Foitnlna plačana v gotovini "4-i Leto LXXI., št. 278 5 Ljubljana, ponedeljek1 12. decembra I938 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. — Tn—r»H do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji lnseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO JS UPRAVNlsTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani Št. 10.351 Spor med Francijo in Italijo: Položaj je napeti a ne kritičen Italija smatra, da sporazum med Rimom in Parizom, ki ga je sklenil ter da se morajo na novo urediti vsa sporna leta 1935 Laval, ne obstoja ve£ pa vprašanje Tanjša Rim. 12. dec. br. Napetost med Francijo in Italijo zaradi incidentov v Tunisu in neprestanih demonstracij v Italiji in Franciji je dala francoskemu in angleškemu tisku povod za zelo pesimistične prognoze glede nadaljnjega razvoja mednarodne politike. V Rimu pa ne dele tega mnenja in ni opažati tu nikakega vznemirjenja. Italijanski tisk naglasa, da so razne vesti o vojni nevarnosti, ki jih prinašata pariški in londonski tisk, tendenciozne ter da jih objavljajo zgolj z namenom, da ustvarijo nerazpoloženje proti Italiji. »Gazeta del Popolo« piše, da morajo senzacionalne vesti londonskih listov in njihovi komentarji, ki prikazujejo franco-sko-italijanske odnošaje kot zelo kritične, presenetiti vsakega objektivnega opazovalca in se mora tako pisanje angleškega tiska obsoditi tembolj, ker tendenciozno in netočno prikazuje italijanske aspiracije, pri čemer pozablja, da odgovorni angleški krogi polagajo največjo važnost na pravilen in prisrčen razvoj odnošajev z Italijo v.času, ko so po uveljavljenju ita-lijansko-angleškega sporazuma v teku priprave za bližnji obisk predsednika angleške vlade Chamberlaina v Rimu. >Piccolo« smatra, da gre za manever, ki so ga vprizorili protifašistični krogi v Parizu in Londonu z namenom da alarmirajo javno mnenje ter da tako izzovejo vtis kakor, da je doživela polom politike, ki jo vodi Chamberlain in za katero se zavzema tudi Mussolini. Dijaške demonstracije v Franciji in Italiji gotovo ne dopri-našajo k pomirjenju duhov in bi mogle nepopravljivo kompromitirati francosko italijanske odnošaje. Italija v nobenem primeru ne misli na kako nevarno avanturo prepričana, da v Parizu prav tako računajo z uspehom diplomatskih ini-cijativ kakor v Rimu, da se čimprej razčistijo vsa sporna vprašanja. Le zaradi pasivnosti francoske diplomacije in neodločnosti odgovornih pariških krogov so francosko-italijanski odnošaji zašli na mrtvo točko. To pa še ne pomeni, da bi se sporna vprašanja v najkrajšem času ne mogla urediti. »Tribuna« naglasa, da odgovorni londonski krogi upajo, da bo na sestanku Chamberlaina z Mussolinijem uspelo razčistiti vsa vprašanja, ki so povod raznih sporov med Francijo in Italijo ter da bo tako omogočen sporazum med Parizom in Rimom »Giornale d* Italia« pa naglasa v svojem uvodniku, da je treba vsa vprašanja, ki so bila z govorom grofa Ciana v italijanskem parlamentu postavljena na dnevni red, čimprej rešiti. Francosko stališče, da so vsa sporna vprašanja rešena s sporazumom iz leta 1935, po mnenju lista ne drži, ker ta sporazum za Italijo ne obstoja več. Italija pa je pripravljena urediti svoje odnošaje s Francijo na isti osnovi, ki jo je Francija s svojim postopanjem med abesinsko vojno popolnoma uničila Najprvo pa je treba rešiti vprašanje Tunisa. Rim, 12. dec. a_ List »Relazioni Interna-zionali« je objavil Članek pod naslovom ^Francija in naravne zahteve italijanskega naroda.« List piše med drugim: Francija je s svojim trmastim konservati vizmom pred vsem dokazala, da prav nič ne razume potreb Italije in celokupnega evropskega položaja. Nemogoče bo ustaviti revizionistično gibanje. Francija naj se jasno zaveda: 1. Naravne zahteve italijanskega naroda niso ničesar novega. 2. Nemčija ne bo odstopila od osi Rim-Berlin. Kar se tiče zahtev v Afriki, je treba reči, da je italijanski Tunis za ves italijanski narod najvažnejša zahteva. Nihče ne more dvomiti, da je Francija odšla v Tu- nis proti volji Italije. Francija se lahko vzdrži v Tunisu samo s sodelovanjem Italije. Kadar bo to sodelovanje odnehalo, tedaj bo Tunis za Francijo izgubljen. Muslimansko prebivalstvo je namreč sovražno razpoloženo napram Franciji. Od Džibutija pa moramo reči tole: Med pogajanji za mir je Italija zahtevala Dži-buti zase. Francozi so ta predlog odbili, danes pa je usoda Džibutija, njegovega pristanišča in njegove železnice v rokah Italije. O Suezu se mora ugotoviti, da se mora nehati zasebno izkoriščanje podjetja, ki živi od splošnosti. Ob koncu pravi člankar: To so trije afriški problemi, ki morajo biti urejeni. Sedaj je prišel čas za ureditev takozvane ga tuniškega vprašanja. Ime Tunis ima danes isti pomen kakor pred 30 leti imeni Tridenta in Trsta. Z osjo ali brez osi je za nas položaj jasen. Vsi zadnji sporazumi so bili doseženi tako, da je bilo spoštovano ravnotežje o pravičnih zahtevah narodov. Italijanski narod mora s francoskim urediti zgodovinske zadeve. Italijanski narod je popolnoma jasno postavil te probleme na politično polje. Ali jih bodo uredili ali ne, Italija jih bo znala sama urediti. Nj. VeL kraljica Marija Borba za ustanovitev neodvisne Velike Ukrajine se je že pričela Zanimiva poročila praških listov — Nemčija in Japonska podpirata težnjo Ukrajincev po popolni državni samostojnosti Praga, 12. dec. Praški Ust »A-Z« objavlja daljše poročilo, o ukrajinskem vprašanja ter naglasa, da se Je borba za veliko neodvisno Ukrajino že pričela. Borba za ustvaritev ukrajinske države bo predstavljala najbolj ogorčeno bitko po bitki Focha proti Ludendorfu. Izid te bitke bi moral zapečatiti sovjetski režim. Tp mnenje praškega lista deli, kakor izgleda tudi celokupno Javno mnenje češkoslovaške. Dejansko so se začeli dogodki v Podkarpatakl Ukrajini razvijati % veliko naglico. Tega razvoja ne ovira ne zima, ki Je zavladala v Karpatih, niti ne dogodki na Sredozemskem morja v zvezi z napetostjo med Italijo in Francijo. Celo daljna Japonska se Je začela zanimati za ukrajinsko vprašanje In na vrhovih Karpatov se Je pojavil njen interes v osebi tajnika japonskega poslaništva v Moskvi Ktohoke. Ta diplomat Je kakor naglasa jo na »študijskem potovanju« po vzhodni češkoslovaški republiki. Včeraj Je obiskal predsednika podkarpatske vlade msgr. Vološina, ki mu Je med dragim izjavil: Danes imamo sicer Ukrajinci šele malo državico, toda naša upanja so zelo velika. Na dragi strani opozarjajo politični krogi na to, da se je te dni vrnil s »študijskega potovanja« po Nemčiji podkarpatski minister Reva j. Uradno poročajo, da Je v Berlinu proučeval gospodarska vprašanja, ki se tičejo odnošajev Podkarpatske Busije in Nemčije. Istočasno z njim pa Je prispel v Chust tudi posebni nemški vojaški opazovalec v spremstvu večjega števila nemških diplomatskih uradnikov. Pod karpatska vlada je zgradila v Chu-stu provizorično radijsko postajo, Id Je namenjena izključno propagandi Ukrajincev. Politični in diplomatski krogi v Pragi so prepričani, da se Je že pričela propaganda za osnovanje samostojne ukrajinske države, ld bi obsegala ne samo podkarpatske, marveč tudi poljske in ruske Ukrajince. Razburljive volitve v Klajpedi Nemci napovedujejo združitev Klajpede z Nemčijo — Ogorčenje v Kovnu — Poseben zaklon o zaščiti države Kovno, 12. dec. br. Včeraj so bile volitve v avtonomni klajpedskl pokrajinski parlament. Sprva v litovskih krogih tem volitvam niso pripisovali posebne važnosti, zadnje dni pred volitvami pa se je izkazalo^ da proglašajo Nemci te volitve za plebiscit, ki naj odloči o zopet ni priključitvi Klajpede Nemčiji. V tem duhu Je bila usmerjena vsa nemška propaganda ln dosegli so, da so poprej razcepljene nemške skupine postavile enotno listo pod vodstvom dr. Neumanna, voditelja klaj-pedskih nacistov. Litovske stranke so se prav tako pogajale za skupen nastop, vendar pa med njimi ni prišlo do sporazuma. V volilni boj so ale s štirimi listami. Nemci so docela po hltlerjevskem vzorcu organizirali strnjeno glasovanje in so spravili na volišče vse svoje volilce. Posebna redi tel jska služba je skrbela za to, da nI šel v izgubo niti en nemški glas. Tudi iz inozemstva so poslali vse klajpedske Nemce, ki so se pripeljali s posebnimi vlaki in parniki v Klajpedo ter tam oddali svoje glasove. Zaradi silno kompliciranega volilnega sistema podrobni rezultati še niso znani, toda splošni pregled kaže, da ko - t-m r» T-»<^r>Tnf-r>o yoJSfrin Od f>9 pO- s lan cev jih bodo imeli v novem pokrajinskem parlamentu 27. Na snočnjem mani-festacijskem zborovanju v Klajpedi, kjer so slavili svojo zmago, je dr. Neumann napovedal, da bo prvi sklep, ki ga bo novo Izvoljeni pokrajinski parlament sprejel, proglasitev zopetne združitve Klajpede z Nemčijo. V litovskih političnih krogih so dogodki v Klajpedi izzvali veliko razburjenje. V Kovnu je bilo snoči prirejeno veliko protestno zborovanje, na katerem so govorniki zahtevali odstop vlade in povratek svoječasnega predsednika republike VVol-demarasa, ki je vodil politiko močne roke ter zajezil vsa separatistična stremljenja v Klajpedi. Vlada Je Imela snoči pozno v noč trajajočo sejo, na kateri je sklenila objavo posebnega zakona o zaščiti države. Ta zakon Je naperjen predvsem proti nemškemu stremljenju, da se Klajpeda odcepi od Litve. Dijaštvo Je priredilo snoči na univerzi velike demonstracije proti vladi in zahtevalo njen odstop, dolžeč Jo, da Je s svojo politiko zakrivila poraz Lito v cev v Klajpedi. sistem na Poljskem? Prve razprave o volilni reformi Varšava, 12. dec. Politični krogi pripisujejo veliko važnost delu posebnega odbora sejma, ki razpravlja o reformi volilnega zakona Pričakovanja opozicijskih strank, zlasti onih z levice in sredine, da se bo volilni zakon iz premeni 1 v smeri demokratizacije, so se izkaza&a za popolnoma neosnovana. Kolikor se more sklepati iz politične deklaracije šefa tabora narodnega »danstva generala Skvorevskega, kj jo. je podal ob sestanku novo izvoljenega sejma, kakor tudi iz izjav vodilnih parlamentarnih čini tel jev, izključuje nameravana reforma volilnega zakona vsak povratek k prejšnji demokratski osnovi. Sodeč po vsem te je tabor narodnega edinstva, ki bo o tem odločal, že odločil za tako rešitev volilne reforme, ki predvideva uvedbo korporativ-nega sistema na Poljskem. Blok malih kolonialnih držav Pobuda Portugalske v svrho sknpne obrambe kolonij&ke posesti in statusa quo Lizbona, 12. dec. Lisi »Human klade«, ki je posvečen v prvi vrsti kolonialnim vprašanjem, priporoča v svoji nedeljski številki osnovanje bloka, v katerem bi se združile Belgija, Nizozemska in Portugalska List naglasa, da se vse tri države nahajajo v enakem položaju, kar se tiče kolonij. Vse tri spadajo v vrsto malih držav, ki pa imajo veliko kolonialno posest. Ta istovetnost položaja je upravičen povod za tesnejše sodelovanje. Vse tri države imajo iste in- terese, ki .jih bodo mogle hraniti le v silož-nem sodelovanju. Ustvariti se mora močan protiutež proti zahtevam, ki nimajo nikakega smisla za pravičnost rn ki se naslanjajo le na salo onih, ki te zahteve postavljajo. Na splošno se samo po sebi vsiljuje ustanovitev bloka kolonialnih držav, zlasti onih, ki same ne morejo uspešno braniti svojega stališča proti gotovim zavojeval-nian idejam. Le tak blok bi bil v stanju, da očuva status quo v kolonijah. Uradna poročila o nedeljskih volitvah Od službene agencije Avale do 11.30 nismo prejeli še nobenih uradnih poročil o izida volitev in prosimo zaradi tega naše čitatelje za potrpljenje. O poteku skupščinskih volitev smo do-sedaj prejeli naslednja poročila agencije Avale: Beograd, 11. dec. AA. Danes so v vsej državi volitve za narodne poslance. Izvoljenih bo 371 poslancev. Po vesteh iz vse države lepo vreme omogočuje veliko udeležbo volilcev. Na vseh voliščih vlada popoln red in mir. Glasovanje se je začelo ob sedmih zjutraj. Po prvih volilnih izidih do 9.30 je splošni vtis ta, da bo lista, katere nosilec je dr. Stojadinović, dobila ogromno večino v Beogradu ter v dunavski, moravski, vrbaski, drinski, zetski, dravski In vardarski banovini. V primorski in savski banovini vrše pristaši dr. Mačka na volilce silen teror. Zato so glasovi, ki bodo v teh dveh banovinah oddani za dr. Mačka, ne morejo smatrati kot svobodno oddani glasovi. Beograd, 11. decembra. AA. Danes dopoldne so delili po Beogradu tale letak: »Srbi, preden daste svoj glas, pomislite Se enkrat, kdo more biti večji vas prijatelj, Vladko Maček ali dr. Milan Stojadinović«. Poleg tega so volilcem in prijateljem združene opozicije, JNS in Ljotiča poslali danes poziv, ki so ga tudi v obliki letaka delili po Beogradu in ki se glasi takole: »Vi, ki pripadate Jugoslovenaki nacionalni stranki in Ljotiču, zdaj po prvih rezultatih volitev že vidite, da vadi kandidati ne bodo izvoljeni Zaradi tega gre vsak vas glas ne v korist vadim kandidatom, pač pa v korist dr. Vladka Mačka, ki hoče razdeliti to našo lepo in veliko kraljevino Jugoslavijo.« Beograd, 11. decembra, AA. Za danes se jasno kažejo osnovne črte in karakteristične poteze današnjih volitev. Poročila, ki so prihajala v današnjem dnevu In katera še zmerom prihajajo v prčaXolnIco naznanjeno zmago dr**vne liste dr. Milana Stojadinovića v vseh banovinah, kjer žive Srhi, nato veliko večino v Sloveniji In v krajih, kjer bivajo muslimani. Ta zmaga je popolnoma jasna, to je Čista m nedvomna sijajna zmaga, ki je tudi končna. Ta zmaga kaže na popolno m določno razpoloženje ter prepričanje najširših ljudskih množic, M so danes odločno dale v ogromni večini svoje zaupanje dr. Milanu Stojadlnoviču in nje govim kandidatom. V savski in primorski banovini, ki stojita pod vplivom dr. Vladka Mačka ter njegovih sodelavcev in ljudi, je bil nedvomno dosežen velik in pomemben rezultat, če se vpošteva, da je tam organizacija dr. Vladka Mačka v vsakem pogleda izvajala silen teror in pritisk. X vseh okrajih primorske in savske banovine — čeprav so se danes dogodili številni dejanski napadi na volilce — je precejšnje število volicev dalo svoje glasove za listo dr. Milana S to jad ino vica., dr. Korošca in dr. Spaha. čeprav se končni rezultati, ki te ure prihajajo iz vseh krajev države v prestolnico, sedaj šele urejujejo, pa je vendar možno potegniti končno rezultanto iz vseh današnjih volitev. Sklep, ki se more iz tega dejstva potegniti, pravi, da je danes vsa Jugoslavija odločno spregovorila in se izjavila za trdno in popolnoma svobodno politiko, ki jo že tri in pol leta izvaja vlada dr. Milana Stojadinovića. Posebno je treba poudariti, da je večji del voditeljev opozicije na teh volitvah propadel in je bil poražen z ogromno večino v korist kandidatov liste dr. Milana Stojadinovića. Opozicijski voditelji so sami priznavali in še priznavajo, da v predvolilni borbi oblasti nikjer niso delale pritiska na opredelitev volilnih množic. V polni svobodi in brez vsakega pritiska s strani upravnega in policijskega aparata se je ljudstvo opredelilo proti opoziciji in njenim kandidatom. Posebno je treba ob tej priliki poudariti polom in krah JNS. V Požarevcu je bil premagan Bogoljub Jevtič, v Beogradu je bil porazen Pera Zivković, a v Ljubljani dr. Albert Kramer. Zelo pomembne so volitve in rezultati v Beogradu, ki so pokazali, da se je za listo dr. Stojadinovića, na kateri kandidirajo v mestu samem poleg predstavnikov JRZ tudi zastopniki industrije, trgovine, obrti in delavstva, odločilo okrog 80% volflcev. Sklep, ki ga vsiljuje opazovanje in urejevanje dosedanjih poročil, je tak, da je Jugoslavija odločno spregovorila in se odločila odločno in v vsej svobodi za politiko, ki jo že tri in pol leta vodi vlada dr. Milana Stojadinovića. Beograd, 11. decembra, AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinović je imel danes zvečer ob 22. sledeči govor na radiu: V trenutku, ko JRZ slavi svojo veliko zmago, se obračam k vsem svojim sodelavcem in vsem tJatfeg s»tcfir»am in stoti-sočen po vsej domovini, ki so glasovali za mojo listo. Vsi ti so dali s tem svoj glas tako za veličino in za napredek svoje domovine in za našo veliko Jugoslavijo. Vsem tem pošiljam svoj prisrčni pozdrav. Vsem tem pošiljam sedajle svojo toplo zahvalo. Beograd, 11. dec. AA\ Notranji minister dr. Anton Korošec je imel nocoj po radiu na svoje volilce v Ljubljani tale pozdrav: »Volilci bele Ljubljane! Ko smo se pripravljali na volitve, srno se zbali za Ljubljano, da bi mogla biti naša zmaga ogrožena. Zato sem smatral za potrebno, da vas sam prosim za zaupanje. Hvala Bogu, bit-ka jt dobljena! Zmaga je naia, in sicer je v soboto prispela v London, kjer bo ostala delj časa. Na železniški postaji Viktorija so jo pozdravili Nj. Vis. kneginja Olga s teto Nji VeL kraljice Marije infantko Beatrlco. Navzoči so bili tudi člani jngo-slovenskc kolonije s poslanikom Kasildol-cem na čelu presijajna zmaga. Vsem, ki ste me volili, se iskreno, iskreno zahvaljujem. Pozdravljam belo Ljubljano.« Nemci in Slovaki Bratislava, 12. dec. Včeraj je predsednik slovaške vlade dr. Tiso govoril na velikem zborovanju v Prišenicah. Zborovanja se j« udeležbo okrog 10.000 ljudi, med njimi tudi 3000 Nemcev. Dr. Tiso je v svojem govoru izrazil veselje, da je prišlo na zborovanje tolikšno število Nemcev in izrazfl upanje, da bodo Nemci složno sodelovali s Slovaki za obnovo in gospodarsko izgraditev Slovaške. Vojvoda Windsorski odpotuje v kratkem v Indijo London, 12. dec. AA. DNB. »Peuple« je objavil vest, da bo vojvoda windsorski najbrž kmalu odpotoval v Indijo. Zabranjene demonstracije v Tunisu Tunis, 12. dec. AA. Oblasti so prepovedale vse manifestacije in sprevode po mestu. Zato so bivši bojevniki objavili proglas, v katerem vabijo prebivalstvo, da naj izobesijo francoske in tuniške zastava Zahtevajo tudi, da naj oblasti prepovedo izhajanje italijanskemu listu »Unione*. Zakon o zaščiti države v Litvi Kovno, 12. dec. (Havasj Snoči je litovska vlada objavila izredni zakon o zaščiti države. Zakon so objavili najbrž zato, ker se boje neredov s strani desničarske opozicije. Snoči so se razširile vesti, da so čez dan zaprli več politikov. Madžarska agrarna reforma Budimpešta, 12. dec. AA. (Havas). V svojem govoru je včeraj na obenem zboru zveze veleposesfcnikov kmetijski mimister grof Teleki jasno povedal, kako misli vlada izvesti agrarno reformo. Vlada misli ustanoviti ste vidne manjše posestnike, ki bodo imeli podeljeno jim zemljo v zakupu. Agrarna reforma se bo dotaknila zgolj posesti, ki je last tujih, državljanov ali pa, ki je last dehiiakih društev, bank in pa posesti, ki je po drugih določbah nerazdeijiva. Bojazen madžarskih Židov Budimpešta, 12. dec. AA. Havaa Med Židi se je povečalo vznemirjenje zaradi tega, ker so oblasti napovedale, da se bodo odredbe proti Zidom poostrile. List »Vrbradata« piše, da je pred nekaj tedni 20.000 Zidov izjavilo svojim rabinom, da so sklenili sprejeti protestantsko ali pa katoliško vero, da bi se tako umaknili po-sledacain pro**i židovskih zakonov, b Palestine London, 12. dec. AA. DNB. Jugovzhodno od Jeruzalema je včeraj dopoldne prišlo do spopada med Arabci in angleškimi četami. V borbi so sodelovala tudi angleška letala. Pri Nablusu so zaprli 30 Arabcev. Sorzna poročila. OuHh, 12. decembra. Beograd 10, Pariz 11.6«, London 20.68, New Tork 442.50, Bruselj 74.45, Milan 23.273, Amsterdam 240.45, Berlin 177.80, Praga 15.14 Varšava, 83, SukMSito SJfe »8COVIN8KI IVZBOIK ponedeljek, 12. decembra 198«. Stev. 278 Gospodarski položaj t državi po poročilu NB Stvaren pregled našega gospodarskega življenja v tretjem trimesečju Ljubljana, 12. decembra Oddelek za gospodarska proučevanja Narodne banke je pravkar izdal poročilo o splošnem gospodarskem položaju v državi v letošnjem tretjem trimesečju. Poročilo trna posebno vrednost, ker se njegove ugotovitve nasjanjajo le na številke in nam torej nudi stvaren pregled gospodarskega življenja. Septembra je mednarodna politična kriza vplivala precej močno na mednarodno gospodarstvo in tudi naša država ni bila izvzeta, sicer je pa nase narodno gospodarstvo v glavnem izkazovalo v prvih devetih mesecih leta napredek, toda z izjemo zunanje trgovine -n prometa, v primeri letošnjega trimesečja z lanskim se je zunanja trgovina zmanjšala po obsegu za celo četrtino, rečna plovba za 23.3° o in promet na blagovnih borzah za 5.6°/«. Povečala se je pa rudarska in topilniska produkcija (prva za 6.8°/0 .druga za 5.5°/o), bilo je naloženih za 4.3% več vagonov in državni ciohodki so se povečali za 4.9° ft. Ugodnej&o sliko nam pa nudi primerjanje gospodarskega položaja s prvimi meseci tega leta z začetkom lanskega leta. V tretjem letošnjem trimesečju so se cene dvignile za 1.9*/* a prve mesece tega leta v primeri s prejšnjim letom celo za 7.8°/o. Indeks cen v nadrobni prodaji izkazuje v tretjem trimesečju za 10.6n/o, V devetih mesecih pa za 12.1%. Zlata podlaga Narodne banke se je v zadnjem trimesečju po večala za 51.9 milijona na 1.885.6 milijona stabilizacijskih dinarjev, živahnejše povpraševanje po posojilih in dviganje vlog na žiro račun pri Narodni banki, pač iz bojazni zaradi mednarodnih zapletijajev, sta povzročila znatno večji denarni obtcik, in aicer v tretjem trimesečju za 1.36".5 milijona din. Denarni obtok se je pa povečal samo od 15. do 30. septembra za 1.076-9 milijona din. Denarni zavodi so pa dobro vzdržali naval vlagateljev septembra, zlasti še, ker je bil do septembra znaten priliv vlog^ ki £>o znašale 1. septembra 11-790 milijona, a i. junija 11.531 rnilijona din. Vlcge na knjižice pri Poštni hranilnici so se zmanjšale septembra za 108 milijonov din, a značilno je, da je število vložnih knjižic stalno naraščalo ter je bilo v trenjem trimesečju za 13-705 večje kakor ob koncu drugega trimesečja. Zmanjšale so se pa tudi vloge na čekovni račun, in si- cer za 180 milijonov din septembra v primeri z avgustom. Do 30. septembra je bilo plačano pri Privilegirani agrarni banki na račun začasne anuitete kmečkih dolgov 213 milijonov 68 tisoč din. Na račun izplačila prve anuitete je prejelo 3.002 zavoda do tega datuma skupno 122,081.000 din. Državni dohodki so ^rigftaH v tretjem trimesečju skupno 3.172.2 milijona din ter so bili za 149.2 milijona večji kakor v tretjem trimesečju lani. Povečanje znaša v primeri z lanskim letom 4.9%, z letom 1936 pa 22°/0. Cisti dohodki državnih podjetij so se povečali za 9.4 %. Dohodkov na račun posrednih davkov je bilo za 5.3*/0 več kakor prejšnje leto. Dohodki državnih monopolov so bili za 3.50% večji kakor lani. Neposredni davki so vrgli 1.3% več, takse pa 4.5vc več. Proračunski prebitek je znašal v prvem proračunskem polletju 624.7 milijona din. Letina je biLi v splošnem mnogo boljša kakor lani in smo pridelali pšenice 29.1% več kakor lani. Avgusta je bilo zaposlenih v vsej drSavi 756973 delavcev ali 5% več v primeri s zaposlitvijo lani. a v primeri z zaposlitvijo junija je bilo avgusta zaposlenih 0.4% manj delavcev. Trgovinska bilanca naše zunanje trgovine izkazuje v prvih treh trimesečjih 295.3 milijona din pasive, med tem ko je bila lani za 769.5 milijona din aktivna, a leta 1936 za 102.9 milijona din pasiva. Pšenice smo letos izvozili za 397 milijonov din manj kakor lani. Zelo je nazadoval tudi izvoz stavbenega lesa, in sicer za 176 milijonov din v primeri s prejšnjim letom. Med tem smo pa uvozili za 163 milijonov din več strojev kakor prejšnje leto. Statistika prometa izkazuje v rečni plovbi 58,472.446 kilometrskih ton kakor prejšnje leto. število ladij pod našo zastavo se je tudi zmanjšalo, in sicer za 4Jolanta«. Kakor vsa dela slavnega ruskega skladatelja čajkovskega. je tudi Jolanta« visoke muzikalne vrednosti ter ima prave bisere lirične grlasbe. Naslovno vlogo bo pela ga. Vidalijeva, njenega očeta — ravnatelj Betetto, viteza Vaudemonta — Franci, Roberta — Janko. V ostalih vlogah bodo nastopili: Hevbalova, Poličeva, Španova. Dolničar, Lupša in J.Rus. Ker ^Jolanta« ni celovečerno delo, se bo pela Še Puccinijeva opera sGianni Schicchi«, ki je našemu gledališkemu občinstvu znana še iz prejšnjih sezon kot sijajna komična opera velikega Italijanskega komponista. Naslovno vlogo bo pel g. Janko. V ostalih vlogah: Ribičeva, španova, Kogejeva, Hevbalova, Zupan. Lupša, J. Rus. Hvastja, Per-ko, Domicar, Sekula in škabar. Predstava v sredo bo za premierski abonma. Vodila jo bosta dirigent Neffat in režiser Zupan. Iz Maribora _ Ljudska univerza v Mariboru. Nocoj ob 20. uri bo predaval o kulturnem in gospodarskem razvoju slovaškega naroda g. prof. Jan šedivv iz Maribora. Skioptične slike! — Mrtvaški zvon. Na Koroški cesti 172 je prerninila v častitljivi starosti 78 let za-sebnica Katarina Ergard. V splošni bolnišnici je preminila v 50. letu svoje dobe po-sestnica Neža Vidovič. Žalujočim naše iskreno sožalje! — Desetkrat v kaznilnici je bil Zorjan Tomaž, delavec z Vinskega vrha pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, ki je predsnočnjim umrl v kaznilniški bolnišnici v 56. letu svoje starosti. S tatvinami je začel v zgodnji mladosti ter je dosegel rekord: 25 kazni v skupnem iznosu 41 let. Bil je tudi ze v prisilni delavnici v Stari Gradiški. Ce je izjemoma prišel iz zapora, je bil strah in trepet svojega domačega okraja. Brez stalnega bivališča in rednega zaslužka je izmikal vse, kar mu je prišlo pod roke, zlasti z živili se je preskrboval v prekomernih količinah. Njegova specijaliteta so bili vlomi v zaklenjene hiše, shrambe m zidanice. Tatvina mu je bila rez življenjski poklic. 1_iJX — Pred državno komisijo za praktične učiteljske Izpite v Ljubljani so v dneh od 2.-9. decembra 1938 položili praktični učiteljski izpit naslednji učitelji in učiteljice: Kučan Koloman, Cucek Karel, Koren Alojzij, Mihelič Edvard, Narad Marija, Pajk Marija. Bezeg Danica, Hafner Marija, Kel-višar Marija, Kuhar Ivan. Oset Zora, Šinkovec Bmanuel Vaupotič Ivan. _ Starka je izginila. V Studencih v Pu- šnikovi ulici 23 stanuje 801etna Jožefa šabeder. že na praznik 8. t. m. je odšla k maši v cerkev sv. Jožefa, pa se odtlej m več vrnila domov. Svojci so v skrbeh, da se ji ni kaj hudega pripetilo. Oblastva skušajo dognati, kje je starka, _ Vlomil Je v samostansko blagajno. Dne 17. novembra letos je izginilo iz samostanske blagajne v št. Jerneju na Dolenjskem 2600 din. Samostanski blagajnik je ŠeW> naslednje jutro opazil vlom In je o tem takoj obvestil samostanskega predstojnika. Sum je takoj padel na 16-letnega Draga ftpindlerja, ki je stopil 26. septembra letos kot postolant v šentjer-nejski samostan kartuzi j anoev. Ko je bila 17. novembra vse samostanska družina zbrana v cerkvi, se je mladi postolant Drago Spindler vtihotapil v sobo, kjer je samostanske blagajna. 8 eUo je odprl predal m ukradel is njsga 2600 din, nato pa Sel v cerkev. Proti večeru je prežel na ugodno priliko, da b| izginil is samostana. V mraku je smuknil skozi samostanska vrata in se -z vlakom odpeljal v Izub- ijano, odtod pa v Zagreb in v Maribor. Mariborska policija pa je bila že o vsem obveščena in je Draga ftpindlerja kmalu izsledila. Pri njem so našli le še par dinar čko v. vse ostalo je zapravil v Ljubljani in Zagrebu. Ko bodo mladega posto-lan ta JgsMJafc, ga bodo najbrž oddali v prisilno delavnico. — Proti tuberkulozni dinar je v novembru dosegel vsoto 453.642 din za zgradbo azila jetičnim bolnikom. Izven stanovanjske akcije so darovali v ta sklad mestni stavbenik Rudolf Kiffmann mesto nagrobnega venca pok. Pavlu Heričku 100 din, za pok. stavbenega svetnika Madila Franca 100 din, odvetniška pisarna dr. Danila štefanovioa iz neke sodne poravnave 100 din, rodbina Sabotke 100 din in od neimenovanega 2.000 din. Vsem iskrena hvala! — Tuji državljani, *i bivajo v področju predrtojnl&tva mestne policije v Mariboru in posedujejo dovoljenje bivanja z veljavnostjo »za nedoločen čas«, a doslej niso prosili, odnosno vložili prošnje za podaljšanje tega dovoljenja, se ponovno pozivajo, da to storijo takoj. Ruski državljani so izvzeti. Prošnje je vložiti pri tem pred-stojništvu mestne policije v Mariboru soba štev. 2. — Kaj izgubljajo Mariborčani. Seznam pri predstojništvu mestne policije v Mariboru oddanih in prijavljenih najdenih predmetov v času od 1. avgusta do 31. oktobra usnjata denarnica s 100 din v gotovini, denarnica s 30 din gotovine, ženski plaSČ, moški dežnik, ženski dežnik, moški klobuk, denarnica z 9 din gotovine, 200 din goto. vine. usnjata denarnica z 61.50 din gotovine, vojaška knjiga na ime Heričko Filip, doza za cigarete, ženska ročna torbica, dežnik, 2 železniški legitimaciji na ime Zida-rič, pes volčje pasme, ženska zapestnica štampiljka, usnjata denarnica s 6 din. pes, denarnica z 10.50 din gotovine, ženska ročna torbica, ženska naglavna ruta, poročni prstan, očala, svilen šal, komad svile, usnjata denarnica z 20 din gotovine, pes lovske pasme, aktovka, omot ključev, broša. par moških nogavic in en ovratnik, listnica z saobračajno knjižico na ime Sebrat, naočniki, naočniki, moško dvokolo znamke n-Dia-mant«, dečji jopič, moške hlače, potni list na ime Kranjc, nalivno pero, šolsko spričevalo na ime Lešnik Marija. i S (Umt>&eqa ptattta — Kino Matica; Kralj pustolovcev. V francoskih slovstvenih zgodovinah najdemo po kronistih in zgodovinarjih iz 13. in 14. stoletja ime prvega francoskega pesnika, ki je živel v prvi polovici 15. stoletja in se je pisal Francois Villon. Njegov pesniški genij so odkrili šele v preteklem stoletju. O njem ne vedo dosti več, kakor da je bil rojen pesnik^ magister artium, morilec svojega nasprotnika, tat in pustolovec, obsojen m smrt na vesalih, pa pomilo-ščon in izgnan iz Pariza, nakar so ga zopet zaprli in ga L 1461. na zahtevo kralja Ludvika XI. izpustili. Potlej ni več sledu za njim. Zapustil je Pariz in kdo ve kje in kako končal svoje pestro umetniško in pustolovsko življenje. Pesnik in pustolovec Villon je osrednja figura Paramoamtovega filma »Kralj pustolovcev«, ki ga je mojstrsko režiral Frank Lloyd. Človek se dudi, da Francozi sami še niso uporabili tako zanimive osebnosti v kakšnem svojem frimu. Literature o Villomi imajo sicer Francozi dovolj, a bolj kakor Francoze zanimajo ameriške filmske režiserje velike osebnosti iz evropske zgodovine. Za prikazovanje razkošnega okolja na francoskem dvoru v sodobnem slogu v vseh potankostih so potrebni seveda milijoni in s te strani se ameriška filmska produkcija ne boji konkurence. Zanimivo je, da je največje evropske zgodovinske osebnosti in dogodke doslej v filmih ovekovedffl Hollv-wood- V pričujočem filmu je mojstrsko prikazano, kako je prišel Villon iz podzemlja v stik s kraljem Ludvikom XI. v času, ko so Pariz oblegali Burgundci, kako je rešil prestolnico, se zaljubil v plemktnjo, razvnel prebivalstvo v borbi proti oblegovalnem itd. Villona je ustvaril RonsJd Col-man. Ta m vsi ostali liki so oV>vrseno podani, vsebina je zanimiva, režija ps, kakor smo že omenili, odlična. »Kralj pustolovcev« jc elitni film. v vseh odtenkih ga more uživati samo kultiviran giedalec. Iz Celfa —c Cankarjev večer. Ljudsko vseučilišče priredi drevi ob osmih v risalnici meščanske šole Carikarjev večer ob 20 letnici smrti Ivana Cankarja. Predaval bo znani literarni zgodovinar dr. A. Slodnjak, recitiral pa bo režiser Narodnega gledališča v Ljubljani g. Ciril Debevec. Občinstvo je vabljeno, da se udeleži Cankarjevega večera v čim večjem številu. —c Za kr*tno Uprizoritev Mrakovega »Groharja«, ki bo v četrtek 15. t. m. ob 20. v celjskem gledališču, vlada Slvatoo zanimanje. V preteOcli sezoni Je bUa v Celju krstna vprizoritev Mrakovega >6aj-kovskega«, ki je doživela lep uspeh. Tragedija >Groharc, najnovejše delo pisatelja Ivana Mraka, še Tjratno nadkriljuje njegovega - čajkovskega«. Igro bo vpri-zorila Mrakova gledališka skupina. Avtor sam režira svoje delo ter bo Igral tudi naslovno in se eno nosilno vlogo. —c Umrla je v petek na Krekovi oestl 16a v Celju 65 letna delavka Marija Ru-prehtova. V celjski bolnici sta umrla v petek 75 letna preužitkarica Lucija Mh-naričeva Iz Zibike in 66 letni dninar GodJ-celj iz Dobrine pri žuamu- —c Dve neerečL V petek se je 14 letna poeeatnikova hčerka Antonija Turnekova z Gorice pri dmartnem v Rožni dolini doma pri štedilniku polila s kropom in m hudo poparila po levi nogi. V Rogatcu je padel 26 letni dninar Ivan Horvat s peči in si zlomil levo roko v ramenu. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. Iz Dravograda — Premestitev šolskega nadzornika. Te dni se je poslovil od nas šolski nadzornik g. Peter Močnik, ki je bil na lastno prošnjo premeščen v Maribor. Pri nas Je služboval celih 14 let in je užival med učitelj stvom splošne simpatija Odlikovala sta ga zlasti mirna narava in veselje do tzven-šolskega dela. Udejstvoval se je na vseh popriščih: v pisanju gospodarskih člankov, pri sadjereji, čebel ore j i, pri pevskem zboru Itd. Želimo mu vso najboljša na novem službenem mostu._■_ Postani in ostani član Vodnikovo droibe! (foeCegnica KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 12. decembra kato-čanl: Slnezlj, Maksenclj DA.NASN-IK PRIREDITVE Kino Matica: Kralj pustolovcev, matineja »Povratek k srečic ob 14.15 Kino Sloga: Tango Noturno Kino Union: Na ledeni plošči Kino Moste: Uspavanka in lsMetna Kino diska: Netopir Udruženje jugoslo venskih inženjtejev In arhitektov, sekcija Ljubljana: predav inž. Leo Kneza iz Rus ~o sodobnih po*! ■ kih pri varjenju železniških tračnic oh 20. v novi društveni predavalnici na Kongres, nem trgu 1/n (Kazina) Umetniška razstava Kos-MaleS-GorSc v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. SuSnik, Marijin trtr 5. Ku-ralt. Gosposvetska cesta 10. Bohinc Cesta 29. oktobra 31. <9$pod sita Optimist je človek, ki veruje* Jci bo /r*~ pet stal na lastnih nogah — A; » m mu bi jejo čevlji. Oh Ja, gospod urednik, morate rm pritrditi, da smo Kranjci brithtni ljudje, če se obrnemo tako ali tako. Iz naše i sta izšla Martin Krpan in njegova slavna kobilica, mi smo iztuhtali recept naše po-puiarne kranjske klobase, pri m . ki- pi in hlapi rujni cviček, mhm, ps rsc da smo kar tako.,. In *mo poleti drugih vrlin podedovali po s\'oiih dedih in dedih tudi veliko duhovitosti, ki se ne kose samo v junaškem aufbiksun iu. nm~. s na nešteto drugih načino\\ Tako to n. pr. nekateri strašansko zaljubljeni v mvoj pis in se podpisujejo povsod: po >>\'ih, ploto\'ih, klopeh itd. Drugi spe: mii da mora ves svet vedeti, da je njihovim dekletom ime Micka, Ančka in Tončka in d.i je kruta ljubezen z bridkim mečem pn la srce in to pišejo in rišejo po plotov.' klopeh tako ganljivo, da bi se človek <>■ kal. Toda pri nas- je že stoletja v navadi tradicija, da se delimo v več taborov, / a e-denci trdijo, da nam je to ostalo v kni od tokrat, ko se je naš praprapraded prvi,- ■■■>-steno spri s svojo ženo, našo praprupr^ba-bico. Naj bo to karkoikolu dejstvo je. da se iudi v tem kulturnem udejstvovonju pisanja po plotovih in klopeh delimo v dva različna tabora, in sicer v idealiste in na-turalisfe. Prvi pušča/o nairaje »peč.tt jih umofv«oroiy na skritih klopeh v parkih, drevesih, na zidovih planinskih koč. ild., naturalisti pa niso tako izbirčni. Njim je prav vse, kar jim slučajno pride »pod ro-ko«. Zlasti se jim zde prikladne stene tistih javnih intimnih sobic, ki so o/nuC\ ne z mednarodnim znakom dveh ničel. Tudi ne rišejo ranjenih src in ne pišejo svojih častitih imen, ampak so boli vneti za r., mm krepke pristne domaČe iziaze, ki jih je celo v slovarjih težko najti in o katerih trdijo nekateri, da so nen ravni. In ti naturalistični udejstvovalci so zadnji čas priHi na originalno idejo, 1'ideli 90 naš nebotičnik, ki je dvakrat slaven, ker se dviga baš v metropoli Kranjske in je edini v Jugoslaviji. In slavna sx> tudi njegova dvigala, ki nas v nekaj sekundah popeljejo nekam med oblake na črno kavo. Zlasti jim je bilo všeč tretje dvigalo, ki je za zasebno uporabo in šli so takoj na delo. Pri tem so preizkusili čisto nm'O metodo: namestu, da bi pisali s svinčniki, so svoja jedrnata gesla dolbli s ključki v lesene stene. Kmalu so bite stene od vrha do tal polne teh edinstvenih »lesorezo\>«, ki so bili tako prepričevalni in živi, da je baje za las manjkalo, da se ni nekoč neki oč+mec, kf si je šel v nebotičnik zob dret. zmotil in zamenjal dvigalo s takšno intimno javno sobico, ki je označena z dvema ničlama* Nekaterim pa umetnine v dvigalu niso bile všeč. Rekli so. da taksne reči ne spadajo v javna dvigala, da so pohujšljive, nemoralne, ttd. In prišli so delavci in tri dni strgali stene, da je končno postalo dvigalo spet tako deviško, kakor ob rojstvu nebotičnika. Zdaj pa godrnjajo spet oni, ki so se zastonj trudili, da so dvigalo tako okrasiti. Lastništvo nebotičnika je zdaj v hudih škripcih, ker se noče zameriti ne tem in ne onim. Baje jim je nekdo pametno predlagal, naj si od kakšnega kratkohiačneža nabavijo šolsko tablico, na katero je pisal abc In naj jo, opremljeno z veliko gobo In kredo, obesijo v dvigalo. Tako bodo tisti, ki radi pišejo, lahko pisali, oni, ki jim takšne reči niso všeč, jih bodo pa lahko brez truda zbrisali. Tako bi bil volk sit in koza cela. Ali bi ne bilo pametno, gospod urednik, da bi as ta »pereči problem* tako rešit? Pika MAL.I NAVIHAN EC V profesorjevi družini eo doživeli radosten dogodek. Štorklja jim je prinesla ljubka dvojčka, deklico ln dečka. Profesor je ven srečen, vsaj na videz. Pokliče tudi svojega sedemletnega sinčka in mu pravi: — Ponoči je priletela k nam štorklja, prinesla ti je bratca in sestrico. Ko prideš v šolo, povej to gospodu učitelju in videl boi, da te pošlje domov, da boe prost. In res se einko vrne iz šole in pravi ves srečen očetu: Chn sem povedal gospodu učitelju, da sera dobil bratca, me je takoj poslal domov. ■— Kako to bratca? — se začudi oče, — saj si vendar dobil bratca in sestrico. — Ze res, toda sestrico sem prihranil za prihodnji teden, EDRAVNI&KA POMOČ — Vsa muči ista bolezen, kakor nekega gospoda, ki je bil pri meni oni dan, — pravi zdravnik. On se je pritoževal, da ne more ne jesti, ne spati in da je silno nervozen zaradi računov, ki mu jih neprestano pošilja njegov krojač in svetoval sem mu, naj se sploh ne zmeni za nje. Tako ga js hitro minila nervozno st. če se ne motim, bo tudi z vašo boleznijo tako. — Ros js, gospod doktor! — vzklikne bolnik, — samo da sem jaz nervozen vprav zato, ker se ta gospod ne zmeni za svoje dolgove. Ja sem namreč njegov krojaA. Civilizirana mačka — Mož, pojdi hitro po živinozdravnika, naJa mačka je omedlela. — Kaj se ji je pa zgodilo? — Mii je zagledala. Stev. r/8 »SLOVENSKI NAROD«, ymmšđ^ u. decembra 1998. Stran S češki film po duhoviti drami VILJEMA VVERNERJA Na ledeni plošči Lido Baarova, Ft. Smolik. Zvonimir Rogoz P**d»i*ve obit, 19. in 21. uri_KINO UNION, tet 22-21 DNEVNE VESTI — Nafta dr/.a\a na *»vetovni razstavi v >"e\v \orKu. Amerika ^ pridno pripravlja na svetovno razstavo v New Yorku. Na razstavijo u že grade poedine države svoje razstavne paviljone, med njimi tudi Jugoslavija. Vsaka država je dobila na razpolago 1.C00 kvadratnih metrov prostora, Za nafto razs.avo je finančni minister dovolil kredit v znesku 7,$00.000 din. Naša država bo prikazala na razstavi svoje bogastvo v gozdo\ih, rudnikih in vodnih vilah, pregled agrarne proizvodnje v zvezi z Izvozom, poTtno industrijo, javna de-. ilce ustanove, turizem, promet, kulturni razvoj države, spon in tudi to, je Jugoslavija dala Ameriki preko iz-selje 1 'v v pogledu materialne in duhovne kulture. Putnik bo organiziral posebno potovanje v New York na svetovno razstavo. N t;i trgovinski Odnofteji z tire i jo. Sohi' akj Ust »Progres« priobCuje Članek o razvoju grško-jue;osSovenskih trgovinskih odnosajev in piie, da je po poteku roka gj ^-jugoslovanske trgovinske pogod ... tovljena izmenjava blaga med obe-ma državama z dodatnim protokolom. Grški gospodarski krogi z zanimanjem oV lo posebne komisije, ki bo njena naloga proučiti nove možnosti raz-.: rjen .< lovanja rud obema država- ma na polju zunanje trgovine, ter mož-uvedba liberalnejšegra plačlhiega sistema. Komisija naj bi se sestala še ta mesec ^-jfa^HBSVHBVBBBVBHnSSSVnSasVBl ■ Samo še danes in jutri ob 16., 19. in 21. uri Pola Negr! — Albrecht Schonhals 1 iigo naturno KINO SLOGA, tel. 27-30 Vinska razstava i 11 sejem v Ormožu. Za vinsko razstavo in sejem, ki ju priredi '20. t. in. Kletarsko društvo v Ormožu, vlad eliko zanimanje. Rok za prijavo vzorcev za razstavo je podaljšan do 15. t. m., s katerim dnem je sprejemanje prijav brezpogojno zaključeno. Vzorčno vino za razstavo pa je treba dostaviti 19. t. ni. dopoldne. — Naše terjatve v sudetskih krajih. Narodna banka je poslala denarnim zavodom okrožnico, v kateri jih obvešča, da je treba vse naše terjatve v blagu in denarju v sudetskih krajih prijaviti Narodni banki najkasneje do 20. t. m. — Nov grob. Danes je umrl v Zgornji Šiški sprevodnik električne cestne železnice g. Makso Zabukovec. Pokojni je bil znan in priljubljen zlasti med uslužbenci cestne železnice, kjer ga bodo mnogi prav tako težko pogrešali kakor žalujoča soproga Angelca in sorodstvo. Pogreb bo jutri ob 15.30 iz hiše žalosti Celovška cesta 219 na pokopališče v Dravi je. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem aaše iskreno sožalje. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Visu, Splitu, Kumboru in Dubrovniku. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku 16, v Kumboru 15. v Splitu 14, na Rabu 13, na Visu 10, v Zagrebu 9, v Ljubljani 8.8, v Beogradu 6. v Mariboru in Sarajevu 4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.2, temoeratura je znašala 6.4. — Dve nesreči. Na Jurčkovi poti je padel s kolesa 49letni mehaniski pomočnik Ivan pivec in sti zlomil levo nogo. — V "Loimco so prepeljali včeraj 531etnega posestnika Jakoba Pogačarja iz Braslovč, ki ga je pri Vranskem podrl neznan voznik. Pogačar si je zlomil desno nogo. — Razni zasledovalci. Posestniku Ivanu Bogovi ču v Brežicah je bila oni dan ukradena iz hleva 400 din vredna svinja, ki jo je tat na bližnjem travniku zaklal in za silo očistil, nato pa s plenom izginil. Kot tatu zasledujejo orožniki 49-letnega Antona Goriška, samskega dninarja iz okolice, ki pa se pred njimi skriva. Pekovskemu mojstru Stiplovšku iz Domžal je poneveril neki Lado Zaletel, po poklicu delavec, koš kruha, ea razprodal in z izkupičkom izginil. Zaletel je nekaj dni kasneje ukradel kovaču Jožetu Faturju par gojzarjev, suknjič in njegove osebne dokumente. Zasledovani Zaletel, ki se utegne izdajati tudi za Faturja, je že znan vlačugar. Dalje zasledujejo orožniki 9e 16-letnega Janeza Albrehta, ki je kradel kolesa po Vrhniki in okolici. — Smrt nevarnega hajduka. Iz Aran-djclovca poročajo o tragični smrti nevarnega hajduka Miloje Ignjatijeviča-Koreje, enega zadnjih hajdukov, ki je bil obsojen na dosmrtno robijo, pa se mu je posrečilo pobegniti. Ustrelil ga je kmet Dragom ir Radosavljrvič iz Stojnika, ki je bil najbrž njegov pajdaš. Streljal je nanj petkrat in hajduk se je zgrudil mrtev. — Mož. ki je bil 16 dni žena, 761etni Hos?».f '* 1 :r ć v Prijedoru je bil dvakrat oženjen. S prvo ženo se nista razumela, ker se je vmešavala v njegove posle. Skušal jo je na vse načine odvrniti od tega. pa ni nič pomagalo. Zato se je ločil od nje in se drugič oženil. Pa tudi druga žena se je vmešavala v njegove posle in hotela je imeti v hiši glavno besedo. Nekega dne pa je bila silno presenečena, ko se je mož preoblekel v njeno obleko, še predno je vstala je opravil vse njene posle in skuhal tudi kavo. Mislila je, da se samo šali. Toda mož je obdržal njeno obleko in opravljal vse gospodinjske posle. To je trajalo 16 dni, končno se je pa žena udala in prosila moža, naj ji oprosti, da se je vmešavala v njegove posle. — Starec zgorel v kolibi. 751etni Mijat Karajko iz vasi Mikinca blizu Rume je zgorel v svoji kolibi, ki so mu jo zažgali zavistni pastirji, ko je spal v nji. Ko se je začel dušiti v dimu, se je prebudil in zbežal iz kolibe. Videč, da mu koliba gori, pa je pohitel nazaj, da bi rešil iz nje svoje skromno imetje. V kolibi pa ga je zajel ogenj, da se ni mogel rešiti. — Siromašen študent zadel 135.000 din. Četrtinko premije državne razredne loterije, ki je bila izžrebana v petek in ki je imela številko 97.115, je imel študent Mate Pantič iz Smederevske Palanke. Pantič je že oženjen in ima leto dni starega sina V soboto je prispel v Beograd in izplačali so mu 135.000 din. — Strašen samomor neznanega moške - ga. V soboto zjutraj je legel v Zagrebu neki moški na#tračnice in sicer tik pred prihodom osebnega vlaka. Vlak je privo-zil z veliko brzino in odrezal samomorilcu glavo. Samomorilcev trup se je zatrkljal po nasipu. — Zaklal jo je, ker je dala jesti lačnemu otroku. V Novem Sarajevu je bila v gostilni Minke Banić v petek zvečer zaklana z nožem 25 letna Iveta Zvizdič, ker je dala jesti raztrganemu in premraženemu dečku. Zvizdičevo je zabodel Avdo Baši j i-ja, ki je bil že prej pijan in je navalil na njo, češ zakaj daje otroku jesti. — Ker se je zaljubil v svojo svakinjo. V Senti se je odigrala že pred meseci v hiši občinskega kočijaža Mihajla Sakarja zagonetna družinska tragedija. Zena je s sekiro ubila ponoči svojega moža. Najprej je trdila, da ga je ubila s pivsko steklenico, ko se je ponoči pijan vrnil in jo je hotel zaklati, potem je pa priznala, da ga je ubila s sekiro in sicer zato, ker je bil ljubosumen. Po mestu se je pa že takrat govorilo, da je mlajši Sakarjev brat Ištvan zaljubljen v svojo svakinjo in da prihaja k nji ter da je on pomagal ženi ubiti moža Zena je prišla pred sodiSče, pa je bila oproščena. Zdaj se je pa zopet začelo govoriti po Senti o tej tragediji, ker se je Ištvan Sakari nenadoma zastrupiL Prepeljali so ga v bolnico in ko se je zavedel, je izpovedal, da je bil zaljubljen v svojo svakinjo. Njegova družina pa ni hotela niti slišati o tem. da bi se poročil z njo. Zato je sklenil ubiti ali njo ali pa končati življenje sebi. — Po skupnem krokanju v smrt. Po kavarnah v Foči sta krokala v petek ponoči kmet Risto Begenešić iz Bunava in kovač Košta Kostović iz Foča. Ponoči sta odšla skupaj iz kavarne ln v zakotni ulici je Kostović napadel Begenešiča ter ga oklal z nožem tako, da je obležal mrtev. Potem ga je pa oropal. Ranjen je bil tudi Kostović, kar priča, da se je Begenešić branil. Sokoli! PosečaHe in podpi' rajte SohoUUi feino v ilšM! Iz Lfiibliane —lj Ornitološki observatorij v LJubljani se je picselil iz dosedanjih prostorov v bivši Auerspergovi palači v Gosposki ulici v Ulico majke Jugovičev nasproti tovarne za klej. Zavod je bil v Ljubljani ustanovljen že leta 1926 kot samostojna znanstvena institucija po ministrstvu pro svete na pobudo nekaterih prijateljev or-nitologije, kakor prosv. insp. v pok. dr. Stanka Bevka, pok. vis. fin. svetnika dr. Janka Ponebška in drugih. Zavod si je nadel nalogo proučevati biološki razvoj naše domače, oziroma jugoslovenske avi-favne z zbiranjem vsakovrstnih ornitoloških podatkov ter ugotavljati z obročka-njem smeri in kraje prele tavanja, selitve in prezimovanja naših ptic, dalje izpopolnjevati ornitološko zbirko naSega narodnega muzeja, dognati gospodarsko korist in škodo posameznih ptičjih vrst s prei-skavanjem vsebine njih želodcev, skrbeti, da se izpopolnijo zakoni ln predpisi o zaščiti ptic, zbirati nomenklaturno in fol-kloristično gradivo, dajati strokovna mne nja, navodila in nasvete v vseh vprašanjih ornitologije ter izmenjavati znanstveno ornitološko gradivo s sorodnimi zavodi doma in na tujem, v čemer ima že lepe uspehe in priznanja, dasi pri naših oblastih doslej še ni bilo dovolj razumevanja za stvar v obliki podpor. —lj Jadranska straža obvešča svoje članstvo, da se bo vršilo v četrtek 15. t. m. ob 20. v restavracijski sobi ^Zvezde« njeno prvo letošnje predavanje. Predaval bo g. prof. Rafael Bačar o potovanju rib v Jadranu. Predavanje bo spremljalo več skioptičnih slik. članstvo, kakor tudi vsi prijatelji Jadranske straže, so vabljeni, da se zanimivega predavanja v čim večjem številu udeleže. Vstop prost. Po predavanju družabni sestanek. —lj V zahvali Janka T**auna je pomotoma izostalo »Še posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali številne krasne vence in cvetje«, kar naknadno popravljamo. —lj Predavanje PrirodoMovnega društva. Jutri bo predaval v mineraloški predavalnici univerze g. univ. doc. dr. ing. Matija Žumer o boleznih kovin. Začetek predavanja ob 18.15. —lj Truplo novorojenčka v gnojnici. Včeraj ponoči so v Kolizeju izpraznjevall greznico in odpeljali gnojnico na velik travnik pod Rožnikom. Ko pa so gnojnico razlili po travniku, so delavci opazili, da je padlo iz voza trupelce nedonošenega deteta. O tem so obvestili policijsko upravo, ki je poslala na travnik kom'sjo. v kateri sta bila zdravnik dr Lužar in dežurni uradnik g. Kette. Komisija je ugotovila, da gre za novorojenčka moškega snola. ki 50 ga prenesli kasneje v mrtvašn'co. Policija poizveduje za materjo. —1 j Dve tatvini koles. Z dvorišča Gorši-čeve gostilne na Tvrševi costi 82 ie nrkdo ukradel črno pleskano kolo znamke Stv-ria«, last uradnika Janeza Fržen* Ukradeno kolo je vredno 1000 đfn. Kolo znamke >Skandia«\ vredno 800 din. ki ima tov. št. 39.661 je bilo ukradeno tudi trgovski pomočnici Ivani Kopitar in sicer izpred trgovine »Nova založbam na Kongresnem trgu. —lj Pogrešan mladenič. Od svojih staršev je že ob koncu preteklega meseca neznano kam pobegnil 17-letn: Marjan Kralj iz Ljubljane. Pogrešan se, za katerega ni izključeno, da se mu je pripetila nesreča, je srednje postave, koščenega podolgovatega obraza in kostanjevih las. ŠAH _ I« Ljubljanskega ftahovvke^a kluba. V torek 13. t. m. bo brzoturnir za prvenstvo decembra. Pričesk točno ob 20. V sredo 14. t. m. bo LŠK odigral mateh s šahovskim odsekom JNAD Jugoslavije. Mofitvo. ki je določeno v dopisni knjigi, naj bo ob 19.45 v klubovem lokalu. Definicija Nekatere stvari postanejo sčasoma an-Ukvarične, druge se pa samo postarajo. LJUBIMKO, PESNIK, TAT, PARNI JUNAK SRKDNJKOA VELEFTLMU POTEPUH IN PUSTOLOVEC — VSE V ENI OSEBI: FRANCOIS VTLLON, LEGEN-! BLESK IN SIJAJ LEPIH ŽENA. PA2EV IN DVORJANOV V ZGODOVINSKEM KRALJ PUSTOLOVCEV Ronald Colman • Frances Dee OSVAJALSKI BOJI MED BTJRGUNDOM IN PARIZOM ZA ČASA FRANCOSKEGA KRALJA LUDOVTKA XI. KINO MATICA, 31-34 * Danes ob 16., 19« in al. ari * Rezervirajte vstopnice! Ali je bil Foch genialen vojskovodja? Kritična knjiga angleškega častnika — Foch je storil napak V »Frankfurter Zeirung« je bil objavljen te el p-ofesor j-ezuiiteketga kolegija in nagovoril navzoče solznih oči: Ljubi otroci' in sporočil jim je. da je Metz pripadel Nemčiji. Povesil je glavo in sklenil roke k molitvi. Angleški kritik je prepričan, da je poraz Francije v vojni z Nemčijo prinesel v francosko gencroliteto in v častniški zbor nekakšen občutek manjvrednosti. Ta občutek se je pozneje i z premen i 1 v željo po re-vanži. po povračilu milo za drago, kar je prišlo do izraza v vojni doktrini s klicem: Vapasti, napasti! Strogo katoliški svetovni nazor je Še podžigal v Fochu to absolutno vero v absolutni uspeh napada. Ko je prišel kot 40-letni mož na vojno akademije kot profesor, je že imel svojo strogo oblikovano doktrino. Bila je enostavna. Njen nauk je bil prav za prav Clausenicov nazor, da mora vojskovodja v zmago verovati, če hoče zrna gati. Foch je naravnost fanatično gojil to vero ter zanemarjal celo moderni razvoj vojne umetnosti. V tem pogledu ie zagre šil v svoji teoriji večkrat napake in podcenjeval recimo pomen modernega strelnega orožja prav v obrambi. NTa Fochevo dusevnost je vplivalo, kako •>o ga zavrnili v Drevfussovi aferi, ker je bil katoličan Ko pa naj bi bil ministrski predsednik Clemenceau imenoval Focha za poveljnika vojne akademije, ni ime' zaupanja vanj £ele ko je spoznail. da oznanja nauk »napasti, napasti«, ga je imenoval. V začetku svetovne vojne Je poveljeval Foch armadnemu zboru na Marni. Tudi tu je brezobzirno napadal in samo neprevidnost na strani nemškega vrhovnega armadnega poveljstva je kriva, da je tudi Fochu pripade! de! slave za zmago na Mami Na Som mi ,e žrtvoval Foch tisoče in tisoče francoski'] vojakov in rudi v odločilni fazi vojne spomladi 1918. j storil več napak s tem, da je nepremišljeno pognal svoje armade v napad. V tistem času je Clemenceau nekoč iskal Focha, ki je bil baš v cerkvi. £lo je za nekaj izredno važnega. Pobočniki so hoteli Focha poklicati, toda C'lcmcnceau ie odgovoril: Ne motite ga, to mu je vedno dobro storilo. Ob koncu vojne je samo ogromna premoč Amerike, morama m gmotna, povzročila, da je mogel Foch voditi srdite napade na vsej fronti. Napadi so bili pa pogosto slabo zasnovani in padlo je mnogo več voja- kov, nego bi bilo treba Hart je prepričan, da Nemčiji niso prinesle poraza Fochove ofenzive, temveč slab gospodarski položaj in napačna zunanja politika. Zanimivo je pa, da priključuje nemški kritik tej strogi sodbi svojo kritiko. Res je. da maršal Foch včasi ni pravilno razumel položaja rn da je delal napake, toda imel je dobre živce. A dobri živci so za vojskovodjo pogosto važnejši od dobrega zapopa-denja. Za aktivnega državnika ali vojskovodjo je odločna železna volja važnejša od pravilne razumske presoje Ta mož — Foch —, ki se je tolikokrat zmoti!, je iz-iajreval iz sebe v kritičnih urah za Francijo tal tko optimizma iai tako energijo, da je rešil narod. Foch jc sicer baje zmagal, ko so njegove armade dosegle premoč nad nemškimi, toda zasluga njegove nezlomljive vere v zmago je bila, da je francoska armada tako dolgo vzdržala. On je v zmago veroval in zato je zmagal. Kandidat proti svoji volji Z vestmi o nedavnih volitvah v Zedi-njenih državah je prišla v Evropo tudi za-nirniva zgodba o čudni volilni kampanji v mestu Cambridgeu blizu Bospora. Neznani prijatelji policijskega stražnika Lea-rya so sklenili, da mora priti ime tega stražnika med kandidate za volitve v demokratični državni konvent. Po ameriških zakonih je pa mesto v konventu nezdružljivo s službo stražnika. Learv se je bal, da bi mogel izgubiti službo in zato je prosil, naj ga črtajo iz seznama kandidatov. Tu je pa naletel na uradne predpise, po kaferih črtanje kandidata iz seznama r*i dovoljeno. Kaj naj bi torej storil ubogi stražnik? Vrgel se je v volilni boj in začel srdito kampanjo proti samemu sebi. Izdal je geslo: Volilci, bojte se Learv j a. Američani imajo radi gesla in tako je tudi Learyjevo hitro povzročilo senzacijo. Potem je pa jel naš stražnik prirejati volilne shode. Ljudje so kar drveli na nje. Toda kakšne govore so slišali na njih! Navadno govore kandidati sladko, kakor bi sadili rožice, svoje volilce pogoste še z gulažem in pivom, če imajo kaj pod palcem in obljub jim natrosijo toliko, da bi jih komaj z vozom odpeljali, Če bi bile kaj vredne. Learv je pa delal baš nasprotno Trdil je, da je povsem nesposoben za poslanca, da je tepec in šema. Režal se je otrokom, ki so jih držale matere v naročju ter hodil okrog moških, da so mu dajali cigarete In kaj mislite, kaj se je zgo- dilo. Kdor pozna Ameriko, bo to lahke uganil. Volilci so bili za to originalno volilno kampanjo tako navdušeni, da je bil Learv izvoljen z ogromno večino. Vsi so namreč trdili, da je največji poštenjak v mestu in edina izjema med kandidati. Zmehčana voda Navadna voda se ne da kar tako brez vsega rabiti za parne kotle ali za izdelavo raznih snovi, ker je trda. v nji so raztopljene raaaie soli in nekatere med njimi »e pri segTevanju st rdijo, da na^tajie tako zvani kotelski kamen. Zato je treba v Kako tako vodo poprej očistiti in na poseben način omehčati. To se dela na različne načine. Vodi primežamo apna. hi pastema natrona, sode in podobno. S tem se trdoto vode tvoreče snovi strdijo. Vodo 8 temi usedlinami pustimo nekaj časa stati, potem jo pa filtriramo. Tako dobimo ie me-nko vodo. Pri kemičnem Čiščenju primešamo vodi bakiovite žveplenoklsle soli, ki tvorijo s prej primešanimi usedlinami fi 10 razpršeni, malone koloidni bakioviti hidroksid. Delci te*ra hidroksida postanejo potem zarodki, na katerih se nabirajo kn-stalčki drugih snovi, ki se Se niso strdile in ki naj se iz votle tudi odstranijo. Na povsem dmgučnem terorju sloni nov način mehčanja vode. pri katerem se rabi kratek električni stik. Koloidni delci se namreč hitro združijo v večja zrnca. $S pridejo v električno polje. Po fom j-pusi-mo vodo, ki smo ji primešali stmjevanju podvržene snovi teči med elektrodami. V vodi nastane hitro večje zrnce in potem jo filtriramo. Tako postane voda povsem me-hka. Prednost novega načina mehčanja vode ni samo v tem, da dosežemo cilj hitreje in z manjšo aparaturo, temveč tuli v tem, da nam vode ni treba segrevati. SPORT — D. K. S. K. »Edinstvo« ima svoj I. redni občni zbor v soboto 17. XIII. 1938 ob 20. uri v salonu restavracije »Keršlč«, Celovška cesta. Dnevni red: 1. Otvoritveni pozdrav, 2. poročilo odbornikov, 3. poročilo revizorjev, 4. volitev novega odbora, 5. razno. V slučaju, da občni zbor v določenem času ni sklepčen se isti vrši pol ure kasneje ob vsakem številu. Odbor. — MotosekcUa Avtomobilskega kluba poziva svoje člane, kakor tudi ostale športnike-motocikliste, da se udeleže filmskega večera, ki bo v ponedeljek dne 12. t. m. ob 20. uri v klubski dvorani, Kon-gresni trg 1/1.___ V KOLODVORSKI RESTAVRACIJI — Gospod plačilni, ta zrezek je presneto majhen. — Saj še tega ne boste pojedli, gospod. Kaj ne vidite, da vaš vlak že odhaja? Praktična lena Mož se pripravlja v pisarno in žena mu pravi: Cuj, možiček, bodi tako prijazen, stopi v kuhinjo in ozmerjaj služkinjo. — Kako to? se začudi mož. — Ali nist zadovoljna z njo? — Zadovoljna sem, toda danes bo morala stepati preproge in če je jezna, opravi to delo mnogo bolje. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je kruta usoda ugrabila po dolgi muke polni bolezni, previdenega s sv. zakramenti, našega nadvse ljubljenega soproga, predragega zeta, brata, svaka, bratranca in nečaka, gospoda sprevodnika električne cestne železnice Pogreb nepozabnega soproga bo dne 13. decembra ob 15.30 iz hiše žalosti, Celovška c. 219, vis-a-vis gostilne Kavčič, na pokopališče v Drav-lje. Maša zadušnica se bo brala v Dravljah dne 14. decembra ob %7. zjutraj. LJUBLJANA-ZG. SISKA, dne 12. decembra 1938. Globoko žalujoča soproga ANGELCA in ostalo sorodstvo. Pogrebni zato<1 Ga i Jek Ivan, Ljubljani HALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. | Najmanjši znesek 8 Din _——— i LES, TRD EN MEHAK, SUH, 1 vseh vrst, ladijska tla, parkete, furnir itd. dobite pri i^vrenfllfi & Co., parna žaga, Ljubljana, VoSnjakova ul. 16. Tel. 23-74. 2867 . Ure, zlatnino, jnvele za Božič najceneje pri B. RANGUS zlatar, Kranj MEDARNA Ljubljana, 2idovska ul. 6, nudi sortirani prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni 2670 NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI *%premof Orez prano w T KOKS, SUHA DRVA I« POGAČNIK Bohoričeva 5 — Telefon 20-5S* 24. L. SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din MI7ABMIDGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Mller, Kladama ulica št, 22. 2868 RAzno Beseda 50 par, davek posebej, Najmanjši znesek 8 Din KLIŠEJE VEJPAl'VNE JUGOGRAMKA SV. PtTHA NASIPA ZA VSAKO PRILIKO najboljše in najcenejše >Hubertuse«, površnike, perilo in vsa oblačila nudi P B E S K E K Ljubljana. Sv. Petra cesta 14, DOPISI Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din PSIHOGRAFOLOG KAR MAH sprejema obiske vsak dan od 9. do 12. ln od 15. do 19. popoldne v hotelu Soči, Sv. Petra c v LJubljani 2783 Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knaflfeva ulica itev. s 7964 Stran 4 >8LO VENSKI NAROD«, pooeđeljak, IS. dMembn 1988. Stev. 278 Gospodinje so zopet priredile razstavo Delavne prirediteljice so organizirale razstavo vrine in volnenih ročnih izdelkov delki iz ostankov volne ter odloženih volnenih, oblek. Iz stare volne novo blago! Koliko ostankov in starega volnenega blaga pri neredni gospodinji požro molji ali roma na smetišče! Ta poraba ostankov nam kaže v malem kako je treba v gospodinjstvu varčevati, kakor varčujejo nekatere države s surovinami v velikem. In Se na nekaj pomembnega nas opozarja razstava: na nji je mnogo krasnih izdelkov iz domače, gorenjske volne. Gorenjska je kot ustvarjena za ovčjerejo, ki bi lahko postala ena najpomembnejših kmetijskih strok. Tekstilna industrija se je pri nas tako mogočno razvila, da bi kmetje prav lahko prodali votno, ki jo moramo zdaj skoraj vso uvažati. Razen tega porabijo precej volne tudi zasebniki in zlasti v domačih obrtih. Gorenjska volna je dobra, toda lahko bi imeli Se mnogo boljšo domačo volno, če bi uvedli umno ovčjerejo. Na takšne »malenkosti« pri nas navadno pozabljamo, zato se ne zavedamo tudi. da bi bilo pospeševanje ovčjereje celo v državno obrambnem interesu, kajti vojak potrebuje obleko prav tako kakor kruh in orožje. Toda zdaj smo pri razstavi volnenih ročnih izdelkov. Toliko lepega je na nji. da bi se marsikatere meščanke lotilo veselje do ročnih del, če bi jo obiskala Zastopane so skoraj vse tehnike, ne le vezenje, pletenje in kvačkanje, temveč tudi novejši načini ročnega dela. na tudi ročno tkane tkanine. Obiskovalke posebno občudujejo volneno večerno obleko, sicer so pa tudi žemperji. blazine, torbice, preproge itd. res krasni izdelki, ki se z njimi skrbna erospodinja lahko ponaša in ki krase dem. če bi vse gospodinje tako ljubile domače ognjišče in imele toliko smisla za domačnost kakor razstavijalke. bi nam najbrž ne bilo treba toliko govoriti o krizi družine. — Razstavljenih je tudi nekaj otroških oblek, ki so prav tako izdelane okusno in z malimi stroški. Med razstavljenimi izdelki so najdragocenejše preproge. Članice Zveze gospođini tko že več let preproge v raznih tehnikah; zdaj so že tako izurjene, da ustvarjajo prave umetnine, kar nam tudi dokazuje razstava. Potrebno bi bilo. da bi prirediteljice razstavo še podaljšale za nekaj dni ter privabljale na njo ženski svet nekoliko bolj. Ljubljana, 12. decembra O tej razstavi Zveze gospodinj, skoraj povsem prezrti, je treba napisati nekaj vrstic — ne da bi peli prirediteljicam hvalo, temveč da bi opozorili na koristna prizadevanja in resno praktično delo v prid gospodinjstva. Zvezi gospodinj ni za ženske parade in njene delavke se prav dobro zavedajo, kako je gospodinjstvo tesno povezano s splošnim gospodarskim življenjem ter da je zaradi tega potrebno podrobno, tiho delo, brez vsakega pompa, za strokovno izobrazbo spoznavanje življenja od stvarne strani in za poglabljanje smisla gospodinj — za umno gospodinjstvo ter smisla za čas in. ne v zadnji vrsti za denar. Zveza gospodinj je priredila že dolgo vrsto potrebnih propagandnih razstav, širšemu občinstvu so zlasti znane njene razstave na velesejmu, razstave v njenih društvenih prostorih v Gradišču pa le predvsem ožjemu krogu organizacije, čeprav bi zaslužile, da bi jih ne prezrla nobena gospodinja. Zdaj so delavne prirediteljice priredile razstavo volne in volnenih ročnih izdelkov. Razstava je aktualna pred zimo. ne le zato, ker so volnene obleke tako potrebne pozimi, temveč tudi zato. ker imaio gospodinje pozimi več časa za ročna dela. V mnogih meščanskih hišah so ročna dela sicer prišla iz mode. toda prav zaradi tega je razstava še posebno potrebna. Prirediteljice so hotele z njo dokazati, da ročno delo. zlasti izdelovanie volnenih oblek preprog in mnogih praktičnih predmetov nikakor ni draero ierračkanje ali zabava za babice, temveč pri njem grosoodinje lahko zelo koristno porabijo čas in tudi marsikaj prihranijo. To se jim je vsekakor posrečilo, še več: razstava nas prepričuje, kako potreben je pouk ročnih del na šolah, zlasti za meš'*rnsko žensko mladino. Ročno delo ima tudi poseben vzgotni pomen že zaradi tega. ker budi smisel in ljubezen do dela in ker človek šele ter«aj zna pravilno ceniti blasro. ko spozna, koliko truda je treba, preden ie izdelek nareien. Pri ročnih delih si izdelovalka tudi pridobi okus, ki ga pri ženski mladini v mestu pogosto pogrešamo. Razstavljeni so tudi ročni, kvačkani iz- Zimskosportni program JZSS v sezoni 1938-39 Prireditev bo dovolj, samo če se nas bo usmililo nebo in nam nasulo snega JZSS objavlja svoj zimskosportni spored za letošnjo sezono, in sicer: V decembra: 18. Medklubski veleslalom na Rožci v priredbi TK Skale, Jesenice. — Medklubska sankaška tekma s Črnega vrba v priredbi ASK Gorenjca, Jesenice. 25. do 27. Mladinski tečaj na Črnem vrhu v priredbi ASK Gorenjca. 25. XII. do 8. I. Tečaj za klubske tekmovalce v norveški kombinaciji na Pokljuki. Prireditelj Srn. K. Ljubljana. 25. XII. do 3. I. Začetniški tekmovalni tečaj na Gorjušah v priredbi Sm. K. Ljubljane. Začetniški tekmovalni tečaj v Ljubljani Sm. K. Ljubljane. 25. XH do 1. L Trening za tek in skoke v Planici. Prireditelj SK. Reka, Ljubljana. Trening za alpsko kombinacijo na Črnem vrhu (SK Reka). 26. XH. do 1. L Smuški tečaj na Rakeku v priredbi SK. Javornika. Rakek. 2«. Medklubska alpska kombinacija na Pustem Rovtu, v izvedbi SK. Bratstva, Jesenice. V januarju: L Zaključek tečaja z nara-ščajskimi tekmami na Rakeku v priredbi SK. Javornika. Skakalne tekme na Jesenicah. Prireditelj SK. Bratstvo. Propagandna tekma na 10 km v Ribnici na Pohorju v priredbi ISSK Maribora. 6. in 8. Klubski dan za vse klube. 14. do 15. II. izlet gorenjskih smučarjev v Kranjski gori. Prireditelj Gorenjski zimskosportni pod savez, Jesenice. Podsavezno prvenstvo v klasični kombinaciji Mariborskega podsa-veza. Podsavezno juniorsko prvenstvo v alpski kombinaciji, prireditelj Mariborski ^odsavez. Klubski dan Sarajevskega podsaveza Zasavsko prvenstvo v alpski kombinaciji na Mrzlici, prireditelj SPD. Trbovlje. Tek za juniorje in seniorje v Planici v priredbi SK. Ilirije, Ljubljana. Medklubska tekma v teku na 15 km v Dolni-eah. Priredi SK. Planina, Ljubljana. Medklubska tekma v skokih v Ljubljani, prireditelj Sm. K. Ljubljana. 22. Tek na 18 km za prvenstvo mesta Maribora. Priredi ISSK Maribor. Tek na 18 km za prvenstvo Sarajevskega pod saveza in prvi del klasične kombinacije. Priredi Sarajevski pod-savez. Mladinska tekma v Ljubljani, pri- redi Sm. K. Ljubljana. 28. do 29. Državno prvenstvo v Klasični kombinaciji na Sljemenu v izvedbi SK. Marathona, Zagreb. 29. Medklubski smuk z Jezerskega vrha v Josipdol, priredi ISSK Maribor. V februarju: 1. do 2. Alpska kombinacija na Črnem vrhu v priredbi ASK, Ljubljane. 2. Medklubska tekma na 50 km v Dovjem Mojstrani. Prireditelj Sm. K. Dovje-Mojstrana. Tekma v smuku pri Sv. Bolfenku — Radvanje v priredbi SK. Železničarja, Maribor. 4. do 5. Medklubska tekma in klubsko prvenstvo v smuku in slalomu v Planici v priredbi SK. Ilirije Ljubljana. 5. Klubsko prvenstvo in medklubska tekma za seniorje in juniorje na Rakeku, prireditelj SK Javoraik Banovinsko prvenstvo v štafetah 4x10 km v Ribnici na Pohorju. Prireditelj ISSK Maribor. Skakalna tekma na Betnavi od Sv Lovrenca na Pohorju v priredbi SK Železničarja, Maribor. — Medklubski tek na 18 km v Kranju, priredi SK. Poljana, Kranj. Medklubska tekma v alpski kombinaciji v Kranjski gori. Prireditelj TPD Kranjska gora. Medklubska skakalna tekma v Tržiču v priredbi Sm. K. Ljubljana. 12. Podsavezno prvenstvo v skokih v Lis-cah pri Celju Sm. K. Celje. Medklubska tekma za juniorje, priredi SK. Železničar, Maribor. Orožnov smuk preko Pohorja, prireditelj SPD Celje Tekma v skokih na Crepoljskem v priredbi Sarajevskega podsaveza Medklubski damski slalom v Zle-beh, Priredi Sm K Ljubljana Alpsko prvenstvo GZSP na Črnem vrhu, priredi ASK Gorenjec. — 19. Banovinsko prvenstvo v alpski kombinaciji SPD Celje. Skakalna tekma v Betnavi. priredi ISSK Maribor. Tekma v smuku za prvenstvo Sarajevskega podsaveza. priredi SZSP Medklubska skakalna tekma v Tržiču — SK. Sv Ana nad Tržičem. — 19. do 26. Tečaj za tekmovalke na Pokljuki v izvedbi Sm. K Ljubljane. — 26. Podsavezno prvenstvo v alpski kombinaciji pri Senjorjevem domu. Prireditelj SPD. Maribor. Skakalna tekma za naraščaj in juniorje v Planici. — SK Ilirija. Slalom tekma na Crepoljskem v priredbi Sarajevskega podsaveza. Medklubski smuk z Zelenice ▼ izvedbi SK. Tržiča. Medklubska tekma v klasič. kombinaciji, priredi Sokol Radovljica in SK. Lesce. Medklubska štafetna tekma oz. savezno prvenstvo v Štafeti v Mojstrani v izvedbi Sm. K. Dovje-Mojstrana. ▼ marca: 4. do 5. Državno prvenstvo v alDski kombinaciji v Ribnici na Pohorja v izvedbi Mariborskega podsaveza — proslava lOletnice MZSP. Državno prvenstvo v alpski kombinaciji za dame na Rožici v izvedbi TK. Skale, Jesenice. — 11. do 12. Mladinski dan — prvenstvo Jugoslavije v Planici v priredbi SK. Ilirije.— 12. Savezno prvenstvo v skokih v Planici v izvedbi JZSS. Mednarodna tekma. — l»- Medklubska klasična kombinacija v Bohinju, priredi Sm. K. Bohinj. Medklubski smuk in slalom v izvedbi SK. Tržiča. Medklubski slalom na Zelenici — Sokol Radovljica in SK. Lesce. — 25. Savezno prvenstvo v vztrajnostnem teku na 30 km na Pokljuki Priredi Sm K. Ljubljana. V aprila in maja: 10. IV. Tekma v smuku na Savinjskem sedlu — OkreSelj — Sm. K. Celje. Medklubski veleslalom na Korošici, priredi SPD, Celje. — 16. IV. »Triglavski dan« — smuk za ženske in moške v priredbi JZSS. Mednarodna tekma. — 29. V. Slalom nad Logarsko dolino — Škarje v izvedbi SPD iz Celja. Dr. Max Euwe — amater Med najboljšimi mojstri bo gotovo ostal dolgo, prvi pa ne bo nikoli več Napisati nekaj iz življenja holandskega šahista in bivšega svetovnega mojstra dr. Maxa Eeuveja je enako neumna misel, kakor pisati o prigodah pridnega dijaka, ki je imel vedno odlično v vedenju ali pa napisati življenjepis mestnega uradnika z avtomatičnim napredovanjem Edini razburljiv dogodek v njegovem življenju je bil, ko je bil 20. maja 1901 rojen v Amsterdamu. Potem je pa Šlo vse mirno svojo pot, študiral je dobro, tako dobro, da mu niti šaha ni bilo treba skrivaj igrati v parku. Igrati ga je učil oče sam, kadar pa on ni utegnil, mu je pomagala tudi mati. Mali Max je igral z obema, igral je tudi s strici in tetami. Ko mu je bilo 11 let, je že smel v šahovske klube. Tudi pri nas in drugod po svetu najdejo mladi šahisti podobno podporo, samo da končajo navadno slabo, da dožive polom v šoli in v šahu. Euweju se pa ni primerilo ne eno ne drugo. Bilo mu je šele 17 let, ko je z odliko maturiral, potem se je pa kot študent matematike z vso dušo oklenil šaha. In zopet je imel srečo. Ko se je bil povzpel do mojstra, je bila v sosednih državah končana svetovna vojna, povsod je bila beda in ubogih šahistov se ni nihče spomniL Zato je bilo pa na Ho-landskem denarja več kot dovolj in zato je postala Holandska raj šahovskih mojstrov, ki so se zbirali tam da bi se po dolgem času zopet dobro najedli in prinesli domov še nekaj cvenka v dobri valuti Med njimi se je Euwe kmalu razvil v dobrega mednarodnega mojstra in kma- lu ga vidimo na vseh turnirjih v inozemstvu, ker so se mu povsod hoteli izkazati hvaležne za bogato holandsko pogostitev. Povabila je Euvve zaslužil kot šahist in kot človek. Med šahovskimi mojstri bi nemara zaman iskali drugega tako prijaznega in prikupljivega, kakor je on. Prijeten in vedno vesel družabnik, zelo dobro vzgojen in uglajen se Euwe nikoli ne razburja, nikomur ne reče žal besede, vedno je skromen in raje si sam očita napako, kakor da bi se pohvalil. Pokramljati zna tudi s slabšim šahistom skratka on ima vse lastnosti, ki napravijo človeka prikupnega. In zato ni čuda, da si je pridobil prijatelje povsod, kamor je prišel. Njegovi uspehi na turnirjih sicer niso bili sijajni, vendar je pa počasi napredoval. Med turnirji pa Euwe ni pasel lenobe. Pridno je študiral in postal profesor na dekliškem liceju. Mislil je in morda še sedaj misli na habilitacijo na univerzi. To bi bilo pa najbrže preveč pri tako bogatem šahovskem delovanju. Ostal je torej amater, edini med osmimi udeleženci holandskega turnirja. Seveda šahovski amater pa pomeni, da se ne preživlja samo s šahom. Poklicni mojstri pa trdijo, da je slabši profesionalec kakor oni, ker služi baje s šahovsko umetnostjo trikrat toliko kakor s profesuro. Prepričani so, da jim tako odjeda kruh. Euvve je narodni junak bogate dežele, on je za glavo višji od vseh holandskih šahistov, v svoji domovini je vzbudil veliko navdušenje za kraljevsko igro in zato ni čuda, da odtehtajo izdaja-teljstva holandskih listov njegovo delo malone z zlatom. Tega bi pa ne dosegel noben tuj mojster, nasprotno Euwe sam jim še pomaga in omogoča dopisovati v holandske liste, tako da mu mora biti marsikdo hvaležen za dober zaslužek. Srečna zvezda Euvve j a je dosegla višek, ko je pred tremi leti porazil Aljehina in postal svetovni šahovski mojster. To je bilo največje presenečenje v svetovnem šahu. Toda takrat poraženi Aljehin je bil samo razvalina Aljehina zmagovalca v San Remu in na Bledu. Zato Euvve za mejami svoje domovine ni bil priznan za pravega svetovnega mojstra in nihče se ni začudil, ko je čez dve leti zopet izgubil ponosni naslov. Novo presenečenje je bila na njegovem porazu samo izprememba Aljehi-nove forme. Euvve nima posebnega sloga, on samo dobro igra. Najboljši je v otvoritvi in ob koncu, ko nobena malenkost ne uide njegovi napeti pozornosti. V tem dosega vse najboljše svetovne mojstre, večino pa celo prekaša. Njegova slabša stran je srednja igra, pa tudi tu mu je težko priti do živega, ker igra brez velikih zapletijajev in se nerad spušča v fantastične kombinacije, čeprav se sicer zapletljajev ne izogib-lje. Svoje mesto med najboljšimi mojstri bo gotovo obdržal dolgo, toda prvi ne bo nikoli več. Zastrupljevalka iz Ohia usmrćena Na električnem stolu je umrla v sredo Anne Marie Hahnova V sredo zvečer je bila usmrćena na električnem stolu v Columbusu država Ohio zastrupljevalka iz Ohia Anne Marie Hahnova, obsojena na smrt zaradi za-strupljenja in oropanja štirih starcev v starosti od 70 do 80 let. To je prvi primer, da ie bila v državi Ohio usmrćena na električnem stolu ženska. Njeni zagovorniki so si v sredo ves dan zaman prizadevali izposlovati ji ponulostitev. Obsojenka je na pragu celice smrti omedle- la- i i Anne Marie Hahnova, 321etna plavola- ska, je bila hči priseljencev iz Nemčije. Moški so se radi ozirali za njo, ker je bila zelo lepa, ona pa se je najbolje počutila v družbi priletnih moških. Aretirana je bila lani v novembru, ko je umrl 88 letni Jakob Wagner, s katerim je delj časa vzdrževala prijateljstvo. Hahnova je po- prej večkrat poskusila dvigniti na ponarejene čeke velike zneske z bančnega konta bogatega starca, a usodnega dne ga je prišla prosit za večje posojilo. Wag-ner jo je pogostil. Ko je za hip odšel, je ostala Hahnova sama v sobi kjer sta stala dva kozarca vina. Wagner je potem trdil, da ima vino nekam čuden okus in da tudi Čudno diši, vendar pa ga je na prigovarjanje Hahnove izpil. Hahnova je odšla, od njega pozno ponoči in zjutraj je bil VVagner že mrtev. Zastrupljevalka je potem Še predložila ponarejeno starčevo oporoko, po kateri naj bi podedovala vse Wagnerjevo premoženje. Predno je pa do tega prišlo, je bila Hahnova že osumljena umora in zato so jo aretirali. Med preiskavo je prišlo na dan, da sta bila že prej umrla dva starca, tik pred Wagnerjem pa 721etni Albert palmer, a 671etni Georg Gselman je za las ušel smrti. Gselmana so pripeljali na sodišče in pričal je proti Hahnovi. Njegovo pričevanje je odločilno vplivalo na odločitev porote, ki je obsodila Hahnovo na smrt, čeprav je obtoženka do zadnjega trenutka tajila vsako krivdo in šele po obsodbi, ko so ji živci odpovedali, je odkrito priznala svoje zločine. Podelitev Noblovih nagrad Iz Stockholma poročajo, da je švedski kralj včeraj na tradicionalen način izio-čil Noblovo nagTado za literaturo gospo j Pearl Buck, za fiziko pa italijanskemu profesorju Fermiju. Svečanosti so prisostvovali vsi člani kraljevskega dema, ki se mude v Stockholmu. V soboto zvečer je bil prirejen v maglstratni dvorani velik banket, ki so mu prisostovali presto-loiiaslednik, ga. Pearl Buck, prof. Ferrri ter mnogo uglednih politikov in znanstvenikov. Ciu 1'earl Bučki in prof. IVrml Ob podelitvi Noblove nagrade je ga. Pearl Buck v daljšem govoru izjavila, da še nikoli ni tako občudovala Kitajske, kakor zdaj, ko se je vrgel kitajski narod v strašno borbo, da reši svobodo, ki je in ostane ena najdragocenejših dobrin sveta. Londonske sirene so pele V četrtek so imeli v Londonu prvo generalno vajo za obrambo proti letalskim napadom Ko še ni bilo nobene take vaje, je bilo prebivalstvo Londona v kritičnih septembrskih dneh tembolj razburjeno. Zdaj so razdelili po vsem mestu sto siren ni vaja naj bi pokazala, če se slišijo po vsem Londonu. Izračunali so, da se ob mirnem vremenu vsaka sirena sliši štiri milje daleč naokrog. Enako veliko pozornost kakor nameščanje siren je vzbudila v angleški javnosti vest, da je vlada kupila 50.000 postelj in 50.000 žimnic za vojne svrhe. V 3.000 bolnicah imajo sicer Angleži 400.000 postelj, kar bi pa sicer ne zadostovalo za vse ranjence v primeru vojne. Pri tem mislijo zlasti na tiste, ki bi bili ranjeni med letalskimi napadi, kajti nevarnost letalskih napadov bi bila za Anglijo v primeru vojne največja. Londonske bolnice so končale priprave za preselitev 3.000 do 4.000 bolnikov v mesta, oddaljena okrog 50 milj. Cim bi bili bolniki na varnem bi preuredili 300 avtobusov v ambulance, dočim bi morala dati železniška uprava na razpolago 21 ambulančnih vlakov. Zlato iz morja Na zemlji imamo zaenkrat dovolj ležišč sirovin. Toda kaj bo, ko bodo izčrpane? Potem si bo treba pomagati z morsko vodo. V 1 kub. km morske vode je namreč 29,000.000 ton kuhinjske soli, pa tudi 750 kg zlata. Sol znamo pridobivati iz morja, zlato nam pa uide, ker je v vodi močno razkroj eno. Mnogim ljudem to ni dalo spati, dokler ni ameriški publicist Gems-back zasnoval načrte, kako bi se dalo pridobivati zlato iz morja. Močno razkropljene molekule zlata obsevamo, da se napolnijo z elektriko, rabiti pa moramo tiste žarke, ki imajo enako svetlobno dolžino kakor v spektru zlatu odgovarjajoča linija Vsaki prvini pripada v spektru samo strogo določena črta. Ele-ktrizirani molekuli se pritegnejo na plošče, spuščene v vodo, potem pa zlato kar postrgamo z njih. Tako bi torej šlo pridobivanje zlata z morja kaj enostavno. Vendar bo pa treba Še počakati, da bomo videli, kako se bo ta načrt obneseL p. m. 31 11 zelenem peklu Motorji letala so delovali brezhibno in mladenič je zaničljivo zamahnil z roko: Nevihti bova že ušla. Hujše bo v taborišču. Toda nevihta je bila hitrejša od letala. Zdelo se je, da se temna zavesa razrašča in zakriva vse obzorje. Stari Goodley je ves v skrbeh pokimal z glavo in pritisnil na višinsko krmilo. Letalo je takoj poslušno reagiralo in Gray je opazoval med razriimi aparati višinomer. Od 600 se je pomaknil kazalec počasi na 1.000 metrov, potem se je pa dvigal vedno višje. Letalo je zašlo v zračne toke in večkrat je padlo Gray je plaho zrl na obraz svojega starega to-variša. Se nikoli ni videl tako skrbi polnega izraza na obrazu. Goodlev se je boril proti besneči prirodi in bil je boj, ki bi se mogel končati s katastrofo letala in njuno smrtjo. Veliko letalo se je naenkrat nagnilo in padlo precej globoko. Sedež pod Gravem je izgiiiil in mladenič je težko padei na steno kabine. . . . Goodley se pa ni zmenil za to in šele ko je mladenič vstal in si pripel rešilni pas, je zarjul, ne da bi odvrnil pogled od aparatov: — Vrneva se, a? Mladenič je molče prikimal. Letalo je opisalo velik lok in krenilo nazaj proti jezeru. Bežalo je pred nevihto. Možje v taborišču so opazovali start starega Goodleya. Čeprav so vsi dobro vedeli, kako izboren pilot je Goodley, so se vendar bali, kaj bo s težkim letalom, ko bo moralo preskočiti krone visokih dreves. Zato so si vsi globoko oddahnili videč, da je letalo srečno premagalo to oviro. Kmalu jim je izginilo izpred oči. — Torej ostanemo sami v nevihti, — je dejal Morris. — Verjemite mi, da je bolje tako. Bojim se za tega mladeniča po vsem tem, kar smo že doživeli... ... in kar nas še čaka, — je pripomnil kapitan Wills skeptično. Ta čas je bilo postalo še bolj soparno in mrčes je postajal nadležnejši. Zopet si je bilo treba zakriti obraze z mrežicami in natakniti rokavice. Pred Walker je odhitel k svojemu letalu in kmalu se je dvigala iz strehe antena. John Carter, čigar grehi na policiji so bili očitno težji, nego je mogel kdo misliti, je kislega obraza ogledoval anteno. Mislil si je, kako lepo bi bilo, če bi kdo stavil z njim, da-li bo zadela krogla iz njegovega samokresa tenko antensko palico. Poskusil je celo s tem predlogom pri polkovniku Morrisu. Toda čeprav je pričel zelo previdno, se je takoj izdal _ Takih stav se morate odvaditi, — ga je pokaral polkovnik. _ To je edina naša zveza s svetom in morda nas bo vse rešila. Tu se vam ni treba ničesar bati. Nihče ne ve, da ste tu pri nas. V tem pogledu se lahko na Walkerja zanesete. Dal mi je častno besedo, da vašega imena v svojih poročilih niti omenil ne bo. A Fredu lahko mirno verjamete. Čez četrt ure je Walker kislega obraza prilezel iz kabine. _ Mislim, da je nad nami močna elektrarna. Slišim samo ropot in piskanje, kakor da se pretresa premog... se je hudoval. In Carter si je globoko oddahnil. Naenkrat je solnce zakril oblak in morda v istem hipu so utihnili glasovi pragozda. Kriki papig so zamrli in jezero je izgubilo svojo čisto, svežo barvo. Izpremenilo se je v sivo, ogromno svinčeno tablo. Soparno pa je bilo še vedno. Zdelo se je, da postaja dihanje vedno težje. Hales je molče stopil k meteorološki postaji, kakor je nazval svoj barometer in aparate pred šotorom polkovnika Mor-risa. _ Zopet je padel za tri stopinje. Mislim, da nam ne bo treba dolgo čakati na ta ples. — Se dobro, da se nam ni treba bati, da bi nas med nevihto napadli Indijanci. Dvomim, da bi si upali v pragozd ali na razburkano jezera Toda v tem se je motil. Barometer v taborišču je ie dolgo kazal na lepo vreme in možje niso niti slutili, da bo narava prav kmalu razbrzdala vse svoje bese, čeprav je v indijanski naselbini vedel vsak otrok, da se bliža strašna nevihta. Ce bi vprašal Indijance, kako morejo to vedeti, bi vam najbrž ne mogli odgovoriti. Čudili bi se samo vaši nevednosti. Mar niso izdajale tega ptice s svojim letanjem in čivkanjem? Mar niso govorile o tem nekatere rastline, ko so dvigale svoje glave? Mar niso izdajale tega ribe? Ves pragozd je pravil, da pride nevihta, kakršne še ni pomnil. Poglavarjev sin prepeva prvič svojo bojno pesem. Bil je že na mnogih pohodih in pokazal je hrabrost, toda zdaj naj dokaže vsemu plemenu, da je vreden, da podeduje po svojem očetu blestečo perjanico, znak najvišjega dostojanstva. Sam veliki čarovnik, ki o njem nihče ni vedel, koliko je star, je vodil obrede in čarovnije. Zadonela je pesem, ki so dedje učili svoje sinove prepevati jo, ti pa zopet svoje potomce. Pesem, odmevajoča že skozi stoletja. Mladeniči so hrepeneri po boju in preizkušali svoje velike črne loke. S palci desnih nog so stali na spodnjem koncu loka ter preizkušali svojo spretnost in silo. Čarovnik, ki je bil že davno vzgojil svojega naslednika in ki je posedal zdaj podoben izsušeni mumiji, je sam pripravil iz rastline napoj, iz katerega so črpali mladi borci moč, spretnost in pogum. Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno tUarnoc Fran Jeras — 2» uprav* te tokratni U*a fiton - v IJuhljam