'r?33mraS38E2n33ZBEE^^ Štev. 37. Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: ® celo leto K 144 — 28 Pol leta K 72-— V UPRAVI STANE MESEČNO K Ud"— V Ljubljani, srede, 16. februarja 1921. PoStnlna platan« v gotovini* Leto L Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevi ulici štev. S — Telefon uredništva štev. 50 — Teieion = upravnišiva štev. 223 = CENE PO POŠTI'. za četrt leta K 36'— za en mesec K 12*— OE^AVSKI UST POSAMEZNA ŠTEVILKA @0 VIN. Jugoslavija n reltili proitozfdariev. ~w 2eBezn!c@ in p@d njihcvžm vpSSvom. Oasl j * ^omo neprikrajšano navedli v lan prinaša na uvodnem mestu ne 6jS »Jutarnji List«, na katerega pač Vir i n’^ senca kakega »klerikalizma«. ’e t0rej na vsak način objektiven. Ped naj °V.0In »Velika loža«, priobčuje »J, L.« de h -Vest novinarskega odseka naše vla-y’j.,a je prometni minister dovolil članom »a i i *°.*e prostozidarjev v Jugoslaviji .e*C2nicah polovične cene, kadar po-J° v društvenih stvareh.,Nato pa piše: je *»esti, ki krožijo že štirinajst dni, da tero0nie*n* mi^ister izdal naredbo, s ka-2aci' na ro^° Frostozidarskim organi- ]jat s popustom pri vožnji na železnici, niki ° u^0<^nost so sicer že javili načelnic Pr°nietnih ravnateljstev potom okrož-slf' Po*rjuje sedaj tudi poročilo novinar-*p odseka naše vlade. 'i™Csl??id.;rske organizacije so tajna driIrtj a' ki jih v nekaterih državah, med da sm Pr* nas> *rpe> a imajo namen, Č]a_ Pospeševanjem posameznih svojih VejjKV Prjdobe vpliv na vlado in oblast, lldarVu a’ k°* §re^*šče naših prosto-takoi or£amzacij v Jugoslaviji, je znala dVeJpo Prevratu, pa tudi tekom zadniih dobi najti pota in načine, da Pokr *?da^nelši de!ež na vladi. V vseh vlad,a vladah, kator tudi v centralni na ' v ^elgradu je znala vriniti na vodil-rai m.e^a svoje ljudi, za katere se do vče-Jjjj vedelo ni, katerih sposobnosti so * neznane, a ki so naenkrat postali ne-jj, °mestljivi seda| ria tem, sedaj na onem je u- Posebno iuiančno ministrstvo, ki ne^0stal° mamljivo msto za stremljivost ^^®*oveličin, se je previdelo z brati *a BssisBs. Bcj Jl 15. februarja. Na včerajšnji se- ^Urbep .ga °dseka je po govoru Fehima Rjavil ?V1^a Sovoril dr. Žerjav (demokrat). sanie2nJe’ da ne prizna plebiscita enega po-De> P& t^H- ^ra^a’ ene °kčine, a*i ene pokrajine^ yl * ne priznava plebiscita enega ple-Zemija vPfašanju ureditve države, ker je ta da. (x0nedeliiva lastnina vsega našega naro PlebiRcit Žerjavu radi verjamemo, ker je da j6 ^ volitvah na Slovenskem pokazal, f*0,Hak ^aV°Va stranka ~~ stranka političnih nimai° za se^°j ni C slovenskega Ve ift u Potemtakem je tudi vprašanio usta-SSatT u ve države tista stvar, Id jo mora vbv? narod- Volitve v Sloveniji so iz- rf r*>6 Vpij, W 14- i ’1 ni nntiseparatistično večino. Ddse- !( kojjp 0 slišati resne kritike demokrat-).k* br eJ)ciJe decentralizacije in administracijo v v0riav ie izjavil, da ]e za decentra-Okraj lr®em pomenu besede »samoupravi avtoh . (srezom) je fakultativno treba v i vsa 0ln^e‘ Kar najodločneje je treba po-® Hai0g0 c®ntrif»galna teženja, ker ima usta-ed^^ienif. nam zaJamči kar najpopolnejše b?t- ven<-> ‘ Poleg tega je treba zagotoviti J** glavno ^osP°dars]io življenje. Šole morajo " ?ovc.Bre^s^VOi. ^ k° služilo ujedinjenju VeJieSovpm 00 6iUZ!i0 ujemnjenju. nati boii mncnJu se ne smejo dopuščati 1 dokazuje, da je bil D’ Annunzio hstični in separatistični ure- drg° Š6^danes žeh Italiia in du- jjje- To š( jjj, - bi ST?e- ^^centralistična ureditev Por, , riav nasprotnikom prav prišla. V «?^eiŠe Javiia) da bo glasoval za kar naj-dol;\U^i ban?r0C*n° ed‘ustvo (za centralizem pfa^.in Zato 80 ga kapitalisti poslali k ga kapitalisti poslali da se v podrobni debati raz- fl i na ftnJi . — humuum uuutiu lili,- er za S1 Sustavne8a načrta vlade, ki '• Vs° državo (ampak za državljane *Uatj1* Je imel danes svojo enajslo VA Cfd?Dik dr- Tomljenovič je na-^ a> s k^Q° -Pr a ostavka dr. Milenka ki n^taviipn 010 le ta odložil čast predsed-8e Sto Ker pa v sv°ji ostav- 86 katra» d« anstva v uslavnem odseku, Veleval?, °3laae član š0 nadalje in da v°litvo sei„ „_Sam? za lnest0 Predsednika. ŠloTo6 “418! b?do stavile lia dnevni’ red 01o h« °Venn „ r jui uiievm red ie raijjr„ Predsednika. Predon se je pre-,Vzel beZ |au^e 0 ustavnem načrtu Vlade dr. AllteeSedo Ptelanec dr,^eVQi . _.u i b i č (Jugoslovenski klub) 8^anii>nllljeilovičev!i tP°!asniJL Ugotovil je, da f6s,ii?h v vsem n r,, ’ da 3e ljudska Sv°bQ(1^ pUčka stranlf^ papezu iu Rimu> ni 0 ** Se nn , ka 80 razviJ« Popolnoma nd!če od strani Kima ' m po- iz lož, ki vedejo našo državo v finančno katastrofo. Od prevrata pa do danes so naše finance — izvzemši neznatne presledke — v rokah članov Velike lože, ki ni nikomur odgovorna in ki kot tajna organizacija ne polaga računov o svojem delovanju nikomur. V tem se pa zdi, da je prišla Velika loža do velikega vpliva tudi v prometnem ministrstvu, da je prom Sini minister izdal naredbo, da se članom tajne , torej nedovoljene organizacije daje na škodo države ugodnost na železnicah, katera ugodnost je bila iz ozirov na sledljivost odvzeta najrevnejšim: državnemu uradništvu in njihovim družinam. Kako je to mogoče? S kal išno pravico podpira prometni minister Veliko ložo in njene člane na škodo dohodkov iz prometa, ki dela s primanjkljajem ,.. ? Ali hoče prometni minister dati tako ugodnost tudi drugim društvom in njihovim članom? Z osvojitvijo te metode bomo zagazili v tak nemoralni protekcionizem, kakor se je pred vojno širil v Mažarski, kjer se je vsak drugi Mažar vozil po železnici brezplačno ali vsaj za polovično ceno.« Tako »Jutarnji List«. Njemu je vsaka verska tendenca tuja in obsoja prevlast prostozidarstva v Jugoslaviji iz splošne politične morale in gospodarskih interesov. Za krščansko ljudstvo ima pa ta stvar še drugo plat: sedaj natančno vemo, odkod veje kulturnobojni in centralistični duh, ki ubija našo mlado državo. izkusil vplivati nanjo. Nato pobija izvajanja dr. Tomljenoviča, češ, da je on v imenu vsega naroda protestiral proti temu, da Bclgrad jemlje svobodo v pogledu avtonomij. Nato je govoril demokrat Pavle Angjelič, ki je naglašal da nas vera ne sme razdvojiti. Ustava mora kronati ujedinjenje. Kritiziral je »obznano« vlade, katero je vlada izdala. Ou je za diktaturo oblasti, če ima ta oblast za svoj cilj delovanje proti diktaturi proletarijata. Nato govori poslanec Nastaz Petrovič (radikalec), ki v začetku svojega govora izjavi, da govori v svojem imenu. Konstituanta ni suverena in nimamo pravice sklepati, ali naj bo naša država monarhija ali ne, ker je ta stvar že rešena. Centralizem je demokratski ideal. Ugotavlja, da je centralistični problem zamislila demokratska stranka in da je predlog vlade reakcionaren, kakor je bila ustava iz leta 1869. Vendar pa bi se morebiti še dal popraviti načrt ustave, ki ga je sestavila vlada. Ce se načrt popravi, izjavlja, da bo go!o-vo glasoval zanj. RsdfC ha££ prei r M* Politična gsraganfsnffii Bclgrad, 16. febr. (Izv,) Predsednik Narodnega kluba dr. Mate Drinkovič je obiskal ministra dvora Jankoviča in ga vprašal, če bo izposloval avdijenco Radiču in njegovemu spremstvu, da izročijo regentu spomenico. Jankovič je odgovoril, da mora preje vprašati vlado, če ista dovoli. V političnih krogih sodijo, da vlada v to avdijenco ne bo privolila, Bclgrad, 16. febr. (Izv.) V nedeljo ima Srbska republikanska stranka veliko skupščino, na kateri bo govoril tudi Radič, ki bo na prošnjo te stranke tudi imel posebno politično predavanje, Bclgrad, 16. febr. (Izv.) Profesor dr. Ikonič in drugi državni nameščenci, ki so se kot odposlanci Srbske republikanske stranke mudili na skupščini Radičeve stranke v Zagrebu, so odpuščeni iz službe, KapliaLsfaia o slaisa Pivovarna Union v Ljubljani je napravila v računskem letu 1919/20 1,437.136 kron 24 vin. dobička. Od tega je 300.000 kron nakazala v prid uradniškemu in delavskemu podpornemu skladu. Pivovarno nameravajo razširiti v pnevmatično sladarno in v tvornico kvasa in špirita, vsled česar nameravajo zvišati delniško glavnico na 6,000.000 K (do zdaj 3,000.000 K) z Pa pravi slabe kupčije. izdajo 15.000 novih delnic, svet, da delajo kapitalisti Hitra jEsrla o Stelji. (Od našega poročevalca.) Ugled duhovščine je v celi Rusiji, posebno pa v južni Rusiji tekom zadnjih mesecev znatno narastek Tako tekmujejo po mestih in na deželi izobraženci in priprosti ljudje v tem, da odjemljejo duhovnikom ročna dela, ki jim jih nalagajo boljševiki ter n. pr. namesto njih opravljajo čiščenje cesta. Cerkve so od meseca do meseca močneje obiskovane. Boljševistični list >Rul« dne 6. februarja 1921. z ogorčenjem poroča o naslednjem slučaju, ki je po njegovem mnenju »za sedanje razmere v sovjetski Rusiji izredno značilen«: »Na dan sv. Andreja (13. decembra po ruskem koledarju) se je oglasilo pri petrograj-skem metropolitu Benjaminu poslanstvo kron-stadtskih rdečih mornarjev s prošnjo, da bi na vojnih ladjah opravil službo božjo. Metropolit je mornarjem predlagal, naj se vrši slav- Dr. A. Gosar: nioami parSassieHSs:-rizsm. II. Vprašanje, kako razdeliti parlamentarno delo v dve skupini, eno čisto politično in drugo socialno gospodarsko, ni tako enostavno kot bi utegnil kdo na prvi videz misliti. Vsako gospodarsko, oziroma socialno vprašanje ima vedno tudi svoj političen pomen in narobe, vsa politična vprašanja so tudi za gospodarsko, ali vsaj socialno življenje kolikor-tolLko pomembna. Popolna ločitev političnih in socialno-gospodarskih nalog parlamenta je'.torej že zaradi tega nemogoča. Mogoče je samo, da se poedina vprašanja po svojem pretežno političnem oziroma socialnogospo-darskem značaju uvrstijo na eno ali drugo stran. Pa tudi to bi bilo le težko izvedljivo, da niso najnovejše splošno priznane stanov-sko-politične zahteve, do katerih smo prišli morda bolj instinktivno kot pa da bi se pri tem zavedali njihovega dalekosežnega pomena, pokazale poleg nujnosti našega cilja tudi pot, ki vodi do njega. V mislih imam tu zahtevi po stanovskih zastopih (stanovskih zbornicah) in po stanovskem pravu. Zahteva po stanovskih zbornicah se smatra danes za nekaj samoposebi umljivega. Polagoma se bodo ti stanovski zasto-pi gotovo tudi dejanski osnovali in morda bomo imeli v doglednem času poleg že obstoječih trgovskoobrtnih zbornic, ki se bodo primerno reorganizirale ter bodo pritegnile tudi zastopnike industrije, še posebne kmečke, uradniške (za privatne in državne nameščence) in delavske zbornice, katerim se ulegne pridružiti (in to po vsej pravici in potrebi) tudi stanovska zbornica kulturnih delavcev. Vsi ti stanovski zastopi pa bodo nudili svojim stanovom pričakovane koristi šele tedaj, ako ne bodo le obligaten posvetovalen organ za javne oblasti v vseh stanovskih zadevah, marveč bodo po svojiii delegatih v odločujoči meri aktivno sodelovali tudi pri zakonodaji v vseh stanovskih in sploh soeiaino-gospodar-skili vprašanjih. Tega pa jim navaden senat, ali kakršnakoli gornja zbornica, ki bi služila le kot nekak korektiv glavne politične zbornice, ne nudi v zadostni meri. Delegati stanovskih zbornic bi se — tudi če bi jih bilo razmeroma precej — nasproti celemu parlamentu takorekoč vlopili v morju ostalih, zgolj političnih poslancev ter ne bi mogli v zadostni meri čuvati svojih stanovskih koristi. Še važnejša za naš namen pa je zahteva po stanovskem pravu, kajti ako nočemo, da bi bila to le demagoška fraza, potem moramo radi nje ves naš dosedanji pravni sestav postaviti na tisto drugo podlago. Dosedaj skoraj nismo poznali izraza stanovsko pravo. Ce izvzamemo del trgovinskega zakona in obrtnega reda ter sem in tja še kak manj važen zakon (n. pr. onega o trgovskih nastavljenih), tedaj pravega stanovskega prava, v katerem bi bile urejene vse stan o vskopravno zadeve enega stanu, kolikor so posebne in le njemu lastne, sploh nismo imeli. Za vse stanove žo veljale splošne določbe obč, državljanskega zakonika, če tudi mnogokrat niso zadoščale ali niso bile primerne. Omenim naj sa- nost v cerkvi sv. Andreja na Vasiljevskem otoku. Toda mornarji so vztrajali na tem, da mora iti metropolit takoj z njimi v Kronstadt. Ker je nadškof mislil, da ga hočejo v Kron-stadtu ustreliti, se je poslovil od svojih sorodnikov in se napotil z mornarji v Kronstadt. V Kronstadtu so pa priredili mornarji prelatu sijajen sprejem. Najprej se je vršila služba božja v cerkvi, nato so pa spremili mornarji nadškofa na vojne ladje, na katerih so plapolale Andrejeve zastave. Na vojnih ladjah se je nato vršila druga verska slovesnost. V zahvalo so mornarji preodkazali metropolitu znatno množino živil.« Tako kronstadtski mornarji, ki so leta 1918 bili jedro in predstraža komunistične revolucije. V Rusiji vstaja nova zarja. mo dedno pravo, ki je pri nas v obč. drž. zakoniku, za vse stanove enako in vendar bi bile tu posebne določbe n. pr. za kmečka posestva nujno potrebne. Ako hočemo, da dobi vsak važnejši stan oziroma važnejša skupina stanov, torej kmetje, obrtniki ter industrijci in trgovci, dalje uradniki, delavci in morda še posebej tudi kulturni delavci svoje stanovsko pravo, tedaj se nam naš sedanji obč. drž. zakonik skrči na znatno manjše število splošnih določb, izpopolnjenih morda analogno sedanjemu stvarnemu pravu še s posebnim delovnim (ne delavskim pravom, t. j. s splošnimi določbami v varstvo delovne sile. Enako razpade n. gj. sedanji trgovinski zakon v dva dela, od katerih spada prvi k stanovskemu pravu obrtnikov, industrijcev in trgovcev, drugega pa moramo prišteti skupini zakonov, katere bi morda lahko nazvali strokovno pravo in kamor bi morali prišteti zlasti še obrtno-industrijsko, menično, bančno, borzno, pomorsko, rudniško itd. pravo, izključiti seveda povsod stanovsko pravne določbe. Na ta način dobimo dve veliki skupini zakonov ali prava: na eni strani novi obč. drž. zakonik z vsemi k njemu spadajočimi pravnimi redi (civilnopravni, konkurzni, izvršilni itd. pravni red), ter drugimi dopolnili, ali kratko civilno ter poleg tega posebno zemljiško in strokovno pravo, na drugi strani pa s t a n o v s k o p r a -v o obsegajoče posebne stanovske zakone za vse zgoraj navedene stanove, oziroma stanovske skupine (kmetje, obrtniki ter industrijci in trgovci, uradniki, delavci, kulturni delavci). Jasno je, da pomeni tako izpeljana zahteva po stanovskem pravu popolno revolucijo našega sedanjega pravnega sistema, jasno pa je tudi, da se da splošna zahteva po stanovskem pravu edino na ta način dosledno izvesti. Kakor se je pričela narodno-go-3pod. veda v novejši dobi resno baviti 'z mislijo, da krene z dosedanje sterilne poti dolgoveznih in subtilnih razprav ’ o poedinih pojmih in da preuredi ter prenovi modernim potrebam in zahtevani primerno ves svoj sestav, prav tako se zdi, da je prišel tudi za pravno vedo trenotek, ko bo treba staro sistematiko zavreči ter poiskati novo, Id bo zahtevam sedanjega časa bolj odgovarjala. Zato menim, da se posledic, do katerih vodi zahteva po stanovskem pravil, ne smemo ustašiti, marveč se jih moramo z zadovoljstvom oprijeti, zlasti ker je v njih zapopadena tudi rešitev problema, kako razdeliti delokrog parlamenta v en čisto politični in drugi socialno-gospodarski del. Očividno je, da spada na podlagi gorenje razdelitve v politično zbornico vse civilno, ter zemljiško in tako-zvano strokovno pravo, dočim moramo stanovsko pravne zadevo, torej stanovsko pravo prepustiti socialnoekonomski zbornici. S tem je glavna težkoča premagana, lcajli porazdelitev ostalih zakonodajnih nalog parlamenta ne bo — kakor bomo videli — v celoti povzročala nikakih tožav. Predno pa preidem k temu, moram še na ne«aj opozoriti. V boljševiškein sovjetskem sistemu, ki pomeni skrajno reakcijo proti nesposobnemu in nedemokratičnemu modernemu parlamentarizmu, je obsežena zdrava misel stanovske organizacije jav- Stran 2. »Rovi čas«, cine i6. februarja 1921; Štev. 37/ nega življenja. Prehodna doba diktature proletariata zakriva sicer to misel, tako da je vsak ne posebno pazljiv opazovalec ne vidi takoj, toda po mojem mnenju (izmed Slovencev je menda to misel tudi še dr. Pavlica nekje povdaril) smemo sovjetski sistem popolnoma upravičeno smatrati za modernizirana in pa komunističnih načrtih le začasno enostransko prikrojeno srednjeveško »Siandaverfassnng«. Kakor vidijo nekateri v boljševiški ekspresionistični umetnosti strujo, ki v surovih in neotesanih oblikah prinaša novo zdravo idejo, katere se je treba oprijeti, in to na pameten način vporabiti, prav tako se mi zdi, da je treba tudi zdravo jedro sovjetskega sistema v trezni in ne pretirani obliki praktično izkoristiti. To pa vidim v osnovanju stanovskih zastopov ter v razdelitvi parlamenta v dve koordinirani zbornici, politično in socialnoekonomsko. Oireft nhrsdegg. Danes se je zgodil v Ljubljani zločin, oziroma zločinski poskus, kakršnih še v velikih mestih ni veliko. Danes dopoldne je bil iz šole odveden po doslej nepoznanem zločincu 6—7-letni sinček tovarnarja Karla Pollaka ml., po imenu Tonček, ki je hodil v prvi razred ua vadnico. Baje je storilec zahteval po anonimnem pismu od očeta 60.000 K odkupnine. Kakor izvemo ob tričetrt na 1. popoldne, so dečka našli v neki gostilni v Šiški. Ob 1. uri popoldne smo prejeli sledeče poročilo: Danes ob pol 11. uri dopoldne je prišel na vadnico mlad človek, star 20—25 let, male postave, ter vprašal učiteljico, če ni v šoli Pollakov sinček, Ko je učiteljica potrdila, je povedal, da so ga poslali Pollakovi, naj gre po sinčka, ker se je oče smrtno ponesrečil. Gospodična je verjela, misleč, da je to kak Pollakov delaveč in dečka izročila možu. Pri pošti je nato neznanec v družbi dečka izročil postreščku št, 10 pismo na Karla Pollaka, v katerem veli, da mu je odvedel sina, za katerega zahteva 60.000 kron odkupnine. Denar naj se pošlje v gostilno Keršič v Šiški. G. Pollak je takoj obvestil policijo, njegov; ljudje so šli iskat otroka, katerega je uradnik Weber našel v šiški. ® Storilcu je policija na sledu, Pgžglssi vlada proti »ulailsiffl b&gaecem. LDU Ljubljana, 16. februarja. Pred-sedništvo deželne vlade za Slovenijo je 12. t. m. izdalo pod št. 229 nastopni razglas: Vedno češče se pojavljajo primeri vojaških beguncev na Slovenskem. Po neodgovornih hujskačih zapeljani vojaki pobegnejo iz vojaške službe in se mnogokrat vrnejo domov nevede, kakšne težke posledice povzročajo za sebe in svojce, če jih ti skrivajo pri sebi. Ako jih zasači vojaška ali civilna oblast, se kaznujejo po vojaškem kazenskem zakoniku z večletno ječo. Pa tudi tisti, ki vojakom nalašč pomagajo pri begu, se po § 97. srbskega kriminalnega zakonika, ki velja sedaj tudi za Slovenijo, kaznujejo z ječo do treh let. Zato resno svarim vse prebivalstvo, naj vojaškim beguncem ne daje potuhe s tem, da jih skriva. Posebno velja to o rodbinskih članih. Po členu 12, odstavek 3. zakona o ustroju vojske, ki velja od 19, avgusta 1919 tudi za Slovenijo, je hišni gospodar dolžan prijaviti vsakega vojaškega begunca županstvu, ki pa mota o tem takoj obvestiti njegovo poveljstvo. Če hišni gospodar tega ne stori tekom 24 ur, ali če ga župan ne odvede na komando, se kaznujejo vsi, če kazensko sodišče ne poseže vmes, z globo od 50 do 300 dinarjev odnosno z zaporom od 10 do 30 dni. Kazen se takoj izvrši. Dolžnost vsakega državljana, ki je sposoben za vojaško službo, je, da to vojno pošteno odsluži in s tem pomaga svoji domovini. Ako imajo vojaki pritožbe radi nepravilnega postopanja z njimi, naj jih javijo svojim predstojnikom, ki jih bodo gotovo vpcštevali, če so upravičene, sicer se je pa treba v vojaški službi premagovati in se podvreči strogi disciplini. Pričakujem od treznosti in uvidevnosti ljudstva, da vpošteva vsa ta dejstva in da že v kali zatre vse poskuse, oslabiti vojaško moč naše domovine. P©nar®Ieni dinarski bankovci. LDU Belgrad, 15. febr. (Presbiro) Kraljevi generalni konzulat v Pragi objavlja: Ker so se pojavili falzifikati v praški banki, noče nobena banka več menjavati naših 1000 dinarskih bankovcev, vsled česar se pozivljejo vsi jugoslovanski državljani, ki potujejo v Češkoslovaško, naj ne nosijo seboj bankovcev po 1000 dinarjev, ker jih na Češkem ne bi mogli izmenjati. RUM UNIJA IN RUSIJA. LDU Moskva, 14. februarja. Wolff.) Romunski zunanji minister je poslal Čičerinu sporočilo, kjer izraža željo po medsebojnih dobrih odnošajih. Vsaka izmed obeh držav naj se odreče vmešavanju v notranje zadeve druge. V to svrho je romunska vlada predlagala, naj se odpošljejo v Rigo delegati, ki naj pred-lože vprašanja, ki se bodo rešila pri pogajanjih. Po drugi vesti se je Anglija ponudila, prevzeti vlogo posredovalca. JUGOSLOVANSKO POSLANIŠTVO NA REKI. LDU Relgrnd, 15. februarja. (Presbiro.) Vlada je sklenila ustanoviti poslaništvo na Reki. ^Dnevni dogodki — Ljudsko štetje v Trbovljah. Vseh prebivalcev v Trbovljah je 16.042, med temi možkih 8679, ženskih 7363, torej moških več 1316, — Ljudsko štetje v mariborski okolici. Studenci imajo 3630 oseb, od teh 3139 Slovencev, Nemcev pa le 457. — Lajter-šperk 1888 prebivalcev, 1711 Slovencev, 163 Nemcev, — Radvina 1762 oseb, 1618 Slovencev in 126 Nemcev. — V ostalih občinah so skoro sami Slovenci. Mariborska okolica je tako po ogromni večini pokazala svoje popolnoma slovensko lice. — Tudi v Zagrebu plenili ameriška pisma. Zadnje pustne dni je bila družba mladih poštnih asistentov v Zagrebu z mladimi ženskami priredila izlet v Samobor — nobel v avtomobilu. Ko se je družba prešerno vesela vračala v Zagreb, je avtomobil zadel v brzojavni drog, o čemer se je ubil eden izmed družbe: asistent Gjuro Deucht. Ta dogodek je dal povod uradni preiskavi, ki je že doslej dognala, da so mladi uradniki tako veselo živeli na račun dolarjev, ki so jih kradli iz ameriških pisem. Višina ukradene vsote doslej še ni dognana. Zaprli so doslej tri poštno-brzojavne asistente: Ivana Markoviča, Adama Barlekoviča in Milana Sušo, Deuchta je sodbo že prejel. — Zavarovanje valute pri izvozu poštno paketnih pošiljk. Poštno ravnateljstvo razglaša: »Po razpisu kr. ministrstva za pošto in brzojav od 26. januarja t. 1. štev. 2192 razglašamo, da se zahteva po odredbi generalnega ravnateljstva oziroma generalnega inšpektorata carin za poštne pakete v inozemstvo zavarovanje valute, — Paketi z manjšo količino živil se zavarovanja valute lahko oproste. Dovoljenja za oprostitev zavarovanja valute daje samo generalni inšpektorat carin. — Z ozirom na to, opozarjamo, da se ne bo odpravil v inozemstvo noben paket z živili, ako ne bo poštni sprenmici pridelano ali potrdilo pooblaščenega denarnega zavoda, da je zavarovanje valute za blago, ki se ima izvoziti, izvršeno, ali pa dovoljenje generalnega inšpektorata, da je to blago oproščeno zavarovanja valute. Za vse druge izvozne predmete do vrednosti 100 dinarjev ni treba — po izjavi tukajšnje carinarnice — niti zgoraj navedenega potrdila, niti dovoljenja. — Pristavljamo, da je stvar pošiljateljev samih, da si preskrbe predpisano potrdilo, oziroma dovoljenje. — Vojnim invalidom v Sloveniji, Po dopisu Gozdarskega oddelka dež. vlade za Slovenijo — Odsek: ravnateljstvo drž. gozdov in domen štev. 217 od 8. febr. t. 1. se bo otvoril pri gozdnem in graščinskem oskrbništvu v Kostanjevici na Dolenjskem trimesečni tečaj za gozdne čuvaje začetkom marca tekočega leta. Za službo gozdnega čuvaja se zahteva sledeča fizična sposobnost: noge* vid in sluh popolnoma v redu, pljuča in srce dobra. Manjše poškodbe na rokah ali drugod dopustne, vendar se zahteva sposobnost vporabe orožja in orodja za znamenovanje lesa. Vsi invalidi, ki ne izvršujejo in ne morejo izvrševati nobenega poklica in bi prišli v poštev, naj nemudoma vlože prošnje pri podpisanem oddelku, najdalje do 28. febr. tek. leta z zdravniškim spričevalom, da so sposobni za službo gozdnega čuvaja. — Dež. vlada za Slovenijo, poverjeništvo za socialno skrb, invalidski oddelek. — Spitska občina za odpravo stanovanjske bede. Splitski občinski svet je nedavno sklenil, pospešiti gradbo novih hiš na ta način, da prodaja stavbišča v najlepšem delu mesta po 10 K kvadratni meter. To pa pod pogojem, da se kupec obveže, da bo v roku 15 mesecev od dneva podpisa pogodbe na kupljenem stavbišču zgradil hišo. Doslej so se oglasili trije kupci. £jub’janski dogodki Ij Nesreča v stavbni stroki. K veliki nesreči zidarja Franceta Ingliča, o kateri smo včeraj poročali, doznavamo še sledeče: Stavbna podjetja zelo brezbrižno izvajajo stavbinske predpise. Oder pri stavbi v pivovarni Union je bil neograjen in zadene krivda za nesrečo podjetje, odnosno njenega poslovodjo Jakoba Jerasa, ki ni skrbel za pravilno ograjo odra po predpisih. France Inglič je zadobil težke poškodbe na glavi in v notranjosti. lj Zdravstveno stanje v minulem tednu. Od 6. do 12. t. m. je bilo v Ljubljani rojenih 26, mrtvorojeni 3, skupaj 29 rojstev ali 29.12 na tisoč prebivalcev. Umrlo je v tem času 19 oseb ali 19,76°/nn; od tega je bilo 12 domačinov in 7 tujcev; v zavodih je umrlo 9 oseb. Vzrok smrti je bil; življenjska slabost v 1, jetika v 2, pljučnica v 2, nalezljive bolezni v 1, možganska kap v 1, srčna hiba v 4, rak v 1, drugi naravni vzroki v 7 slučajih. — Prijavljen je bil en slučaj škerlatinke, 1 otroka je obgrizel stekline sumljiv pes ter so cb-grizenca odposlali v Pasteurjev zavod v Zagreb. Ij Nevaren vlomilec se je pojavil v Ljubljani. Kdo je, se čisto nič ne ve. Nastopa opoldne v trgovinah, ko gre osebje kosit. Z dobrim ponarejenem ključem od- pre vrata in okrade trgovino. Vlomilec le te dni opoldne ob belem dnevu počastils svojim posetom firme Žibert, Seunig & Rasberger. lj Edvard Kcleša pobegnil iz zaporom Kakor znano, je homoseksualni Edvard Kog leša dne 29. decembra pobegnil iz kazni*' nice v Požarevcu. Najbrže jo je popihal T Bolgarijo med bolgarske četaše, med Katerimi je poznan. Kolešo zasleduje tu® ljubljansko deželno sodišče zaradi ne»<-večje goljufije. S Kolešo je pobegnil tu® znani Avbelj in še en tak kompanjon, lj Obsojen navijalcc. Potrjena je soc' ba proti tovarnarju usnja Adolfu Mergef thalerju v Mostah. Mergenthaler je obs®; jen na 10.000 K globe in zaplembo 1* svinjskih kož. Zaporna kazen mu je odp®j ščena, razen 7 dni ki jih je pa že pres® del. _ _ j lj Obsojen gostilničar. Zaradi navij4': nja cen pri pivu je bil obsojen gostilnic® Franc Šušteršič v Sp. Šiški št. 13 na 20* K globe. < J lj Nastop napačnih detektivov. Fras Brzin in Štefanija Humer sta se 7. t. ® v Florijanski ulici prepirala. Nenadotf8 stopi k njima Bovčan Tone Kravanja1 nekim neznanim možem in pravi, da st* policijska detektiva. Humerjeva in BrZ*®4 sta zahtevala, naj se Kravanja legitifflh91 česar ni mogel storiti, ker ni bil detekW Brzin je na to Kravanjo prijel in prič®* i sta se klofutati. Oba sta padla na tjjl Kravanja je udaril Brzina s pestjo po 0"1 razu. Pretep je končal nadstražnik Suli# ki je odvedel Kravanjo in Brzina na p° ; cijsko ravnateljstvo. Tam sta morala P*u čati, ker sta kalila nočni mir, Kravanja in Brzina 30 kron; Kravanja se bo pa 5 - - '■#. moral pred okr. sodnikom zagovad4 radi lahke telesne poškodbe, lj Pasja povest z Gosposvetske ccsl* Ko se je sprehajal nekega dne po Gosp?! svetski cesti g. kapetan I. reda B ,. ■, H priletel nad njegovega psa pes gospe Tavčarjeve, ki je kapetanovega psa no ogrizel. Ker je g. kapetan pasji Wj opisal nekemu službujočemu policistu. 1 prišla reč pred okr. sodnika g. Prem®' steina. Tavčarjeva gospa je povedala, ®* je njen psiček »das zahmeste Tierd1*; auf der Welt«, za kar lahko navede V®« 20 prič, G. okr. sodnik Premerstein fjj Tavčarjevo gospo oprostil, ker paraS? i ščiti le ljudi in ne tudi psov, če eden g e ga ogrizejo._____________________ ji JCaša društva. d Jugosiov. kat, akad. društvo * i, pica« in »Zarja« imata odslej svoje lok®. Akademskem domu na Miklošičevi ce\ d Javno predavanje Gosp. in iz°^ rušiva za Trnovo—Krakovo se vrši j*jl v četrtek cb pol 8 zvečer v trnovS ik®4 župnišču. Vstop vsakomur prost. Odgovorni urednik Anion Marinček. Izdaja konzorcij »Novega Časa«, Tiska Jugoslovanska tiskoma v Ljub!j**k| , tf Imate bolečine? V obrazu? V celem lesu? Vaše mišice in živci Vam odpovej jejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-n^ Bodete se čudili! 6 dvojnatih ali 2 Specialni steklenici 42 K. Državna tros®, na posebej. t d Ali trpite na počasni prebavi? Na mu poji bem apetitu? Zaprtju? Proti temu _r — gajo prave Fellcrjeve Elza - krogljRe,J* škatljic 18 K, Prava želodec cokrcpčUjvg švedska tinktura 1 steklenica 20 K. ^ j _ ------------- ~ .-----7” A in poštnina pooebej, a najceneje. EtjA-gl V. Feller, Stubica donja, trg št, 245 , H r v a t s k a. El5 E. Bulvver: PnsietiisP M e 18 »Kaj pa me hočeš ufoti, ti čudni, strašni človek? Nove prevare — nove — —< »Ne pahnil sem te v brezno nevere, zdaj pa te hočem peljati v višave vere. Videl si krive vzglede, sedaj spoznaj resnico, ki jo predstavljajo. Ni jo sence, Apecid, ki ne bi imela svojega telesa. Pri drevi k meni. Tvojo roko!« Ganjen, vznemirjen, zmeden vsled Egipčanovega govorjenja mu je Apecid podal roko, in učitelj in učenec sta se ločila. Resnica je bila, da Apecid ni mogel nazaj. Naredil je slovesne obljube devištva, posvetil se življenju, ki je po vsej priliki imelo v sebi vso strogost fanatizma brez tolažbe vere. Bilo je povsem naravno, da se je moral okleniti koprneče želje, da se sprijazni z nepreklicnim poklicem. Mogočni, močni Egipčanov duh si je lastil še vedno vso moč nad njegovo mlado domišljijo, ga je vznemirjal z nejasnimi domnevami ter ga pustil, da je visel med upanjem in strahom. Med tem pa je Arbak stopal počasi in postavno proti Jonini hiši. Ko je stopil v tabli-num, je začul od stebrenikov s peristila glas, ki mu je neprijetno donel na ušesa, četudi je bil zvonek — bil je glas mladega, zalega Glavka, in prvikrat je ljubosumnost nehote dimila Egipčana. Stopivši v peristil, je našel Glavka sedeti poleg Jone. Vodomet na blago-dišečem vrtu je metal srebrne curke v zrak in razširjal ob soparnem poldnevu prijeten hlad. Služabnice, ki so malone neprestano bile okrog Jone, ki si je s prostostjo svojega življenja ohranila nežno skromnost, so sedele malo proč. Glavku pod nogami je ležala lira, na kateri je bil zaigral Joni enega lesbijskih napevov. Arbak je postal za hip in je zrl za to dvojico z obrazom, ki je iz njega izginila vsa običajna resnobnost in mirnost; z nekolikim naporom pa se je zopet zavedel in se jim jo približal, toda s tako mehko in brezdušno stopinjo, da ga niti služabnice niso slišale, vse manj pa Jona in njen dragi. »In vendar,< je rekel Glavk, »šele takrat, ko ljubimo, spoznamo, da so naši pesniki resnično opisali to strast — kakor hitro posije solnce, izginejo zvezde v zrak, ki so svetile v njegovi odsotnosti. Pesnila žive samo v noči srca, in nam niso nič, kakor hitro občutimo polno slavo boga.< »Mila, prekrasna prispodoba, plemeniti Glavk. c Zdrznila sta se ter uzrla za Joninim sedežem hladni, zasmeifljivi obraz Egipčanov. »Nepričakovan si gost,< je rekel Glavk s prisiljenim nasmehom in vstal. »Tako bi morali biti vsi, ld vedo, da so dobrodošli,< je odvrnil Arbak, sedel ter namignil Glavku, da stori enako. »Veseli me,c je rekla Jona,« da vaju vendar enkrat vidim skupaj, zakaj vidva spadata skupaj in sta kakor ustvarjena, da sla prijatelja.« »Daj mi kakih petnajst let življenja na- zaj,« je odvrnil Egipčan, »predno me moreš delati enakega z Glavkom. Srečen pa bi bil, da se sprijateljim ž njim, ampak kaj mu morem jaz dati zato? Ali mu morem govoriti o takih stvareh, kakor on meni? O gostijah in vencih — o pariških konjih in sreči pri kockanju; te zabave so primerne njegovim letom, njegovi naravi, njegovemu življenju, zame pa niso.« Pri teh besedah jo lokavi Egipčan povesil oči in vzdihnil, izza vogala njegovega očesa pa se mu je ukradel pogled proti Joni, da vidi, kakošen utisek so naredila ta namigavanja na obrazu njenega obiskovalca. Njen obraz ga ni zadovoljil. Glavk je narahlo zardel ter mu je hitro veselo odgovoril. Morebiti tudi on ni bil brez podobne želje, pripraviti Egipčana v zadrego ter ga ponižali. »Prav imaš, modri Arbak,« je dejal, »čislava se lahko, ampak prijatelja ne moreva biti. Pri mojih gostijah manjka onega tajnega okusa, ki daje, kakor se sliši, tvojim tolik užitek. In, pri Herkulu, ko aosežem tvoja leta, se bom brez dvoma posmehoval ljubovanju mladosti kakor se ti, ako se mi bo videlo pametno uda jati se zabavam ke dobe, kakor se tebi.« _ M Egipčan je iznenada povzdignil oči rji Glavku in ga ostro pogledal. i »Ne razumem te,« ie rekel mrzlo, »a , * ■ )05l? je že navada vpoštevali, da je dovtip®0^ nejasnosti.« S temi besedami se je s k f vidnim zaničevanjem obrnil od Glavka p čez nekaj hipov obrnil do Jone. »Trikrat sem obiskal tvoj vesti bul, lepa Jona,« l6^ kel, »nisem bil toliijo srečen, da bi 40 j šel doma.« »Mirno morje me je zelo vabilo 0**j| t maj je odvrnila Jona nekoliko v za i Arbaku ta zadrega ni ušla, a je ,J ljaje odgovoril, ne da bi se videlo, da je opazil: »Gotovo poznaš starega pesu1** pravi: Ženske naj bodo doma in se go var ja jo.« J J0 »Tisti pesnik je bil cinik,« Glavk, »in je sovražil ženske.« .Al »Govoril je po običaju svoje donio^ J ta dežela je tiria tvoja hvalisana Gršk^jjj »Različne dobe imajo različne 0 . $ Da bi bili naši predniki poznali Jono> naredili druge postave.« »Ali si se v Rimu naučil ti’ takih M vljudnosti,« je odvrnil Arbak s slabo P tim nemirom. »To je, da človek ne pojde v EgiP^ vljudnosti,« je odvrnil Glavk in se ma^° igral z verižico. n n a' v r< Te de de de za V, nc te uv St’ vs US f! 1° ini ys v5 ae >6 Ur Hd 3 Ija vr Ua ti zn vi le £ «E) Vr sit % *a ge c>i zv, St ?o, ln tet t Uo $tii ste Suj