140. številka. Ljubljana, soboto 21. junija. YL kU>, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avatro-ogerake dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold.. sa četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt lota 3 gold. 30 kr.. za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za oelo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana eena, in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 golti. 50 kr., po poeti prejeman za četrt leta 3 goid. — Za oznanila se plačuje od četiri-atopne petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača itotnpoli za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa-. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. —?— Iz Dimu jat 19. jun. (Izv. dopis.) Denes se imamo do prijateljskega časopisa „Politik" z nekoliko besedami obrniti. Ona je v nekem uvodnem članku „centrali-stisehe Concessionen" zaznamovala politično tendencijoznost v imenovanji ministra za Galicijo in je omenjala enacih privabljajev, kateri se bodo Poljakom samo za to tja metali, da se Poljaki pripravni store za politiko, katera je škodljiva in zavržljiva. Po tem se je v tem članku obsojalo zadržanje poljskib državnih poslancev, ter se jim očitalo pomanjkanje doslednosti. — Do tu se moremo s „Politiko" skladati, in mi menimo, da smo dobro podučeni, ako trdimo: neprošen mi nisterski dar nahaja v sami deželi, ki je tu direktno interesirana, nezaupanje, ter se sploh smatra kot centralističen manever zdanje vlade. Kar se tiče postopanja starih parlamentarcev iz Galicije, valjda občna sodba ne bude izpala na njihovo korist. Zdaj pa prihaja priucipijelni razloček med nami in „Politiko". Ona |>ravi: „Ker Poljaki nijso tako ravnali kot Cehi, ki so se strogo in dosledno držali neudeleženja državnega zbora j ker so enkrat državni zbor za])ustili, potem pa zopet parlament urnemu obravnavanja udeležili se, ker so svoje posebne želje formulirali, in |)oteni ko so bile te zavržene, vendar še s centralisti pogajali se in poslovali: zato so tudi zdaj ne more račun i ti na njihovo solidarnost z drugimi federalisti in posebno s politiko Cehov. Mi smo pa tega mnenja, da take izjave v tem času vzajemni stvari več škodujejo, nego koristijo in sicer za to, ker so nas v tako položje spravili proti naši volji, da je samo z jasnim odkritim složnim delovanjem vseh proti-centralistiunih faktorjev preobračaj obstoječega sistema doseči. A kako je to mogoče, ako se od vseh strani kot glavno ne poudarja premenjena situva-cija, s tem zapovedana solidarnost in disciplina, in pa to, da se lastna volja podvrže sodbi večine enakoopravičenih in enakoin-teresovanih. Za to menimo, da kakor zdaj stvari stoje, spoznal je vsak svoj interes. — Mi nemamo uzroka dvomiti, da hočejo vsi proti-centralistični faktorji iskati svoj blagor v vzajemni zvezi. A naj se ne pozabi! mi govorimo in imamo pred očmi samo prvi korak, kot temeljni steber za daljšo korake (pro rata potreb posameznih), t. j. solidarnost pri volitvah, da je toliko kolikor je le mogoče bo-jevalcev za federalistično politiko voljenih. Nikoli nam nij v glavo palo, in mi mislimo, da nobenemu mislečemu možu našega političnega pravca, da bi prejudikat za bodočnost stavil ... po svoji volji. — Vsaka v Avstriji naravno so razvivša individualnost, morala bi kasneje sama sebi prepuščena o sebi in o svojih potrebah sklepati; a zdaj mora splošna skrb le na to iti, da se naredi solidarnost vseh faktorjev, ki so proti centralizaciji (naj bodo proti njej iz katerega koli uzroka). — Naslanjajoča so na zdaj popolnem uedoločujoč faktum, da so Cehi v času, ko so deželni zbori imeli pravico v državni zbor voliti, držali se političnega ne u del cževanj a, drugi nasprotniki centralizma so se pa razprav drž. zbora udeležili: jemlje „Pol.u sebi in svoji stranki pravo tudi za zdaj, ob popolnem preme-njenih razmerah, odloČiti, kaj ima velika večina enakomislečih storiti! — Na Politični razgled. liotmitje .i«»A,«-I«-. V LJttftljaiii 20. junija. l>ttIo»»ft1insk.e»n se vendar enkrat začne gibati narodna stranka za volitve v državni zbor ter se ustavljati Lapen--ovcem in Danilovim privržencem. Lastnik „Narodnega lista" dr. Klaič, ki je tudi deželni odbornik, odpotoval je v Sebenik in Knin, da organizuje volilno gibanje 5 urednik „Nar. lista" Pavliuovič pa je sklical shod rodoljubov v isti namen. Danilo in Ljubiša pa se opirata na Lahoue in vladuo pomoč. Volilni boj bode hud; narodna stranka mora vse sile napeti, ako hoče zmagati. Na 1*usti in dobiva Hrvatska 45 procentov dohodkov za j)okrltjc avtonomne uprave. Vse kis tek* Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesni. (Spisal prof. dr, Gr. K rok.) (Dalje.) Takisto se bodo na tenko zaznamovale tudi vse konjekture, ki vtegnejo biti potrebne vslcd očitno netočnega zapisa kake pesni, da pride po tej popravi vsaj smisel v stavek. To jo jja tudi edina sprememba, katero kritika dopušča, ker to nij nikakor-šna Sprememba j>esni, ampak gola poprava nabiralčcve, od narodnega pevca ne zakrivljene zmote. S tem pa uredba še nij dovršena ; treba je tudi, da se pesni uvrste druga poleg druge takisto, da je v celem delu prava sistema t. j. da pridejo posamezne pesni po zadržaji ali suovih v predele, kar pregled olajša in vse pesni nekako v celotui organizem spravi. — Ako že pri primerjanji in cenitvi razlik (varijantov) posel vredovanja nij lahek, je tu brez primere teži, kjer gre ne le na to vse rabljeno gradivo po snoveh točno razvrstiti, ampak tudi s e o pr a v i či ti, zakaj n. pr. ta pesen nij uvrstjena med izvirne slovenske narodne, zakaj ne druga med mi-tologične, kakor nekateri zahtevajo, zakaj ne tretja med prvotno zgodovinske itd. Tu je treba strogega prispodabljenja ; preiskava prestopi mejnike domačih naroduih pesni in tudi mejnike pesništva samega ter se ne ogleda le po narodnem pesništvu slovanskih in kolikor treba bližnjih narodov, ampak tudi po razuih oddelkih primerjavucga sta-riustva, posebno bajcslovja i. dr. Poglejmo tudi tu malo malo bliže, kako nam je v tem slučaji postopati, da ugajamo zahtevam kritike. 111. Pokazati na eni strani, kaj je izključljiva lastnina slovenskega naroda, na drugi pa določiti, kaj ima z druzimi v prvi vrsti s slovanskimi narodi vzajemno, oboje doseči je le mogoče po vestnem piinierjauji dotičnega gradiva. Izmed zhirek slovanskih narodnih peti u i rabim v ta namen te-le: Rvbuikovega, Kvrejevskcga, Jakuškino in Sejnovo zbirko velikoruskih, Mctlinskcga in KuliŠcvo malo-ruskih, Ilaupt-Smolarjevo sorbskih (lužičkih), Krbenovo, Sušilovo iu Kolarjevo čeških (z raziečjem moravskim in slovaškim), Vukovo, Petranovićevo, Milojevieevo, Jukičcvo, Mar-janovičevo in Kurclčevo srbsko-hivaških ter Hezsouovo, Miladinovo in Vcrkovičevo bolgarskih narodnih pesni. Le poljskih zbirk mi do zdaj nij bilo mogoče tako primerjati: starejših mi nij nikakor več dobiti, novejše pa razen Rogerjeve (Piešni ludu polskiego w gornvni Szhisku) menda nobene nij. — Za naše č ve te r o vr s t ne poskočne so mi ugajale zbirke štirskih in koroških nemških narodnih. Pod upljivom naših sosedov se jih je precej razširilo tacih kitic med nami, večkrat ua kvar dobrega okusa. A jih je tudi obilo število Čisto izvirnih slovenskih iu se oglaša v njih posebno živo vzlasti zdrav humor druge zahteve hrvatskega elaborata so se odbile. Vn»nje driare. Minski carjevič naslednik se je podal iz Kmsa na Angleško obiskat ondotno kraljevo rodovino, s katero je po svoji soprngi v bljiinem sorodu. Cesarica ruska je iz Italije došla 18 t. m. v Geni', od kodar potuje dalje v Ems, kjer se snide s čarom Aleksandrom. V srednji Aziji Rusi zmagavno napredujejo. Polkovnik Lomakin s svojim oddelkom se je združil 26. maja z glavno armado pod generalom Kaufmanom. Naslednji dan so vzeli Rusi mesto Hodžejli z naskokom, ter zapodili Kivane v beg. 1. junija so dobili Rusi po velikem boji s Kivani mesto Mon-gut v svojo oblast. General Kaufman je prestopil potem reko Amu Darja 35 vrst od Kive. Tako bodo Rusi v kratkem gospodje celega kanata, ter se tako maščevali za vse krivice, katere so storili Kivani ruskim podložnikom. Odstranili bodo poslednjega nasprotnika v srednji Aziji, ter razširili tako oblast svojo čez ves vshodni breg kaspiškega morja. Ker imajo Rusi tudi v Perziji mero-dajen upljiv, segala bode v prihodnje njihova oblast skoraj do bogate Indije. Angleški listi posebno „Mornig Post" so začeli vsled tega zopet pisati, da naj tudi Angleška anektira Afganistan in Reludžistan, dežele ob perzijskem zalivu. Toda to ne pojde tako z lehka, ker, ne glede na to, da so Afgani svobodoljubni, je v njihovi deželi tudi močna stranka, ki sovraži Angleže, ter hoče ohraniti prijateljstvo z Rusi. Na čelu tej stranki je sin kabulskega emira, Jakub Beg, ki namestuje svojega očeta v Ileratu. Zato naj se „M. P.u le nekoliko potolaži. Na Franeoslcem. še z mirom sovražno postopanje vlade proti republikanskemu poslancu Rancu obrača vso pozornost nase. Rane je značajen, jako inteligenten republikanec in izvrsten govornik. Monarhisti se ga hočejo na vsak način iznebiti, zato mu hočejo obesiti pravdo na vrat, posebno ker upajo, da ogrde s tem tudi Thiersa in vso prejšnjo republikansko vlado. Narodna skupščina je vsled razcepljenja republikancev volila odsek, ki ima poročati o vladnem predlogu, da se Rane dene v zatožni stan. Odsek ta, ki obstoji z večino, iz skrajnih monarhistov, je povabil v torek Ranca k zaslišanji, a poslednji, ki že dalj časa biva v Belgiji, nij prišel, nego je poslal odseku pismo, v katerem pravi: „Jaz uže dve leti ne bivam v Parizu. Vojna sodnija me je zaslišala le kot pričo, a preganjala me nij nikoli. Narodna skupščina je priznala mojo volilno pravico, ker je potrdila mojo izvolitev za poslanca. Zato odrekam pravico, soditi o meni, skupščini, ki in neka lahkomiselna narodna filozofija. Ali je upljival na ta drobiž tudi italijanski živelj, se še ne upam določiti. Posebno za kraje, kjer mejaši naša narodnost z italijansko, so vse dosedanje meni znane zbirke sila borne in vsaka sodba bi bila prenagljena, dokler nam ne bode pobliže znan obširni trud prof. Baudonina de Cour-tenay, kateremu naj bi se skoraj posrečilo svojo obširno zbirko po Goriškem nabranih slovenskih pesni priobčiti. Kjer ima primerjanje samo negativen dosledek, nam je govoriti o pesnih, samo slovenskemu narodu lastnih. Nastale so še le na slovenskih tleh ali se vsaj ohranile le v spominu tega naroda, ker varijantov pri družili narodih badavo iščeš. Nekatere imajo že ves tako odločno lokalni tip, da se ti sploh razlike drugod iskati zdi nepotrebno. Nasproti temu se pa opeva v drugi pesni zopet tako navadni motiv, da se ga nobeno narodno pesništvo ogniti ne more; v tem slučaji bi se drugod varijanti dobili, a iskati se da rabiti kot orodje političnega maščevanja." Ta izjava bode monarhiste neprijetno iznenadila, ker ima v sebi uničevalno obsodbo sedanje narodne skupščino. Republikanski listi sploh menijo, da je vlada z opravdanjem Ranca inavgurirala osobno preganjanje veljavnih republikancev. Tako piše veljavni list „Journal d os Debat« ". Očividno je, da mislijo gospodje na desnici, katerih k sreči nij veliko, a so zelo delavni, da je sedaj pravi trenotek prišel, da se začne preganjati republikanec. Za 18. marcem je prišel na vrsto 4. september, in reči se sme, da se je v ta, marcu pogosto preganjal 4. september. Prizadevalo se je, primerjati ju, kakor da bi bila med soboj v najtesnejši zvezi, in bi ne bilo med njima nobenega razločka razen onega, ki je med za-početkom in nasledkom. Sedaj se delajo priprave za preiskovanje Thiersove vlade, a vladi si ne upa storiti to naravnost, nego hoče po ovinkih doseči svoj namen. Denes strmoglavljena, denes sojena in obsojena; to je, kakor je videti, osoda vseh vlad, ki si na Francoskem nasledujejo. Med nebom in zemljo živimo, in stranke ne vedo, kaj bi začele, česa bi se poprijele. Sedanjost se jim zmika izpod nog, prihodnjost jih straši, ostaja jim le preteklost, razburjena preteklost strankarskih bojev. In vendar se bode treba, kadar se obsodi 18. marc, 4. september, kadar se opravda Thlers in se vse sovražnosti v skupščini in žnrnalistiki na-divjajo, pečati sedanjostjo, ter kaj organizirati." Da so besede „J. d. Deb." posve opravičene, pričajo nesramni napadi na Thiersa v bonapartovskih listih, ki mu absurdno očitajo, da je komuniste podpiral. Itftlijttttski predsednik ministerstva Lanza se je podal v Turin, da predloži postavo zarad odprave samostanov kralju v potrjenje, in se posvetuje z njim zarad krize, katera utegne nastati, ker zbornica poslancev baje nij pri volji, predloge finančnega ministra akceptirati. V iM'»tt.ik<'m državnem zboru so vendar enkrat poslanci dobro vkup trčili z Biz-markom, kakor že dolgo ne. V seji 18. junija je predlagal poslanec Windhorst načrt začasne tiskovne postave, ker Bizmarkove zbor gotovo ne bode sprejel. Na to se vzdigne Bizmark, ter pravi, da je razpravljanje tega predloga proti dogovorom med poslanci in vlado, ki je vzela vojaško postavo nazaj. Poslanec Lasker opomni na to, đa je zbor primoran, razpravljati lastne predloge, ker mu vladni še sedaj v enajsti uri le po kapljici dohajajo, ter se Čudi Bis-markovemu očitanju, ker se v zboru po tolikih terjatvah vlade začno enkrat razpravljati tudi ljudske pravice. Pri teh besedah je bil ogenj v strehi. Ko Bismark sliši o jih bi bilo ravno tako nepotrebno, kakor za sorodstvo sanskrtskoga sunus z našim sin ali sanskrtskoga s m a.s z našim smo vse stare in neve arijske (-indoevropske) jezike z vsemi narečji in podnarečji v teh dveh besedah za dokaz navesti. In tako tudi v pesni. Dokler nam ne bodo sorodna ljudstva znana, pri katerih je n. pr. ljubezen nepoznano Čuvstvo, dotle so analogije nepotrebne za kitico: „Ljubezen je bila, Ljubezen so bo, Ko mene in tebe Na svetu no bo. Tako je menda tudi povsod navada, da se mladi ljudje objemljejo in poljubujejo in poreče se tudi drugje z nami: „Ga [man fantiča, Ga ljubim zvesto, Ga k sobi pritiskam K usnjem ljubo." (Konec prib.) ljudskih pravicah govoriti, skoči po konci, ter remonstrira poslancem, da so ljudske pravice fraza starih časov, k ljudstvu spadata tudi cesar in on, in posehnih pravic ljudstva, pri katerih bi ne bila udeležena tudi cesar in on, on ne pozna. Žurnalistika nij sveta, nego stvar je le nekaka kupčija. Vsled teh ekspektoracij državnega kancelarja je nastal med poslanci velik hrup. Dnncker, Windborst in Lasker so pobijali Bismarkovo teorijo, ter osvetlili njegovo svo-bodoljubnost Vse je bilo razburjeno. Bismark je škarjami ropotal, kakor ima navado, predsednik je zvonil, kadar je hrup pri Bismar-kovih govorih prevelik bil. Naposled se je sklenilo, da se predlog Windhorstov razpravlja. Dopisi. Is Celovca, 17. junija [Izv. dop.] Bralcem nam ljubega „Slov. Naroda" bode znano, da je glavno mesto Koroške dobilo namesto ostarele, že nekoliko poškodovane, novo, prav umetno stavbo cesarice Marije Terezije, katera se je že meseca prosi ura v eni vrsti z znanim zmajem na tukajŠncm novem trgu stavila in se do-zdaj zaradi mnogih ovirajoČih okolščin še nij razkrila. Mestno starešinstvo jo k svečanosti, ki se ima pri tej priliki vršiti, povabili cesarja samega, ki je pa mesto sebe ce-sarjeviča Rudolfa poslati obljubil. Kakor so sedaj čuje, bode cesarjevič došel zadnjo dni meseca junija, in sicer bode le med svečanostjo, pri katerej so bode stavba razkrila, posloval v imenu cesarjevem, drugače pa kot nadvojvoda avstrijski. Cesarjevič bode tri dni v Celovci ostal, ter si tudi nekatero kraje bližnje okolice ogledal; tako Vetrinj, Žihpolje, Križno goro, Žrevec itd. Ogledal bode baje tudi tukajšne srednjo šole, ter prilično z mladino občeval. Priprave za navzočnost cesarjevičevo in stavbene razkritbe so so že pričele in ob enem je mestni odbor dovolil 4000 gold., da se mestna hiša in novi trg okinČata. O svečanosti sami hočem, kadar se bode vršila, o kratkem poročati, ako bode to všečno bralcem „Slov. Naroda." Želeti bi bilo, da bi visoki gostje že po vnanji, sveČanostni obliki našega mesta spoznali, da tudi tukaj Slovenci stanujejo in da je okolica skoraj povsem, vsaj po rodu, slovenska. Da se zadnje skoraj gotovo ne bode pripetilo, je razumno, saj nam žuga razen že znanega nasprotstva še drugo od tako zvane „pravne stranke," ki — razen nekaterih nemških gospodov, na katero zanašati bi bilo posebno v sedaj predstoječih težavnih in osodepolnih trenutkih prav žal-tovo, tudi obstoji z nekaterih do skrajnega časa se popolnem narodnega gesla deržečih gospodov, ki so pa sedaj nekoliko na levo mahnili. Prepričali se bodo zadnji lahko, kaj jim pomaga zveza z nam vedno nasprotnimi Nemci. V sebi iščimo moč, pri narodu našemu potrkajmo krepko in kazimo, da smo Slave sinovi, ki še nijso pozabili, katera sveta vez jih strinja, katere potrebe imajo in kako si morejo pomagati, ter delati, da vsaj enega zastopnika pridružiti za-morejo drugim slovenskim poslancem, ki se bodo v prihodnjem državnem zboru imeli potezati za narodne nase pravice, ne pre-ziraje resničnih pravic cerkve. Ti pa, draga nam „Trdnjava," ki si po taborih že delala, popusti pričkanje, čuti se, kakor do sedaj, vedno še narodna in delaj, ne oziraje se na desno in levo, v prid narodne naše zmage. Kakor je, posebno v zadnjem času, marsikateri dopisnik iz Koroške v „Slov. Narodu" porekel, da imamo tu le malo krepkih narodnjakov, tako pa tudi lahko rečemo, da se vendar le tu in tam, ne ravno preveč redko, nahajajo posvetni možje in tudi čvrsti duhovniki, ki se ne glede na vse zmešnjave, vedno bolj in bolj drže narodnega programa, in ki bodo gotovo v prid narodno zmage vse svoje moči posvetiti blagovolili. Vsakdor, ki je v zadnjih letih opazoval narodno naše življenje, je opazil, da se ravno tam najbolj razvija narodni napredek in narodna zavest, kjer so društva, in to vsaj nekoliko na narodncj podlagi sezidana. Po teh se krepi duh iu razvija um. Takih bi pač moralo nekaj več biti pri nas, ker v zvezi leži moč. Po deželi bi se pač dobro dalo po postavnem potu v posameznih okrajih osnovati kako politično društvo, ki bi vendar tudi ob enem združevalo namene in potrebe Čitalničine. Ker pa tega nij mogoče, naj se vsaj osnuje mala bralnica, ki se s časom spremeniti da v čitalnico, in Če so potrebe očividne v politično društvo. Naj lepši izgled v tem smislu nam je št. J ako p v Roži, kjer se je na ta način polagoma končno osnovala posojilnica, ki mnogo koristi in ob enem tudi spodbuja narodno zavest. Kmetovalec ravno tako kakor mestjan ne želi samo po teškem delu politikovati, temuč tudi tu in tam pošteno se radovati. Ne samo plug, matika in končno znabiti časomorilni, dolgotrajni politični govori kakega moža, kateremu je edini posel se v kretanji jezika vaditi in visoko politiko goniti, in to na račun svojih poslušalcev, naj bode našemu narodnemu poljedelcu, temuč tudi tu in tam vesela družba, vbrano pe-vanje, ki je pri nas precej zanemarjeno, predstava gledališčine igre in znabiti tudi končno ples. Zakaj bi ravno sedaj vse to bilo napčno, slabo, prestarelo itd.? Zakaj bi ravno navade, katere smo od naših pra-dedov, ki so se gotovo Slovane čutili, podedovali in jih v novejšem času k naši diki zopet vpeljali, popustiti morali? Pa ne samo po deželi je treba čitalnic, kar se je do sedaj po vseh slov. časnikih trdilo, temuč tudi v mestih in posebno v večjih, kjer se na ta način narodno ognjišče sezida, h kateremu vsak domoljub pribiti, da spoznava svoje, da se vadi v govoru, v či-tanji in razumljenj drugih slovanskih narečiji da se krepi in na ta način ne pogubi. Veselice in posebno besede, pri katerih se sliši mimo narodnega petja, deklamacij tudi v lepo tekočem jeziku gledališčna igra, pripomorejo, da se tudi bolj mrzli ogrejejo in da tudi nasprotnik lahko sprevidi, da je naš jezik do svrhe oglajen in popolnem primeren biti jezik salonski. Čuditi se moremo posebno, da po mnenji „Političnega katekizma" str. 37. izjava enega posameznika iz ljutomerske okolice, kateremu je bilo odveč gledati, kako so se vitki gospođici in nježne slovenske gospo-dičiue" — (katerih vedno imamo še premalo. Pis.) brihtno obračale ; — more uničiti velikansko korist, katero so in bodo vedno donašale narodne čitalnice. Da je pa ta izjava v „Pol. kat." že nekoliko storila, je razvidno iz tega, da so v zadnjem času zopet nekateri gospodje začeli izstopivati iz narodne naše čitalnice, ki se je posebno letos v novic prav krepko probudila in ki, ako ji gospodje zadnje koreninice ne iztrebijo, prihodnjo zimo desetletnico praznovati želi. Narodnjaki, katerim je obstanek malega našega narodnega doma (v sredi Nemcev) pri srcu, stopite na noge in držite krepko naš narodni biser in to na čast in ponos vašega čuvstva! Iz ltu«liui-IN-sir 18. jun. [Izv. dop.j Glede orijentalnega vprašanja naše časopisje še zmirom ne ve, na katero stran bi se postavilo, in iz katere luknje piskalo. Izjave stare dunajske „Pr." so mu za celo možgane pogužvale. Te izjave so dokaz, da — in kako se je orijentalno vprašanje med Andrassvjem in Gorčakovom razpravljalo. Premenjena vsled prusko-francoske vojske politična konstelacija v Evropi, premenila je, hočeš ali nečeš, tudi politično stanje naše monarhije nasproti orijentu. V koliko sc je to stanje premenilo ? to vprašanje pustim na strani, ter samo to konštatujem, da se s to premembo naše Časopisje in naše javno mnenje do denes še nij sprijateljilo. To tudi drugače ne more biti. Preobračaj izvršil se je prenaglo, tako rekoč prekopitno, in poleg prirodnega nagona, da materija raje v svojem stanji ostane, nego ga premenja. se tudi naše časopisje ne more lehko na svojem že vglajenem tiru obustaviti, kamo-li da se na enkrat v nasprotno stran zažene! To je razlog, da je naše časopisje v primeru z avstrijskim nasproti Rusiji še zmirom dosta na-ščetinjeno. Z osvojenjem Kivc — tako modrujejo naši listi — odprla si je Rusija vrata — ne do Indije — kaj še, ampak do Carigrada, ter s tem izvršila, čujte, prvo točko pansiavističnega programa. Ce bi ruska vojska mesto v Kivi, v Pragi ali v Zagrebu stala, bi se moglo kaj takega pisati. Pa kje je Kiva, in kje Carigrad, in kje za celo pan-slavističcn program ?! Kdo se nad tem ne smeje! Leta in leta se je našemu narodu v glavo zabičevalo, da je Rus njegov predesti-niran sovražnik, in sedaj ? — sedaj bi se mu moralo na enkrat dokazati, da je naš prijatelj, naš zaveznik, naš brat! To je psi-hologično nemogoče. Vsaj na enkrat, kakor da bi na kolenu prelomil, to ne gre, pa tudi s časom menda no bo šlo. Italija in Nemčija, in sploh ves evropski zapad nas imajo za tisto skalo sredi slovanskega morja, ob katerej se mora baje preteča slovanska povoden j, če že ne zajeziti, a to vsaj razbiti; — in to je razlog, zakaj evropski zapad tako gorko z našim narodom simpatizujc. Ce pride kedaj do slovanskega potopa, ga magjarski narod gotovo ne bo obustavil. Valovi se utegnejo nad njim razpeniti, ali razdelili se ne bodo. V notranjej politiki je najvažnejši čin razvojničenje naše (ne hrvatsko - slavonske) vojniške krajne. Naš drž. zbor je sprejel zadevno zakonsko osnovo nepremenjeno. Mi-letič je sicer mnogo izpravkov nasvetoval, posebno glede vtelovljcnja razvojničenih pokrajin v sosedne županije, pa drž. zbor nij ne enega njegovih temeljito obrazloženih izpravkov uvažil. — Zloglasni novosadski komisar Majthenv bo odstavljen, kakor „Pesti Napio" javlja, ter mesto njega neki llucbcr za komisarja postavljen. Naša vlada tedaj še zmerom ne misli na uvedenjc normalnega stanja v Novemsadu. S tem pa bogme ne bo južnoogerske Srbe za državno ogersko idejo niti milom pridobila niti silom prisilila. — Ustrojenje samostalne ogerske cedulne banke roji še zmerom po glavah naših državnikov in našega občinstva, ki si zlate gradove o njej obeta. V narodnej skupščini pod predsedstvom Ilorna, izjavilo se je do 2000 naših najodličnejših trgovcev in obrtnikov za to stvoritev. Simonvi je stavil predlog v držav, zboru, da naj so vendar že enkrat osnuje, pa na replikacijo finančnega ministra Ker kapolva je bil predlog za prihodnji čas odgođen. Naš državni zbor se bode brž ko no koncem tekočega meseca tam do septembra odgodil. Domače stvari. — (Koncert v ljubljanski čitalnici) 10. junija na korist g. Odi-jcvc je bil v obče prav dobro izpeljan. Posebno g. Meden je pel izvrstno in g. Kaj zel je v kupletu iz „krojača Fipsa" zopet pokazal svojonedosežnopredstavljajočo moč. —Vreme je bilo menda krivo, da je bil koncert (na vrtu in v steklenem salonu) prilično slabo obiskan. — (Iz Vranskega) na Štajerskem se nam piše 19. junija: Že davno sem poročal kako slabo smo mi v našem sodnijskem okraji preskrbljeni, in sem na primer neko tožbo, katera se je lansko leto že v decembru pri naši sodniji vložila, omenil; denes moram zopet tarnati, da še do denašnjega dneva ona tožba nij rešena. Obravnaval jo je sicer po delegaciji neki drugi gospodek, ali kako! Bila je cela judovska šola. Obsoditi si gospod nij upal, torej je preiskavanje zopet odložil — za koliko časa sam bog ve! Jezijo se Bicer naši gospodje če se v časnikih pritožujemo, ali storijo pa vendar čisto nič. Za priliko le to še: Neki gospod pravdnik v Celji hoče v časnikih vprašati, ali je sploh še sodnija pri nas na Vranskem, ker že davno nij sluha ne duha o njej. Zakaj so se nam poprejšnji gospodje odvzeli ? g. Čeh in g. Delpin, sta sama vse tekoče obravnavala, in mi vsi smo jim še dandenes hvaležni in obadva sta nam v dobrem spominu. — (Umekov spominek), ki se žo pridno dodeluje in bode vsaj mali dokaz hvaležnega naroda, ki zna svoje možake Častiti, se bo nekda okolo Rrcd meseca julija na št. ruperskem pokopališči v Celovcu stavil. Obširnejše naznanilo o tej miluvnici se hoče o pravem času po „ Besedniku" in „S1. Narodu" priobčiti. — (K volilnemu boj u v Mariboru.) Kari Reuter se ne da v kozji rog pognati od Frica Brandstetterja. Ta je namreč objavil, da je popolnem neresnično, ako kdo trdi da bi on (Brandstettcr^ dal svojo besedo, da ne bode kandidoval v Mariboru. Temu nasproti piše Reuter v ,.Tagespost" i „Kar zadeva to objavo Brandstetterja, je ona z ozirom na mariborski kmetski in mestni volilni okraj, popolnem neistinita. G. Brandstetter je izrekel, daje deželnemu volilnemu odboru na razpolaganje za volitve v državni zbor, da pa on v mestni in kmetski skupini mariborski ne bode kandidoval. To pričajo celo lastnoročna pisma Braudstctterjcva". G. Frice Brandstetter jc s tem za 1 a ž nj i v c a javno proglašen. Pa kaj to njemu mar? Ce tudi nekdanji oficir, ima od tega, kar mi navadni ljudje „osobno čast" imenujemo, kakor je že večkrat pokazal, malo pojma. — (Mariborski „Lehrerverein".) Dc-želui namestnik v Gradci je v smislu 24 in 25 postave od 15. novembra 1HU7 to dsuštvo razpustil. Sklenilo je namreč protest na ministra Strcmavrja za voljo odstavljenja šolskega nadzornika liobies-a. Tri dotični seji je profesor Schallcr predsedoval; ta mož se je menda zdaj prestrašil onega sklepa proti ministru iu se da v „Grazer Zeitunga zagovarjati, da on (Scballer) se nij niti pri debati udeležil niti glasoval. Stremayr-jev ukaz je hitro pobral korajžo učiteljem. — (Drago posestvo.) Piše se nam: V šmarskej okoliei je prodal neki človek malo posestvo kupcu proti temu, da bode ta onemu plačal celi kup v 30 dneh in sicer tako, da plača prvi dan pol krajcarja in potem vsak dan naprej še enkrat toliko, kakor poprejšnji dan. Po tej pogodbi bi prejel prodajalec za posestvo, katero je v resnici kakih 1200 gl. vredno 2,084.354 gl. 55 7a kr. Pogoduika sta sklenila nerazrušljivo pogodbo in sta si nasproti še zastavila in sicer prodajalec 1 par volov in kupec 100 gl. — Ko je kupec po noči brž ko ne računil ueče o tej pogodbi več slišati, prodajalec pa se je takoj obrnil do odvetnika, iu tako bode ta reč prišla v presojo. — (Vojakov v Ljubljani) je bilo meseca maja 2032. Ker se od maja nijso spremembe dogodile, velja to število povprek tudi za zdaj. Razne vesti. * (Pomanjkanje filologov.) Po vladnem listu uauenega ministerstva avstrijskega je za šolsko leto 1273/74 dozdaj osemdeset učiteljskih mest za staro - klasično filologijo na avstrijskih komunalnih in državnih šolah razpisanih. Ne sežemo previsoko, če trdimo, da bode do začetka prihodnjega šolskega leta še dvajset mest, tedaj za vsem sto profesorskih služeh razpisanih. Glede na to pomanjkanje tilologov bi mi slovenskim abiturijentom nasvetovali, naj se obračajo do hlologiČnih študij, kjer najprej iu najgotoveje postanejo samostalni in dobivajo dobre službe. Svojim narodom pa pošteni narodni profesorji lehko najbolj koristijo. * (P o g u m e n o k r a d e u e c iu pogumen tat.) Srbskemu „ Vidov danu" se iz Ćuprije piše sledeči dogodjaj: Neki mlad človek iz Novega Sela pri Kragujevcu je spal z nekim turskim Srbom v eni sobi. Mladenič je imel 28 zlatih dukatov v hlače pod koleni všitih. Ker onega, ki je z njim spal nij poznal, zaklenil je vrata iu ključ spravil preduo je zaspal, tako, da oni nij videl kam. Ko se vzbudi, vidi, da so mu hlače prerezane in denar vzet. Ker je bil ključ na svojem mestu skrit, torej nij mogel nihče notri in ven, prime precej svojega turškega sospava-jača dolžeč ga, da je kral. Turek taji in se da preiskati do golega. Dukati se pri njem ne najdejo. Tudi v vsej zaprti sobi jih nij. A mladič je prepričan, da ga je le Turčin okral. Gresta pred policijskega komisarja. Komisar hoče Turčina izpustiti, ker ne najde denarja pri njem. • To srbskega mladeniča tako razjezi, da potegne nož in pred komisarjem zbode do smrti svojega sospavača. Mladeniča so zarad uboja zaprli, Zabodenega so pa potem zdravniki pri pre-iskavanji parali in — našli v njegovem že- lodci vseh 28 dukatov, katere je bil požrl, da bi jih skril in potlej od sebe dal, ko bi bil sam. * (Turško nasilje.) Iz Stare-gradiške se hrvatskemu „Obzoru" poroča, da je preko .">»> kristjanov moralo iz tui ško-bosniške Gradiške čez mejo v Avstrijo pobegniti , da so svoje življenje pred Turki rešili. Njihove ro-dovine, ki so jih v Turčiji pustili, so v veliki nevarnosti. — In kl,)ubu tem strašnim pii-godkom naše vlade Turčijo branijo ! Narodno-gospodarske stvari. — Črta nove železnice Knittelfeld-Zaprcšič je do llogatca od nase vlade potrjena, ne pa tako od ogerske vlade na hrvatski strani. Avstrijsko ministerstvo terja, da se železnica Dunaj-Novi pelje preko llogatca iu se tukaj z železnico Knittelfeld-Zaprešič zveze. Hrvatski poslanci pa so želeli, da bi železnica Dunaj-Novi šla črez Varaždin v črto Žakani-Zagreb. Ker pa av strijsko ministerstvo neee odstopiti od svojega načrta, so se hrvatski poslanci končno udali in Rogatec bode ista postaja, kjer se železnici Knittelfeld-Zaprešič in Dunaj-Novi zvežeti. Ccs. kralj, dvorni puškar v Mariboru Ivan M. Erhart priporoča: (01—(3) P u š k e d v o c c v k e od spredaj za nabijati iz železa od 12 gld. do najvišje cene. puške d v o e e v k e od spredaj za nabijati iz svila (drota) IS n n v n L e f a u c h e u x (lcfoše) iz svila od 30 „ „ „ L a n e a ste r (lenka- 44 8 »i n n n 2 gld. 60 kr. 1 „ 30 eter) iz svila od Revolverje Pištole dvocevke enocevne Dunajska borsa 20. junija. 1860 dri. poaojilo..... 102 „ !">0 „ Akcije narodno banke . . 992 „ — r Kreditne akcije...... -'>'■ 1 „ f>0 . London......... 111 ^ '.»O Napol.......... n n 99 C. k. cokini....... — m — „ Srobro . ...... 112 „ 25 T Smarji pri Ljubljani ravno nasproti cerkve se daje grofti il nicia s potrebnim poslopjem, več ali manj poljem, iz proste volje v nitjem. (161—1) Natančneje se izve pri Administraciji ,9Slov. Xarodft". Anatlieriiiovci ustna voda zoper zlodišeei dih, zoper mehko, lchko-krvaveče zobno meso. Mnogo tet som trpel pomenljivo ustno bolezen in vsi poskusi so ostali brc/, uspeha; i/tfiibil sem /.miraj veii zdravih ZOp, in šu v Ustih ostali so bili rahli; zobno meso Je Vedno bolj upadalo in jo pri dotiki z jezikom krvavelo in pri tem jako siten slab iliih po ustili razširjalo. Td kne je spravilo k poskusu, ol)5fl priljubljeno uiiuf ImtIiiovo iihIiio rudo rabiti; pp prvi rabi srni videl, no samo. da so slab duh iz^rubja, temni da se tudi moje zobno uieso očvrstiije in nmji zo-bovi potajom trdneji postajajo, tako da so mi v kratkem riojs ufttfl zopet ozdravele', za kar iz iskrene Hvaležnosti in sočutja z drugimi javno spričiijem in tej sloveči ustni vodi pristojno hvalo izrekam. Dunaj. Bacon i# Stenel I. r. Se dobiva edino pravo: (72—2) v l.jiii»lji pri Potričič in Pirker-ji — J o s. K a i i a o r - j i — A. K r i s p 0 r - j i — Eduard Mabr-u — Fer. Melb. Sohmltt-u — E. Hirschitz-u, 1« kar ji; — v Kranj i pri L. K r i s p o r - j i — S e b. 8 0 h a u n i g* u , lekarji; — v Pliberg-U pri llcrbst-ii, lekarji:— v Varaždinu pri Halter-ji, lekarji; — v Kudolfuveui pri Dr. 1J i z z o 1 i-j i. lekarji — J o s e f 15 e r g m an - u ; — v Krškem pri F od. B o m 0 h es-u. lek.; —v Kamniku pri J ah u-u, lekarji; v Gorici pri Pontoni'-ji, lekarji — J. Keller-ji; — v Warteiiber#-u pri F. Gadler-ji; — v Vipavi pri Anton. l)opo-ri s-u, lok.; —^Postojni pri K up fer se b mi dt-u lekarji; — V Skofjlloki pri U. F a b i a n i-ji, lekarji; — v Kočevji pri J. liraune-tu, lekarji .- — v Idriji, e. k. rudarska lekarnii-a; — v Litiji pri K. M ii h I \v e n z e I - j i, lekarji; — v lla- doljiri pri Zalokar-jevi vdovi. X Krojaška asocijacija v Ljubljani. « J Krojaška asocijacija ! m t s. Počastimo se, čestit, p. n. občinstvu in naročnikom s tem nazuaujati, da je nas dosedanji vodja, gosp. Frtmc Zarfc iz našega opravilstva izstopil, in da smo gospoda .intim Mvv&ol-a za vodjo iu zastopnika naše urine izvolili. Dovoljujemo si, čestitemu p. u. občinstvu to spremembo z zagotovljanjem nazuanjati, da bomo tudi zanaprej vsa blagovoljna naročila natančno, solidno in po najnižjih cenah izvrševali. S spoštovanjem Udje (169—3) krojaške asocijacije. f ** Krojaška as