili Mira Novi Vinodol s prdk.ra.snim razgledom na Morje, Senj in Vrbnik — obkroženi z dišečim borovim sprehajališčem, oddamo še nekaj sob za krajšo in daljšo dobo. Cena od 16 do 26 Din za osebo. Informacije: Zagreb, tele-fon št. 5341. 188411-38 Na Bledu dam v najem lepo enodružinsko hišo za daljšo dobo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Bled«. 18633-38 »Dobr" pozicija« Dvignite drugo pismo. 18930-2-4 Vsaka beseda 1 Din: za -lajanj« naslova ali za šifro na 5 Dim. (291 Vrtalni stroj (Bohnnaschine) skoraj nov. na jermenski pogon, po zelo nizki ceni naprodaj v trgovini 0. Slibar. Stari trg 21. 17996-29 Stroj za plisiranje dobro ohranjen kupim. Ponudbe na naslov; Pre-zelj. Ljubljana, poštni predal 338. 18630-29 VsaKa beseda 1 Din: za dajanje naslova aH za šifro [