ce"tr- »pha f^HJEVA t VA PHIHbHam DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V nedeljo ob 9. uri dopoldne bo v dvorani na stadionu „Prvi maj" na Vrdelski cesti konferenca SlAU (Dnevni red konference bomo objavili jutri) leto v 07« n ?AQ\ p°štni'la PIačana v gotovini J" V - Diev. Z/O ^lOOOj Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, petek 25. novembra 1949 Cena 15 lir [Rang štora s I konferenci SIAU ^ nedeljo se bo vršila v konferenca Slovansko-®%nsl<;e antifašistične unije '■Tržaško ozemlje, organiza-je zrasla iz borbenega •tsiua slovanskega in itali-PJktga demokratičnega Ijud-, “• V enem letu in pol neak-;i (od nesrečne resolu-k Kominforma) je bila ta Bpzacija, t; kolikor se je o mpekaj slišalo, zlorabljena J? Politično špekulacijo ti-\jrki so se izneverili pro-[9, za katerega je ta or-»ožja živela in obstajala: brastva med slo-'*tini in italijanskim Ijud-programu borbe demo-MjhUh množic za pridobit-■UOB. borbi proti imperialistič-Jjj* okupator ju in proti nje-j,'!91 hlapcem, šovinistom in Kmtorn obeh narodnosti, Jj®ojevala SIAU kot /prava j^žna demokratična fronta 5®* ljudstva velike zmage. ^ “iboij -neizprosen boj pa proti novoporajajo-• se fašizmu, ki je še ved-, psovano dete tukajšnjih .Venskih reakcionarjev. Ta c ® slavnih borb, je tvorila jri o povojni zgodovini i^o stran ne samo h k hi loj u stran ne samo našega • i£ . oa demokratičnega gi-^ji temveč se je uvrstila , '•ttsfno mesto tudi v zgodo- ,eSa svetovnega demokratič- t, Tbanja. Ta stran je izpi-2 častnimi črkami, ka;ti , ,e3 je naše ljudstvo poka-ihi^a7n padajo narodni iz-begunci, iz, nove Ijud-Ju0oslavije, med katerimi v ^Oo takih, ki bi morali finska dela odgc-pred jugoslovanskimi v ,j ‘‘rodno osvobodilni bor-riov-nsko~i*al: jansko ij ^uo dobilo od Osvobodil-■Ote P oo organ.zac jsko deilac- Osvobodilna fronta vo-tr,0 Po KPS, je imela na Pri-nalogo združiti vse top/rftične Slovence v borbi hcifašizem. Hkrati pa je k**rtta svojo aktivnost na ,^'a tične in italijanske i dno antifašistične množi-!®^ato lahko danes ugotav-V J’ da je bila Osvobodilna Vrtt od vsega začetka in po- 1 *a SIAU jedro te organi- 1* in da so bili aktivisti i*istaši Osvobodilne fronte ;'4o dobe nesrečne resoluci- in jj1lo.mbtroja močan steber tsfco-u u *nsko-italijanske antifaši- k^ria naloga aktivistov in •šep Osvobodilne fronte nes nič manjša kot je bi-ko smo začeli veliko °ratstva med tu živečim f }n italijanskim ljudstvom. Vsra‘ smo ustvarjali SIAU lt0 Pa oa moramo obnoviti. inf°rmistični mojstri razbijanja in upropa-(f^a vsega našega demokra-®a gibanja niso prihrani-zla tudi oni organi-ki je izraz največjih pri-Vl0 narodno osvobodilne fe* našem ozemlju. Z b enot m sadizmom so uniti-demokratičnih slo-itnlijdnskih množic \ 5U- S slastjo, ki je bila \ Samo fašističnim terorU 'Snise v:gli na vse, kar r nn-a veHhih zgodovinskih Se-nove zgodovine. Tudi pkenangl0ameriške cone Tr-ko ■ 0Zernlja je bila žr-%> 7*nformističnih dema- , k-n političnih avanturi-\ .1 80 izrabljali njeno ime Sini na podeželju med sto-slovenskim življem. Sdl^Cn° dezorientacijo, ki je vm. Pri naših ljudeh, so t* 8e danes iznnblja- S. tz n*ki slovenskega na- % h.................... ?tb0 0rrnizm°m in ki ima j. bi ne samo izkušnje ‘ krepi tev slovansko-e0a bratstva, ampak N* e v Italiii - Nad 40.000 štu-ttiniu je danes že v . zahtevo, da .,Jh a ubni program. V V oaD., rPt*Stnega gibanja O* >iieriV8tn in Zi,htev za stavi, s° P°novn° Pro’ \ S ter v industrijskem Ol h,.1}' blir-u Rima, kjer Vi« 24-ul'lcli tpden žr I>ro' Vj^ztej sbav* skega učiteljstva. Našemu dnevniku so nekoč na neki tiskovni konferenci potrdili to funkcijo vojaške tajne policije, ki je gotovo edinstvena na vsej zemeljski obli! To je potrebno, so dejali, ker se mora vojaška uprava zavarovati, da bi sprejela v učiteljsko službo «peto-kolonaše« in ljudi ((nezveste upravi«. Morda tudi sedaj išče policija med slovenskimi učitelji «petokolonaše». Ali niso uvideli ob sobotni stavki, da je učiteljstvo v obrambi slovenske šole enotno? Ce mislijo da je obramba naših osnovnih kulturnih pravic «petokolonaštvo», potem so lahko prepričani, da ne pripadajo taki «peti koloni« le vsi učitelji in profesorji, nego vse zdravo irj zavedno slovensko ljudstvo na tem ozemlju in, z zadovoljstvom moramo ugotoviti tudi mnogi demokratični Italijani. Kar se pa tiče »zvestobe upravi«, imamo mi malo drugačne pojme, ker mislimo, da je uprava tu zaradi ljudstva in ne ljudstvo zaradi uprave. Zato smo mnenja, da se more in mora govoriti le o zvestobi ljudstvu. Saj ne rečemo, da ne obstojajo ljudje, ki so «zvesti» upravi. Ker pa se uprava večkrat menja (ljudstvo pa ostane), se mora nujno menjati tudi ta «zvestoba». Taki »zvesti« ljudje so nekoč p: epevali «Die Wacht am Rein«, potem morda bolj zvesto kljub svojemu slovenskemu pokolenju »Giovi-nezza« in sedaj so za čuda zopet — »zvesti«. Sicer smo pa mnenja, da je tisti, ki je zvest svojemu ljudstvu, obenem zvest upravi, razen v primeru, če je ta uprava — proti ljudstvu. Tudi v tem vprašanju ni tretje rešitve! Tako stoje stvari in niti razne policije od civilne do FSS ne bodo ničesar spremenile. Zato je skrajni čas, da uprava služi upravičenim interesom tudi slovenskega ljudstva na teh tleh, da si tako zasluži — z »zvestobo«. Vsak drugačen postopek bo prej ali slej doživel polom! * # * Naše ljudstvo nenetmo pošilja na vojaško upravo svoje delegacije z resolucijami proti njenemu diskriminacijskemu ukrepu. Včeraj so delegacije Osvobodilne fronte I. okraja center mesta in Barkovlje oddale protestne resolucije vojaški upravi, ki nosio 610 podpisov. Gospod in tlovariš* dr. Josip Agneleifo nam piše na podlagi tu veljavnih zakonov... Predsednik tako imenovane Slovenske demokratske zveze advokat, gospod in «tovariš» (glej «Edi»ost» iz leta 1914) dr. Jojip Agneletto nam je poslal pismo, k katerem nas «po-ziva, da na podlagi tu veljavnih zakonov« objavimo sledeči njegov »popravek« našega predzadnjega porodila o seji tržaškega občinskega sveta: «Z ozirom na poročilo o seji mestnega sveta od 18- novem, pod zaglavjem: »Ponovno raz-nto sledeči popravek poslan od krinkani Agneletto« objavlja. Dr. Agneletta: 1) Ni res, da je neka scena na seji 18, nov. razgalila predstavnika »Demokracije« Dr. Agneletta, ampak je res, da sem jaz ostal to kar sem bil °d svoje rane mladosti, vedno zvest svojemu narodnemu in demokratskemu prepričanju, radi katerega sem tudi bil preganjan in celo vojno interniran. 2) Ni res, da sem svojo izjavo smatral potrebno, da pojasnim, v čegavi službi izvajam svojo ((demokracijo«, ker že zdavna vsa naia javnost ve, da sem jaz kakor moji somišljeniki v neplačani službi slovenskega demokratskega gibanja in slovenskega naroda. 3) Ni res, da sem dejal, da za vse tisto, kar se je po zmagi nad fašizmom pripetilo fašističnim ostankom, ne nosi odgovornosti slovensko prebivalstvo, ampak sem v svojem od govoru svet. Dr. Lauriju — ki je dejial, da Slovenci ne moremo zahtevati da se nam da na razpolago gledališče Verdi, dokler je pri Italijanih še čiv spomin na grozote 40 dni po končani yojni, n« fojbe in deportacije, — naglasil, da italijanska javnost, po krivem dolži slovenski narod za to kar Se je zgodilo y 40 dneh neposredno po končani vojni, da ni za ta dejanja odgovoren slovenski narod, da je bilo tudi dosti Slovencev pometnih v fojbe in deportiranih, jn da nj prav Slovencem odrekati njih življenjske jn kulturne pravice radi dejanj, ki jih slovenski narod ni zakrivil. 4) Ni res, da sem zagovarjal četnike in ustaše, katerih sploh nisem niti omenil, pač Pa sem zagovarjal slovenski narod pred Bplošno pavšalno obtožbo, da je ves slovenski narod kriv za dejanja v letih 1945, in da sem nagšašal, da naj se krivci iščejo tam kjer so, ne pa dela ves narod odgovornega za to kar so nekateri storili. Dr. Josip Agneletto«, Naj nam dr. Agneletto dovoli, da ena podlagi tu veljavnih za-konovn dodamo k njegovemu «POPRAVKU» nekaj svojih pripomb, in sicer; ad 1) Glede razgaljenja predstavnika «Demokracije» dr. Agneletta na seji 18. novembra je n. pr. TUDI KES, da je naš dnevnik dr. Agneletta razgalil že lani, ko je objavil njegovo izjavo od 23. septembra 1940 na tržaški kvesturi. Da bi našim Čitateljem in samemu gospodu dr. Agnelettu osvežili spomin, kako je bil dr. Agneletto «VEDNO ZVEST SVOJEMU NARODNEMU IN DEMOKRATSKEMU PREPRIČANJU», objavljamo to njegovo izjavo tudi ob tej priliki, izjava se glasi: »Razen delovanja aa gospodarskem polju odklanjam torej vsako obdolžttev, da sem kakor koli vriil Iredentistifno aktivnost v korist Jugoslavije. Ob tej priliki bi labko celo rekel, ne upoštevajoč dejstva, da sem po rodu Slovenec, da nisem nikdar čutil naklonjenosti do Jugoslavije; nasprotno, vedno sem bil s svojim duhom in svojo družino prepričanja, da je nate življenje vezano s temi kraji in režimom, ki nas podpira. Iz teh razlogov si nisem nikdar želel druge oblasti razen italijanske, ter sem vtisnil svoje politično prepričanje tudi svojim otrokom, ki so že itak usmerjeni antlkomunistično in antl-iredentistično«. 3rosimo čltatelje naj primer-o današnji program Agnelet-e dolarske zveze in njegove ive v občinskem svetu ter anje njegove »Demokracije« jornjo tudi Agnelettovo iz-o, predvsem pa s tistim nje-% delom, v katerem pravi: ... nisem nikdar želel druge asti razen italijanske ter sem mil svoje politično prepriča-tudi svojim otrokom«. Njegov otrok je n. pr. tudi Branko Agneletto, kateri si ej po izjavi njegovega očeta želi druge oblasti razen ita-inske, čeprav govori in piše osem drugače! Naš dnevnik tudi o njem že pisal in — 0 mo, da bo še!) ’aleg tega je dr. Agneletto avil v svoji prošnji na no-:nje ministrstvo v Rimu dne julija 1940: Do oblasti sem bil vedno ištljiv in se z njimi nisem ni- 1 sprl, niti me niso preganjali, likdar nisem bil revolucionar upornik niti nisem sedaj ob •Ji starosti. tl TOČNO, DA NA8PROTU-M FAŠISTIČNEMU HEZ1MU. lem discipliniran in strog do nega sebe, zaradi česar morem |no biti pristaš reda in disci- TRŽAŠKI DNEVNIK SMa uslužbencev TELVE prekinjena Uslužbenci INAM ponovno pričeli z rednim dolom - Sodarji pivovarne Dreher v protestni stavki Stavka uslužbencev TELVE, ki se je pričela v sredo zvečer, je bila že v teku včerajšnjega dne prekinjena. Predstavniki uslužbencev TELVE so se nam. reč sestali z odgovornimi čini-telji, ki so takoj ob pričetku pogajanj izjavili, da so pripravljeni ugoditi zahtevam svojih uslužbencev ter rešiti istočasno tudi vsa ostala pereča vprašanja. Zaradi takega zadržanja odgovornih krogov, so predstavniki uslužbencev TELVE sklenili, da prekinejo začasno s stavko, s katero bi nadaljevali samo v primeru, da bi odgovorni krogi svojih obljub ne izpolnili. Z včerajšnjim dnem je bila zaključena tudi stavka uslužbencev Zavoda za bolniško zavarovanje, ki je trajala že celih 12 dni. Uslužbenci administrativnih uradov so a stavko prenehali potem, kp so prejeli zagotovilo, da je bil v Rimu sprejet sporazum, ki je zagotovil ugodno rešitev skoraj vseh njihovih zahtev. Tako je v tem sporazumu sklenjeno, da bo vsem uradnikom zagotovljena stalna zaposlitev; višina sedanjih plač ne bo izpreraenjena, prav tako ostaja neizpremenje-no vprašanje rednega letnega dopusta. Čeprav je stavka uslužbencev INAM bila zaključena že z včerajšnjim dnem, bodo administrativni uradi poslovali šele danes, ker so morali namreč uslužbenci izvršiti v teku včerajšnjega dne vse delo v zaostanku. Glede nekaterih drugih manjših vprašanj, ki še niso vključena v novem sporazumu, bedo sindikalni predstavniki vodili še nadalje pogajanja. Pred dnevi so stopili v protestno stavko, kot smo že poročali, delavci tovarne Dreher, o-ziroma samo sodarji. Ze več Črsa so namreč sodarji, usluž-benj v pivovarni Dreher zahtevali, da bi jim vodstvo povišalo plače ter tako prispevalo k izboljšanju njihovih delovnih In življenjskih pogojev. Takoj po pričetku protestne stavke je vse kazalo, da bo vodstvo pivovarne ugodilo zahtevam svojih uslužbencev. Toda na nadaljnjih pogajanjih, ki so jih vodili sindikalni predstavniki, je vodstvo ponovno odklonilo edino pravilno rešitev tega problema ter izjavilo, da ne bo povišalo plač. Tako so sodarji z včerajšnjim dnem ponovno stopili v protestno stavko, ki se bo zaključila le v primeru, da bi bile njihove zahteve u-godno rešene. Zgradili bodo nsvo veliko trlnleo zi Združenje trgovcev na debelo je pred časom pokrenilo akcijo, da bi zgradili na mestu, kjer posluje sedaj na Mar-tovih poljih Pri Sv. Andreju sadno-zelenjavni trg na debelo, novo pokrito tržnico. Služila naj bi predvsem trgovini na debelo, bodisi za krajevne potrebe, kakor tudi za tranzitno trgovino s sadjem in 'zelenjavo. Nri nekaj sličnega so menda mislili že pred vojno, vendar pa so pri Hi le do hladilnic, ki so jih zgradila Splošna skladišča. Omenjeno združenje je bilo izdelalo podroben načrt za novo zgradbo in ga predložilo predsedstvu cone. Posebna komisija, ki jo jd imenovalo predsedstvo, je načrt, ki gg je izpopolnila še občinska uprava, potrdila. Strinjata se z njim tudi občinski odbor in uprava Javnih skladišč. Gradnja bi veljala od 600 do 700 milijonov lir in so jo uvrstili v ERP načrt za Trst. Računajo, da je stvar s finančne strani pod streho. liliii bo občino ogni atom' Mtm ter postavila nujno poirebne tramvajske čakalnice? Dež, kar naprej dež... Komaj se nekoliko razvedri, že se pojavijo temni oblaki in nov dež se vsipa na ljudi, ki hitijo po svojih opravkih. Marsikdo, ki ga je zajel dež nepripravljenega na cesti, na tihem preklinja in tarna, a vse mu nič nfi pomaga. Da bi si lahko vsaj s tramvajem nekoliko prikrajšal pot... a tramvaja od nikoder. Kje pa počakati, da bi se še bolj ne zmočil. Toda v bližini ni nobene hiše in torej tudi nobene strehe — zato je treba čakati kar na prostem in če je tramvaj prepoln, je treba počakati še na drugega. Takšna je usoda Tržačanov, kadar Pada dež, ali pa kadar pihfl burja. Ze neštetokrat je bilo zato postavljena upravičena zahteva, da bi bile na nekaterih tramvajskih postajah sezidane posebne čakalnice, v katerih bi našli ljudje ob sla-btm vremenu zavetje. Čeprav 30 lir za poldrugi nožireh leave Po dveh procesih Cena kavi se j.e dvignila za 95 lir pri kg in gospodinje se bodo morale hočeš ali ne, sprijazniti s poviškom, ker jih na žalost pri gibanju cen živilom doslej že nihče ni vprašal za mnenje. O tem odločajo vedno le grosisti, ki znajo najti sto razlogov y opravičilo zvišane cene. Tokrat trdijo n. pr., da so se znašli nenadno v težavah zaradi razvrednotenja angleškega funta, ki se je dokaj uklonil ameriškim dolarjem, v katerih morajo plačevati tržaški veletrgovci kavo. Kaj si vse človek izmisli, da se maščuje iz mašoeuanja ii le vnel v oho p e H i rski kovani novec Ena izmed zelo grdih lastnosti človeka je tudi maščevanje, ki največkrat prisili človeka, da napravi dejanja, katera bi drugače nikdar ne napravil. Tudi 45-letni Frezza Domenico iz ul. Media 54 je verjetno zelo maščevalen človek. Včeraj dopoldne je odšel kupovat zelenjavo v pokrito tržnico na ul. Carducci. Ko je hodil od stojnice do stojnice, se je kunčno ustavil pred stojnico, ki je last 4(l-letne Leban Terezine iz Sv, Marije Magdalene Spodnje 656. Njena sveža zelenjava je privabila Frezzo, da jo je pričel izbirati. Ko je končal z nakupovanjem, pa je iz jeze in maščevanja vrgel branjevki v levo oko kovanj petlirski novec. Da se je spozabil tako daleč je krivo po njegovem pripovedovanju to, da mu je hotela vrniti branjevka od 300 ali 1000 lirskega bankovca samo 50 in ne 100 lir. Kot vidimo je že 50 lir dovolj, da človek pozabj na svoje dostojanstvo. Pri igranju je bil ranjen V ponedeljek 21. t. m. ob 15,30 so sprejeli v bolnico 121et-nega Zerbinija Giorgia iz uk Dei Leo 0. Deček je imel na prsih rano, zaradi katere se bo moral zdraviti 5 do 6 dni. V bolnici je povedal, da se je igral z nekim svojim sovrstnikom, ki ga je ranil z nekim o-strim predmetom, Včeraj ob 15 se je 261etnl Pu-korich Mario, kj stanuje na Čampo Marzio 4, vozil «, kolesom po obrežju 3. novembra. Iz neznanih vzrokov je z ramo trčil ob 391etnega Pierija Ma- BLO V JAVNOSTI SEM BIL .MAC FAŠISTIČNIH NAČEL, iterih sem pisal v uvodu svoje (e »PRVA KNJIGA O ITA-ANSKEM PRAVNEM ZAKO-;U», ki jo je priobčil leta l*3t OVENSKI PHAVNIK« v LJUb- ako torej, gospod in »tora dr. Agneletto: vi torej le-1940 niste nasprotovali faši-nemu režimu in ste celo v »Osti bili tolmač fašističnih el! Ali ste od takrat kaj nadevali? odgovor na to vprašanje bo-objaoili prihodnjič, ker a danes, žal, prostor tega ne (Nadaljevanje v prihodnji številki), Prometna nesreča na obrežju 3. novembra rija iz ul. Istria 1, ki se je peljal na motorju. Pri trčenju je Pakorich Mario padel na tla in si poškodoval levo sence ter levo roko. Zdraviti se bo mora) 10 dni. Pogreb agenla civilne policile Včeraj je bil iz mrtvašnice do železniške postaje pogreb agenta civilne policije Carto Giovannija, ki je bil 1946, leta ubit pri Škofijah. Nato so pokojnikovo truplo z vlakom odpeljali v Mlan, kamor je bil pokojnik pristojen. Pogreba so se udeležili tudi tukajšnji vojaški in civilni odličniki. Opeke sta ukradla V torek 22. t. m. je patrulja civilne policije na trgu Dalmacija aretirala dva sumljiva moška, in sicer Decarra Um-berta in Močilnikarja Angela. S seboj sta nosila vrečo, v kateri je bilo 50 keramičnih kosov opeke. Policija ju je pridržala in uvedla preiskavo. Ugotovila je, da so opeke last Dtseppi Carmine iz ul. Fortu-nio 3. Tatova sta opeke ukradla v lokalu «ex Splrdo«, ki je v ul. Istria 55. Zagovai-jati so bo. sta morala pred sodiščem. Vendar to ni edini razlog. Kakor smo rekli, vam jih znajo navesti grosisti celo kopo: pičel letošnji pridelek, zadnji potres v Ekvadorju, ki je baje uničil ogromne plantažne nasade in končno povečano povpraševanje po dražljivem zrnju v državah, ki ga ta leta po vojni sploh niso uvažale. Pri tem navajajo v prvi vrsti kot primer Nemčijo, ki je baje v samem avgustu uvozila preko 2O0.OQQ vreč kave, potem ko je vse od 1939 leta v ta namen pražila le rž in ječmen. Vendar bi lahko rekli, da je kljub vsemu temu najenostavnejši vzrok podražitve tej ali oni vrsti blaga le v tem, ker se veletrgovec pod nobenim pogojem noče odreči ogromnemu dobičku, ki mu ga prinaša ravno promet s kavo. Ako je doslej zaslužil postavimo 100, potem se tu noče odreči niti stotinki. Njegov profit mora ostati nedotaknjen, podražitev naj plača potrošnik. In potrošnik bo pošteno občutil zvišanje cene. Za požirek vabljive črnjaye, ki si ga bo privoščil zdoma, bo mesto dosedanjih 25, plačal 30 lir, pri čemer bo nemara prišel še do zanimive ugotovitve, da znajo lastniki lokalov izrabiti podobne neprilike še koristneje nego grosisti. Računajoč s tem namreč, da zvarijo iz kg kave okrog 150 skodelic črne pijače, bj podražitev 95 lir pri kg kril; že s poviškom 65 stotink lire pri posodici. Toda, kakor kaže,bi tako računanje delalo preglavice od sile praktičnim lastnikom barov in kavarn. Cernu bi se kazali malenkostne, ko se da tako zlahka zaokrožiti ceno na 30 lir in pri tem dvigniti dosedanji zaslužek še za 4.35 lire pri vsaki čašici. Glede na to, da poznamo tudi enollrske bankovce in da bi se jim spričo nove cene itak povečal dosedanji zaslužek še za 35 stotink, bi bilo menda vendarle človeško, ko bi za oni poldragi požirek črne kave zahtevali le eno liro več, se pravi 26 in ne 30. Zid ograje se je podrl Včeraj ponoči se je v ul. Sca-glioni podrl zid ograje poslopja št. 5. Krivec tega pa je bil dež, ki je toliko padal, da je povzročil to škodo. Civilni poli. cisti so takoj obvestili lastnika vile, da je ukrenila vse potrebno in dala odpeljati ostanke zidu, ki so ovirali promet, Z egiptovsko ladjo se je pripeljal Španec Predvčerajšnjim sta bila pred tukajšnjimi sodišči obsojena dva človeka. Prvi je antifašist Anton Tarčo, ki je obsojen na 6 let in 4 mesece zapora, drugi pa je fašist in kolaboracionist Bruno Cesca, ki ga je sodišče obsodilo na 10 let zapora. Pred sodniki sta se zagovarjala ne le dva človeka, na, zatožni klopi sta sedeli dve struji: poraženi fašizem in zmagoslavni antifašizem ter v zvezi z njim partizansko gibanje. Ze sam potek razprave proti Cesci je jasno povedal, da je kriv zločinskih dejanj nad naprednim ljudstvom. Od samega rojstva fašizma, je Cesca spremljal njegov pohod, kot aktiven pripadnik. Izvajal je aretacije, mučil Slovence, z eno besedo, bil je z zločini fašizma vezan na življenje in smrt. Po drugi strani pa je s procesa proti Turcu razvidno, kako tukajšnji vladajoči krogi, ki imajo v rokah škarje in platno, pehajo doslednega antifašista iz zapora v zapor ter ga takrat, ko bi ga morali dejansko izpustiti na svobodo, ker mu nimajo kaj dokazati, pod izgovorom da je izvedel «sequestro di persona», ponovno zaprejo. Ni dovolj če rečemo, da je tako postopanje neresno. Tudi vsa tožilčeva čgradba, l:i sloni na neresnici, je primer neupravičene kršitve osebne svobode, dokaz nedemokratičnega odnosa do doslednih antifašistov, kaže na pripravljenost oblasti, da z vsemi sredstvi uničijo zdrav antifašistični čut, ki ga je tržaško ljudstvo za ceno tolike krvi ustvarilo v času narodno osvobodilne borbe. Obsodba človeka, ki se je boril in skupno z zavezniki, ki danes upravljajo to cono, trpel zaradi fašistične nasilnosti, je ponoven napad na demokracijo in pravice naših narodov. Iz tega sledi, da je v Trstu več svobode za fašiste in one, ki imajo roke okrvavljene s krvjo naprednih ljudi, kot pa za protifašistične borce za svobodo. To pa zato, ker so tisti, ki v Trstu delijo pravico, v službi tukajšnjih tujih imperialističnih predstavnikov In domače italijanske buržoazije, katera favorizira fašiste in jih štedl, ker so današnjim oblastnikom za izvajanje njihove oblasti iz dneva v dan potreb nejši. V tržaško pristanišče je priplula egiptovska ladja »Al Sudan«. Z nje pa se je skušal izkrcati tudi zastonjkarski potnik, katerega imena policija ni povedala, je pn Spanec po rodu. Potnika, ki. je imel skoraj na cilju tako smolo, so policisti zopet spremili na ladjo, s katero bo zopet odplul na široko morje. Mislimo pa. da si bo moral tokrat prislužiti voznino z delom na ladji. Od doma jo izginil Včeraj ob 5. zjutraj je javila na ženskem policijskem oddelku Pertan Marija, por. Zubln, iz ul. Bramante 5, da je njen 13-letni sin Zubin Guido v torek 22. t. m. ob 21 neznanokam izginil. JUGOSLOVANSKI PARNIK ((Hercegovina« je včeraj odplul iz tržaškega pristanišča proti Pulju. upravičenosti te zahteve nihče iz odgovornih krogov ni mogel opore/cati, smo v Trstu še vedno brez takšnih čakalnic. Naravno je, da se na te naše potrebe spomnimo še bolj pogosto v dneh, ko smo prisiljen: čakati tramvaj v največjem nalivu ali pa mijhujši burji. Kako nujne so zahteve Tržačanov v zvezi s tramvajskimi Čakalnicami lahko uvidi vsakdo, ki je imel to »srečo«, d« je moral čakati na tramvaj na Goldonijevem trgu. V bližini ni nikjer nobene hiše, da bi se izognil vsaj največjemu nalivu, nikjer kakšnega drugega zatočišča. Tako morajo potniki potrpežljivo čakati na tramvaj, pa čeprav še tako na gosto dežuje. Mislimo in smo o tem tudi prepričani, d/;, bi izgradnja nekaj primernih čakalnic ne zahtevala tako velikih denarnih žrtev, da jih tržaška občina ne bi zmogla kriti, če je v zadnjem času bilo poskrbljeno za popravilo najbolj izpostavljenih in vidnih časopisnih kioskov, potem smatramo, da bi morali občina še z večjo upravičenostjo poskrbeti za sezida-nje tramvajskih čakalnic, ki bi r šile težak problem mučnega čakanja ob slabem vremenu. Posebno nujna in potrebna bi bila izgradnja takih čakalnic na postajah tistih tramvajskih linij, ki ne vozijo tako pogosto in na katerih morajo ljudje še več časa čakati na tramvaj. Tako bi bila na primer zelo potrebna čakalnica pri Sv. Ivanu, kjer se morajo ljudjž ob deževnem vremenu stiskati pot drevesi, ki prav gotovo ne nudijo najboljšega zdklanišča; Pa tudi na drugih krajih bi bile take čakalnice gotovo zaželene. Upamo, da bo tržaška občina vsaj tokrat upoštevala prošnje in zahteve Tržačanov ter jih z zidanjem novih tramvajskih čakalnic rešila mučnega čakanja na dežju vetru in mrazu. HiHu\U> 2a Hjovaletna jfiliia slroškovše vedno neureieno Po nekih dunajskih virih se baje pripravlja sporazum glede pokritja »računa uslug» in pristaniških stroškov v Trstu, kakor ga je uvedla avstrijsko-italijanskg, trgovinska pogodba. Snm štejejo tudi plačilo brodnln na italijanskih ladjah. Avstrija naj bi odstopila 60 tisoč kubičnih metrov lesa v vrednosti okrog 1 milijarde lir. Na ta način bi zalagali omejeni «račun«. V tržaških krogih o tem še ničesar ne vedo, pač pa so dosedanja plačilu na »račun« uslug tako skromna, da je razlika med kreditnim in debetnim saldom še vedno zelo velika, menda okrog 400 milijonov lir. Da bo Av»trija pokrila te stroške z dobavo lesa so bili sporočili že pred tzeč tedni. Takrat so navajali 40 tisoč kubičnih metrov lesa v ta namen. Posel Pa se ni izvršil, deloma Zaradi nazadovanja prodaje avstrijskega lesa na »Ploh «oi-soke cene», deloma pa zaradi negotovosti v zvezi z devalvacijo šilinga. KOLEDAR Qfed Frančiška Brcar 100, Antonija Sošič 50, Marija Vremec 50, Olga Bole 100, Božina Skita vaj 100, Kristina Koritnik 100. Milčka Skerlavaj 200, Bernarda Daneu 150, Štefanija Rebec 100, Vitka Vremec 200. Seja Slovansko-ilalijanske ljudske (ronte V soboto dne 26. novembra t. 1. ob 17. uri bo v prostorih v ul. R, Manna št. 29 seja Slo-vensko-italijanske ljudske fronte, na katera so vabljenj vsi občinski svetniki Ljudske fronte in člani mestnega odbora. Na dnevnem redu bo: 1.) Poročilo o dosedanjerri delu. 2.) Diskusija o narodnostnih in kulturnih zahtevah slovenskega naroda. 3.) Sklepi. 4.) Razno. Koncerl v Velikem Repnu TRŽAŠKA BORZA Zlasti sterling 8600-8700, papirnati šterling 1550, telegrafski dolar 688-670, dolar 655-660, švicarski frank 153-155, 100 francoskih frankov 170, avstrijski šiling 21.50, zlato 1040-1050. Ccllvtitja bpomm&kG [Mče pe&niku jIgu (juidim Na obletnico smrti Iga Grudna, glasnika tlačenih in preganjanih, pesnika našega Primorskega Krasa, bo v nedeljo, dne 27. t. m. ob 11. uri dopoldne odkritje spominske plošče na njegovi rojstni hiši v Nabrežini s primernim sporedom. Govoril bo slovenski pisatelj dr. A. Budal. Vabimo vsa slovenska prosvetna društva! Noben zaveden in kulturni kraški Slovenec naj ne manjkal Odbor za novoletno jelko priredi v nedeljo v Velikem Repnu koncert s sodelovanjem prose-ške, openske in bazovske mladine. Prispevki bodo služili za obdaritev otrok iz Velikega Repna. Izlet k Sv. Primožu V nedeljo bo izlet PDT k Sv. Primožu. Odhod ob 10 z avtobuson z avtobusne postaje do Proseka. Zbirališče skupaj z ostalimi na Proseku ob 10,80 na križišču pred gostilno Luk sa. Povratek popoldne. Nočna služba lekarn De Leitenburg trg Sv. Ivana 5, tel, 6924; dr. Pvazmurer, trg Unita 4, tel. 5478; Prendi-ni, ul. T. Vecelio 24, tel. 90-180; Sponza, ul. Montorsino 9 (Ro-jan), tel. 29.690; Harabaglia v Barkovljah, tel. 5728 in Nicoli v Skednju, tel. 93-245 imata stalno nočno službo. Delavci 1* Tovarne strojev, 11 ve. Ureherja in openskega tramvaja so obiskali Slovenijo Delavci iz tržaški tovarn in openskega tramvaja smo se radi odzvali vabilu glavnega odbo-za Zveze sindikatov Jugoslavije, saj je imelo to vabilo namen, da »i od blizu ogledamo graditev socializma v Jugoslaviji. Ob prihodu v Maribor so nas tovariško sprejeli predstavniki sindikatov za mariborski okraj. Želeli so nam dobrodošlico: «Tako vam, kot vsem poštenim ljudem sveta so odprta vrata v novo socialistično Jugoslavijo, da vidite, kako se pri nas gradi socializem. Pri nas se ne bojitno resnice in sodbe delovnega ljudstva, kakor se tega bojijo kominformistični roditelji«. - Med svojim obiskom v Sloveniji smo bili deležni vse gostoljubnosti. Skupina je imela priliko videti med svojim bivanjem v Mariboru ogromno tovarno avtomobilov. Tako tovarni ni bilo v predvojni Jugo-slavi mogoče zgraditi; takrat so v njej gospodarili tuji kapitalisti. Zgraditev take tovarne bi jim ne bila po volji, ,k«r bi nasprotovala njihovim interesom. Danes pa je avtomobilska tovarna v Jugoslaviji postala dejstvo. V njej že se-risko izdeljujejo tudi najbolj komplicirane dele. Vsi, od naj-preprostejšega delavca, do me-hanikov, specialistov in direktorja tovarne, se trudijo, da bi dali v promot čim večje število najpopolneje izdelanih avtomobilov. Za to tovarno smo si ogledali ogromen kompleks bodoče tovarne za glinico in aluminij v strnišču. Po 5-um fm ne prestanem tekanju po rožnih objektih, ki jih grade in ki bodo zgrajeni pred koncem petletne. !la Plana, smo med seboj samo ugotavljali, da si preje sploh predstavljati nismo mogli, kakšne objekte danes ustvarjajo jugoslovanski delavci. Saj ni nič čudnega. To je cel kompleks tovarn s 4 alt večnadstropnimi stavbami, katerih celotna površina znaia preko 13 km2. Tovarna bo po svoji velikosti in tehnični dovršenosti med največjimi tovrstnimi v Evropi. Vsak dan bo prihajalo in odhajalo iz tovarne na sto- tine vagonov surovin po štiri-tirni železniški progi. Samo nekaj teh dejstev nam kaže, kakšen pomen bo imei ta objekt za petletko, za socialistično Jugoslavijo, Nig manjšega presenečenja nismo doživeti naslednji dan, ko smo prišli v podzemeljske dvorane in hodnike nove moderno zgrajene mariborske hi-drocentrale. V obratu je sedaj ena izmed turbin, Seveda so hoteli ovirati informbirojevci po napadu ng socialistično Jugoslavijo in odpovedjo trg o-vinskih pogodb dograditev te velike hidrocentrale. Vendar Jim to ni uspelo. Danes že grade jugoslovanske tovarne Litostroj, Rade Končar in druge, nove generatorje in agregate Za Mariborski otok, prav tako. kot jih grade za ostale hidro-central« v državi. V tovarnah, hidrocentrali in drugod so nam delavci s ponosom in samozavestjo hiteli pri-ppvedovati. da je to kar smo videli, le majhen drl tistega, kar danes grade v okviru petletnega načrta, Samo za pri- mer hidroccntralfl Jablanica, bo dajala več električnega toka, kot v»e hidrocentrale v stari Jugoslaviji in bo druga v Evropi. Vse to kaže, da si Jugoslovani kljub vsem oviram InfOrmbiroja kujejo boljšo-so-cialistično bodočnost. Na svojem obisku smo se prepričali, da Ijudskg oblast Pod vodstvom Komunistične partije in tovariša Tita istočasno z dviganjem tovarn, pospeševanjem elektrifikacije in graditvijo drugih objektov, skrbitudiza zbodišanje življenjskih pogojev vsega delovnega ljudstva. Poleg tovarn smo obiskali tudi moderno urejene ■stanovanjske bloke. V njih bodo delavci res našli po svojem napornem delu tudi svoj dnevni počitek. Kaj to pomeni, smo mi dobro občutili, ko smo primerjali tamkajšen poboljša stanovanja na razpola-ložaj z našim. Tam imajo naj-go delavci, -ri nas pa vsi drugi in samo delavci ne. preje agrarno zaostalo deželo v : ndust rijsko-agra rno social ist ič-no domovino. Vajenci in mladi tehniki so nam pripovedovali, kakšno skrb posvečajo sindikati njihovi strokovni izobrazbi in izboljšanju njihovih življenjskih pogojev, Z večjo strokovno usposobljenostjo morejo ti mladi ljudje■ pod vodstvom njihovih sindikatov tudi stalno povečavatl njihovo proizvodnjo. V tovarne prihajajo vedno novi ljudje, po večini z dežele. Ti mladi tovariši so po delovnih akcijah, ki so se jih udeležili že preje, danes že-zavestni graditelji socializma. Nek mladinec nam je dejal: V razgovorih smo še bolje spoznali vodilnp vlogo partije, ki neutrudljivo preusmerja «Z majhne kmetije sem in šele pri graditvi železnice Brčko-Banoviči »trn spoznal, da se svet ne konča pri mojem domu«. Drugi pa; «Izgubil sem starše in brate. V borbi sem bil kurir. Pozneje sem se učil na Češkoslovaškem. Nagnali so me informbirojevci, ko so me vsi delavci imeli radi. Sedaj sc tu učim naprej in po svojih močeh pomagam pri naši graditvi socializma. Kako se je povečalo število delavstva, nam najbolje pove tudi dejstvo, da je danes v Mariboru še enkrat več delavcev, kot pred -ojno. Tudi to je eden izmed dokazov pravilne politike KPJ Ob odhodu iz Slovenije so tržaški delavci italijanske in slovenske narodnosti, ki so na povabilo GO ZSS obiskali razna industrijska podjetja v Jugoslaviji, poslali tov. Titu naslednjo brzojavko: »Zagotavljamo Vam, da so naše ugotovitve ob priliki obiska raznih industrijskih podjetij v Sloveniji še bolj utrdile naše prepričanje, da jugoslovanski narodi kljub vsem težavam odločno stopajo v socializem. Ugotavljamo, da vse delovno ljudstvo Jugoslavije pod Vašim genialnim vodstvom s KP na čelu premaguje ogromne napore pri elektrifikaciji in industrializaciji, kar je prvi pogoj za socialistično preobrazbo dežele. Graditev socializma v FLRJ pomeni hkrati borbo proti revizionizmu, kar je nedomno velik prispevek k stvari svetovnega delavskega gibanja. Ta stvarnost Je najdostojnejii odgovor na napade in klevete Informbiroja. zato obljubljamo, da bomo ob povratku v naše tovarne razvili še odločnejšo borbo za zmago resnice nadiažjo. Izražamo Vam solidarnost pri izpolnjevanju te zgodovinske naloge!« tudi na deželi. O tem smo Se med drugim tudi najbolje prepričali prt obisku vinarske kleti v Ptuju. V stari Jugoslaviji so nad vinskimi goricami gospodarili fevdalci in cerkev. Bivši viničarji in današnje zadruge so dvignili ne samo količino pridelka, temveč tudi kakovost, Neki tovariš nam je razložil, da odhod delovne sile z dežele ne povzroča posebnih težav. Vse te premagujejo z večjo uporabo strojev. Socialistični sektor se vsak dan veča in produkcija se je s smotrnejšimi načini kmetijstva v njih močno dvignila. #Takšna je stvarnost v novi Jugoslaviji», tako smo gonorili ob snojem po urniku. »Tam gradilo tovarne, hidrocentrale, na deželi ne gospodarijo kulaki, temveč rastejo nove zadruge in se tudi tam krepi socializem«. Videli smo veliko več, kot smo pričakovali, Zaman pa smo seveda Iskali tiste »napake«, o katerih imajo toliko povedati komin/ormisti skupno z najbolj črno reakcijo v njihovem tisku. Vse to, kar smo videli, nas je še bolj prepričalo, da v naši vsakodnevni borbi stoji za nami Titova Jugoslavija, ki nam s svojo socialistično graditvijo in borbo proti vsem napadom kominforma daje opor o in zgled, prav tako kot vsem naprednim gibanjem v svetu. ČLAN SKUPINE. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČU za Tržaško ozemlji V nedeljo 27. t. m. oh K uri gostovanje v gleda««" Tartini u Piranu z Goldonijevo komedija Mirandolinfl rojstva, SMRTI IN POROKE Dno 24. novembra 1949 s®!? v Trstu rodilo 7 otrok, Urorl je 12 oseb in porok je Poročili so se: Poc*p0ES CP Pavan Antonio jn rffi Zuliani' Angela, amerišklKu Leahy John J. in Kis Jolanda, šolski sluga I zutti Carlo in gospodinjia ^ so Gioconda, natakar Bat's Giordano in gospodinja Čič Ana, mizar Colombm ^ gio m gospodinja Gue««* jj ria, zidar Škamperle Kar i šivilja Michelon Alba, dej Vascotto Liviero in dS njer Gaspard Maria, delavec Stefano in gospodinja Nas vič Karolina. .„ Umrli so: 46-letna Gnei . Amalia, por, Muggia, S)r.jsj1, Gomelato Giovanni Baur 60-letna Martini Antonia, k Casteliano, 81-letna Kro, a hTO ser Francesca, vd. Be!)e,j«| « 60-IBr sci i? riiiK/csLdj vd• urt-li 57-letni Colja Franc, »u-i« Toich Leonardo, 68-letni ^ viato Silvio, 74-letni S®8 «, Ugo, 54-1 etn i Mase BaSU10« letna Bras Giuseppinjb Brazzani, 77-letna B° .M Emilia, vd. Valori, 62-1" Kraus Alojz. Vse naročnike našega naprošamo, da naj mor r>, no spremembo naslova "j vočasno javijo na up v »Primorskega dnevnika* radi točnejše dostave. Predbožični izl»* v Ljubljano in Opati". Drugo nedeljo v mesec urugo ueueiju v aefli cembru, to je n.XH-. 1 gjj- »cmuiu, lu je potovalni urad ((ADR 1A ^ PRESS« ul. F. Severo 5-a. 29-243 dva ločena lzlet® /Tngtl] cer v Ljubljano in S \«ij Prijave za oba izleta se z .^no čijo 28. t. m. Izkoristite priliko! ■II RADIO ** JUG0SL. COMA TBfJi ..-prtniill Vg"*' C (Oddaja na srednji« 240 m ali 1250 kc) PETEK 25. 11. 194J 6.30: Jutranja glusfos-^lj-Poročila (v Ital.). 7.00: la (v slov.), 7.15: glasba. 12.00: Lahejc iT ski koncert. 12.30: nisti. 12.45: Poročilu w, lS.F' 13.00: Poročila (v sl<£ jolic®1,' Odlomki iz violinski«, .-p1 tov. 13.45: Ljudska un1? Igr* slov.): «Penicilin». D'ortie? -Vfv " ih Pjl'! slov.). 17.30: O aktua1«, ^n»n! Vajki kvintet. 14.30: « tiska in poročila L polj bluV./, J < "JU. V ii, f* \ r tičnih vprašanjih. l^* 0re8 valčki. 18.00: Športni * gl»»' (v it«l.). 18.10: ba. 18.45: Obzornik \Lr0^ 19.00: Italijanske jta!'; ba, 18.45: Obzornik ovft" pesmi. 19,15: Poročila j9.4?: 19.30: Poročila (v , Janaček: sonata za vl,c»c K , klavir. 20.00: Ura hrva^jtsK' ture. 20.30: Istrske (T našj'” -----i.,. ________ on R0: go- narodne pesmi. 20.50: Ag. K“' ljudstvom (v ital,). “ ' \jw‘. *.bQr da Vrabca. 21.30: mg« igramo. 22.00: Življenje ^ narodov (v slov.). S - Jp. zart: simfonija v L 23.9"' “n. oiinujiiijii v — hfl e—m piter, nato lahka g«*5 ,ttl. -I1„ tv ll -^eda' Zadnja poročila snod slov.). 23.10: Objava 23.15: Uspavanke. == KIWOt^5 ROSSETTI. 16.00: «Nc , močvirjem«. SK{ EXCELSlOII. 16.30: «G®:FC13U flngton«, Bette DaVl ’ Rains. FENICE, dična« 16.00: »Mal« dična«. ,«qo; «rt filodrammatico. »»• in i želi me», Greer oar Mitchum. rrlieflSttO ADUA. 15.00: «Fra" pinoti^ možgani«, Gianni 1 »mu C AL ABAK DA. 16 00: Ul* pi irittol LAHAMUA. „ Br razbojnika Jessa«, Preston FosteV- ,llbezen r ARMONIA, 15.30: «LJdbeZ ničlo«, Sonja Hen'^ri,{ mA. AZZURRO. 16.00: »Kr g« Viktor Mature, H'cr <r( Maureen °'!larll,.-narr)ar*c‘3 r«*' SAVONA. 13.°°- « črnlffl VENEZIA. «PvoboJ Z.IJS. (in«, bojmkom«. d)e g«" VIALE, 14-30: -J) VIALE, I4.«u- • mand. r«P Olivla De 44 yi! „N°če gor“ VITTOMA. Lee 0 da», Rosallnd VITTOHIO VENETO- (ju ISTRSKI DNEVNIKI Brigadni sistem dela jPRUŽNiCA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRuT UUCA C. BATlisTI 301a ■ I.; - TEL. 70 boljša til VCČJa prOdlifaClJa f i • i « v ■ | tmae š>.ki delaj° v tovarni, prosto- vodstvo imenovane tovarne da. Tekmovanie med posameznimi sindikalnimi podružnicami ' AH _ _ m ■ m ■ « mm mm m.1-88 mam M dlfcBž BAn ” \/ni inn aamrv Ha Hrt 4« uivialnn in nnovnrfo noihnllšim rlPlavPPm ' • * Q dvig ljudskega Športa V tovarni Arriooni pripravljalo f požrtvovalnosti in discipline pri športnihih JUa okrožja pričelo 5 tek-"h W prvenstvo istrske cone '»ta 1949-50. •k® prvenstvom se bo no-šport zelo uveljavil, Jbes ni tako, ko.t še pred •I leti, ko se je za nogomet feort na splošno zanimala *Q Mladina iz mest. Danes jrorjen šport tudi po va-IM povsod igra mladina z l,eijini veseljem ravno no-yi Oj Nove vasi nad do-^ reke Mirne do Ankaranu *lr»ka mladina kot ena sa-Hužina udeležuje športnih Zg razvoj krajevnih cH organizacij se zanima domačin, ki še do vče-?*0rda sploh m imel smi-»port. Kadar tekmuje F** enajstorica pa bi ven-i'Mak vaščan najraje videl, Jdomačini nadvladali tuje JJ®. V takem primeru pri-ptjo tekmam celo kmetje Btoeracije, ki nato z naj-žanimanjem vzpodbuja-rjMe športnike k zmagi, p* društev za telesno (ZDVT) pa ima za bo-I P ijortno leto v načrtu, da lT6 le bolj tehnično izpopol- posameznih športnikov, da t* tudi raven vseh športnih Ka Pa da utrdi v športnikih k."5 ‘ trtvi v katerih se udejstvuje JJJUa našega okrožja, ista- »levadcih duh discipline in A°Valnost. Na ta način ho-™TV prispevati v največji 2a uresničenje načela duh v zdravem telesu«, 'etUn so bili prepojeni rav-S ^ti mladinci in mladinko bili prvi in najspo- Nogometne tekme za okrožno prvenstvo v letu 1949-50 se bodo pričele v nedeljo 27. novembra t. 1. ^Mnjo nedeljo, 27, novem- goni B, Piran B, Portorož, * to 34 nogometnih moštev Partizan, Rdeča zvezda, Strunjan, Meduza B, Soline-Sv. Jer. nej in Olimpia. V skupini B pa so uvrščena naslednja moštva: Buje, Dajla, Novi grad, Umag B, Savudrija, Vilania, Brtonigla B, Matera-da, Nova vas, Seget in Sv. Marija na Krasu, Za l.o nedeljo, s katero se začne navedeno tekmovanje za prvenstvo, so določene tekme med naslednjimi moštvi: SKUPINA A: Rdeča zvezda - Arrigoni B igrišče Ankaran ob 14 uri; Sv. Jernej - Aurora B igrišče Sv. Jernej ob 14 uri; Portorož - Piran B igrišče Sv. Lucija ob 14 uri; Meduza B - Strunjan igrišče Koper ob 10 uri; Partizan - Adria igrišče Koper ob 14 uri; Olimpia počiva. SKUPINA B Dajla • Umag B igrišče Dajla ob 14 uri. Vilania * Savudrija igrišče Vilania ob 14 uri; Brtonigla B - Buje igrišče Brtonigla ob 14 uri; Nova vas - Novi grad igrišče Nova vas ob 14 uri; Seget - Materada igrišče Seget ob 14 uri; Sv Marija na Krasu počiva. P. A. ra ali so slike slabo uspele, se bo lahko naknadno slikalo v Kopru. Fotografska ekipa bo slikala v bivšem toto-ateljeju uVata«, v ulici Kalegarija sledeče dneve: Danes in v nedeljo dne 25. in 27. novembra 1949 od 9 do 18. ure. S tem bo slikanje za osebne izkaznice v Istrskem okrožju zaključeno. Nove osebne izkaznice bodo pričeli izdajati strankam 28. novembra 1949. Stare osebne izkaznice zgubijo veljavo 39. decembra 1949. šj, ki delajo y tovarni, prostovoljno* samo da ho ta socialna ustanova pričela čimpreje delovat}. Vsi prostovoljci so s tem zopet dokumentiral}, da je treba v današnjih časih prijeti po Uspeh konstruktivne kritike lastni iniciativi za delo, ne pa Pred dobrim mesecem smo na tem mestu poročali p pomanjkljivosti uprave v tovarni Ar-rigoni v Umagu. Kljub visokemu številu delavstva in nameščencev ni tamkajšnja uprava nikdar mislila na. to, da bi organizirala samostojno menzo in s tem pomagala delavcem in nameščencem, da bi prišli do tečne in zadostne prehrane. Zdi se, da je naša pobuda, oziroma kritika bila uspešna, kajti ko smo se nedavno mudili v Umagu, smo od tov. Alessija, ravnatelja tovarne zvedeli, da bo menza v kratkem času že funkcionirala. Pri tem smo si ogledali prostorno dvorano, v kateri bo menza urejena. V ta namen sodelujejo mnogi tovari- čakati da ga bodo opravili drugi za nas. Bodoča menza bo imela tudi deloma lastno ekonomijo. Zaenkrat bo pridobivala zelenjavo in sočivje na dveh vrtih, katere bo prejela od tovarne za obdelovanje. Prav tako bo nienza v lastni režij} redila lahko prašiče in si s tem preskrbela tudi maščobe. Istočasno z ureditvijo menze, bosta dve sobi preurejeni za knjižnico in za razvedrilo, kjer bodo delavci in nameščenci ob prostih urah našli lahko vse duševno in telesno razvedrilo. Svoječasno smo grajali tudi to, da tovarna Arrigoni v U-magu še ni upeljala nagrajevanja najboljših delavcev, Sedaj je rešeno tudi to vprašanje in vodstvo imenovane tovarne daje nagrade najboljšim delavcem ter spodbuja s tem tudi ostale k tekmovanju. Delovni kolektiv v tem obra-tu ima med seboj tudi precej udarnikov, med katerimi so tovarišice Vilanovič Marija, Pre-dac Marija, Juriševič Ernesta, Grassi Marija in Grassi Jolanda. Dalje je še tov. Muggia A-lojz, Vsi imenovani naj bodo zgled ostalim. Vozni red avtobusov na progi Koper-Trst ODHODI IZ KOPRA: ob 7. in ob U. uri, s KRIŽIŠČA PRI DEKANIH ob 7.15 in ob U.15; PRIHODI V TRST ob 8. ob 12. uri. ODHODI IZ TRSTA: ob 15. in ob 18. uri, s križišča pri Dekanih ob 15.45 in 18.45; PRIHODI V KOPER ob 16. in 19. uri. Brigadni sistem dela, ki ga je sprejel delovni kolektiv o-pekarne Nardone v Izoli, je bil predmet diskusije na številnih sestankih sindikalnih podružnic. To je bilo preneseno na zadnji sestanek okrožnega odbora Enotnih sindikatov v Kopru. Kot sklep je bilo sprejeto, da se ta brigadni sistem dela prenese v vse tovarne in obrate v okrožju. Glavna podjetja, kot so «Edilit», «Ampelea», «Ar-rigoni«, garaža v Semedeli pa naj bi kot prve uvedle ta sistem dela, ker jim bodo lahko dali pojasnila in pomoč prav delavci opekarne Nardone, ker so jim naj bližji. Okrožni odbor Enotnih sindikatov, ki ima pregled nad vsemi delavci, je prevzel nalogo organizirati tekmovanje med posameznimi sindikalnimi podružnicami. Vodil bo evidenco nad storilnostjo, in to z name- nom, da bo v tem tekmovanju razglašenih 100 novih udarnikov. Vse sindikalne podružnice bodo poskrbele, da bodo imele na razpolago primerno površino zemlje za pridelovanje zelenjave za svoje menze. Prav tako bodo sindikalne podružnice tovarn Arrigoni, Ampelea, Nardone, vodovod, garaža v Se. medeli, Adria v Kopru in Izoli, De Langlade v Kopru, ki imajo na razpolago odgovarjajoča zemljišča. V vseh sindikalnih podružnicah bodo poživeli stenčase. Napisali bodo 4000 glankov za stenčase in 400 člankov za časopise. Iz sindikalnih podružnic naj se tudi da vsa pomoč pri organiziranju večernih tečajev. Na demokratično časopisje bodo naročili nadaljnjih 500 delavcev. Organizirali bodo predavanja s temo o mednarodni in do. mači politiki. Naši sindikati spremljajo dnevno življenje delavcev po vsem okrožju. Ne z besedami, ampak z vso skrbnostjo za vsa njihova življenjska vprašanja. Zato pa so uspehi dela vsak dan večji in je s tem tudi izboljšanje večje.------ Poziv upnikom in dolžnikom Prejeli smo od oddelka za notranje zadeve IOLO naslednje: ulstrski okrožni ljudski odm bor, oddelek za notranje zadeve in oskrbo, poziva upnike in dolžnike, da prijavijo svoje terjatve, oziroma da poravnajo svoje obveznosti do 10, decembra 1949. Vse obveznosti po tem roku ne bodo upoštevane, vse terjatve pa bomo prija* rili merodajnemu forumuv. IS. decembra zapadejo točke poborniki narodno- borbe. 1 >em e.bila ne smemo pozabiti, zopet ljudska oblast ie popularizirala šport ' ^esi10 Vzgojo in preprečila, :U ,ribala privilegij neznat- za nogometno Navila meščanov, itj^kmah .it,pVo 1949—50 bodo vsa 4 ® istrske cone razdeljena Skupini. Tako bodo v A igrale sledeče enaj-• Ldria, Aurora B, Arri- na strupene gobe! tina Valentiča Bogomila' d nekaj dnevi nabrala in -tile za jed gobe. Tc gobe S D bile užitne in bi bili ružine kmalu drago pla-§ neprevidnost. Ko so jih pj, so jih začele prijemali Najbolj je bila v ne-P*tt žena, ki je zaužila naj-®t,b. Morala se je zateči v C n‘co, kjer so ji nudili po-iq,ln 3° rešili vsake nevar- 2®War sa)n ^ oi bil kma-; j 1eI še t> drugo nesrečo. B e'lt se je s kladivom, uda-jer°fc°. Posledica tega udar-H- 1“'la zastrupljanje s teta-(j ^ Tudi on se je moral za. H0j bolnišnico, kjer so mu nudiit vso pomoč. Sedaj le že vrnil domov in je nevarnosti. i)iQrihimera naj služita kol \ y j® našim ljudem po vaju nt Previdnosti pri nabi- V, Istrski okrožni ljudski odbor, oddelek za trgovino in preskrbo objavlja naslednje OBVESTILO Oddelek za trgovino in preskrbo obvešča vse prebivalstvo, da zapadejo s 15. decembrom 1949 vse nabavne točke industrijskih nakaznic. Z istim dnem izgubijo vsako veljavo tudi dodatni boni po 300 dinarjev za oskrbo delavcev in nameščencev z industrijskimi predmeti. Trgovine so zadostno založene z raznovrstnim blagom. Potrošniki naj ne čakajo na nabavo zadnje dneve, ker rok v nobenem primeru ne bo podaljšan. Zdravniška pomoč invalidom, vdovam in roditeljem padlih borcev iz NOB Okrožni odbor Zveze vojnih invalidov s sedežem v Kopru obvešča vse invalide, vdove in roditelje padlih borcev v NOB, to so tisti, kateri že imajo invalidska rešenja (dekrete) in ki imajo pravico po zakonu ZVVI do zdravniške pomoči, naj se obrnejo na naš urad, kjer bodo dobili pojasnila, kam naj se obrnejo za zdravniško pomoč. S seboj prinesite vse invalidske dokumente, To velja samo za cono B. V obratnem primeru ne bomo upoštevali zdravniških ter bolniških stroškov. Kolesar in motociklist sta se pobotala Zadnje zasedanje pred okrajno sodnijo v Gorici preteklo sredo je bilo zelo kratko, ker so bile na dnevnem redu samo manjše razprave in še pri teh so se po večini pobotali. Prva je prišla na vrsto zadeva 27-letnega Korojanca Zvezdana iz Steverjana. Dne 18. julija letos je potem, ko je že odbila polnoč krožil po Standrežu s kolesom brez luči. V tem pa mu je prišel s svojim motorjem naproti Kodrič Stojan, ki zaradi teme ni mogel preprečiti trčenja, pri katerem je odnesel lažje poškodbe. Ker pa je pri razpravi Kodrič umaknil tožbo, je sodnik poslal Komjanca domov. h(lJJob jn prav tako pri de-\ t)a e® ie ni uasi, kjer ne bi , ^ ra*Polaao omarica Rde-■H ',nja za prvo pomoč. Ta > C. u KL0 ali pq v šoii- 'lija najmanjšo rano, ki !dtu>„SUTn» so na razpolago ?UaIna sredstva. Teh naj bolj posluževali. ga Krajevnega ijuusKega uuuu- ^Sje iiiOAZBORA iji poziv z; Oddelek za notranje zadeve Istrskega okrožnega ljudskega odbora objavlja naslednje o p o z o n i t- o Vse prebivalstvo Istrskega okrožja, ki se do sedaj iz katerega koli razloga ni moglo slikati za nove osebne izkaznice pri fotografski ekipi na sedežu svojega krajevnega ljudskega odbo- m hotel na Sicilijo Čeprav ima Pešata Ivan iz Vittorie na Siciliji že 60 let, vendar mu je dolgčas doma in rajši pohaja po svetu. Kvesturam po Italiji je znan in tako so mu pred č^sorn dali v Bolo-nji izgonski list, s katerim bi se moral predstaviti v svojem rojstnem kraju. Namesto proti jugu, pa je Posata rajši krenil proti severu, prišel v Gorico in jo od tu skrivaj pobrisal v Jugoslavijo, Toda jugoslovanske obmejne straže so ga vrnile kot nezaželen element in tako se je pri tej priliki seznanil z go-riško sodnijo, ki mu je v sredo prisodila za oba prestopka 4 mesece in 21 dni zapora--in 18,666 lir globe. Trgovec z vinom in njegov vermut Tudi 37-etni Orlando Felca-ro, ki ima y_ Krminu trgovino z vinom na debelo, se je pritožil proti razsodbi okrajnega sodišča. Kakor je že navada prj trgovcih in gostilničarjih, tudi ta človek ni poseben prijatelj davčnih organov. Pri nekem pregledu so davčni kontrolni organi ugotovili, da Fel-caro ni plačal trošarine in splošnega prometnega davka za 121 litrov vermuta. Na vprašanje, kam je dej fo pijačo, je trgovgc izjavil, da jo je spil. Finančni tražniki pa nikakor niso verjeli, da je bil mož tako zelo žejen. To njihovo nezaupanje pa se mu je tako zamerilo, da se je z njimi skregal. Pred sodnikom v Krminu je bil meseca maja Felcaro obsojen na plačilo kazni v znesku 18 tisoč lir zaradi utajitve trošarine in davka ter oproščen zaradi pomanjkanja dokazov kar se tiče groženj nasproti financarjtm. Prizivno sodišče ga je zaradi groženj y celoti oprostilo, kazen 18 tisoč lir pa bo moral vseeno plačati. GORIŠ KI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNSVNiKA V GORICI - UL. S. PELLiCO 1 - II.; TEL. 11-32 mi i v i ■ i i | BjLB! Medtem ko v stari Gorici vlada brezposelnost _Sjoyenske_sole |e trebajizgkonitii P|hštvi na tirhCIH TRAKU Sindikalna konferenca učiteljev osnovnih šol - Začasno nastavljeno učiteljstvo in vprašanje slovenskih šolskih knjig »Tine Rožanc" W‘.°br5/ccm obnovljenem | E. je 12. novembra go-K,Peui/-( zbor sindikalne-% jU,rno umetniškega dru- V "'iezničarjev uTine Ro-Vj,Ljubljane pod vod-Vt atetju p,-o/. Vasili-\.Ja- Številno občinstvo V la napolnilo gledališče. Tič? Srvi Petmi ie bil u-sjo,,1, kontakt med zborom rt saIci. Prisotni so z ve-,\ animanjem, ki sc je «|( »bremenilo v navduše-i(Nias hlapca V*11* <«rvar!a Pahorju, potem 0* 7',., j eeT>Ujo naša« Boži-V4 D a’ *Oonjani viakn i,! “Megle nad VS' Mirku. Vob'imb)°r’ ki ra-P°laoa z V le u in izurjenimi gla- °ka:ai, da zna pod At k. ,in izkušenim vod- V Mire v°dstvo prof. Va-S7lka,> biti kos tudi iz- (V, dežjih skladb. iJSi Asmi, hi s0 sledile v Sn, na)b( p sporeda, so občin- Ar®«»,- 1 Ugajale narodne •St, u £mila SjN.A daV y b° 0ora» in «Ce; ila Adamiča, po- tj, ■ »lonca p.'da» L‘KVi,,,'1. pie*» Mateja H» Bl» Matije Tomca in «Zdravljica» prof. Vasilija Mirka, ki je izsvala največ aplav, za. Zbor je s svojim izvajanjem pokazal, da več kot u-pravičeno zasluži prvo mesto, ki ga zavzema med sindikalnimi zbori Ljubljane. Z velikim priznanjem in o-dobravanjem je publika sprejela tudi predvajanje narodnih plesov, od katerih sta najbolj ugajala gorenjska narodna plesa aSuštarska» in sSedmor-ka», potem slavonski narodni plesi, ki jih je predvajala društvena folklorna skup,na pod vodstvom znanega plesnega mojstra Jenka. Občinstvo se je pri lem tudi divilo lepoti narodnih noš. Tudi recitator Zupančičeve «Z vlakom» in Klinarjeve V* tov. Deklevg govoril P ukrepu št. 206 (ker je f' tral, da nima kaj novega aco“ ti), važno je, da ji tudi on s soval proti temu ukazu. Ljudje, ki samo Qovo J ’:«, praksi pa delajo to, kariW zahteva gospodar, so gi. In tak demagog — • petni demagog — je tudi Ijski župan Pacco in z *£, vsa V.idalijeva social ŠoVUn^E na garda, ki eno misli, « . govori in piše, dela , čisto tretjega (kadar spon11 dela). Sic transit... Kakor so do včeraj gjjjj umoru tihotapca JV' (ki za kominformiste raj ni bil tihotapec, o i tako ((žrtev. «OZNE»), sedaj o napadu železniško postajo. . $ O prvem dogodku so K . celo kliše, kjer so s PUi išči®*! mesto} označili kraj umora, k koder naj bi na Žrtev ^ B in smer v kateri naj bi se rilci oddaljili. Vse l®*? jj drobno opisano, kakor .j se bil tega dogodka ^ kakšen njihov urednik. -a Kakšni talenti se skr med. kominformističnimi z • J n iitfl v. niki! Skodg. je le, da Ji”}, ko zadevo pokvari ista . „ "— ki j0 oluš- čena ((OZNA«, ki 10 Vztrajno in tako P°Je m servirajo v tako razliemn kah. Včeraj pa so jo' jo veliko žalost morali protijugoslovanska splahnela tudi v primeru taoca Juriševiča. ..-..je Sovraštvo do socialistic”^ t goslavije je slab svetd ^ ~ ne u a tudi ta izkušnja jim ' «:<■ koristila, her je znano. - ^ s sar se modri sramuje, s v bedak ponaša«. (Nadaljevan, j-e zveze, ker nista Protes^eio s madžarska vlada n\ pfC fi0i dati potnega dovoljenia ^ slovanskim študentskim nizacijam z.a svetovni ,, . su MSZ in enotnost^ , J. demokratične in „ j? Savzoči delegati s° ^raC0 nim ploskanjem prei^ iiioo slovanskega d”*. vor jugoslov nika. , se -tfr Resolucijo, v k _ 'r(tdj diS ja tajništvo do far minaciiskega *tal'foV so " S slovanskih deled gla^tV>