PRIMORSKI DNEVNIK jatama plačana v gotovini vn >. *» postalo i gruppo - Cena 8U lir Leto XXVU. St. 116 (7904) TRST, sreda, 19. maja 1971 SESTANKU NAČELNIKO V PARLAMENTARNIH SKUPINLEVE SREDINE KOMPROMISNI SPORAZUM VLADNIH STRANK 0 LASTNIŠTVU RAZLAŠČENIH ZEMLJIŠČ Verjetno bodo dopustili možnost prodaje, toda s strogimi omejitvami - Razgovor med Colombo m in Mariottijem o zdravstveni reformi RIM, 18. — Načelniki skupin šti-strank poslanske zbornice so danes okvirno dogovorili, da j 0 soglasno rešili pereče vpra-aivje a. 33 (prej 26). Pri tem j/j Sre za politični odgovor, ki ®aža že znana stališča, da ne "f®rejo dopustiti vladne krize. Teh-‘*™a vprašanja so prepustili pred-^ku komisije za javna dela Gornice Baroniju. ki naj se dogo-e>ri. s poročevalcema večine in j je s socialistom Achilijem in qefliokristjanom Deganom. zpi k° se b°do dogovorili, je še tbn Pejasno- Zvečer so v krogih ornice krožile govorice, da bo-„ , Pristali na demokristjansko jjjjpelo, da se lahko del razlašče-zemljišč proda zasebnikom, i-n^a.sn° Pa bodo uvedli zelo resne JGejitve, tako da bodo preprečili m°in°st špekulacij. Sestanek načelnikov skupin se je pričel ob 10. uri pod predsedstvom Colomba; prisotni so bili; za KD Andreotti, za PSI Bertoldi, za PS Dl Orlandi in za PRI La Malfa, poleg njih pa še minister za javna dela Lguricejla, minister za odnose s parlamentom Russo, podpredsednik demokristjanske skupine Zanibelli in poslanec Terrana za PRI. Po sestanku načelnikov je Colombo dejal, da so štiri stranke večine soglasne, da iščejo sporazum o spornih vprašanjih ter da se dogovorijo o njih, še predno bo končno glasovanje v zbornici. Colombo je nadaljeval, da so v tej zvezi pooblastili predsednika komisije za javna dela poslanca Baronija, da skupaj z obema poročevalcema uskladi besedilo zakona. La Malfa je dejal, da je l,llMllii||MI|m||||||||||||||||||||)I|)||t||||||m(IU|||||||||||||t||||„|t||mn|||n||1||||m||||||||||,|IIIII,,lllt|||||| PO UGRABITVI IZRAELSKEGA KONZULA V Turčiji uvedena smrtna kazen ^aša se na vse člane LOV, če izraelski konzul ne bo osvobojen ISTANBUL, 18. - Policija je da- 8 ugotovila, da so izraelskega jGeralnega konzula v Istanbulu Phreima Elroma ugrabile štiri o-J* jn da vedo že za tri imena Um .tel je v. Včeraj je policija u-Srt°yila 0 osmih ugrabiteljih. Do-V/rij še ni nobenih vesti o ugrab-Jetn izraelskem konzulu, j, odpredsednik turške vlade Sadi tuCas je danes sporočil v sena-jJ u® je policija aretirala neko o-Ud i‘ R* je osumljena, da se je jeeleži]a ugrabitve. Podpredsednik stj]Poudaril, da vlada ne bo popu-daa Pred grožnjami ugrabiteljev, J|L ne bo mešetarila z njimi in da el'. Poziva, naj takoj izpustijo izraba diplomata. je uada je pripravila zakon, ki ga die , je že nocoj predložila parla-nan,tu. s katerim je uvedena smrt-8VoKZen za vse člane »Ljudske o-L^ilne vojske®, v primeru, če 2a?e*ski konzul ne bo osvobojen. Konskj osoojgh določa smrtno ka- £S*uT za vse osebe, ki pomagajo u-’ ei.iem. Včeraj in danes je po-Pridržala veliko število osum- m ^ državljanov, ki pripadajo M ®Vsern levičarskim strankam. Sd,,?. njimi so univerzitetni profe-1 >n sindikalni voditelji. Brandt sprejel delegacijo ZKJ in SZDLJ iJ?0NN, 13. — Zahodnonemški kanc-»tr‘n predsednik socialdemokratske „ anke Willy Brandt je sprejel da-C ?eleKaciio Zveze komunistov del Navije in Socialistične zveze ioavnega ljudstva Jugoslavije, ki član izvršnega biroja predj V s.u'a ZKJ dr. Vladimir Bakaric. se aal.išem pogovoru, katerega so stf Udeležili tudi podpredsednik vaar}Ke Herbert \Vehner in jugoslo-Čgfi > veleposlanik v Bonnu Rudolf Vid' so razpravljali o vpra-DoJl® splošne mednarodne politike, pa še o evropskem sode! o-‘n varnosti. Prav tako so se stf;. Griiali o raznih vrašan.jih dvo-iltj skcga sodelovanja med obema Posebno o uresničenju lav'j.c in zaščite jugoslovanskih de-čijj X zaposlenih v Zahodni Nem-kaz , ancler Brandt je obširno pribo^, stabsče in poglede vzhodne hja *e glede berlinskega vpraša- darske skupnosti in drugih podobnih evropskih mehanizmov. Obravnavali so predvsem politična vprašanja, pri čemer je Švedska upravičeno ljubosumna na svojo nevtralnost. V tej zvezi je seveda v ospredju pomirjenje in odnosi med vzhodom in zahodom. Moro je dejal, da se je strinjal s svojimi švedskimi sogovorniki, da je položaj ohrabrujoč, nato pa je o-menil napore za sklicanje evropske konference o varnosti, ki naj bi bila konkretni izraz tega boljšega ozračja in glede česar očitno ni bilo takega soglasja, saj Je Moro ponovil stališče NATO, da je pogoj za sklicanje konference rešitev berlinskega vprašanja in da sklicanje konference ni edini izraz pomirjanja. Obravnavali so tudi druga vprašanja in med njimi odnos do Kitajske, zadovoljen s sestankom, načelnik socialistične skupine Bertoldi pa je mnenja, da je sporazum možen, da pa ga je treba doseči v okviru komisije devetih, kar pomeni, da Bertoldi zahteva pri izdelavi dokončnega besedila sodelovanje tudi drugih skupin parlamenta. V tej zvezi se ie danes sestalo vodstvo PSI. ki je poslušalo poročilo Ber-toldija in ki se bo ponovno sestalo jutri dopoldne. Istočasno se je tudi zvedelo, da so se na sestanku načelnikov štirih poslanskih skupin dogovorili, da bo predsednik komisije za javna dela Baroni predložil zakonski predlog parlamentarne pobuae, o katerem bo takoj razpravljala komisija za javna dela na zakonodajnem zasedanju in ki se bo nanašal na ko-njunkturne ukrepe glede težav gradbeništva. Zvečer so se sestali načelniki vseh skupin poslanske zbornice pod predsedstvom Pertinija in so se dogovorili, da bo poslanska zbornica jutTi zvečer prekinila z delom, da bo nadaljevala z razpravo v ponedeljek, ko bodo obrazložili posamezne člene in o njih glasovali. Poslanska zbornica bo neprekinjeno zasedala do petka 28. maja, ko bo ponovno prekinila z delom v zvezi z volitvami 13. junija. Med temi posvetovanji se je v poslanski zbornici zaključila splošna razprava o zakonu, v katero je posegel minister za javna dela Lau-ricella. Dejal je, da se v bistvu ponavlja položaj iz 1960. leta, ko so sprožili ostr() gonjo proti Sullu, ter da na noben način ne morejo pristati na obnavljanje zemljiške rente za razlaščena zemljišča. Lauricella je izrazil upanje, da bo mogoče v okviru odbora devetih uskladiti popravke. ki bodo v skladu s stališčem vlade. Zbornica je nato odobrila prve člene zakona, uvodoma pa je zavrnila zahtevo liberalcev, da ne bi obravnavali posameznih členov, češ da glede n(jih vladna večina še ni soglasna. V senatu so danes odobrili deset členov zakonskega predloga o reformi univerz. V komisiji za finance In zaklad senata pa so na zakonodajnem zasedanju odobrili za- kon, ki se nanaša na Izboljšavo vojnih pokojnin ln ki predvideva nov letni izdatek v višini 74 in pol milijard Ur. Minister za zdravstvo Mariottl se je danes sestal s predsednikom vlade Colombom, s katerim je obravnaval zakonski načrt zdravstvene reforme. Mariottl je dejal, da se bosta jutri ponovno sestala in da za sedaj ne more reči, če bo mogoče ta načrt v kratkem času pripraviti. Vse Je odvisno od dobre politične volje, saj sporna vprašanja niso številna in bi lahko predložili zakonski predlog na prihodnjem zasedanju ministrskega sveta. Komisija za finance in zaklan se-nata je danes pričela razpravljati o zakonskem predlogu o reformi davčne politike. Egiptovski predsednik Sadat med razgovorom z delegacijo policijskih častnikov. Po čistki v krogih varnostne službe je vodstvo policije prevzel sam Sadat JUBILEJNI OBČNI ZBOR V LJUBLJANI 20 let Slovenske izseljenske matice Navzoči so bili (udi predstavniki izseljencev Šolanje otrok slovenskih delavcev v tujini (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 18. — Danes je bil v Ljubljani letni občni zbor ene izmed pomembnih organizacij Slovenske izseljenske matice. Tokrat je imel občni zbor jubilejni prizvok, saj letos mineva 20 let odkar je bila ustanovljena ta koristna organizacija, ki vse svoje delo posveča v korist Slovencem izza meja matične domovine. Po približnih računih pa je danes slovenskih izseljencev in na tujem začasno zaposlenih delavcev okrog 400.000, kar pomeni petino vseh Slovencev. Občni zbor je bil po mnogočem eden izmed najbolj pomembnih od vseh dvanajstih, kolikor jih je imela do sedaj Slovenska izseljenska matica. Med številnimi govorniki so bili tudi predstavniki izseljencev iz tujine. Na občnem zboru so spreje- ■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIinillllllllHinilllllllllllllllllllAIIIHIIIIIIIIIII DANES PRVA SEJA NOVE KAIRSKE VLADE Vedno širši obseg čistke v Egiptu na vseh področjih javnega življenja Po vladi in Arabski socialistični uniji je sedaj na vrsti radiotelevizija - Riad sprejel sovjetskega veleposlanika KAIRO, 18. — čistka v egiptov- bil državni udar izvršen. Novi tni skem vodstvu zavzema vedno širši t nister za informacije Abdel Kader obseg: po odstavitvah v vladi in v Arabski socialistični uniji je sedaj na vrsti sektor informacij. Sinoči so aretirali več voditeljev radiotelevizije, med katerimi ravnatelja oddaje »Glas Arabcev®. Ukrepe proti njim je bilo pričakovati, sa j je Sadat pretekli četrtek, k v .je javnosti sporočil vesti o »zaro-ti», obtožil radiotelevizijo, da je objavila vest o ostavki šestih ministrov in treh voditeljev unije, še preden je sam te ostavke sprejel. Ugotovili so tudi, da so ne kateri funkcionarji imeli že izdelan načrt za spremembo oddaj, ko bi SEJA IZVRŠNEGA BIROJA PREDSEDSTVA ZRJ Izboljšanje političnega ozračja po sklepih 17. seje predsedstva V skupščini sprejet osnutek ustavnega zakona o izvajanju ustavnih sprememb p C0vor se je nadaljeval tudi po ki ga 'e kancler Brandt ^ciip1 v čast jugoslovanske dele-dp v prostorih predsedstva vla-^ric 'd fosilom sta Brandt in Ba-sta . '^menjala zdravici, v katerih ,arila pripravljenost obeh dr-i(i Za sodelovanje, ohranitev mini iti. j Duščanju mednarodne napeto-iiitfj Neslovanska delegacija potuje dri)|?jV Diisseldorf, kjer se bo med dogovarjala s tamkajšnjim deij,0,eonikom deželne vlade socialistom Heinzom Kuehnom. ^ogovori Mora Stockholmu 18. - Zunanji ml-Sv°jit>i *^oro Je imel včeraj med Sk*hj hradnim obiskom na šved-•UstjPrvi razgovor z zunanjim mi-NRssonom in s predsed-vlad« Palmejem, danes pa ^Is-t eva' nagovore z zunanjim rorn- Moro Je ocenil obrav-1« j, *JJ®dnarodnih vprašanj, ki jo Kot s švedskimi predstavniki, 'tj^^risrčno, intenzivno in kon-Vn°». Nato Je v daljšem po-z italijanskimi časnikarji vprašanja, ki so bila v ža-Uravnave. Danes so razprav-Gfjjj Predvsem o evropskih vprašs Vstidar izven Evropske gospo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Izvršni biro predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije je včeraj ria seji v Ka-radjordjevu razpravljal o dejavnosti Zveze komunistov v izvajanju sklepov 17. seje predsedstva. Seje so sr med drugim udeležili tudi predsedniki centralnih komitejev in pokrajinskih komitejev, predsednik zveznega izvršnega sveta in predsednik Zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Na njej so pozitivno ocenili politično dejavnost po seji predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije, katerega sklepi so prispevali k izboljšanju političnega vzdušja in ustvarjanja ugodnejših pogojev, da se vse sile borijo za reševanje odprtih vprašanj, posebno tistih, ki se tičejo gospodarskega razvoja. Sprejeti so bili predlogi za obdelavo programa dejavnosti predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije. Poudarjena je bila potreba za širšo in vsestransko družbeno akcijo komunistov in vseh naprednih sil družbe za uresničenje nalog, ki izhajajo iz sklepov zadnjega plenuma predsedstva in kongresa samoupravljavcev v Sarajevu. Na prihodnji seji predsedstva, ki bo 2. junija, bodo proučili politično dejavnost Zveze komunistov Jugoslavije za izvajanje sklepov 17. seje predsedstva in aktualnih idejno političnih vprašanj. Svet narodov v zvezni skupščini je sprejel danes osnutek ustavnega zakona o izvajanju ustavnih sprememb, o katerih se trenutno vodi še javna razprava. Na seji je predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič odgovoril na vprašanje poslanca Dušana Djuroviča v zvezi z njegovo aprilsko izjavo v ljubljanskem Delu, da je zvezni izvršni svet pravočasno opozoril na inflacijske pojave, da pa ta ugotovitev ni bila sprejeta. Djurovič je hotel vedeti, ali se ugotovitev Ribičiča nanaša na Svet narodov in njegove poslance in kakšni dokii-menti in izjave utemeljujejo trditev predsednika zveznega izvršn« ga sveta. Mitja Ribičič je odgovoril, da te njegova trditev, da ocena ni bila šele oktobra namesto maja. Od za-sprejeta, ne nanaša na Svet naro- četka stabilizacijske akcije so zvezni izvršni svet in ostali zvezni organi, je dejal Ribičič, razvili široko dejavnost za izvajanje gospodarske politike zvezne skupščine. Toda to ne pomeni, da so rezJiltati izvajanja stabilizacijskega programa zadovoljivi. Nasprotno. Menini, da je stanje v gospodarstvu še vedno zaskrbljujoče, je izjavil Ribičič, in dodal, da je zato zvezni izvršni dov, oziroma njegove poslance. Isto časno je Ribičič s časopisnimi citati dokazal, da je že maja lani na sestanku Zveze sindikatov opozoril na stanje v gospodarstvu, posebno na povišanje cen in potrebo po stabilizacijskih ukrepih. Ugotovil je tudi, da zvezni izvršni svet vse do prve konference Zveze komunistov Jugoslavije, ki je podprla njegove pobude, ni mogel načeti širše akcije za sprejem in izvajanje stabilizacijskih ukrepov. To je bil razlog, da se je stabilizacija pričela Hatem je že nadomestil številne funkcionarje in novinarje. Med časopisi pa je čistka zadela predvsem kairski dnevnik «A1 Gum huria», kjer naj bi delovali številni pristaši odstavljenega Ali Sabrija. Enega od dveh ravnateljev lista so že odslovili, list pa se postavlja v današnji številki odločno na Sa-datovo stran ter ostro obsoja »sovražnike ljudstva®. Po vesteh, ki jih je doslej nemogoče preveriti, so štiri glavne pobudnike zarote, in sicer Ali Sabrija, bivšega ministra za vojno Mohameda Favzija, bivšega notranjega ministra Šaravija Goma in Sa-mija Šarafa zaprli v zapor Abu Zabal v Kairu. »Al Ahram® pa poroča, da so številne druge osebe, ki so .jih v preteklih dneh aretirali, danes izpustili na svobodo, ker je preiskava pokazala, da niso bile vpletene v zaroto. «Al Ahram® poroča danes tudi o nekaterih še neznanih podrobnostih, ki zadevajo pripravo zarote in bivšega ministra za vojno Favzija. Ta je namreč preteklo sredo sklical v svojem uradu večje število visokih častnikov, med njimi tudi vrhovnega poveljnika letalstva ter namestnika vrhovnega poveljnika vojske, in jih pozval, naj podprejo delovanje proti predsedniku Sadatu. Oba visoka vojaška predstavnika pa sta sodelovanje odrekla, tudi zaradi tega, ker je proti koncu sestanka vdrl v ministrov urad vrhovni poveljnik oboroženih sil general Mohamed Ahmed Sadek, ki je proti Favzijevi volji prisostvoval zaključku seje. Že naslednjega dne je bil Favzi prisiljen, da poda ostavko, njegovo mesto pa .je prevzel Sadek. Jutri se bo medtem prvič sestala nova vlada, kateri bo predsednik svet sklenil še ta mesec predložiti _ ^ ^ ______ ____ ____________ skupščini sprejem novih dopolnilnih j Sadat. ’ kot*' se'”ie * zvedelo,”jx>trdil ukrepov stabilizacijskega programa, svojo privrženost načelom, ki jih govoru 30. marca. Pojutrišnjem pa bo Sadat govoril na izredni seji nacionalne skupščine. »Al Ahram® v tej zvezi piše, da bo to »važen® govor. Nato pa bo predsednik o biskal nekaj egiptovskih pokrajin, da bi se zahvalil ljudstvu za podporo, ki so mu jo izrazili na manifestacijah preteklih dni. Stališče Sovjetske zveze do zadnjih dogodkov v Kairu je medtem še vedno neznanka. Agencija TASS in »Pravda®, kot tudi ostali sovjetski listi objavljajo dolga poročila iz Kaira, vendar brez kakršnegakoli komentarja. Vsekakor se je danes egiptovski zunanji mi- jetskim veleposlanikom v Kairu Vi-nogradovim ter mu po vsej verjetnosti poročal o razvoju politične krize. To je bilo prvo srečanje zunanjega ministra s sovjetskim diplomatom po izbruhu krize. Po drugi strani pa se je šef kabineta zunanjega ministra Mohamed Riad sestal z ameriškim predstavnikom v Kairu Donaldom Bergusom. BEJRUT, 18. — Generalno poveljstvo palestinske revolucije .je v Bejrutu objavilo sporočilo, da so palestinski komandosi izvedli prejšnji teden v Tel Avivu dva bombna a-tentata, pri katerih je bilo 67 oseb nister Mahmud Riad sestal s sov- ubitih ali ranjenih. ............................... Predsednik Zahodne Nemčije na obisku v Romuniji Heinemann in Ceausescu sla podčrtala možnosti krepitve medsebojnega sodelovanja BUKAREŠTA, 18. — Danes so se začeli uradni razgovori med predsednikom Romunije Ceausescom in predsednikom Zvezne republike Nemčije Heinemannom, ki je včeraj prispel v glavno mesto Romunije na štiridnevni uradni obisk Pri razgovoru, sodeluje tudi nemški zunanji minister Scheel, Ki je imel včeraj resno prometno nesrečo v bližini Bonna, (v kateri je ena oseba izgubila življenje, dve pa sta bili težko ranjeni) ter je pri-sp.ri v Bukarešto s posebnim letalom. Romunski predsednik Ceausescu je danes priredil svečano kosilo, BOŽO BOŽIC je pokoja Naser razglasil v svojem med katerim je izrazil prepričanje, NA SEJI GORIŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA Ustvarjena široka enotnost v za rešitev vprašanj slovenske pogledih manjšine Zaključno resolucijo bodo sestavili načelniki političnih skupin ■ Seji predsedoval slovenski rojak M. Waltritsch ■ Zastopniku MSI prepovedana apologija fašizma V raznoliki politični konstelaciji od levičarjev do liberalcev je v go-riškem pokrajinskem svetu prišlo do enotnega pogleda na nerešena vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. Ta enotnost bo prišla brez dvoma do izraza na seji načelnikov skupin, ki se bodo sestali prihodnji teden, da uskladijo v eno štiri predložene resolucije o tem, za nas Slovence, zelo važnem vprašanju. Posebno moramo še podčrtati dejstvo, da je ponedeljkovi seji, na kateri so razpravljali izključno o vprašanjih slovenske manjšine, predsedoval slovenski rojak Marko Wal-tritsch. V povojni dobi goriškega pokrajinskega sveta se je prvič pripetilo, da je seji predsedoval Slovenec in naključje je naneslo, da so na tej seji govorili o slovenskih vprašanjih. Še tretjo posebnost smo zabeležili na tej seji. Fašistu so prepo vedali govoriti vsaj kolikor je žalil čustva naših ljudi, ki jih je fašizem tlačil ter čustva tistih, ki so se udeležili odporniškega boja. Tudi do tega je prišlo prvič, na zahtevo komunističnega svetovalca Marizze, s katerim so soglašali zastopniki vseh skupin. Na široko se je govorilo tudi o «pismu sedemindvajsetih®, t.j. o decembrski spomenici slovenskih zastopnikov Colombu. Prepričani smo, da bo goriški pokrajinski svet podprl v sklepni resoluciji o slovenski manjšini to spomenico. Debata o vprašanjih slovenske manjšine, do katere je prišlo na seji goriškega pokrajinskega sveta v ponedeljek, je bila nadaljevanje debate na prejšnji seji pred petnajstimi dnevi. Na prvi seji so govorili Ferletičeva (SDZ). Jarc (KPI), Wu'!ritsch (PSI), S. Polettc (KPI) in Cian (KD). Na drugi seji se je prvi oglasil k besedi socialdemokrat Zorzenon. PSDI je za popolno podporo Slovencem v spoštovanju njihovih pravic in zahtev. Omenil je tudi dobre odnose med Italijo in Jugoslavijo, nedavne obiske socialdemokratskih delegicij v Beogradu in v Ljubljani. Na meji moramo ustvariti sožitje, kakršnega še nismo imeli, je zaključil Zorzenon. Sledil je nastop misovca Coschine. Pričel je s citati iz raznih fašističnih knjig in dokumentov, citiral v slovenščini napisan lepak števerjan-skega podeštata v letu 1926, citiral neki časopisni članek o neki šte-verjanski prireditvi, skušal dokazati, da fašizem ni zatiral Slovanov v naši deželi. Razni svetovalci so ga tu pa tam prekinjali, predsedujoči odbornik pa ga je večkrat ustavil in dejal, da ne bo trpel apologije fašizma. Ko se je fašistični svetovalec obregnil ob Gortana in ob razne protifašistične borce, ki jim je sodilo posebno fašistično sodišče, je prišlo do ostrega prerekanja in komunistični svetovalec Marizza je zahteval, da se fašistu ne dovoli govoriti dalje. Oglasili so se vsi načelniki skupin in soglašali v glavnih obrisih z Marizzovo zahtevo. Nato je predsednik Wal-tritsch upoštevajoč mnenje celotnega pokrajinskega svete dejal, da Coschina lahko nadaljuje svoj govor, da pa ne sme v tem žaliti protifašističnih čustev ogromne večine svetovalcev. Coschina je nato spregovoril še nekaj besed ter seveda izrazil negativno mnenje o zahtevah slovenske manjšine. Komunistični zrstopnik Menichino je v uvodu svojega govora dejal, da obstajajo na žalost še vedno o-stanki fašizma v naših krajih. Omenil je zidne napise proti Slovencem, ki so se pred tednom dni po (Nadaljevanje na 3. strani) da Dodo nemško romunski razgovori pozitivno vplivali na okrepi--ev izmenjave in na vsestransko sodelovanje med obema državama. Nadaljeval je, da se Romunija zavzema za mednarodne odnose na temeljih popolne enakopravnosti vseh držav ob spoštovanju pravice vsakega naroda, da živi in da se navija v polni suverenosti or e s kakršnegakoli tujega vmešavanja Romunija pozitivno ocenjuje pogodbe, ki jih je sklenila Zvezna nemška republika s Sovjetsko zvezo m s Poljsko, kot tudi pogajanja z Demokratično nemško republiko in s ČSSR. Romunski prea sedmk je nato govoril o sp!oš.ii razorožitvi, o likvidaciji blokov in vojaških oporišč, o umiku tujih čet ter o zmanjševanju razlik med novimi neodvisnimi državami in med razvitimi državami ter o sodelovanju vseh držav v okviru OZN. Heinemann pa je odgovoril, da je mogoče doseči stalni, mirni m piodni razvoj med narodi Evrope in sveta samo če se spoštujejo načela suverenosti, enakosti ter pravice do lastne odločitve vseh držav. Zapadnonemška vlada se trudi, du bi vzpostavila z državami Vzhoda dobre odnose na istih načelih, kot temeljijo odnosi z Romunijo, ne oziraje se pri tem na ideološka, ali politična vprašanja. Popoldne so se pričeli razgovori mec obema zunanjima ministroma, ki sta obravnavala dvostranska vprašanja in nekatera vprašanja splošnega interesa Že prej pa sta se sestala Ceausescu in Hcidemann, ki sta ugotovila, da obstajajo med Romunijo in Zapad no Nemčijo ugodni pogoji za razvoj gospodarskega in tehnično -znanstvenega sodelovanja. li novi statut izseljenske matice in izvolili novo vodstvo. Med govorniki sta zlasti zbudila zanimanje dva rojaka, ki sta na delu v Zvezni republiki Nemčiji in sta zavzeto razpravljala o nujnosti združevanja Slovencev v tej deželi, čemur služi tudi novo slovensko kulturno umetniško društvo »Triglav® v Stuttgartu ter o problemu slovenskih izobražencev, ki so si začasno poiskali delo v tujini. Ti izobraženci so pripravljeni vrniti se domov. Ni denar glavno, je dejal inž. Božič, ki dela v Stut-gartu, čeprav tudi tega ne gre zametovati ko govorimo o zaposlovanju akademsko izobraženih ljudi v tujini. Mnogi so se pripravljeni vrniti tudi za manjši zaslužek, samo da bi imeli doma možnost u-stvarjalnega dela. Problem, ki je izredno pereč pa je šolanje otrok slovenskih delavcev v tujini. To je vprašanje, ki so ga že začeli reševati, toda treba je pohiteti, saj gre za okrog 10.000 slovenskih o-trok, za katere ne bi smelo biti vseeno ali bodo ostali Slovenci ali pa se bodo potujčili, so poudarili v razpravi. Na splošno je bilo mnenje vseh razpravljavcev, da je Slovenska izseljenska matica v preteklih dvajsetih letih veliko storila, da pa se spričo nenehnega izseljevanja pojavljajo novi in novi problemi, katerim matica brez pomoči ne bo moda biti kos. Za nrihodnie štiriletno obdobie bo Slovensko izseljensko matico kot predsednik vodil znani družbeno politični delavec Drasjo Sel iger, v pomoč na mu bosta 20-članski upravni in 91 -članski glavni odbor, v katerem so vidni slovenski politični, kulturni in drugi delavci. Drago Košmrlj Ferrantc formalno obtožen umora sodnika Scaglioneja PALERMO, 18. — Salvatore Fer-rante, ki ga je palermska policija aretirala nekaj ur po umoru državnega pravdnika Scaglioneja, ko se je skušal vkrcati na trajekt, ki pelje v Genovo, je bil danes formalno obtožen umora sodnika »v sodelovanju z neznanci®. Tuje delegacije na obisku v Sloveniji (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, lb. — Te dni je Slovenijo obiskalo več delegacij iz raznih držav. Na tridnevnem obisku v Sloveniji se mudi predsednik deželnega šolskega sveta Koroške in poslanec koroškega deželnega zbora Jožef Guttenbrunner. Včeraj je bil v republiški skupščini razgovor, ki ga je vodil član republiškega izvršnega sveta dr. Vladimir Bračič o slovenskem šolskem sistemu, o izobraževanju kadrov ter ustanavljanju in samoupravljanju šol. Med bivanjem v Sloveniji si bodo koroški prosvetni predstavniki ogledali več šolskih vzgojnovar-stvenih in izobraževalnih ustanov v Ljubljani, Postojni in Lendavi. Včeraj popoldne je prispela v Slovenijo na tridnevni obisk petčlanska delegacija štajerskih in tričlanska delegacija gradiščanskih novinarjev iz Avstrije. Ob prihodu jih je sprejel sekretar za informacije izvršnega sveta Slovenije Boštjan Barborič. Avstrijski novinarji bodo obiskali Novo Gorico in Koper, poleg Ljubljane. Seznanili se bodo tudi s projektom »Alpe 4dria» in z urejanjem manjšinskih problemov med Jugoslavijo in Italiio. Po obisku v Sloveniji bodo avstrijski novinarji obiskali tudi Hrvaško. Na enotedenskem študijskem o-bisku v Sloveniji je te dni tudi petčlanska delegacija francoske demokratične konfederacije dela. Proučujejo odnos med samoupravljanjem in planiranjem in se zanimajo za mednarodno sindikalno sodelovanje. V četrtek se bodo francoski gostje na skupščini mesta Ljubliane pogovarjali o razvoju urbanističnega planiranja in o vlogi občanov v lokalnih samoupravnih organih, v petek pa bo delegacija obiskala občinski svet Zveze sindikatov v Novi Gorici in se pogovarjala s nredstavniki tovarne tx»-hištva MrMo o planiranju v samoupravni delovni organizaciji Po o-gledu industriie cementa v Anhovem se bodo člani delegacije fran-coskp demokratične konfederacije dela sešli še s predstavniki vseh treh italijanskih sindikatov iz Gorice in Pordenona. D. K. Honetkr v Moskvi MOSKVA, 18. — Novi tajnik vzhodnonemške partije Erich Ho-necker je danes prispel v Moskvo, kjer so ga na letališču pozdravili Brežnjev, Kosigin in podpredsednik vlade Mazurov. Honeckerja spremlja predsednik vlade Willy Stoph, član političnega urada Kurt Hager in drugi partijski ter vladni predstavniki, značilno pa je, da ni več prisoten Ulbricht, kar dokazuje, da je v resnici prišlo do bistvene spremembe v partijskem in državnem vodstvu v Vzhodni Nemčiji. Sovjetska agencija TASS je ocenila obisk Honeckerja v Moskvi kot »prijateljski obisk na vabilo sovjetske partije in sovjetske vlade®. O vsebini razgovorov pa ni nič znanega. PRIMORSKI DNEVNIK tli ZASKI DNEVNIK 19. maja 1971 OČITNA KRŠITEV DEŽELNEGA STATUTA S STRANI DRŽAVNEGA PRAVDNIKA Razburljiva seja deželnega sveta zaradi sodne prijave svetovalca Rizzija (PSIUP) Na sefi je kritiziral gor iške ga državnega pravdnika, ker je sprejel prijavo MSI proti antifašističnim upraviteljem nekaterih obsoških občin - Predsednik Ribezzi bo danes sporočil stališče deželnega sveta - Kdo je dal kvesturi zapisnik oziroma magnetofonski posnetek Rizzijevih izjav ? Včerajšnja seja deželnega sveta je bila precej razburkana. K temu je pripomogla prisotnost večjega števila furlanskih kmetov, ki so tako v dvorani kakor tudi na trgu pred občinsko palačo z velikimi napisi in glasnimi medklici opozarjali deželne oblasti na škodo, ki jo povzroča v kmetijstvu zavlačevanje z ukrepi, predvidenimi v korist te dejavnosti. Manifestacijo je organizirala mladinska skupnost »Coldiret-ti», ki je tudi nastopila z manjšim odposlanstvom pri predsedniku deželnega sveta dr. Ribezziju in načelniku II. stalne komisije, ki je pristojna za probleme kmetijstva Dal Masu, pozneje na sedežu deželne vlade pa tudi pri predsedniku deželnega odbora Berzantiju in odborniku za kmetijstvo Comelliju. Na teh srečanjih so se zavzeli zlasti za čimprejšnjo ustanovitev uradnih spiskov kmetovalcev v deželi, oziroma za sprejetje ustreznega zakona, s katerim se pravkar ukvarja pristojna deželna komisija. Glavni razlog za nenavadno živahnost seje pa je resnejše politične narave. Voditelj svetovalske skupine PSIUP Bettoli je namreč v začetku seje zaprosil za besedo ln povedal, da je bil svetovalec iz njegove skupine Rizzi te dni prijavljen sodišču zaradi fraze, ki jo je izrekel na neki prejšnji seji, ko je obravnaval dogodke v Ronkah in Gradišču na Goriškem. Dogodki so znani, saj smo o njih obširno pisali tudi v našem dnevniku: na zahtevo goriških fašističnih veljakov je go-riški državni pravdnik pred časom sprožil sodni postopek proti antifašistom iz Gradišča, ker so na seji občinskega sveta zahtevali razpust MSI. Na sodni obravnavi so bili prizadeti antifašisti sicer oproščeni, svetovalec Rizzi pa je na seji deželnega sveta dne 18. marca letos v zvezi s temi dogodki kritiziral zadržanje »dela krajevnega sodstva* in zlasti »goriškega sodišča*, češ da kaže posebno nagnjenje, oziroma da sodeluje s fašističnimi krogi, saj bi sicer ne mogli sprožiti sodnega postopka proti demokratom iz Gradišča. Iz dokumenta, ki ga je včeraj v deželnem svetu prebral svetovalec Bettoli, je razvidno, da je tržaški državni pravdnik Santonastaso zaradi omenjenih-izjav in na -zahtevo tukajšnje kvesture sprožil sodni postopek proti Rizziju, postopek, ki pa se bo lahko začel odvijati le po pristanku pravosodnega ministra. To pa je očitno v nasprotju z drugim odstavkom člena 16 deželnega statuta, ki pravi, da se »deželni svetovalci ne morejo sodno preganjati za mnenja in glasovanja, ki jih izrekajo med izvrševanjem svojega poslanstva*. Načelnik svetovalske skupine PSIUP Bettoli je prav na osnovi omenjenega člena deželnega statuta včeraj zahteval prekinitev seje. da bi razčistili vprašanje in zavzeli primerno stališče do njega. Bettoli je sprožil tudi vprašanje, ali sme policija kontrolirati delo deželnega sveta, s čimer je povezano tudi drugo vprašanje: kdo je kvesturi posredoval iHitiiiiiHiminmimmiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiitii b njem dela in nastopa tudi n~eqova lena. znana iOralka. Franca Rame Tako Dario Fo kot Franca Rame sta se pred teli ukvarjala s klasičnim gledališčem, nastopala pa sta tudi na televiziji. F o je nato ustanovil lastno skupino tNuova Scena*, ki naj bi se ukvarjalo s tako imenovanim tljudskim gledališčem* in ki naj bi se poglabljala predvsem v probleme delavstva, saj je take vrste gledališče tudi namenjeno delavcem, čeprav se običajno zgodi, da ga boli obiskujejo intelektualci. «Nuova scena* je s Fojem nastopala v Trstu preteklo zimo. Ob zaključku sezone pa je Fo s Franco Rame in še nekaterimi igralci zapustil skupino tNuova scena* in ustanovil drugo. »La Comu-ne*. s katero je že prepotoval precejšen del Italije. »La Comune* je v Trstu predstavila dve deli. «Anarhistova smrt* (La morte di un anarchico) in »De-lavski boji leta 1920 in rojstvo KP* (Le lotte operaie del 1920 e la nascita del partito comunista). O-ba teksta ie napisal Dario Fo sam po daljših raziskavah in študijah ter deli tudi režiral. «Anarhistova smrt* prikazuje smrt Giuseppeja Pinellija, ki je decembra leta 1969 upadel* skozi okno iz četrtega nadstropja milanske kve sture, ko ga je načelnik političnega oddelka dr. Calabresi zasliševal za radi bombnega atentata v milan ski «Kmečki banici*. Sicer je Fo še pred začetkom predstave razložil. da «gre za smrt nekega anarhista. ki je padel skozi okno nekje v Ameriki*, razni dogodki pa stalno spominjajo gledalce na Pinellije-vo smrt. Fo ie tudi poskrbel, da je delo kljub tragičnosti zabavno predvsem zaradi izredno ironičnih pripomb, ki podčrtujejo posamezne dogodke. Celotna teža dogajanja na odru sloni na izredni interpretativni sposobnosti Daria F o ja. ki posreduje vrsto različnih junakov. Že sam naslov nedeljske pred stave — «Delavski boji leta 1920 in nastanek KP» — točno pove, kaj želi delo nuditi. Celotno dogajanje posredujejo ženske : noseča ženska, ki so jo obsodili na dvajset let, konfinacije. in preprosta šivilja, ki se poroči z revolucionarjem in tako začne spoznavati delavsko gibanje. Sama postane nato revolucionarka in se celo vpiše v Gram-scijevo stranko. Celotno dogajanje se dejansko vrti okoli te ženske, ki jo izredno učinkovito pooseblja Franca Rame. Po obeh predstavah se je v dvorani razvila živahna debata, ki je zajemala razen v obeh delih nanizanih problemov tudi razna vprašanja v zvezi s trenutnim političnim položajem v Italiji. n. k. Prosvetno društvo Igo Gruden v Nebrežini priredi v društveni dvorani v petek, 21. t.m. ob 21. uri prikaz zadnje kmečke ohceti s številnimi barvnimi diapozitivi, ki jih bo predvajal Mario Magajna. Vljudno vabljeni vsi! O S M I C A Čok Želo z Lanjerske ceste 200 (Podtanjer) vabi na pristno beto in črno domačo kaipljioo. Razna obvestila Zadruga »Naš Kras« bo imela svojo domačo večerjo v Velikem Repmu v gostilni Škabar v soboto, 22. maja ob 20. uri. Vabimo člane in prijatelje naj se prijavijo na tel. 36-005, dr. Gantar. ■iiiiiiiiiMiiiiiiiuuMiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiM|„,i,ll(|||i|||||iniinii|l|iiiiiiiiiiiiiiiiiii|l|||„|||||,ll|l|||mi,UJ,l,m|t„llin„l,ll|lll,ll||||||||||||in||||J||||||||||| IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA Pri trčenju avtov sta bila oče in sin pri priči mrtva Poviroiitelju nesreče so sodniki to pot uiiiali kasen za 6 mesecev »Kruta usoda je neusmiljeno posegla v človeško življenje. Tragično je prekinita, življenjsko nit dragega Franca Kuzmiča, ko Je v cvetu let zapustil svojo družino, ki Je izgubita vzornega družinskega očeta in istočasno ljubljenega sinička Mirta-na. Pogrešali ga bodo Prebencl, ki jim je v letih svojega bivanja v vasi prirasel v srcu ln so ga šteli za svojega vaščana. Pogrešali ga bomo v pevskem zboru, v katerem se Je s svojo resnostjo ln veseljem do petja vsem priljubil...« S temi besedami se Je pred odprtim grobom predsednik dolinskega prosvetnega društva Vojko Kocjančič pred skoraj enim letom poslovil od 31-Letmega Franca Kuzmiča lz Prebenega št. 14 ter njegovega komaj 4-letnega sinčka Mirtama, ki sta se smrtno ponesrečita pri nesreči, ki se je pripetita v večernih urah 31. maja lani na cesti, ki iz Mačkovelj pelje proti Škofijam. Nekaj pred 23. uro omenjenega dne je 40-letnl zidar Mario Smotlak iz Narodne ulloe št. 96 na Opčinah vozil s svojim fiatom 1100 po omenjeni cesti, ko Je kakih 400 metrov pred Škofijami, na nepreglednem desnem ovinku zavozil malce preveč na levo in čelno trčil v nasproti prihajajoči fiat 600 tržaške registracije, ki ga je vozil Franc Kuzmič, ob njem, na prednjem sedežu pa Je sedel njegov komaj štiriletni sinček Mirtam. Sunek je bil tako silovit, da je zagnal mali fiat skoraj na rob obcestnega jarka, kjer se je, potem ko se je enkrat zavrtel okoli svoje osi, ustavil. Oče in sin sta bila pri tem zaradi prebitja lobanje ln drugih hudih notranjih poškodb pri priči mrtva. Na kraj strahovite tragedije so prihiteli karabinjerji iz Milj, rešilni avto RK pa Je poskrbel za prevoz ranjenega SmotlaJka v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v osmih dneh sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Trupli pokojnega Kuzmiča tol njegovega sinčka so šele v zgodnjih jutranjih urah, okrog 3 ure, prenesli v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer sta ostali na razpolago sodnim oblastem. Povzročitelj nesreče Marto Smotlak se je na prvostopenjski razpravi pred kazenskim sodiščem, ki je bila 27. decembra tani, zagovarjal, da so ga na ovinku, kjer je prišlo do trčenja, zaslepili žarometi nasproti prihajajočega avtomobila tako, da je Izgubil nadzorstvo nad svojim vozilom ln zavozil na drugo stran cestišča. Povedal je še, da je vozil s hitrostjo 60 km na uro ln da je Imel prižgane nizke luči. Sodniki pa so ga kljub opravičilom spoznali za krivega In ga obsodili na 1 leto ln 6 mesecev zapora ter na odvzem vozniškega dovoljenja aa dobo dveh let. Proti tej razsodbi Je obtoženec vložil priziv in včeraj se je moral zagovarjati pred prizivnim sodiščem, ki mu Je predsedoval dr Frama (tož. Pascali, zapis. Mosca). Smotlak je vnovič potrdil, kar je je dejal na prvostopenjski obravnavi, javni tožilec je predlagal zanj potrditev kazni, medtem ko je branilec odv. Tamaro-Fischer predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so Smottaku detao znižali prvostopno kazen in ga tako pogojno za dobo petih let obsodili na 1 leto zapora, v ostalem pa potrdili že prisojeno kazen. Poldnevna stavka v podjetju IRET V podjetju elektronskkih naprav IRET v Industrijski coni je včeraj popoldne Izbruhnita nenadna stavka Oklicali so jo delava! na skupščini, ko so Izvedeli za odgovor u-prave na zahteve delegatov treh tovarniških stndtkalnih sekcij CGIL, CISL in CCdL. Poleg niza gmotnih Izboljšav so delegati predlagali ureditev hladilnih naprav v obratih. Del teh zahtev Je uprava sprejela, večino pa je zavrnila, vendar Je delavce najbolj vznejevoljita vest, da namerava zaradi skrčenja osebja odpustiti lz službe določeno število delavcev V. oddelka. Istočasno pa uprava poziva delavce, naj omogočijo podjetju, da bo lahko konkuriralo na svetovnem tržišču. Zaradi veetl, da namerava podjetje odpustiti del delavcev V. oddelka, so delavci sprejeli predlog sindikalnih predstavnikov ln po zaključku skupščine zapustili svoja delovna mesta. • V kulturnem krožku «Rodolfo Morandi» na Trgu Stare mitnice 11 bo danes ob 20. uri predavanje o stvarnosti v Braziliji in na Kubi od nadoblasti do neodvisnosti. Z «vespo» j« trčil v kamion mestne čistoče Včeraj zjutraj so sprejeli na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice 50-letnega Giordana Spangara iz Ul. Biasoletto 21. Spangaro se je ponesrečil malo prej, ko se je vozil s svojo »vespo* proti Opčinam in je pri Briščikih trčil v kamion mestne čistoče. Zaradi lažjih udarcev in odrgnin po desni nogi se bo moral Spangaro zdraviti približno dva tedna. Razni natečaji Pošta razpisuje natečaj za 25 operaterjev in 28 kurirjev v bocenski pokrajini. Kandidati naj pošljejo svoje prošnje do 28. maja. 30. maja zapade rok za predložitev prošenj kandidatov, ki bi radi opravili natečaj za dve mesti v državni ustanovi za industrijsko področje v Trstu. Službi sta za enega delavca in enega šoferja. Stari morajo biti od 18 do 32 let. Prošnje je treba poslati na naslov EZIT Ul. Cabo-to 14. GLASBENA MATICA — TRST Danes, 19. maje 1971 ato 17. uri v veliki dvorani Kulturnega doma KONCERT MLADINSKEGA ZBORA RTV LJUBLJANA Dirigent MATEVŽ FABIJAN Spored obsega vrsto umetnih ln narodnih pesmi, med njimi tudi pesmi primorskih skladateljev Vrabec: Jutranja Kogoj: Metuljček pa še priljubljene priredbe narodnih: Na Gorenjskem je nebno, Poj dam u Rute, Bom šou na puantnce itd. Obisk koncerta priporočamo zlasti osnovnošolski ln srednješolski mladini. Vstopnina za dijake 200 lir ln za odrasle 500 lir. Rezervacclja in prodaja vstopnic v pisarni GM (Ul. R. Manna 29, tel. 29779) ter eno uro pred koncertom pri blagajni Kulturnega doma. Slovensko gledališče v Trstu Danes, 19. t. m. ob 20.30 na OPČINAH V četrtek, 20. t. m. ob 17. uri v SV. KRIŽU Vitaliano Branoatl RAFFAELE (komedija v treh dejanjih s prologom) PROSVETNO DRUŠTVO VALENTIN VODNIK V petek, 21. maja ob 20.30 gostuje v prosvetnem domu v Dolini amaterski oder s Pro-seka-Kontovela z veseloigro v šestih slikah DRAGA RUTH Vljudno vabljeni! SPD Tabor — Opčine In PD Ivan Grbec — Skedenj priredita v nedeljo, 23. t.m. ob 18 uri v Kulturnem domu Ribičičev večer Spored: uvodna beseda (Miroslav Košuta) ČUDODELNA SRAJCA (enodejanka) ŠKRATI (dvodejanka) ŠOLA GLASBENE MATICE — TRST V soboto, 22. maja 1971 ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma /. ZAKLJUČNA AKADEMIJA Na sporedu bodo sktadlbe za solopehje, klavir, violino, kla rinet, in mladinski pevski zbor ((Kraški Slavček« iz Devina . Nabrežine. Vljudno vabljeni! Vstop prost! V PROSVETNEM DRUŠTVU »SLAVKO ŠKAMPERLE« bo v petek, 21. t. m. ob 20.30 predaval Iztok Htthn o potovanju po Španiji s prikazovanjem 200 zanimivih diapozitivov. Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Prosimo točnost 1 Šolske vesti Srednja šota SIMON GREGORČIČ v Dolini prireja v sodelovanju z združenjem staršev pogovor za okroglo mizo o temi: Izvenšolsko udejstvovanje naše mladine. Pogovor bo danes, 19. maja v prostorih Mladinskega krožka v Dolind. Začetek ob 20.30. P. d. »Vesna« priredi v nedeljo, 23. t.m. izlet k Prltvlčldm Jezerom Vpisovanje in Informacije v baru Ljudskega doma ln v mali dvorani «A Sirk« vsak večer od 20. do 23 ure. Prosvetno društvo France Prešeren iz BoUunca priredi v nedeljo, 23 maja t. l. izlet v dolino Trente do izvira Soče. Cena izleta s kosilom 3.000 Ur. Vpisovanje pri Slavi Slavec ln Gabrijeli Žerjal. SPDT priredi v nedeljo, 23. maja ob cvetenju narclz avtobusni Izlet na ŠPANOV VRH ln na GOLICO (na Španov vrh pelje sedežnica). Vpisovanje v Ul. Geppa 9, do vključno srede, 19. maja. Športno društvo Olimpija Gabrovec priredi v nedeljo, 23. t. m. enodnevni izlet v Idrijo ln bolnico Franjo. Vpisovanje v društveni gostil-ni v Gabrovcu. Razstave V mestni galeriji v Piranu Je 8° 23. t.m. odprta razstava na tein® »Knjiga — most med narodi«. K®1' turni spomeniki slovenske obal*’ Arhivske znamenitosti starega P' rana. V umetnostni galeriji «Carteslu*’ v Ul. Giulla 10 razstavlja d® maja vrsto svojih kipov, risb grafik kipar Luciano Ceschia. V galeriji »La Lantema« v sv. Nikolaja 6 je razstava del " ' tomia Guaccia- Razstava bo odPrti do 28. maja. V občinski umetnostni galeriji ®8 Trgu Unitk dTtaila bo od 21. do » t. m. razstavljala tržaška slik84,1® Megi Pepeu. V Tržaški knjigami, Ul. sv. ***£ šiška 20, razstavlja do konca n*J® svoja olja Silvester Godina. Nazionale 16.00 «Patton, gen®1®?* d’acciaio». Film 8 osikarjev. Te®0-nicolor. Fenice 16.00 «Una nuvola di re, un grido di morte, arriva S*4-tana«. Glanni Garko, Susan Sc®9’ Technicolor. Eden 16.00 «Indagine su un clttt®-no al dl sopra di ogni sosprtt®^ Gian Marta Volan tč, Flori*^ Bolkan. Technicolor. Prepove®" no mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Ertka», P1®18! Brice, Patrizia Viotti, Bem8? De Vries, Giuseppe Fortls. T®®® nicolor Prepovedano mladini P®" 18. letom. Excelsior 16.00 «La guenra d«I tadino Joč«. Technicolor. vedano mladini pod 18. letort- Ritz 16.00 «11 corsaro nero«. Tert® ce Hill. Bud Spencer, Silvia tl. Technicolor. Alabarda 16.00 «Scipiome detto che l’Afrieano». Maroello tanini, Vittorio Gassman, Silv8®* Mangano. Technicolor. Filodrammatico 16.30 ((ApP«®1" CflJ> mento col disonore«, George dere, Adolfo Celi, Margareti! Colorscope. Prepovedano ml*0 pod 14. letam. Aurora 16.30 «Una prostituta a1 vizio del pubblieo e in regola le leggi delto Stato«. Ralli. Technicolor. Prepove®81^ mladini pod 18. letom. ^ Impero 16.30 ((Principe corP®8 oercasl per ricca eredi^®^, Franco Franchi, Ciccio Ingras®1 Technicolor. Cristallo 16.30 «La lucertble ®°^ pelle dl donna«. Florinda Bo®ri Jean Sore!. Technicolor. PreP°' dano mladini pod 18. letom- j, Capitol 16.00, zadnja predstava 22. url. «11 gatto a nove de«. Karl Malden. Technl®®^ Prepovedano mladini pod !*• Moderno 16.30 «Good-bye Peter O’ Toole, Petuita ' Technicolor. ^ Vittorio Veneto 16.00 «11 verde P to deilTamore«. Jean Claude V1 nat, Marie France Boyer. oolor. Prepovedano mladini 18. letom. ig. Ideale 16.00 ((Ciakmull, l’uom<> la vendeitta«. Woody Strode, lin Stewart. Technicolor. Astra 16.30 ((Sisslgnore«. Grazia Ug® gnaazl, Maria Grazia Bu Technicolor. g, Abbazia 16.00 «La oolomba n0flgyi-ve volare«. Horst BuchholZ- j,, va Koščlma, VVilliam Berger. ™ nicolor. Ljudska prosveta P. d. »France Prešeren« v®b ogled razstave NOB, ki je v da Žerjala na Gorici od 19- ®° maja. 0» Včeraj-danes Danes, sreda, 19. maja PETER CEL. Somoe vzide ob 4.30 in za-ton® 19.33. Dolžina dneva 15.03. B«® vzide ob 1.35 In zatone ob l3JU‘ Jutri, četrtek, 20. maja VNEBOHOD Vreme včeraj: najvišja tura 26,6, najnižja 16,8, ob 23,3 stopinje, zračni tlak 1012,3 jj noviten, veter severozahodni*®^ km na uro, vlaga 59 odst., jasno, morje rahlo razgibano, peratura morja 21,1 stopinjo- ROJSTVA, SMRTI IN POR0^ Dne 18. maja 1971 se je v rodilo 9 otrok, umrlo je 1° Umrli so: 72-letni Carlo se, 65-letnl Luigi Chinese, Maria Haijek vd. Buttus, Maria Penko vd. Sferco, 50'ffP Emilio Russi, 86-letnl Glusepp® versa, 82-letna Carmela %< Giarini, 84-letni Vincenzo Andl®j 83-letni Ottone Screlber, Davide Dante Mustacchi. DNEVNA SLUŽBA LEKAB^ (od 13. do 16. ure) ^ Busolim, Ul. P. Revolteli® l4i Pizzul-Cignola, Korzo Italija ^ Prendinl, Ul. T Vecellio 24, ravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKA*11* (od 19.30 do 8.30) M, ALl’Esculaplo, Ul Roma 15, Al Cammello, Drev. XX. sep1®® jj, št. 4, Alla Maddalena, Ul. Ist® j, Chiarl-Crotti, Ul. Tor S. Pier° Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob ^ j Godina por. Markuža, trag**®0 minule 8. tm. v Buenos Alres ruje družina Sancin Marij'8-, c ln Sida 2.500 lir za prosvetn® ^ štvo Ivan Grbec v Skednju i® lir za Glasbeno matico. POMORSKI dnevnik Z NEDELJSKEGA OBČNEGA ZBORA SGZ J- Štavar o delovanju združenja v razdobju zadnjih treh let Gospodarske pobude - Sodelovanje z drugimi organizacijami doma in v tujini - Upravno poslovanje - Družabne prireditve - Ustroj slovenskega gospodarstva v Furlaniji-Julijski krajini Na nedeljskem 10. občnem zboru venskega gospodarskega združe-I® Je tajnik Jurij Štavar prebral J"jr<»cilo o poslovanju organizacije ' zadn|ega občnega zbora do da-s- Iz poročila povzemamo: #3ef je bilo v poročilih prejšnjih cn'h zborov že podano predhod-delovanje, se bom omejil sa*io a nekatere najvažnejše pobude, ki uZ -*’*1 uresničili v zadnjih treh tih. Predložili smo nad 1200 vlog a financo — vsako leto objavljanj na stotine licenc, stalno vodi-p° nad 100 knjig naših članov itd. teredujemo pri zaposlovaniu ab-ventov slovenskih šol. Sodelovaje s KASTO nam je bilo pri tem n 0 dragoceno. £a družabno živiie-niiniSr^0 preakrbeli s tremi drvžab-(jijiV izleti, povezanimi z avtomo-let . ocenjevalno vožnjo. Prvi iz-dni vbil okoli Istre v Opatijo, l. ? iiez Ljubljano na Bled, in Pobia° loloSnii v Uvalo Scott. Ta B„. U(ia je vzbudila pozornost turi' j 1 briških kolegih, ki so priredili I L.ve tovrstni prireditvi, ena pa ta j 'a v Trstu. Poučno-družat)ne J* smo priredili na Gorenjski 5®jem Za v Kran.ju in z obrtniki na Srebški velesejem. in raz- Lj , Varavo Kranjsk"ga sejma Poljanskega gospodarskega smo imeli posebne dogo-ih olajšave za udeležbo. Le-dP|. !* smo se cei° kolektivno u-ArprJ' s skupnim standom sejma ADRIA v Ljubljani. Ob sej-tni Sm° imeli tudi posebne do-for°re s tržaškim Turističnim in-/natorjem in Gospodarskim vest-lk°m iz Ljubljane. Uj Utlli smo potrebo, da naveže-Cj. stike s sorodnimi organiza-stJ|fbi. Tako smo se večkrat se-Cl 'z vodstvom «Unione commer-cnrl! i* 'z Trsta in «Associazione ^nirnercianti* iz Gorice. Prav ta-tro srn° ozdržali stik s tukajšnjo finsko zbornico in vsemi stro-t(,. 11'mi uradi in odbori. Prejšnji Hi 6n smo imeli razgovor z dežel-■ 0.aonim vlakom, ki se je je u-0 nad dvesto naših članov, s w nedavnim smo se sestali tudi (ijjčk0 zvezo, s katero je nujno esneJše sodelovanje. Posebej sprJ omeniti, da smo imeli z Go-Ze(o arsko zbornico Slovenije več tild; 5 0dn'h razgovorov. Prišlo je Pr6d„?° uradnega obiska najvišjih ep .jvnikov Gospodarske zbornici; KS v Trstu, Gorici in Vid-N u vprašanjih zunanje trgovi-^Ov ° se sestali z ministrom Pfpi yprn, ministrom Colombnm, še * ba z ministrom Pretijem. rfa— Pp srn 8°I°V0 Pa .ie zelo važno. Pa ,J0, lani samostoino nastopili v obrtniški odbor in vo!itvah bolniško blagajno za obrtnike. Bile so tudi volitve v odbor in bolniško blagajno trgovcev z izvolitvijo večjega števila naših predstavnikov blagajne v tržaški pokrajini, žal moramo ugotoviti, da nam ni u-spelo pravočasno organizirati podobnega nastopa tudi v goriški in videmski pokrajini. V obrtniški stroki je zelo pozitivno sodelovanje 7. obrtniško organizacijo ESA iz Vidma. Najvažnejša pa je pobuda, ki nas je spremljala na vsakem koraku: da razširimo članstvo v Gorici. Beneški Sloveniji in Kanalski dolini. Čeprav nam še ni uspelo v Gorici odpreti sedeža, lahko vendarle rečemo, da je naše delo o-broriilo lepe sadove. Vse te pobude so dozorevali ali pa bile konkretno speljane s po močjo glavnega odbora in z našimi 6 sekcijami: L obrtniške sekcije; 2. sekcije za trgovino na de belo in zunanjo trgovino; 3. sekcije za trgovino na drobno; 4. gostinske sekcije; 5. sekcije za lesno trgovino in 6. sekcije za bančništvo. Najaktivnejša in najbolj perspektivna je obrtniška sekcija. Pred dvema letoma je bila ustanovljena 10-članska komisija, sestavljena po večini iz mladih strokovnjakov, z nalogo, da preučuje deželno načrtovanje. Ta komisija je razvila svojo dejavnost preveč enostransko in sicer v smeri obrtništva. Nujno bo, da v bodoče zajame stvari bolj celovito. Poglejmo sedaj v grobem, kakšno je danes gospodarsko stanje Slovencev v naši deželi. Lepo se razvija veletrgovina v Trstu in Gorici. Naši operaterji so danes v pravem smislu most v blagovni izmenjavi med sosednima državama. Obrtništvo, ki je za našega človeka tradi cionalno, je sicer številčno zelo močno, vendar ugotavljamo, da so se slovenski obrtniki premalo posluževali javnih sredstev za mo dernizacijo svojih delavnic. Iz mnogih obrtniških delavnic bi se lahko s pomočjo iz javnih sredstev in morda s sodelovanjem veletrgovcev, razvila industrija, ki .ie vsekakor osnova vsakega modernega narodnega gospodarstva. Sicer u-gotavljamo, da se ie slovenska industrija v Gorici bolj razvila kot v Trstu, toda kljub temu ne mo remo biti zadovoljni z doseženimi uspehi. Gostinskih obratov imamo zelo dosti: od Milj, preko Trsta, Krasa, Gorice, Benečije do Kanalske doline. Veliko vprašanje gostincev ie vsekakor kader, ki bi se lahko črpal predvsem v Beneški Sloveniji, šolal pa v gostinskih šo lah v Trstu, Izoli ali v Ljubljani. Tudi mali trgovci so številni. V najbo.j kritičnem položaju so je-stvdnčar.ji, ki se bodo vsekakor morali združiti v družbe ali v zadruge in ustanoviti samopostrežbe, da bodo lahko vzdržali konkurenco in se razvijali vštric z razvojem deželnega načrtovanja. Isto velja tudi za vinske grosiste. Slovenskih bančnih zavodov v Trstu in Gorici je 6. Lepo bi bilo, da bi vsaj v nekaterih vprašanjih združeno iskali rešitve in skupno nastopali v korist slovenskega gospodarstva. Na kraju želim spregovoriti še o praznovanju 25 - letnice Združenja : Sedaj se ustanavlja častni oaoor za proslavo. Prva manifestacija, družabni izlet z avtomobilsko ocenjevalno vožnjo v Uvalo Scott je ze za nami. Ob tej priložnosti smo tudi izdali, že drugič, zelo lepo o-premljeno brošuro. V torek smo ustanovili redakcijski odbor z nalogo, da poskrbi za publikacijo v obširnejši obliki, ki naj obravnava razvoj slovenskega gospodarstva od vsega začetka, skozi prvo svetovno vojno, dobo pod fašizmom in obnovo po drugi svetovni vojni vse do danes. Morda bomo napravili še agendo. Tudi 10. občni zbor je v duhu praznovanja 25. obletnice. V jeseni nartie-ravamo prirediti skupen izlet s po- sebnim vlakom v Beograd na sejem mode. Zaključna proslava pa bo v prostorih trgovinske zbornice v Tr-stu. Ob tej priložnosti bomo nagradili najzaslužnejše sodelavce in ustanovitelje združenja, zvečer pa bo v Kulturnem domu zaključni družabni večer. GORIŠKI DNEVNIK LUPIERI NA TISKOVNI KONFERENCI Espomego je že prvo leto pokazal svojo življenjskost Skupno 126 razstavljavcev in 38.300 obiskovalcev Prihodnje leto ponovitev v povečanem obsegu 19. maja 1971 Delo dež. organov Deželno odborništvo za kmetijstvo je s posebnim odlokom z dne lt maja prepovedalo na vsem pod ročju Furlanije - Julijske krajine lov na navadno prepelico (alecto-ris graeca saxatilis), in na rdečo prepelico (aleetoris rufa), in sicer zaradi naglega redčenja teh ptičev v naših krajih. Ustrezno zahtevo je svoj čas postavil pokrajinski odbor za lov iz Vidma. Da bi obvarovalo domačo ptičjo favno pred nevarnostjo, ki jo predstavlja tako imenovana vzhodna jerebica, doma iz Japonske, pa je deželno odborništvo z istim ukrepom prepovedalo tudi naseljevanje tega ptiča v Furlaniji - Julijski krajini. Deželni odbornik za zdravstvo Devetag je včeraj sprejel glavnega ravnatelja za Evropo Mednarodne organizacije za zdravstvo (O MS) dr. Lataillanda. Razgovarja-la sta se o pravnem postopku v zvezi z vključitvijo naše dežele med področja, na katerih bo mednarodna ustanova opravila napovedani zdravstveni poizkus, predvsem kar zadeva mentalna obolenja, preventivno zdravljenje bolezni krvnih obtočil in perinatalno zdravstvo. ','Tndi v naoem urodniotvu SfHi, ' eprojeroarao prispevke za šolo-3pomenik v Cerknem Zdi se, da je Gorica končno dobila tiste vrste gospodarsko manifestacijo, ki naj poleg tradicionalnega Andrejevega sejma, ki pa je dobil iz leta v leto pretežno zabavni in kramarski značaj, razvije iz njene lege na stičišču treh dežel tudi gospodarske koristi. Tak vtis smo dobili iz poročila, ki ga predsednik trgovinske zbornice Delio Lupieri podal prejšnji večer na tiskovni konferenci, ko je poročal o zaključnih uspehih letošnje prve vzorčno - sejemske ma nifestacije Espomego. Takoj po zaključku Espomego so napravb med razstavljavci anketo, na katero so vsi odgovorili pozitivno ter so pripravljeni razstavljati svoje blago tudi prihodnje le to in po možnosti v večjem obsegu. Dejstvo je namreč, da so to gospodarsko manifestacijo obiskali številni gospodarski operaterji iz raznih italijanskih dežel, zlasti pa so bili številni iz Slovenije in Koroške ter pokazali zanimanje za razstavljeno blago in za nakupe. Trgovinska zbornica bo morala že sedaj razmisliti, kako razširiti razstavni prostor, da bi lahko za prihodnje leto zadostila željntn vseh tistih, ki se nameravajo udeležiti. K letošnjemu uspehu sta pripomogla v znatni meri s svojim sodelovanjem in pomočjo tudi dežoina in goriška občinska uprava Prav tako se je izkazalo, da ie zelo u-meslno organizirati med trajanjem sejme razne študijske konference in debate, kar je prineslo v Gorico še več razgibanosti in zanimanja ter jo spremenilo v pravo središče gospodarskega in socialnega delovanja za celotno področje treh oVnejnih dežel, Furlanije -Julijske krajine, Slovenije in Koroške. Pa še nekaj statističnih podatkov: sejmišče je obsegalo nad 8000 kv. m, od tega nad 2.000 kv. m pokritega. Razstavljavcev je bilo 126; obiskovalcev pa 38.500, čeprav je bilo od 10 razstavnih dni približno sedem deževnih. ČAS ŠOLSKIH PRIREDITEV Lepa a predolga šolska prireditev na Katinari Katinarska šola sploh prednjači pri stikih s starši in družinami učencev Cesto Kobarid-Robič ponovno asfaltirajo Delavci novogoriškega cestnega podjetja so začeli te dni s pripravami za asfaltiranje cestnega odseka med Kobaridom in mejnim prehodom Robič. Gre za devet kilometrov cestišča, ki je bilo v zelo slabem stanju, saj niso obnovili asfalta v vsem povojnem obdobju. Zlasti vozniki z italijanske strani so imeli večkrat hujše nesreče, ker niso bili pripravljeni na dotrajano cestišče. Nova prevleka b0 asfalt betonska, to pomeni, da bo precej trajna. Dela, ki bodo veljala 286 milijonov starih dinarjev, bodo trajala poldrugi mesec. UGOTOVITVE S POKRAJINSKE SEJE V GORICI Pismo Colombu važen mejnik v boju za narodne pravice (Nadaljevanje s 1. strani) javili v Gorici in s katerimi so grozili tudi nekaterim članom pokrajinskega sveta. Omenil je razne dokumente o slovenski manjšini, ki jih je KPI sprejela na raznih ravneh ter dejal, da se dokument sedemindvajsetih z dne 3. decembra 1970 postavlja v ospredje, ker prinaša zahteve vseh Slovencev, ne glede na njihovo politično ali teritorialno pripadnost. Zaradi tega komunisti to pismo v celoti podpirajo. Meni-chino je predlagal, da bi socialistični osnutek resolucije spremenili toliko, da bi goriški pokrajinski svet osvojil resolucijo sedemindvajsetih, ne le jo podprl pri osrednji in deželni vladi. V svojem govoru je Mepichino dejal tudi, da je treba krivdo za ne- ne pripisati v prvi vrsti krščanski I popolno razumevanje do teh proble* demokraciji in drugim strankam, mov. Dejal je, da je treba za boljše ki so z njo vladale v vseh povojnih spoznavanje ljudi, učiti slovenščino letih. O tem je polemiziral zlasti z>v vseh obmejnih krajih, ki so na- zastopnico SDZ. V polemiki z načelnikom demokrščanske skupine je dejal, da se morajo za probleme Slovencev zanimati tudi Italijani, kjerkoli žive v državi. Zaradi tega ni prav, da se za vprašanja Slovencev zanimajo samo pripadniki na rodnostne manjšine. Ob zaključku je predlagal, da bi pokrajinski svet zahteval od Colomba, da ta sprejme delegacijo podpisnikov omenjene resolucije. Socialproletarec Giovanni Poletto ni ponovil že znanih argumentacij v obrambo rešitve vprašanj slovenske manjšine. Dejal je, da se o teh vprašanjih razpravlja danes tudi med tu živečimi Italijani in da imajo demokratično usmerjeni ljudje rešena vprašanja slovenske manjši- .............................mimimiii.. V OKVIRU OBMEJNEGA SODELOVANJA Jugoslovanski vzgojitelji gluhonemih včeraj na obisku v zavodu v Gorici Vrnili so obisk vzgojiteljem goriškega zavoda v Portorožu - Ogled goriske gluhonemnice in sprejem pri pokrajinski upravi - Koristna izmenjava vzgojnih izkušenj in metod Tržiču preusmerile v to luko, kar je prav te dni napravila neka ladja iz Liberije in tam razložila del svojega tovora. Preteklo soboto je katinarska šola priredila za starše in ostale svoje prijatelje šolsko prireditev. Ta šola namreč goji zelo intenzivno poleg individualnih tudi kolektivne stike z domovi, z družinami svojih učencev. Tudi letos je dIIo več prireditev, roditeljskih sestankov in vzgojno predavanje. Za u-sklajevamje vzgojnih naporov staršev in učiteljev je treba te stike gojiti še naprej ln jih še poglabljati. V priprave za sobotno šolsko prireditev so vsi učitelji z gospodom katehetom vred vložili mnogo truda, kar se je pokazalo tudi pri — predolgem programu. Menda niso katinarski učitelji edini, da so se pri sestavljanju programa časovno ušteli. Tudi pri nekaterih drugih šolskih prireditvah (mislim tudi na prireditve v prejšnjih letih) so bili sporedi preobširni. Poleg tega pa prireditelji ne računajo, da so zaradi objektivnih težav, ki izvirajo Iz preozkih, neokretnih improviziranih odrov ln nemogočih tesnih «garderob», po navadi odmori med posameznimi točkami sporeda izredno dolgi. Tri-urna šolska prireditev je odločno predolga, kar so pokazali tudi poslušalci, ko so ob koncu Igrice «Ptsane lutke«, kar vstali ln začeli zapuščati dvoranico, da Je tako odpadlo zaključno petje šolskega pevskega zbora. Učiteljstvo, ki pripravlja prireditev, bi se moralo \ UBEM "P Velika belgijska ladijska družba, v polnem razvoju, potrebuje takoj palubske in strojne častnike (prve, druge, tretje častnike) za motorno ladjo «L0VERVAL», pod belgijsko zastavo (20.000 ton D. W.), ki je trenutno v ladjedelnici v Trstu za običajna letna popravila in ki bo odplula proti koncu maja. budimo belgijsko delovno pogodbo s privlačnimi dohodki ter naše resno in zelo znano zavarovanje za primer bolezni m nesreče. Interesenti naj pošljejo popoln življenjepis na naslov: UBEM c o ELLERMAN & IMLSON LINES Agency Company Limited Via deila Borsa 3 P.0. Box 1380 34100 TRIESTE (ITALY) Izbrani kandidati bodo mogli takoj podpisati pogodbo in se vkrcati. (To obvestilo velja tudi za ostalo palubsko in strojno osebje). odtočiti bolj za kvaliteto kot za kvantiteto, če bi prireditev trajala točno polovico časa, to je približno poldrugo uro, bi se poslušalci ne naveličali in tudi učenci bi ne nastopali utrujeni. Nekateri šolarji so pokazali talent, ki ni bil dovolj izkoriščen. Dobro so Izpadli rajalni nastopi, pri katerih je prišel do izraza Izreden ritem malih in večjih učencev katinarske šole. Želeti bi bilo, da naše učiteljstvo na splošno koncentrira svoje napore na mrfnjše število točk prireditvenih programov in tako dvigne njihovo kulturno raven. d. p. Člani jugoslovanske delegacije in osebje goriške gluhonemnice med preda vanjem Bogat plen avtomobilskih tatov Tat, ki se Je v ponedeljek popoldne približal avtomobilu vrste «AR 1750» s tablico TS 133772, ki je bil parkiran v Ul. Marlnella ln katerega lastnik je 33-letni Romani Lan-oleh, prav gotovo ni upal, da bo v vozilu našel računski stroj, katerega vrednost Je presegala 300.000 Ur. Drugo tavlno Je prijavila policiji ameriška državljanka 21-letna Mary Costance Fitzgerald, ki je bila pred n«kaj dnevi gost mlramarskega mladinskega gostišča. Neznani tatovi so iz njenega avtomobila vrste «VW» odnesli kovček z oblekami ln fotografski aparat za skupno vrednost 1.175 dolarjev (ali približno 750.000 lir) Številna delegacija jugoslovanskih profesorjev, strokovnjakov in drugih sodelavcev pri zavodih za gluhoneme je včeraj vrnila obisk -vodstvu goriške gluhonemnice, ki je prejšnji dan obiskala gluhonemnico v Portorožu, kjer so, jugoslovanski strokovnjaki pod vodstvom znanega mednarodnega strokovnjaka na tem področju univerzitetnega profesorja iz Zagreba Petra Guberine, imeli periodičen študijski posvet o problemih vzgoje gluhonemih in o izboljšavah vzgojne metode. Goste, kakih 60 po številu, med katerimi so bili poleg prof. Guberine tudi ravnatelji gluhonemnic iz Sarajeva, Zagreba in Maribora ter številni drugi strokovnjaki in strokovnjakinje s tega jugoslovanskega področja, je v gluhonemnem zavodu pozdravil tukajšnji ravnatelj don Giordano Slaghenauffi, ki je poudaril, da so pri obisku prejšnji dan v Portorožu bili deležni res prisrčnega gostoljubja in da so videli marsikaj zanimivega, kar bodo lahko koristno aplicirali tudi v svojem zavodu v Gorici. Zatem je govoril prof. Guberina o svoji «verbo-tonalni metodi* pri vzgoji in usposabljanju gluhonemih, ki sloni na globalni osnovi ter pomeni velik napredek proti dosedanjim metodam na tem vzgojnem področju. Po predavanju, pri katerem je bdlo prisotno vzgojno osebje goriške gluhonemnice in seveda tudi gostje, so si ti slednji ogledali prostore za voda ter se seznanili z življenjem in delom gojencev, katerim bo pokrajinska uprava v Kratkem začela graditi nov zavod ob Cesti III. ar-mata za pokrajinsko umobolnico. Opoldne je delegacijo sprejel in pozdravil predsednik pokrajinske u-prave dr. Chientaroli, ki je poudaril Uiaika ItHiifaAMt TRST • Ulica sv. Frančiška 20 • Telefon 61-792 velik pomen takih srečanj s stališča vzgoje, utrjevanja prijateljstva in dobrega sosedstva, ki že nekaj let cvete med Slovenijo in našo deželo. Izrazil je željo, da bi s takim sodelovanjem še nadaljevali v obojestransko korist. Po kosilu so si gostje ogledali še nekatere druge goriške zanimivosti, saj je večina njih bila tokrat prvič v Gorici, iz katere so, tako so zagotovili ob slovesu, odnesli najlepše vtise. Stavka v tržiškem pristanišču Včerajšnja stavka delavcev v tržiškem pristanišču Portorosega je bila popolna. Precej pristaniščnikov je odšlo dopoldne v Trst, da bi prisostvovali razpravi deželnega sveta o funkcionalnih pristaniških avtonomijah, proti kateri je bila usmerjena stavka, šli so zaman, ker je bila seja odložena na današnji dan. V pristanišču je bila blokirana neka sovjetska ladja, ki ji niso hoteli raztovarjati tovora. Delegacija delavcev pa je odšla prejšnji dan na Reko, da bi se tam sporazumela za sodelovanje, da bi tudi tamkajšnji pristaniški delavci ne raztovarjali ladij, ki bi se zaradi stavke v Enak dopust za m uslužbence pokrajinske uprave Pred približno mesecem dni je pokrajinski svet v Gorici spremenil nekaj točk v pravilniku osebja, ki so se tikale letnega dopusta uslužbencev pokrajinske uprave. Po starih točkah so imeli uradniki, bolničarji in še druge kategorije osebja mesec dni letnega dopusta, podobno kot državni uradniki, nad 70 ljudi (cestarji, strežno in pomožno osebje v raznih zavodih in bolnišnicah) pa je imelo le 21 dni skupnega dopusta letno. Po novem naj bi vsi uslužbenci pokrajinske uprave imeli letno 26 delovnih dni dopusta. . . Prejšnji teden je centralni kontrolni odbor v Vidmu dokončno odobril ta sklep pokrajinskega sveta. Odbornik VValtritsch je o tem včeraj obvestil sindikate in notranje komisije pokrajinskih uslužbencev. S tem sklepom je pokrajinska uprava izenačila na tem področju pravice svojih uslužbencev z nižjimi plačami z onimi, ki imajo večje prejemke. Pred nekaj dnevi so se zastopniki sindikatov pogovarjali z odbornikom za osebje tudi o problemih, ki se tičejo čistilk, ki so zaposlene v pokrajinski upravi. Trčenje na doberdobski cesti Prejšnji večer sta na cesti iz Ronk v Doberdob trčila dva avtomobila, pri čemer je bila ena oseba ležje ranjena. Iz Ronk proti Doberdobu je vozil avto «rniniminnor» 24 letni Aldo Au-silio iz Tržiča, od Doberdoba pa je prihajal s fiatom 600 35-letni Raf-faele Serafin iz Humina, ki je imel s seboj ženo, 36 letno Assunto. Ranjena je bila samo Assunta Serafin, ki so ji v tržiški bolnišnici nudili prvo pomoč. Okrevala bo v sedmih dneh. vaicem prometnega natečaja za osnovne šole. ......“•“"''■■'■■■“■■mmimm.iiiu... NAPOREN DAN GORIŠKU! GASILCEV Požar v tovarni pohištva Ivana Prinčiča v Krminu Uničil je del lope in povzročil okrog 1.300.000 lir škode - Požar tudi v lesni tovarni IGLEA v Gorici Včeraj popoldne nekaj po 16. url so poklicali goriške gasilce v Kr-min, kjer je izbruhnil požar v tovarni pohištva Ivana Prinčiča v Krminu. Gasilci so bili dobro uro da delu preden so odstranili nevarnost ln pogasil: ogenj, ki je nastal v napravi za čiščenje lesnega prahu in uničil tudi zunanji del lope pokrite z ondaluksom. škodo cenijo okrog 1,300.000 lir, ki pa je krita t zavarovalnino. Malo prej so pokllcoli gasilce tudi na Tržaško cesto v Gorici, kjer je ogenj zajel in delno uničil rezervoar v lesni tovarni IGLEA, Po dobrih dveh urah so pogasili ogenj, ki je povzročil okrog 300.000 Ur škode. Juiri dan avtomobilista na Trgu Battisti Jutri, v četrtek 20. t.m. bo na Trgu C. Battisti v Gorici uradna proslava dneva avtomobilista, ki jo organizira avto klub iz Gorice. Začetek ob 10.30; dohod za avtomobile simo iz Ul. Rismondo. Ob tej priliki bodo odlikovali pionirje šofira-nja, veterane krmila ter varnostne organe, ki imajo največ zaslug pri vzdrževanju cestne discipline in preprečevanju prometnih nesreč. Razdelili bodo tudi nagrade zmago- _ Pri trčenju dveh vozil na stičišču ulic Ariosto in Donizetti v Gorici je bila ranjena 43-letna Lidia Ferrara iz Trsta, Ul. Tor S. Piero 30. Ranjen je bil tudi 51-letni Bru-n" tujih. V celoti izbor ni zadovoljitt Na mesec slišimo pretežno o®* igri, ki nas vsebinsko pritegnete-Kritičnejši in zahtevnejši izbor J* potreben. Tudi igralska izvedba cf sto ni prepričljiva in izdelana-RO ni številen, med mladimi J* gotovo mnogo talentov, ki bi 9° lahko okrepili. A kakšno re0”J! možnost imajo, da pridejo zraven in se igralsko izoblikujejo? V M smer uradno ni bil storjen Se flnr sti. Tega pisma nismo napisiM golega veselja .ic polemike, a\ pak z željo, da se rarcr. P<>s,‘‘: res dvigne m da so tudi naše k’ tike odločujoče. , Zato želimo ne samo. do odgovorni prisluhneb, temveč J" di odgovorijo — z besedo in njem. Dijaki državnega znanstve’1®' ga liceja «Fiance Prešeren1 Odobreno na zborovanju. Prof. Matevž Fabijan, dirigent mladinskega pevskega zbora RTV Ljubljana, ki bo nastopil danes 19. maja ob 17. uri v veliki dvorani Kulturnega doma. Libanonski osk»r BEJRUT, 15. — V Libanon® bodo ustanovili posebno nagrad0 oskar. Filme, ki naj bi jih ^ gradili, bo Izbirala posebna komisija, sedmih znanih oseb s skega in kulturnega področja, e* grado naj bi podeljeval «Cent" arabskega sodelovanja za fll® televizijo*. Ta organizacija *”! sicer sedež v Bejrutu, nagraJeV* nje pa naj bi raztegnili na vS arabske države. TOJSE SVETIMA lilllllllliiilimiililiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiii tm umu On pa se je spet pogreznil v molk in Jo nepremično gledal, Ua jo je čisto vznemiril. Oči so se ji ovlažile dn čutila je, da mora staliti led, ki je zamrznil njegovo srce. «Primož, ne glej me tako! Raje ml povej kaj o sebi ali kar koli drugega. Navadno molčiš in sodiš z očmi. Kadar se tl ustnice ukrivijo, preziraš ali pomiluješ. Vedno, kadar sem bila s teboj, sem mislila, da si imava mnogo povedati. Skoda, da sva bila tako redko sama dn še kadar sva bdla, sem imela občutek, da ti nisem vsega povedala, kar sem želela. Poslušala bi te, samo poslušala, ali razumeš? Oh, saj ne morem, niti ne znam povedati,« je dejala in z obupam sklenila roki. Oči so se zalesketale, pogledal jo je nekam v zadregi. Potem se je sklonil, naložil na ogenj ln spregovoril: «Oh, kaj vse bd tl moral povedati že davno! Pa ne vem, če tl bom kdaj povedal. Zdaj pa sem razmišljal o ljudeh in kako je samotno živeti. Dvojno življenje živimo: eno za svet, ki nas Je rodil, v katerem smo zrasli, drugo za sebe. Živimo navzven in navznoter. Ta dva svetova sta v človeku v različnem razmerju, največkrat pa v navzkrižju, zelo redko pa se skladata. Menda iz tega izvirata dve človeški naravi. Ena je svet stvarnosti, dejstev, druga pa je svet predstav, iluzij in želja. Včasih je svet stvarnosti pretesen ln prekrut. Kadar nas zasužnjuje preveč, se zatekamo k uporu ali k sanjam, To je odvisno od moči in smisla. Nihče ne more živeti samo od resničnosti, še manj pa od laži, zato smo obsojeni na iskanje ali posnemanje. Nenehno begamo v začaranem krogu od resničnega k namišljenemu. Revolucija, naš boj, veže moj prvi in drugi jaz in me dela dokaj enotnega. Zanju živim in se borim. Sanjam pa o človeku, v katerega ne verjamem. Razjeda me dvom. Zato se pogosto zatekam v svoj svet. Po mnenju nekaterih, preveč. Vem pa nekaj: kadar bom ubil svoje sanje, bo tudi z menoj konec.« «Težko te razumem. Tako zgoščeno sl povedal, vendar čutim tudi v sebi nekaj podobnega. Bolj sem razdvojena od tebe. Nikoli me niso učili misliti po svoji glavi. Učili so nas, da sta svet in človek dognana. Kar pa Je dognano, ne pozna dvomov.« «Smešno. Zelo so sl prizadevali in nas pojili z lažjo. Jaz pa verujem v svet, ki ga odkrivam sam. Boril se bom za zrušitev nasilja in odstranitev neumnosti, pa naj se poraja pod kakršno koli zastavo. To je moj dolg očetu, mami in sestri. Sam sem. Nikogar nimam razen tovarišije v četi, ki gine iz dneva v dan. Njih imam rad, zato lahko prenašam vse težave.« Tiho se Je zatrmel v ogenj in čez čas nadaljeval: «Ah, oprosti, Ana. čemu te morim s temi rečmi. Moral bi tl povedati nekaj, česar ne boš lahko prenesla.« Obraz se mu je napel od bolečine, ko se je zazrl v njene velike, otroško zaupljive oči, in premišljal, če naj ji pove ali ne. Beseda Je padla ln ona je takoj vprašala: «Kaj je, Primož? Prosim te, povej mi! To noč sva sama. Daleč proč od ljudi. Bodiva si blizu, kot sd bodo nekoč ljudje, ko nas že davno več ne bo. Povej ml! če ml ne poveš danes, ml ne boš morda nikoli.« «Ne vem, kako bi ti povedal, da bi razumela. Dobra sl bila do mene. če ne bd prišla povedat o umiku, bi obležala z Vojkom mrtva na položaju. Res sd bila dobra do mene, Jaz pa sem bil slab do tebe. Povedal ti bom kar naravnost, ker drugače ne moreva biti prijatelja, dokler ne veš tega.« Vprašujoče ga je pogledala, ko Ji je kar naravnost, brez ovinkov in brez olepševanja, povedal: «Osumii sem te, da sd poslana od gestapa, in javil sem to komisarju.« «Ne, Primož, saj nisi storil tega!« Pobledela je in roke sc ji zdrhtele od resničnega presenečenja in tesnobe. «Več vzrokov je bilo za to, da sem to storil.« «In kako, da me niso aretirali?« je vprašala hlastno, on pa je mirno nadaljeval: «Zmotill smo se. Dokazov ni bilo. Ves čas smo te opazovali to verjemi mi, da bd te ujeli pri prvih stikih s sovražnikom. Moral sem td povedati. Sam ne prenesem krivice, še manj pa, da bi jo prizadejal drugemu. Razumi me, težko je bilo zame. Morda bi bilo boljše za oba, da se nikoli ne bi srečala.« ((Primož, ne govori tako, dokler vsega ne veš,» je dejala ko si je opomogla od prvega presenečenja. «Prišla sd nenadoma in vsa si bila podobna liku v mojih sanjah. Bil sem kot obsojenec, ki mu podarijo življenje Tako zelo sem te bil vesel. Preveč sreče je bilo hkrati, da bi’ lahko trajala. Nisem bdi pripravljen nanjo. Zato pa je bilo razočaranje večje Tisto pri Travnikarju, blodnje o nemškem oficirju. Potem si odšla k Orlovu, koketirala z drugimi. Ugotovil sem da sva midva dva svetova, med katerima je praznina in samoprevara. Ali moreš razumeti, kako je pri srcu človeku ko se zamajejo stebri vsega lepega, kar je v njem še ostalo’ kar je z muko zgradil, to se mu vse to sesuje v prah Hotel sem te opozoriti, da bi se rešila z zablodele poti, toda nisem mogel, ko sem pomislil, da so bila vsa tvoja nežna čustva laž in igra. Z isto močjo sem te sovražil, kakor sem te prej ljubil. Ko sem te izgubil, mi je bilo, kot da sem Izgubil del sebe.« Srce ji Je burno bilo. Počutila se je razgaljeno, premagano, ponižano to počaščeno. Tako silovitega čustva še nd doživela in mislila je, da jo bo raztrgalo. Ko Je končal le Izbruhnila v krčevit jok. ’ J ((Oh, Primož, Primož,« je hlipala to se poskušala umiriti, da bi lahko govorila. Zdaj jd je bil tako blizu kot nikoli nihče hotela mu’Je prihranKi v^Tan, STste sLTW je rekla: ((Ničesar si ne očitaj! Nič ti nimam oprostiti to ne opro^ S. 81 svojo dolžn°st. Človeško je, da se človek Nic hudega se ni zgodilo z menoj. Slutila sem, da je & nama nekaj narobe, ne da bi vedela kaj. Zdaj vem, rat sem te imela od prvega dne in vseskozi sem se bala ^ Bežala sem pred svojo ljubeznijo kot človek pred l*®0 senco. Bala sem se, da v meni gledaš privid svojih sanj, ‘ nisem to, kar iščeš. Sarno sebe sem prepričevala, da m1 ; zate. Sele ko si bil zadet, sem spoznala, da človek lahko laze, le samemu sebi ne more.« ((Hvaležen sem tl za te besede. Kako je vse to čudno. c vsem tem, da niti ne veva, če bova prišla živa do svojih,® če bova dočakala konca. Jaz mislim, da ga ne bom. ^ senca me spremlja slutnja smrti. Včasih se mi dolgo ne j»vlj. Potem pride, kadar ml je najmanj do nje. Sanja se m1- , padam padam v praznino, da sem zasut z zemljo to da ^ omrtvičene roke. Sanja se ml o nevidnih rokah kd me ®, skajo za vrat. Včasih, kadar gremo v napad, Imam občn4® da se ne bom vrnil. Težko bi umrl z zavestjo, da sem nflP£ vil krivico edinemu človeku, ki sem ga potem, ko sem vse svoje, vzljubil,« je dejal zamolklo, z grenkim glaS , » jAJlClV 111 v ouuv v ob obletnici slavja jugoslovan-e reprezentance na lanskem sve-nem prvenstvu v Ljubljani, prvi yrnaf°dni košarkarski turnir, V Uh* bodo nastopile reprezen- Slov^nijeeOSiaVije’ KUbe’ Belgije in SPORED; CJ.UTRI, 20.5. o ovenija - Kuba ob 18. uri •'Ugoslavija - Belgija ob 20. uri r!iTEK' 21-5- Jogija — Kuba ob 18. uri ovenija — Jugoslavija ob 20. uri SOBOTA, 22.5 Slovenija' - Belgija ob 18. uri ^goslavija - Kuba ob 20. uri. J^ir b0 zanimiv v glavnem kL?’, ker bodo ljubitelji košarke Seni s'e(bb napredku mlade ju-^ovanske reprezentance, ki se učno pripravlja za evropsko , enstvo in za olimpijske igre. Te Prihodnje leto v Miinchnu. Za-l)0miv Pa bo turnir tudi zato, ker v , jugoslovanski reprezentanci Krešo Čosič, ki trenutno ^stopil am . v ZDA. čosič, ki nastopa z naekipo v Utahu, sodi med SoJ°oljše amaterje v ZDA in že letos 1,111 marsikatera profesionalna resno misli na nastop z Jugoslavijo v Miinchnu. Poleg Cosiča bomo v Ljubljani lahko videli zlate fante Plečaša, Simonoviča, Skansija, Solin an a itd. Najnevarnejši tekmec Jugoslovanov bo reprezentanca Kube, ki je zelo ugodno presenetila na zadnjem svetovnem prvenstvu in se ni le za las uvrstila v finalni del prvenstva. Kubanci, ki imajo ameriško šolo, bodo prava privlačnost za ljubljansko občinstvo. Njihova duhovitost, hitrost in borbenost so znane. Verjetno bo belgijska reprezentanca nastopila s svojimi ameriškimi igralci. V tem primeru bi bila ta reprezentanca trd oreh za ostale ekipe. Slovenija bo nastopila z naslednjo postavo: Jelovac, Polanec, Žorga, Logar, Gvardijančič, Marter, Bas-sin (Olimpija), Globačnik (Vrhnika), Bunderla (Jesenice) in Drago Peterka, član jugoslovanskega prvaka Jugoplastike. Sodili bodo mednarodni sodniki Kruno Brumen, Janko Kavčič in Šine Oblak ter zvezni sodniki Peter Brumen, Rus in Bolka. Istočasno s turnirjem bo tudi republiški seminar za trenerje. Znani jugoslovanski mojster Aca Nikolič bo predaval o agresivni obrambi. b. 1. KOLESARSTVO RIM, 18. — V četrtek se bo začela etapna kolesarska dirka po Italiji. Te prireditve se bodo udeležili vsi najboljši kolesarji, z izjemo Merckxa. Ta se je odooil, da se bo letos udeležil manjšega števila dirk in je zato črtal «giro» s svojega programa. Odsotnost Belgijca odvzema dirki po Italiji precej privlačnosti. Borba za prvo mesto pa bo verjetno bolj izenačena, kajti kolesarji so precej enakovredni. Po mnenju izvedencev imata največje možnosti za končno zmago Gimondi in Motta. Dirkača Salvara-nija sta velika favorita za zmago, vendar tudi ostali ne bodo držali križem rok. Posebno Zilioli in Gosta Petterson sta razkrila svoje zelo bojevite namene. Kolesarji bodo startali v Lecceju in bodo prispeli v Milan po enaindvajsetih etapah. Proga men 3559 km, poprečna dolžina vsake etapa pa je 189 km. Najvišji prelaz bo Glosglockner v Avstriji. mvMmm TERNI, 18. — Italijanska olimpijska nogometna reprezentanca, ki bo v četrtek igrala povratno tekmo z Vzh. Nemčijo, je danes trenirala v Temiju. Zvezni trener Valcareggi na objavil postave svoje ekipe, vendar kaže, da bodo Ita lijani igrali tako: Bordon, Bellugi, Oriali, Cuccureddu, Spinosi, Zanni-boni, Villa, Franzot, Pulici, Sala, Bettega. Prvo tekmo so osvojili Nemci z izdatnim izidom 4:0. .......................................................................................................im,,,..................milil DANES Sreda, 19. maja 1971 ODBOJKA TUi*N|R «OLD BOY'S» v Trstu, stadion «1. maj» ar‘* — «mladi» Bora * * * JUTRI Cetrfek, 20. maja 1971 ODBOJKA promocijska liga - moški C»n° V Trsfu' CR0A — Bm Ul. Zandonai Bor * ★ h Lik^ v Trstu, Rocolska cesta 61 ertas Rocol — Sokol * * * ®-30 v Padričah aia — Polet * * * promocijska liga - ženske Int^e ^r*tu' Elizejske poljane *r B Bor A J!,'00 v Trebčah •toorec A — Sokol A v Nabrežini °k°l B _ Primorec B Trstu, stadion «1. maj» r B — Gaja * * * ^enstvo dečkov v Trstu, Rocolska cesta 61 ^ Linea — Kras 103n fe,. 0 v Padričah la — CRDA NOGOMET MlADlNci e?'30 v Trstu, Ul. Flavia d,ra - Breg * * * četniki na Opčinah 5 Opčine _ Breg 10 3n Prir° "a Proseku 0rie — Esperia Pio XII * * * Naraščajniki f0rii? V Trstu, Sv. Sergij "ludo _ Primorje 1l.3n lik,,. v Trstu- Sv- Alojzij r,a* Rocol B — Gaja 10.00 lih« v Trstu, Ul. Flavia 6f,as Trst — Breg V ODBOJKARSKEM SREČANJU «MLADI» ■ ST AR h Drevi na stadionu 4. maj spopad dveh generacij Končno! Danes zvečer bo z dvojnim srečanjem «.stari» — «mladi», ter «dame» — «mladoletnice» konec vseh domnev in ugibanj. Ob 20. uri se bodo predstavile na igrišču stadiona »Prvi maj* mlade in zrelejše odbojkarice, ki so kdajkoli oblekle Borov sinji dres. Vsaj po našem mnenju mlade Borovke ne startajo kot favoritinje, vendar bi si pa tega zatrdno ne upali trditi. Take trditve se v ženskem športu navadno izkažejo kot skrajno nesmiselne, pa naj slonijo na še tako trdnih in logičnih utemeljitvah. Da bo zmešnjava še večja, so na zadnjem skupnem treningu «da-me» poskusile nekaj novih »tajnih* taktičnih variant, s katerimi naj bi ugnale mlajše nasprotnice. Ker je trening bil za »zaprtimi vrati*, ne moremo objasniti kaj se skriva za tein. ....... , .... Postavi obeh ekip: «DAME»: Olga Pavletič, Eleono-ra Zavadlav, Nadja Švab, Pia Hmeljak, Neda Mijot, Miranda Battista, Sonja Barej, Lidija Kenda, Zorka Orel, Irena Širca, Mili Regent-Fi-scher. »MLADOLETNICE*: Julka Bezeljak, Lučka Pečar, Dragica Hrovatin, Majda Artač, Marička Švagelj, Ingrid Kalan, Tanja Bolčina, Ne-via Bandelj, Mara Rogelja, Jasna Rauber. Po ženski tekmi bo na sporedu »clou* srečanje med »starimi* in »mladimi*. Delnice »mladih* so se nekoliko dvignile: Vzrok bo zelo verjetno dobra forma Klavdija Veljaka, ki se je na zadnjih treningih res izkazal kot že dolgo ne. «Mladi» računajo v svojih vrstah tudi na Edija Starca: njegov nastop je sicer primarnega pomena v športnem pogledu, važno vlogo pa igra tu še skrit psihološki dejavnik. V srečanju kakršno bo današnje, ni mogoče najti nobenih razlogov za kampanilistične izbruhe, zato se bo občinstvo zelo verjetno opredelilo za eno ali drugo ekipo izključno po osebnih simpatijah, ki jih goji do tega ali onega igralca. In sedaj smo tam. Znano je, da »Figeta* uživa neskrite simpatije med mladino ženskega spola. »Mladi* zato upravičeno tipajo, da bo zanje navijalo vse mlado občinstvo nežnega spola, ali bolje, tisti del občinstva, ki še ni sentimentalno. ali kako huje, vezan na starine, ki bodo igrale na nasprotni strani. Na vse to se »stari* Orel (na videz neprisiljeno) smeje, medtem ko si gladi za to priliko skrbno pristrižene in negovane brke — najbrž simbol, ki bi moral prikleniti že omenjeni nežni del občinstva na stran možatejših »starih*. Pri tem pa Igor pozablja, da ima brke — tudi Figeta. Elektrificirana atmosfera prepolna živčnosti je morala prevzeti tudi njega, ki se sicer počuti v srečanjih, kjer prevladuje razbeljen agonizem, kakor riba v vodi. Po vsem tem, bi lahko zvišali kvotacijo «mladih» na 9 proti 5.5 ah celo 6. Koliko so naša predvidevanja preoptimistična (ali pesimistična, če bi »mladi* celo zmagali), bomo videli že drevi, ko bomo priča temu prvemu in edinstvenemu tovrstnemu srečanju. Pričetek ob 20. url na stadionu »Prvi maj*. ž. u. V PRVENSTVU ZENSKE ODBOJKARSKE PROMOCIJSKE LIGE Čisti zmagi Bora in Doma z nad šesterkama Sokola in izidom 3:0 Mladosti Pri moških je Velox klonil Domu, Mladost pa modli ekipi UGG DOM - MLADOST 3:0 DOM: L. Prinčič, N. Prinčič, V. Bucik, N. Dornik, E. Mikluš, D. Prinčič, B. Koren, M. Uršič. MLADOST: C. Kordež. N. Gergolet, L. Gergolet, S. Devetak, N. Gergolet, G. Čadež. V soboto so odigrali povratno odbojkarsko tekmo med Domom in Mladostjo. Šesterki sta se srečali na odprtem igrišču dijaškega doma Številno občinstvo je z navdu šenjem bodrilo svoje igralke. V prvem setu je bila igra živahna. Domovke so igrale pestro in so večkrat tolkle. Nasprotnice so jim bile enakovredne, a so se morale kljub temu predati. V ostalih dveh setih pa so igralke Mladosti precej popustile in so se kmalu predale. M. E. SOVODNJE - TORRIANA 3:1 (11:15, 15:6, 15:12, 15:9) SOVODNJE: L. Butkovič, N. Petejan, A. Tomšič, M. Marušič, A. Petejan, P. Batistič, N. Devetak, L. Petejan, S. Devetak, M. Tom sič, V. Krašček. Sodnik: Sinico. Mlade sovodenjske odbojkarice so dosegle svojo drugo zmago proti Torriani iz Gradišča. Uspeh pa je še toliko bolj pomemben, če pomislimo, da so nasprotnice osvojile prvi set brez posebnega truda. Slovenska dekleta stalno napredujejo. Tokrat so zanesljivo servirale in so dobro branile nasprotnikove žoge. Gradiščankam je uspelo osvojiti prvi set, v ostalih nizih pa so bile domačinke zanje premočne. Sovodenj-ke so igrale umirjeno in uspešno. Ta zmaga naj jim bo v spodbudo, da bodo še vnaprej vestno trenirale — BOR A — SOKOL A 3:0 (15:0, 15:11, 15:9) BOR: Prašelj, Barei, Rauber, Božič, Cunja, Jevnikar, Benedetič, Pavletič in Jeza. SOKOL: Luksa. Frančeškini. Batagelj, Verša, Milič, Starc, Ban in Ukmar. SODNIK: Milkovič: zapisnikar Pa-dovani. Tretji nastop v ženski promocijski ligi je Boru prinesel tretjo zmago. Njihov zadnji nasprotnik, Sokol A, ni bil enakovreden partner, tako da končna zmaga Tržačank ni bila nikoli v nevarnosti. Po tem uspehu se Boru nudi jo lepe možnosti, da postane končni zmagovalec v tej kategoriji in si tako pribori pravico do kvalifikacij za napredovanje v C ligo, ali pa bo dovolj že končna zmaga za ta skok. Bržkone pa bo odvisno, kaj bo določila odbojkarska zveza. Če bo bo-rovkam to uspelo, resnično zaslužijo več kot pohvalo, saj nastopa prav ta ekipa, razen dveh igralk, z velikim uspehom tudi na mladinskih igrah. Tako raste novi kader mladih in obetajočih odbojkaric, ki še zdaleč niso rekle zadnje besede. Uvodni razpleti samega srečanja so potekali pod znakom borovih barv in Nabrežinke so v vsem prvem setu kazale precejšnjo tremo in boječnost. Nekajkrat so še do kopale do servisa, toda v tem nizu niso osvojile nobene točke. V drugem setu je po nekaj menjavah Bor spet povedel. Ta niz pa je bil mnogo bolj izenačen kot prvi in sokolice, so pod vodstvom svoie najboljše igralke Batageljeve, često zadele tudi v črno. Pri stanju 12:6 je uspelo Sokolu se povzpeti do enajstine. Zadnji, tretji niz, pa je poteka! spet pod istim znakom. Ko je Bor vodil z 12:4 so nasprotnice zbrale 9 točk. Pri tem stauiu pa se je tekma tudi končala. BOR B - INTER A 2:3 (16:14 17:15, 6:15, 15:9, 9:15) BOR: Parovel, Merkandel, Kilkovič, Nibrandt, Mesesnel, Trost. Štoka in Štavar. INTER: Schorn, Giannini, Razza, Dimuro, Manosperti. Cijan in Besednjak. SODNIK: Padovani; zapisnikar: Milkovič. Borovi drugi šesterki v nedeljo ni uspelo zmagati, da bi bilo zmagoslavje v «piavem» taboru popolno. Temu cilju so bile precej bli- Breg je v dodatni nogometni tekmi za vatop v 2. amatersko ligo sicer premagal Zarjo s precej visokim izidom, vendar mu je bazov-ska ekipa nudila dokaj oster odpor. Kot vidimo na zgornji sliki, se je bilo treba boriti za vsoko žogo. Na spodnji sliki pa vidimo del občinstva, ki je prihitelo na tekmo v res velikem številu. J? v . zu, pa čeprav je kazalo, da bo prva ekipa Interja. kar na hitro pospravila točki. Prvi, osvojeni niz, je najmlajšim borovkam vlil malo več samozaupanja, kot so ga imele pred samim začetkom srečanja, ko so videle, da bodo to pot imele na drugi strani mreže precej starejše in višje igralke. Vse pomir jevalne besede, da so tudi one začetnice, resnično niso veliko poma-gaie. Prav za prvi set so bili značilni veliki preobrati. Obe šesterki sta se pogostoma menjavali v vodstvu in pri stanju 13:10 je Bor izenačil na 13:13. Ponovno izenačenje je pri 14:14, dva uspešna servisa in zmaga »plavih*. Tudi drugi niz je bil izenačen do enajstice potem pa je Inter osvojil oreostale štiri točke. Naslednji set so gostje povedli z nič manj kot 14:0. Sest osvojenih točk za slovenske igralke je bilo več kot dobro plačilo za prikazano igro. V četrtem setu pa so borovke spet prevzele vajeti igre in so zasluženo izenačile. V zadnjem odločilnem nizu pa je Bor pričel kazati znake utrujenosti in Inter je zasluženo osvojil niz ter končno zmago. Kljub porazu pa so mlade borovke zadovoljile in tudi za ne-dejski nastop zaslužijo pohvalo. G. F. MOŠKA PROMOCIJSKA LIGA DOM - VELOX 3:0 (15:5, 15:12, 15:5) DOM: Komel, K. Devetak, Morel, Kraljič, Pahor, Tomažinčič. VELOX: Paulin, Birsa, Faganel, Makuc, Nanut, Bressan, Bralni. V zadnji tekmi promocijskega prvenstva je Dom gladko odpravil še-sterko Veloxa. Goriška ekipa je nastopila v glavnem z rezervnimi igralci, ki niso bili tehnično na višini standardnih predstavnikov. V prvem setu je bila igra na dostojni ravni. Komel in Pahor sta večkrat dobro tolkla in tudi ostali so pridno pomagali. Domačini so v drugem nizu popustili in dovolili nasprotniku, da je zbral nekaj več točk. Tretji set je bil najslabši. Igralci so bili utrujeni zaradi močne pripeke in so se leno pomikali po igrišču. Večkrat so zgrešili tudi servise. Dom je osvojil drugo mesto tudi v letošnjem promocijskem prvenstvu in je znova le za las zapravil možnost napredovanja v višjo ligo. p p UGG — MLADOST 3:0 (15:9, 15:llr-16:14)..... UGG: Corva, Mascoli, Persoglia, Amirante, De Lorenzi, Leotta, Rossi. MLADOST: Lavrenčič, K. Rebula, Mikulus, Devetak V., Lavrenčič M., Devetak L., Starec R. Mladost je v nedeljo v Gorici igrala proti UGG, najmočnejši šesterki letošnjega moškega promocijskega prvenstva. Čeprav so se odbojkarji Mladosti precej dobro pripravili na svojo zadnjo tekmo v letošnjem promocijskem prvenstvu, niso odnesli nasprotniku, zaradi smole, niti seta. Ekipa se je predstavila na igrišču precej okrnjena, saj sta manjkala L. Pelizzo in R. Terpin, ki je bil diskvalificiran. Kljub temu pa je Mladost že od vsega začetka zaigrala kar odločno in prešla v vodstvo, toda tedaj se je Starec v skoku ob mreži ponesrečil in ni mogel več na igrišče. V tako okrnjeni postavi (saj je bila na igrišču kar polovica rezerv) se igralci Mladosti niso več znašli in so prepustili nasprotniku oba prva seta. Kazalo pa je, da se ho tretji set zaključil v njihovo korist, a na koncu so popustili in izgubili skoraj že pridobljeni set. Silvester je pravi velikan, saj je visok 1,91 in tehta 115 kg. Ameriški atlet, ki ima že 34 let je izjavil, da bi rad tekmoval s Švedom Rickyjem Bruchom. Ta je pred kratkim prvi vrgel disk čez 70 m, vendar mu niso priznali rekorda. ODBOJKA JUTRI ZJUTRAJ Ženski turnir v Dolini Kot srno že poročali, bo jutri ▼ Dolini ženski odbojkarski turnir, katerega bodo priredili ob priliki otvoritve novih slačilnic ob odbojkarskem igrišču. Tekme se bodo odvijale po naslednjem razporedu: 09.30 Zarja — Breg 10.30 Bor — Zarja 11.30 Breg — Bor. Slačilnice same bodo predali njihovemu namenu že ob 8.30 in bodo ob tej priložnosti tudi nagradili udeležence lanskih in letošnjih mladinskih iger z malo zakusko. vi6ti z živalmi Nikdar mi ni bilo do ljubimkanja z de- bi ’ ker v to igro nisem nkoll verjel. Iskal sem človeka, ki 016 razumel in bi z radostjo v srcu sprejemal mojo lju- toesu, pomešan z vonjem dima, jima je zbudil dober Veliko slastjo sta pojedla vse, in če se ju ne bi loteval bi pristavila še enkrat. Zato je Ana razbrskala staro ■,V Pogradu in pripravila ležišče. Travo je skrbno pregr-JŽjjT odejo in delala je s tako vnemo kakor včasih, ko sta M j? P° skednjih in pod milim nebom na smrekovih vejicah, ^ J® nalomil Primož. sta tesno drug ob drugem, molčala In poslušala dežja po strehi In gledala v umirajoči ogenj na Ana je imela glavo na njegovi rami, kakor prvi ko Jo je vzel k sebi. \ ^ mesece že nisva spala skupaj, Primož,« mu je de-^ se dvignila, da bi mu videla oči. - bilo je zelo dolgo.« ”, mi je, kot da sanjam. Moram se prepričati, da sl ^ Plaho nežnostjo se je pritisnila k njegovemu Va. Poljubila. Njegove oči so sijale mimo in zve< ?r,*Rla nežnost preplavila, da ni vedela, <■ a Sa je po obrazu, vratu, po rokah in rani te čutiti. Moram vedeti, da si res ti!« t« 'CTie obrazu zvesto. Pokaj bi počela, prsih. «Hočem da vem, da si živ!« z roko pod jopico in začuti! Je toplino in mehkobo njenega telesa. Roka mu je zdrsela navzgor in se ustavila na jedrih prsih. Z drugo roko ji je segel v lase in se igral z njimi. Ležal je sproščeno in brez misli. Bilo mu Je neskončno prijetno in tok neznanih čustev in hotenj je valoval skozenj kakor veter skozi travo, kakor slap prek skal. Njena nežnost ga je ganila in mu vzela vse besede. Tega ni vedel, da je na svetu lahko tudi tako. Stisnil jo je k sebi, kot bi se bal, da mu je ne bi ponoči v snu uikradli in ji šepnil v uho: «Ti si čudovito dekle.« Začutila je njegove roke, ki so jo božale in zdelo se ji je, da tone v sladki utrujenosti. «Primož, kako te ljubim,« mu Je šepnila v uho in se tesno privila k njemu. V njunem dotikanju ni bilo nobene strasti. Le po nežnosti sta hrepenela kakor izsušena zemlja po dežju. Ležala sta objeta v trdnem snu, brez sanj.. Na ognjišču so mrle žerjavice. Kot mačje oči so rdeče tlele v temo. Njihov lesk se je zrcalil na strojnici, ki je stala pripravljena ob Primožu. Sprožilec je bil napet in kolobar nabojev pripravljen. Deževalo Je ves dan. Južni veter je od morja gonil grede oblakov, ki so nad hribovjem zbledeli in Izginjali v daljave. Dež je lil v belih zavesah zdaj bolj, zdaj manj, vendar vztrajno. Zjutraj se Je Primož prebudil ob prvem svitu kot vojak, ki noče biti presenečen. Tako sta ga naučili dve leti vojne. Rahlo je dvignil dekletovo glavo, da je vzel roko izpod nje, se osvobodil objema njenih rok in previdno zlezel s pograda. Ni je maral prebuditi. Pustil jo je, da je brezskrbno spala naprej, le njen spokojni obraz si je ogledal. Napravil se je v mraku, se ogrnil s šotorskim krilom in se oborožil. Spustil se je v gozd, kjer je postal, nekajkrat globoko vdihnil sveži zrak in dvignil obraz k nebu. Kaplje so padale nanj in mu polzele po Udh kot solze radosti. Priklical si je v spomin vse, kar se je dogodilo prejšnji večer in neznanska moč ga Je obšla. Bilo Je zelo lepo, Je pomislil, lahko pa bi bilo tudi ATLETIKA LANCASTER, 18. — Ameriški a-tlet in svetovni rekorder v metu diska Jay Silvester je dosegel nov svetovni rekord v svoji disciplini. Na atletskem mitingu v Lancastru .je namreč vrgel to orodje kar 70,38 m daleč in tako izboljšal svoj prejšnji svetovni rekord za 1,61 m. drugače. Za to «drugače» je dopuščal več možnih razlag, v katere se pa ni spuščal. Pod vejami debele, košate smreke je sedel in čakal svitanja. V jutranjem mraku Je bilo drevje podobno orjakom, ki z utrujenimi rokami drže vso težo sivega neba. Bela svetloba Je počasi vdirala med drevje. Gledal je, kako Je rastla in prisluškoval Je padanju dežja po preperelem listju. V gozdu se nič ni zganilo. Tudi ptice niso pele. Ko se je zdanilo, si je najprej ogledal kočo. Bila je stara, prislonjena h gredini skal, razjedenih od časa in vode. Dostop k njej je bil mogoč le v smeri, od koder sta prišla. Potem Je obkrožil okolico koče v treh kolobarjih in se vrnil na rob skalovja nad kočo. Najprej se je zatopil v obraze zlizanega kamenja in zvotlenega skalovja, ki je bilo podobno galeriji modernih kipov. Daleč naokrog se je razprostiral gozd, gore na zahodu pa so bile videti bliže in še zasnežene. Zaskrbljen Je ugotovil, da so zelo visoke. «Ce deževje preneha, bova te gore prekoračila jutri. Za danes pa naj ima vojska, ki se je še kar dobro borila, odmor, ker Je slučajno našla dobro mesto. Upam, da bi se tudi štab strinjal s to mojo odredbo,« se je samemu sebi nasmehnil, ker Je odkril, da ima tudi poveljniške sposobnosti, čeprav precej zakrnele. Pomirjen se Je vrnil v kočo. Upal Je, da Ju v dežju nihče ne bo motil. Ona pa je še vedno spala in na obrazu ji Je igral Izraz otožne veselosti. Vrnil se je v gozd in nanosil pred kočo mnogo drv, da bi jih imela tudi za čez noč. Potem je zakuril. Dim se je nad kočo vijugal kot razcefrana zastava enote, ki se noče podati. Šarca je skozi okno nameril na stezo, če bi ju kdo presenetil. V vojni se mu je čut nezaupanja tako izostril, da se ne bi počutil varnega na še tako skritem končku sveta. Sklepal je: kamor lahko pritavam sam, lahko pridejo tudi drugi, in tako lahko pridejo tudi Nemci. Z Vojkom sta se tega načela vedno držala. Spomnil se je na četo, In stožilo se mu Je po fantih. Ko pa je pogledal Ano, je bil zelo zadovoljen, da je sam z njo In da dež Uje z neba. To pa zato, da sl ne bi delal očitkov, ker nista krenila naprej. Medtem ko je lomil in pripravljal drva, je premišlja! Danes odpotujejo na italijansko državno namiznoteniško prvenstvo v Fiuggiju tud* igralci Sokola In Krasa, ki so si priborili pravico do tega nastopa. Zal bo Sokolove barve branil le Fabjan, ker se je moral Ukmar odret1! sodelovanju na državnem prvenstvu. Sta Kras pa bodo nastopile Miličeva, Kobalova In šircova. Prvenstvo bo trajalo od jutri do nedelje in upamo, da bomo lahko naše zastopnike ob njihovem povratku pozdravili prav tako z zadovoljstvom, kot smo Sokolove igralce po kvalifikacijah za B ligo (na sliki) Skupno z našimi igralci bo odpotoval tudi trener Bole fttllHIimilllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllIlllIllilliiiliiiiiiilUiiiiiHiiliiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuillllllllimn V SLOVENSKEM NARAŠČAJNIŠKEM KOŠARKARSKEM DERBIJU Polet za kos boljši od Bora Dobra igra obeh openskih dekliških peterk Prvenstvo naraščajnikov POLET - BOR 54:53 (26:18) POSTAVI: POLET: Sosič (k), 22, Daneu 10, Jugovič 2, Gantar 10, Kraus, Starc 4, Doiene, Vremec. BOR: Koren la, Barazzutti 6, Kapic 2, Desko 11, Klobas 11, Fran-cia 8, Kosmina, Žetko, Colja, Košuta. bODNIK: Boniccioii in Ponga (TS) UitUSTl METI: Polet 8:26. Bor •f.2% ...... —-——- —— —• Aorijan Sosič je z odločilnimi koši v ključnih minutah igre priboril Po letu moreta do sedaj najlepši derbi med obema ekipama. Po.ttov kapetan je bil namreč pobudnik vseh akcij svoje ekipe in je tudi sam opravljal trenersko dolžnost. Poleg tega je bil tudi najboljši strelec srečanja. Skratka, daleč najboljši na igrišču. Toda tudi ostali igralci so se zelo potrudili, tako da smo bili priče res lepi in kakovostni tekmi. Ekipi sta igrali dobro. Izkoristili sta vse svoje možnosti: borovci so osredotočili svojo igro na centre, kjer je bil Koren skoraj neustavljiv za po-letovce. »Oranžni* pa so skušali s protinapadi in z meti od daleč ugnati Borovo obrambo, ki je bila pri lovljenju odbitih žog zanesljiva. Skoraj dramatično pa je postalo srečanje v, zaključnih minutah, ko je bilo stanje le za točko razlike v korist Poleta. Igralci so se zagrizeno vrgli na vsako žogo, igra pa je bila vseskozi korektna. Skratka, res lep derbi. Sodnika (predvsem Boniccioii) sta bila zanesljiva. Najboljši: v vrstah Poleta Adrijan Sosič in Dancu, v Borovih vrstah pa Koren. Klobas in Deško. Prvenstvo naraščajnlc SABA — POLET 31:25 (21:12) POSTAVI: SABA: Quercini 2, Tugliaeh I. 10, Friedrich 9, Alzetta 2, Paolet-ti 2, Tugliaeh N. 6, Baroni, Verona. POLET: Sosič I. 3, Taučer 2, Rosana Sosič 4, Malalan 14, Knez, Kraus 2. SODNIK: Antonini. PROSTI METI: SABA 1:14, Polet 1:2. Poletovke so v nedeljo igrale proti močni peterki SABA. Kljub temu da so tekmo zgubile, pa so naše predstavnice povsem zadovoljile. Po žrtvovalno so se borile za vsako žogo in so bile vseskozi enakovreden nasprotnik domačinkam. Najboljša v Poletovih vrstah je bila Malalanova, ki je dosegla kar 14 točk. Sicer pa so se vse igralke potrudile, tako da so zapustile zelo dober vtis. Prvenstvo deklic CALZA BLOCH — POLET 34:18 (18:8) POSTAVI: POLET: Sosič 2, Fučka l. Wil-helm, Hrovatin, Renar, Vi čič 2, Škerlavaj 2, Taučer 11. CALZA BLOCH: Bemetti 10, Divo, Maricchiolo 6, Massaro 2, Bernardini 6, Korošec 8, Massa, Baia-monti 2, Milani. SODNIK: Pisani (Trst) PROSTI METI: Polet 2:12, Cal-za Bloch 6:28. Fcletovke so se na domačem igrišču spoprijele z drugo najboljšo e-kipo prvenstva, s Calza Bloch. Poraz ie bil takorekoč neizbežen. Domačinke pa nikakor niso razočarale. Nasprotno: pogumno so se upirale igralkam ekipe Calza Bloch in so tudi dosegle 18 točk. Tokrat Pa smo bili priče tudi skup i igri, ki so jo morda naše predstavnice prvič prikazale v tem prvenstvu. Prej je namreč nosila breme tekem Taučerjeva, ki je bila sicer tudi tokrat najboljša v Poletovih vrstah. b. 1. TENIS BOURNEMOUTH, 18. - V okviru mednarodnega teniškega turnirja v Bournemouthu je Jugoslovan Željko Franulovič premagal Avstralca Dibleya z izidom 4:6, 6:3, 6:2, 7:5. o njej. Skrivnostna ženska. Kdo se JI more upreti. Celo Orlov ki je vedno govoril o osebnih zgledih, je klonil. Ob misli nanj se je zganila mržnja. Klavrno je, če si ljubosumen S tem samemu sebi priznaš, da si slabši In tekmecem, da so boljši. Ne, ljubosumen nisem, ne morem pa biti brezbrižen čeprav nisem malenkosten. Saj ga skoraj ni, ki ne bd klonil pred njo. Le Vojko morda ne, ta je preveč ponosen in zaverovan, ženske prezira ali pa jih pomiluje. Gotovo da jih prav nič ne razume. To Gotovo to dela zato, da bi vase P« je. pa je za ljubezen premalo. ^ 36 Postil močnejšega, ker se zaveda, da visimo na tenld niti. če je ne bi osumil, bi bila že v korpusu Morda Je dobro zame in zanjo, da je bilo tako Kdo ve? Potem Je pomislil na to, če bi Ju četa obsojala! Dosti se je govorilo o tem, da te stvari ne spadajo k boju. Toda kdo Je, ki more prepovedati ljubezen? Kaj morem za blizu? Ljudje smo pač taki, da nam je nekdo bližji od drugega, nekateri pa so nam zoprni ie na prvi pogled. Rad Jo Imam, saj imam rad tudi zemljo, partijo, bol in vso tovarišijo v četi. Z vsem srcem sem z njimi povezan nikoli jih ne bd izdal. Mnogo je ljudi, ki jim razen skrbi zase in za svoje ugodje ni prav nič mar, in jim je vse, za kar se borimo in žrtvujemo, tuje. Ne pravimo jim zastonj «zla ta sredina«. Nihče jih ne preganja, sedaj hodijo v šole, po vojni pa bodo imeli veliko besedo. Sicer pa, kar se tiče ljubezni, je ne more urejati partija, ne s statutom in ne s programom, te stvari morajo ljudje urediti sami med seboj in v čeri smo te stvari nekaj časa kar dobro urejali Pustil je Ano spati, dokler ni sama odprla oči in se vsa začudena zastrmela v belino dneva, s curki dežja med odprtimi vrati. Ko Je vstopil Primož z drvmi v rokah, je sedela na pogradu in se česala. Sledovi utrujenosti so Ji izginili s obraza Opravičevala se mu je zaradi dolgega spanja In tudi za to, ker je Primož gospodinjil. K ognju je bi! že pristav« meso in spravil kočo v red. Potem sta odšla za bajto h koritu, kjer se je s strehe natekala voda. Umila sta se in se prijetno osvežila. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnice GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletne 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 19. maja 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Nerodni banki v Ljubljani e>01 «ADIT» - DZS, Llubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 A" Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali °9a 50 lir beseda Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se nfr°^a|° J, upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Ita i Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdala In tiska ZTT • t'*1 OSTALA BO V JUGOSLAVIJI DO SOBOTE Gospa Nguyen Thi Binh na obisku v Beogradu Prisrčni pogovori med ministrico za zunanje zadeve ZRV Južnega Vietnama in ministrom Tepavcem (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — «Zelo sem srečna, da mi je bila dana priložnost obiskati Jugoslavijo«, je izjavila ministrica za zunanje zadeve začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama gospa Ngujrem Thi Binh ob prihodu v Beograd, kjer so jo na letališču pozdravili državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac, več visokih funkcionarjev državnega tajništva in nekateri voditelji diplomatskih misij. Gospa Nguyen Thi Binh se je v imenu južnoviet-namskega ljudstva »ki vodi borbo proti ameriškemu agresorju za svobodo in neodvisnost« zahvalila jugoslovanski vladi za vabilo in toplo pozdravlja «jugo6tovanske narode, ki imajo dolgo junaško tradicijo v borbi proti fašizmu«. Izrazila je prepričanje, da bo njen obisk uspešen in da bo prispeval k nadaljnjemu razvoju sodelovanja med obema narodoma in vladama. Dopoldne sta se ministrica Nguyen Thi Binh in Mirko Tepavac s svojimi sodelavci v državnem tajništvu za zunanje zadeve pogovarjala o aktualnih mednarodnih vprašanjih, posebno o položaju na Daljnem vzhodu ln izgledih na uspeh pogajanja v Parizu ter o obojestranskem sodelovanju. Po razgovorih je Mirko Tepavac v palači zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu priredil večerjo na čast svoje gostje. V svoji zdravici je Tepa. vae poudaril, da je borba vietnamskega ljudstva proti tehnično, materialno in številno večkrat močnejšemu sovražniku spodbuda in vzgled za vse narode, posebno za male in srednje, da se vsako ljudstvo lahko zoperstavi sili in ohrani svojo neodvisnost, če je odločeno boriti se za svobodo in neodvisnost. Tepavac je dejal, da jugoslovanski narodi globoko dojemajo pravi smisel pravične borbe vietnamskega ljudstva in da je ta borim deležna simpatij ne le narodov Jugoslavije, temveč vseh svobodoljubnih ljudi na svetu. Jugoslavija podpira zahtevo po umiku čet ZDA z vseh področij Indokitajske, kar bi ustvarilo pogoje za rešitev tega vprašanja na osnovi ženevskih sporazumov. Ministrica Južnega Vietnama bo med svojim obiskom, ki bo trajal do 22. maja, poleg Beograda obiskala nekatere kraje v Cml gori. B. B. ostra debata o vprašanju zmanjšanja ameriških oboroženih sil v Evropi. Kot je znano, je demokratični senator Mansfield predložil, da bi zmanjšali te sile za polovico, to je od sedanjih 230.000 vojakov na 115.000. Mansfieldova pobuda, ki je naletela na precejšen ugoden odmev ameriški javnosti, pa je trn v peti Nixonovi administraciji. Zato ni čudno, če so bili predloženi v senatni zbornici razni drugi amandmaji, ki so v glavnem kompromisnega značaja. Značilno pa je, da je bil nazadnje predložen popravek sen. Gilorda Nelsona, demokrata iz VVisconsina, ki poziva predsednika Nixona, naj se začne čimprej pogajati s Sovjetsko zvezo o recipročnem in uravnovešenem zmanjšanju oboroženih sil v Evropi. V nekaterih krogih domnevajo, da bo ta amandma zavrl pot Mansfieldo-vi pobudi, ker bo senat, prav zato. ker je bil zadnji predložen, prvega obravnaval po pravilniku. Danes je sovjetski premier Ko-sigin na svečanem kosilu ob obisku kanadskega premiera Trudeaua izjavil, da bo možen sporazum, »če bo zahod dokazal svojo pripravljenost za zmanjšanje obsega tujih sil». Kosigin je še poudaril potrebo po sklicanju konference o evropski varnosti. Zapadni opazovalci pa menijo, da ta sovjetski zahtevek ni več nerazdružno povezan s konkret-nimi vprašanji razorožitve. ZDA in SZ o zmanjšanju oboroženih sil v Evropi Dolores Ibarruri v Jugoslaviji BEOGRAD, 18. — Predsednica Komunistične partije Španije Dolores Ibarruri — La Pasionaria, ki je včeraj kot gost Zveze komunistov Jugoslavije prispela v Jugoslavijo, se je danes skupno z drugimi funkcionarji Komunistične partije Španije sestala 3 skupino jugoslovanskih španskih borcev. Z ju goslovanske strani so se sestanka med drugimi udeležili Veljko Vlahovič, Koča Popovič, Otmar Krea-čič in član predsedništva Zveze komunistov Jugoslavije Boško Šiljego-vič. Razgovor se je nanašal na sedanje stanje v Španiji, napore in uspehe Komunistične partije Španije v borbi za vzpostavitev demokratičnega režima. V toplem in prijateljskem ozračju so obudili tudi spomine na težke in slavne dni borbe španskega ljudstva in udeležbo Jugoslovanov v španski revoluciji. Med bivanjem v Beogradu bo Dolores Ibarruri sprejela visoko odlikovanje, s katerim jo je predsednik republike maršal Tito odlikoval ob njenem 75. rojstnem dnevu. B. B. Lava vdi ra v nasade pomaranč na obron kih Etne NEPRESTANO BRUHANJE IZ 0GNJENIŠKIH ŽREL ETNE Naselji S. Alfio in Fornazzo od žarečega toka lave ogroženi 3000 ljudi v procesiji do čela lavinega veletoka • Ukrepi za evakuacijo prebivalstva WASHINGTON, 18. - V ZDA je v teh dneh v teku živahna in celo CATANIA, 18. - Izbruhi vulkanske lave na vzhodnem poboju Etne vedno bolj ogrožajo naseljeni središči Fornazza in S. Alfia. Ne prekinjeni izbruhi dovajaio stalne tokove v rokave goreče reke lave, ki ie že pregazila sadne nasade in tudi kmečke domačije in vile. Da višnje stanje ie bilo naslednje-glavni tok lave, ki drsi po koritu hudournika Cubanie, ie oddal jen 300 metrov od pokrajinske ceste št. 59, ki povezuje naselji Zafferana in Linguaglossa. Blizu drugega mosta ceste »Mareneve« je lava prestopila korito ter se spustila nizdol v širokem loku v smeri naselja For nazza. V trenutku poročanja je la-vino čelo oddaljeno 800 m od zašel ka »Cerasella«, kjer je kakih 20 naseljenih kmečkih domačij. Nekaj domačinov je že odpeljalo svojo borno premično premoženje ter se je zateklo k svojcem v varnejše kraje. Župan občine S. Alfia ie dal na razpolago beguncem ljudska stanovanja, ki so jih dogradili v zadnjem času. Že napovedana procesija z relikvijami vaškega zaščitnika sv. Alfija .je bila šele davi nekaj po 8. uri. Svetnikove posmrtne ostanke so odnesli v procesiji do lavinega čela (seveda ne preblizu zaradi strašne vročine razbeljene lave). V procesiji so šli prebivalci S. Alfia, turisti, radovedneži in tudi ljudje, ki so lastniki številnih vil na občinskem področju. Pred žarečo gmoto je množica pokleknila, župnik Parisi pa je prebral molitev, v kateri je prosil vaškega zaščitni- ka, naj posreduje za rešitev sv Alfia pred pogubo. Pravijo, da se je nekaj podobnega zgodilo 1928. leta. Tudi tedaj so prinesli svet nikove relikvije, pred lavino čelo Pravijo, da je tistega leta vulkanski izbruh prizanesel vasi. ker se ie tok žareče lave usmeril drugam. Davi so se na občini sestali predstavniki civilnih in vojaških oblasti, da bi preučili potrebne ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti, če bi lavin tok bolj direktno ogrožal prvo večjo naselbino. Načrt, ki so ga sprejeli predvideva uporabo številnih tovornjakov, ki naj bi od peljali l.judi in njihovo premičnino, če bi lava prodrla v bližino naselja. Medtem sporočajo, da je že prišlo do nekaj primerov tatvin v raznih ogroženih vilah na pobočju Etne. Policijski agenti so aretirali nekaj mladih tatov, ki so skušali izkoristiti elementarno katastrofo v svojo korist. TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Na planoto Igra Cra-zy Otto; 12.10 Liki Iz naše preteklosti ; 12.20 za vsakogar nekaj, 13.30 Glasba po željah; 14.30 Dejstva in mnenja; 17.00 Trio Bo-schetti; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Koncert dua Stefamato-Baiton; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazz; 19.40 «Beri, beri rožmarin zeleni«; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; 21.25 Za vašo knjižno polico; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 «Carl stornei«; 16.00 Simfonični koncert. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Glasba za dobro jutro; 8.00 Revija pevcev; 8.30 Zabavna glas ba; 9.00 Otroški kotiček; 9.30 «20 tisoč lir za vaš spored«; 0.30 Ansambel Jamaica AH Starš Steel Band; 10.45 Plošče; 11.30 Poslušajmo Jih skupaj; 12.00, 12.45 ln 13.07 Glasba po željah; 14.15 Ansambel RoU’s 33; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Spored RL; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Operna glasba; 17.10 Plošče; 17.30 Radio za otroke; 18.00 Jazz; 18.20 Operna glasba; 19.00 Orkester J. Glea-son; 19.30 Spored RL; 22.35 Komorna glasba; 23.00 Spored RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 20.00, 23.20 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.15 VI ln Jaz; 1030 Shakespeare: «Antonij In Kleopatra«; 12.10, 18.00 ln 19.30 Plošča za poletje; 12.31 Radijska igra; 13.15 «Pischiatutto»; 14.00 popoldanska oddaja; 16.00 Spored m, najmlajše; 16.20 Za vas mter SREDA, 19. MAJA 1971 de; 18.15 Plošče; 18.45 Kronike Juga; 20.20 Poje Don Backy; 21.00 Sindikalna tribuna; 2130 »Štafeta«; 22.10 Koncert simfonične glasbe, dirigira Thomas Beecham. II. PROGRAM 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 19.30, 22.30 in 24.00 Poročila; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska igra; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 «Alto gradl-mento«; 14.00 in 18.05 Kako ln zakaj; 14.05 Plošče; 15.40 Enotni razred; 16.05 »Studio apertO/>; 18.15 Plošče; 18.45 Potovanje na Vzhod; 19.18 Giro dTtalia; 20.10 Operni svet; 21.00 «Caccla al te-soro«; 22.40 Radijska igra;23.05 Zabavna glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Bachovi koncerti; 11.40 Sodobna italijanska glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Skrčena melodrama; 16.15 Radijska igra; 19.15 Vsakovečer-nt konoert; 20.15 Islam; 21.30 Mahler 1971. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Borodlnove simfonije; 10.20 Plošče; 11.00 Medigra; 12.30 Violinista Joseph Szigetl ln Henryk Szerjmg; 13.30 Nibelunghl. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Operna matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Iz glasbenih šol; 9.40 S pevcema Krunosla-vam Slaiblncem in Gabi Novak; 12.10 Najlepše skladbe Francisa Tarrege, Igra kitarist Narciso Ye-pes; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam... 14.10 Majhen koncert lahke glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestita- jo ln pozdravljajo; 15.30 Glasbeni lntermezzo; 15.40 Dve deli Iz slovanske glasbene literature; 16.00 »Vrtiljak«; 16.40 Na obisku v studiu 14; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Od «Mandoline« do «Mini-maxlja»; 18.15 Antonin Dvofak: sklepni prizor opere «Rusalka»; 18.40 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v starem studiu; dirigent Uroš Prevoršek, solist Dejan Bravničar - violina; 21.40 Melodije v ritmu; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Jug in Sever; 13.30 Dnevnik; 17.00 Oddaja za najmJajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke; 18.45 Sestanek treh; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.15 Sindikalna tribuna; 21.45 Anketa o kriminaliteti; 22.45 Poje Mario Tes-suto; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 19.25 Evrovizija. Atene: Finale pokala pokalnih prvakov: Real Madrid-Chelsea; 21.15 Dnevnik; 21.35 Arthur Miller: «11 orogulo-lo». JUG. TELEVIZIJA 22.30 Poročila; 8.15 TV v šoli; 17.45 »Pika Nogavička« — Šved. film; 18.15 Obzornik; 18.30 Glasbena oddaja; 19.05 Naš ekran; 19.25 Nogometni finale za pokal prvakov: Chelsea - Real Madrid; v odmoru Poročila; 21.25 Wolf Ferrari: »Prebrisana vdova« — I-del. KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.00 Risanke; 19.25 Neposredni prenos za pokal pokalnih prvakov: Real Madrid-Chelsea; 20.15 Dnevnik; 20.25 Drugi polčas tekme Real Madrid-Chelsea. v krožni tir okoli Zemlje umetni zemeljski satelit «kozmos 420», Id bo nadaljeval raziskave v okviru preučevanja vesolja. Vest je sporočila sovjetska časopisna agencija Tass. zstreljen «kozmos 420» MOSKVA, 18. — V Sovjetski zve-il so danes Izstrelili ter postavili 9-lctni šofer: mrtvih 6 elanov družine BEJRUT, 18. -- Libanonska polletja je sporočila, da je neka ženska s svojimi petimi sinovi izgubila življenje pri prometni nesreči. Družina je potovala z avtom ter je zaradi šoferjeve neprevidnosti ali neizkušenosti strmoglavila v namakalno jezero Balbek severovzhodno od Bejruta. Neki policijski funkcionar je pojasnil, da je avtomobil šofiral v tistem trenutku najstarejši od petih sinov Elle Ruhana, kateremu ie bilo komaj devet let. POKOL NA CIMI VALLONI Kfenesberger in Kufner oproščena DUNAJ, 18. — Dunajsko sodišče je danes oprostilo Kienesbergerja od obtožbe, da sta zakrivila pokol na Cimi Valloni. Kot znano je leta 1967 pri Cimi Valloni prišlo do eksplozije, ki je stala življenje štirih italijanskih vojakov. Kienesberger in Kufner sta bila obsojena, višje sodišče je nato obsodbo razveljavilo in tako je prišlo do zadnjega procesa, kjer so ju oprostili. Državni tožilec je zoper razsodbo vložil priziv. Avtobusi na električni pogon PARIZ, 18. — Občinsko podjetje RATP Je sklenilo, da se bo začeto boriti z novimi pobudami proti zračnemu onesnaženju. Direktor podjetja je sporočilo, da gradijo dva avtobusa na električni samostojni pogon. Avtobusa bosta začela delovati čez nekaj mesecev, če se bo poskus posrečil, bodo v kratkem začeli uvajati te električne avtobuse na številne proge mestnih pariških prevozov. Na zunaj bodo novi avobusi popolnoma podobni starim avtobusom na bencinski pogon. V Neaplju zaprli dvanajst kopališč NEAPELJ, 18. — Neapeljske občinske oblasti so prepovedale kopanje v dvanajstih mestnih kopališčih Sklep so sprejeli na podlagi mnenja komisije univerzitetnih profesorjev ter občinskih strokovnjakov. Prepoved za kopanje velja za kopališča, ki so med Ulico Ac-ton in naseljem Bagnoli. Neapeljski župan je pojasnil vzroke zastrupitve ln onesnaženja: 1. bakteriološka zastrupitev, 2. zastrupljene vode lz mestne kanalizacije ln 3. odplake petrolejskih snovi. TRŽAŠKI DNEVNIK PRISOTEN JE BIL ODBORNIK V1GINI Seja' rajonske konzulte za Škorkljo in Kolonjo Po sporazumu ho tu predsednik liberalec - Konw nisli zahtevajo prisotnost tolmača za slovenščino (baje na Opčinah) iz vrst KD, rifi* tem ko bi bil drugi kandidat 33 Streljanje med Pakistanci in Indijci NOVI DELHI, 18. - Po vesteh iz indijskih virov naj bi danes ob 14. uri začele pakistanske čete streljati z brzostrelkami na indijsko rečno patruljo. Med spopadom je bila ubita oseba, ki je hodila na rečnem obrežju. Sinoči se je na svoji prvi seji sestala rajonska konzulta za področje Štorklje in Kolonje. Po sporazumu, ki so ga v Trstu oklenile demokratične stranke, je bil tu izvoljen za predsednika rajonskega sosveta liberalec Franzutti. Zanj je glasovalo 16 od prisotnih 20 svetovalcev. štirje so oddali bele glasovnice. V začetku seje je začasnp predsedstvo prevzel socialdemokratski predstavnik in predal besedo odborniku za decentralizacijo v občinski upravi Viginiju. Ta .je obrazložil namen in način dela ton-zult, tot si ga zamišlja večina v občinskem svetu. Predsedujoči je takoj po Vigini-jevem pozdravu predlagal, naj bi razdelili glasovnice Ln izvolili predsednika, a so nekateri prosili za besedo. Sprva jim je ni hotel dati, nato pa so se sporazumeli, da bodo posamezni svetovalci dali krajše izjave. Demokristjan Favetta je pozval vse svoje kolege, nai jim bodo pred očmi predvsem stvarne zahteve področja, ki ga predstavl.ja.jo in ne politične ali demagoške fraze. Za njim je spregovoril načelnik skupine komunističnih svetovalcev in zahteval v imenu svoje skupine, naj bo od prihodnje seje dalje prisoten tolmač za slovenščino, da se omogoči Slovencem v konzulti izražanje v svojem jeziku (v skupini KPI je namreč Slovenka Uršičeva). Ugovarjal mu je le misovec, do katerega pa so imeli ostali svetovalci negativno zadržanje, kar ga je prizadelo, da se ie pritožil, brez uspeha. Sledilo je glasovanje in umestitev predsednika. S tem se je zaključilo prvo kolo sej rajonskih tonzult. Ni še znano, kdaj bodo sklicane prve seje na ostalih področjih. Iz tega kola so namreč izpadle seje konzult za^ obe kraški področji, kjer strnjeno živijo Slovenci. Ni izključeno, da gre pri tem tudi za kočljivo vprašanje na rodnosti predsednikov in županovih namestnikov v teh tonzultah, kajti slišati je govorice, da utegne biti vsaj eden izmed dveh predsednikov V nabrežinski KD je prevladala skupina «kartela levih struj» Tiskovni u-rad Krščanske deritj krači je nam je poslal sporočilo občnem zboru nabrežinske stranke. Iz kratkega sporočil® i®* ja, dia je tokrat zmagala skup* ’ ki se povezuje s pokraijnskirn * ništvom in torej predstavlja ko »kartel levice«. Dejansko j® sekciji prevladala dosedanja nja opozicija, kar dokazujejo imena novih sekcijskih vodlt*U^' od katerih ni niti enega od njih občinskih svetovalcev KD, so vsekakor veljali prej za Privf^ strogo oentrističnih in struj. V novem sekcljskem odboru Jj* brežiniske KD so: Luigi Andr® | Umberto Bertollno, Italo Birri, vio Grossi, Giorglo Midena, AnW°* Sitara in Lldla Soilnas. V kolikšni meri bo Izid tega nega zbora sekcije vplival na se med sekcijo KD in njeno valsko skupino ter na odnose tn KD ln strankami, ki so se sporazumele za občinsko UP1* (SSL ln PSI) ni znano. . Celo'fC Kulturno sodelovanje Trst Fotorazstava o Čelov in zbor «Madrigalchof V okviru kulturnih stikov, ^ katere ata dali pobudo tržaško ^ celovška občina, bo danes °D, ^ uri odprta v občinski dvorom prehodu Costami fotografsko ^ stava o Celovcu, ob 21. uri P"^. v gledališču Rossetti koncert skega zbora Madrigalchor* ^ lovca pod vodstvom dirigenta u ^ therja Mittergradneggerja, k' ju izvajal stare koralne, sodobm folklorne pesmi. Y U B E M VELIKA BELGIJSKA LADJARSKA DRUŽBA, V POLNEM RAZVOJU, POTREBUJE PALUBSKE IN STROJNE ČASTNIKE (PRVE, DRUGE, TRETJE ČASTNIKE). Nudimo belgijsko pogodbo s privlačnimi dohodki, naše resno in dobro znano zavarovanje za primer bolezni in nesreče ter še druge ugodnosti, kot n. pr. plačan dopust za sobote in nedelje, prebite na plovbi, visoko plačo za nadure itd. Interesenti naj pošljejo življenjepis na naslov: UBEM c/o EUERMAN 4 WILS0N LINES Agency Company Limited Via della Borsa 3 P.0, Box 1380 34100 TRIESTE (ITALV) ali neposredno na naš sedež v Antvverpnu: UBEM Mechelse Steenvveg, 150 2000 Antvverp - Belgium Avstralska manekenka je skušala na genialni način združiti zimsko modo s poletnimi zahtevami: tako škornji kot obleka dovolijo kar precejšnje kroženje zraka, kar je v poletni vročini neobhodno potrebno Jamčimo za takojšen odgovor. Za nadaljnje in podrobnejše informacije obrnite se neposredno na naš glavni sedež v Antvverpnu Naše ladje: m/v »Loverval« 19.296 t. DW. s/l «Zeebrugge» 13.980 t. DW. m/v «Marly 11» 19.296 t. DW. s/l «Nieuwpoort» 13.980 t. DW. m/v »Tielrode« 19.296 t. DW. s/l »Heist« 13.980 t. DW. m/v »Eeklo« 42.000 t. DW. Ocean tug »Sea Horse» m/v »Federal Schelde« 33.680 t. DW. Ocean tug «Sea Lion» m/v »Federal St. Laurent« 33.680 t. DW. m/v «New Building» 64.000 t. DW. m/v »Temse« 71.145 t. DW. m/v «New Building» 64.000 t. DW- m/v »Zelzate* 20.350 t. DW. Fruitcarriers: m/v »Belval« 20.350 t. DW. m/v »Frubel Europa« 309.540 cub. ft m/v »Chertal« 20.350 t. DW. m/v «Frubel America« 309.540 cub. ft m/v »Charleroi« 20.350 t. DW. m/v «Frubel Prinses Paola« 321.690 cub. ft m/v «Turandot» 30.000 t. DW. m/v »Frubel Africa« 321.690 cub. ft m/v »Titus« 30.000 t. DW. m/v »Frubel Asia« 321.690 cub. ft m/t »Stolt Boel» 32.000 t. DW. m/v «Frubel Oceania« 321.690 cub. ft