LETO XIV., ŠTEV, 134 ^
SLOVENSKI
Izd njo <*ox>pisno-zah>znisko podjetje *>ZDL »Na$ tisk« / Uireklor: Rudi Janhuba • Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak / Tiska tiskarna »Slo*. poročevalca« . Uredništvo: Ljubljana, lomšičeva ■lica 5, telefon 23-522 do 23-526 / Uprava: Ljubljana, Čopova ■lica 50-111., telefon 22-575 in 22-621 / Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telrfon 21-896. za ljubljanske naročnike 20-463, ca zunanje 21-832 i Poštni predal 29 / Tekoči račun Nafodne banke 60I-»T«-163 • Mesečna naročnina 200 din
Prva izdaja
Cena 10 din
Razvoj in napredek gospodarstva “Ä.ia
Poročilo odbora za gospodarstvo pri zveznem izvršnem svetu
Na naše gospodarstvo so v minulem polletju — kakor pravi poročilo — vplivali sledeči činitelji:
Začetek obratovanja nekaterih novih podjetij (zlasti v bazični industriji) posledice lanskoletne suše in nujno potreben uvoz kmetijskih pridelkov, posebno žitaric, izdatki za narodno obrambo in opremo ključnih objektov ter novi gospodarski sistem, ki je bistveno vplival na izboljšanje proizvodnje, povečanje produktivnosti, izboljšanja kakovosti in na asortiment v proizvodnji. Zaradi posledic suše je bil narodni dohodek v zadnjem gospodarskem letu za 14z milijard dinarjev manjši, kakor v gospodarskem letu 1951-52. Da bi ublažili posledice suše, so bili storjeni največji napori za povečanje izvoza industrijskih izdelkov.
Industrijska proizvodnja se je letos od januarja do junija povečala v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu za 7"/». To povečanje industrijske proizvodnje je bilo največje v bazični industriji, kjer sta že prišla do izraza začetek obratovanja novih industrijskih objektov, in boljše izkoriščanje zmogljivosti. Povečanje proizvodnje je bip- največje v elektrogospodarstvu, na naftinih poljih, v črni in barvni metalurgiji, v industriji nekovin, v kovinski industriji, v elektroindustriji, v kemični industriji, v industrijah gradbenega materiala in papirja ter v lesni industriji. Nekoliko se je zmanjšala proizvodnja v premogovnikih (zaradi manjše potrošnje v industriji in prometu in spričo varčevanja ter boljše kakovosti premoga). Nadalje je bila manjša proizvodnja tudi v tekstilni industriji, v industriji usnja in obutve ter gumijastih izdelkov,
in sicer zaradi nezadostnih količin surovin, katerih uvoz v zadostnih količinah smo morali opustiti zaradi nabave živil; v prehrambeni industriji ter v tobačnih tovarnah (zaradi suše). Izdajanje velikih denarnih sredstev za uvoz živil in zaradi tega zmanjšati uvoz surovin se je izrazil v zmanjšanju skupnih zalog v industriji.
Celokupna setvena površina v letošnjem gospodarskem letu se je povečala v primeri s preteklim letom za 15.000 hektarov. Glede na zadovoljive vremenske in druge pogoje se letošnje leto lahko smatra za ro-dovitnejše in se pričakuje, da bo celokupna kmetijska proizvodnja iznad povprečja. Izjema je proizvodnja sladkorne pese. katere donos je slabši kakor leta 1951, ki je bilo rekordno v proizvodnji pese. Proizvodnja sadja in grozdja je iznad povprečja.
Živinski fond je znatno večji
kakor v začetku preteklega leta in se zaradi tega in dobre letine pričakuje povišanje proizvodnje mleka, mesa, masti, volne in drugih živinorejskih proizvodov. Tako ugodni pogoji nam velevajo nujno ustvarjati rezerve žita za šest mesecev, da se ne bi zgodilo, da bi našo državo iznenadila neka nova suša in s tem zadržala naš gospodarski razvoj iu pripeljala do padca življenjske ravni.
Kot ukrepi za nadaljnji razvoj proizvodnje se v poročilu navajajo nujnost povečanja proizvodnje in padec cen industrijskih proizvodov, razvijanje predelovalne industrije za potrebe kmetijstva, ustvarjanje minimalnih zalog živil in surovin za industrijo, znižanje blagovnih tarif, posebno za kmetijsko proizvodnjo ter prepoved izvoza pšenice, ovsa, ječmena, oljnih pogač, rezancev sladkorne pese in otrobov, da bi se zagotovila prehrana. Obenem s tem je treba povečati izvoz ostalih kmetijskih pridelkov, posebno pa še industrijskih izdelkov.
V pogledu investicij je karakteristično zadnja tri leta prevladovanje sredstev za ključne objekte, kar bo omogočilo spremembo v strukturi našega gospodarstva, povečanje dohodka iz .industrije in povečanje števila zaposlenih v industrijski proizvodnji. Razvita bazična industrija nam omogoča postopno spremembo v strukturi investicij, predvsem pa razvoj predelovalne industrije, transporta in stanovanjske izgradnje. V kolikor bodo ključni objekti pravočasno končani, se bodo investicije v to panogo odrazile na porast industrijske
Igralska skupina IX. korpusa Je v nedeljo krenila na Primorsko, kjer bo s pesmijo in obnavljala spomiaie na partizanska leta
Bovčani napovedujejo tekmovanje
igro
V Bovcu so že pred časom formirali poseben štab iz članov občinskega komiteja ZKS in občinskega odbora SZDL, ki vodi vse priprave na Bovškem. Slednji je sestavil tri komisije, in sicer komisijo za formacijo brigad, komisijo za krasitev, Ki je najširša in komisijo za promet. Doslej je Bovška že dala 4 delavce na Okroglici, kjer sodelujejo pri tehničnih pripravah, medtem ko bo odšlo z Bovškega na proslavo okrog 3000 ljudi. Na štabu pravijo; »Vsega nas je v občini okrog 300 aktivistov in vsakdo od nas lahko pridobi 10 udeležencev«. Prva in druga omenjena komisija sta se doslej že sestali in svoje sklepe že sprovajata. Doslej je bila Bov ška najlepše okrašena, ko je hodila po naših krajih razmejitvena komisija, danes pa so povsod mnenja, da je treba na ta veliki praznik vse vasi še lepše in okusnejše okrasiti. Koliko slavolokov in kakšne bodo postavili in kako bodo drugače še okrasili, nočejo nič izdati, čeprav so pričeli z deli že 17
t.	m., kajti vsem občinam v okraju so napovedali tekmovanje, iz katerega hočejo izit; kot zmagovalci. Tekmovanje obsega 4 točke in sicer: 1. koliko borcev iz NOB se bo udeležilo proslave procentualno z ozirom pa število vseh borcev. 2. Koliko
članov SZDL in drugih se bo udeležilo proslave procentualno na število prebivalstva. 3. Kje bodo imeli najboljše izvedeno organizacijo v pogledu okrasitve krajev s slavoloki, piramidami, izložbami in kresovi na najvidnejših krajih. 4. Kje bodo najbolj utrdili in aktivizirali SZDL,
V počastitev zbora vseh primorskih brigad se je pretekli teden zbralo v Kobaridu 35 bivših partizanov in aktivistov s kobariškega, med drugim tudi podpolkovnika Franc Crnugelj-Zorko, bivši komisar Gregorčičeve brigade in Branko Bevec, bivši komandant operativnega štaba za zahodno Primorsko in Beneško Slovenijo. Iz Kobarida so odšli na Matajur ter si tam ogledali položaje, kjer sta bili težke boje Gregorčičeva in Gradnikova brigada. Noč so preživeli ob tabornem ognju na vrhu Matajurja, drugi dan pa so obiskali graničarje na naši krivični zahodni meji. Od tod jih je vodila pot v zavedno partizansko v.as Jevšček, skozi katero so prehajale partizanske edinice v Beneško Slovenijo. Od tod so odšli dalje na Livek kjer so jiij va-- ' -V	fi iff
proizvodnje takole: leta 1952 858 milijard, 1953. leta 916 milijard, 1954. leta 995 milijard, 1955. leta 1100 milijard in 1956. leta 1176 milijard po cenah iz leta 1952.
Do konca maja je bilo izvršeno od letnega plana investicij 31.3°/.. kar znaša v primeri z istim razdobjem lanskega leta 100"/» več porabljenih sredstev. Število zaposlenih delavcev v. gradbeništvu je bilo v maju tega leta večje za 8.3’/» v primerjavi z istim mesecem preteklega leta.
Naš gospodarski položaj v letošnjem letu karakterizira deficit v naši plačilni bilanci z inozemstvom, ki je letos še povečan zaradi suše. Gibanje cen na zunanjem trgu je prav tako neugodno vplivalo na našo plačilno bilanco, ker je povečevalo deficit. Na zunanjem tržišču je nastal večji padec cen naših izvoznih artiklov, pri čemer pa so sorazmerno manj padle cene surovin in opreme, ki jo uvažamo. Zato je treba v plačilni bilanci za leto 1953 in dve naslednji gospodarski leti računati z znatnimi obveznostmi do inozemstva, kar prav tako ob-težuje plačilno bilanco.
V poročilu se nadalje navajajo podatki o tržišču in cenah, kar med drugim označuje porast kupnih fondov in cen, kar je izzvalo tudi povečanje obtoka denarja. Junija letošnjega leta je bil obtok denarja večji v primeri z januarjem za 7.4 milijarde; na drugi strani pa je prišlo do znatnega povečanja hranilnih vlog, ki so se povečale od 2 milijard 800 milijonov na začetku leta 1952, na 4 milijarde 763 milijonov, kar se je zelo povoljno odrazilo na obtoku denarja.
Kot ukrep za urejevanje tržišča in blagovno denarnega položaja je sledilo znižanje cen kruhu na raven pred sušo, prav tako pa se lahko kmalu pričakuje znižanje cen masti. Za ureditev tržišča je velikega pomena tudi razbijanje monopola okrajnih in drugih odkupnih podjetij ter redno plačevanje davkov.
Jugoslovanski
protest
pri italijanski vladi
Beograd, 17. avgusta. Kot je zvedel Jugopress, je odpravnik poslov jugoslovanskega poslaništva v Rimu Dalibor Soldatič izročil 15. avgusta t. m. italijanskemu ministrstvu za zunanje zadeve protestno noto zaradi kršitve jugoslovanskega zračnega prostora od strani italijanskega letala. Italijansko letalo je 4. avgusta ob 1.30 uri ponoči priletelo na pomorskem obalnem pasu Bar—Ulcinj 15 km globoko nad jugoslovansko ozemlje ter z višine 1000 m odvrglo mnogo letakov, ki pozivajo albansko ljudstvo na upor proti sedanji vladi v Albaniji. Letalo je bilo nad jugoslovanskim ozemljem približno 5 minut, nakar je odletelo proti Italiji. Jugoslovanska nota zahteva od italijanskega zunanjega ministrstva, da se podvza-mejo potrebni ukrepi, da ne bo v bodoče prišlo več do podobnih prekrškov.
Italijani izvršili incident
V nedeljo, 16. avgusta, ob 13.35. uri so 800 m jugozahodno od karavle Nebla štirje italijanski financarji izstrelili v smer) karavle 15 metkov iz puške. Ti (inancarji so bili oddaljeni pri bližno 400 m od naše meje.
To izzivanje na srečo ni terjalo nobenih žrtev.
To je očividco poskus italijanskih oblasti ovirati priprave Primorcev za svoj praznik na Okroglici.
Poslovilna obiska naših diplomatskih predstavnikov
Beograd, 17. avg. (Tanjug): Predsednik mehiške vlade Adolfo Ruis Cortines je sprejel na poslovilni obisk dosedanjega jugoslovanskega veleposlanika v Mehiki Karla Mrazoviča.
Prav tako je sprejel na poslovilni obisk predsednik argentinske republike Peron dosedanjega veleposlanika v Buctvtes Airesu Mišo Pavičeviča. Do.vVanji veleposlanik v Argentini Pavičevič, ki bo konec meseca prišel v Beograd, je odlikovan z visokim argentinskim odlikovanjem.
S »prejema pri predsedniku republike preteklo soboto na Bledu
Maršal Tito iu <dr. Jože Vilfan v razgovoru z indijskim novinarjem Gupto
Kanadski ambasador Mac Donald, dr.	Bebler,
Kardelj in belgijski poslanik Del Coigue
Edvard
SOVJETSKA NOTA O NEMČIJI
Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič in britanski ambasador lwo Malet v razgovoru	____
V sovjetski noti Je mnogo propagandnega materiala
kje bo največja udeležba na
akademijah in slavnostnih sejah in kje bo najboljše potekalo ostalo politično delo in borba za socialistične odnose do naše stvarnosti. •
Da bo delo uspešno potekalo, so izvolili še komisijo za kontrolo.
F Kobaridu so se zbrali bivši borci
ščani pričakali z zastavami po hišah. Tu so priredili miting, na katerem je govoril o pomenu veličastne proslave na Okroglici tov. Franc Crnugelj-Zorko in predsednik občinskega odbora Kobarid tov. Kurinčič.
2e oib tej priložnosti je bilo opaziti, da se ljudstvo livških vasi že sedaj močno veseli snidenja s tovariši iz NOB na Okroglici ter se v velikem številu pripravlja na to veliko slavje.
Prvotno so predvideli, da bo odšlo iz tolminskega okraja na Okroglico nekaj nad 20.000 ljudi, zdaj pa kaže, da bo to število znatno večje. Z vseh predelov okraja bodo vozili udeležence z avtomobili do železniške postaje Most na Soči, dalje pa bodo potovali z vlaki, kajti edino na ta način bo mogoče spraviti tako množico ljudi Okroglico.
pravočasno na D, T.
Moskva, 17. avgusta. Sovjetska vlada je sinoči izročila veleposlanikom ZDA, Velike Britanije in Francije v Moskv; svojo novo noto o Nemčiji, ki ima v glavnem naslednjo vsebino:
Burmanski novinarji v Beogradu	H
Beograd, 17. avg. (Tanjug); Sku 'na burmanskih novinarjev, ki je obiskala našo državo, je danes obiskala člana sekretariata kontrolnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije Nikolo Vujanoviča. V enournem razgovoru so se burmanski novinarji zanimali za delo naših sindikatov in borbo našega delavskega razreda v revoluciji in izgradnji socializma. Popoldne so burmanski gostje obiskali agencijo Tanjug. Jutri bodo obiskali nekatera beograjska uredništva, radijsko postajo, nekatere prosvetne ustanove in kmečko delovno zadrugo v okolici Beograda. Poleg Beograda bodo obiskali še Sarajevo, Zenico. Jablanico, Zagreb in nekatere kraje v Sloveniji
Blagovna zamenjava med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo Bonn, 17. avgusta (Tanjug). Zahodnonemški minister za gospodarstvo dr. Erchard je izjavil dopisniku Tanjuga, da se Zahodna Nemčija zelo zavzema za povečanje blagovne zamenjave z Jugoslavijo. Vrednost blagovne zamenjave med obema državama se je od leta 1949 povečala po vrednosti od 23.8 na 147.4 milijona dolarjev. Minister dr. Erchard je izjavil, da zahodnonemška vlada predvsem pozdravlja nameravani uvoz električne energije v Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo, ter meni da bi jugoslovanski izvoz električne energije v Zahodno Nemčijo lahko dajal potrebna sredstva za plačevanje nemških do-feav Jyigogjayiji, _
Sovjetska vlada opozarja vlade treh zahodnih sil na nenormalen položaj, ker Nemčija 8 let po vojni še vedno nima mirovne pogodbe ter je razdeljena na dva dela in ne uživa enakopravnosti z drugimi državami. Nota spominja na prejšnjo sovjetsko noto od marca 1952, v kateri so bili formulirani sovjetski predlogi za izdelavo mirovne pogodbe z Nemčijo, ter trdi, da so zahodne sile omalovaževale to vprašanje ter še vedno odlašajo z njegovo rešitvijo. Nadalje poudarja sovjetska nota, da so zahodne sile podpisale z Zahodno Nemčijo sporazuma v Bonnu in Parizu, ki nemško zvezno republiko za 50 let vežeta na severnoatlantski blok držav, kar pomeni obnavljanje nemškega militarizma.
V zvezi s potsdamskimi sporazumi je v novi sovjetski noti rečeno, da so nastale po potsdamski konferenci spremembe, s katerimi je treba računati pri rešitvi nemškega vprašanja, hkrati pa nota poudarja, da so osnovna potsdamska načela še vedno veljavna, kar pomeni, da je treba ustvariti demokratsko
in miroljubno Nemčijo. Sovjetska zveza predlaga zato, n«j bi bila v prihodnjih šestih mesecih mirovna konferenca o Nemčiji. Vlada Sovjetske zveze se je v svoji noti izrekla za sestavo začasne nemške vlade, ki naj bi upravljala vso Nemčijo ter pripravila svobodne volitve, nemški predstavniki pa naj bi sodelovali pri mirovni konferenci in pri pripravljanju mirovne pogodbe.
Sovjetska nota meni, da bi mogli sedanji nemški vladi začasno še ostati na svojih položajih in da bi imela v takem primeru začasna vlada v začetku le omejena pooblastila. Začasna nemška vlada bi morala preprečiti vključevanje Nemčije v vojaške zveze, ki bi bile naperjene proti državam, ki so sodelovale v vojni proti Nemčiji predvsem pa bi morala ta vlada pripraviti in organizirati svobodne volitve po vsej Nemčiji in sestaviti volilni zakon za vso Nemčijo, medtem ko bi morale štiri sile jamčiti, da bodo volitve v Nemčiji izvedene brez vsakega tujega pritiska. Nota odklanja predlog za sestavo nevtralne
komisije, ki naj bi proučila možnosti organiziranje svobodnih volitev, češ da bi bilo to v nasprotju s potsdamskimi načelu
Svoji noti je Sovjetska vlada dodala dokument, ki govori o osnovah mirovne pogodbe. Mirovno pogodbo z Nemčijo naj bi podpisale države, ki so se v zadnji vojni borile proti Nemčiji. To so Francija, Velika Britanija, ZDA, ZSSR, Poljska, Češkoslovaška in države Beneluxa. Najpozneje v enem letu po podpisu pogodbe bi se morale okupacijske sile umakniti z nemškega ozemlja in odpravljena naj bi bila vojaška oporišča tujih sil na nemškem ozemlju.
Nadalje je v prilogi note rečeno. da morajo biti demokratske pravice Nemcem zajamčene, nacistične organizacije pa prepovedane. Nemčija naj bi imela tiste meje, ki jih je določil potsdamski sporazum, nemškemu gospodarstvu pa ne smejo biti vsiljene nobene omejitve in tuli ne plačilo reparacij. Podpismki mirovne pogodbe naj bi podprli zahtevo sprejema N čm čije v OZN.
(Nadaljevanje na 3. strani)
99
Nazaj h	Pot“
(Ob novi sovjetski noti glede Nemčije)
Dolga sovjetska nota zahodnim velesilam o nemškem vprašanju bo najbrž nekaj časa v ospredju komentarjev svetovnega tiska, ne zaradi tega, ker bi navajala nekaj novega in s tem večje možnosti, da bo to najobčutljivejše povojno vprašanje naposled odstranjeno iz neprenehne diplomatske bitke med Vzhodom in Zahodom, pač pa morda bolj zato, ker dovolj jasno kaže nekatere sovjetske namene.
Sovjetska vlada priznava, da so se v osmih povojnih letih, ko rgggeljena' Nečija fca£afi,am;
je ponovno zedinjenje in neodvisnost, zgodile nekatere spre meimbe, kljub temu 5a še enKrat predlaga svojo »rešitev«, izraženo v geslu: »Nazaj k Potsdamu«. Moskva pač matra, da ja bila potsdamska konferenca le;a 1945, ki se je razvijala z vtisom zmage in še posebej vojnih uspehov sovjetske vojske, še posebno zmagoslavje za sovjetsko diplomacijo in da velja še danes izkoriščati kapital, ki ji ga je prinesla druga svetovna vojna. Od tod dolgi spor: zahodne velesile vztrajno poudarjajo grav te »sprgmembe«, ki so s*
pokazale dovolj očitno ne samo v odnosih med Sovjetsko zvezo in zahodnimi velesilami, temveč enako tudi v odnosih med nekdanjimi zavezniki do »nemškega vprašanja« in zaradi tega nujno tudi v samih nemških razmerah! Rusi so sedaj priznali obstoj teh »sprememb«, vendar zaradi tega ne predlagajo prav nobeniu bistvenih »sprememb« v svojem odnosu do nemške mirovne pogodbe.
Moskva še naprej vztraja ori svojem starem predlogu: najprej vsenemško vlado, potem šele »svobodne volitve«! Prav tako zavrača zahodni predlog, da bi _ .(Nadaljevanje na 3. strani!
2. Atr. / Slovanski p.tročvvalec '! ŠTEV. 194 / 18. AVGUSTA 1953
Predvolilne priprave v Bosni in Hercegovini
Beograd, 17. avg. (Tanjug): Politično življenje v Bosni in Hercegovini karakterizirajo predvolilne priprave, ki jih vrše vse organizacije Socialistične zveze. Osnova priprav so javne diskusije o zakonu o voli tv ih in odpoklicu, pravicah in dolžnostih zveznih ljudskih poslancev. Številne pripombe pričajo o velikem zanimanju volivcev za prihodnje volitve.
Bila so že tudi prva predvolilna zborovanja, na katerih so govorili člani Glavnega odbora Socialistične zveze Bosne in Hercegovine. V Sarajevu se je predvolilnih mitingov udeležilo okoli 20.000 prebivalcev. Predvolilna aktivnost se je pričela tudi v Banja I.uki. Tu volivci že govorijo o ljudeh, ki bi jih bilo treba kandidirati za Iranske poslance, sicer pa ”prašar.|e kandidatov doslej na množičnih zborovanjih volivcev še ni bilo načeto. Pričakuieio, da bodo naslednje dni pričeli tudi razne tehnične priprave. Posamezni člani Socialistične zveze bodo odšli v vasi in oddaljenejše kraje, da bi T-.m poživili politično predvolilno borbo. Ponekod so se na »svojih
nekdanjih« terenih pojavili stari politikanti in predvojni poslanci, kot na primer v Bosanski Krupi. Nekateri duhovniki poskušajo ovirati razmah politične aktivnosti, ki vedno bolj narašča. Del katoliškega klera je pričel zlorabljati verske obrede v propagandne namene in poskuša odvrniti vernike od udeležbe v predvolilnih pripravah. Ogorčenje volivcev zaradi tega se je v nekaterih krajih (Čapljina, Tuzla) spremenilo v prav ljudski gnev.
Direktor egiptovske časopisne agencije v Sarajevu
Sarajevo, 17. avg. (Tanjug): Danes je prispel v Sarajevo direktor egiptovske časop. agencije dr. Husni Halifa. Po prihodu v Sarajevo je g. Halifa obiskal muslimanskega verskega starešino v naši državi ter se v razgovoru z njim zanimal za življenjske pogoje muslimanov v Jugoslaviji.
Dines bo g. Halifa obiskal veliko hidrocentralo v Jablanici, a jutri bo odpotoval v Zagreb.
Pred prvimi javnimi televizijskimi oddajami v Ljubljani
ZVU onemogoča gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo
Za prvo mednarodno radio razstavo, ki bo v Ljubljani od 29. avgusta do 6. septembra o priliki pete obletnice Inštituta za elektrozveze, je doslej prijavljenih devet domačih podjetij, oziroma inštitutov. Razen tega bodo na tej mednarodni razstavi razstavljale tudi naslednje tuje tvrdke: Phillips iz Holandske, Autophon in Brown Boveri iz Švice, Standard iz Švedske; kakor smo že poročali bodo na razstavi sodelovale tudi dve tvrdki iz Avstrije, tri iz Nemčije v zadnjih dneh pa se je prijavila za to razstavo še neka angleška tvrdka.
Brez dvoma bodo na tej prvi mednarodni radio razstavi v Ljubljani vzbudile med javnostjo največje zanimanje že dolgo napovedane televizijske oddaje. O tem je včeraj nekoliko več povedal pionir televizije v Sloveniji ing. Vedam, in sicer na tiskovni konferenci o pripravah za to razstavo; konferenca za tisk je bila pri podjetju nLjub.
ijanski velesejem*, oziroma »Eksportprojekt«, ki organizirala to mednarodno razstavo. V Inštitutu za elektroveze v Ljubljani so se že leta 1949 začeli baviti z izdelavo načrtov za televizijske oddajne in sprejemne naprave. Spričo neučakanosti — televizijske oddaje bi bile za našo javnost vsekakor precejšnja senzacija — so bile te oddaje že večkrat napovedane tudi v naših časopisih. Leta 1951 je Inštitut za elektroveze razstavljal svoj televizijski oddajnik na zvezni radioamaterski razstav v Beogradu. Tu ni bil dosežen zaželen uspeh. Toda tudi od tega časa naprej skupina članov kolektiva Inštituta za elektroveze ni mirovala in je nadaljevala začeto delo po večini v delavnici in laboratoriju v ljubljanskem nebotičniku. Največje težave so
bile s sestavnimi deli, ki jih je bilo treba uvoziti. Od letošnje spomladi naprej so dela pri usposobitvi prvega slovenskega televizijskega oddajnika napredovala nekoliko nagleje, tako da bodo prve televizijske oddaje za javnost v dneh mednarodne radio razstave, ki bo v prostorih »Partizana« na Taboru v Ljubljani.
Obiskovalci, ki si bodo na tej razstavi lahko ogledali najrazličnejše zanimivosti s področja radiotehnike. elektronike ter industrije telekomunikacijskih aparatov, bodo imeli priliko videti ‘udi prve oddaje s televizijskim oddajnikom domače konstrukcije, in sicer na štirih zaslonih, nameščenih v razstavnih prostorih I. mednarodne radio razstave v Ljubljani.
ranili našega graničarja
vršil svojo službeno
Slovesni otvoritvi zadružnega doma v Grosu pl ju je v nedeljo prisostvovalo rmnogo kmetov iz vseh krajev Dolenjske, pred staviaikov zadrug na ljudske oblas ti. Slika kaže zbrano množico med govorom
Delo zakonodajnih odborov
Beograd, 17. avg. (Tanjug) Danes popoldne sta zakonodajna odbora obeh svetov zvezne Ljudske skupščine nadaljevala z diskusijo o predlogu zakonu ka o kazenskem postopku.
Zakonodajni odbor zveznega sveta je pretresal odredbe predloga zakona o sodiščih in nj hovih pristojnostih. V tem delu predloga zakona je opaziti novosti v pogledu pristojnosti sodišč, in sicer gre za potrebo povečanja stvarne pristojnosti okrožnih sodišč. Kot meja med pristojnostjo okrajnih in okrožnih sodišč je izrek kazni do dva leti zapora, izvzemši nekatera kažnjiva dejanja, ki se kaznujejo od 2 do 5 let strogega zapora in lažji kazenski prekrški, ki so izvzeti iz pristojnosti okrožnega sodišča in dana okrajnim sodiščem.
Srremembe pri prvostopni pristojnosti sodišč povzročajo spremembe tudi v pristojnosti višjih sodišč.
Z uvedbo tretje stopnje v primerih, ko je izrečena smrtna kazen ali kazen stroge dosmrtne ječe, kar predvideva predlog zakona, je povečana vloga zveznega vrhovnega sodišča, ki postane na ta način sodišče, ki v izcednih primerih redno sodi.
Ker je bilo na prejšnji =eii končano pretresanje osnovnih Tpačel predloga zakona o kazenskem postopku, je zakonodajni odbor Sveta narodov dal danes v diskusijo pristojnost sodišč za sojenje v kazenskih zadevah. Živahno diskusijo je sprožilo vprašanje pristojnosti okrajnih sodišč, kj so po predlogu zakona pristojna za kazenska dejanja, ki se kaznujejo z denarno kaznijo ali kaznijo zapora do dveh let. Izraženo je bilo stališče, da naj bi v pristojnost teh sodišč prišlo čim več kazenskih zadev, istočasno pa naj bi za težja kažnjiva deianja sodila okrožna sodišča. Odbor je sprejel predlog glavnega tožilca Makedonije, da se dejanja lažjega značaja prenesejo v
Obisk predsednice Zveze zadrug Indije
Predsednica Zveze zadrug ga. S. Kamaladovi, ki je na obisku v naši državi, je včeraj dopoldne obiskala Glavno zadružno zvezo FLRJ v Beogradu. Sprejel jo je predsednik Glavne zadružne zveze FLRJ tov. Moma Markovič. Med dvournim razgovorom s tov. Moma Markovičem in drugimi predstavniki Glavne zadružne zveze FLRJ se je ga. Kamaladovi živo zanimala za probleme zadružnega gibanja v naši državi, ob koncu razgovora pa je poudarila, da mora zadružno gibanje v Indiji reševati mnogo podobnih problemov, ki se pojavljajo tudi pri nas. Med svojim bivanjem v Jugoslaviji bo ga. Kamaladovi obiskala nekaj zadrug v okolici Čačka, nato pa bo za nekaj dni odpotovala v Dubrovnik, od koder be prispela tudi v Slovenil*.
pristojnost sodnikov-posamezni-kov, kot tudi nekaj drugih predlogov, ki so prispeli po izdelavi predloga zakonika. V diskusiji o teh vprašanjih so sodelovali Grga Jankez, Hinko Križman, Mihajlo Djordjevič, Radovan Mijuškovič, Niiko Petrovič, Josip Rsu in drugi člani zakonodajnega odbora.
Pomoč jugoslovanskega Rdečega križa Grčiji
Jugoslovanski Rdeči križ je sklenil nakazati iz svojih sredstev 60 milijonov drahem (600 tisoč din) kot pomoč prebivalcem grških otokov, ki so jih minule dni razdejali hudi potresi. To pomoč bo jugoslovanski Rdeči križ nakazal neposredno grškemu Rdečemu križu.
„Svoboda“ Iz Zg. Šiške na Koroškem
Mladinska godba iz Litostroja,
ki predstavlja del delavskega prosvetnega društva »Svoboda« v Zg. Šiški, je na povabilo Slovenske prosvetne zveze v Celovcu priredita v dneh 15. in 16. tega meseca dvodnevno turnejo po Slovenski Koroški. Glavni cilj turneje je bila vas Svatnje pri Fodrozci, rojstni Kraj ivuKiove Zale, kjer so igralci slovenskega prosvetnega društva iz St. Jakoba v Rožu — tokrat na prostem ob navzočnosti najmanj 4 tisoč gledalcev iz vse Slovenske Koroške — že šestinpetdesetič zaigrali istoimensko ljudsko igro v priredbi Jake Spicarja. Razen tega pa je godba priredila tudi promenadne koncerte v Beljaku, Lesah in Skofičah, nadalje ob Hodiškem jezeru, v Sekiri ob Vrbskem jezeru, kjer je kolonija 20 jugoslovanskih in 300 avstrijskih otrok, ter pred jugoslovanskim paviljonom na velesejmu v Celovcu. Povsod, kjer je godca pod vodstvom svojega neutrudljivega kapelnika Leandra Pegana zaigrala, zlasti pa v Svat-njah in na velesejmu v Celovcu, kjer je nastopila pred tisoči poslušalcev, je zaradi zares visoke kvalitete svojega programa in številnosti nastopajočih (na tur-
Delo, ki ga slepi najlaže opravljajo
Skoraj dve leti že dela v Zemunu poskusna delavnica za izdelavo raznih predmetov kovinske in mizarske stroke, ki jo je osnoval centralni svet združenja slepih Jugoslavije. Namen delavnic je, ugotoviti s katerim delom se lahko slepi najlaže ukvarjajo. Na osnovi teh izkušenj naj bi se po «republikah osnovale odgovarjajoče delavnice za slepe.
Dosedanja praksa je pokazala, da imajo slepi več smisla in volje za kovinsko stroko kot za mizarsko. Eden izmed vzrokov je tudi tipizirana proizvodnja in možnost za širšo serijsko proizvodnjo. Pri mizarskih delih se delovni način mnogokrat spremeni, kar slepe pri delu precej ovira. Najboljši uspeh v mizarski strokj je dosežen v proizvodnji embalaže, lesene galanterije in igrač.
Proizvodi njihove de'avnice se po kakovosti in zunanjem izgledu ne razlikuje od industrijskih proizvodov, zlasti še kar zadeva škatlice za mast za obutev, igračke, embalaže za vinske steklenice, razna učila za slepe itd.
neji je sodelovalo kar 49 godbenikov), še posebej pa zato, ker so v njenih vrstah poleg 16 do 18 let starih mladincev tudi otroci, stari komaj 14 let, žela največji uspeh in naletela na največjo gostoljubnost.
Beograd, 17. avg. (Tanjug): Včeraj popoldne so romunski obmejni organi ne daleč od Srbskega Itebeja na jugoslovansko-ro-munski meji ranili našega graničarja Dragomira Mišiča. Vojak Mišič je bil ranjen na opazovalnici ne daleč od obmejnega kamna
Povratek filmske ekipe . J »Dalmatinske svatbe« v Ljubljano
Preko Reke Se je vrnila iz Dubrovnika ekipa »Dalmatinske svatbe«, da bo v Ljubljani nadaljevala in dokončala film v barvah. V Dubrovniku je bila ekipa skoraj mesec dni in posnela je dve petini filma. Imela je razen dveh dni, ves čas lepo vreme. Zaključila je snemanje vseh zunanjih prizorov v slikovitem, barvitem vzdušju Dubrovnika in njegove okolice. V Ljubljani sedaj nadaljuje s snemanjem interjerov. za katere so v malem in velikem ateljeju že dograjeni objekti. Največja zgradba pa stoji na prostem v Trnovem. To je trg, na katerem bodo plesalci zagrebškega baleta odplesali še nekaj foiklornih plesov. Vodi jih Nenad Lhotka, a koreografa sta Z. Ljevaikovič in A. Maletič. Skupina se že nahaja v Ljubljani in bo v kratkem snemala v Trnovem. Za kasneje je naročena tudi skupina plesalcev »moreške« s Korčule.
V Ljubljani, se nahaja torej celotna ekipa »Dubrovniške svatbe« z igralci vred. Pripotovala ;e iz Frankfurta tudi že črnka Vicki Henderson in bo v kratkem začela snemati v Trnovem prizore v velikem salonu ameriške jahte.
Film bo posnet do srede septembra, premiera pa bo v nemških kinematografih v jesenski sezoni, kot je uvedena praksa za vse pomembnejše filme nemških družb za izposojanje fiimov. Razume se, da bomo film gledali rudi pri nas, toda podnaslovl]en. ker se snema samo v nemški verziji.
140, ko je
dolžnost.
Okoli 15. ure je prišel na obmejno črto romunski oficir v spremstvu štirih vojakov. Ko so prišli do naše opazovalniice, so brez vsakega razloga pričeli streljati na vojaka Mišiča ter ga ranili v levo nogo. Po 15 minutah so romunski vojaki ponovno ustrelili proti naši opazovalnici.
Samo letos do 10. julija so romunski obmejni organi izvršili 241 provokacij ali incidentov na naši meii. Tu je vključen tudi umor našega državljana, ki so ga Romuni, ko so ga ubili, odvlekli v Romunijo. Romuni so 75-krar streljali na naše obmejne organe, a 48-krat na naše ozemlje, 55-krat spravili na naše ozemlje propagandni kominformbirojski material, enkrat prekršili naše teritorialne vode in dvakrat poskusili vtihotapiti špijone.
Od 1948. leta so romunski obmejni organi ubili 4 naše obmejne stražarje, tri pa ranili.
Trst, 17. avgusta (od našega dopisnika). Dopisnik našega lista je obiskal več predstavnikov tržaških in jugoslovanskih poslovnih krogov v Trstu in se zanimal, če so se pokazali v zadnjem času kakršnikoli znaki izboljšanja v gospodarskih odnosih med Jugoslavijo in cono »A« Tržaškega ozemlja. Kljub željam tržaških gospodarskih krogov Jugoslavija dosedaj ni mogla vzpostaviti normalnih ekonomskih odnosov s Trstom in izrabiti vseh možnosti, ki jih nudi Trst kot mednarodno tržišče in industrijsko središče. Te no*.-malne gospodarske odnose ZVU namenoma ovira zaradi privilegijev, do katerih je prišlo italijansko gospodarstvo v Trstu po znanih marčnih sporazumih, iz leta 1948j nega-t posledice take diskriminacijske politike se že močno občutijo v tržaškem gospodarstvu, ki se bori z vedno večjimi težavami.
Več gospodarstvenikov je izjavilo, da vlada med tržaškimi poslovnimi krogi velik interes za poglobitev in normalizacijo gospod£'.-skih odnosov med Jugoslavijo in Trstom ter da so to svojo željo že večkrat javno izrazili.
Nadalje so izjavili, da pozdravljajo jugoslovanske predloge za sklenitev dolgoročnega trgovinskega sporazuma, zlasti ker bi potem ne bili odvisni od uvoznih dovoljenj. »Ne moremo pa razumeti«, so dejali, »zakaj ZVU na škodo Trsta vztraja pri politiki dušitve gospodarskih krogov med Trstom in Jugoslavijo«. Splošno je znano, da ZVU na vse mogoče načine zavlačuje ali sploh ne izdaja uvoznih dovoljenj, ko gre za jugoslovansko blago. Najt«’ž se bojijo nasprotovanja iz Rima, s katerim so se sami zvezali z raznimi pogodbami.
Naš dopisnik se je tudj zanimal, kako je z izdajo uvoznih dovoljenj za kontingent blaga, ki ga je Jugoslavija pro-
JLfnbliansko posofiSo |e v tem mesecu narasla za O milijonov
Od začetka tega meseca do danes je naraslo mestno posojilo od 35,072.000 din na 41,438.000 dinarjev. Zadnji čas je bilo največ prodanih obveznic predvsem preko podružnic Narodne banke, med katerimj je samo podružnica NB 602 prodala 14.167 obveznic. Med novimi vpisniki so med drugimi vpisali člani sindikata Mestne zadružne zveze
87.500	din, gostilna »Cinkole«
55.000	din. Direkcija PTT 79.000 din, Kolektiv tovarne testenin
530.000	din itd.
Po dosedanjih podatkih so zopet med najboljšimi vpisniki mestnega posojila člani sindikata trgovskih delavcev, ki so samo v tem mesecu vplačali 821.000 din. Od tega je kolektiv NA-MA vplačal 76.500 din. Kar dobro poteka mestno posojilo tudj v kolektivu podjetja »Pletenina«, ki so od dosedanje obveze 262.500 din vplačali do danes že 218.000 din. Tudi posamezna terenska vpisna mesta javljajo, da se je izooljšalo tudi na terenu vpisovanje posojila. Med najboljšimi je še vedno teren Ajdovščina, ki je do danes prodal že za 2,301.000 din obveznic, vendar pa v tem mesecu ni bilo na tem terenu na novo prodanih obveznic. Pri prodaji obveznic so se izkazali tudi tereni Stara Ljubljana in še nekateri drugi, medtem ko niso nobenega uspeha pri prodaji obveznic pokazali tereni:
Aretacija letalskih oficirjev v Bolgariji
Beograd, 17. avgusta. Jugo-press je zvedel, da je bilo v začetku julija t. 1. v Bolgariji aretiranih več višjih in nižjih oficirjev, v glavnem letalcev. Vzroki aretacij niso znani, predpostavljajo pa, da gre za vojaške voditelje, ki so izražali nezadovoljstvo in se upirali politiki sedanje vlade v Bolgariji. Oficirje nadzorujejo organi bolgarske državne varnosti,
Gradišče, Moste, Barje, Lavrica, Novi Vodmat in teren Tržaška cesta.
Po mnenju komisije za vpis mestnega posojila kot tudi iz poročil terena se bo številka vpisa mestnega posojila znatno dvignila v prihodnjih mesecih, ker dnevno naraščajo obveznosti, katerih je do danes že za nad 80 milijonov dinarjev.
Vrhunc Vili
Delavski svet Jadranske linijske plovbe na Reki je na zack njem zasedanju razpravljal o predlogu desetletnega perspektivnega načrta za izpopolnitev svojega ladjevja. V desetih letih, od leta 1952 do 1961, namerava Jadranska linijska plovba naročiti 52 modernih ladij, ki bodo vse zgrajene v domačih ladjedelnicah. Za uresničitev tega perspektivnega načrta bodo potrebna sredstva v znesku okoli 12 milijard dinarjev. Dotacije, ki bodo potrebne za izpolnitev te naloge, ne bi presegale zneska 8.5 milijard dinarjev.
Jadranska linijska plovba na Reki namerava pomnožiti svoje ladjevje med drugim s potniškimi izletniškimi ladjami nosilnosti 420 ton tipa »Vladimir Nazor«. Pet ladij te vrste je že v prometu. V kratkem bodo splo-
Bevan odpotoval v Crikvenico
Reka, 17. avg. (Tanjug). G. A. Bevan in soproga sta v družbi sekretarja odbora Socialistične zveze za mednarodne stike Vladimirja Dedijerja prispela danes s parnikom »Dalmacija« iz Splita na Reko. G. Bevan je takoj nadaljeval pot v Crikvenico, kjer se bo sestal s predsednikom izvršnega sveta LR Hrvatske Vladimirjem Bakaričem.
GOSP4JÖAESSISE VESTI
dala na tržaškem velesejmu. ZVU se je pred pričetkom tržaškega velesejma pismeno obvezala, da Jugoslaviji ne bo povzročala težav in da bodo v Trstu takoj izdalj uvozna dovoljenja za vse blago prodano na velesejmu.
Vendar se ZVU ne drži niti svojih pismenih obveznosti in ni do sedaj izdala še nobenega uvoznega dovoljenja za blago prodano na tržaškem velesejmu.
To je vzbudilo veliko nezadovoljstvo med tržaškimi in jugoslovanskimi poslovnimi krogi. Nerazumljivo je, zakaj ZVU trmasto vztvaja pri starem, ko vendar vidi, kakšno nezadovoljstvo in gospodarsko škodo povzroča Trstu dosedanja diskriminacijska politika nasproti Jugoslaviji. Tu gre za obojestransko korist tržaškega prebivalstva in Jugoslavije. Trst proizvaja stvari, za katere se Jugoslavija zelo zanima, toda ne more kupovati, če ji onemogočajo prodajati. Podpiranje politike vključevanja gospoda«.--skega področja cone »A« tržaškega ozemlja v italijansko gospodarstvo pa je v nasprotju z duhom mirovne pogodbe m gospodarskih interesov tržaškega prebivalstva.
Poslovni krogi v Trstu pričakujejo, da bo ZVU spremenila svojo dosedanjo gospodarsko politiko in začela z gospodarskim upravljanjem ki bo v interesu Trsta, Jugoslavije in drugih držav tržašk-ga zaledja.	S. L.
Desetletni perspektivni načrt za obnovo mornarice
Jadranska linijska plovba bo naročila Ö2 novih ladij
vili še šesto. Načrt predvideva nadalje graditev štirih potniških motornih ladij nosilnosti 500 ton, treh ladij tipa »Partizanka« nosilnosti 2500 ton, 18 zelo lepih motornih ladij za promet med manjšini lukami, 2 motorn.h ladij nosilnosti 1000 ton, ki bi imele po 100 postelj, 2 tankerjev in tako dalje.
Po izpolnitvi tega perspektivnega načrta Jadranska linijska plovba še ne bo dosegla predvojne tonaže potniških ladij. V kratkem bodo morali namreč odstraniti iz prometa 28 potniških ladij, ki so povprečno starejše kakor 24 let. Kljub temu bo izpolnitev desetletnega perspektivnega načrta za Jadransko linijsko plovbo velikega pomena; imela bo namreč moderne in hitre potniške ladje, s katerimi bo lahko nadomesfila primanjkljaj v tonaži.»
V letošnjem prvem polletju se je precej zmanjšal izvoz orodnih strojev iz Zahodne Nemčije.
Vrednost izvoženih orodnih stroje" je znašala 74.5 milijonov mark. Lani v prvem polletju ja Zahodna Nemčija izvozila za
106.2	milijona mark orodnih strojev. Največji izvoz orodnih strojev je bil letos junija, ko je znašala vrednost izvoza 14.8 milijonov mark.
Po podatkih turškega statističnega urada je imela Turčija letos v prvem polletju pasivno zunanje trgovinsko bilanco. Primanjkljaj znaša 113.2 milijona turških funtov.
Med Zahodno Nemčijo in Turčijo je bil pred dnevi podpisan trgovinski sporazum, ki bo veljal do 6. avgusta 1954. Sporazum predvideva blagovno izmenjavo v vrednosti 280 milijonov dolarjev. Na osnovi tega sporazuma
tS
y VIII. kolu polLnalnesa turnirja v Ljubl jani so se parti le končaL« takole:
M a tu lovič ; Janoševič 0:1 Kržišnik : Vi-dffnar remi. Vuletič : Rabat remi Zavila : Tralkovič 0:t. Levačič ; Marič remi. Hočevar : Horvat. Sokolov : Pretnfalk im Zahariev : Božič prekimjifme.
Rezultati prekinlemih partii: Ra-bar :	Zavila 1:0 (brez borbe).
Tralkovič : Matulovič drugič prekinjeno. inž. Vidmar : Vuletič remi (brez borbe)
Stanje na tabeli":	Janoševič 7,
Rabat 6 in pol, Marič 6. Vidmar
bo Turčija izvozila v Zahodno Nemčijo 7OO.U0O ton žita, 12.000 ton tobaka, 32.000 ton suhega sadja in 40.000 ton bombaža. V zameno bo Zahodna Nemčija izvažala v Turčijo kmetijske stroje, kamione, kemikalije, električne in optične aparate in orodne stroje.
Zahodna Nemčija je sklenila trgovinski sporazum z Argentino. Sporazum predvideva blagovno izmenjavo v vrednosti 272 milijonov dolarjev. S tem trgovinskim sporazumom si je Zahodna Nemčija zagotovila uvoz 300.000 ton pšenice, 200.000 ton rži in 300.000 ton drugih žit v skupni vrednosti 60 milijonov dolarjev. Razen tega bo Argentina izvažala v Nemčijo surove kože, laneno olje, mesne izdelke, kemične surovine, tanin, oljne pogače in drugo. Zahodna Nemčija bo izvažala v Argentino surovo in orodno jeklo ter železo, žico, aluminij, kemikalije, električno opremo in stroje. Okoli 50 milijonov dolarjev pa je namenila Nemčija za investicije na argentinskih naftinih poljih, za opremo hidrocentral in druge investicije.
V holandskih premogovnikih so junija nakopali 1,034.000 ton premoga. Povprečni mesečna proizvodnja v holandskih premogovnikih je znašala lani 1,044.000 ton. Holandska je junija uvozila 441.500 ton premo» ga.
Nakup potniške ladje v Angliji
Ze dalj časa so v teku razgovori z neko angleško družbo glede nakupa luksuzne potniške ladje »Agamemnoni«. Ta ladja ima nosilnost 2500 ton, razvija razmeroma veliko hitrost 18 milj in ima 200 postelj. Kakor po«:očajo je zvezni izvršni svet odobril nakup moderne potniške ladje v tujini, s pomočjo katere bi se znatno zboljšal potniški pomorski promet na Jadranu. Angleška ladja bi plula na progi Reka—Dubrovnik.
Lored Reading bo obiskal Jugoslavijo
Beograd, 17. avgusta (Tanjug): Podsekretar za zunanje zadeve britanskega zgornjega doma lord Reading bo 24. avgusta prišel na privatni obisk v Jugoslavijo. P e-ztvel bo tri tedne v Lovranu.
Kenet Janger v Opatiji
Beograd, 17. iv g. (Tanjug): Bivši laburistični minister brez listnice in namestnik zunanjega ministra Kenet Janger je te dni prišel na privatni obisk v Jugoslavijo. Visoki gost je na oddihu v Opatiji, kjer bo ostal vsega 10 dni.
Zvedelo se je, da bo g. Jan-genja sprejel predsednik republike Josip Broz Tito.
Razgovori o gradnji nove mlekarne v Beogradu
V Beogradu so v teku razgovori med predstavniki organizacije UNICEF in FAO o gradnji nove moderne mlekarne, ki bi jo gradili s pomočjo organizacije UNICEF, na predlog nacionalnega komiteta UNICEF. Zmogljivost nove mlekarne naj bi znašala 30.000 litrov na dan. Z gradbenimi deli nameravajo začeti letos septembra.
Iz Novega mesta bosta na Primorsko vozila dva posebna vlaka
Novo mesto. 17. avg Zanimanje za veliko proslavo Primorske aa Okroglici prti Gorici ijc tud5 v novomeškem okraju veliko. Sodeč po dosedanjih prijavah, ki prihajajo na pripravljalni odbor pri okrajnem odboru SZDL. se bo udeležilo iz novomeškega okraja proslave najmanj 1000 ljudi. Že dosedaj je prijavljenih nad 800 udeležencev, prijave pa še prihajajo. V velikem številu se zlasti prijavljajo člani delovnih kolektivov. Tako bo iz mestnika lesnega pedjeria Novo mesto šlo aajm^nl 100 članov, iz tekstilne tovarna 120. iz podjetja Kremen 30 Indu.» stri je perila 28. Industrije čevljev okrog 50 i n podobno. Izmed obča ji» dosedaj naivec najavljenih iz občine Rakovrvk odkoder jih bo šlo Gl iz obč:ne Velik* Gaber^ je do sedaj prijavljenih 45 udeležencev. Več Via obč:nsk*h odborov So-c:aMstične zvezi-» pa š?	r osla la
prijav. Računajo, da bosta potrebna 2 posebna vlaka iz Novesa mesta posamezni kolektivi pa so bodo erotovo odio**Vi za kamione. Po dosedanjih priiavah bodo ŠU iz Novega mesta vsaj 4 kamioni.
Borci X. SNOUB »Ljubljanske« vabijo prijatelje in znance, posebno pa še vse ljubljanske aktiviste in borce drugih brigad, na proslavo desetletnice ustanovitve, ki bo 29. in 30. avgusta pri Stari žagi na znanem partizanskem taborišču — nad Golem pri Ljubljani.
PROGRAM PROSLAVE:
Sobota, 29. avgusta:
ob 16. ari odhod borcev z zbirališča pred Narodnim domom na Golo;
ob 20.30 kresovi na Golem in okoliških gričih. Ob kresovih tovariški pogovor borcev.
Nedelja, 30. avgusta:
Ob 9. uri začetek proslave na Golem.
Sprejem patrulj z Dolenjske in Gorskega Kotara. Odkritje spominske plošče na Golem. Sodeluje invalidski pevski zbor in godba na pihala.
Ob 10. uri polaganje vencev na spomenik padlim borcem na Golem.
Ob 11. uri: Zbor brigade pri Stari žagi. Himna. Govor komisarja X. SNOUB narodnega heroja Janka Rudolfa. Po zboru brigade partizansko rajanje.
Udeležimo se proslave v čim večjem številu in dajmo s tem še večji poudarek vrsti zgodovinskih obletnic, ki jih letos praznuje borbena Ljubljana. Hkrati pa se bomo s to obletnico pripravili za našo največio letošnjo manifestacijo desete obletnice priključitve Primorske.
Pripravljalni odbor za proslavo desete obletnice ustanovitve X. SNOUB .ljubljanske*
V Perziji bo imenovan
regentski svet
Teheran, 17. avg. (r) Zuna-
■	r minister dr. Fatemi je izja-da bo vlada imenovala re-
Lfntski svet, v katerem pa ne lto nobenega člana šahove rodit ine. Fatem je zanikal, da bi via vlada proglasiti republi-V Perziji. Kljub temu poro-
■	c i ameriške agencije, da bo
Britanski tisk o d ogodkih v Perziji — Vrata za britans ko-perzijska pogajanja so še bolj zaprta
ta angleško-perzijskim razgovorom.
»Daily Express« poudarja, da je propadlo zadnje britansko upanje na povratek v Abadan. Dokler je bil v Perziji šah, ki je bil vedno naklonjen Britaniji, čeprav tega ni mogel pokazati v zadnjih dveh letih, je bilo nekaj možnosti na povratek v Abadan. »Daily Express« meni. da se Mosadik čedalje bolj približuje Sovjetski zvezi, zlasti ker ga Zahod zaradi petrolejskega spora ne ceni. Ker se sedaj Velika Britanija in ZDA ne zanimajo preveč za perzijska petrolejska polja, ker da-
jejo naftnj izviri v Iraku, Ku-wejtu in Bahrenu zadostne količine nafte, bi se lahka Mosadik naslonil na močno proso-vjetsko stranko »Tudeh«.
Z naslovo »Revolucija v Perziji« poudarja današnji »Times« triumf Mosadika in pravi, da ima sedaj predsednik perzijske vlade vse možnosti, da pobere sadove svojega dolgotrajnega spora s šahovo rodbino, zlasti če namerava oklicati republikanski režim. »Times« poudarja, da v Perziji n; danes nikogar več, ki bi mogel Mosadiku preprečiti izvedbo njegovih načrtov.
i Jugoslovansko-avstrijska železniška konferenca Beograd, 17. avgusta. V Splitu bo pričela 8. septembra z delom jugoslovansko-avstrijska konferenca, ki bo obravnavala vprašanja železniškega transporta. Kot je zvedel Jugopress bodo predstavniki železniških uprav obeh držav razpravljali o tarifah za prevoz blaga ter o rešitvi ostalih vprašanj železniškega transporta med Jugoslavijo in Avstrijo. Pričakujejo, da bodo govorili na konferenci tudi o možnostih povečanja transporta preko jugoslovanskih pomorskih pristanišč.
štev. 194 / 18. avgusta 1953 f Slovenski poročevalec ! str. 3
Sovjetska nota o Nemčiji
Odgovor na Sovjetsko noto o Avstriji
Pariz, 17. avgusta (AFP). Kakor poročajo iz dobro obveščenih krogov, so danes veleposlaniki treh zahodnih sil v Moskvi izročili sovjetski vladi odgovor na sovjetsko noto od 30. julija o Avstriji.
0 PELLOVI VLADI
Reza Pahlevi
'.-zija verjetno postala repu-. ;n da bo dr. Mosadik njen predsednik.
Aretiranega dvornega mini-3 so izpustil; iz zapora. Voj-in policija iščeta generala etnija, k; ga je šah lmeno-. za rr. listrskega predsedni-Po radiu so Zahedija P°-, da se javj pri vojaški
Perzijska vlada je poslala -Aki vladi spomenico, v kate-opozarja, da bi navzočnost ie v Iraku lahko motila očL ie med obema državama, r je šahovi bratje so pod ■o internirani v kraljevi pa-, ki jo ne smejo zapustiti.
: so z vseh državnih uradov raniii šahove slike.
■iagdad, 17. avg. (r) Pe»:zij-- .h Eiza Pahlevi je izjav:l . s. oa noče prekiniti odno-■ s svojo domovino s tem,
: bi se ob nepravem času od-i prestolu Dejal je, da le pričan, da je večina Perzijca ljudstva lojalna do via-.,-ke rodbine Sah je potrdil, je imenoval generala Zaire's za ministrskega Drcdsedm. Dejal pa je da je dr Molk tako zastražil kraljevo i a.čo, da šah n: mogel iz vršeti svojin vlada: skih dolžno-
London, 17. avg. (Tanjug) lansko ministrstvo zg zuna-zadeve ni objavilo še nobe-„a uradnega komentarja o .njih dogodkih v Perziji. Li-poudarjajo, da je zmaga dr. isadika še tesneje zaprla vra-
Obljube za obnovo Koreje
London, 17. avgusta (Tanjug). : britanske delegacije na iz-• dnem zasedanju Generalne •pščine OZN Selvzyn Lloyd bo .hteval, naj Združeni narodi lamejo v svoje roke obnovo .-verne Koreje in Južne reje, ker se bo dalo po mnenju britanske vlade samo P obnovi delati tudi za politično združitev Koreje. V zvezi z iz-vo šefa britanske delegacije s vaja jo, da je obljubila ame-;ka vlada 330 milijonov funtov riingov z.a »korejsko gospo-rstvo«, sovjetska vlada pa 100 Uijonov funtov za »obnovo na-nalnega gospodarstva Kore. ! in tako doslej še nobena -da ni govorila o tem, da bi . njena pomoč omejila samo na
t.:o polovico Koreje.
Arabska liga in Maroko
Kairo, 17. avgusta (AFP). — Egiptovski minister za zunanje zadeve Mahmud Fauzi je izjavil, politični odbor Arabske lige r.e bo sklican zaradi maroškega vprašanja. Minister Fauzi je za-trdil, da se bo politični odbor •el meseca septembra, kakor : bilo že prej določeno po spo-: izumu med .arabskimi država-Egiptovski minister za nacionalno orientacijo Selah Salem je naglasil, da je maroško vprašanje že n.a dnevnem redu letošnjega rednega zasedanja Generalne skupščine OZN in da zaradi tega ni potrebno, da bi Egipt prevzel pobudo za obravnavanje tega vprašanja pred mednarodnim forumom.
Od stare ekipe v novi italijanski vladi ni mogoče pričakovati nove politike
Rim, 17. avg. (Tanjug) V kvogih italijanskih političnih strank je sestava nove italijanske vlade izzvala komentarje, ki kažejo, da je parlament v nobenem primeru ne bo imel za zgolj administrativni in tehnični kabinet. Novi predsednik vlade Pella je napravil nekaj potez, ki bi jih s formalnega stališča mogli oceniti kot teh-
Nova tovarna pri Trstu Trst, 17. avgusta (Tanjug), v slovenski vasi Sesljanu blizu morske obale med Trstom in italijansko mejo bodo zgradili z italijanskim kapitalom veliko tovarno papirja, v njej pa bodo zaposlili italijanske begunce, za katere bodo v istem kraju po že izdelanih načrtih zgradili posebno naselje s štiri sto stanovanji. Za to tovarno so rimske oblasti že odobrile kredite do 2 milijard lir, pr.av tako pa je tudi za naselje beguncev že določen kredit 300 milijonov lir.
Novi načelnik štaba ameriških pomorskih sil,
Washington, 17. avgusta (UP). V ameriškem ministrstvu za mornarico je danes prisegel novi načelnik štaba ameriških pomorskih sil admiral Robert Carny, ki je prevzel to mesto kot naslednik admirala Fechte-lerja, sedanjega poveljnika pomorskih sil Atlantskega pakta v južni Evropi.
Me Carthyjev preiskovalni odbor
Washington, 17. avgusta. Preiskovalni odbor senatorja Mc Carthyja bo danes začel javno zasliševati »osumljene« osebe, k' delajo v tiskarni ameriške vlade. Po petdnevnih tajnih zasliševanjih, ki so bila prejšnji teden, je senator McCarthy obtožil dva delavca »komunistične delavnosti«, enega pa, da je ukradel neke tajne listine. To javno zasliševanje bo prvo po ostavki treh demokratskih članov preiskovalnega odbora.
nične in nevtralne. Tako je iz vlade izpustil tri predstavnike skrajne desnice: Tognija, Spa-tara in Bettiola z željo, da bi s tem zadostil levici. Druga Pellova koncesija je odstranitev De Gasperija iz zunanjega ministrstva, ker sta to zahtevala Saragat in Nenni, češ da bi s tem bila manj vplivna »atlantska politika«. Pella je sprejel v vlado nekaj novih ministrov s tehnično-uradniški-mi kvalifikacijami, da bi s tem dal večji poudarek tehničnemu in upravnemu značaju nove vlade.
Vendar nobena teh potez novega predsednika ni mogla odpraviti sumničenja, da bo novi kabinet nadaljeval staro De Gasperijevo politiko. V notranji politiki nove vlade ni pričakovati nobenih sprememb, ker so vsi ključni resori v rokah bivših ministrov. Pella si je zadržal resor državne blagajne, a Vannoni ministrstvo za finance, medtem ko so ostale gospodarske resorje dobili dosedanji Pellovi pomočniki — Gava in Cocca. Na čelu ministrstva za kmetijstvo pa je ostal Salomone, ki je predstavnik la-tifundistov z italijanskega juga.
V Rimu menijo, da se ne glede na to, da De Gasperija ni več na čelu zunanjega mi-nstrstva, zunanja politika ne bo v ničemer spremenila, ker je bil Pella na dosedanjih mednarodnih konferencah eden od najizrazitejših pristašev De Ga-sperijeve politike. Drugi predstavnik te politike — Taviani je postal minister za obrambo in bo s tega položaja nedvom-
Nova libanonska vlada
Beirut, 17. avg. (Reuter) Abdulah Jafi je setavil novo libanonsko vlado, ki ima 8 ministrov. V novi vladi ima Jafi ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za obrambo in ministrstvo za informacije- Nova vlada je koalicijska vlada strank, ki so na zadnjih volitvah dobile največ glasov. Glavna naloga vlade je reševanje gospodarske krize, ki je postala zelo nevarna.
Walter Robertson o korejski politični konferenci
Washington, 17. avgusta. Pomočnik ameriškega zunanjega ministra Waiter Robertson, je izjavil v intervjuju, ki ga je imel po televizijski mreži, da bi morala korejska politična konferenca proučiti samo vprašanje Koreje. Za rešitev ostalih vprašanj Daljnega vzhoda bi bilo po njegovem mnenju potrebno sklicati posebno konferenco. Robertson meni, da bi bilo treba pozvati Japonsko, Indijo in druge azijske države na Generalno skupščino OZN, ko bodo razpravljali o vprašanjih Daljnega vzhoda.
O samj politični konferenc! je Robertson dejal, da je prepričan, da se je na njej mogoče sporazumeti za združitev Koreje. Dejal pa' je, da dvomi, da bodo ZDA pristale na osnovanje nevtralne Koreje, v katere vladi bi bili lahko tudi Dodal je, da bodo predstavniki
ZADNJITELEUBAM1
wmmmmmmmmm pr V e t Z d CL T 6
ZDA zapustili politično konferenco, če bo nasprotna stran spremenila razgovore v propagando.
Robertson je na koncu dejal, da ZDA ne bodo nasprotovale, če tudi Sovjetska zveza pošlje svoje zastopnike na politično konferenco. Je pa mnenja, da bi sovjetske delegate morala na to konferenco povabiti Kitajska, predstavniki Severne Koreje.
Slabo vreme ovira repatricaijo ujetnikov
Pusan, 17. avgusta. Štiri ladje Združenega poveljstva, ki so prevažale severnokorejske vojne ujetnike z otoka Kodje, so se morale vrniti v pristanišče na otoku zaradi silnih tajfunov, ki onemogočajo plovbo. Zaradi izredno slabega vremena bo zastala repatriacija vojnih ujetnikov v Pan Mun Jomu. Združeno poveljstvo bo v sredo lahko repatriiralo samo 600 namesto 2.400 vojnih ujetnikov, kot je bilo nameravano.
Kairo. 17. avg. (r) Predsednik Egipta general Nagib je z večjim spremstvom odpotoval v Meko. Britansko-egiptovski razgovori, ki bi se morali nadaljevati nocoj, so b.li zaradi muslimanskih praznikov pr°Ioženi na prihodnji tedi?n.
Dunaj. 17. avg. (AFP) Na Dunaju se je začel svetovni kongres psihiatrov 'n nevrologov. Na kongresu sodeluje 40 zdravnikov iz 40 držav. Kongres je začel predsednik svetovne federacije za duševno wlravje. egiptovski zdravnik dr. El K holy.
Rabat. 17 avg. (AFP) Predstavnik francoskega zunanjega ministra Bidaulta — Vimont. ki je bil poslan v Maroko, da bi podedoval v odnosih med sultanom in pašo iz Marakeša. je danes odpotoval nazaj v Pariz. Kmalu za njim je odšel na poročanje v Pariz tudi generalni rezident Guü-‘tume.
New Delhi. 17. avg. (Tanjug) Pakistanskega ministrskega predsednika. ki je danes prisostvoval seji parlamenta, so poslanci navdušeno sprejeli. Hkrati pa se v Karačiju nadaljuje protindijska propaganda. Po vesteh, ki so danes prispele v New Delhi, so na sinočnjih zborovanjih v Karačiju ponovno zahtevali »sveto vojno proti Indiji«.
Casablanca 17. avg. (AFP) Voditelj demokratske stranke za neodvisnost Maroka Ouazani je poslal sporočilo maroškemu sultanu. v katerem mu izraža svojo privrženost ln obsoja zločin, ki so ga na pravili uporniki v Ma. aakešu. Ouaztni Pc poslal protestno pismo predsedniku francoske republike, generalnemu rezidentu v Maroku, bloku arabsko» azijskih držav v Združenih naro-dm tn Arabski llfiL	. ---
no že naprej podpiral politiko evropske obrambne skupnostL Levica, ki je zahtevala ublažitev politike do Atlantskega
(Nadaljevanje s 1. strani
Ko so veleposlaništva izročila sovjetsko noto svojim vladam, so predstavniki ameriškega, bri ■ tanskega in francoskega zunanjega ministrstva odklonli svoje komentarje, češ da je treba sovjetsko noto dobro proučiti.
Sovjetska vlada je pozvala vzhodnonemško vlado, naj določi svojo delegacijo, ki naj 20. t. m obišče Moskvo, da bi razpravljali o nekaterih pomembnih vprašanjih o odnosih med ZSSR in Vzhodno Nemčijo.
London, 17. avg. (Tanjug) Po mnenju diplomatskih opazovalcev je sovjetska nota — že druga v razdobju 14 dni — presenetila London, Washington in Paris. Očitno je, da si hoče Sovjetska zveza zavarovati iniciativo |n napraviti vtis, zlasti v Nemčiji, o iskrenosti svojih namenov. V teh krogih izjavljajo, da sovjetska nota vsebuje mnogo propagandnega materiala in da je v bistvu namenjena volivcem v Zahodni Nemčiji.
Cepvav v sovjetski noti ponavljajo stare teme, vendar menijo v Londonu, da ne bi smeli prezreti sovjetske ponudbe, naj bi v razdobju 6 mesecev prišlo do konference o mn rovni pogodbi z Nemčijo. V Londonu poudarjajo, da je zelo značilno, ker Sovjetska zveza prvič pravj nekaj o zastarelosti potsdamskega sporazuma. Iz vsebine note sklepajo nekateri, da je Sovjetska zveza pripravljena žrtvovati Vzhodno Nemčijo. če se zahodne velesile odrečejo ponovni oborožitvi Zahodne Nemčije. V Londonu so
mnenja, da bo ta teza, kakor tudi teza o reparacijah, kateri naj bi se odrekli, naletela na podporo javnosti v obeh delih Nemčije. Kot je znano, zahodne velesile še niso odgovorile na sovjetsko noto z dne 4. avgusta in bj še ta teden na sestanku v Parizu morale pripraviti načrt tega odgovora.
Bonn, 17. avg. (Tanjug): V političnih krogih v Bonnu sodijo, da je včerajšnja sovjetska nota o nemškem problemu naperjena v prvi vrsti proti sodelovanju Nemčije v zahodnem obrambnem sistemu in s tem tudi proti kanclerju Adenauerju, ki je nosilec politike integracije in ponovne oborožitve Nemčije. V teh krogih poudarjajo, da sovjetska nota konkretizira sovjetsko stališče, ki je bilo navedeno v odgovoru Sovjetske vlade na poziv treh zahodnih velesil na četverno konferenco, ter obenem s tem precizira sovjetsko koncepcijo za rešitev nemškega vprašanja. Medtem ko je s prvo noto sovjetska vlada hotela torpedirati konferenco ministrov za zunanje zadeve držav Schuma-novega plana v Baden-Badnu. ie zadnja sovjetska nota še ostrejša in naperjena proti zahodno-nem-škim volitvam.
Kancler dr. Adenauer je izjavil popoldne na tiskovni konferenci, da so glavni pogoji sovjetske note glede Nemčije nesprejemljivi. Če bi bila mirovna pogodba sklenjena na osnovi, kakor jo predlaga Sovjetska zveza, bi bila Nemčija sicer z-edinjena, toda popolnoma osamljena in bi imela slabo vojsko. Nemčija bi bila brez vsakega varstva in bi v kratkem
postala sovjetski plen. Adenauer se je izrazil za konferenco štirih zunanjih ministrov, ker bi-na taki konferenci Sovjetska zveza končno morala razčistiti svoje namene glede Nemčije. Adenauer je izjavil, da morajo zahodne velesile odločno nadaljevati svojo politiko za zedinjenje Evrope. Če bi za-hodnonemška vlada sprejela sovjetski predlog za ustanovitev provizorične nemške vlade, bi bila to izdaja nad prebivalstvom Vzhodne Nemčije, zlasti po junijskem uporu.
Tudi zastopnik socialno-demo-kratske stranke je odklonil glavne pogoje sovjetske note. Poudaril pa je, da je prišel sedaj čas, za konferenco štirih velesil glede Nemčije. Izjavil je, da naj bi se že nehala »vojna z notami« med velesilami, ker ta sklicanje konference samo otežuje.
Pariz, 17. avg. (AFP): V pariških političnih krogih so mnenja, da nova sovjetska nota glede Nemčije ne prinaša ničesar novega. Sovtjetska nota ponavlja običajno polemiko o Atlanrskem paktu in uporablja pri tem ista sredstva propagande kot doslej.
Najvažnejše za francoske komentatorje je dejstvo, da sovjetska vlada noče privoliti v svobodne volitve v Nemčiji, dokler ne reši drugih vprašanj, med katerimi je najvažnejše spojitev sedanjih dveh nemških vlad v splošno in začasno vlado. V Parizu menijo, da je ta predlog neugoden za zahodne velesile, kajri v Zahodni Nemčiji je precej takšnih politikov, ki bi privolili v združitev pbeh vlad, misleč, da bi bila s tem dosežena združitev obeh Nemčij.
Nazaj k	Pot
Giuseppe Pella
pakta in evropskih organizacij, od te stare ekipe ne more prL čakovati nove politike.
Za-.-adi tega je prav malo verjetno, da bi parlament ocenil Pellovo vlado kot zgolj tehnično in neutralno. Vendar kaže, da bo Pellov kabinet s pomočjo desnice dobil podporo v parlamentu, s čimer pa bi se politična kriza v Italiji še povečala.
99
(Nadaljevanje s 1. strani
morale nemške volitve, če bi hotele res biti »svobodne«, potekati pod nekim »nevtralnim nadzorstvom«. Rusi se pri tem spet sklicujejo na Potsdam, češ' da naj bi kontrolo nad volitvami imele okupacijske sile, in sicer vsaka okupacijska država v svoji okupacijski coni__
Ti predlogi dovolj jasno kažejo, kam Moskva meri. Kakršne koli resnično svobodne volitve, zlasti po zadnjih dogodkih v Vzhodni Nemčiji, bi za Rusijo pomenile popoln polom. Zato vztrajajo pri »kontroli« nad volitvami vsaj v svoji okupacijski coni, ki bi ipač dale takšne rezultate. ki bi bili potrebni_
Na drugi strani je očitno, da
ima tudi sedanja sovjetska nota svoj propagandni namen:	Za-
hodna Nemčija se pripravlja na parlamentarne volitve; bonnska vlada je podpisala pogodbe, ki jo za daljšo dobo vežejo na Zahod; če bi te pogodbe začele veljati (Francija kot glavni nemški partner v zahodnoevropski obrambi jih še ni ratificirala!), potem bi bil položaj v Nemčiji še bolj »spremenjen« kot doslej; prav zato, naj bi bila mirovna pogodba podpisana najkasneje v 6 mesecih.
Na drugi strani je očitno, da hoče Moskva vsaj nekoliko popraviti svoj ugled v Vzhodni Nemčiji in po možnosti utrditi omajane položaje »svojih« predstavnikov v Pankowu. Tako dr. Adenauer kot voditelj soci-
Francoske ustavne reforme
Po dolgih letih dosežen kompromis o ravnotežju med pooblastili parlamenta in vlade
Potresi v Grčiji
Atene, 17. avg. (r) Grška vlada je izdala prvo uradno poročilo o žrtvah potresa. Poročilo pravi, da je doslej ugotovljenih samo 600 smrtnih žrtev. Sezmografi v Atenah so včeraj in ponoči registrirali zopet 15 potresnih sunkov, ki pa niso bili vsi na Jonskih otokih. Položaj na Jonskih otokih se je znatno izboljšal. Helikopterji odmetavajo živila in vodo. Jutri odpluje iz Port Saida britanska ladja, ki bo pripeljala šotore za deset tisoč oseb. Danes so vzpostavili brzojavno zve*o z Jonsltigii otoki, Ä
Med sedanjim močnim valom stavk v Franciji se je spe: izkazalo, kako zelo je bila potrebna v Franciji ustavna reforma. Vse skupine delavcev in nameščencev, ki so v stavki, so že pred dnevi zahtevale, naj o njihovih zahtevah razsodi parlament. Tej zahtevi pa ni bilo ugodeno, ker je za sklicanje izrednega zasedanja parlamenta potrebnih 209 glasov. Če bi se v tem pogledu tudi združili poslanci socialistične stranke in KP Francije, bi imeli skupaj samo 206 glasov, kar ne bi zadostovalo za sklicanje izredne seje parlamenta.
Te ovire v parlamentarnem življenju pa bo zdaj konec, kajti za četrto francosko republiko se bo začela nova zgodovinska doba, v kolikor pač ustavni in drugi zakoni delajo zgodovino. Dosedanja ustava, ki volja od leta 1946, je bila v mnogih važnih točkah spremenjena in sicer z nad dvetretjin-sko večino in je zdaj potrebno, da samo še senat ali svet republike to revizijo ustave potrdi. Ko bo meseca oktobra konec parlamentarnih počitnic, se bo začelo v Franciji novo parlamentarno življenje.
Po ustavi od leta 1946 je imela francoska narodna skupščina pooblastila, kakršna je dosegel doslej le redkokateri parlament. Francoski parlament je zasedal po stari ustavi brez prekinitve, vlade pa je potrjeval samo s svojo absolutno večino. Če so se skupine poslancev vzdržale glasovanja, ni smela relativna večina nobene veljave. Če je bil parlament razpuščen, je lahko predsednik parlamenta sicer sestavil novo vlado, a to samo ob pogoju, če so v to vlado hotele poslati vse parlamentarne skupine svoje predstavnike. Ko so leta 1946 sprejeli taka ustavna določila, so to storili zaradi tega, ker so se bali državnega udara. Takrat je veljal za najmočnejšega moža v Franciji general De Gaulle in ko je kot predstavnik vlade odstopil, so se nasprotne stranke hale, da si bo prisvoji! oblast proti volji parlamenta.
Po ustavi iz leta 1946 je bil nek-danii senat spremenjen v svet republike, ki ie imel zelo skromna
Stavke v Parizu
Pariz, 17. avg. (r). Položaj zaradi stavke je bil danes v Pa. rizu iproti prejšnjemu tednu v glavnem nespremenjen. 2elezni. ški promet še vedno počiva. Pač pa je vozilo v Parizu več via kov podzemeljske železnice, ven. dar še vedno samo polovica Preskrba z vodo, plinom in elektriko pa je v glavnem v redu Danes so stavkali tudi tiskarni ški delavci, in ni izšel noben časopis, razen pariške oddaje Y.wd Repaid Tribune«.
pooblastila. Zakone, ki jih je sprejel parlament, je smel sicer spreminjati, parlament pa je lahko potem z absolutno večino spet uveljavil prvotni tekst. Zaradi določil ustave iz leta 1946 je Francija dosegla tekord vladnih kriz in čedalje bolj se je uveljavljala zahteva, da je potrebno ravnotežje med pooblastili, ki jih imata parlament in vlada. Ta splošna zahteva pa je dobila raziične oblike pri meščanskih strankah in pri socialistih. Meščanske stranke so želele, da bi imela vsaka njihova vlada čimbolj ubogljiv parlament, medtem ko so socialisti zahtevali, naj obdrži parlament toliko pooblastil, da bo mogel krotiti nazadnjaške vlade in konservativne senate.
Kompromis, ki so ga našli po dolgem iskanju, določa, da bo parlament z navadno večino potrjeval nove vlade. Pri zadnji vladni krizi so štirje kandidati po vrsti dobili relativno večino, niso pa dobil; 314 glasov, kakor jih je zahtevala ustava. Po novem bo ob
razpustu parlamenta postal predsednik parlamenta predsednik nove vlade in hkrati tudi minister za notranje zadeve in ne bo več potrebno, da bi pritegnil v svojo vlado vseh parlamentarnih frakcij. Po novem bodo trajala redna parlamentarna zasedanja vsako leto 7 mesecev in samo med zasedanjem parlamenta bo v veljavi imuniteta poslancev.
Z ustavno reformo bo dobil tudi svet republike ali senat večji pomen. Če bo spreminjal zakonske osnutke in predloge parlamenta, DO moral spremenjene tekste vrniti parlamentu zaradi novega glasovanja in šele, če po treh takih izmenjavah ne bi bilo doseženo soglasje obeh domov, bo lahko parlament suvereno odločal o novih zakonih.
Francoska ustavna reforma ima to dobro stran, da se bo zmanjšalo število vladnih kriz, da ne bo zlorab poslanske imunitete in da ne bo ovir pri izvajanju raznih reform ter pri odločitvah, ki jih zahteva velika večina ljudstva, k: pa nima v parlamentu toliko predstavnikov, da bi bila vselej na razpolago absolutna večina. — tg.
Krvavi nemiri v Maroku
puškami in tudi z ročnimi bombami, so se spopadle s policijo in Rabat, 17. avg. (UP): Maroški je bilo med tem spopadom ubitih sultan Sidi Mohamed ben Jusuf 18 ljudi. Demonstranti so oblegali je danes pozval ljudstvo Maroka, in napadali hiše, v katerih pre-
naj mu ostane zvesto. Sultanovi pristaši so spet demonstrirali v Rabatu in Casablanci. Med dvodnevnimi demonstracijami v Rabatu je bilo ubitih 38 ljudi, ra-
bivajo sultanovi nasprotniki. V Casablanci je policija streljala na veliko množico nacionalističnih demonstrantov in je pri tem padlo 20 ljudi. Demonstranti so za-
njenih pa nad sto. Skupine ma- žgali nekaj hiš v arabskem delu roških nacionalistov, oborožene s mesta.
Maroški jeadSGi v Marak«£u
alnodemokratske opozicije doktor Ollenhauer |ki mu ob sploš-nonemških volitvah, če bo do njih kdaj prišlo, napovedujejo zmago-] sta že ponovno izjavila da vzhodnonemški »voditelji« kot Grotewohi in Ulbricht ne predstavljajo nikakor drugega, razen sovjetskih okupacijskih oblasti in da zato nimajo pravic zastopati interesov {prebivalstva Vzhodne Nemčije. Prav tako je tudi razpoloženje vzhodnonemškega prebivalstva nasproti tem »voditeljem« vse prej kot naklonjeno. Berlinski »upor« je bil dovolj jasen dokaz!
Prav zato pa bi jih Rusi radi vsilili v vsenemško vlado: njihov vpliv bi s tem .pridobil in Moskva bi naposled imela »svoje ljudi« na vodstvu Nemčije. Ze sam sovjetski predlog o tem pa naj bi vzhodnonemškim »predstavnikom« že sedaj povečal ceno...
Moskovski politiki računajo tudi na efekt, ki naj ga povzročijo nekateri predlogi zahodnim velesilam: umik tujih čet z nemškega ozemlja (vendar šele po enem letu po podpisu mirovne pogodbe!); odpoved slehernem! plačevanju reparacij (Rusi so že tako izmozgali svojo cono, da ti kaj več iz nje tako ali tako ne mogli več iztisniti); in obljuba, da bodo doslej nekaznovani nsi-cisti »uživali vse demokratične pravice«. Kaže, da Kremelj resno računa na politični uspeh pri bivših in sedanjih nacistih:, saj so nekateri izmed bivši!» Hitlerjevcev že zasedli ugledne položaje v birokratskem aparatu v Vzhodni Nemčiji. V tej zvezi je tudi napoved, da naj bi imela Nemčija svojo vojsko, ki ji bo »zadoščala za obrambo«. Tudi to je ena izmed vab, ki morda še vedno močno vpliva na nemško miselnost. Rusi so nazorno proti oborožitvi Nemčije, če bi bila-v sklopu zahodnih strateških načrtov, najbrž pa tu ne imeli nič proti, če bi bila ta nemška vojska — prav po napovedih nemške »stranke Reicha« in njenega voditelja Naumanna — uperjena proti »zahodnim plutokratom«.
Vse to so navsezadnje velika »darila« Nemcem, ki bi jih morali plačevati »samo« s priznanjem mej, ki so bile začasno začrtane — v Potsdamu, kjer so zahodne velesile širokogrudno ugodile Rusom in njihovim vzhodno-evropskim načrtom o »interesni sferi«.
Ob vsem tem pa moramo pripisati še pripombo, ki se posredne tiče tudi Jugoslavije. Mirovno pogodbo, ki jo predlaga sovjetska vlada, naj bi podpisale, države, ki so se borile proti Hitlerjevi Nemčiji. Sovjetska nota jih navaja devet: Francijo, Veliko Britanijo, ZDA, Sovjetsko zvezo, Poljsko, CSR, Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg. Naša država, ki je med vsemi naštetimi državami gotovo ni imela najmanjšega deleža za uničevanje nacističnega Reicha, brez dvoma pa je več žrtvovala od sedmih naštetih držav — je enostavno izpuščena, spregledana, naša borba pozabljena, naše žrtve so za Ruse brezpomembne, naš prispevek pri splošni zmagi za Moskvo ni vreden omembe! V Moskvi so se zgodile »spremembe«, toda kar se tiče Jugoslavije, se odnos do nje ni spremenil od proslulega stališča Kominforma! »Poprav-Ijzlci zgodovine« bi nas še enkrat hoteli »zradirati«, zbrisati, skratka — pozabiti!
Klic zadnje sovjetske note: »Nazaj k Potsdamu!« ni torej prinesel nič novega in nič ohrabrujočega, iz česar bi lahko sklepali, da se bo položaj v osrčju Evrope kmalu spremenil.
4. str. 7 Slovenski poročevalec /štev. 194 / 18. avgusta 1953
Trgovini fe treba kredite znižati
Poletje in jesen -
otroške
Prvotno določevanje in odobravanje kreditnih sredstev našim gospodarskim organizacijam na osnovi planiranja je bilo za tedanje razdobje našega gospodarskega sistema nujno jn potrebno, če smo hoteli čimpveje doseči ponoven vzpon v vojni težko prizadetega gospodarstva. Ob prehodu na novo prosto gospodarstvo pa moramo priznati, da predpisi o kreditu tiranju niso več zadovoljivi in da trenutno o obvladanju gospodarstva s pomočjo kreditiranja pri nas ne moremo govoriti. Dejstvo je, da so se tako v proizvodnji kot tudi v trgovini v najširšem smislu razbohotile težnje, da se vse težave in nepravilnosti gospodarskega udejstvovanja najlaže krijejo z najemanjem dodatnih, novih kreditov. Pomanjkljivi kreditni predpisi so pospeševali te težnje podjetij in tako so postopno toda nevzdržno naraščala obratna sredstva v pretiranih zalogah surovin in pomožnega ma-teriala^ prekomerni nedovršeni proizvodnji, prekomernih zalogah polizdelkov in gotovih izdelkov, v pretiranem kreditiranju kupcev itd. Rezultat takega gledanja na uporabo kreditnih sredstev je visok in stalen porast tako odobrenih, kot tud; izkoriščenih kreditov v vseh panogah našega gospodarstva.
Novih predpisov o kratkoročnem kreditiranju še nimamo. Zato je glede na zgoraj omenjena dejstva odbor za gospodarstvo pri zveznem izvršnem svetu sklenil, da se revidirajo
do konca tekočega leta vsi odobreni krediti gospodarskim organizacijam, še ta mesec pa Se revidirajo vsi krediti v trgovini, ki od vseh gospodarskih panog izkazuje največji porast kreditov.
O nezadovoljivem poslovanju naših trgovinskih podjetij se zadnje čase mnogo piše in napovedani so že nekateri ukrepi, ki bodo bistveno vplivali na nadaljnji potek trgovinskega udejstvovanja. Odprava velikega števila poslovalnic, s katerimi so doslej po mili volji uveljavljali svoja monopolistična stališča okrajna in druga večja trgovinska podjetja ter njih osamosvojitev bo vsekakor pozitivno vplivala na nujno zahtevano konkurenčnost med podjetji. Od zdrave konkurenčne borbe pa lahko pričakujemo, da bodo trgovinska podjetja prisiljena zniževati cene blagu in se zadovoljiti z nižjim dobičkom.
Važno vlogo v tem pogledu igra tudi pravilna odmera kratkoročnega obratnega kredita trgovini. Visok; krediti omogočajo namreč trgovini, da si ustvari neopravičeno visoke, prekomerne zaloge in vztraja pr; visokih cenah posameznega blaga. Analiza odobrenih in izkoriščenih kreditov nam pove, da so odobreni krediti v razdobju od 30. VI. 1952 do 30.
VI.	t. 1. narasli:
V trgovini na malo za 20»/o, v trgovini na veliko za 105»/o in zunanji trgovini za 580/&.
Izkoriščeni krediti prikazuje-
jo za isto razdobje naslednjo sliko:
V trgovini na malo porast za 18 /o, v trgovini na veliko porast za 113°/0 in v zunanji trgovini porast za 82»/o.
Tolikšno zvišanje obratnih sredstev v trgovini je seveda omogočilo trgovinskim podjetjem mnogo večje zaloge. Ker pa se sam promet v trgovini ni bistveno spremenil, se iz teh previs ih zalog ostvarjajo ne-kurantne zaloge, ki jih trgovina ne bo mogla vnovčiti, kar pomeni, da bodo trgovinska podjetja zopet obremenjevala kreditna sredstva, vložena v to neidoče blago in bo zato obračanje izposojenih kreditnih sredstev počasneje, kot se zahteva.
Ugovor, da so se cene blagu dvignile in da je tudi opravljeni promet v trgovini temu pri. memo višji, ne drži. Na dan 30. junija t. 1. je namreč na-rastel promet, če ga primerjamo s prometom 30. junija lani, le za 3«/0 in torej ni v skladu s 40o/o-nimi višjimi kreditnimi sredstvi (velja za isto razdobje). Prav tako ne opravičuje zvišanje kreditnih sredstev indeks cen, ki je v istem razdobju porasel le za 9»/». Tudi ugovor, da je izbira blaga v trgovini danes mnogo pestrejša ni prepričljiv, saj ni bila ta izbira v
III.	tromesečju lanskega leta nič manjša, kot je sedaj.
Z revizijo kreditov v trgovini še ta mesec hočemo odpra-
Vnovčevanje obveznic 1. ljudskega posojilu
Kakor smo že Čitali v »Slovenskem poročevalcu«, Je bila objavljena v »Uradnem listu FLRJ« št. ^6 z due 29. junija 1953 »Uredba o spremembi uredbe o Ljudskem posojilu za Petletni plan za razvoj nar dnega gospodarstva FLRJ«, vpisanem v letu 1948, ki se nanaša na podaljšanj» veljavnosti obveznic I Ljudske®* poso ji la, izžrebanih v letu 1949. in katetre so po prejšnjih predpisih veljale za zastarane in neizplačiji-ve. (Dobitki so zastarali 1. maja 1952. amortizirane obveznice in kupon št. 1 pa 1. januarja 1953).
Zvezni Izvršni svet je podaljšal rok veljavnosti do 31. avgusta 1953 Omenjeno podaljšanje bo omogočilo vsem lastnikom takih obveznic, da bodo lahko še do konca tega meseca dobili izplačano protivrednost za obveznice, izžrebane 28. aprila 1949 in na II. žrebanju 23. decembra in kupon št. 1. kakor tudi morebitne dobitke. 6e so jih zadele njihove obveznice.
Iz vsakdanjih ugotovitev Je razvidno. da so predvsem na deželi še ljudje, ki posedujejo take obveznice in prav njim Je namenjen ta članek. Omenjena uredba o podaljšanju veljavnosti je Izdana z namenom, da se zaščitijo koristi delovnih ljudi in temu se pridružujejo tudi moj? vrstice, ki naj jih prizadeti dobro prečitajo.
Zaradi lažje orientacij« navajam številke izžrebanih obveznic v letu 1949. V kolikor J« katera zadela tudi dobitek. bo lahko vsakdo ugotovil v banki.
_ Na I žrebanju 28 aprila 1949 Izžrebane obveznice iz vseh serij, ki Imajo naštete številke: 29.	54
62. 70. 86, 94. 102. 135. 155. 172. 173 207. 236. 266. 291. 319. 329, 347. 348, 375.	377	446, 447.	504.	550, 568
573. 596. 598. 607, 621. 629 693, 712. 713.	716.	719.	728.	750. 756,	780.
783. 828 835. 847, 888. 892. 899, 941, 979.
Na II. žrebanju 23. decembra 1949 pa so bile izžrebane obveznice: 49. 50. 64, 79. 85. 97, 121 130 132. 132 167. 169. 204. 210 2161 220 235. 320. 356. 359, 394. 421. 458. 474 507. 512. 518. 545. 577. 578. 581, 583. 611. 623 648. 651, 683. 718 723. 744 758. 777. 778. 790. 806. 830 857, 901. 922. 977
Vse obveznice, ki Imajo katero izmed navedenih številk, so amortizirane in torej velja zanje podaljšanje veljavnosti. Nekatere med njimi so zadele tudi dobitke, česar pa zaradi omejenega prostora ne morem naštevati posebej.
Ker se približuje 31. avgust 1953 kot zadnji dan za uveljaljanje pravic, izvirajočih iz obveznic I. Ljudske era posojila, izžrebanih v
e.^u- *^49, je priporočljivo, da vsi ki še imajo obveznice, primerjajo njihove številke z zgoraj objav, (lenimi. Obenem ponovno obve. ščam vso vpisnike, da so že vse obveznice izžrebane in torej za I. Ljudsko posojilo ne bo nobenega žrebanja več.
Andoljšek — NB
viti prekomerno In neutemeljeno uporabljanje kreditov. V sodelovanju z organi pristojnih odborov za gospodarstvo in predstavnikov trgovinskih zbornic bodo odobreni krediti zmanjšani za toliko, da bodo po svojem znesku enaki kreditom, ki jih je imela trgovina v začetku III. tromesečja lani. Seveda se bo pri tem upoštevalo stvarno zvišanje prometa, odnosno izkazano zvišanje indeksa cen, vendar vse to ob enaki hitrosti obračanja sredstev.
Omenjena revizija kreditov, sklenjeno zvišanje obrestne mere v trgovini od 5°/o na 7»/o-uvedba provizije na neizkoriš-čeni kredit v višini 2o/0 na me see, predpis, ki omogoča banki da po potreb; pregleda finan. čno poslovanje podjetij, kot ta di napovedane nove organizacijske oblike naših trgovinskih podjetij nam dokazujejo, da so gospodarski organi našega državnega vodstva sklenili, napraviti konec samovolj; trgovine. Trdno pričakujemo, da bodo vsi ti ukrepi pripomogli uresničiti njih glavni namen, t. j., dvigniti življenjski standard našega delovnega ljudstva.
Komaj dober mesec je minilo od sestanka gospodarstvenu kov z vodilnimi tovariši našega pomorstva z Reke. Ob tej priliki smo v prostorih trgovinske zbornice LRS obravnavali probleme reške luke, predvsem pa vprašanje, zakaj se nekatera naša izvozna podjetja poslužujejo za uvoz in izvoz tujih luk in tujih ladij. Naj omenim nekaj vzrokov, zakaj je mnogokrat tako in ne drugače. Nesmiselno bi bilo meniti, da podjetja namenoma izvažajo in uvažajo skoz; tuje luke in se poslužujejo tujih ladij. Naši delovni kolektivi vroče žele, da bi devize, katere dobimo s trdim delom, ostale v domovini. Prav zaradi tega morajo biti nekje tehtn; vzroki, ki silijo izvoznike, da se kdaj pa kdaj odpovedo tem svojim načelom. Og'ejmo si, kako je n. pr. z vzdrževanjem »redne« pomorske linije Jugoslavija—Grčija—Turčija.
Tovarna »Saturnus« iz Ljubljane je 31. julija letos poslala »Transjugu« na Reko vagonsko pošiljko izdelkov, namenjenih v Turčijo s prošnjo, naj jih čim prej odpošljejo tujemu kupcu, ker bi v nasprotnem primeru propadla uvozna licenca turškega uvoznika. Istega dne je »Transjug« jz Reke sporočil tovarni »Saturnus«, da bodo izdelki poslani s parnikom »Uži-ce« 8. avgusta, ko po voznem redu odpluje ta ladja. Čeprav s tem rokom tovarna ni bila najbolj zadovoljna, je bila ven. dar sporazumna in je čakala na transportne dokumente. Ko je tovarna »Saturnus« vprašala 10 avgusta, kako je z omenjeno pošiljko, je dobilo odgovor, da so izdelki še v skladišču in bodo verjetno odposlani šele okrog 15- ali 16- avgusta. In vzroki za
• •• ••• ••• ••• •••	••• •§• ••• ••• •••
'Kupimo	t
j	diferencial	I
•
i za 5-tonski tovorni avto, :
j	znamke FWD.	*
š	Ponudbe poslati na	:
;	P L A M E N, tovarna	:
j	vijakov in žebljev,	•
:	KROPA.	?
V VSAKO DRUŽINO KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBEI
(Nadaljevanje in konec)
Kaj je treba ukreniti
ob pojavu otroške paralize?
Upoštevajmo naslednje važne skušnje in ugotovitve: Bolezen poteka običajno mnogo hujše in s težjimi ohromitvami, če bolnik že v začetku bolezni ne leže v postelj, temveč hodi okrog, opravlja posle, potuje itd. Tudi lahki napori slabšajo izglede na popolno okrevanje. V toku bolezni se tudi utegnejo pojaviti hude komplikacije (pljučnica, sepsa), ki jih prepreči le strokovna nega. Najvažnejše pa je. da rabi bolnik že takoj v začetku učinkovito ortopedsko profilakso, namreč pravilno (fiziološko) lego v postelji, kar se doseže najuspešneje z imobilizacijo (mavčeva posteljica in ko-ritca); na občutljive mišice do. biva vroče obloge. Pravilno je vse to mogoče napraviti le v bolnišnici. Kjer se ti važni ukrepi opustijo nastopijo skrčenja določenih mišičnih skupin in pacient je na najboljši poti, da postane — invalid. Bolnik rabi torej stalno strokovno pomoč, nego in nadzorstvo, mir in zatemnjeno sobo. Njegovi iztrebki in drugi izločki, perilo itd. se sproti razkužujejo. Ko mine akutno stanje in preobčutljivost
to: ladja še ni priplula, na Reki se bo vsidrala šele 12. avgusta ter bo nekaj časa ostala v doku zaradi popravila. Ali n! čudno, da na tej progi, kjer vzdržuje avgusta in septembra promet kar 6 parnikov, ni točnega voznega reda? Kaj bo, ko bo vreme motilo promet po morju? Takšne nerednosti se na
Po že dobro znanih ugotovitvah vse naše javnosti je osnovna pomanjkljivost trgovine v tem, da hoče čim več zaslužiti. Zato smo pozdravili načrt uredbe o trgovskih podjetjih, iz katere je razvidno prizadevanje najvišjih organov naše ljudske oblasti, da se zboljša poslovanje na tem področju gospodarstva.
Moj namen je, dotakniti se sodelovanja potrošnikov v trgovini. Ti namreč najprej opazijo in na sebi občutijo razne pomanjkljivosti. Zato se v osnutku uredbe tudi pojavljajo obvezni sveti potrošnikov pri ljudskem odboru okraja ali mesta, ki naj bi šteli 30 članov.
Vemo, da niso pri nas potrošniški sveti nekaj popolnoma novega. Ustanavljati so jih začeli terenski odbori kmalu po ukinitvi potrošniških zadrug. Ponekod so sestavili take svete pri posameznih trgovskih poslovalnicah, toda večinoma je bil na določenem terenu en sam potrošniški svet, ki je opazoval poslovanje vseh trgovin z namenom, da se zavarujejo koristi potrošnikov. Kjer so se tega dela v svetih lotili vneti ljudje, delujejo taki sveti še danes in trgovska podjetja sama njihovo delo večinoma upoštevajo.
Osnutek nove uredbe ne govori o potrošniških svetih in posameznih trgovinah, temveč jih predvideva pri okrajnih in mestnih ljudskih odborih. Njihova naloga bo pomagati odborom pri pospeševanju in nadzorstvu trgovinske dejavnosti. Člani teh svetov bodo imeli pravico, da prisostvujejo sestankom delavskih svetov podjetij ter prodajaln m da sodelujejo pri razpravljanju o posameznih vprašanjih, vendar BREZ PRAVICE ODLOČANJA. S tem je naloga bodočih potrošniških svetov že v
rabi okrevanec v primeru ohromitev še v posebno skrbno ortopedsko pocnoč za okončine, ki morajo biti pravilno fiksirane, da ne nastopijo skrčenja in s tem trajna invalidnost Ohromele mišice mu oživlja redna fizikalna terapija (pasivni gibi, diatermija. masaža, elektroterapija in kopeli). Ker so mišice del celega organizma pospešuje okrevanje tudi aktivno-tera-pevtska gimnastika, krepka hrana, bivanje na čistem zraku, sončenje in dobra nega telesa.
Na drugi strani moramo upoštevati žive interese še zdrave bolnikove okolice (družina, kolektivi), in tu je posebno važna zaščita še zdravih otrok. Vsem staršem, vzgojiteljem in vodstvom otroških kolektivov je razumljivo edina želja zdravje otrok, ne pa dolgotrajna bolezen ali celo pohabljenost in invalidnost. Staro zlato pravilo »bolje preprečiti kot zdraviti« ima pri otroški paralizi posebno globok pomen. Zato bo brez dvoma vsak disciplinirano izvajal preprosta, lahko umljiva in izvedljiva higienska pravila, ki so se povsod v svetu dobro obnesla v
progi Jugoslavija—Grčija—Turčija dogajajo skoraj redno. Te nerednosti, da ne omenjamo drugih, pa so vzrok, da Se izvozniki iz Slovenije, žal še dostikrat, poslužujejo tujih ladijskih družb. Ne smemo pozabiti, da bi v nasprotnem primeru zelo verjetno zgubili tuje kupce.	Velimir Svoboda
uredbi nekoliko točneje določena. V tem se zelo mnogo razlikujejo od dosedanjih potrošniških svetov, glede katerih ni bilo nikjer rečeno kako opravljajo nadzorstvo nad poslovanjem trgovin, temveč so morali kar sami razmišljati o primernih oblikah svojega dela.
Spričo tako razširjenih nalog in pravic potrošniških svetov po besedilu osnutka nove uredbe bi lahko sklepali, da bodo sedanji sveti, kjer jih imamo, mogli delati še naprej; pod pogojem seveda, da bodo svoje delo pravilno razumeli. Koristno bi bilo, če bi prišla glede tega ustrezna določba tudi v uredbo.
Omenil sem že, da tudi novi potrošniški sveti ne bodo imeli pravice do meritornega odločanja; njihovo SODELOVANJE bo še vedno le POSVETOVALNEGA POMENA. Tudi se mi zdi vredno pripomniti naslednje: Če smo že prišli do spoznanja, da kontrolni vlogi potrošniških svetov na področju trgovine danes ni več mogoče resno nasprotovati, tedaj bi morali spoznati še to, da bi ta kontrolna vloga prišla najbolj učinkovito do veljave le tedaj, če bi potrošniki odločilno sodelovali pri upravljanju trgovskih podjetij. Zakaj hočemo ostati na pol poti? Čemu potrošniki pri sklepanju ne bi smeli imeti glasovalne pravice?
Menim tudi, da bi potrošnikom morali omogočiti enakovredno sodelovanje vsaj v upravah tistih trgovskih podjetij, ki preskrbujejo ljudstvo z vsakdanjimi življenjskimi potrebščinami, kakor so živila, obleka, obutev, kurjava in podobno. Zato naj v upravne odbore trgovskih podjetij pridejo tudi potrošniki. Glede oblike za izvolitev potrošnikov za to nalogo nam ni najti.	Miloš Štibler
sezona
paralize
borbi proti otroški paralizi in drugim nalezljivim boleznim.
Zal proti otroški paralizi za sedaj še ni uspešnega cepiva, kot n. pr. proti davici; uspeh obetajoči poizkusi pa so v teku. Kljub temu otroški paralizi nismo izročeni na milost in ne. milost.
Pravila za preprečevanje in zatiranje otroške paralize:
1.	Življenjski interes bolnika in zdravstvena zaščita njegove okolice zahteva, da vsak primer nemudoma prij avimo pristoj. nemu zdravniku ozir. zdrav, osebju ki bodo poskrbeli za osamitev (izolacijo), dezinfes-cijo, prevoz v bolnišnico in strukovno nego bolnika. Ponovno opozarjamo na začetne neznačilne znake bolezni, ko je za bol. nika in njegovo okolico najvažnejše, da isti leže takoj v postelj in se pokliče zdravnik. Zaradi nalezljivosti bolnik ozir. okrevanec ne sme sprejemati obiskov, zlasti otrok, pa tudi odraslih, ker lahko razširjajo bolezen, ne da bi sami zboleli. Izločki m zlasti iztrebki, pa tudi roke, jedilni pribor, posteljnina itd. naj se sproti razkužuje (5%-ni lizol). Cim se pokažejo značilni znaki bolezni pa se mora bolnik spraviti v bolnišnico!
2.	Vse družine in kolektivi, kjer so imeli primer otroška paralize, naj disciplinirano izvajajo odrejene sanitarne ukrepe (poostreni higienski režim, natančno končna čiščenje in dezinfekcija). Otroci, ki so bili v stiku z bolnikom, pa 2—3 tedne ne smejo v družbo drugih otrok, zlasti ne v otroške ustanove m kolonije. Karantena velja tud: za odrasle osebe, ki so bile v kontaktu z bolnikom in imajo opravka v otroških ustanovah, kolonijah, z živili ipd.
3.	V splošni borbi proti otroški paralizi so potrebni ukrepi kot pri tifusu in paratifusu, torej ukrepi, ki jih itak zahteva higienska kultura človeka: največja snaga in razkuževanje stranišč, uporaba toaletnega papirja, umivanje rok po uporabi stranišča (milo in topla voda). Posebno oprezni bodimo na potovanjih (doba dopustov), ko je vzdrževanje higienskega režima že malo težje, a zato še polj važno. Pri bivanju na prostem,
n.	pr. ob taborjenju in kopanju, je treba urediti zasilne latrine,
t.	j. preproste jarke ali jame, kjer se iztrebki sproti zatrpajo z zemljo. Tujci hudo kritizirajo v letoviščih naše fekalno onesnažene »camping« prostore in raje odhajajo! Muham preprečimo obstoj in razmnoževanje, če skrbimo za največjo splošno snago in pravilno odstranjevanje odpadkov. Pazimo tudi na zdravo in čisto, polnovredno prehrano, ne kvarimo si prebavil (onečišćena ali pokvarjena hrana, sladoled premrzla voda itd). Pitna voda naj bo neoporečna, če ni drugače — prekuhana — kot kava ali čaj. Naval v javna kopališča (bazene) zaprtega tipa zdravju kopalcev ni v prid. Čeprav se kopalni vodi dodaja razkužilo — klor, ne more uničiti povzročiteljev otroške paralize, ki (poleg drugih klic) dospejo v vodo z delci fekalij ali sluzjo iz ust in zgornjih dihal. Važno je dobra nega telesa, utrjevanje in okrepitev, a ne izčrpavanje: nesmiselno je
n.	pr. dolgo ležanje na soncu — boljše so športne igre. ne delajmo pohodov v vročini, vsako pretiravanje škodi. Obramba proti otroški paralizi (in hkrati tudi za druge nalezljive bolezni) se torej koncentrira na redni vsakodnevni higienski režim našega življenja. Posebno važna je stroga kontrola in vzgoja otrok v tem smislu in — umljivo, tudi lepi vzgledi s strani odraslih. Gre za koristi posamez. nika in naše skupnosti!
Dr. Ivan Bonač.
Učiteljski dom v Ljubljani vabi!
Vabimo vse bivše gojence in starše padlih borcev iz Učiteljskega doma v Ljubljani, da se dne 4. septembra ob 17. uri uedleže odkritja spominske plošče padlim borcem iz Učiteljskega doma. Zbor vseh bivših gojencev bo dne 4. septembra ob 16. uri v Učiteljskem domu, Zibertova 27.
Ljubljančani, mladina Ljubljane! Vabimo vas, da se udeležite svečanega odkritja spominske plošče 30 padlim SKOJ-evcem iz Učiteljskega doma, Zibertova 27. Vsi padli so bili v času NOB prvi organizatorji mladine v Šiški, padli so v letih 1941—1945 junaške smrti kot borci naših udarnih partizanskih brigad.
Klub borcev NOB »Kosmač-Kirmenc«.
Rudrvk bakra
NAJDANPEK Srbifa
sprejme:
1 strojnega inženirja s prakso za glavnega mehanika,
1 strojnega tehnika z najmanj 10-letno prakso, 1 rudarskega inženirja,
1 gradbenega tehnika z najmanj 10-letno prakso, 1 pravnika za pravnega referenta,
1 statističarja s prakso,
1 komercialista za samostojno poslovanje v nabavi,
1 skladiščnika za vodjo glavnega magacina,
1 daktilografa, po možnosti z znanjem enega od tujih jezikov,
1 administratorja,
1 mlajšega knjigovodjo.
Plače po dogovoru. — Ponudbe poslati na gornji naslov.
L. I.
Slovenski izvozniki
in „Jugolinifa“
^^iipednßtvu
K osnutku uredbe o trgovini
Naši bodoči mojstri kovin
Iz okroglih, že otroških obrazov zro radovedne, začudene in pogosto razposajene oči novincev, ko prihajajo v prvi razred — a iz skoraj moških lic zro resno in že premišljeno v svet pogledi absolventov, ki se poslavljajo ob koncu očne dobe.
Pot od novinca do absolventa traja tri leta. Ta tri leta obsegajo pestro dobo vajeniškega življenja, dobo, ki popelje vajenca od rvih poizkusov s pilo do kvalifi-acije v raznih poklicih kovinarske stroke.
Velik doživljaj za novinca je prvi vstop v šolsko delavnico, saj večina še kaj podobnega ni nikoli videla. Neki novinec je po nekaj mesecih dejal: »Ko so nas prvič popeljali skozi vse oddelke šolske delavnice, sem obnemel in ostrmel, postalo me je strah. Sam sebi sem se zazdel silno majhen in nevedeo. Bilo m! je, da bi pobegnil, čeprav sem bil že tisti trenutak srečen, da se bom lahko v takšni šoli šolal.«
Ko napoči prvi delovni dan in se pojavijo novinci v še sveze zlikanih delovnih oblekah, se drže vsi nekam svečano. Zavedajo se, da načenjajo nekaj velikega/p ko-
(Iz življenja v Industrijsko-kovinarski šoli Tovarne avtomobilov v Mariboru)
ristnega, zavedajo se, da se bodo morali mnogo učiti, če bodo hoteli obvladati vse naprave in stroje, ki so razmeščeni v ogromnih delovnih dvoranah. Sprva so sicer nekoliko razočarani nad obsežnostjo piljenja, toda kaj kmalu jim učitelji praktičnega pouka obrazlože, da je v pili osnova vsakega kovinarja, ki hoče postati mojster kateremu koli stroju.
Prično teči delovni tedni — približno pol obveznih tedenskih ur pri teoretičnem in pol pri praktičnem pouku. Kaj kmalu spoznajo' novinci, da Industrijska kovinarska šola ni zatočišče za neuspele gimnazijce, temveč da je to šola, ki zahteva bistre glavice ter marljive in spretne roke. Delo jih iz dneva v dan bolj priteguje in navdušuje. Seznanjajo se z moralo m disciplino delovnega kolektiva. Ob svojih prvih uporabnih izdelkih postanejo zelo ponosni in spoznajo, da postajajo koristni ljudje.
Šolsko delo se pričenja zjutraj ob šestih. Marsikdo bi mislil, da so učenci zaradi tega nesrečni, saj so bili v gimnaziji vajeni, da se prične	r^,^pa-
sprotno, ponosni so, da lahko stopajo kakor pravi delavci ob običajnem delovnem času na svoje delovno mesto.
Komaj se novinci v šoli prav »znajdejo«, se prično pogovarjati o dveh važnih zadevah: o delu na strojih in o svojih bodočih poklicih. »Kdaj bomo pričeli delati na strojih?« vprašuje mali mož, ki je bil mnenja, da bo to počel že prvi dan, in je bil nemalo presenečen, ko so mu dali v roko orjaško pilo ter mu takoj dokazali, da niti te ne zna pravilno držati. Včasih je mlademu nestrpnežu kar težko dopovedati, da je za delo na strojih treba temeljita predpriprava.
Druga važna zadeva prvoletni-kov je poklic. Izbiranje oziroma določanje poklicev se izvrši po dovršenem prvem letu šolanja. Pr' določanju poklica igra važno vlogo v prvem letu v praksi in teoriji pokazana sposobnost in marljivost. »Kaj boš ti? In ti? In ti?« se sprašujejo med seboj. Skorai brez izjeme se sliši odgovor: »Avtomehanik«. Ni jim zameriti. Ko so se odločili za kovinarsko šolo niso kovinarstva globlje poznali. Poznali so le razne priučene mehanike in šoferje iz svoje okolice katerih delo z avtomobili jim je ugajalo. V šoli pa spoznajo, da je za izdelavo avtomobila potrebna harmonija neštetih kovinarskih poklicev. in da je ravno v teh poklicih (struaarskem, rezkarskem.
ključavničarskem, brusilskem, kovaškem) jedro kovinarstva. — Mlad kovač mi je ob koncu drugega šol. leta dejal: »Želel sem postati avtomehanik. Ker nisem v prvem letu pokazal primernih sposobnosti, so mi dodelili kovaški poklic. Bil sem nesrečen. Zdelo se
celo: »Svojega poklica ne bi zamenjal sploh z nobenim poklicem na svetu«. — To je navdušenje, ki ima globoke korenine, katere je pognalo delo. Tisto navdušenje za neki poklic, ki ga prinese štirinajstletni dečko s seboj, pa je dostikrat prazno.
ui je, kakor da sem padel z neba oa zemljo Ko pa sem začel delati v kovačnici in sem videl v Tovarni avtomobilov, kaj sploh predstavlja moderna kovačnica, 6em svoj poklic tako vzljubili, da bi danes za nobeno ceno ne hotel po-Priyyril j»
Nagic poteka čas učencem Industrijske kovinarske šole v Mariboru. Šolsko leto se zaključuje v sredini junija. Ne pričnejo pa se še počitnice oziroma »dopust«, kakor jih vajenci že prvo leto možato prekrstijo. Sledi še tako ime-.ireänü.igiffijja praksa, ki' traja
do 1. avgusta. Učenci prvih in drugih razredov zapuste učilnice in delavnice, v katerih ostanejo le v svoje stroje zaverovani »najstarejši«, absolventi, ki si še z veliko vnemo izpopolnjujejo svoje znanje.
Ferialna praksa mlajših poteka na prostem in nima nič skupnega s kovinarstvom. Naši najcilajši kovinarji se izpremene za poldrugi mesec v vrtnarje. Okrog šole že tretje leto gradijo velik park, k; postopoma prehaja v gozd. Tu, na soncu in svežem zraku, si kovinarski naraščaj krepi svoje telo in s 'em zdravje. Vsak dan se zbero ob šestih v zbor, kjer se pogovorijo, kaj bodo posamezne skupine delale. Stoje mirno in poslušajo mladega delovodjo. Kmalu pa se slika izpremeni. Fantje odlagam čevlje, nogavice, obleko. Že so v kopalkah aili kratkih hlačah, postanejo živahni in hite na svoja mesta. Nekateri naslpavajo grede, drugi razvažajo kamenje, sejejo travo, čistijo plevel, sadijo drevje, ravnajo igrišče, gradijo telovadišče, vlivajo betonske robnike za grede, postavljajo ograje, valjajo stezice ali pa na periferiji parka iamijo še preostale betonske bloke nekdanjih okupatorjevih barak. Povsod je prijeten živ-žav, mladi rjavi hrbti se urno sklanjajo, sliši se prešeren smeh in mnogo vedrih opazk na račun počasnejših. Vajenec, ki sicer obdeluje mrzlo ko-
vino, se tu seznanja s toplo in živo prirodo. Tudi tu se uči, saj srečuje pri svojem delu rastlino in žival, v njem samem pa se razvija smisel za lepoto.
Ob razmišljanju o vtisih, ki jih napr-.i na človeka Industrijska kovinarska šola v Mariboru in današnji vajenec, se nehote spomnim vajencev kovinarske stroke iz predvojne dobe, saj so takrat vajenci kovinarske stroke predstavljali najzloglasnejši del mladine v mestu. Kdor se je že takrat vživel vsaj nekoliko v položaj vajenca, ga je razumel in mu skoraj ni mogel zameriti njegovega vedenja. Vedenje vajencev ni moglo biti drugačno, saj so jih tlačili v neko čisto posebno kasto brezpravnih in manjvrednih. — Današnji vajene eje enakovreden in enakopraven član družbe, zato je tudi samozavesten in dostojen. Ob prostih popoldnevih so jih ulice polne, toda vsa pobalinstva nekdanjih vajencev, ki so to počenjali iz upora proti krivični postavi, so jim tuja. Ko se zbere v parku pred gledališčem (so namreč abonirani v gledališču) nekaj stotin vajencev, čednih in urejenih, ki se v posameznih skupinah pogovarjajo o vsakovrstnih stvareh, nam ta slika dovolj zgovorno pripoveduje, kakšen silen vzpon je doživel ▼ naši domovini vajenec.
Marica Kopič
Nogometna sezona na vidiku
Terniini tekem v I. in II. ligi
Na zadnjem sestanku zastopnikov ligaških klubov iz I. ki n.
so bile spireiete nekatere spremembe, v prvotno določenem razporedu takem v prvi zvezni U&i za jesensko sezono, ki pa se naj-r.a sreči-šča Beograd in Zagreb da več toanačajo na glavna ncigccnet. b; tam ne prišlo, do prevelikega &. svila tek*m hkrati, kar bi vplivalo na obsk in. — seveda tudi na blagajno. Ljubljanski Odred pri teh spremembah ni bil pr za_ d-t in ostaa:* zanj razpored. ka_ kršen Je, bil določen pri prvotnem žr-banju, nespremenjen ra-z n v VIH. kolu v katerem i© bi. Ia njegova t* kma z Radničkim v B: ogradu premšena za en dan — r.2 5 december.
Na istem sestanku so določili tud- vrstni T -d parov v II. zvezni Igi. ki bodo igrali takole:
I.	ko o (13. 9 ): Velež : Napredak. Budućnost : Branik 2*1 jez-r: čar : Šibenik. Borac : Zagreb. 2'zčva : Lovče-n.
II.	kolo (20.9.): Napredak : Lov-č~n, Zazreb : Mačva Šibenik : Borac. Branik : Željezničar. Ve. I ž : Budućnost.
III.	kolo (27. 9): Budučnost :
Napredak. Željezničar :	Velež.
Horac : Branik, Mačva : Šibenik L::vem : Zagreb.
IV.	«kclo (ll. 10.): Napredak : Zagreb Si be n »k : Lovčen. Branik : Mačva. Velež : Borac, Budučnost : 2tJ.iezjničar.
V.	kolo (25. 10.): Željezničar
T'''oredak.	B . rac : Budučnost
Mačva : Velež. Lovčen : Branik Zagreb : Sibinik.
Vi. kolo (15. li.): Napredak : Šibenik Branik : Zagreb. Velež : Lovčen Budučnost : Mačva, 2e_ Ijrzničar : Borac (8. 11.).
Uspeh AŠK proti Lokomotivi
V	nrdeljo zvečer je košarkar.
F :o moštvo Lokomotive iz Za. r- *-ba odigralo \ Ljubljani svojo •upo po-iflnaino tekmo v zahcd-:. ligi. in sicer prot: domačemu VSK. Pred približno 600 gledalci > domačni po odlični iigrj druge-a polčasa zasiužmo zmagali T35 (21:22). Pri ASK je posebno gaja. Miale-r. pri gostih pa Ca. -ke vič. Sodila sta Tos'č iz Za-
-	■ ca ici Breznik iz Ljubljane.
V	prrdtekmi je ženska ekipa -SK odpravila vrsto ZSD Celja
visoko razliko 40:18 (81:8) — za ‘ 'ike v prv* nstvu LRS.
V	Beogradu je v po’fnfilu
-	z kodne li.ge ekirxi Partizana do-
la srečanje v BSK 55:48 (26:27).
V	zaključni tekmi za pokal »Ja-r rar'>ki zelmi b ser« Rccionu
beograjska Crvena zvezda v od-čilni t€'kai; pr-magala moštvo i rtusa iz Bolerne 50:44 (21:19). “•?••• d'a pivo mesto in 9' pr-borila kal ter d-obila še nekaj drugih nagrad.
*
Drevi ob 20. bo na Igrišču Z?-7:ničarja v Šiški tretja tekma v i kcukurenci. in sicer domači rly med 2elezo?čarjem in ASK.
' vrbo j si bo vredno ogledati.
• '■T) uro popruj bo predtekma.
A D TERMIN
VII. kolo (22. 11.): Borac : Napredak. Mačva : Željezničar Lovčevi : Budučnost, Zagreb : Velež. Šibenik : Branik.
VIU. kodo (29. 11.): Napredak : Branik Velež : Šibenik. Budučnost : Zagreb. 2eije<zničar : Lovčen, Borac : Mačva.
IX. kolo (6. 12.): Mačva : Napredak. LovČun : Borac Zagreb : Željezničar. Šibenik :	Budučnost.
Branik : Velež.
Spomladanski del tekmovanja se bo v tej ligi nadaljeval 4 aprila 19(54.
Jesenska nogometna sezona je torej vsak dan bliže; treba bo zavihati rokave. Kako je neki kaj pri nas.
Tekme za pokal maršala Tita
Minulo nedeljo so bile na igriščih po LR Srbiji odigrane še naslednje tekme za pokal maršala Tita:
Kragujevac: Radnički : BSK
2	: 3, Cačak: Borac : Partizan
3	: 4, Srbobran: Zadrugar : Crvena zvezda 1 : 5, Subotica: Spartak : Proleter (Zrenjanin) 8 : 1, Skoplje: Rabotnički : Metalac 1 : 2, Vardar II. : Rabot, nički II. 2 : 1, Zabari: Borac : Sumadija 2 : 5, Indjija : Železni čar BSK II. 1 : 2.
Slovenska ekipa orlhaja
Saš fotoreporter je bil menda med drugim posnel tudi tale nastop: startni zastavici . . . Zdaj zdaj bodo pognali svoje jeklene konje do na V nedeljo popoldne so tudi sta spravili svoja orodja, dirkači pa so po Hrvatski in Sloveniji bo šla v pobrskat po zapiskih o njej, kajti jih, ki so io dovolj uspešno — imej niso bile dovolj temeljite, predvsem konkurenco precej na slabšem Hlede jugoslovanski kolesarski športniki.
Mednarodne kolesarske dirke v Zagrebu
Zagreb. 17. avg. V Zagrebu so tile danes ob udeležbi skoraj vseh d* ikačev z dirke po Hrvatski in Sloveniji velike mednarodne ko-frsarske dirki? na dirkališču. Zelo čuden vtis je napravilo, da se teh dirk ni udelež i noben jugoslovanski dirkač z dirke, marveč so šli v konkurenco vsega samo štirje zagrebški kofcsarji. Vsekakor zasluži hudo kritiko, da so naši vozači zamudili to priložnost za so-
najbolj plodovit na Bledu, kjer je slovenska ekipa je spet zbrana ob vozači spet pritisnili na pedale in slednjega cilja.
rtali in časomerilci v Zagrebu po-odšli k počitku. IX. etapna dirka kroniko, toda marsikaj bomo še šli bila je ena najlepših in tudi najtež-mo pred očmi, da priprave zanjo pa smo bili s številno inozemsko materiala nasploh — dokončali tudi
delovanje na taki kolesarski prireditvi. kakršne po mednarodni konkurenci še ni bilo v Jugoslaviji
V	dirki na 1000 m z 200 metni sprinta je zmagal Holandec Plantaž pred dem a čin cm Oran: čem im Francozom Blondelletom.
V	glavni dirki na 100 krogov (45 kilometrov) je startalo 22 vozačev, od katerih jih je prispelo na cilj samo 5. ker so vsi ostali odstopili med vožnjo. Zmagal je Belgijec VanderVnden s 34 točkami pred Francozoma Thomasom in Blon-đćillecen.
KGVOSA.SKi POLJEDELSKI IN INDUSTRIJSKI S E J E IVI 4. do 11. oktobra 1953.
Poljedelci! Za sodelovanje na »Novosadskem sejmu« se obračajte na okrajne in mestne komisije, ki so že postavljene v ta namen Udeležba na sejmu vam nudi priložnost, da bodo vaši izdelki nagrajeni. Samo Zvezni izvršni svet je dodeli) za nagrade 3,000.000 dinarjev.
Razstavljalci! Ne zamudite priložnosti in se prijavite pravočasno - Rok za prijavo je 20. avgust 1953.
Za razmestitev razstav-ljalcev in obiskoval cev se obrnite na «Putnik« Novi Sad.
Za vsa obvestila, pismena in ustmena, se obrnite na Upravo »Novosadskog sajma,« Novi Sad, Hajduka Veljka 11, telefon 21-98.
Šport
kratkem
Hedvoški košarkarji so premagali ljubljanske. — V nedeljo je bila v V -jvodah odigrana povratna priia-T -ijska tekma v košarki med mlati..a«: domačega Partizana in ASK i/ f ;'ibijane. Po živahni in tehnično boljši i-rri so zasluženo zmagali dota -tč,ni - 56:28 (24:14). Med domačimi je bil najboljši Dolinar. Tekmo j" sodil Bezrk iz Ljubljane.
Priprave za nastop naših odboj-1. .*jev proti reprezentanci ZDA 7^3 h kraju. Trening naše <>d-k arak e	reprezentance v Ca-
‘ vreu bo te dni konč*n. Trener r rštva S-rotanovič j« ‘«devU. ca f > priprave potekal#* ugodno in je moštvo v dobri kondiciji. Po vserj
verjetnosti bo reprezentanca nastopila v tejle ssstav'::	Budiš’n
(Spartak) Skerbinek (AOK). Popovič (C z.). Milosavljevič (Partizan). Milkina (Mladost). Stojm’-ro-vič (C. z.).
Tudi atleti so se z uspehi ornih iz Dortmunda. — V nedeljo so bile na mednarodnih študentskih igrah v Dortmundu zaključena tudi atletska tekmovanja, na katerih so se prav tako pokazali v prav dobri luči jugoslovanski študentje. Tako je Jovanovič v teku na 100 m dospel drugi s časom 10,7, medtem ko je bil Ilič v teku na 5000 m v močni konkurenci Japoncev tretji s časom 14:55.2. tudi Mugo*a je v teku na
Drevi ob 18. uri
bo v malih dvora, nah Moderne galerije v Ljubljani oö-prta razstava str barvnih reprcdukci svetovnih mojstrov ki jo je organizirali centrala UNESCO t Parizu. Izbor obsegi sto del od XII stoletja pa vse cU majmovejših avtorjev. Večji <3M tegr gradiva je reprodu. ciran v naravni velikosti. zlasti novejša dri a, kar daje razstavi še poseben pomen. — Na sliki; Edouard Manet: Deček s piščalko.
1500 m s časom 5:51.6 zasedel tretje mesto. Lorger v svoji disciplini zaradi poškodbe ni mogel nastopili^ v finalu. V metu krogle se je uveljavil Krnjajič. ki je popravil svoj rezultat iz predtekmovanja, vendar je z znamko 13.22 m zasedel samo peto mesto.
Po sodelujočih ekipah j© Jugoslavija na teh igrah z več kot ti. soč udeleženci s 53 aktivnimi čla. ni zasedla š^sto mesto z vsega 77 točkami. Največ uspehov so poželi seveda udeleženci prireditelja N mčiie. ki so -'meli na tekmovanjih skoraj 200 nastopajočih in so z njimi zbrali vsega 320 točk
PREDAVANJA
Terenski odbor SZDL terena »Ajdovščina« priredi v sredo, 19. t. m., ob 20 v dvorani kluba UDV predavanje o boju primorskega ljudstva za svobodo. Predaval bo tov. France Bevk. Predavateljevo ime in predmet njegovega predavanja zaslužita čimvečjo udeležbo ne le s tri ga. marveč tudi z drugih terenov.
ŠOLSTVO
II. gimnazija v Celju objavlja 'a bodo popravni in razredni iz ■iti od 1. do 3.. privatni izpiti p? d 3. do 7. septembra Naknadn prejemni izpiti za višjo gimnazi. o bodo od 4. do 7. seotembna Taknadno vpisovanje dijakov bc septembra. Razpored izpitov ir pisovanja bo na uradni drtiki '■tvoritvena proslava bo dne 9. 'drin pouk s© prične 10. septem •ra 1953. Ravnateljstvo. 5G77-?
ZAHVALE
Vsem. ki ste našetsa nepozabne-ga MIČOTA spremili na njegov zadnji poti. mu darovali cvetja in z nami sočustvovali, izrekamo najiskremedšo zahvalo. Rođbna DRNOVŠEK Zagreb. 12. VIII. 1953.	58668.Z
gßwicl POTOmJA inof
Kulturni razgledi Jugoslovanski zapiski:
Tri kniige Matice Hrvatske
Te dni je ta prizadevna hrvatska založba izdala zopet tri knjige. o katerih je treba zapisati nekaj stavkov. Najpomembnejša j2 prav zatrdilo obsežna (370 strani teksta, med k ate r m je 55 posnetkov risb. zraven pa še štiri barvne in 64 črnobeiih reprodukcij na posebnem umetniškem papirju in dv.; reprodukciji na ovitku) knjiga slikarja in profesorja Ljube Bahvča »Francusko slikarstvo XIX. stoljeća«. Druga so eseji in razprave Miroslava Krleže, ki so ob laje^ovi šestdesetletnici izčii na 435 straneh kot šesti zvez'k zbirke »Hrvatska književna kritika« Tretja je knpga Aleksandra An. driča »Pomorstvo kroz vjekove« ki na 226 straneh Matične »Mal3 knjižnice« prinaša pcoulamo p*-srn 'm bogato ilustriran prikaz TCTVoja brodarstva cd prvih začetkov do današnjih dni. O zadnji re bom posritej govoril, njena vsebina je obsežena že v podnaslovu. ki se gias-i: Od splava do atomske podmornice. Ca omenim, da jo ponazarja 96 slik in da ima na koncu poseben tolmač pomor, s-kih pojmov, je povedano dovolj. Pač pa bo treba nekaj več reči o arvib. dveh.
Ljubo Babič ni znan samo kot slikar, ampak še prav posebej kot umetnostni zgodovinar in kot pedagog, ki je vzgojil zadnja desetletja celo vrsto jugoslovanskih slikarjev. Njegov vpliv gre daleč čez meje Hrvatske. Kot dokaz naj navedem 1« nrkaj imen njegovih slovenskih slikarskih učencev, ki pomenijo visoke dosege sodobnega slovenskega slikarstva. To so n. pr. France Pavlovec. Marij Pregelj, France Mihelič, Gabrijel Stu-pcia in Zoran Mršič, da Imenujem le nekatere najizrazitejše. Ob tej priliki lahko samo omenim, da je Ljubo Babič doslej izdal že več skoraj monugrafičinih del o likovni umetnosti doma in fte posebei na tuj2m in da ga je treba smatrati kot enega naših majzanesHvejgih IHoovno-umetnišikih mentorjev.
Knjigo, ki mu jo je pravkar izdala Matica Hrvatska, Je Babič posvetil svojim bivšim učencem. V n|?j na zelo svojstven naČUr. spremlja bralca od Davida do Ma. tisea, kakor pravi v podnaslovu. To Je pravzaprav zelo prijeten zbornik Babičevih študij in esejev, spornihov In zapiskov o glavnih predstavnikih francoskega slikarstva v preteklem stoletju. V Še-
stih širših poglavjih, v katera je knjiga razdeljena, je govora o francoskem klasicizmu, romantizmu. o pejsažu in frcuncoskih pej. saždstih prve polovice 19. stoletja
0	realizmu, o impresionizmu in o slikarjih po zmagi impresionizma medtem ko je za uvod v knjige natisnjen sestavek Saimte-Chajpel le. za zaključek pa poglavje pc< naslovom Fluctuat n ec mergiCur
Tisto glavno, kar človeka naj bolj pritegne, ko prebira Babičeve čudovito lepo napisane študij
1	n eseje, je njegov način pisanja Po vsej pravici se ti Babičevi za piski o francoskem slikarstvi uvrščajo med najiepšo »o tUfcji-zrazdtejšo jugoslovansko esejistično prozo. Mislim, da doslej nismo še v nobenem jugoslovanskem J* ziku imeli knjige, ki bi nam \ taki meri in tako premišljeno razložila in hkrati povezala naj tehtnejše dosežke v francoskem slikarstvu minulega stoletja. To je lahko storil umetnik, ki Je kakor Ljubo Babič tenkočuten po. zmavaLec francoskega slikarskega razvoja, ki je sam znamenit slikar in ki zna res nazorno in do-enaino pisati, kar ni tako pogost primer med likovnimi ustvarja!, ci. Pri nekaterih nojizrazitejših francoskih slikarjih, ki so se iz. razili tudii s peresom, ho<i?pi reči v litleraXuii obliki, je pisec njihovo umetniško podobo dopolnil z njhovkni ravimimi teksti v hrvat, s kem prevodu. Tako so med tekst na določenih mestih uvrščena na
rim
mierova. Corotova, Monetova, Van Goghova in Cezannova pisma, odlomek iz Delacroixovega dnevnika in iz njegovega »Slovarja likovnih umetnosti«, Sisleyeve misli o slikanju pokrajine. Clemen ceaujeva in Manetova izjava o Mogetu in odlomki __ Monetovega pisma ministru Faliičresu. .
Z eno besedo: Babičevo delo. ki :e nastajalo dolga leta. pomen vlasično knjigo, ki se uvršča m«! lrij’epše orJgir.alne spise te vrste >rj nas. Matica Hrvatska je storila z izdajo te knjvge veliko uslugo vsej noši j3vncati.
Prispevke, ki so natisnjeni v Friežkii knjigi, je Izbral sam av tor. Vseh skupaj jih /« enarndvaj >©:. Na uvodnem	je	natis-
ii1r«i znani esej c lepori sploh in c ikovni umetnosti posebej, ki ga ’e Krleža objavil kot predgovor znanim »Podravskim motrwm« KratJe Hegedušlča (19331. Slede marginalije ob slikah it \*okorneta hrvatskoga sTik^rJa Petra Do brovlča 0521). Večji del hn^ge pr ve Krleža n«.po!nH s avojimi kritičnimi sestavki in e-s^Ji o neka ievÄ evropskih Irscraifb rced dvema vojnama. Nasploh je* v tej knjigi »daleč več govora o tujih katooc o domačih ustvarjalcih, če p rar Ima Krleda nekal e.^.jev tud
0	domačih piscih, ki jih v te' knjigi ne najdemo.
Tako «o ia evropskih knjižen-n osti v izrazit! KriožinJ ostro re. zani telimik! prikazni z določo-neiga zornega k>7ta ustvarjalci v»yi zvrsti fcn občutij, tako sub-
1 jŠ« _kÄ.CÜ.-	. u-ilM-2, kOip' *
DANES
ZNIŽANE
CENE
C

MALI OGLASI
GOSTINSKO POOJtlJK »CRNO-MELj< išče uataKarico, kvaliilci-rauo ali z večlctuo prakso. iSasiop službe 1. septembra 1955.	13940-1
SAMObfOJNO GObPODLNJbkO LOMOCMCO sprejmem takoj. Zglasiti se od 3 do 5 ure Brilly — Dalmatinova 13,111.	13925-1
ŠOFER - MEHANIK kategorije C išče službo kjerkoli. Nastop takoj. Naslov v oglasnem oddelku. 13923-1 TKALSKEGA MOJSTRA VOLNAR-SKE STROKE sprejmem »Novo-teks« Tekstilna tovarna Novo mesto. V poštev pride samo prvovrstna in perfektna moč. Ponudbe poslati na upravo tovarne.
13865-1
VEČJE PODJETJE V LJUBLJANI 1SCE 1 vajenca za angleščino in enega prevajalca za francoščino. Ponudbe poslati pod »Perfektno« v oglasni oddelek.	13832-1
KROJAŠKEGA POMOČNIKA Z VIŠJO prakso sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Nikolič Miloš, Postojna, Vojkova 27.	13S04-1
TRICIKELJ, dobro ohranjen prodam in gume i0.5 krat 16. Mivka 23-1.
13943-4
FIAT 1100, šestsedežni prodam. — Mirko Todorovič, žagar Opatija — Vila Devana.	13941-4
MOTORNO KOLO »ARIEL« 250 ccm v zelo dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku.	13933-4
PRODAM STEIXWAY FONOLA • PIANINO, odlično ohranjen s 70 kosov rol. Cena zmerna. Reka. Leopardi ul. LL-B — Todorovič.
13931-4
RENAULT a\to. l©i>. 5-sediežn.i. la-briolet prodam. Oblak, G. Loga tec.	13927-4
PRODAM dva tridelna in tri dvo delna okna. Naslov v oglasnem od delku.	13915-4
PRODAMO par konj, tri voze, polj sko orodje, kadi, 1 šupo, kurnik 16 krat 3 ra. Ogled od 16—18. urina ekonomiji Mladinske knjige, Mala vas (Ruski car) Ježica .
15581-4
LACILEC DIAMOND - HERKU LES na bencinski pogon, nosilnost 12 ton, 228 KS, v dobrem stanju.
/. novo specialno prikolico za tran sport težkih delov znamke »Encr gie«. tipa 1951, nosilnost 80 ton. orodamo za skupno ceno 17.292.00c Ogled in ponudba na Hidromonta žo Maribor, Gosposvetska cesta S6.	13745-4
IERCEDES - BENZ 170 V, 4 cilin dri, brezhiben skoro nov naprodaj Naslov v ogl. odd.	13741-4
E NOST ANO VANJSKO HIŠO Z VR TOM, sadnim drevjem, brajdami, njivo 5427 kvadratnih metrov \ Mariboru zamenjam za hišo z vrtom v ljubljanski periferiji. Na slov v oglasnem oddelku. 13932-7 DEČKA, 2 in pol leta starega, dam v oskrbo dobri družini v Ljubija ni. Naslov v oglasnem oddelku.
13936-11
PREKLICUJEM NERESNIČNE GO VORICE o Kurič Veri. Paulič Milka, Hrastnik.	13950-11
IZGUBLJENO ROČNO URO »Deor« v Dravljah do Podutika vrniti proti nagradi:	Andrei c
Prešernova 5.	13950-10

toaletnim milom
ELIDA in STELLA
ter vsem našim oštetim izdelkom Vam omogočajo, da boste iudi Vi uporabljali
EDDA in STELLA
Ta mila so znana š rom po svetu po svoji ODLIČNI KVALITETI, a pralno milo DELEN in RADION že 30 let NIMATA TEKMECA I
„SAPONDA“
tvornica sapuna,
kozmetičkih i kemijskih proizvoda
OSDEK

SEFA GOSPODARSKO RAČUNSKEGA SEKTORJA, po možno-sti s prakso v električnem go. spodarstvTj Plača po tarifnem pravilniku adi dogovoru. Stano. vanie za oženiene in samce preskrbljeno Električno predužečp »TUZLA«, direkcija Kreka.
13907-1
DVA KNJIGOVODJA s prakso v elektro gospodarstvu Plača po tarifnem pravilniku. Reflektan. ti na i pošljejo pismene ponudbe s podatki o sedan i em delu direkcij! pođietla Električno ore" đuzeče »TUZLA«. drrekciia Kreka	13908-1
KNJIGOVODSKO MOC. po mož. n osti moško, s srednio strokovno izobrazbo in večletno knjigovodsko prakso sprejme v službo takoj trgovsko podjetje Plača do tarifnem pravilniku Ponudb© z navedbo dosedanjih zaposlitev je vložiti pri Petrol Ljubiiane-CankaTjeva 5.TI
13953-1
ZIDARJE IN TEŽAKE spreime takoi. Remont stan I Ambrožev trg 1.	13955-1
IESENOV LES v hlodih ugodno prodam Naslov v ogl. odd.
33948-4
OTROŠKO POSTELJO komplet no poceni prodam. Nasi v ogl odd.	13949-4
OTROŠKI VOZIČEK. komb'n:Tan tapeciran, skoraj nov. prodam Ogled od 10—12. Naslov v o?'as-nem oddelku.	13951-4
LEPO LONČENO PEC za večjo sobo prodam Oghd od 15. do 18. ure Jesenkova 6-1 desno
13956-4
LISTER CRN SUKNJIČ s ključi, izgubljen vani tl Lumar. Pleterš, nikova 14.	13952-10
CRN MOŠKI ZIMSKI SUKNJIČ (štuc) zelo dobro ohranjen, prodam Na ogßeid v redakciji Slov. poročevalca I nadstr. levo. soba 8. od 14 ure dalje.
Za letni dopust izkoristite
znmm cine
pensšona na
HVARU
Od 16. septembra 1953 znesejo enodnevni pension! s 60% popustom:
Hotel »DALMACIJA« kate?. »B« od 252 do 286 din. Hotela.. »ISTRA« in »SLAVIJA«,
kateg. »C«
od 188 do 216 din
Prvorazredna hrana In stan v udobn'h hotelih
Podnebje na Hvaru omogoča sončenje in kopanje
skozi vso jesen in zimo. Odločite se za dopust po 16. septembru in zahtevajte rezervacijo pri podjetju »TURIST«, Hvar.
tilnl lirik Rainer Maria Rilke, madžarski lirik Endre Ady, ki je pred kratkim izšel v srbskem prevodu, Marcel Proust, cela vrsta nemških lirikov, ki so sodelovali po prvi svfc'vuvni vojni» Stefan Geeorg«?. Bernard Shaw, Jakob Wassermann, Karl Kraus (dva se_ «estavkai Hofmannsthal, Hermann Hahr. arliit^kt Adolf Loos. znani nemški soicalcd slikar Gears Grcsz.
Razeei tega so v knjigi še eseji ’Književnost danas«, ki ga jte Krleža objavil takoj po zadnji vojni (zagrebška »Republika«, ^945) in še. kasnejši (1948) »O našem dramskem reiper*.*o-arJu«. daje esej »E-vtcvc dan**s<. prvič natisnjen 1333. leta. na koncu pa Se VaJŠa sesiavka	vojna liri-
ka« (1933) in »O tendenci v umet-aosti«.
Drugo Je seveda nprašauje, v olik «ni meri je naslov zbiri«, v kateri je Krležlna esejistična p*ro-izšla (Hrvatski književna kritika). preozek sa takle 1 zbor. Knjiga, ki predstavlja šesti zveoeik omenjene pomembno abizlce Malic« Hrvatsko (peti tvezek pripravljajo In 5« ni t*«©'), Je iadana na boljšem papirju in v boJJSl nehsiffoi won-mi. posebej pa ie v boljšem tisku kak c v dosedanje. Pač zate*, ker Je Jubüejna. Na koncu Je «jatfsnjeno zaželeno o#>-»ežne br.ennko kazaSc kakor tudi bUiHc-grafsrii nodatüri a pon *€-stavlđh.
Top« Fotofcaar
••• ••• >••	••• •••	••• «•■••• ••• ••• ••• •••	••• •••
KOMISIJA ZA OCENITEV IDEJNIH PROJEKTOV ZA BLOK VOJNO GRADBENEGA PODJETJA »PETAR MEČ A V A« IZ TRAVNIKA je sklenila, da se nagrade in odkupijo projekti:
I. nagrada od 200.000 din, delo pod šifro 77477, av torji: Projektant: ing. arh. Zdravko Ko vačevič, sodelavec tehn. agh. Rašid Nikšič in maketa: Slavko Maksimovič, vsi iz Sarajeva.
II. nagrada od 150.000 din, delo pod šifro 28758, av tor: ing. arh. Petričič Milivoj iz Sarajeva III. nagrada od 100.000 din, delo pod šifro 91919, av tor: ing. Zoja Dumengjič in ing. Selimir Dumengjič, oba iz Zagreba.
Odkupi po 75.000 din:
1.	Delo pod šifro 19235, avtor: ing. arh. Zaraho-vič Velimir in ing. Čuk Zdravko, oba iz Sarajeva.
2.	Delo pod šifro 7626, avtorji: arhitekti Nikola Galič in Ljubo Iveta, sodelavec arh. Aii|» Popovič, vsi iz Zagreba.
3.	Delo pod šifro 1930, avtor: Praskač Zdenko, stud. arh. iz Sarajeva.
4.	Delo pod šifro 19753, avtor: David Finci, stud. arh., sodelavec Božovič Bogdan, stud. arh., oba iz Sarajeva.
5.	Delo pod šifro 11111, avtor: arh. Vera Cirko-
vič iz Beograda.
»>• -j« r«» -f- .9
&
Higienska tehnična zaščita
dela v tolminskem okraju
Ponovna vrtanja na našem najstarejšem naftinem polju
Na Tolminskem smo po.eg äruge slabe dediščine iz preteklosti, podedovali tudi malo podjetij, ki imajo v glavnem zelo neurejene pogoje higiensko-ten-nične zaščite. Kljub velikim naporom, ki jih je doslej vlagai-n ljudska oblast, da bi se razmere izboljšale, pa je ostalo še vedno Veliko delavnic in podjetij, ki nimajo urejene tehnične zaščite po najosnovnejših predpisih. Zato je vprašanje, če lahko podjetja še nadaljujejo z delom pod takšnimi pogoji, sa je sedanjo ttane podjetij očitno v škodo zdravju in življenju delavcev.
Posebno kričeč primer takšnih razmer je v čevljarskem podjetju v Tolminu, ki zaposluje nad 50 delavcev. Le-ti izdelujejo odlične čevljarske izdelke ki so se dobro uveljavili na tržišču. Toda, če bi videli, pod kakšnimi pogoji ti delavci delajo, bi se resno zamislili. N-ei-večja delavnica je namreč v prostoru, kjer je bil nekoč goveji hlev. Obstoji nevarnost, da se bo zidovje zrušilo na delavce Razen tega je prostor zelo vlažen in slabo razsvetljen.
Glede na to so delavci opravili veliko prostovoljnih delovnih ur pri gradnji nove dela
nice, ki pa je na žalost v zadnjem času prenehala saj so jim zmanjkali krediti.
Podobne razmere so tudi v nekaterih drugih podjetjih. Mislim, da oi se morali odgovoru! činitelji zamisliti nad dejstvom, da je bilo samo v prvem polletju izplačano delavcem zaradi bolezni in nezgod hranarin v znesku 7,283.511 din.
Precej nezgod je nastalo tudi zaradi malomarnosti odgovornega osebja, ki je dolžno zagotoviti pravilno higiensko-tehnič-no zaščito pri delu. Se vedno
namreč posvečajo premalo pozornosti tem vprašanjem uprave raznih podjetij. To so pokazali tudi primeri težkih nezgod v remontnem podjetju Bovec in v rudniku živega srebra v Idriji.
Da bi število nezgod čim bol] zmanjšali, so se pred dnevi zbrali na .posvetovanje vsi direktorji večjih podjetij. Posvetovanju so prisostvovali tudi organi javnega tožilstva, inšpek. cije dela, tajništva za notranje zadeve, sodstva, tajništva za ljudsko zdravstvo in socialno politiko itd.	—T—
V Prekmurju sta zemljiška kn jiga in kataster zelo neurejena
Zaradi neurejene zemljiške knjige in katastra ima okrajna komisija za kmetijski zemljiški sklad v Murski Soboti izredno težavno delo pri ugotavljanju tistih lastnikov, ki imajo več kakor 10 hektarov obdelovalne zemlje. V mnogih primerih namreč izkazuje zemljiška knjiga, da so posamezni prekmurski
Mfe začne lis lije neha
folrnliraeifa?
Okrajna obrtna zbornica Šoštanj želi piscu dopisa, ki je bil pod gornjim naslovom objavljen v Slov. poročevalcu dne 19. julija, Jožetu Potočniku, dati toe-nejše podatke, kot jih je on prejel od Stanke Storgelj, ie šivilje, pač pa šušmarke iz Bočne p. Gornji grad.
Zakon o obrtništvu točno predpisuje kako in kedaj lahko nekdo postane obrtni mojster Stana Storgelj je bila priučena šivilja ter zadnja leta sploh ni opravljala svoje stroke in je bila letos v marcu izjemoma, po čl. 9 Zakona o obrtništvu, pra-puščena po opravljenem privatnem izpitu na strokovni šoli k
Nad 4 milijarde din našim invalidom
Skupnost daje našim invalidom precejšnjo pomoč- V prvem polletju letošnjega leta je bilo izplačano vojnim invalidom
4.449,850.000	din. Osebno invalidnino je prejemalo 81.415 invalidov in znaša povprečje 2573 din. Družinsko invalidnino je prejemalo 232.307 ljudi s povprečno invalidnino nad 1000 din. Invalidski dodatek je prejemalo 25.712 invalidov, stalni dodatek za otroke pa so dobival; invalid; za 35.368 otrok. Na »račun zdravstvene zaščite invalidov pa je bilo samo v juniju izdanih 45 milijonov dinarjev. Ti izdatki pa se bodo še letos znatno povečali v na-daljn; sezoni klimatskih in drugih zdravljenj. Socialno zavarovanje bi letos prevzelo tudi skrb za mirnodobske invalide, tako da bo vsota izdatkov za invalide letos precej večja od lanskega leta.
.pomočniškem izpitu, katerega je opravila komaj z zadostnim^ uspehom. To je razvidno iz za pisnika o polaganju pomočniških izpitov pri Okrajni obrtni zbornici v Šoštanju.
Po 2. cdstavku 8 čl. zakona o obrtništvu in Po 1- odstavku 11. čl. Pravilnika o opravljanju mojstrskih izpitov mora kandidat imeti štiriletno pomočniško prakso. Iz tega sledi, da je bi. pisec gornjega dopisa slabo informiran o obrtnih predpisih. Ce pisec tega dopisa misli, da je točno izpolnjevanje zakonskih predpisov birokracija, potem bi že vsak vajenec po opravljenem pomočniškem izpitu lahko zaprosil za obrtno dovoljenje, kar bi samo škodovalo razvoju obrti in bi s tem demoraliziralo obrtni kader.
Stanka Storgelj iima že urejen šiviljski obrat in vajenko, ki nima sklenjene učne pogodbe, ter je od organov notranje uprave popolnoma .pravilno, da jo kot šušmarko preganjajo in jc bodo tako dolgo, dokler ne zadosti zakonskim predpisom.
Okrajna obrtna zbornica Šoštanj
kmetje solastniki nekaj stotink ali celo tisočink parcel. Cesto-krat naletimo v prekmurski zemljiški knjigi na take nemogoče stvari, kot n. pr. da je neki kmet lastnik samo nekaj kvadratnih centimetrov zemlje: Do takšnega stanja je priveiel madžarski način dedovanja, po katerem so vsi otroci, četudi jih je bilo deset, podedovali tel parcele. Ljudska oblast skuša » zadnjih letih vplivati na ljudi s pravnimi nasveti, da bi svojo zemljo čim manj delili Zato se je delitev parcel v letih po osvoboditvi precej omejila.
Komisija za zemljiški sklad je glede na to ustanovila v zad-njih dneh več podkomisij, ki zdaj po vaseh ugotavljajo stvarno stanje. Večje kmete je komisija že zaslišala v vaseh Puconci, Brezovci, Lemerje in v Pre-danovcih. Zaradi povečanega števila podkomisij bodo, kakor računajo, v glavnem vsa popravljalna dela do konca avgusta zaključena tako da bo ]ah.,o komisija v septembru izdajala odločbe o odpisu zemlje.
Organizacije Zveze komunu stov in Socialistične zveze delovnih ljudi 50 v Prekmurju pravilno tolmačile zakon o zemljiškem skladu. Zato naleti ko misija pri svojem delu v glavnem na tehnične težave.
Na naj staraj šem naftnem polju v Medmurju, so bila znana manjša nahajališča nafte pri Peklenici že koncem XVIII. stoletja. Leta 1860 je grof Djuro Feštetič iz Čakovca dobil koncesijo za raziskovanje nafte pri Peklenici. udi pri Selnici je bila najdena nafta. Dunajčan Wilhelm Singer je leta 1884 zavrtal vrtino globoko 350 m, ki je dajala nafto. Od leta 1905 naprej je bila produkcija že precejšnja. Selnica je dajala lahko parafinsko nafto, v glavnem iz globine 120 do 240 m, Peklenica pa težko asfaltno nafto iz globine 60 do 100 m. V globinah 600 do 800 m so pred vojno ravno tako našli naftonosne sloje in pravijo, da je neka vrtina eruptirala nafto iz globine 700 m.
Ker so bila torej področja celotne takozvane selniško-pekle-niške antiklinale raziskana le v zgornjih plasteh, ki so dosedaj dale že kakih 60.000 ton nafte, je naftne strokovnjake vedno zanimalo, če niso kje v večjih globinah naftonosnj sloji, ki bi dali zadovoljivo proizvodnjo.
Tako je podjetje'Nafta iz Lendave pred kratkim pričelo z vrtanjem globoke vrtine, kaka 2 kilometra vzhodno od Selnice. Prav tako je podjetje Naftaplin iz Zagreba lociralo dve vrtini, eno pri Selnici in eno pri Križevcu.
Vse te vrtine bodo pokazale, če je na našem najstarejšem
naftnem polju v Medmurju nafta tudi v večjih globinah. Večkrat beremo, da so v drugih državah naši; nafto v globinah nad 3000, ponekod celo 4000 m globoko. Tudi naša država mora prodreti v večje globine in ugotoviti, kaj vse tam naša zemlja vsebuje.
Taborili smo ob Vipavi
Postojnski taborniki smo kljub »izgubi« staroste, organizirali tritedensko taborjenje v dolini sadja in vina, ter s tem pokazali, da ne zaostajamo prav nič za ostalimi taborniki po Sloveniji.
Dne 9. VII. 1953 smo se z vodjem Ivanom Tušarjem in mlajšim taborovodjem Milošem Jordanom, odpeljali z naloženim kamionom proti Vipavi. Utaborili smo se med izlivom Močilnika v Vipavi. A glej! 2e drugi dan je burja. in tokrat prava kraška burja, podrla šotore in malone odnesla kuhinjo. To je bilo zopet dela za
Popravimo poti!
Planinski izlet na Gorjance
Planinsko društvo v Novem mestu je preteklo nedeljo ob proslavi 30-letnice preimenovanja Sv. Jere, najvišjega vrha Gorjancev v Trdinov vrh priredilo planinski izlet na Gorjance. Pričetek slavnosti je bil ob 10 uri na Trdinovem vrhu. Na predvečer slavnosti pa je bilo na Maličevem hribu planinsko kresovanje.
A.	Z.
V Bie-del.ro dopoldne je bil v Grosuplju. kakor smo že poročali, v okviru kmečkega praznika velik sprevod. Slika kaže najbolj šo živino, ki so io gnali nagrajeni živinorejci v sprevodu
Izletniki Zasavja in tudi številni Ljubljančani kaj radi obiskujejo zasavske hribe. Med najbolj vabljivimi so Janče, Štanga, Kamplov vrh in drugi. Pred drugo svetovno vojno so bila pota v te hribe kar v zadovoljivem stanju, zdaj pa so pota že tako slaba in so zaradi takega stanja glavna ovira za razvoj turizma na periferiji Ljubljane.
Do Stange je najbližja in najlepša pot s postaje Jevnica. Sprva se vije po travnikih ob jevniškem potoku. Tamkajšnji kmetje pa kaj malo pazijo na steze po travnikih. Iz hriba priteka voda in se razliva po njih, tako da človek ne more niti izbirati stopinj. Ko prideš na kraj doline, imaš že vso premočeno obutev. Pri tem seveda ni treba gledati samo na izletnike, ki pridejo v posamezne vasice le tu in tam. Dobra pota si žele tudi domačini. Da je temu tako, sem se prepričal iz pogovorov z ljudmi, ki so prihajali iz vasi in bili namenjeni na železniško postajo. Vsi so prihajali bosi in so nosili obutev na ramenih kakor deseti brat. Pri-
Volivci na Ravnah razpravljajo
Zboi volivcev na Ravnah je nedavno sklenil, da bodo začeli urejati prostore za novo lekarno, ki je Ravnam zelo potrebna. Sedaj morajo namreč hoditi po zdravila v Prevalje. Volivci so tudi sprejeli sklep, da bodo takoj začeli z gradnjo stanovanjske hiše. Pri tem pa s', želijo, da bi sklep občinski ljudski odboi tudi izvedel, ne pa, da bi ostal samo na papirju. Pomenili so se dalje še o mestnih gospodarskih podjetjih, kjer razen krojaške delavnice in slaščičarne, ne gospodarijo slabo. Vendar pa premalo mislijo na obnovo strojev in popravilo lokalov iz svojih sredstev, temveč se vse preveč zanašajo na tujo pomoč. Prav bi bilo tudi, da bi zlasti menza in pekarna znižala cene, saj se je moka znatno pocenila, prav tako pa je cenene zelenjave in sadja na pretek.
toževali so se nad občinskimi možmi, ki so pozabili na pota.
Razen pešcev trpi na razdrtih hribovskih poteh tudi živina. V letošnjem poletju so imeli že trikrat hude nalive, enkrat se je utrgal oblak, ki je razril pot iz Jevniške doline proti Mali Štangi tako temeljito, da jo je oglodal prav do kamenitega temelja. Na nekaterih mestih je pot izdolbena tako, kakor bi oamenoma izsekali stopnice.
Naj bodo te vrste poziv odločujočim možem v kresnišk:	in trebeljevski
občini, ki naj čiraprej poskrbe za popravilo poti, ki vodijo po njihovem območju. To je želja domačega prebivalstva, pa tudi številnih izletnikov, ki jib mikajo ljubki kraji v bližini zasavske železnice.
J. 2.
Mladina je prevzela iniciativo
Zaradi nedelavnosti odbora kul. turno umetniškega društva »Janez Trdina« v Šmihelu pri Novem mestu, je mladina na svojem sestanku sklenila, da bo sklicala izredni občni zbor tega društva. Dne 14. avgusta J* bi! res sklican občni zbor. na katerem so kritizirali nedelavnost starega odbora. Društvo ni že delj časa uprizorilo nobene igre niti ne ostalih nastopov. Na občnem zboru so razpravljali o pogojih za razvoj prosvetne dejavnosti v Šmihelu, ki so nadvse ugodni. Mladina je to pot spet nokazala močno voljo do prosv°tnega dela Pred kratkim je uprizorila igro »Stari grehi«, zdaj pa študira igri »Pri Hrastovih«.
Po dolgi razpravi so na občnem zboru sklenili, da bo dramska družina društva v letošnji sezoni uprizorila v>?č iger. med drugimi tudi Cankarjevo dramo »Kralja na Betajnovi«.
V nov odbor društva so bili izvoljeni taki ljudje, ki ktžejo veliko razumevanje do prosvetnega dela in sodelovanja z mladino. Mladinski aktiv v Šmihelu je oh tej priložnosti napovedal tekmovanje vsem aktivom občinskega komiteja LMS Šmihel. Med točkami tekmovanja je tudi sodelovanje in delo mladine v prosvetnem društvu.
Z. A.
nas tabornike, ki smo šele sedaj pokazali, da smo vredni imena »KRAŠKI VIHARNIKI«.
Končno se je vreme umirilo in nastopili so lepi sončni dnevi. Prva naša vsakodnevna jutranja pot je bila v vodo. Kopanje! Da to je bilo nekaj za postojnsko mladino> ki je vse leto brez vode in nima primernega prostora za kopanje. Tudi sadje je bilo poleg kopa-panja velika dobrota v taboru. Nikdar nam ni manjkalo sadja, ker sta bila ekonom in kuharica prvovrstna v vsakem oziru.
Le nekaj je bilo, kar nam je grenilo prelepo letovanje in to so bili komarji. Prava telovadba v taboru se je začela šele takrat, ko je nastopil v taboru mrak. Z nogami, z rokami in z vsem mogočim smo se skušali otrestj nadležnežev. A čez dan je bilo tudi to pozabljeno in spet je bilo lepo.
Bilo nas je le 12, vendar je bilo zelo lepo in prijetno — nabrali smo si novih moči za delo v novem šolskem letu.
L. B
Koncert kranjskih obrtnikov
Kranjski obrtniki, ki sicer «love po odlični kvaliteti svojih i/.tlelkov, se marljivo udejstvujejo tudi v kulturi in prosveti Leta 1950 so ustanovili kulturno umetniško društvo >Ena kost«, katereea prizadevno dejavnosi je treba vsekakor pohvaliti, čeprav morda » primeri z delavsko prosvet nimi društvi še ni na pravi višini »Enakost« je zaenkrat predvsem znana zaradi svojega moškega pevskega zbora, ki ga vodi prof. Fabia ni. Nastopal je na številnih prire ditvah in proslavah, doslej pa je imel tudi devet samostojnih koncer tov v Kranju in na podeželju Tako je imel tudi na predvečer otvoritve Gorenjskega sejma v dvorani sindi kalnega doma zelo uspel koncert na rodnih in umetnih pesmi. Lahko trdimo, da «e je zbor s primeroma visoko pevsko kulturo uvrstil med najboljše pevske ansamble na Gorenj skem. za kar zaslužim člani in zborovodja vse priznani?. Zbor ima tudi ustrezen repertoar. V fortissimu mor da še nima pravega bleska, v celoti na je prijetno zlito vokalno telo Poslušalstvo je navzoče nagradilo r navdušenim odobravanjem. Koncert je obsegal tudi nekaj solističnih točk
Kolektiv Blaznikove tiskarne se bo udeležil proslave na Okroglici
Med številnim; delovnimi kolektivi v Ljubljani, ki se prijavljajo za udeležbo velike proslave na Okroglici, je tudi kolektiv Blaznikove tiskarne. Doslej se je prijavilo že 75 delavcev in uslužbencev, ki se jim pridružujejo vsak dan novi, ki se vračajo te dni z dopustov.
KOLEDAR
Torek. 18. avgusta:	Bronislava.
Helena
Sreda. 19. avgusta: Ljudevit. Lu-dovik
*
18.	VIH. 1850	— Umrl francoski
pisatHj Hono-rč de Balzac.
18. VIII. 1872.	— Umrl hrvatski
pesnik Petar Preradov.č 18. VIII. 1942	- Italijani razgla-
sili zaplembo imovine partizanov.
18 VIII. 1943 — Tomšičeve brigada je unnčila nemški transportni vlek.
•
MOTOX je sigurno sredstvo proti moljem ker jih ne preganja samo. da se selijo drugam, ampak jih uničuje Zahtevajte MOTOX!
Maturatntiaje V a ljubljanskega uč iteljišča 1. 1933 se zberemo 29. evgusta ob 15. uri pri S.^miču. Gosposvetska Pridite vse! 5817-d Maturantke drž. ženskega učiteljišča v Ljubljani 1 1923. Sp sestanemo 23. avgusta ob 10 url dopoldan v »Rio«.	5872—d
Zaradi ob novi ta’enih del je cesta proti Sostrem od odet^a na Litijski cesti prj pošt: do križišča ceste ki pelje na Urha. od današ. alTga dne do 31. avgusta t. 1. zaprta. *	5882.d
Vsem. ki bolehajo na revmatizmu. išrjasu n za srčnimi boleznimi priporočamo zdravljenje v Do. lenjsklh toplicah. S prvim septembrom zn’žane cene Rezervacije sprejemalo vse poslovalnice PUTNIKA in uprava hotela Rab LovTan. Dubrovnik Split, Šibenik itd. si beste lahko ogledali. če s? boste v septembru ude. leži-li PUTNI KO VIH Izletov. Zah. tevaite prosprkt in podrobne informacije v poslova In.ici Ljubljana.
Rednim in gospodarskim članom Društva za vari'no tehniko ter ostalim interesentom! — Številne nesreče z nanravami za plemensko varifnle. ki novTzroča-jo ve Viko gospodarsko škodo in ki nastajajo več'noma zarad5 nevednosti In neznanja v ravnaniu s temi narravami. so bile no vod. da DRUŠTVO ZA VARILNO TEHNIKO LRS. ODSEK ZA VZGOJO KADROV skupno s To. varno dušika v Rušah vab5 na tečai 7/\ nadzornike na nrav za plamrnsko vairiemije. — T^čai bo Mariboru oi 2 9. do 4. 9. v prostorih društven^ varilske šole Mariboru Kn?za Koclja ul 14. Prijave predložite čmpnd ’-'n-dar	do 25. 8 na naslov:
DRUŠTVO ZA VARILNO TEHNIKO LRS. Erjavčeva ul. 11. tel.
2-2-31R. kier dobit? razpis čn v>for_ maci je	5873-d
»Kaj veš. kaj znaš«. Ugankarski list Slovenskega poročevalca Iz;d Nagradnega tekmovanja štev 14. I. nagrada (1500 din): Rrrn&kar An.gofo Kozarje 22 p. Dobrova pri Liubl-iani. II nagrada (1000 din): Opeka Anioa. Ljutomer Pazlafova ul. 4. ITT. nagrada (700 drni: .TakOrtrn Franc?. Ljubljana. Abrahamova 7. IV. nagrada (500): Pugelj Jelka. Ljubljana. Staretova 23
imm®
KINO »UNION«:	amer.	film
»Sužnja preteklosti«. Brez tednika Predstavi ob 18 in 20.30. KINO »KOMUNA«:	angl film
»Dolgo je pomnil«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20.
KINO »SLOGA«: angl film »Izobčenec iz otokov« Tednik Predstav: ob 18 in 20. Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 17 dalje.
L. KINO »TIVOLI«:	angl	film
»MRE2A«. Tednik Predstava ob 20.
L. KINO »BEŽIGRAD«:	amer.
film »Rebecca« Tednik. Predstava ob 20 Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom.
KINO »ŠISKA«: amer. film »Pet prstov«. Tednk. Predstavi o«b 18 in 20.
KINO »TRIGLAV«:	franc	füm
»Brata Boukenkant«. Tednik: Filmska nov. št. 31. Predstavi ob 13 .n. 20. Prodaja vstopn c v obrh kinecnatografh od 17 dalje. LETNI KINO DOM LM: angl. film »Pet prstov«, ob 20. uri. Prodaja vstopnic od 19. dalje. KINO LITOSTROJ: italijanski film »Zid Malapage« zadnjič. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
CELJE UNION: ameriški film »Pavla«.
CELJE DOM IN LETNI: avstr.
film »Niki«.
BLED: ameriški film »Cez noč rojena«.
KAMNIK: avstrijski film »Eva podeduje raj«.
ROGAŠKA SLATINA: jugoslovanska drama »Jara gospoda«. KRANJ — STORŽIČ: francoski film »Ustreljen ob zori«, ob
16.,	18. in 20.
KRANJ — PARTIZAN: italijanski film »Jutri bo prepozno« ob 20.
kentr. št. 58. ser 178 kontr. št. 39. ser	194	kontr.	št.	22.	ser.	114
kontr št. 77. ser. 166 kontr. št. 64. seir	153	kontr	št.	65.	ser.	157
kontr. št. 76. ser 222 kontr. št. 59 s°r	106	kentr	št.	46	ser.	152
kontr. št. 7. ser. 238 kontr št. 72. ser. 79 kontr št 79.
Pozivamo vso im-tevlke tombol. skih tablic. k: dobtkov šp niso dvicnilH da iste dnevno lahko dvignejo do vključno 26	8. 1953
do 19 ure m?d 17 in 19 uro v Prosvetnem domu v Dravljah.
Dobitki k: v tern času ne bodo dvignjeni, zapadejo
UMRLI
RADIO
7.00—7 05 Radijski koledar: 12.00 Priljubljeni slovenski zbor? ?n sa. mosoevi: 12.30 Poročila: 12.45 Zabavna glasba, vmes objave: 13.00 Kulturni drobiž (vmes pester glas. heni snored): 14.00 Iz baletov Lea Delobesa ’n P I. Čajkovskega: 14.40 Klavir in hemmend orgle v ritmu: 15.00 Por^ila: 18.00 VemV slovansko narodne p?smi:	18.30
^nortnj tednik: 19.00 Radijske re. kWnp: 19 10 Zabavna glasba vmes obiave:	19 30 Radijski dnevnik:
20.00	v svetu opernih melodij: 21.00 Radirka univerza — Dr. Vekoslav Povh: Neve razvojne tendon ce v amer-'ški industriell:	21.15
Filmska zabavna in Plesna glas. ba: 22 00 Poročila: 22.15 Nočn>: komorni k<^ncert Ludvig van Beethoven: Sonata za čelo in klavir op 5. št. 2, Manjam L/povšek: So. na ta za violino in klavir.
OBVESTILA
Invalidsko podjetje »KOMISIJA« v Ljubljani. Stari trg 4, obvešča vse komintente — donašalce predmetov in blaga v komisijsko prodajo, da dvignejo svoje predmete in blago, katerega so prinesli v prodajo v letih 1948, 1949,. 1950, 1951 do zaključno 31 decembra 1951.
Rok za dvig ali pa znižanje cene blagu je do 20 septembra 1953 leta. Kateri komintenti do tega časa svojih predmetov in blaga ne dvignejo, bo naše podjetje, brez posebnega obvestila lastnika, predmete in blago nanovo pocenilo Dobljeni denar za nanovo ocenjene predmete se bo delno deponiral pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, gotovi procent pa bo ostal v našem podjetju za ležarino
Do tega koraka smo prisiljeni iz razloga, ker cene tem predmetom in blagu ne odgovarjajo današnjim cenam. — Uprava Invalidskega podjetja »KOMISIJA«.	5851-0
OBVESTILO
Terenski odbor Zvezi? borcev Ljubljani a—Dravlje obvešča. da so bili na veliki tomboli, ki je bila v Dravi iah 16. avgusta 1953
izžrebane:
a)	petorke (čimkvime) v vseh serijah s kontr. št. 43.
b)	tombole v vseh serijah s kontr. št. 71.
c)	premije: serija 190 kontr št
29.	ser. 176 kontr št. 87. ser. 188 kontr. št 78. ser 5 kontr št. 20. ser. 124 kontr št. 92 ser. 181 kontr št 63. ser. 180 kontr. št. 18 ser. 182 kontr. št. 14. ser. 1 kontr. št 16. ser 120 kontr. št. 40 ser. 206 kontr. št. 55. ser. 81 kontr. št. 62. ssr 223 kontr št. 48. ser. 228 kontr št. 57. ser. 86 kontr. št. 33. ser 216 kontr. št. 67. ser. 133
Odvetniška zbornica v Ljubljani sporoča, da se ie smrtno ponesrečil v plam :nsh nton član dr.
% JOSIP C OBLAK odvetnik v Ljubljani. Njegova usoda je bila od 27 septembra 1951 do 13. avguste 1953 neznana. Iskrenega tovariša. plodnega sodelavca in uglednega pravnika ter znanega planinskega pisatelja ohranimo v trajnem sipccnnu. Izvršilni odbor.
Vsem soroda ikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da bo pogreb našega dragega brata strica :n bratranca dr JOSIPA CIRILA OBLAKA, odvetnika k? se je pred dv?mi leti smrtno ponesrečil pod Triglavom, v sredo 19 t. m ob 16.30 iz 2al iz Frančiškove mrliške vežice. 2alujočt sestra Ljudmila in ostalo sorodstvo.
Umrl je naš ljubljeni mož. oče. stari oče BERTONCELJ JOZK. upokojenec. Pogreb bo v sredo zjutraj na pokopališču v Stari Loki. Žalujoče družine: Bertoncelj. Višoševič. Šlambergeir Andolšek ter ostalo sorodstvo. Stari dvor. Celje. Borovo. Ljubljana 586~-o
Vsem našim sorodnikom :n znancem javljamo žalostno vest. da nas ie drv 15. avgusta za vedno zapustila v 75 letu starosti skrbna in dobra mama KOROŠEC KATI rojena Mauher. Pogreb nepozabne pokojnice bo v Vitanju 18 avguste ob 9. uri. Žalujoče hčerke: Roza. Ela. Mici in Viki. Sinovi: Rudolf. Alojz in Stanko z diruž:nami. brat in sestra vnuki in ostalo sorodstvo.	5869_o
Umrla je moja zlata mamica, sestra, svakinja, teta LUIZA AC-CETO roj. Medič. Pogreb drage pokojnice bo v torek 18. Vin. 1953 ob 16.39 z Zal — Nikolajeve mrliške vežice Žalujoča hčerka Marija in ostalo sorodstvo 5881-o
Umrla je po težki bolezni naša mama PAVLA PREPELUH. Pogreb bo v sredo 19. t m. ob 17 na Zalah. Otroci: Marko Janez in Marjana ter ostalo sorodstvo. Ljubljana. 17. VIII 1953 .	5383-e
Po kratki bolezni nas je zapustila moja draga žena in sestra CEBOHIN ROZALIJA. rojena Brida. Pogreb bo v sredo 19 e\. gusta ob 10. uri v Ljubnem. Do 18. t. m. do 16 ure leži na Zalah v Petrovi mrliški vež'ci. Žalujoči — mož. sestra in bratje.
Napoved za torek 18 avgusta:
Pretežno lepo vreme z delno oblačnostjo. V ALpsk'cn svetu neznatne plohe. Temperatura ponoči 8o do 100. podnevi 25# do 280.
„SLAVOLOK
i ',o______
ERICB MARIA REMARQUE
ZMAGE“'
»O, pač, pila boš tudi še drugega.«
»A bom vedno sanjala o tem.«
»Dobro. Tako postaneš romantik. Romantik kalvađosa.«
»Drugi pa mi ne bo več dišal.«
»Narobe, še boljši se ti bo zdel, kot je zares. To bo kalvados s hrepenenjem po drugem kalvadosu. To ga napravi takoj manj
vsakdanjega.«
Joan se je zasmejala. »To je neumnost. Sam veš, da je.«
»Seveda je neumnost. Pa saj živimo od neumnosti. Ne ob pičlem kruhu dejstev. Kje pa bi sicer ostala ljubezen?«
»Kaj ima to opravka z ljubeznijo?«
»Pa še kako. Za nadaljnji obstoj skrbi. Drugače bi samo enkrat ljubili in bi pozneje vse odklanjali. Tako pa se trohica hrepenenja po tistem, ki smo ga zapustili ali ki nas je zapustil, spremeni v avreolo okrog glave onega, ki pride kasneje. To, da pa smo prej nekaj izgubili, daje novemu še neko romantično poveličanje. Staro, pobožno glumaštvo.«
Joan ga je pogledala. »Meni se zdi grdo, kadar tako govoriš.«
»Meni tudi.«
»Nikar nc govori tako. Niti v šali ne. To spreminja čudež y trik.«
Ravic ni odgovoril.
»In slišati je, kakor da si že utrujen in premišljuješ, kako bi me zapustil.«
Ravic se je z neko oddaljeno nežnostjo ozrl vanjo. »O tem ti ni treba nikoli razmišljati, Joan. Če prideva kdaj do tega, me boš ti zapustila. Ne jaz tebe. To stoji.«
Ona je trdo postavila kozarec na mizo. »Kakšen nesmisel to! Jaz te ne bom nikdar zapustila. V kaj pa bi me spet rad pregovoril tu?«
Oči, je pomislil Ravic. Kakor bi udarjale strele za njimi. Rahli, smrtonosni bliski s celim snopom sveč. »Joan,« je rekel. »V nič te ne bi rad pregovoril. Toda povedal ti bom zgodbo o morski vodi in o kamnu. To je stara zgodba. Starejša kakor midva. Bila je nekoč voda, ki se je zaljubila v velik kamen nekje v morju, reciva v zalivu v Capriju. Oblivala ga je in hrumela okrog njega, poljubljala ga dan in noč, objemala ga s svojimi belimi rokami. Vzdihovala jc in jokala in ga prosila, naj pride k nji, ljubila ga je in ga naskakovala ter ga pri tem polagoma izpodjedala. In nekega dne se je vdal in je bil čisto izpodjeden in je omahnil v njen objem.«
Napravil je požirek kalvadosa. »In?« je vprašala Joan.
»In mahoma ni bil več skalnat kamen, da bi ga oblivala, ga obdajala z ljubeznijo in tugovanjem. Bil je samo še drobec kamna na dnu morja, kamor se je potopil. Voda se je čutila razočarano in prevarano in si je poiskala nato nov skalnat kamen.«
»In?« Joan ga je nezaupljivo pogledala. »Kaj na pomeni to? Pa naj bi bil ostal skalnat kamen.«
»To pravi voda vedno. Toda vse, kar se giblje, je močnejše od tega, kar je trdo in togo. Vođa je močnejša od skalovja.«
Joan je nepotrpežljivo zamahnila z roko. »Kaj ima vse to opraviti z nama? To je vendar samo zgodba, ki nič ne pomeni. Ali pa spet briješ norce z menoj. Če pride kdaj do tega, me bos ti zapustil, to je vse, kar zanesljivo vem.«
»To,« je rekel Ravic smeje se, »bo tvoja zadnja ugotovitev, ko pojdeš. Izjavila mi boš, da sem te jaz zapustil. In imela boš vzroke za to — in boš verjela in imela boš prav pred najstarejšim sodnim stolom na svetu: pred naravo.«
Pomignil je natakarju. »Bi lahko kupila tole steklenico kalvadosa?«
»Bi jo radi vzeli s seboj?«
»Natančno tako.«
»Gospod, to je proti našim načelom. Mi ne prodajamo steklenic.«
»Vprašajte gospodarja.«
Natakar se je vrnil s časnikom. Bil je »Paris Soir«. »Gospodar je napravil izjemo,« je rekel, potisnil zamašek trdno v steklenico in zavil steklenico v »Paris Soir«, potem ko je vzel iz nje športno prilogo, jo zganil in vtaknil v žep. »Tukaj, gospod. Najbolje je, če jo položite v temo in na hladno. Gospodar ga ima s posestva svojega deda.«
»Dobro.« Ravic je plačal. Vzel je steklenico in jo pogledal. »Pojdi z nama, ti žarek, ki si celo vroče poletje in vso modro jesen sijal na jabolka nekje v Normandiji v nekem od vetra razpihanem, starem sadovnjaku! Potrebujeva te. Nekje v vesoljstvu hruje vihar.«
Stopila sta na cesto. Začelo je deževati. Joan se je ustavila. »Ravic? Me ljubiš?«
»Da, Joan. Bolj, kakor si misliš.«