Leto XX., št. 200	Ljubljana, torek 29. avgusta 19)9 -1	B	J^ Cena 2 Din
Upravništvo .(uDIiana, Knafljeva 5 - leleton štev 3122 3123. 3124.		v	Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din.
JI-CJ 3IZO.
Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-borgova ul. — Tel. 3492 m 2492 Podružnico Maribor: Grajski trg št. 7.
Telefon št. 2455. Podružnico Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon st. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien šl 105.241.
Za inozemstvo 40 din.
UredniStvoz Ljubljana, Knafljeva ulica S, telefon 3122,3123, 3124,3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Cel|e, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Bližajo se ure odločitve o miru aH
Angleški berlinski poslanik Henderson se ie vierai vrnil Iz Londona v Berlin i Hitlerju odgovor angleške vlade na niegove predloge — Danes popoldne se
parlament
vo/ni
in ie takoi izročil sestane angleški
Ljubljana, 28. avgusta.
T soboto se je napetost, ki jo je sprožil preokret nemške politike, močno približala vrhuncu Sredi najbolj temnih pričakovanj so prišle vesti o odpovedi tannenberškiih slavnosti in s tem tudi tamkaj napovedanega Hitlerjevega govora. Prav tako je prišla vest o odpovedi narodnosocialističnega kon-gresa v Nurnbergu, dočim so vesti o nenadnem sklicanju rajhstaga bile de-mantirane, češ kancelar se je posvetoval s poslanci na privatni posebni konferenci. V soboto je imel Hitler nad pet ur trajajoče posvete z generalnim štabom. Največjo pozornost pa so vsekakor vzbudila poročila, da je sprejel na daljše razgovore diplomatske predstavnike Anglije, Italije in Japonske ter da je takoj po teh razgovorih angleški veleposlanik Henderson odpotoval s posebno Hitlerjevo spomenico v London. Iz tega se je dalo razbrati, da so med Berlinom in Londonom v teku pogajanja in da skrajne odločitve še niso padle.
Angleška vlada je imela takoj po Hendersonovem prihodu v London že v soboto prvo sejo, kateri sta sledili nadaljnji dve v nedeljo in danes opoldne. Popoldne se je Henderson z odgovorom angleške vlade vrnil v Berlin, kamor se je znova obrnila pozornost mednarodne javnosti v pričakovanju Hitlerjevih odločitev. Med tem sta že bili objavljeni tudi pismi, ki sta jih izmenjala francoski ministrski predsednik Daladier in kancelar Hitler. Iz Hitlerjevega odgovora Daladiera so jasno razvidne trenutne nemške zahteve: priključitev Gdanska in koridorja ter nova ureditev šlezijskega problema. Tudi iz sugestij angleški vladi se da razbrati, da je Hitler v novem položaju znatno razširil svoje prvotne zahteve nasproti Poljski, kakor jih je bil pred meseci stavil poljskemu zunanjemu ministru Becku, ko se je zadovoljeval le s priključitvijo Gdanska in priznanjem pravice do izgraditve dveh eksteritorialnih prometnih zvez med Vzhodno Prusijo in ostalim rajhom preko Pomorjanske ali tako zvanega »poljskega koridorja«.
Anglija in Francija sta doslej pokazali veliko odločnost v svojem zadržanju in zatrjujeta, da ne pustita Poljsko na cedilu, saj je Anglija prav med tem, ko se je napetost stopnjevala v nevarnost oboroženega spopada, sklenila s Poljsko definitivno obrambno pogodbo, katere besedilo objavljamo v današnji številki, dočim je za Francijo ponovil zvestobo prevzetim obvezam Da ladier v svojem govoru 25. tega meseca in še posebej v pismu g. Hitlerju. Obe, Anglija in Francija, pa sta med tem izpopolnili svoje vojaške ukrepe do višine skrajne pripravljenosti za vsak primer, kar sta potrdili med drugim tudi s tem, da so prve angleške kontinentalne čete že prišle na franco-sko-nemško mejo. Njuna solidarnost je torej slej ko prej popolna in je razvoj zadnjih dni kakor je bil oresenet-Ijiv in na presenečenje preračunan, na omajal. Isto velja o angleško-franco-skifc obveznostih glede Poljske.
Povsem nov element v razvoj vnaša sedaj tudi preusmerjanje japonske politike, ki je vedno bolj vidno, zlasti po japonskem protestu v Berlinu, po odpovedi protikomunistične pogodbe ter po ostavki dosedanje japonske vlade, ki bo zamenjana z novimi ljudmi, s čimer bo Japonski omogočena povsem nova politika nasproti Evropi. To v marsičem spreminja celokupni evropski položaj, kajti Angležem, kakor je znano, ni nikdar bilo vseeno, ali bi morali v primeru evropske vojne držar-ti del svojega brodovja v vodah Pacifika ali ga vsega uporabiti samo v Evropi. Tudi v tem pogledu se torej nakazuje na obzorju značilen svetovno-politični preokret, ki ne bo brez vpliva na nadaljnji razvoj dogodkov.
Zabeležiti moramo končno, da se tudi Španija po najnovejšem preokretu izreka za popolno nevtralnost. Tako vsaj poudarjajo nekateri španski listi. Diplomatska pozornost pa je osredotočena v tej splošni napetosti še na eno državo, na Turčijo, katere dokončna odločitev še ni povsem jasna, vendar se zdi, da vztraja zaenkrat v tako zvani »fronti miru« z Anglijo in Francijo.
Največjo pažn.jo posvečajo v mednarodnih krogih še nadalje zadržanju Italije in mnogi nevtralni opazovalci napovedujejo možnost resne italijanske intervencije v razvoj ob vrhuncu krize. Tudi s te strani se torej še vedno odpirajo diplomatske možnosti, ki
London, 28. avg. e. Na današnji seji angleške vlade, ki je trajala od 12. do 13„ je bila sprejeta dokončna redakcija odgovora kancelarju Hitlerju. Po seji je bilo objavljeno, da je parlament sklican za torek ob 14.45. Do takrat ne bo nobene nove seje vlade.
Ob 17. je poslanik Henderson odletel z aerodroma v Hustonu v Berlin, čeprav je bilo tekom dneva že javljeno, da bo odletel v Berlin šele jutri. Hitlerjeva poslanica in odgovor angleške vlade zaenkrat ne bosta objavljena.
Diplomatski urednik Reuterja je zvedel, da Velika Britanija vztraja pri svojem stališču, da se morajo nekatera vprašanja urediti, še preden se začno pogajanja za pomirjenje sveta.
Po seji vlade so imeli ministrski predsednik Chamberlain, zunanji minister Ha-lifax in poslanik Henderson daljšo konferenco. V zunanjem ministrstvu so se zgla-sili tudi francoski in rumunski poslanik ter turška vojaška misija.
Nadalje je bil pri Chamberlainu pred sejo vlade, kakor tudi po seji, nadomestni vodja opozicije Greenwood.
Minister za dominione Inškip je obvestil vse zastopnike dominionov o vsebini od' govora angleške vlade Hitlerju. Popoldne je vzbudil posebno pozornost istočasni obisk kitajskega in japonskega poslanika v zunanjem ministrstvu.
Izročitev odgovora Hitlerju
Berlin, 28. avg. br. Angleški posla' nik sir Neville Henderson je nocoj ob 20.30 prispel z letalom na letališče Tempelhof. Poslanik se je z letališča odpeljal v poslaništvo, čez pol ure pa se je podal v kancelarsko palačo k Hitlerju.
Polfck! poslanik obveščen o vsebini odgovora
London, 28. avg. AA. (Havas) Zunanji minister Halifax je danes popoldne ob 15. uri sprejel poljskega poslanika grofa Raczinskega in mu sporočil vsebino britanskega odgovora na Hitlerjevo sporočilo.
Danes seja angleškega parlamenta
London, 28. avg. AA. Jutrišnja seja spodnje zbornice se bo začela ob 14.45, zgornja zbornica je pa sklicana za 15. uro. V spodnji zbornici bo otvoril sejo predsednik vlade Chamberlain, v zgornji zbornici pa lord Halifax. Oba bosta zelo kratka, nato bosta pa obe zbornici najbrže sprejeli sklepe o nadaljnjih zakonih.
V tukajšnjih političnih krogih mislijo, da je zelo možno, da bi se v primeru vojne sedanji kabinet razširil. Opozicijski libe-rali so že izjavili, da bi poslali kot svojega zastopnika v razširjeni kabinet Archi-balda Sinclairja. Delavska stranka o tem še ni sklepala, zdi se pa, da bi določila za svojega zastopnika v vladi Greenwooda.
Reuter poudarja, da sklicanju parlamenta ni vzrok kakšna pričakovana sprememba položaja. V začetku seje bo predsednik vlade Chamberlain podal izjavo o najnovejših dogodkih, posebno glede na Hitlerjevo sporočilo britanski vladi Za Cham-berlainom bodo govorili voditelji ooozicije.
Anglija vztraja • • •
London, 28. avg. z. Odgovor angleške vlade na Hitlerjevo poslanico, ki jo je v soboto prinesel v London angleški poslanik v Berlinu Henderson, je bil gotov že davi. Dejstvo, da je angleška vlada mnogo več časa rabila za sestavo odgovora Hitlerju, kakor pa francoska vlada, pojasnjujejo s tem, da je angleška vlada pred končno odločitvijo konsultirala ne samo Pariz, marveč tudi Washington, Varšavo, Ankaro in Bukarešto.
Kar se tiče odgovora angleške vlade na Hitlerjevo spomenico, izjavljajo na mero-dajnem mestu, da je odgovor angleške vlade identičen z odgovorom francoske vlade in z izjavami, ki jih je podal Chamberlain v spodnji zbornici. Angleška vlada opozarja v svojem odgovoru nemškega kan-celarja ponovno na obveznosti, ki jih je prevzela napram Poljski in ki jih bo brezpogojno izvršila. Pri vsem tem pa zastopa angleška vlada v svojem odgovoru slej ko prej mnenje, da mirna rešitev obstoječih sporov še vedno ni izključena. Angleška vlada v svojem odgovoru naglaša, da mora upoštevati izkušnje nedavne preteklosti, ki si jih je stekla zlasti o priliki lanske septemberske krize.
utegnejo dati sedanjemu razvoju povsem nepričakovano smer. Prav v Rimu pripisujejo sedanji diplomatski akciji za ohranitev miru poseben pomen, inozemski opazovalci pa so si edini v sodbi, da bi bilo posredovanje Italiji najlažje. Seveda pa moramo računati z menjajočimi se pritiski v več smereh naenkrat, tako da ostaja rezultat sedanjih diplomatskih prizadevanj slej ko prej neznanka, to tem bolj, ker so vsi glavni partnerji že pripravljeni s puško ob nogi.
Danes je docela nenadno prispel v London italijanski prosvetni minister Grandi, ki je bil do nedavna italijanski poslanik v Londonu. V zvezi s tem krožijo v londonskih političnih krogih do tega trenutka uradno še nepotrjene vesti, da je Grandi prinesel angleški vladi posredovalni predlog Mussolinija, ki predlaga sklicanje konference šestih velesil, to je Anglije, Francije, Italije, Nemčije, Poljske in Rusije.
Slejkoprej poudarjajo v Londonu, da je odločitev o miru in vojni odvisna sedaj samo od nemškega kancelarja Hitlerja. Poljska, ki ji je zagotovljena vsa podpora Anglije m Francije, je pripravljena na vse, vendar pa vodi skrajno previdno politiko in se ne da zavajati po nasprotni propagandi k nobenim nepremišljenim ia nepopravljivim ukrepom.
Berlin v nestrpnem pričakovanju
Berlin, 28. avg. z. V tukajšnjih krogih z največjo nestrpnostjo pričakujejo odgovor angleške vlade. O tem so razširjene najrazličnejše vesti. Na eni strani zatrjujejo, da je Chamberlain tako dolgo zavlačeval odgovor angleške vlade zaradi tega. da bi pritiskal na Poljsko, dasiravno so na drugi strani sedaj tudi v Berlinu prepričani da Poljska odločno odklanja vsako popuščanje napram Nemčiji. Na drugi strani pa zopet domnevajo, da dolgotrajno proučevanje Hitlerjeve poslanice v Londonu in sestava odgovora v sporazumu s Parizom in Wa-shingtonom ne napoveduje nič dobrega. Čuti se tudi psihološki vphv nemško- ruskega pakta, ki se po sodbi berlinskih krogov izraža v tem, da je Anglija danes bolj kot kdaj poprej strnjeno v Nemčiji nasprotnem | taboru. Tudi obsežno izvedeno mobilizaci-
jo v Angliji tolmačijo kot dokaz, da Anglija ne misli popuščati, dasiravno obstoja tudi v Berlinu še vedno žarek upanja, da bo prišlo navsezadnje vendarle do mirne poravnave.
Francija do zob oborožena
Pariz, 28. avg. z. Kljub temu, da je bila včeraj mobilizacija v polnem razvoju, se včerajšnja nedelja po razpoloženju javnosti ni prav nič razlikovala od vsake druge nedelje ali praznika. Opaža se samo omejitev avtobusnega premeta, ker je bil vsčji del avtobusov rekviriran za oblastvo. Tudi na kolodvoru je vladala zaradi odhoda rezervistov nenavadna živahnost, dasi je bil ostali promet popolnoma normalen. Nikjer pa ni opažati kake nervoznosti. ker je franc-coska javnost podrobno poučena o mednarodnem položaju in pripravljena tudi na to, da lahko pride do nenadnega izbruha vojne Kljub vsemu temu pa v Parizu še vedno niso izgubili upanja, da je še vedno možna mirna rešitev. V zvezi z mednarodnim položajem se Sirijo ves d, da bo v primeru, da pri Je do resnih dogodkov, takoj izvršena preosnova vlade s ciljem, da se sestavi vlada nacionalne solidarnosti. V zvezi s tem tolmačijo tudi dolg razgovor, ki ga je imel ministrski predsednik Daladier z voditeljem desničarske opozicije, z bivšim ministrskim predsednikom Flandinom.
V Franciji je sedaj pod orožjem nekaj nad tri milijone vojakov.
Pariz. 28. avgusta AA Havas: Službeni list objavlja uredbo z zakonsko močjo o kontroli tiska in publikacij Uredba določa med drugim pooblastilo vladi, da izda vse potrebne ukrepe za organizacijo kontrole
nad tiskom In publikacijami Uredba pravi, da bo administrativna oblast lahko zaplenila vse članke, ki bi prekršili objavljene ukrepe. Počenši z 28. avgustom letos so vsi tiskani članki ali rokopisi vseh vrst, kateri so namenjeni javnosti, besedila vseh radiofonskih oddaj in vse kinematografska projekcije podvržene preventivnemu nadzorstvu generalne poročevalske službe, ki ima pravico prepovedati objave oddaje ali projekcij. Poleg tega se prepoveduje izvoz iz države vseh fotografskih in kinematografskih dokumentov. Vsak prekršek imenovanih odredb se bo kaznoval po odredbah imenovane uredbe.
Apel francoskih cerkvenih poglavarjev na narod
Pariz, 28. avg. br. Nocoj ob 9. so govorili preko vseh francoskih radio-postaj francoski cerkveni poglavarji na čelu s kardinalom Verdierom. V svojih govorih so pozivali svoje vernike k odločnosti, disciplini, samozavesti in državljanski požrtvovalnosti. Naglasili so, da je ves francoski narod brez razlike ver in političnega prepričanja trdno odločen braniti svojo in Evrope svobodo ter civilizacijo. Svoje govore so verski poglavarji zaključili z željo, da bi se z božjo pomočjo posrečilo odgovornim državnikm še rešiti mir in z njim človeštvo pred strahovito katastrofo.
Zagotovila belgijskemu kralju
Bruselj, 28. avg. c. Kralj Leopold je danes dopoldne sprejel angleškega in francoskega poslanika, ki sta mu dala zagotovilo, da bosta Anglija in Francija spoštovali nevtralnost Belgije, če bodo to s ter rile tudi vse druge belgijske sospde. Predsednik avstralske
Nussolini še vedno posreduje
Predsednik italijanske vlade je stalno v stikih z vodjo in kancelar jem Hitlerjem in zastavlja ves svoj vpliv, da prepreči katastrofo
Rim, 28. avg. br. Italijanski ministrski predsednik Mussolini je bil danes dopoldne znova v stikih s kancelarjem Hitlerjem. Poslanik Mackensen se je okrog 10. ure pripeljal pred Beneško palačo in prinesel Mussoliniju novo telefonsko sporočilo nemškega kancelarja. Sestanku je prisostvoval tudi zunanji minister Ciano. Kakor poročajo iz Berlina je bil danes popoldne Attolico pri Hitlerju.
Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da se je sedaj vsa italijanska javnost zavedla izredne resnosti položaja. Mussolini se je te dni prizadeval, da bi pomirjevalno vplival na Hitlerja, a kakor kaže,, mu njegova prizadevanja doslej še niso uspela.
Rim, 28. avgusta. AA. (Štefanih Mussolini dobiva čedalje nujnejše apele, pravi ravnatelj lista »Giornale d' Ttalia«. V velikih in odločilnih trenutkih zgodovine /na cvet človeškega rodu Driznati moč in veljavo preizkušenih temelinih vrednot. Ljudje molijo, da bi posredovanje duceia rešilo mir. Duce ne drži križem rok. toda vsi apeli tujih vlad in narodov naj np no-zabijo, da gredo ducejevi apeli v duhu smernic niegove n^ntike evropske obnove, pojmovanja in spoštovala pravice in potreb vseh narodov. sode'ovania med velikimi narodi, odgovornimi za evropsko -fodovino. reviziie in Doprsne nemoeočih sistemov in očitnih krivic. Z«+o se moraio apeli na duceia zavedati pon->pna te Musso-liniieve politike i" manifestirati jasno in dei?nsko mednarodno volio.
Rim, 28 avsr. c. Civi,Tilm apronlanom je prennvedano letenje n*»d "sn Ttriiio.
Otiawa. 28 ave AA (T?-»u*e«-) P-ed®d-nik kanadske vlpde Ma^k^n^ip Kin<* je prejel nd Mussolinija brzojavko no kabHi. v kateri nrpdcedr'V itaiiianc-kp	prigo-
varja na vč^rsišnio n-»Fl*>nicsv lWiiesol?ni i7jr>vlja. da ne br> varčeval s svoj "mi rri-7?d^vanji d^ reši mir na s,-etu. trai"n in nraviČPn nr»'r
tjiv' jpa^cSu
London. 28 avgusta. AA. Papež Pij XTI. je sprejel v Castel Gandolfu v avdienco angleškega veleposlanika pri Vatikanu
Naš parf^i mrfaaik
Pariz, 28 avg. c. Zunanji minister Bonnet je sprejel snoči jugoslovenskega poslanika dr Puriča
Roosevelt se bo obrnil na Stalina ?
Washington, 28 avgusta AA. (Reuter). Politiki, ki so po navadi zelo dobro poučeni, trdijo, da bo Roosevelt še danes napravil nov korak za ohranitev miru. Roosevelt meni, da bodo države latinske Amerike podprle njegovo akcijo, da se prepreči vojna. Prav tako mislijo poučeni krogi, da bo tudi sovjetska vlada posredovala za ohranitev miru. »Daily News« pravi, da namerava pred-
V
V
sednik Zedinjenih držav nasloviti ponovno dramatični apel v korist miru. V ta namen bi Roosevelt rad pridobil že vnaprej pristanek Stalina ter državnih poglavarjev južnoameriških republik. Diplomatska odposlanstva Zedinjenih držav v teh državah so že dobila ukaz, naj store potrebne korake Roosevelt namreč meni, da je neobhodno potrebno sodelovanje Stalina.
Izredne odredbe y Angliji
London, 28. avg. br. Angleška vlada je danes izdala prve ukrepe na osnovi pooblastil. Prvi ukrep se nanaša na javno kontrolo cestnega in železniškega pomorskega in letalskega prometa. Vse trgovske ladje bodo v bodoče podrejene ministrstvu trgovinske mornarice in se bodo morale ravnati točno po njegovih navodilih. Druga naredba se nanaša na kontrolo in uporabo radijskih aparatov. Posebna naredba prepoveduje objavi jen je in razširjenje vesti o gibanju angleškega vojaštva in vobče o vojaških stvareh. Nadaljnji dekret prepoveduje Angležem vsak stik z ljudmi, ki so osumljeni, da podpirajo kroge. ki so sovražni Angliji. Peta uradba se nanaša na novo ureditev telefonskega in telegrafskega prometa. Nadaljnja uredba določa, da smejo angleške policijske oblasti preiskati vsakega Angleža, ki se z la-
djo ali letalom pripelje iz tujine v Anglijo. Noben Anglež ne sme v stike z mornarji tujih ladij, ki se ustavljajo v Angliji. Predvsem mu je prepovedano stopiti na take ladje.
Danes popoldne je admiraliteta objavila, da je promet po Sredozemskem in Vzhodnem morju za angleške trgovske ladje prepovedan. Vse ladje, ki se nahajajo na teh dveh morjih, se morajo nemudoma vrniti in se v skrajnih primerih zateči v angleške in francoske luke. Tudi kanadska vlada je danes uvedla strogo kontrolo nad ladjami, ki so registrirane v kanadskih lukah.
29ooo.ooo Rnmnnov pod orožjem
Bukarešta, 28. avgusta, v. Kakor mnoge druge države, je tudi Rumunija izvedla zadnje dni obširne vojaške varnostne priprave. Mobilizirala je doslej že 20-letnikov rezervistov, to je skoraj 2,000.000 ljudi, ki so koncentrirani deloma na madžarski, deloma pa na bolgarski meji v Dobrudži. Na zapadni meji proti Madžarski so v teku velika utrjevalna dela. Rumunska vojska gradi mrzlično štiri obrambne linije. Prva linija leži nekaj kilometrov za mejo proti Madžarski, druga linija teče 30 km za mejo,
Nadaljevanje na 2. strani
Poljski protest v Berlinu
Dcmarša poljske vlade zaradi protipoljske časopisne
propagande v Nemčiji
Varšava, 28. avg. br. Poljska vlada je dr les po svojem diplomatskem zastopniku v Eerlinu ostro protestirala zaradi protipoljske kampanje v Nemčiji. O tem pravi agencija Pat: Poljaki so že doslej z največjim ogorčenjem zasledovali kampanjo nemškega tiska, vendar poljska vlada tej kampanji ni pripisovala odločilnega pomena. V zadnjem času pa so se izmišljene vesti o preganjanju Nemcev na Poljskem uporabljale tudi v uradnih krogih za diplomatske akcije. Nemška vlada je hotela z njimi ustvariti pred svetom sliko nevzdržnega položaja na Poljskem, ki je bila popolnoma potvorjena. Zato je bila poljska vlada prisiljena, odločno nastopiti proti takim nedopustnim metodam nemške vlade.
Se posebej je agencija Pat danes deman-tirala nemške vesti o incidentih v Lodžu.
Veliko pozornost pa je v vsej Poljski izzvala vest, da so danes popoldne organi nemške policije na meji v Gornji Sleziji zadržali poljskega konzula in podkonzula iz Moravske Ostrave, ki sta se hotela odpeljati na Poljsko. Oba so odvedli nazaj v Moravsko Ostravo. V Gdansku so danes oblasti zadržale dva poljska tovorna vlaka. Nadalje sta bila tam aretirana dva poljska carinska inšpektorja, ki so ju ob-
tožili vohunstva. Višji komisar Chodacki je v obeh primerih protestiral pri gdanskem senatu.
V Kwidzinu v Nemčiji so danes policijski organi aretirali vse profesorje in dijake na tamkajšnji poljski gimnaziji.
Od 2. do II. septembra
Ljubljanski veleseiem
VELIKA KMETIJSKA RAZSTAVA (seme-nogojstvo, zelenjad, sadje, cvetje, čebele in med, mleko tn mlečni proizvodi, vino, koze, ovce, perutnina, kunci, golobi, ribe, gobe, zdravilna zelišča, kmetijski stroji). Gospodinjska razstava, akvariji, industrija, obrt. LEPO ZABAVIŠČE — VELIK VARIETE.
Tekma harmonikarjev 10. septembra. Nagradno žrebanje. — Številna lepa darila
za obiskovalce velesejma. Polovična voznina na železnicah.
tretja obrambna linija pa se razteza po vrhovih Sedmograškega rudogorja. Četrto linijo grade na Karpatih po stari meji med predvojno Rumunijo in Madžarsko. Utrje-valna dela vodijo posebni trancoski specialisti in pa cela vrsta čeških strokovnjakov za utrjevanje. Strokovnjaki zatrjujejo, da so rumunske obrambene linije zelo solidno in moderno zgrajene. Na južni meji proti Bolgariji grade samo poljske utrdbe in gnezda za strojnice ter protitankovske topove.
Po zadnjih poročilih so dosegli že skoraj vsi rumunski armadni zbori vojno stanje po številu moštva in orožja.
Vrhovni ruski svet
Moskva, 28. avgusta. AA. V Kremlju se je danes opoldne sestal vrhovni svet. Prisotni so bili vsi člani sovjetske vlade, iz-vzemši Stalina. Sejo je otvorii predsednik vrhovnega sveta Andrejev. Nato je skupšči-
na sprejela dnevni red zasedanja, ki obstoji iz teh treh točk: 1. predlog zakona o kmetijskem davku, 2. predlog zakona o splošni vojaški obvezi, 3. ratifikacija nemško-sovjetskega nenapadalnega in konzultativne-ga pakta.
Nevtralnost - edini cilj Španije
Madrid, 28. avg. AA. (Havas). Stališče Španije do sedanjih evropskih problemov je, kakor se v političnih krogih zatrjuje, prva manifestacija nove politike, ki jo general Franco hoče voditi z ozirom na mednarodni položaj. Ta politika je nevtralnost ki naj omogoči mirno obnovo Španije. To je edini španski cilj. Španija je ena izmed redkih držav v Evropi, ki ni pod vzela posebnih vojaških ukrepov v zadnjih dneh.
Novi dalekosežni
ukrepi v Nemčiji
V bistvu pomenijo podržavljenje vsega gospodarstva
Berlin, 28. avg. z. Uvedba nakaznic za živila in' najnujnejše življenjske potrebščine v nemški javnosti ni izzvala nikakega presenečenja, ker se je s tem že davno računalo, potrjuje pa že davno znana dejstva. Poleg teh ukrepov, M se jih ni dalo več prikrivati, pa so bili izdani tudi še drugi zelo dalekosežni ukrepi, ki pa so zaenkrat v podrobnostih znani samo neposredno prizadetim. Ustavljena je namreč dobava surovin vsem onim industrijskim podjetjem, ki niso v službi državne obrambe. Cela vrsta podjetij bo zaradi tega prisiljena ustaviti obratovanje. Nakazovanje deviz za inozemska plačila in za nabavo surovin je popolnoma ustavljeno. Vsa transportna podjetja od državnih železnic do zasebnih avtobusnih in prevozniških podjetij so postavljena pod vojaško upravo. Vrhu tega so bili uvedeni novi zelo občutni davki za vse pridobitne panoge. V bistvu predstavljajo vsi ti ukrepi v svoji celoti podržavljene vsega gospodarstva.
Danes so pričeli v Nemčiji omejevati tudi redni civilni letalski promet. Vse letalske zveze s tujino so ukinjene. Nocoj je bila proglašena zapora meje s Francijo. Poslednji brzovlak je prispel iz Nemčije v Strasbourg že davi. Tudi promet med Nemčijo in Belgijo se je zelo omejil. Iz Bruslja je prispel danes v Koln le en brzovlak. Meja med Poljsko in Nemčijo je že zaprta, le preko koridorja se nemški tranzitni promet nadaljuje, čeprav prevažajo Nemci v Vzhodno Prusijo velike transporte vojaštva.
Berlin, 28. avg. br. Danes po 9. uri se je javil na vseh nemških radio-postajah zastopnik propagandnega ministrstva in v ostrih besedah obračunaval z vsemi, ki so danes, ko je bil uveden režim krušnih kart, navalili na trgovine z življenjskimi potrebščinami, oblačili in obutvijo. Zastopnik propagandnega ministrstva je ponovno zago-
tavljal poslušalcem, da je bil uveden sistem krušnih kart ne zaradi pomanjkanja življenjskih potrebščin, temveč zaradi premišljene in pravočasne regulacije nemškega konzuma. Zatrjeval je, da hoče nemška vlada z uvedbo krušnih kart osigurati vsem Nemcem brez razlike na premoženjske razmere njihovo dnevno potrebo na prehrani in ostalih življenjskih potrebščinah. S silno ostrimi izrazi je napadel ljudi, ki nočejo razumeti stremljenj nemške vlade ali pa mislijo, da lahko v tem času špekulirajo in zbirajo življenjske potrebščine v svojih skladiščih na škodo ostalega prebivalstva. Dejal je, da so se ti nedisciplinirani ljudje sami izključili iz nemške narodne skupnosti in se bo z njimi tudi tako postopalo, kakor zaslužijo. Merodajni krogi so trdno odločeni, da z najodločnejšimi ukrepi onemogočijo take izraze nediscipliniranosti, ki bije v obraz zavednosti in požrtvovalnosti vsega nemškega ljudstva, ki stoji v strnjeni fronti za svojim voditeljem v teh usodepolnih trenutkih. Končno je še enkrat naglasil, da se podobni pojavi pod nobenim pogojem ne bodo več trpeli in da se bodo zatrli z vsemi sredstvi.
Javni poštni promet v Nemčiji
Berlin, 28. avg. AA. (DNB) V tujini se
je razširila trditev, da je bila v Nemčiji za 10 dni ustavljena dostava pisem. Ta trditev je v zvezi z neko vestjo DNB-ja, ki je 28. avgusta javil, da se z današnjim dnem začne lOdnevna ustavitev dostavljanja pošte za tiste dele vojske in letalstva, ki se nahajajo izven svojih garnizij. Vse druge vesti so netočne. Javni poštni promet se izvršuje, v kolikor ni namenjen imenovanim edinicam vojske, na isti način kakor prej.
štirje poljski pogoji
Poljska ne bo nikdar pristala na priključitev Gdanska
k Nemčiji
Varšava, 28. avg. b. Za stališče poljske vlade v sporu z Nemčijo glede Gdanska so po zatrjevanju tukajšnjih dobro poučenih krogov slej ko prej odločilni štirje na-sledni pogoji:
1.	Poljska ne bo nikdar pristala na priključitev Gdanska k Nemčiji, pa naj bo oblika te priključitve kakršnakoli.
2.	Gdansk mora ostati v okviru carinskih mej Poljske.
3.	Poljske pravice v Gdansku ne smejo biti omejene z nobeno kontrolo, ki bi se izvrševala od zunaj.
4.	Poljsko prebivalstvo v Gdansku mora imeti iste pravice do svojega svobodnega kulturnega in narodnega razvoja kakor njegovo nemško prebivalstvo, ld tvori večino prebivalstva svobodnega mesta.
Gdansk obdar
od poljskih topov
Varšava, 28. avg. e. Poljska je postavila protiletalske topove v okolici Gdanska. Kljub politični napetosti je bilo včeraj po ulicah Gdanska še vedno zelo živahno. Poleg meščanstva se je videlo mnogo vojaštva, Heimwehra in raznih drugih formacij. Po vseh ulicah so nameščeni zvočniki, iz katerih udarjajo bojne koračnice. Zatrjujejo, da je poljski komisariat v Gdansku premeščen v Gdynijo. Včeraj je na stoti-
J soče Gdancev odšlo proti luki, da vidijo ' nemško bojno ladjo »Schleswig-Holstein«, ki je zasidrana pol morske milje od poljskega municijskega skladišča na W)ester-platte.
Dva poljska tovorna vlaka sta bila zadržana na ozemlju Gdanska.
Litva bo nevtralna
Kovno, 28. avg. b. Na merodajnem mestu označujejo trenutni položaj Litve glede na spor med Nemčijo in Poljsko ter po podpisu nemško-ruske pogodbe takole:
Litva ima nenapadalno pogodbo z Nemčijo od 22. marca tega leta. Veljavnost tega pakta je bila še nedavno z nemške uradne strani svečano potrjena. Litva pa ima na drugi strani tudi nenapadalno pogodbo z Rusijo, podpisano L 1926 in obnovljeno 1. 1934 za deset let. Pred nekaj dnevi je sovjetsko poslaništvo v Kovnu obvestilo litovsko vlado, da bo Rusija to pogodbo spoštovala. Po tem obvestilu je litovska vlada naročila svojemu zastopniku v Moskvi, naj izposluje potrditev te izjave tudi s strani sovjetske vlade uradno. Litva je razen tega v najboljših odnošajih z ostalimi baltiškimi državami in želi v njihovi družbi ostati strogo nevtralna.
Nizozemska pozvala
iS letnikov pod orožje
Z najnovejšimi vpoklici bo končana splošna mobilizacija na Nizozemskem
Haag, 28. avg. c. Nizozemska vlada je odredila popolno mobilizacijo vseh rezervistov, ki obsegajo 15 letnikov, skupno 300.000 do 400.000 mož. Prijaviti se morajo jutri. Nocoj je imela kraljica Viljemina govor preko vseh holandskih radijskih postaj.
Ameriški poslanik je izdal vsem ameriškim državljanom navodilo, da naj nemudoma zapustijo Holandsko.
Od danes je ustavljen mednarodni železniški promet iz Nizozemske v Nemčijo Do tega ukrepa je prišlo zaradi tega, ker je tudi Nemčija ustavila mednarodni promet proti Holandiji
Nagovor kraljice po radiu
Haag, 28. avgusta. Holandska kraljica Viljemina je imela ob 20. uri nagovor preko vseh holandskih radijskih postaj, v katerem je oznanila splošno mobilizacijo na Holandskem. Izjavila je, da je mednarodni položaj dovolj resen da je mogoče računati na izbruh konflikta. Holandska hoče pod vsakim pogojem in na vse strani ostati nevtralna ter hoče z vsemi silami in na vse načine to nevtralnost zavarovati. Kljub resnosti mednarodnega položaja po-
gajanja med velesilami še niso prekinjena in ni izgubljeno še vse upanje za mir.
Tudi v Belgiji zopet novi vpoklici
Bruselj, 28. avgusta. AA. (Reuter) Belgijski minister za narodno obrambo je izjavil, da bo poklicanih pod orožje še več letnikov rezervistov.
Belgijsko pariško poslaništvo je pozvalo na Francoskem živeče Belgijce, ki bi se želeli vrniti v Belgijo, da naj hitro izrabijo sedanje še normalne prometne razmere, da se izognejo težkočam, ki bi pozneje utegniJe nastati zaradi velikega prometa.
Madžarska
in Rumunija
Budimpešta, 28. avg. c. Madžarska vlada je po odklonitvi rumunskega predloga za nenapadalni pakt dostavila rumunski vladi predlog za sklenitev konvencije o zaščiti narodnih manjšin. Madžarska vlada je izrazila mnenje, da bi taka pogodba močno pripomogla k zboljšanju medsebojnih odnošajev med Madžarsko in Rumu- , nijo.	i
I Našim čitateljem
V zadnjih dneh smo prejeli iz širokih krogov naših čitateljev mnogo priznanj za vestno in naglo poročevalsko službo. Mnogi izražajo razne želje, ki jim bomo po možnosti skušali ustreči. Prejeli smo tudi nekaj pritožb, ki se tičejo posameznih izdaj našega lista, češ, zakaj meni ali v naš kraj niste poslali druge izdaje, zakaj pri nas nismo dobili posebne izdaje itd. Te pritožbe niso osnovane. Naši listi morajo računati z obstoječimi prometnimi zvezami, ako hočejo biti pravočasno v rokah naročnikov in čitateljev. V boljše razumevanje navajamo:
»Jutro« izhaja normalno v dveh izdajah. Prva izide tako, da je moremo odpremiti s polnočnimi vlaki. Oddaljeni kraji dobijo torej prvo izdajo našega lista. Mimogrede povedano, je običajno že v tej prvi izdaji več in novejšega materiala, nego v kasnej-■b izdajah drugih listov. Druga izdaja »Ju-tis« izide proti 3. uri zjutraj. Njo dobe Ljubljana in vsi oni kraji, katerih prva pošta je dosegljiva z ljubljanskimi zgodnjimi jutrnjimi vlaki Važne vesti iz druge izdaje ponavljamo drugi dan v prvi izdaji. Prva izdaja «Jutra« se prodaja tudi v Ljubljani v nočni kolportaži.
»Slovenski narod« izhaja istotako v dveh izdajah. Prva okrog poldneva je namenjena onim krajem (Maribor itd.) s katerimi je Ljubljana zvezana z opoldanskimi vlaki, druga, v prvih popoldanskih urah, za Ljubljano in bližnjo okolico.
Važne dogodke po 3. uri ponoči javljamo v posebnih izdajah Ravno tako bomo izšli v posebnih izdajah, ako bi se v toku poznega popoldneva dogodile važne stvari. Posebne izdaje bomo pošiljali tudi v kraje, ki so nam prometno še isti dan dosegljivi.
Včeraj v ponedeljek so Izšli naši listi v 5 izdajah, in sicer »Jutro« v dveh,. »Slovenski narod« pa tudi v dveh, zjutraj pa še posebna izdaja »Jutra«, ki je bila tekom dopoldneva že tudi v Mariboru, Celju, Kranju, Ptuju itd.
Mi svojo poročevalsko službo Še izpopolnjujemo in redakcija kakor uprava ne šte-dita niti z močmi, niti s sredstvi da držita »Jutro« na višini modernega lista. V Ljubljani se ponoči, ko izide prva izdaja »Jutra«, in opoldne, ko se dotiska »Slovenski narod«, zbirajo v Knafljevi ulici cele množice, zunanji znak zaupanja, ki ga ima javnost v našo poročevalsko službo.
Našim čitateljem iskrena hvala za poslane nam izraze priznanja. Ljubše bi nam seveda bilo, da bi mogli objavljati bolj radostne vesti.
Meje Švice zasedene
Za sredo popoldne je sklican zvezni parlament k Izredni seji, da dovoli vladi izredna pooblastila
Prometne ovire
preko Maribora
Maribor, 28. avgusta
Danes ponoči so se tudi v Mariboru uveljavile v obmejnem prometu nekatere prometne omejitve. Nočni brzi vlak je prispel v Maribor kakor običajno, vendar pa ni nadaljeval vožnje v Nemčijo, ampak je ostal v Mariboru, ker ga nemški organi niso sprejeli V brzem vlaku je bilo okoli 150 potnikov, ki so nadaljevali vožnjo v Nemčijo deloma s potniškim vlakom ob 13.18, deloma pa 8 popoldanskim brzim vlakom ob 16.30. Nočni dunajski brzi vlak pa sploh ni prispel v Maribor. Tako bo vozil do na-daljnega v Nemčijo samo eden brzi vlak, in sicer popoldanski, ki odhaja iz Maribora ob 16.30. Normalno bo prihajal v 'Maribor dosedanji popoldanski dunajski brzi vlak ob 13.18.
Omejitve so tudi pri potniških vlakih. Odslej bosta prihajala v Maribor samo potniški vlak ob 8.22 in 21.25, odhajala pa bosta potniška vlaka ob 13. in 21.50. Naši vlaki do Št. Ilja bodo seveda vozili normalno kakor doslej v smislu voznega reda, vendar pa bodo to naši vagoni in izključno z našim osebjem in strojem.
Vlaki prihajajo te dni z velikimi zamudami. Število potnikov iz Nemčije je neznatno, v Nemčijo pa zelo veliko.
Prav tako je skrčen tudi tovorni promet iz Nemčije in v Nemčijo na dva tovorna vlaka dnevno. V Nemčiji utemeljujejo omejitve s pomanjkanjem osebja, strojev in železniških garnitur.
Do nadaljnjega vozita tudi na progah Prevalje—Celovec dva potniška vlaka, na progi Dravograd—Labud pa samo en potniški vlak, ki prihaja v Dravograd ob 11.46 in odhaja ob 17.
Rusija v vsakem primeru nevtralna
Moskva, 28. avg. c. V ruskih uradnih krogih gledajo na mednarodni položaj popolnoma mirno, ker se je Rusija odločila, da ostane v vsakem primeru nevtralna.
Varnostni ukrepi
egiptske vlade
Kairo, 28. avg. AA. Ministrski svet je razpravljal o napetem mednarodnem položaju in izdal celo vrsto ukrepov. Med drugim se nahaja tudi uredba o popisu rezervnih življenskih potrebščin, kakor tudi uredba o strogi prepovedi širjenja vesti vojaškega značaja. Egiptske oblasti so prepovedale izhod iz pristanišč egiptskim in angleškim ladjam, dokler ne dobe dovoljenja od vojnega ministrstva. Ladje tujih držav so pred odhodom podvržene pregledu. Pregled tujih ladij v egiptskih vodah izvršuje angleška vojna mornarica.
Francoski transporti v Sirijo
Aleppo, 28. avgusta, v. V Sirijo prihajajo dnevno novi transporti francoskih čet, ki se zbirajo v okolici Bajruta Vojaki pripadajo v veliki večini kolonialnim edinicam. Tehnične in motorizirane oddelke tvorijo Francozi
Slovaki manifestirajo za Nemčijo
Bratislava, 28. avg. AA. t DNB). Včeraj je bilo na Slovaškem večje število zborovanj na katerih ao govorili pomembni politiki meti njimi tudi predsednik vlade Tiso. V svojih govorih so poudarjali močno zavezništvo Slovaške in velikega nemške, ga naroda v vseh okoliščinah. Velike množice so burno pritrjevale govornikom.
Bera, 28. avg. br. Nocoj ob 19.30 je zvezni predsednik v nemškem, francoskem in italijanskem jeziku objavil po radiu mobilizacijo švicarske vojske in prečital naslednjo proklamacijo:
Silna napetost, ki teži danes nad vsemi narodi v Evropi, je napotila zvezni svet, da izda vse potrebne ukrepe za varnost in bodočnost švicarskega naroda in švicarske države. Ni še popolnoma izključeno, da se , bo napetost, v kateri živimo, rešila še na i miren način. Se vedno upamo, da bodo j prizadevanja za ohranitev miru kronana z uspehom. Slej ko prej ni nobene neposredne nevarnosti za našo državo. Zvezni svet je sklenil, da v vsakem pogledu in v vsakem položaju in z vsemi sredstvi izvrši vse iz švicarske nevtralnosti izvirajoče obveznosti Glede na to, da je v vseh sosednih državah mobilizacija že tako napredovala, da je nastopilo pravo vojno stanje, zvezni svet ni mogel prevzeti odgovornosti za to, da bi naše meje še nadalje ostale brez posebne vojaške zaščite. Zaradi tega je danes odredil takojšnjo mobilizacijo vseh obmejnih čet. Obseg te mobilizacije in nevaren mednarodni položaj sta razen tega dala zveznemu svetu povod, da je sklical vse člane švicarskega zveznega parlamenta za sredo popoldne ob 17. k izredni seji, da izvoli generala in sklene
izredna pooblastila za zvezni svet.
V imenu zveznega sveta pozivam ves švicarski narod, da v teh resnih urah ohrani popoln mir in zaupanje v svojo vlado. Odrejeni so vsi potrebni ukrepi za varnost države. Zlasti prosim švicarski narod, da ne naseda lažni propagandi. Prehrana švicarskega prebivalstva je v vsakem pogledu zagotovljena.
Če res pride do vojne v Evropi, česar nas pa bog obvaruj, izročamo zaščito naših meja, nevtralnost in neodvisnost naše države naši junaški armadi, o kateri vemo, da bo od prvega generala do zadnjega vojaka mirno, odločno in zvesto izvršila svojo dolžnost. Naša armada, kateri v svojem in v imenu zveznega sveta pošiljam najtoplejše pozdrave, naj pa ve, da stoji za njo strnjen ves narod. Švicarski narod je navdahnjen istega miru, istega junaštva in iste discipline, kakor naša vojska, kateri zaupa zaščito države.
Vsak izmed nas, moški in ženski, naj izvrši na svojem mestu svojo dolžnost. Pokažimo, da smo dorasli resni uri. Mi zaupamo naši armadi, našemu narodu m Vsemogočnemu, kateremu priporočamo zaščito našega naroda in naše države, s toplo molitvijo, da ohrani naši državi in vsem evropskim narodom mir.
Nova pota Japonske
Odstop celotne Hiranuanove vlade — Pričakuje sestava vlade narodne koncentracije
Tokio, 28. avg. a. Ministrski predsednik ' Hiranuma je odšel danes na dvor in izročil mikadu ostavko celotne vlade. Cesar je ostavko sprejeL Politični krogi izjavljajo, da je ostavka sedanje japonske vlade logična posledica spremenjenega položaja v Evropi, do katerega je prišlo zaradi podpisa nemško-ruske pogodbe o nenapada-nju. Splošno pričakujejo, da bo vladna kriza rešena že v kratkem času in da bo sestavljena vlada nacionalne koncentracije.
Cesar je poveril mandat za sestavo nove vlade generalu Abeju, svojemu vrhovnemu vojaškemu svetovalen. Zunanji minister bo baje dosedanji poslanik v Londonu,
Italija hoče ostati v prijateljstvu z Japonsko
Tokio, 28. avg. c. Agencija Domej poroča: Italijanski poslanik je danes zju-
traj posetil japonskega zunanjega mtntstra Arito in mu izjavil, da stališče Italije do Japonske zaradi sklenitve nemško-ruske nenapadalne pogodbe nikakor ni prizadeto ter da hoče Italija slej ko prej ostati v prijateljskih odnošajih z Japonsko.
Rusi in Mongoli zopet vdrli v Mandžurijo
Tokio, 28. avgusta. AA. (Havas) List »Asahi Simbun« poroča iz Hailara, da sta 20. avgusta dve motorizirani sovjetsko-mongolski diviziji prekoračili reko Kalko in se jima je pri prodiranju na progi 15 km posrečilo spraviti v nevarnost bok japonskih čet. Po srditem boju so japonske čete, čim so dobile pomoč, prešle 24. avgusta v protinapad. Poročajo, da boji še vedno trajajo.
Omejitve prometa
Angleška vlada je prepovedala trgovinskim ladjam odhod Iz domačih pristanišč
London, 28. avg. AA. (Reuter). Vlada je objavila Belo knjigo, ki vsebuje pivi seznam ukrepov, na podlagi zakona c pooblastilih, ki jih je dobila za izpopolnitev državne obrambe. Ukrepi se tičejo predvsem plovbe ter letalske službe, preskrbo-vanja z življenskimi potrebščinami in delovnih pogojev. Med njimi je tudi uredba, ki prepoveduje vsak promet in vsako sodelovanje z osebami, za katere velja pre. pričanje, da podpirajo sovražnika. Minister za narodno zdravje ter generalni ravnatelj za javna dela, sta pooblaščena, da izvršita rekvizicijo potrebnih življenskih potrebščin ter stanovanj. Posebna uredba določa stroge kazni za sleherno oviranje radiobrzojavnega. radiotelefouskega in ra-diotelevizijskega prometa, kakor tudi za zlorabo brzojavnih in telefonskih prog. šifrirane brzojavke smejo pošiljati samo osebe ki imajo posebno pooblastilo vlade. Vsi potniki, ki prihajajo v Veliko Britanijo ali pa zapuščajo to državo, se morajo legitimirati in podvreči posebni preiskavi. Prepoveduje se tudi uporaba golobov pismo-noš.
Vlada je prepovedala trgovinskim ladjam do nadaljnjega odhod iz domačih pristanišč. Ladje, ld se nahajajo na Sredozemskem morju, lahko do nadaljnjega vzdržujejo promet, pač pa jim je bilo ukazano, naj za puste italijanska pristanišča.
London, 28. avg. c. Nemški prekomor-nik »Evropa«, ki bi se moral danes na poti iz New Yorka ustaviti v Southamptonu, je nadaljeval svojo vožnjo v Nemčijo brez
postanka, čeprav je imel na krovu več angleških potnikov. Dva druga nemška pre. komornika sta po nujnem navodilu nemške vlade odplula iz New Yorka v Evropo brez potnikov.
London, 28. avg. AA. (Reuter). Francoska družba »Air France« je ukinila svoje letalske zveze London — Cannes, ženeva -Curih — Basel ter z državami srednje Evrope, še nadalje vzdržuje zvezo med Londonom — Parizom in Marseillom. Doslej še tudi niso bile ukinjene zveze s Hongkon-gom, zapadno Afriko in Južno Ameriko.
Dunaj, 28. avg. o. Francosko-nemška meja je od davi zaprta za vsak promet. Ekspresna vlaka Berlin — Varšava in Bukarešta — Berlin nista došla na svoji končni postaji. Prav tako so prispele vesti, da je Nizozemska ustavila ob 10. dopoldne vsak promet z Nemčijo.
Kodanj, 28. avg. c. SKoro ves železniški promet med Nemčijo in inozemstvom je ukinjen. V redu se razvija samo promet z Vzhodno Prusijo čez poliski koridor, čeprav prevažajo Nemci tam velike vojaške transporte.
Wash«ngton, 28. avg. c. Ameriška vlada je naročila vsem trgovskim ladjam, naj ne pristajajo v nemških pristaniščih.
More se reči, da je prekooceanski promet skoro vseh držav malenkosten. Veliki nemški parnik »Sankt Luis« je davi tako naglo odplul iz New Torka, da ni mogel sprejeti nobenega potnika, ker je odplul prej, kakor določa plovni red.
Zunanjepolitične vesti so tudi na In 4« strani
Francoski komunisti v zadregi
V trenutku, ko je francoska vlada iz reakcije proti pisanju nekaterih francoskih komunističnih listov po podpisu rusko-nemške pogodbe, izdala stroge ukrepe proti komunističnemu rovarjenju, so v fran-I coskih političnih krogih vzbudile veliko pozornost izjave komunističnega voditelja Thoreza na seji komunističnega poslanskega kluba v nedeljo 27. avgusta ki jih 1 posnemamo po pariškem »Tempsu«:
»Leto dni po Monakovu se spet nahajamo v položaju, ki more vreči narode v vojno. Pred narodi se pojavljajo iste grožnje kakor lani. Kaj naj storimo, da preprečimo slehern nov napad? Rusija, zvesta svoji politiki miru, je podvzela akcijo za razbitje napadalnega bloka, ki se je bil zbral na osnovi protikominternskega pakta, kajti nova pogodba je zelo presenetila Japonce, Špance in Madžare. S tem svojim postopanjem je Rusija razbila monakovski načrt. Toda ako bo Nemčija navzlic vsemu sprožila vojno, naj ve, da bo imela proti sebi zedinjen francoski narod, s komunisti v prvi liniji, v borbi za obrambo državne varnosti ter svobode in neodvisnosti narodov. Zato francoska komunistična stranka odobrava vse ukrepe vlade, izdane za varstvo naših mej in za pomoč narodu, ki bi mogel postati žrtev napada in s katerim smo vezani z zavezniško pogodbo. Prav zato, ker smo za mir in za francosko varnost, želimo sklenitev francosko-
angleško-sovjetske zveze, ki je še vedno mogoča in potrebna. Taka zveza bi zelo koristno izpopolnila in dala še večjo vrednost francosko-sovjetski pogodbi o medsebojni pomoči, ki je še vedno v veljavi. (Poročali smo že, da se je zunanjepolitični odbor francoskega parlamenta postavil na nasprotno stališče, smatrajoč, da pomeni nemško-ruska pogodba kršitev francosko-ruskega pakta. Op. ur.) Komunisti pozivajo v teh težkih urah vse Francoze k notranji edinosti, ki bo vse napadalce prisilila k umiku.«
Napredovanje docenta dr. Lavriča
Beograd, 28. avg. p. šef kirurškega oddelka obče bolnišnice v Ljubljani, dr. Božidar Lavrič je napredoval v 4/1.
Vremenska napoved
Zemunska: Pretežno vedro v zapadni polovici, delno oblačno pa na vzhodni kjer bo tu pa tam dež. Jutranja megla bo v dolinah in kotlinah. Toplota se ne bo znatno spremenila.
Dunajska: Sončno, poletno vreme, proti poldnevu lokalno pooblačenje in možnost lokalnih neviht, v splošnem pa pretežno vedro in suho.
Prisrčen sprejem hrvatskih ministrov v Beogradu
Na kolodvoru so jih pozdravili tudi zastopniki opozicije — Velika množica jim je prirejala ovacije — Novi ministri so prevzeli posle — Konference in posveti
Beograd, 28. avg. p. S prvim jutranjim ljubljansKim brzovlakom so se tanes v štirih salonskih vozeh pripeljali vsi hrvatski ministri s podpredsednikom vlade dr. Vladimirom Mačkom na čelu. Le minister dr. Srdjan Budisavljevič se je pripeljal pozneje z letalom. Vest o njihovem prihodu se je z veliko naglico razširila po
prednikov. V predsedstvu vlade je bil zaprisežen novi pravosodni minister dr. Laza Markovič. Dr. Maček je v njegovi družbi pozneje zapustil predsedstvo vlade in se nastanil v hotela pri »Srbskem kralju«. Prva seja ministrskega sveta se bo vrgila v četrtek, 31. t. m. Udeležili se je bodo vsi člani vlade.
Vlada sporazuma
Od leve na desno: ministri dr. Džafer Kulenovič, dr. Srgjan Budisavljevič, Stanoje Mihaldžič, dr. Bariša Smoljan, dr. Branko Cubrilovic, Boža Maksimovič, Dragiša Cvetkovic. dr. Mihael Krek, dr. Vladko Maček, Jevrem Tomic, Milan Nedič, Nikola Besiič, dr. Juraj Šutej, Josip Torbar, dr. Mihajlo Konstantinov«
pa-pstjoibrfri in napravila na ljudi sijajen Vtis. V hipu so se zgrnile okrog beograjskega. kolodvora vse do ulice MSoša Velikega tisočg-Jave množice, ki so se pripravljale. da prfcrede zastopnikom Hrvatov :na#epša sprejem. Bilo je aad 10.000
Ze v SSermmn so salonske vozove odblo-pM z brzega viafci in jSi spesljsali na pose-
T^prisega podpredsednika vlade iflr, VI. Mačka pred Nj. Vis. knezom namestnikom Pavlom na Brdu — V ozadju predsednik vlade Dragiša Cvetkovic in pr©» svetni minister Boža Maksimovič
bed ttr. Nefetf prefl a uro Je <2r. Maček
g nekaterinii ministri izstopil in se je v dražbi novinarjev sprehajal ob dunavski obeli. Medtem so se&tavdjaH poseben vlak,
Nocoj se dr. Maček sam vrne v Zagreb, a v četrtek bo spet v Beogradu. Oditi mora na sestanek poslancev HSS, ki bo jutri dopoldne. Opoldne je dr. Maček v hotelu pri »Srbskem kralju« sprejel vodstvo zemljoradniške stranke in je imel ž njim daljši razgovor. Na konferenco so prišli šef zemljoradniške stranke dr. Milan Ga-vrilovič, novi kmetijski minister dr. Ču-farilovič in dr. Tupanjanin.
Vodstvo zemljoradniške stranke jte imelo danes pod predsedstvom dr. Gavrilovi-ča daljšo sejo, na kateri so sklepali o smernicah za delo svojega zastopnika dr. Ctfbriloviča v vladi. Tudi vodstvo radikalov se je danes dopoldne sestalo in razpravi jalo o novem položaju, nakar se je novi pravosodni minister dr. Laza Markovič podal v ministrsko predsedstvo.
Ministrski predsednik Cvetkovič je popoldne odpotoval z letalom v Niš.
Nocoj so »Službene Novine« v posebni prilogi objavile ukaze o novi vladi in razpustu Narodne skupščine, uredbe o banovini Hrvatski, o razširjenju te uredbe na ostale banovine ter o političnih zakonih. Ukaza in uredbe so torej z današnjim dnem stopili v veljavo.
Zaprisega bana šubašiča
BrdK>, 28. avg. o. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je danes zaprisegel bana nove hrvatske banovine dr. Ivana šubašiča ter ga ob tej priliki odlikoval z redom Jug. krone L stopnje. Novi ban prevzame jutri svoje poslev
Sestanek hrvatskih
narodnih poslancev
Zagreb, 28. avg. o. Jutri se bodo sestali hrvatski narodini poslanci v prostorih bivšega hrvatskega sabora na trgu Stjepana Radiča v gornjem mestu. Hrvatski ministri, ki so snoči odpotovali v Beograd, se bodo nocoj vrnili z beograjskim brzim slakom v Zagreb^ da se bodo lahko jutri
Nj. Vis. knez namestnik PavTe ? razgovoru z novtm finančnim ministrom
dr, Jurijem šutejem
3 Itatertm so hrvatski ministri nadaljeval vožnjo proti Beogradu, kamor ao prispeli ob 8.25.
Na. postaji so se medtem že žbrafi vsi cstalL člani vlade pod vodstvom predsednika Dragiše Cvetkoviča,. Množica je napolnila peron. Na peronu so bili zastopniki tudi vseh opozicijskih strank, med njimi skoraj vsi v Beogradu se nahajajoči njihovi prvaki. Zelo močno je bilo zastopstvo JNS in demokratske stranke.
Ko je vlak privozil na postajo, je množica na peronu pričela viharno vzklikati. Posebno so se čuli vzkliki: živio sporazum! živio Maček! Vzklikanje je postalo naravnost zaglušno, ko je dr. Maček s hrvatskimi ministri stopil iz vlaka in so ga pozdravih predsednik in ostali člani vlade. Pozdravn h govorov ni bilo niti v Ze-munu niti v Beogradu. Tudi ni od ministrov novinarjem nihče dal nikake izjave. Predsednik vlade dr. Maček in ostali ministri so nato ob neprestanem vzklikanju ljudstva odšli skozi čakalnico na trg pred postajo, kjer nh j', množica sprejela z novim viharnim navdušenjem, ki je zavalo-valovse od postaje pa daleč po Nemanji-n'i ulici, po kateri so se ministri odpeljali v predsedstvo vlade.
Za 10. uro je bila napovedana prva seja ministrskega sveta, a formalne seje v resnici ni bilo. člani nove vlade so imeli veC sljših razgovorov. Po tem sestanku so 5 posamezni ministri odpeljali v svoja Ministrstva, kjer so prevzeli posle svojih
ttjMežffi slavnostne seje hrvatskega narodnega zastopstva. Z njimi ae bo vrnil tudi podpredsednik vlade dr. Maček, M bo jutri otvorfl zasedanje z govorom, v katerem bo podrobno poročal o sklenjenem sporazumu.
šef dr. Mačkovega kabineta
Zagreb, 28. avg. o. Podpredsednik vlade dr. Maček je imenoval za šefa svojega kab'neta zunanjepolitičnega urednika »Hrvatskega dnevnika« Ilijo Jukiča,
Naggyar odpotoval iz Moskve v Pariz
Moskva, 28. avgusta. AA. Francoski veleposlanik Naggyar je odpotoval danes dopoldne z letalom iz Moskve preko Stock-holma v Pariz, kjer bo poročal svoji vladi o položaju.
Kodanj, 28. avgusta. A A. Angleško vojaško zastopstvo je prispelo danes iz Moskve pieko Helsinkov v Kodanjr Jutri bo nadaljevalo pot proti Londonu.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
leieike ' 12	posebne izdaje »Jutra«:
Peter živkovič
o sporazumu
V	Banjaluko je prispel v soboto na svojem potovanju po vrbaski banovini predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke g. Peter Živkovič. Udeležil se je banovinske konference JNS. Po poročilu beograjskega »Vremena« je govoril g. Živkovič na konferenci tudi o sporazumu in dejal, da mu še ni znana vsebina dogovora, sklenjenega med Cvetkovičem in dr. Mačkom. »Pozdravili pa bomo sporazum, če bo zadovoljil tako Hrvate, kakor Srbe. To tem bolj, ker je Jugoslovenska nacionalna stranka že dolgo stala na stališču potrebe bratskega sporazuma med Srbi in Hrvati.«
Naša JRZ o sporazumu
Slovensko glavno glasilo JRZ se je v oceni sporazuma omejilo na 11 vrstic v nedeljskem političnem pregledu »Slovenca«. Pravi, da je sporazum mogočno odjeknil po vsem svetu in ga povsod razlagajo kot neobhodno posledico sedanjega napetega položaja v Evropi, ko hoče biti Jugoslavija složna in strnjena. Iz Jugoslavije je izginila kal razpada, na katerega so nekateri že računali in danes stoji država zedinjena. složna in trdna.
Obširnejše je o tem sporazumu spregovoril minister dr. Krek na svojem nedeljskem shodu v Konjicah. Rekel je, da je dan sporazuma tudi praznik zmage in uspehov JRZ. Vzakonjena je uredba o ustanovitvi Banovine Hrvatske, a izdana je istočasno »uredba, s katero so tudi Slovenci dobili pravico do enakih kompetenc. Pri praktičnem izvajanju in prenašanju kompetenc bomo mi premislili in določili, katere so za Slovence koristne in sprejemljive.« Minister dr. Krek je nato ostro polemiziral proti tistim ki očitajo slovenski JRZ, da je povodom sporazuma doživela velik neuspeh in da je zmanjšan njen vpliv v vladi. »Jeziki nasprotnikov sikajo med vas opazke, češ, danes samo Hrvati dobijo, kar so želeli, o nas Slovencih m govora.« To je poskus razburjati vrste pristašev JRZ. Dr. Krek se proti temu sklicuje na gg. Cvetkoviča in dr. Mačka, ki sta v svojem protokolu izrecno ugotovila, »da se mora osigurati enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev in vseh priznanih veroizpovedi«. Nadalje se sklicuje g. Krek na to, da je v posebni uredbi izrecno rečeno, da se predpisi, ki veljajo za banovino Hrvatsko, morejo razširiti tudi na ostale banovine.
Minister dr. Krek poziva pristaše JRZ: »Zato le pokonci glave!« in jim zagotavlja, da »nič ni opuščenega in nič zamujenega«. »Politični branjevci« godrnjajo tudi, da imamo Slovenci seaaj samo enega člana v vladi in da je razpuščena narodna skupščina, v kateri je imela JRZ vse slovenske mandate in o kateri so govorili, da bo ostala do leta 1942. Toda »branjevska misel ni na mestu«. Na žrtve, ki jih je slovenska JRZ doprinesla, je ona ponosna in je srečna, da jih nasprotniki opazijo. Res je, da je tudi številčna udeležba cele JRZ v vladi manjša. Toda- to je zaradi tega, ker predstavlja nova vlada široko koncentracijo. JRZ pri vsem tem ostaja važna in odločilna sonosilka nove politike. Dr. Krek je izjavil priznanje tudi Slovencem, ki so mnogo pomagali do zmage načel sporazuma. Kakor znano, je bila odločilna bitka 11. decembra in 40.000 slovenskih glasov za sporazum je bil dragocen doprinos v borbi proti dr. Stojadinovičevemu volilnemu programu, katerega politična zmaga bi bila najbrž pognala našo državo v težke katastrofe.
Končno je minister dr. Krek' napovedal, da bodo šli pristaši slovenske JRZ v prihodnje volitve »vsi veseli in navdušeni z narodnimi pesmimi na ustih in narodnimi simboli na prsih« ...
Socialisti o novi situaciji
V	Beogradu so se sestali v nedeljo popoldne pristaši socialistične skupine, katerim je poročal o sporazumu socialistični prvak dr. Zivko Topalovič, ki je v svojem govoru podčrtal dalekosežni pomen bratskega sodelovanja med Srbi in Hrvati »Sklenitev sporazuma pomeni zaključitev 20 letne dobe medsebojnih bojev in trenj. Socialisti smo že pred meseci naglasili potrebo sklenitve sporazuma, ki ga mora danes v načelu slehernik pozdraviti. Kar se tiče vsebine sporazuma, socialisti ne moremo biti nezadovoljni, ko vidimo, da so z njim zadovoljni srbski, hrvatski in slovenski nacionalisti. Socialisti bomo samo srečni, ko bo hrvatsko vprašanje za vedno rešeno m odstranjeno z dnevnega reda naše notranje politike.«
Nato je dr. Topalovič obširno razpravljal o mednarodnem položaju in končno ugotovil, da moramo ostati Jugosloveni v stanju stroge oborožene nevtralnosti.
Srbsko-hrvatske manifestacije v Banjaluki
V	nedeljo zjutraj so priredili pristaši vseh strank v Banjaluki velike manifestacije v proslavo sporazuma. Na čelu po-vorke so nosili veliko državno zastavo in srbsko ter hrvatsko trobojnico. V sprevodu so nosili omladinci napise: Živela velika in nedeljiva Jugoslavija! Živel sporazum! Živela svoboda in demokracija! Živela svoboda tiska! Povorko je pozdravil med drugim eden izmed voditeljev Hrvatske se-ljaške stranke dr. Ljubičič, ki je poveličeval bratsko sodelovanje Srbov in Hrvatov pri preureditvi Jugoslavije. Citiral je tudi besede kralja Osvoboditelja Petra I., da je postala mala Srbija velika država samo zato, ker je slonela na načelih demokracije in svobode. Za dr. Ljubičičem je govoril prota Kecmanovič, ki je poveličeval zasluge doma Karadjordjevičev za naše osvobojenje in zedinjenje.
Slovenski „Temps presen t44
Akademsko društvo »Zarja« je priredilo v Bohinju kulturno socialni tečaj, katerega so se udeležili mladi katoliški inte-ligenti, ki se ne strinjajo z oficielnim vodstvom in simpatizirajo deloma s krščanskimi socialisti, organiziranimi v Jugoslovanski strokovni zvezi, deloma pa s skupino okoli profesorja E. Kocbeka. Na posvetovanjih, združenih s kulturno-social-nim tečajem, so sklenili ustanoviti mladi nezavisni katoliški inteligenti nov katoliški tednik po vzorcu francoskega »Temps present«. List bi bil svobodna tribuna vseh katoliških inteligentov, v katerem bi lahko svobodno ra^ravljaB a
Gdansk in poljski koridor!
Izmenjava pisem med Daladierom in Hitlerjem — Francija vztraja pri obveznostih do Poljske, Hitler pa zahteva za preprečenje vojne Gdansk in poljski koridor
Berlin, 28. avg. br. Ob 1.50 zjutraj je bilo preko vseh nemških radijskih postaj objavljeno naslednje uradno poročilo:
V izjavi, ki jo je podal snoči francoskim novinarjem, je francoski ministrski predsednik Daladier opozoril na izmenjavo pisem s kancelarjem Hitlerjem. V svoji izjavi je izrazil tudi pripombe o vsebini teh pisem in so se iz tega izvajali zaključki, ne ^<5a bi bila obenem objavljena tudi pisma, ki sta jih izmenjala kancelar Hitler in francoski ministrski predsednik Daladier. Zaradi pravilnega informiranja javnosti objavlja zaradi tega službena nemška agencija vsebino obeh pisem.
Predsednik francoske vlade Daladier pravi v svojem pismu Hitlerju dne 26. t. m. med drugim:
Spoštovani gospod kancelar! Francoski poslanik v Berlinu Coulondre mi je izroči! vaše osebno sporočilo, v katerem govorite o najtežji odgovornosti, ki jo prevzameta vodilna državnika obeh naših narodov, če hi prišlo do prelivanja krvi dveh velikih narodov, ki stremita po ohranitvi miru in sodelovanju. Smatram za svojo dolžnost 3poročiti vam, da je usoda miru v Evropi Se vedno v vaših rokah.
Gotovo ne morete dvomiti, da gojim do nemškega naroda enaka čustva, kakor jih gojite vi do francoskega naroda. Noben Francoz ni storil več kakor jaz za mir in sodelovanje obeh narodov v interesu vse Evrope in s tem tudi vsega sveta.
Priznavate mi, da častno branim interese francoskega naroda, kakor vi branite interese nemškega naroda. Zato tudi ne morete dvomiti, da Francija ne bi izpolnila dolžnosti in obveznosti, ki jih je prevzela do prijateljskih narodov, kakor n. pr. Poljske. Prepričan sem, da hoče Poljska živeti v miru in da je zato pripravljena sporazumeti se z vsakomur o mirnem sodelovanju. Izjavljam, da sem kljub vsem obveznostim, ki jih je Francija prevzela, r^oravljen prevzeti jamstvo za to, da je Poljska vedno za miren sporazum. Med Nemčijo in Poljsko ni nobenih takih nesoglasij, ki bi jih ne bilo mogoče mirno in pravično rešiti. Kot šef francoske vlade, ki iskreno želim dobro harmonijo med francoskim in nemškim narodom, sem na drugi strani, želeč ostati zvest d'plomat-sldm zvezam In dani besedi Poljski, pri. pravljen zastaviti vse svoje sile, da bi tak poskus mirne rešitve uspel. Kakor vi, tako sem bil tudi jaz v minuli svetovni vojni bojevnik na fronti in je nama obema a-no, s kakšno odvratnostjo se spominjajo narodi grozot, ki jih ie ta vojna povzročila. Ne g! * - «~?d r —'«^tne bodoče vojne, si lahko predstavljava, kakšna odgovor nost naju bremeni, če se francoski in nemški narod odločita za novo prelivanje krvi, se bosta sicer oba bojevala z upanjem v zrnato, v resnic? - * —"i"-a razde' na '-> ■ '"•rstvi.
Na to pismo predsednika francoke vlade je kancelar s svojim pismom z dne 27. t. m. odgovoril:
Spoštovani gospod ministrski predsednik! Razumem pomisleke, ki ste jih izrazili v svojem pis.. Tudi jaz nisem nikdar om^ovaževal ali podcenjeval velikih obveznosti in odgovornosti, ki so naložene nama kot državnikoma, ki sta odgovorna za usodo svojih narodov. Kot star vo-ik poznam vse strahote svetovne vojne. To spoznanje me je tudi dovedlo do tega,

da sem si nrizadeval odstraniti vse spore med našima dvema narodoma, francoskemu narodu pa sem slovesno sporoča, da smatram povrnitev Posaarja za pogoj mirnega sožitja. Zato sem se tedaj v imenu nemškega naroda svečano odrekel vsem njegovim nadaljnjim zahtevam do Francije. Nemški narod je to mojo izjavo odo. bril. Utrdbe na našem zapadu, ki so požrle milijarde, so končno čokaz, da se je Nemčija odrekla vsem pravicam do dežel onstran njih. Mislil sem, da je bil s tem iztočen vsak nadaljnji konflikt med našima dvema narodoma, ki bi mogel zopet dovesti do ponovitve tragike iz dobe 1914/18.
Leta in leta sem skušal doseči revizijo vsaj najbolj nemogočih določb versajske pogodbe a pogajanji. Ne morete zanikati, da mi je uspelo brez prelivanja krvi doseči rešitev, ki ni bila samo v interesu Nemčije, nego tudi mnoge druge državnike re. šila obveznosti, da bi morali pred svojimi narodi zagovarjati revizijo. V tem duhu sem skušal odpraviti tudi nadaljnji nespametni ukrep versajskega diktata. Poljski vladi sem stavil ponudbo, nad katero se je nemški narod naravnost zgrozil in s kakršno si ne bi upal nihče <*rugi stopiti pred nemško javnost. Zato je bila ta ponudba tudi samo enkratna, če bi bila Anglija namesto da je začela voditi kampanjo proti Nemčiji, Poljsko rajši nagovarjala, naj ostane pametna, bi imeli danes po 25 letih
v	Evropi mir. Namesto tega pa je z lažmi nahujskala najširšo poljsko javnost, otežko čala poljski vladi pravilne sklepe in z garancijskimi obljubami zmedla smisel poljske vlade za realnost, Poljska vlada je nemške predloge odklonila, poljska javnost pa je v prepričanju, da se bosta An. glija in Francija borili za njo, postavila zahteve, ki bi se lahko označile le za smešno budalost, ce ne bi bile tako nevarne. Začela sta izvajati teror ter gospodarsko in fizično zatiranje Nemcev, ki so bili odcepljeni od Nemčije. Nočem govoriti o tem divjaštvu. Nerazdružljivo je z nemško narodno častjo, da bi se odrekli dvema milijonoma svojih rojakov, ki žive neposredno ob naši meji zapostavljeni in preganjani. Zaradi tega sem postavil jasno zahte. vo:
Gdansk in koridor morata nazaj k Nemčiji. Makedonske razmere na naši vzhodni meji morajo izginiti.
Ne vidim pa nobene poti, da bi se mogla Poljska, ki računa s pomočjo Anglije in Francije, pridobiti za mirno rešitev tega problema. Moral bi obupati nad častjo in bodočnostjo nemškega naroda, če se ne bi odločil za to, da se to vprašanje reši tako ali tako. če bo sedaj usoda vsilila našima dvema narodoma zopet borbo z orožjem* potem bo v tem bistvena razlika. Jaz se borim 3 svojim narodom za odstranitev,
vi	pa se borite za ohranitev te krivice.
Vam in meni so popolnoma jasne vse
težke posledice, ki bi jih rodila vojna, mislim pa, da bo morala najtežje posledice nositi Poljska. Ne glede na to. kako bi se ta vojna končala, bo Poljska tako ali tako izgubljena, če bosta morala naša dva naroda zaradi medsebojnega uničevanja zopet stopiti v krvavo borbo, ne bo bridko samo za vas, nego tudi za mene, ne vidim pa nobene možnosti, da bi se vplivalo na Poljsko, naj izvrši korekturo svoja politike, ki je za Nemčijo in nemški narod neznosna.
Besedilo angleško-poljske obrambne pogodbe
Sklenjena je za pet let in ima značaj prave zavezniške
pogodbe
Poročali smo žc na kratko o sklenitvi in vsebini angleško-poljske dokončne obrambne pogodbe. Danes podajamo tudi njeno popolno besedilo:
Čl. 1. Ako se ena izmed pogodbenih strank znajde s kako tretjo evropsko državo zaradi napada te poslednje v vojnem stanju, ji bo druga pogodbena stranka nudila vso podporo in pomoč, ki je v njeni moči.
Čl. 2. Ta določba velja tudi za primer, da bi kakršnakoli akcija evropske države jasno, neposredno ali posredno, ogra-žala neodvisnost ene izmed pogodbenih strank in bi bila takega značaja, da bi prizadeta stranka smatrala za svoj življenjski interes, da se ji upre z orožjem.
b) Ako bi se ena izmed pogodbenih strank znašla v sovražnostih z evropsko državo zaradi akcije te poslednje, ki bi ogražala neodvisnost ali nevtralnost kake druge evropske države, in sicer v taki obliki, da bi predstavljala jasno ogražanje varnosti te pogodbene stranke, veljajo določbe prvega člena, vendar brez nevarnosti za pravice prizadete evropske države.
Čl. 3. Ako bi kaka evropska država poskušala izpodkopati neodvisnost ene izmed pogodbenih strank z gospodarsko penetra-cijo ali na katerikoli drug način, si bosta obe pogodbeni stranki vzajemno pomagali v odporu proti takim poskusom Ako bi prizadeta evropska država začela sovražno-
vprašanjih v luči svobodnega in polnega krščanstva, kakor sami pravijo. V zvezi s to zamislijo je izjavil ravnatelj Mohorjeve družbe v Celju, da bi bila ta pripravljena izdajati tak tednik.
Radovedni delavci
Iz delavskih krogov nam pišejo: Dosmrtno nastavljeni referent »Delavske zbornice« g. France Preželj se je, kakor so poročali nemški listi, udeležil kot predstavnik Jugorasa prireditev »Kraft durch Freude« v Hamburgu. Pričakovali smo, da bo g. Preželj kje objavil svoje vtise s tega vsekakor zanimivega potovanja. Prelistali smo zato celo vsega »6k>-venajgega delavca«, toda zataao, .
sti proti eni izmed pogodbenih strank, veljajo določbe prvega člena.
Čl. 4. Metode za izvedbo obvez o vzajemni pomoči, kakor jih določa ta pogodba, ugotove pristojne pomorske, vojaške in letalske oblasti obeh pogodbenic.
Čl. 5. Brez škode za te obveze pogodbenih strank, da si takoj ob otvoritvi sovražnosti medsebojno nudijo pomoč in podporo, si bosta izmenjali in si naglo sporočili informacije, nanašajoče se na razvoj, ki bi grozil z zahtevo po uporabi teh obvez.
Čl. 6. a) Pogodbeni stranki si bosta sporočili druga drugi besedilo sleherne obveze o vzajemni pomoči proti napadu, ki sta jo že dali ali bi jo mogli v bodoče dati kaki drugi državi.
b)	Ako bi ena izmed pogodbenih strank imela namero skleniti tako obvezo po uve-ljavljenju te pogodbe, mora obvestiti o tem drugo pogodbenico, da zajamči funkcioniranje te pogodbe.
c)	Kakršnakoli obveza, k' bi jo pogodbeni stranki sklenili v bodoče, pa ne bo omejila njunih obveznosti, izvirajočih iz te pogodbe, in ne bo ustvarila novih obveznosti med pogodbenico, ki pri novih obveznostih ni soudeležena, ter prizadeto tretjo državo.
Čl. 7. Ako bi se pogodbeni stranki zaradi izvajanja te pogodbe zapletli v sovražnosti, ne bosta brez medsebojnega sporazuma sklenili na lastno pest niti premirja niti mirovne pogodbe.
Čl. 8. a) Ta pogodba velja za dobo pet let.
b)	Ako ni odpovedana šest mesecev pred potekom njene veljavnosti, ostane še nadalje v veljavi, pri čemer je sleherna pogodbena stranka upravičena, da jo odpove po šestmesečni odpovedi v naprej, kadar hoče.
c)	Pogodba stopi v veljavo takoj s podpisom.
Dviganje „Thetisa"
London, 28. avg. c. Potopljeno podmornico »Thetis« se je dane«: posrečilo zavleči za 8 in pol milj proti obali. Mislijo, da bo potrebnih še 8 ali 9 nadaljnih poizkusov ob ugodnem vremenu, da bo podmornica dospela tako blizu obale, da jo bodo mogli dvigni*!.	|
Iz češke in Moravske
Proglas protektoratne vlade na češki narod
Frotektoratna vlada češke in Moravske je izdala 24. t. m. naslednji poziv javnosti: Z usodo nemškega raj ha tesno zvezan, preživlja naš narod dobo, polno razburljivih dogodkov. V tej dobi je treba ohraniti najstrožjo disciplino vseh občanov. Vsi sloji pašega naroda si morajo biti zvesti, da je V teh trenutkih treba do skrajnosti in popolnoma pravično izpolniti dolžnosti, izhajajoče iz položaja, na katerem je vsakdo izmed nas. Naj gre za katerokoli stroko javnega življenja, naj gre za podrejene ali nadrejene, delavce, kmete, uradnike, zastopnike svobodnih poklicev, vsakdo izmed nas je dolžan zajamčiti čim učinkovitejši potek dela v svojem področju. Vsi držav, ljani se morajo zavedati, da s površnostjo, brezskrbnostjo ali pa z nerazumevanjem svojih dolžnosti delujejo proti interesom protektorata ter obenem proti interesom nemške države, katere del ja češko-morav-ski protektorat. Vlada protektorata poziva vse urade podjetja in zavode ter vse državljane k strogemu izpolnjevanju dolžnosti ter nujno opominja, naj nihče z nepremišljenimi čini ne oškoduje svoje koristi, interesov svojih sodržavljanov in s tem interesov vsega naroda.
★
Naredba policijskega ravnateljstva v Brnu glede stikov arijskega prebivalstva z židovskim je na Moravskem do neke mere precej strožja nego slična naredba za češko. Glede gostiln in kavarn velja za Žide popolna prepoved. Lastniki teh lokalov morajo imeti posebne sobe za židovske goste, ako pa nimajo prostora, ne smejo
sprejemati židovskih gostov. Poset gledališč. koncertnih dvoran, kinematografov in sličnih lokalov je Židom takisto popolnoma zabranjen. Na take prireditve so židje pri-puščeni le takrat, kadar je to izrecno ozna. čeno na programih. V javnih bolnicah, porodnišnicah, sirotišnicah, hiralnicah, in sa-natorjih morajo židje imeti posebne oddelke, M morajo biti tako strogo ločeni od oddelka za arijske paciente, da ni niti pri vhodu niti pri odhodu med airijci in nearij-ci prav nikakega stika. Židom je nadalje prepovedan vstop v vse javne vrtove in nasade. V vsem Brnu sta Židom samo dva parka dovoljena. Isto velja za vsa javna kopališča, židje imajo pristop samo v d^f kopališči in sicer le ob ponedeljkih, židie smejo svoja bivališča, hiše, poslovne lokale in delavnice krasiti samo z židovsko zastavo — modro-belo s hebrejsko šest ero-rogljato zvezdo. Niti na njih domovih niti na njih obleki nikoli ne sme biti kakih odznakov, ki bi lahko koga zavedli v zmoto. Vsa židovska podjetja, bodisi trgovine, obrtni prostori, odvetniške pisarne ali zdravniške sprejemnice, morajo biti opremljena z razločnim napisom, da gre za židovsko podjetje. Naredba določa velikost teh napisov in na kakšnem mestu jih morajo biti pribiti, da so vsakomur vidni že na prvi pogled. Tudi poslovni pisemski papir židovskih podjetij mora imeti razločno označbo: židovsko podjetje. Brnska uredba o stikih med židovskim in nežidovskim prebivalstvom je po ❖sej priliki strožja iz tega razloga, ker ie tamošnji policijski ravnatelj Nemec dr. Schwabe.
sil so še sile, ki utegnejo intervenirati v kompromisnem smislu. To bi se zgodilo tedaj, ko bi se izkazal prvi račun za napačen, in bi se pokazalo, da je v interesu vseh štirih evropskih velesil, da .e ne uveljavi — drugi račun ...
Tako se ocenjuje danes situacija v tako zvanem nevtralnem taboru. Na kratko bi
lahko rekli, da je v sedanjem usodnem nihanju med mirom in vojno vse polno možnosti za oba izhoda. Kateri bo obveljal, bodo pokazale bližnje konkretne odločitve, ki se zde toliko bolj blizu, kolikor bolj narašča splošna napetost v smer dokončnega obračuna...
Mučeniška pot skozi Slovenske gorice
Dva računa
Kolikor toliko zanesljive komentarje o novem položaju v Evropi po sklenitvi nem-šiko-ruske pogodbe objavljajo te dni predvsem listi tako zvanih nevtralnih držav, kakor na primer švicarski in drugi. Iz njih posnemamo mnenje o dveh računih, ki so bili odločilni pri najnovejšem svetovnem diplomatskem preokretu, katerega posledic še ni mogoče predvidevati
Po nemškem računu je nova pogodba z Rusijo trenutno nemško pozicijo močno utrdila. Neposredni namen novega nemške-ka koraka je bil predvsem v njegovem psihološkem vplivu na nasprotni tabor, kar naj bi brez uporabe orožja omogočilo novo zmago Nemčije, ki bi očividno še prekoračila monakovsko. Nasprotno pa računa Moskva z neizogibnostjo vojne med obe-
ma taboroma velesil in ji novi sporazum omogoča vlogo opazovalca s puško ob nogi. Za morebitno intervencijo bi se Rusija odločila šele tedaj, kadar bi sama smatrala, da je za to nastopil čas Pred svojim sporazumom z Nemčijo je dolgo motrila tabor demokracij, da vidi, na kakšne žrtve bi bil ta pripravljen za sporazum z njo. Iz svojega opazovanja je izvajala posledice. V tem je njen račun.
Miroljubni svet nima časa, da bi moraliziral o teh odločitvah, njega briga samo vprašanje, kateri izmed teh dveh računov je pravilen. Po zadržanju Anglije in Francije se zdi špekulacija z drugim Monako-vom pogrešna, toda zato še ni povsem gotovo, ali bo pravilen račun o neizogibnosti svetovne vojne, kajti v obeh taborih vele-
Takole zasledi človek včasih propagandno notico za Slovenske gorice. V nji hvali idealni pisec lepoto krajev, dobroto ljudi, prijetni okus vina. gibanic in neštetih prleških dobrot. Slavi senco gozdov in krasni vonj pel agonij, ki krase okna hramov, v katerih spe mična dekleta. Piše o čudovitem cvetju ajde, ki ni nikjer lepše kakor tu. Uspeha pa ni nikakšnega. Slove-njegoriški griči so osamljeni. Razgledne točke, s katerih se vidi skoraj pravljična lepota, so mrtve. V sencah gozdov ni hladu željnih izletnikov in vode potokov ne namakajo razvnetih popotnikov, ki bi jih pot privedla v Slovenske gorice. Vinogradi ne poznajo meščanov, razen onih, ki so njihovi gospodarji. Klopotci pojejo svojo pesem utrujenim kmetom, žalostno gledajočim, če bi morda le prišel od kod kupec, Ki bi jim odkupil vino.
Pa sem zadnjič rohnel zastran omalovaževanja Slovenskih goric, ko sem gledal zdolgočaseno zehanje mariborskih meščanov in sem to svoje nerazpoloženje usmeril na človeka-motociklista, nekakšnega svojega znanca iz prejšnjih dni.
j>Potegni se do Svetega Lenarta/« sem ma priporočal. »Pri Frančeku se pokrepčaj z božjo kapljico, potem pa stopi k Sveti Trojici, od koder boš videl lep del Slovenskih goric. — Začni! — Nekdo mora. Povedal boš o vtisih znancem in ni vrag, da bi te v ljudeh ne vzdramilo zanimanje za ta najlepši del naše dežele
Nekam žalostno me je gledal, jaz pa sem se jezil, ker sem mislil, da ni dovzeten za lepoto krajev. Pestil sem ga, ga nagovarjal, zmerjal in slednjič le pristal, ali pod pogojem, da grem z njim.
»Počakaj trenutek!« mi je dejal. Stekel je v trgovino in na moje veliko začudenje se je vrnil z dvema konopcema, kakršne rabi kmet za privezovanje krav na paii. Čemu mu bodo, mi ni povedal.
Usedla sva se na motorno kolo in jo od-kurila proti Svetemu Petru.
Bilo je krasno popoldne. Valovi Drave to se razigrano pozibavali. Za grmovjem po obrežju je tam pa tam zehal utrujen ribič, z Meljskega hriba pa je včasih treščil kamen ter naju opomnil, da preži smrt na človeka za vsakim drevesom.
Privozila sva na vrh hriba. Dolga in zamotana pot, ali splača se peljati po nfi. Na vzhodni strani so se nama prikazale Slovenske gorice v vsej svoji svatovski lepoti. Gledal sem znanca in čakal, da se začudi, da ga obleti vzhičenje. Namesto tega pa fe ustavil motor, odvil s krmila konopec ter me pričel vezati k ogrodju kolesa.
»Noriš?* sem ga vprašal, ko mi Ja motal vrv okrog pasu. Zavezal Jo Je na pedale, kamor sem te opiral z nogami. — »Saj ne pojdeva v trak,e tem te branit. On pa je opravil tvoje delo, ne da hi rinil kakšno besedo. Sedel Ja na motor tar ga pognal.
Pripeljala sva m t hriba. Zavila sva na cesto, ki tele mimo Svete Marjete prati Lenartu, tn moj znanec Ja zavpU:
»Pazi, drii se!«
Oprijel tem te držala pred sedežem z vso močjo in ie v istem se Je zgodilo t menoj nekaj takšnega, kar me ie ni doletelo na svetu. Začutil sem mogočen sunek, kakor bi motor zdrvel čez sveže tzorane ogone. Vrglo me Je v zrak, In £a bi ne bil privezan, bi bilo po meni.
Od tistega trenutka nisem več sedel na sedlu. Ko sem te mu hotel približati t zadkom, me je že ruknilo kvišku in tako tem poplesaval med nebom in zemljo, prestrašen do smrti. Strahu me Je rešilo čudno na-
ključje. Nenatfho sem začul &robotanje,ka-
kor bi se peljal po jajcih. Kolesa motorja so te vgreznila do osi v gramoz. Še maio in zvalila sva se po tleh v zabavo koscem, ki so se nama divje smejali.
Moj tovariš se je hitro pobral. Odvezzt Je tudi mene in vzdignila sva motor, ki sva ga morala prej izkopati iz gramoza. Usedla sva se za cesto. Tedaj sem imel priliko opazovati avtomobiliste, ki so se peljali po glavni prometni žili Slovenskih goric. Kakor mučeniki so bili videti. Metalo jih je sem in tja po sedežu, vozilo pa je stokalo, škripalo in cvililo, kakor nenamazan par rizar.
Ogledal sem si cesto in se zgrozil. Kakor njiva je bila, lepa za slikarja, ki bi hotel upodabljati raznolike krnice, vdolbene v njo, ali strašna za avtomobilista. Na nekaterih mestih, kjer so bile izkopane vanjo že pregloboke jame, so jo nasoli s prodcem, da je pnevmatika drsela po njem kakor po ledu. Zlasti ovinki so bili visoko nasuti s prodcem in človek Je z užitkom gledal, kako so se pogrezali vanj avtomobili.
Koliko preklinjanja sem čul v gostilni, kjer sva popravljala motorl Kdor ne zna kleti, se mora voziti po teh cestah, so pravili ljudje. In ko sva se odpeljala, sem poiskal r spominu pozabljena imena, katerih magična moč lajša človeku trpljenje.
Po dveh urah sva prišla k Svetemu Lenartu izčrpana do smrti in z obtolčenimi kostmi.
»Kako naj pridemo k vam, dragi človek?!« Je izdavil moj znanec. »Saj z vsako vožnjo tvegam življenje.«■
Napila sva se. Moj znanec je zaspal, jaz pa sem odšel, da bi ne prisilil še enkrat v to smrtno vožnjo, po poti pa sem molil k bogu, naj dopusti, da se bodo »vremenu Kranjcem zjasnile*
Ignac Koprtvee.
Kulturno delo kočevskih Slovencev
Počaščenje spomina ponesrečenega Silva Mehore
Kočevje, 29. avgusti.
Na tem mestu smo že često pisali o naporih zavednih kočevskih Slovencev za zmago nacionalne miselnosti na Kočevskem. Danes imamo v Kočevju vrsto slovenskih narodnih društev, ki vsako po svoji moči in oziraj« se na program svojega udejstvovanja stremi h kulturni in gospodarski osamosvojitvi kočevskih Slovencev. Dokler zavedni narodnjaki v Kočevju niso imeli lastnega doma, v katerem bi se zbirali, učili in bodrili drug drugega do plemenitega narodnostnega dela, so v prejšnjih letih nastale pogoste težave, ki so bile nepremostljive. Toda odkar je ko-
[mmma Hrvatska
dt»«.vna m.sjo »eja fcanovVne Hrvol »Uc »•• Sto»obanuvinik« meje
Banovina Hrvatska je bila ustanovljena z uredbo kraljevega namestništva od 26. avgusta o ustanovitvi in ustroju te banovine. Novo banovino Hrvatsko tvorijo:
1.	savska banovina,
2.	primorska banovina,
3.	mesto in srez Dubrovnik iz zetske banovine,
4.	srezi Fojnica, Travnik in Brčko iz drinske banovine,
5.	sreza Derventa in Gradačac iz vr-baske banovine,
6.	sreza Dok in Šid iz dunavske bano-
pisala Dragiša Cvetkovič in dr. Maček,	! vine in da se sploh spremeni	njihov J
je razvidno, da se bo definitivni obseg	teritorialni obseg.
banovine Hrvatske določil ob priliki pre-	- J v -*----1—
ureditve države. Pri tem se bodo upo-
števale gospodarske, geografske in poli tične okolnosti. To velja zlasti za sreze, ki se iz drugih banovin priključijo banovini Hrvatski. Sporazum predvideva, da se lahko naknadno izločijo občine in naselja v teh srezih, ki nimajo hrvatske večine.
Uredba kraljevega namestništva o razširjenju predpisov, ki veljajo za banovino Hrvatsko, na ostalo banovino, vrhu
vine.	• tega določa, da se ob končni ureditvi
Iz besedila sporazuma, ki sta ga pod- 1 države lahko združijo tudi druge bano-
Po sedanji začasni razmejitvi ima banovina Hrvatska, če upoštevamo naravni prirastek prebivalstva in statistiko ljudskega štetja iz leta 1931, približno 4,383.000 prebivalcev. Po stanju ob koncu 1. 1S38 ima naša država, če upoštevamo naravni prirastek, 15,630.000 prebivalcev. Banovina Hrvatska predstavlja torej 28% celotnega števila prebivalcev naše države; obsega pa 66.393 km1, t. j. 26% celotne površine naše države.
Na posamezne sestavne dele nove banovine Hrvatske odpade naslednje število prebivalcev;
savska banovina	2,936.800
primorska banovina	983.200
mesto in srez Dubrovnik	54300
srezi Fojnica, Travnik, Brčko	200.300
sreza Derventa in Gradačac	141.800
sreza Dok in Šid	67.100
skupaj 4,383.000 prebivalcev.
Po podatkih, ki jih objavlja »Hrvatski dnevnik«, ima banovina Hrvatska 75% katoličanov, 20% pravoslavnih, 4% muslimanov, 0.5% evangeličanov in 0.5% Zidov.
čevsko sokolsko društvo postavilo s podporo naše Sokolstvu naklonjene javnosti lasten sokolski dom, je bilo na mah rešeno tudi to vprašanje. Kolikega pomena je vprav Sokolski dom v Kočevju za smotrno narodnostno delo, kažejo prav te dni priprave, ki jih ima dramatski odsek kočevskega sokol, društva, ki je že nekaj dni marljivo na delu, da dostojno počasti že v septembru nov gledališki oder, ki bo v bodoče zatočišče vseh, ki žele z živo besedo dramiti kočevske Slovence k narodni zavednosti in jim vlivati poguma, naj vztrajajo v neenakem narodnostnem boju, ki se bije na kočevskih tleh.
Na pobudo prosvetarja kočevskega sokolskega društva, br. Vekoslava Figarja, se je dramatski odsek že letošnjo pomlad odločil organizirati dramatski tečaj, v katerem bi se izobrazili naši mladi ljubitelji gledališkega odra, svoje znanje pa učvrstili tudi starejši pripadniki koč. Sokola, ki sodelujejo že vrsto let v dram. odseku. Tečaj bi moral v času šolskih počitnic voditi takratni šol. upravitelj v Brigi pri Kočevski reki. br. Silvo Mehora, ki je bil kot neupogljiv borec za pravice kočevskih Slovencev splošno priljubljen zlasti v sokolskih vrstah. Toda kočevski Sokol tudi pri tej izberi ni imel sreče! Naši javnosti je še dobro v spominu tragična smrt vrlega narodnjaka, učitelja Silva Mehore, ki je pred dobrim mesecem utonil v Savi, ko je reševal mlado življenje. Vest o prezgodnji smrti br. Mehore je bolestno odjeknila v sokolskih vrstah Kočevja, zlasti dram. odsek je objokoval izgubo svojega učitelja.
Kljub tej tragični nesreči se je pred dnevi dramatski tečaj kočevskega Sokola le otvoril. Vodi ga akademik, član in režiser šentjakobskega gledališča g. Ernest Eypper. Dramatski tečaj obiskuje 30 članov in članic kočevskega Sokola in Orje-ma. Ginljivo je, da je delo v tem tečaju posvečeno pokojnemu učitelju Silvu Me-hori. S tem so se vsi sodelujoči zares na pieteten način oddolžili spominu br. Mehore.
Krstna predstava dramatskega odseka kočevskega Sokola bo v mesecu septembru. Tečajniki študirajo Frana Levstika »Slovenski vojvoda«, tragedija v 5. dejanjih. Novi oder. ki meri 13X6 m bo dotlej predvidoma že preskrbljen z vsemi potrebnimi rekviziti. Kulise in potrebne pripomočke za sceno bodo kočevski Sokoli le dobili od bratov Cehov iz Prage, kakor smo svoječasno že poročali- Vsi zavedni koč. Slovenci se veselimo marljivega kulturnega udejstvovanja koč. Sokola in Orjema, ki se afirimira v omenjenem dramatskem tečaju. Sodelujoči naj bodo prepričani, da bo njihovo delo rodilo bogate sadove in da bo duševni kapital, ki ga mlade moči nalagajo na gledališki oder kočevskega sokolskega doma najboljše merilo o prosvetni moči kočevskih Sokolov.
Ponarejeni novi kovanci po So din
Moravče, 28. avgusta V soboto 26. t m. so imeli delavci v tovarni Jub v Dolu pri Ljubljani izplačilo. Pri izplačilu je prejel delavec M. EL iz Zaboršta pri Dolu tudi 2 kovanca po 50 din. ki so prišli šele pred kratkim v promet. Ko mu je eden izmed kovancev slučajno padel na cementna tla, je opazil, da nima cvenka. Pri primerjavi z drugim lepo zvenečim kovancem je tudi zapazil, da nima na robu vtisnjenega »Bog čuva Jugoslaviju«, temveč samo »Čuva Jugoslaviju«. Sumljiv kovanec je takoj nesel nazaj v tovarno, kjer so ravnatelj in drugi ugotovili, da je kovanec najbrže ponarejen.
Ponarejeni kovanec se na oko prav težko prepozna, zato naj bo vsak pri prejemanju 50dinarskih novih kovancev zelo previden.
Nova grobova
V Ljubljani je preminila gdč. Frančiška Učahova. Pogreb bo danes ob pol 17. izpred mrlifike veže zavetišča sv. Jožefa.
Rodbini Hamovi je umrla v Ljubljani 6-letna hčerkica špelca Ljubica. Pokopali jo bodo danes ob 17. iz hiše žalosti, šmar-tinska cesta 11.
Obema pokojnlcama blag spomin, 2ata-jočim naše sožalje!
i
i
Jutrooo!.. Posebna izda/a!..
Ljubljana, 28. avgusta Dogodki, ki zadnje dni drug drugega prehitevajo — najprej senzacija z moskovskim paktom, takoj za njim pa fiaš domači sporazum — so živahno razgibali sicer mrtvo, idilično Ljubljano.
Odkar je »Jutro« v četrtek s poseb; no izdajo sporočilo javnosti, da je ru-sko-nemška pogodba podpisana, se plaz presenečenj ni več ustavil. Z mrzlično napetostjo ljudje pričakujejo novih poročil, ki vsako uro preobračar jo položaj. Mnogim zakrknjencem, ki
jim dnevnik doslej morda še ni bil stalna potreba, je »Jutro« postalo nujen, nepogrešljiv vir za razgled po svetu. Da, kadar se tako na tesno približajo veliki, svet oblikujoči dogodki, izgine z zemlje tisti zanimivi, iz preteklosti podedovani tip državljana, ki se je nekam samoljubno sam krstil za »nepolitičnega človeka«; kadar so stvari postavljene takole na ostrino noža, se mora vsakdo postaviti na to ali ono stran. Le kako brez primere težko se je člo* veku orientirati v teh prekucujočih se dogodkih, ko sta se tako iznenada str-
ove stene
Akademik Albin Zstpasi Iz LJubljane se je smrtno ponesrečil na steni v Martujkovi skupini
Ljubljana, 28. avgusta.
Iz Martuljka je včeraj prispela žalostna vest, da so naše planine spet zahtevale življenje mladega turista, ki ga je plezalna strast premamila, da se je nevešč lotil pretežke ture, s katere je omahnil v smrt.
18 letni Albin Zupan, študent arhitekture na ljubljanski tehniki, brat našega znanega smuškega skakalca in sokoiskega telovadca Zupana, se je v soboto popoldne odpeljal v Kranjsko goro, da bi se povzpel, kakor je pravil sopotnikom v vlaku, na Oltar v Škr-latični skupini. Med potjo pa se je Zupan premislil in je namesto v Kranjski gori izstopil že v Martuljku. Bil je dobro opremljen za plezalno turo. Imel je s seboj vrv in plezalnike. Tajnost, zakaj je Zupan iz-premenil svoj načrt in se napotil namesto na Oltar, v Martuljkovo skupino, je pokojnik odnesel s seboj. V Martuljku je Zupan nekje prenočil in se zarana napotil pod špi-kovo steno. Kakor se lahko sklepa po kraju, kjer se je bil kasneje ponesrečil, je hotel preplezati severno špikovo steno, na najtežjem in najnevarnejšem mestu, v tako zvani »skalaški smeri«, ki sta jo nekako pred 10 leti premagala znana plezalca Pavla Jesinova in Milan Gostiša. Poslej plezanje v tej nevarni smeri še ni bilo ponovljeno. Severna špikova stena zahteva tu prvovrstnega, dobro izvežbanega plezalca, ki do kraja obvlada plezalno tehniko.
Pretresljiva žaMgra v Dravogradu
živčiso bolna mati se je s sinkom vrgla v Dravo
Dravograd, 28. avgusta Pretresljiva žaloigra se je odigrala v Dravogradu. 381etna Ivanka Počivalnik o v a, žena progovnega delavca z Otiškega vrha se je pojavila s svojim 6-Ietnim sinčkom na obrežju Drave v bližini Golove tvornice mineralnih olj. Nekaj časa je sinček nervozno tekal ob nabrežju in so nekateri prebivalci v bližini opazili, kako skuša uteči. Vendar je mati v naslednjem
Smrtna žrtev elektrike v Trbovljah
F^nssrešenee je 33-letni Ivan Fodlogar iz Za&orja
Trbovlje, 28. avg.
V nedeljo popoldne se je v zasavski rudniški elektrarni pripetila smrtna nesreča, katere žrtev je postal 201etni ključavničar Ivan Podlogar iz Zagorja. Pod-logar je bil zaposljen že dalj časa pri tvrdki Siemens, ki vrši pri rudniški elektrarni prenovitvena dela. Včerajšnja nedelja je bila za mladega nadebudnega delavca usodepolna. Ko se je med delom povzpel po listvi na ogrodje, da izvrši neke obnovitve menda ni mislil, da ga bo njegova neprevidnost v naslednjem trenutku stala življenje. Poslevodeči monter ga je še ponovno posvaril, naj pazi z vso pozornostjo, da se ne dotakne smrtonosnih vodov. Vendar žal nasvet ni pomagal. Podlogar je moral biti zelo raz-
šk©S|iteški muzej Izrečen Javnosti
Odslej bo redno odprt vsako nedeljo dopoldne
Škofja Loka, 28. avgusta
Škofja Loka je doživeia to nedeljo nad vse pomemben praznik. Javnosti je bil izročen škofjeloški mestni muzej, kulturna ustanova vrednot, ki bo smotrno prikazovala našo rast in silo. Za slovesnost otvoritve je priredila godba f. planinskega polka pod vodstvom kapetana g. Alojzija Smrekarja promenadni koncert, pred mestno hišo pa je bi! tačas sprejem odličnih gostov, ki so prispeli od vseh strani.
Mestna posvetovalnica je bila zasedena do zadnjega prostora, ko je ob 11. otvoril slavnostno sejo predsednik Muzejskega društva delavni prof. dr. Pavel Blaznik. V prekrasnih besedah je izrazil zadovoljstvo nad otvoritvijo muzeja in nato prisrčno pozdravil zastopnika bana g. prosvetnega šefa dr. Lovra Sušnika, sreskega načelnika Mateja Kakla, polkovnika g. Miloša Gla-doviča, ravnatelja in nestorja skupine škofjeloških profesorjev g. Dolenca, zastopnike
Zupan je moral preplezati že nekako polovico stene, ko ga je dohitela usoda. Omahnil je z navpične strmine in po večkratnem preobratu v zraku padel 200 m globoko na melišče pod steno. Nesreči, ki se je zgodila nekako ob 11. dopoldne, je bil v njeni poslednji fazi priča neki turist, ki je pešačil na izlet k »Pod srcem«. Iznenada je zaslišal za seboj neko čudno vršanje, in ko se je ozrl kvišku, je ravno še videl, kako je ponesrečeni Zupan treščil na melišče pod špikovo steno. Videl je tudi, kako se je za njim zvrtinčila tudi plezalna vrv, s katero se je poprej varoval v steni. Od silnega padca na ostro kamenje melišča si je nesrečni Zupan polomil roke to noge ter si utrl lobanjo, tako da je bil nedvomno pri priči mrtev.
čim se je v gorenjskem kotu izvedelo za nesrečo, se je v Martuljku zbrala reševalna odprava, ki jo sestavljajo pod vodstvom dr. Uroša Zupančiča sami znani plezalci z Jesenic. Reševalci so se davi na vse zgodaj napotili pod špikovo steno, da preneso pone-srečenčevo truplo v dolino, kjer bo v Martuljku ali pa na Jesenicah položeno na mrtvaški oder. Tragična nesreča mladega Albina Zupana je vzbudila zlasti v mlajši generaciji naših turistov, ki ga je dobro poznala, globoko obžalovanje.
trenutku zagrabila sinka in se z njim vred vrgla v Dravo. Njunih trupel še niso našli.
Počivalnikova je bila že delj časa živčno bolna. Pred leti je bila tudi v umobolnici na Studencu. Zadnje čase je spet kazala znake živčne razrvanosti in globoko potrtost. Očitno je v tem stanju izvršila grozno dejanje. Zapušča še tri nepreskrbljene otroke. Njeno in sinkovo bridko usodo obžaluje vsa okolica.
mišljen, kajti priče pravijo, da je že trenutek nato zakrilil z rokami ter padel onesveščen z višine na tla.
Nesrečnež se je v neprevidnosti dotaknil tokovoda. Električna struja z visoko napetostjo več tisoč voltov je v trenutku ugonobila življenje mladega Pod-logarja. Rudniški zdravnik, ki je takoj prihitel na kraj nesreče, je žrtvi nudil vso potrebno pomoč z umetnim dihanjem in drugimi sredstva, da bi Podlogarja, morda le še obudil k življenju. Na žalost so vsi poizkusi zdravniške umetnosti ostali brezuspešni. Žrtev dela so v reševalnem vozu prepeljali v mrtvašnico. Globoko užaloščenim staršem in svojcem naše iskreno sožalje!
MD iz Ljubljane med njimi univ. prof. dr. Milka Kosa, nadalje dr. Josipa Žontarja in druge in slednjič predstavnike škofjeloških uradov, oblastev, zastopnike društev, organizacij in javnega življenja sploh. Predsednik je poudaril, da je priklicala loški muzej v življenje ljubezen do rodne grude. Hočemo zbirati kulturne preostaline, muzej izpopolnjevati, čuvati naše umetnine in starine. Muzej bodi znanosti v ponos, kraju pa zrcalo njegovih kulturnih tradicij. Trojna bo naloga muzeja v bodoče: reševal bo predmete, ki bi bili sicer izgubljeni. Z bogatim muzejem, bomo doživljali našo bogato preteklost in svojskost. Muzej bo privlačnost za goste in krepil bo v narodu samozavest. Veliko si obetamo od muzeja, in še bo treba časa, žrtev, truda in denarja. Po posebno topli zahvali meščanskošolski-ma učiteljema go. Ivanu Grumu in ge. Andreji Grumovi, ki sta se nešteto ur postavila popolnoma v službo MD, je izrekel
nila v eno ogenj in voda — Moskva in Berlinl S tem, da ob radiu loviš postaje z vseh mogočih koncev sveta in da potem z listom v rokah razbereš, kar ostane črno na belem, se že polagoma prikoplješ do kolikor toliko jasne slike o stvari, čeprav se v človeku v teh nervoznih urah neprestano bijeta med sabo srce in razum.
Tisti, ki imajo oster pogled, so nas opozorili na značilno podrobnost, da je med politiku joče elemente korpora-tivno prešel tudi ves ženski svet. Ko je davi izšla posebna izdaja «Jutra« s poročilom o izmenjavi pisem med Hitler-( jem in Daladierom, je skoraj sleherna ! gospa, kuharica, služkinja, ki je s košaro hitela na trg, v naglici izluščila dinar iz torbice, da kupi list in se informira o najnovejšem. Podoba, je, da so v moških že ojekleneli živci — mirne duše čakajo, da pride, kar pač mora priti. Zdaj so ženske ostale zaskrb» Ijene: kako bo, če bodo morali možje vvojaško suknjo, a zlasti je pred njimi zazevalo vprašanje, kaj bi bilo treba ukreniti zastran provianta. V nemir, ki je zavzel vso množico, pa se vendar preliva mnogo samozavesti in upanja, ki ju je našemu človeku dal v odločilni minuti sklenjeni sporazum: samozavesti, da smo čvrsti v svojem edinstvu, in upanja, da pojdejo viharji, ki se zbirajo nad Evropo, mimo nas.
predsednik svojo zahvalo vsem, ki so pripomogli do ustanovitve muzeja.
Nato so spregovorili prosvetni šef dr. Lovro Sušnik, mestni župan g. Matevž Zi-herl in slednjič univ. prof. dr. Kos, nagla-šujoč vsi, da bo loški muzej priča in dok az naše svojstvene preteklosti, dediščina očetov v vseh odtenkih. Mestni muze) Imej mnogo mlade sveže, življenjske sile v sebi! Predsednik dr. Blaznik je proglasil na to, da je muzej odprt. Izbrana družba, ki jo vidimo v Škofji Loki le ob izredno pomembnem dogodku, se je odpravila v drugo nastropje mestne hiše, v muzej, ki je žel nedeljeno zanimanje in priznanje. Škofja Loka s svojo nad vse pestro in členovi-to zgodovinsko tradicijo je lahko srečna in ponosna, da je doživela ta dan. Muzej bo odslej ob nedeljah dopoldne redno odprt proti malenkostni vstopnini
Dolenjski kmetski praznik v Novem mestu
Dolenjska društva kmetskih fantov in deklet prirede v nedeljo, dne 3. septembra velik kmetski praznik, na katerem bo sodelovala vsa Dolenjska s svojimi kulturnimi in gospodarskimi organizacijami. Spored praznika: ob 14. bo zbirališče v Kandiji. Ob pol 15. odhod povorke (koscev, grabljic, te-ric, klepačev, malih koscev, malih grabljic, jahačev, mlatičev, kolesarjev in okrašenih voz) skozi Novo mesto na tekmovališče pri tovarišu Osolniku v Bršljinu. Ob 15. bo kmetsko>mladin-sko zborovanje, na katerem bodo govorili zastopniki Zveze kmetskih fantov in deklet in zastopniki drugih organizacij. Ob 16. bo tekma teric z narodnimi običaji in tekma klepačev. Po prireditvi razglasitev tekme in kmetska veselica. Pozivamo vse, da se z nami združite v veliko narodno manifestacijo za svobodo in pravico našega ljudstva.
60-letnica vrlega šolnika
Novo mesto, 26. avgusta.
življenjska pot g. Vekoslava Lilije, šolskega upravitelja v pokoju, ni bila prav prijazna, kljub temu pa je ohranil svež humor. Na mali kmetijici v Gotovi jah pri Celju je pred 60 leti zagledal luč sveta kot prvorojeni sin. že ob rojstvu je pokazal, da ga bo samo zdravje. Njegova mati mu
je večkrat omenila, da se je drl v zibelki na vse pretege. Izmed 13 otrok, kolikor jih Je bilo prt hiši, je bil on namenjen kot prvorojenec za gospodarja. Za fanta pa kmetijica ni bila preveč vabljiva. Imel je veselje do šolskih knjig, toda kdo bi v tedanjih razmerah nosil stroške šolanja, če je doma poleg njega še 12 lačnih grl. Tudi na to je mlislil skrbni fant. Z delom si je prihranil nekaj kronic, da je potem šel v celjsko gimnazijo in končal nižje razrede. Učiteljišče pa je dovršil v Mariboru. Po vojaški službi je bil nastavljen v št. Lambertu pri Zagorju, odkoder je bil postavljen v Polšnik. že takrat je bilo njegovo udejstvovanje vsestransko. Tamoš-nje novo šolsko poslopje, ki je proslavilo pred dvema letoma 251etnico, se je gradilo pod njegovim nadzorstvom. Leta 1914. je bil zaradi svoje slovanske miselnosti postavljen pod nadzorstvo in je noral seveda k vojakom, kjer so nadalje pazili nanj. Njegovemu učiteljskemu tovarišu
NJ. Vel. kralj Peter n. v Celja
Trije dvorni avtomobili na poti po Savinjski dolini
Ljubljana, 28. avgusta
Prebivalstvo ob glavnih cestah od Bleda do Ljubljane in dalje do Celja je bilo danes popoldne priča lepega izleta, ki ga je napravil Nj. Vel. kralj Peter II. s svojim spremstvom. Dan je bil krasen, solnčen, ozračje mirno. In tako se je mladi kralj po kosilu odločil, da se popelje skozi Črni graben, da obišče Savinjsko dolino, ki je zdaj obiranju hmelja najzanimivejša in najbolj vabljiva, nato pa, da vidi tudi ljubko Celje, ki se ponaša z znamenitimi razvalinami gradu nekdanjih mogočnih grofov.
Nj. Vel. kralj Peter n. je spet kakor po navadi sam vodil svoj avto, sledila sta še dva lepa dvorska avtomobila z njegovim običajnim spremstvom. Ljudstvo je kralja spoznalo in ga povsod toplo pozdravljalo. Zlasti tudi v Ljubljani, kjer pa se ni usta-
vojaku Cinklju je bila dana naloga, naj budno pazi nanj, in če bi skušal pobegniti k Srbom, naj uporabi orožje. Do te tragedije pa ni prišlo, kajti oprezni vojak Lilija je bil ujet že 14. oktobra. Odveden je bil v Rogatico. Pozneje je prišel v Niš, kjer Je bil dodeljen pisarni ujetniškega tabora. Po umiku srbske vojske je tudi naš Lilija šel z njo preko albanskih gora. Iz Valone je bil prepeljan na otok Sardinijo, leta 1916. pa v Francijo, kjer je preživel tri polna leta. V osvobojeno domovino je srečno prišel leta 1919. in znova nastopil svojo staro službeno mesto v Polš-niku. že leta 1923. je moral v pokoj. Ker ima skrbno ženico Dolenjko se je mož odločil, da preživi pokoj na Dolenjskem. Nastanil se je pred leti z ženo Marijo in sinom Bogomilam, ki je zdaj učitelj na
vil, je vzbujal mnogo pozornosti hi patij.
Ob 16.10 so vsi trije dvorski avtomobili privozili iz Savinjske doline v Celje. Dr-čali so v lagodnem tempu po Krekovi cesti, dalje po Prešernovi ulici in Ulici dr. Gregorja Žerjava, nakar so zavili na Trg kralja Aleksandra. Zapeljali so do kolodvora, nato se obrnili in se vrnili po isti poti proti Savinjski dolini. Celjsko občinstvo, ki je bilo ta čas slučajno na ulici, je mladega kralja takoj spoznalo in ga navdušeno pozdravljalo. Vest o visokem obisku se je bliskovito razširila po vsem Celju in po okolici in je savinjsko ljudstvo na kraljevem povratku imelo mar-sikod priliko, da da izraza svoji ljubezni do mladega kralja in do vsega kraljevskega doma.
Rovtah, v Novem mestu. TudH kot upeioe-jenec se udejstvuje pri Sokolu, gasilcih in ker je navdušen ljubitelj naših gora, tudi pri SPD. Vse markacije v gorjanskem gorovju in sploh v območju novomeSke podružnice SPD. so njegovo delo. Poletne mesece prebije prav rad v družbi mladine na naših Gorjancih. Tajnik je čebelarskega društva za novomeški srez in blagajnik pri podružnici Sadjarskega in vrtnarskega društva. Poleg tega tudi marljivo opravlja funkcijo glavnega poverjenika naše Vodnikove družbe. Mož je velik podpornik ubožcev.
Ob njegovi 601etnici mu želimo, da bd se uresničila njegova iskrena želja, najti postali vsi bratje slovanske krvi, enotni v mislih in delu.
k. a
Nevaren požar sredi škeSJe Loke
Nastal je pri radijskem aparatu v ,,Kroni"
Škofja Loka, 27. avgusta
»Krona«, dvonadstropna pred kratkim na novo pozidana stavba, sredi Mestnega trga v Škofji Loki je pri nas eden prvih gostinskih lokalov, ki se je v domačem svetu, kakor v vrstah tujcev v prvem letu svojega delovanja odlično uveljavil. Prostori so veliki, moderno urejeni in restavracija razpolaga z lepim številom tujskih sob. Ker je stavba trdno zidana in skoro nova, je pač vse mesto zavzela novica, ki se je širila včeraj od ust do ust, da je namreč pri Kroni gorelo. Kako je do ognja prišlo bržčas povsem točno nikoli ne bo ugotovljeno. Krona ima od vhoda na levo velik lokal za goste, ki je skoro enak dvorani. V desnem delu dvorane spredaj, tik kuhinje je prišlo do ognja. V petek ponoči so restavracijo o polnoči zaprli. Pri Kroni so imeli ta večer izredno mnogo gostov, ki so se drenja-li okrog radijskega aparata. Vznemirljivi svetovni dogodki so privabili ljudi, da so sledili radijskim vestem z izredno vnemo. Tedaj, ko so ljudje odšli, ni bilo opaziti nič nenavadnega. Lastnik Janko Galjot je šel zadnji k počitku. Silno je bilo zato vznemirjenje v ranem jutru. Ko je hodila služkinja letoviščarja dr. Šitrerja, Francka Pristovčeva v pritličju ji je udaril v nos močan duh po dimu. Pa tudi sicer je opazila, da so hodniki in veže gosto zadim-Ijeni. Letoviščarji, ki jih je bilo okrog 10, so se zbudili. V prvem hipu so bili vsi mnenja, da so spodnji prostori restavracije v ognju in da ni izhoda. Obupni in pretresljivi klici so se razlegali, eden gostov je že nameraval tvegati skok skozi okno na Mestni trg, v prepričanju, da drugačne rešitve pred smrtjo ni, ko se je ljudem pojasnilo, da ima restavracija še drug izhod, pa tudi to, da ogenj ni zavzel takih dimenzij, da bi bila življenja v nevarnosti
Domači so brž hiteli v pritličje in pogasili ogenj, ki je zajel ves kot ob desnem sprednjem delu dvorane Zgorel je skoro nov šestcevni radijski aparat tipa Ingelen, ves pult izdelan v kmetskem slogu in napolnjen do vrha z namiznimi prti, prtiči priborom, cigaretami, igralnimi kartami dopisnicami, razglednicami, škarjami, perilom, papirji in denarjem v papirju in kovanem. Zgorela je tudi macesnova lambe-rija. Ogenj bi se bil gotovo razširil na vso dvorano. Pa so ga na srečo opazili, ugodno pa je bilo tudi, da so ostala vsa okna ponoči zaprta, zaradi česar svež zrak ni imel pristopa. Bolj je tlelo, nego gorelo. V dvorani je bila neverjetna vročina, da je lak-odstopil, gost dim pa skoro onemogočil vstop v lokal. Še istega dne so poklicali v hišo obrtnike, ki so izgotovili nov opaž in dvorano preslikali, pa tudi sicer so spravili lokal v rekordno kratkem času zopet v red.
Škoda je visoka. Radijski aparat sam je veljal 5600 din, a ni ostalo od njega ničesar. Zgorelo je tudi 50 prtičev. Preko 10.000 din je škode na ostalem materialu, brez onega, kar gre na račun plačilne natakarice gdč. Štefke Medvedove, ki ji je zgorelo zgolj v bankovcih 1200 din. Utrpela pa je znatno škodo tudi na cigaretah, poštnih tiskovinah, kovanem denarju in perilu.
Radijski aparat ponoči ni bil odklopljen. Sumijo, da je morala komu izmed gostov nevede zdrkniti iz rok cigareta, in pasti za aparat, kamor so odmetavali plakate. Ogorek je nemara zanetil papir in tako je pričelo goreti. Mogoče tudi, dz je povzročil hudo nesrečo električni tok od radijskega aparata. Kdo ve? Vsekakor pa je sreča v nesreči, da so ogenj pravi čas opazili in ga ukrotili, kajti bi bil sicer požar izlahka zajel vso lepo zgradbo in povzročil ogromno nesrečo in opasnost za vso Škofjo Loko.
Življenje naših gob
Med vsem rastlinstvom se gobe najbolj odlikujejo po številnih vrstah in podvrstah (subspecies), po oblikah in sličnostih.
Gobe so eno- ali večstanične rastline brez zelenila (klorofil) in brez cveta, toda vsaka goba ima semena za svojo razmnožitev. Ta semena se imenujejo trosi. Trosi so tako drobni, da jih s prostim očesom sploh ne vidimo. Ako poveznemo klobuk zrelega gobana čez noč na črni papir, zagledamo prihodnje jutro na papirju množino finega prahu, da lahko s prstom pišemo po njem. To so trosi ali gobja semena. Le skozi močno povečevalno steklo vidimo, da so trosi raznih oblik in barv (jajčasti vreten-časti ln podolgovati; črne, temnovijolča-ste, rumene, rožnate ali bele barve).
Pri naši razpravi pridejo v poštev le gobe višje skupine t. j. take, ki imajo vidna oba glavna dela: klobuk (kapa) in koren (bet). Takih gob je nad 1200 vrst. Ne moremo pa se na tem mestu ukvarjati z gobami nižje skupine, ki so: plesni glivice, sneti, rje itd.
Nekatere vrste gob imajo milijarde semen (trosi, ki jih nalažja sapica raznese na vse strani. Trosi ki padejo na ugodna tla — takih je razmeroma le malo odstotkov — začnejo kaliti, poženejo v tleh niti (hife), ki se na vse strani prepletajo liki pajčevina. Ta mrežasta pajčevina se imenuje podgobje (micelij) in je bele, rumenkaste ali rjave barve. Kjer se nitke križajo, nastane navadno plod ali sad t. j. mlada gobica. Ob prerezu so gobe bele, rumenkaste, sive, temnorjave in tudi črne barve. Pri nekaterih gobah pa prerez prej ali slej izpremeni prvotno barvo.
Trpežnost micelija je zelo različna z ozirom na tla. So miceliji, ki rodijo po 10—15 let, a nekateri usahnejo že po prvem letu. Tudi trpežnost in odpornost sadov L j. gob samih je različna. Poznamo gnojne glive, ki trajajo le par ur; imamo gobe, ki jih prva slana popolnoma uniči, imamo pa
— Pri neredni stolief, napetosti črev vsled zaoeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefovac grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-•Josefova« voda 8 polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Re* po min. soc. pni. in o. »It S-br. 15.409 25 V 99.
tudi vrste luknjičastih gob (polyporus), ki se drže neizpremenjene leta, celo desetletja (drevesne ali lesne gobe).
Mnogo zanimivega iz življenja gob bo videti na jesenskem velesejmu v Ljubljani (od 2. do 11. septembra).
A. B.
Za sokolski dom v Poljčanah
Poljčane, 28. avgusta Prihodnje leto bo 10 let, odkar je bil ustanovljen tukajšnji Sokol. V vseh minu. lih letih je moral prestati marsikaj ter je moral napeti vse sile, da se je obdržal, tem bolj ker ni imelo društvo lastne strehe, kjer bd lahko neovirano delovalo in zbiralo svoje pripadnike za sokolsko idejo. Komaj si je društvo uredilo primerno dvorano za telovadbo in gledališki oder, kar je stalo mnogo denarja in truda, že je bilo zopet na cesti, ko je lastnik, od katerega je imel Sokol dvorano v najemu, vse svoje gospodarstvo nenadoma prodaL
Kljub vsem oviram in zaprekam je Sokol deloval neustrašeno naprej. Bred seboj je stalno imel smoter zgraditve lastne strehe, kar se bo po tolikih letih dela zdaj končno uresničilo. Kdor se danes pelje sko. zi Poljčane lahko opazuje z vlaika, kako se na letnem telovadišču Sokola dviga in raste v višina ponosna zgradba bodoči Sokolski dom. Zidovje se veča in raste ia dneva v dan. V kratkem bodo zidarska dela končana in bo stavba pod streho. Ka* kar mnogo drugih bratskih domov tako bo tudi poljčanski zgrajen v čast in slavo, ko bo naš mladi kralj in starešina Nj. VeL Peter n. zasedel svoj kraljevski prestol. Sredstva, ld jih ima Sokol trenutno na razpolago še dolgo ne zadostujejo, da bi bdi dom dokončno dograjen in urejen. Zato Sokol, ki je navezan sam nase, ponovno apelira na dobrotnike in prijatelje Sokola naj podpro tukajšnje sodelavce, ki žrtvujejo poleg svojega dragocenega prostega časa vse za dosego stavljenega cilja, m kar se jim bo nudila med drugim najlepša prilika v nedeljo 3. septembra, ko priredi poljčanski Sokol svoj letni telovadni nastop združen z veliko ljudsko veselico na vrtu brata Mahoriča, Cisti dobiček je na. menjen za zgradbo gradečega se sokoiskega doma, zato v nedeljo vsi ki čutite sokolsko v lepe Poljčane pod Bočem. Zdravo.
JNSEMRAJTE V „JOTBU"2
\
Domače vesti
* Tudi naše državne mejnike prenavljajo. V »Jutru« smo 23. t. m. navedli, da so v Nemčiji že obnovili svoje državne mejnike na skupni meji z nami in oa so vanje namesto Oe (osterreich) že vklesali črko D. Omenili smo, da ne bi škodovalo, če bi tudi mi prenovili svoje mejnike s tem, da bi namesto SHS dali vklesati J. Zdaj nam poroča neki član komisije za obnovo mejne linije z Nemčijo: Vzdolž naše meje z Nemčijo ne izginejo samo spomini na biv. šo Avstrijo, marveč tudi začetnice SHS. Sestavljena je komisija z nemške in naše strani, ki vrši obojestransko popravilo mejnih kamnov in postavlja nove kamne na mesta, kjer so stari iz kakršnih koli razlogov zmanjkali. Delo je sedaj ravno v teku in bo končano komaj drugo leto na jesen. Zato torej še niso vsi napisi na tablah na vsej meji obojestransko popravljeni.
*	Seja uprave Združenja sodnikov se je
vršila v nedeljo v Beogradu in se je na njej razpravljalo o stanju sodnikov po posebni uredbi, s katero je vlada regulirala status sodniškega reda v Jugoslaviji. Člani uprave so ugotovili, da ie določba o depolitizaciji sodniškega reda v nasprotju z določbami ustave. Sklenjeno je bilo. da uprava obišče novega ministra pravosodja ter mu razloži težnje sodnikov v naši državi.
*	Za planinski tabor, ki ga priredi Slovensko planinsko društvo 3. septembra na Plešivcu, je generalna direkcija državnih železnic v Beogradu s svojim odlokom z dne 24. 8. 1939 Br. 78595-39 vsem udeležencem odobrila 50«/o popust od normal. ne cene na državnih železnicah za vožnjo do Slovenjega Gradca in nazaj do izhodne postaje. Kupljena cela vozna karta in železniška legitimacija K—13. ki jo dobite s predložitvijo za letošnje leto overovljene članske izkaznice SPD. velja za brezplačen povratek. Navedeni popust velja do Slovenjega Gradca za potovanje v času od 1. do 3. septembra 1939 in za povratek iz Slovenjega Gradca za čas od 3. 5. septembra za vse razrede osebnih in brzih vlakov. Obrazec K—13 mora biti potrjen od vodstva planinskega tabora na Plešivcu dne 3. 9. 1939. Planinci, izrabite ugodnost znižane voznine ter se udeležite planinskega tabora v čim večjem številu. Iz Ljubljane bodo imeli udeleženci še posebne ugodnosti v tem, ker vozi v soboto dne 2. septembra t. 1. ob 14.30 uri izpred evangeličanske cerkve poseben avtobus do vznožja Plešivca do Suhadola. Povratek od Suhadola je v nedeljo dne 3. septembra ob 19., tako da prispejo izletniki v Ljubljano okrog 22. ure. Prijavite se za avtobusni izlet čim prej v pisarni SPD, Ljubljana. Aleksandrova cesta 4-1.
*	Vpisovanje v enoletno državno priznano trgovsko učilišče »Christofov učni zavod« — s pravico javnosti —, Ljubljana, Domobranska cesta 15 se vrši dnevno dopoldne in popoldne, šolska izvestja in novi ilustrirani prospekti brezplačno na razpolago pismeno ali osebno. — Največji in najmodernejši zadov te vrste v drža. vi. Novo šolsko poslopje! Edinstvena stro-jepisnica s 50 pisalnimi in računskimi stroji. Zavod je potrjen od ministrstva, ima pravico javnosti (veljavnost izpričeval, rodbinske doklade. železniške karte). Šolnina zmerna. Zahtevajte prospekt! (—)
*	Stoletnica srbskega pevskega društva v Kotoru. V nedeljo so se pričele v Kotoru velike svečanosti v proslavo stoletnice ondotnega srbskega pevskega društva »Edinstva«. V teku nedelje so prispeli številni gostje in razne delega.cije iz vse Jugoslavije. Predsednik Jovan Bučin je prejel številne čestitke, med njimi tudi brzojav. ko kraljevskega namestništva, predsedni-štva vlade, patriarha in drugih visokih osebnosti. Dopoldne se je zbrala ogromna množica ljudstva na obali k sprejemu parnika »Bistrice«, ki je pripeljal nove goste. Razvil se je dolg sprevod skozi mesto in se je razšel pred hišo pevskega društva. Zvečer je bil velik vokalni koncert, ki je žel mnogo odobravanja.
*	NOvomeščani! Okrožje kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo dne 3. septembra v Novem mestu velik dolenjski kmetsko.mladinski praznik s sodolevanjem vseh gospodarskih in kulturnih organizacij. Pozivamo zaradi tega vse svobodoljubne Novomeščane, da na ta dan izobesijo zastave in tako primorejo k veličastnosti prireditve. — Okrožje kmetskih fantov in deklet Novo mesto.
*	Koroški drobiž. Kakor je razvidno iz poziva slovenskim društvom v »Koroškem Slovencu«, dobivajo tudi posamezna društva plačilne naloge od komisarja za društva. Ker je Prosvetna zveza že svoiečasno dobila plačilni nalog za vsa slovenska društva, je zahteva na posamezna društva seveda neupravičena. — Za prvo nedeljo v septembru je zopet najavljena slovenska kulturna prireditev v Št. Vidu v Pod-juni. Mogoče ne bo prepovedana! — V Celovcu je bilo odlikovanih 127 Korošcev s tako imenovanim »krvnim redom« — V Trdnji vasi pri Celovcu se je vršila slovesna predaja taborišča za delavce, ki so zaposljeni pri delih na vojaškem letališču
*	Tropsko in kolonialno tehnično zborovanje združenja nemških inženjerjev v Stuttgartu. Zveza nemških inženjerjev priredi v dneh 14. in 15. septembra v Stuttgartu tropsko in kolonialno tehnično zasedanje. Predavanja prvega dne bodo po-
Kompletna garnitura preparatov Farfumerija »Venus«, Tvrševa 9.
ZA NEGO KOŽE din M.-
* Za letošnji kongres Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije, ki se bo vršil 8. in 9. septembra v Nišu in ki bo združen z izleti v okolico Niša in v Bolgarijo, je generalna direkcija državnih železnic odobrila polovično vozno ceno s svojim odlokom z dne 24. 8. 1939 Br. 78696-39. Udeleženec kongresa mora kupiti na odhodni postaji celi vozni listek in železniško izkaznico K—13 na podlagi za leto 1939 overovljene članske izkaznice svoje, ga planinskega društva. Kupljena cela vozovnica velja za brezplačen povratek, ako ima uslužbenec kongresa na obrazcu K-13 potrjeno da se je udeležil kongresa Zveze. Ugodnost znižane voznine velja za potovanje v Niš v času od 6. do 9 septembra t. L, i za povratek iz Niša do izho-cišča postaje za čas oa 9 ao i.6 septem. bra t. 1. Podrobne informacije o izletih po kongresu Zveze v Nišu dobite v pisarni Zveze planinskih društev v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1., tel. 40—56.
Državno priznano Trgovsko učlliščs Robida
s pravico javnosti Ljubljana, Trnovska ul. 15.
vpisuje v enoletni trgovski tečaj vsak dan.
Dijaki zavoda imajo ugodnosti rodbinskih doklad, žel. voznih kart itd. kakor dijaki državnih šol.
*	Nova uredba o zaposlitvi inozemskih delavcev v Nemčiji. Ker je v Nemčiji veliko pomanjkanje delovnih moči, so mnogi iskali in zaposlili inozemske delavce brez posebnega dovoljenja delovnega urada. Zato je nemški minister za delo s posebno odredbo prepovedal: 1. vsako najemanje delavcev v inozemstvu, tudi v pro-tektoratu, bodisi po pooblaščencih ali po inseratih; 2. vsako zaposlenje ino-zemcev ali oseb brez državljanstva, ne da bi dotični prej zaprosil za dovoljenje pri pristojnem delovnem uradu; 3. vsako prenakazovanje prisluženega denarja v inozemstvo brez dovoljenja deviznega urada. Nastanitev in zaposlitev inozem-cev je torej mogoča samo z dovoljenjem urada.
*	Največji sejem v Bosni se vrši vsako leto v Derventi. Letošnji se je pričel včeraj in bo trajal 4 dni. To je ogromen sejem ne samo po prostranosti, temveč tudi po številu sejmarjev, ki pridejo skoraj iz vse Bosne in iz Slavonije. Ze 10 dni pred pri-cetkom sejma prispejo v Dervento prvi glasniki sejma, oni s cirkuškimi vozovi kakor tudi siromašnejši komedijanti z opicami. Ljudstvo se te dni po mili volji zabava po vrtiljakih in občuduje čudovitosti v panoramah. Letos ie prispel celo potujoči kino z zvočnim filmom in cela družba ciganov z opicami. Sejem je letos še prav posebno dobro obiskan
ZDRAVILIŠČE
Radio-Thertna Laško
Učinkovita moč radioaktivne termalne vode 370 C za bolezni: kronični revmatizmi vseh vrst, kronična obolenja črevesja in ožilja, ischias, ženske bolezni, arterioskleroza. — Zdravljenje je pod stalnim nadzorstvom zdravnika. — Diatermija, elektroterapija, obsevanje.
ZNIŽANE CENE.
Od 1. septembra dalje pavšalne cene: Za 20-dnevno zdravljenje din 1.100.—, za 10-dnevno zdravljenje din 600.— (hrana, stanovanje, dnevno 1 kopel, zdravniški pregled in občinska taksa).
ZAHTEVAJTE PKOSPEKXfij
jasnjevala posebne zahteve, ki jih v tropskih in subtropskih pokrajinah morata premagovati telmika in mženjer v pogledu zemljepisnih, podnebnih in higienskih prilik. Pri tem se bodo zlasti obravnavala vprašanja poljedeljstva in gozdarstva, rudarstvo, promet, preskrba z energijo in drugo. Drugi dan bo sledilo pet strokovnih sej in se bo na njih razpravljalo o naslednjih zadevah: o preskrbi z energijo v tropskih krajih, o hišni tehniki, o gospodarski tehniki, o prometu ter o kolonialni gozdarski in lesni tehniki v tropičnih deželah. (—)
*	Poslužite se Putnikovega posebnega vlaka v Beograd. Odhod iz Ljubljane 2. septembra zvečer. Povratek 5. septembra zjutraj. Cena 145 din. Prijave v vseh bile-tarnicah Putnika Slovenije. (—)
*	Dekliški pensionat »Nadja«, konver-zacija v tujih jezikih, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 14, obvešča, da ima še nekaj prostih mest na razpolago za dijakinje. Zahtevajte prospekte! (—)
*	Vpisovanje v državno priznani Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. (Dopisna trgovska §°-la) je vsak delavnik med rednimi uradnimi urami. Učenci tečaja uživajo vse ugodnosti, ki veljajo za redne učence državnih šol. Prospekti so interesentom brezplačno na razpolago. (—)
*	Gospodarska razstava rib, ki bo prirejena na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 2. do 11. septembra, bo prikazala v velikih kasonih in akvarjih vse naše ribe gospodarske važnosti, nadalje stanje našega ribarstva predvsem v zaprtih vodah, ri. bogojstvo za postrvi, načrte in modele ribogojnic z načinom vzgoje, modele vzornega ribogojstva za krape in kmetske ribnike ter način njih smotrnega izkoriščanja.
*	Reklamacije vabil k otvoritvi jesenskega velesejma, ki bo 2. septembra, izvolite nasloviti na velesejemsko pisarno. Va, bila so že razposlana, vendar pa je pri obilici dela mogoče, da vabilo komu po pomoti morda ni bilo poslano. (—)
*	Šampijoni. Na velesejmu bo na jesenski kmetijski razstavi razstavljena krasna kolekcija naših gob. V naših gozdovih, na travnikih raste izredno velika množina jedilnih gob, katere pa le malokdo pozna in loči. Tudi lepe bele gobe šampione najdemo sem in tja na travnikih. Ni pa vsem znano, da je šampijon delikatesa, katero se da z velikim uspehom gojiti tudi doma v kleti, v poletni gredi, ali pa na vrtu v senci. Način vzgoje ni tako težak, kot bi si marsikdo mislil. Potrebno je poznati v prvi vrsti natančno življenje gob, njih raz. množitev, razvoj itd. V Parizu go;e v bivših kamnolomih globoko pod zemljo velikanske množine šampijonov, ki so Pariža-nom prava poslastica. Zakaj bi si jih mi ne privoščili, če nam je to možno. Da ra-sto pri nas, ve več starih gospodov, ki so jih dnevno nabirali pod kostanji v Latter-mannovem drevoredu ter akacijami ob bivši jahalnici in zgodilo se je, da je zrastel šampijon ob spomeniku sv. Trojice pred Nunsko cerkvijo. Kako se vzgajaio šampijoni, kako rasto ter se razmnožujejo. Kako je potrebno pripraviti gnoj za pod^.go se bomo naučili na zelenjadnem oddelku kmetijske razstave na velesejmu. (—)
*	Važno za učence trgovskih akademij in šol. Založba »Stroka« v Ljubljani je založila učno knjigo prof. ing. V. černeta: »Trgovska aritmetika« I. in II. del, ki je odobrena kot učbenik od pristojnega ministrstva za trgovske akademije, dvoraz-redne trgovske šole, abiturijentske in druge enoletne trgovske tečaje. Knjiga je natisnjena in izide pravočasno za začetek šolskega leta. Založba opozarja starše in druge interesente, da je ta knjiga edini odobreni učbenik za naštete šole, druge in podobne računske knjige se pri pouku ne flXK$> uporabljati. X,—i,
I * Smrtna žrtev avtomobilske nesreče. V I
' nedeljo zvečer so na kirurški oddelek ljub. ' ljanske bolnišnice pripeljali 301etnega Matevža Benedičiča, ki se je ponesrečil pri karambolu na cesti blizu Železnikov. Skupaj sta trčila dva avtomobila s tolikšno silo, da se je eden razbil, Benedičič pa je odletel z voza in obležal s prebito lobanjo in dobil še druge poškodbe. V bolnišnici so se zdravniki z vso vnemo pozanimali zanj, a brez uspeha. Kmalu po prevozu je Benedičič ranam podlegel.
*	Najdenčkova usoda. Pred 18 leti se je Milunka Iličeva, špediterjeva žena iz Po-žarevca, mudila v Beogradu in ie našla na nekem pragu novorojenčka, povitega v čiste plenice. Otrok je bil zelo slab. Milunka se je brž odločila, da prevzame otroka, ker ji je nekaj lastnih otrok pomrlo. O svoji odločitvi je obvestila oblasti. Z otročičkom se je odpravila iz Beograda domov, vesela, da bo lahko presenetila svojega moža. Na kolodvor ji je sledila neznana elegantna, mlada dama. ki je pristopila k njej in jo prosila za naslov. Rotila je Milunko, naj nikomur ne pove, da se je z njo sestala in je obljubila, da bo kmalu sama prišla v Požarevac in bo spet prevzela svojega otroka. Minili so tedni, meseci in leta. Otrok se ie lepo razvijal, elegantne mlade matere pa ni bilo od nikoder. Milunka in njen mož sta bila s tem kar zadovoljna, otroka sta lepo vzgojila, nista ga pa dala krstiti, marveč sta ga kar tako klicala za Stojana, Rado-dovana ali Pavla. Danes je deček star 18 let, dovršil je osnovno šolo kot najboljši učenec in je zdaj zvesta opora svojemu krušnemu očetu. Po 18 letih sta ga Ilica vendar dala krstiti.
*	Antonu Hacetu na sledi. Za znanim vlomilcem Antonom Hacetom, ki ga orožniki po vsej deželi z vso vnemo iščejo, od-
' kar je policija aretirala njegovega tovariša Štefana Verleta, še zmerom ni prave sledi. Pred dnevi sta se po vaseh okrog Komende klatila dva sumljivca izmed katerih je bil eden močno podoben Haceto-vemu opisu. Naslednji dan je bilo vlomljeno v izložbo trgovine Marije Kraljeve v Mostah in tatovi so odnesli oelo majhno zalogo raznovrstnega blaga. Sumljivca sta se s plenom odpeljala na kolesih, ki sta ju bila tudi nekje ukradla. Hace je po rodu iz Podcerkve pil Starem trgu, a preden je zašel v Verletovo družbo, se je klatil okrog s 331etnim bivšim delavcem Jožetom Leničem, pa ni izključeno, da je Lenič tudi zdaj njegov pajdaš. Nedavno je Lenič vlomil tudi v hišo posestnika Franceta Peljka na Padežu pri Borovnici in odnesel več zlatih moških prstanov, dva ženska prstana, starinsko zlato verižico, dve srebrni ženski verižici in več starih srebrnih kovancev, da je napravil za več tisočakov škode.
*	Tiskarski škrat, v četrtkovi številki »Jutra« je tiskarski škrat povzročil nelju. bo objavo, da je v Murski Soboti razstavljeno 100 prepariranih žab, mesto 1000. Razstavo je obiskalo zadovoljivo število ljudi. Te dni bodo razstavljalci odpotovali v Ptuj nato pa v Ljubljano.
*	Popravek. V nedeljski križanki (štev. 97) je tiskarski škrat pokvaril dve definiciji. Pravilno se glasita: 29 v: (2) del narodnega predstavništva (namesto predstavnika) in 16. n.: naravna (namesto: narodna) krasota.
*	Opozarjamo na izredno ugodno priliko potovanja s posebnim vlakom v Beograd na dan 2. septembra t. 1. Cena 145 din po osebi. Vse prijave in informacije sprejemajo vse biletarne Putnika. (—)
Iz Lphljane
še o težavah v naši operi
Glede na izjave novega vodstva ljubljanske opere, objavljene v dveh tukajšnjih dnevnikih, smo prejeli s poučene strani tole pojasnilo:
Novo vodstvo naše opere skuša zvrniti krivdo za sedanje neugodne razmere na prejšnjega ravnatelja. Zlasti mu hoče naprtiti krivdo za pomanjkanje solistov. Resnica je pa takale: G. J. Francla ni bilo mogoče spričo sijajnih ponudb, ki jih je imel od drugih gledališč, drugače obvezati za Ljubljano, kakor da mu ie bil dovoljen dopust za študij v Italiji. Tak dopust je za njegov razvoj zelo važen A tudi za časa študija je obvezan za nastopanje v Ljubljani in za študij novih vlog, kar je sedanjemu vodstvu dobro znano. Taki dopusti, ki so koristni za pevce in za zavod, so se dovoljevali tudi v prejšnjih sezonah (na pr. Gostiču od decembra do marca, torej na višku sezone!), vzlic temu je bilo mogoče nadaljevati delo. Zakaj samo po tej poti se morejo z našimi skromnimi sredstvi vzgajati veliki pevci. Razen omenjenega dopusta gosp. Franclu ni prejšnji ravnatelj dovolil nobenega drugega. Pomanjkanje mnogih strok v solističnem ansamblu ie posledica slabih finančnih okolnosti. Ta pojav ra spremlja delo v operi že mnoga leta. Tu pomagata pač le spretnost in elastičnost v -n"r>oredbi dela
Za primer g. Primožiča more preišnii ravnatelj tobko kakor za kakšen elementi ven pojav.
tej informaciji b-' bil" reči: Čudimo se. da se sed-^nj^ vodstvo, ki ?:va vsestransko in tako oči<no podporo ^blasti. kakršne ni bil do^lei deležen men-ir> noben dr''" ravnate1!.	teka k re-
Vv'rVr>3f»i.in!n in oritožham. Rajš* na' un°-rabi reno^te in navdila o eledališHh vprašanih. s katerimi so ocr<>'"evab ^ol^a 'eta preišnie vodstvo. Seveda s»l<=da,;?če ie 7 odra	drn«"«čnn kakor nar-
TFT rr*?* TVASSTI^P S&FOLA JLJSJM.JANA ITI
dne S. septembra t. I. ob «',16. uri na telovadišču ob Tyrševi cesti
DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT ob 16., 19. in 21. uri
S - - c k Vf & TI A Ljubavni roman v prostrani saharski puščavi .11.3. aAHAnA Jean Pierre Aumont, Charles Vanel in lepa Marta
Labarr.	KINO UNION, tel. 22-21


KINO SLOGA, tel. 27-30 Samo še danes ob 16., 19, 21. in zablode današnjega časa.
Krik ulice
Velika socialna drama, ki nazorno pokaže miselnost Razburljiva vsebina! Samo za zelo močne živce!
I
Sadjarska in vrtnarska p°družnica Ljubljana mesto priredi v sredo dne 30. t. m. izlet v St. Vid nad Ljubljano z ogledom vrta znanega strokovnjaka g. Frida Lenar-da in obsežnih sadovnjakov knezoškofij skega zavoda v št. Vidu. Uspeh raznih načinov obrezovanja sadnega drevja bo pojasnjeval g. Frido Lenard. Sestanek ob končni tramvajski postaji v št. Vidu nad Ljubljano točno ob 16. uri pop. Člani in gostje vabljeni.
u— Siškarji so veselo odpravili svojega komarja, čeprav je šišensko žegnanje le. tos padlo v dni, ko so se nitke mednarodnega položaja napele do kraja in nas tudi v domovini presenečajo dogodki zgodovinskega pomena, so šiškarji vendar v sproščeni radosti obhajali god svojega patro-na sv. Jerneja. Kramarji so razpeli svoje šotore pred cerkvijo, v stolpu starinske cerkvice je ves dan potrkavalo, s hiš 30 plapolale državne zastave — bilo je praznič no, kakor da se na svetu nič ni zgodilo. Popoldne je po gostilniških vrtovih šumelo kakor v panjih, a množica gostov se je zbrala na sokolski veselici na telovadišču ob Sokolskem domu in v parku pod Ceki-novim gradom, kjer so imeli svojo priredi. t?v šišenski gasilci.
Speci jalistka za ženske bolezni in porodništva
dr. J. ŽITKO
ZOPET REDNO ORDINIRA
Sadjarji in vrtnarji. Bežigrajsko sadjarsko in vrtnarsko društvo priredi dne 3. septembra poučni izlet na Grm pri Novem mestu in v samostan Plete rje. Vožnja z avtobusom tja in nazaj znaša 40 din. Izleta se lahko udeleži vsak vrtnar ali sadjar katerekoli podružnice, vabljeni pa so tudi ljubitelji vrtnarstva in sadjarstva, skupno z družinskimi člani. Prijave sprejema do 31. t. m. društveni tajnik Lukeš Rudolf Tyrševa cesta 99. Odhod izpred hotela Miklič 3. septembra ob 5.30 uri.
u— Ljubljanski Sokol poziva svoje člane, ki bi hoteli sodelovati kot reditelji na društvenih prireditvah, na sestanek, ki bo v društveni pisarni v Narodnem domu v petek 1 septembra nb 20 uri
u— Sv. maša zadušnica za blagopokoj-nlm dr. Miroslavom Lukanom bo darovana v sredo 30 t. m. ob 8. uri zjutraj v stolnici pred glavnim oltarjem. (—)
Za mestne reveže je namesto venca na grob v počastitev spomina na svojega ustanovnega in dolgoletnega zvestega člana dr. Miroslava Lukana. velikega župana v p. Ljubljanski športni klub daroval 300 din. Mestno poglavarstvo izreka daroval, cem najlepšo zahvalo tudi v imenu podpi-ranih. Počastite rajne z dobrimi deli!
u— Več reda in dostojnosti pri škropljenju ulic! Na to našo notico smp dobili pojasnilo mestnega cestnega nadzorstva, da je pred kratkim škropilni avtomobil res poškropil neko prodajalko časnikov pred pošto, vendar je pa škropilcu pokazal stražnik prosto pot in je škropilec šele v zadnjem trenutku opazil prodajalko, ki se je umikala prihajajočemu avtomobilu. Prepričan je bil, da se bo lahko še naglo ognila in je zato vozil dalje z odprto vodo, kakor je bila pač vsa javnost že večkrat opo. zorjena, naj se škropilnim avtomobilom umika o pravem času. Seveda se pa nezgoda ni zgodila namenoma, ker so škropilci izbrani delavci, ki se tudi zavedajo svoje odgovornosti ter so v resnici utemeljene pritožbe proti njim skoraj izjeme. Kar se pa tiče v isti notici omenjenega škroplje nja Korcščeve ulice, je pa tudi res, da je mestno cestno nadzorstvo ne škropi, saj je ta ulica na periferiji inkorpori ranih Most in skoraj brez prometa. Menda tudi pred inkorporacijo prebivalstvo te ulice ni bilo tako natančno in od svoje občine ni zahtevalo škropljenja z avtomobili, zato pa mora pač tudi sedaj še nekoliko potrpeti, saj bi mestna občina morala štcv:lo škropilnih avtomobilov podvojiti, če bi hotela škropiti prav vse ulice z minimalnim prometom tud' °kraini periferiji.
Iz Maribora
a— Ravnateljstvo Legatove šole v Mariboru nasr-anja. da je ministrstvo za trgovino in industrijo v Eeogradu podelilo A nt. Rud. I.egatovemu Enoletnemu trgov, skemu tečaju pravico javnosti. Državni uslužbenci oziroma njihovi otroci dobivajo draginjske doklade kakor na vseh javnih šolah, vse učenke in učenci uživajo ugodnost glede dijaških voznih kart na železnici, končno izpričevalo nadomešča vso učno dobo in dve leti pomočniške prakse v trgovinski obrti. Vpisovanje dnevno, tudi ob nedeljah, od 10. do 12. ure v šolski pisarni, Maribor. Vrazova ulica 4. šolski program in poasnilo brezplačno. Lastni dijaški internat. (—)
a— Dramska šola pod vodstvom glavnega režiserja Koviča se bo začela v nedeljo 3. septembra. Predavanja bodo v vseh panogah gledališke umetnosti — v igranju, režiji, dramaturgiji. Samo resni interesenti se lahko javijo dnevno pri gledališki blagajni od 9 do 12. aH pa direktno pri g. Koviču. Gregorčičeva 26. od 13. do 15. in od 18. do 19.
a — Akcija za spomenik Berti Bukšek-Bcrcantovi. Sekcija Združenja gledaliških igralcev je pričela akcijo za postavitev dostojnega spomenika pok. prvakinji mariborske drame Berti Bukšek-Bergantovi, ki je 10 let izvrševala na mariborskem
u— Proslava kraljevega rojstnega dne.
Vsa narodna, kulturna, bojevniška telesno-vzgojna, huma-iitarna in gas:lska društva '	odru svoje težko umetniško poslanstvo z me«tno poglavarstvo vljudno vabi. da se .	veliko resnobo in ljubeznijo. Podprimo njih predstavniki zar.^sliivo udeleže sestan- j	pohvalno pobudo naših gledaliških igralka. ki bo v sredo dne 30 t m. ob 18. v ve- 1	cev in prispevajmo za spomenik Bukškovi.
liki dvorani mestnega poglavarstva Na sestanku bo predložen načrt in po njem ureien razpored nroslave kraljevega roist-neera dne 6 septembra, ki naj bo v teh časih res manifestanten izraz skupnosti, ljubezni. spoštovanja in vdanosti vsega ljub. ljanskega prebivalstva našemu mlademu vladarju Ni Vel. kralju Petru II.
u— Lep življenjski praznik. 50 godovni rojstni dan obhaja danes v krogu svoje ožje rodbine poznani policijski uradnik g. Janko Benedičič. vodja policijske ekspoziture na glavnem kolodvoru. Tovariši želijo zvestemu prijatelju k 50-letnicl vse najboljše z željo, da bi ostal v njihovi sredi m vaaopo let« zdrav in čU, kakor ja gane«.
Prispevki se lahko pošljejo na sekcijo (Narodno gledališče) ali pa Posoiilnici v Narodnem domu. čekovni račun 10.502
a— Štiri sadni trgi v Mariboru. Mestni tržni odsek je sklical včeraj posebno anketo na nobudo okoliških občin. Ankete so se udeležili predstavniki mestnega tržnega odseka, mestnega tržnega nadzorstva, mestnega gradbenega urada in mestne polici ie. Sklenili so. da bodo odslej prodajali sadje ne samo na trgu ob Orožnovi ulici in v Strossmaverjevem drevoredu, amoak tudi na Trgu svobode v Prešernovi ulici, v Radvanjski ulici in v Magdalenskem parku. To bo v korist prebivalcev in na-
a— 501etnico rojstva obhaja znani mariborski odvetnik g. dr. Avgust Reisman. Študiral je gimnazijo v Kranju, pravne študije pa na praški univerzi, kjer je bil leta 1918. promoviral. Kot odvetniškega koncipienta ga je zatekel prevrat v Slovenski Bistrici, kjer je igral tedaj veliko vlogo. Pozneje se je naselil v Mariboru in je bil nekaj let tudi dopisnik in sotrudnik »Jutra«. Slavljenec je izrazit predstavnik Masarykove šole. V zadnjem času se zelo živahno udejstvuje v političnem pokretu. Na mnoga leta!
Iz Celja
e— Velik proces. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se bo pričela danes ob 8. razprava proti 511etnemu javnemu notarju dr. Dušanu Senčarju iz Preval j, proti 401etnemu lesnemu trgovcu in posestniku Karlu Se de ju iz Pre val j, proti 501etnemu lesnemu trgovcu in posestniku Ivanu Veržunu iz černeč pri Dravogradu in proti 631etnemu posestniku Matevžu Kralju iz Prevalj. Dr. Senčar je obtožen zaradi prestopka zoper imovino z ograža-njem kredita, zločinstva zoper pravosodje, zločinstva in prestopka zoper službeno dolžnost, prestopka zoper imovino z oderu. štvom in ogrožanjem kredita, zločinstva zoper imovino s poškodbo tujih imovinskih koristi in prestopka zoper imovino s prevaro. Sedej in Kralj sta obtožena zaradi zločinstva zoper pravosodje, Sedej je poleg tega obtožen še zaradi prestopka zoper imovino z oderuštvom in ogrožanjem kredita. prav tako tudi Veržun. Gre za afero z Ilirsko gospodarsko službo v Prevaljah, o kateri trdi obtožnica, da je bila zaradi protizakonitega postopanja obtožencev težko oškodovana. Ker je gradivo zelo obsežno. bo trajala razprava najbrž tri dni.
e— Umrli sta v celjski bolnišnici: v soboto 201etna kočarica Marija špolerjeva z Male gore pri Desiniču, v nedeljo pa 47 letna posestnica Josipina Tevževa iz Zgornjih Kraš pri Bočni.
e— Iz našega celjskega uredništva. Urednik g. Rado Pečnik, vodja celjskega uredništva »Jutra«, se je vrnil z dopusta in je spet prevzel svoje pesle.
e— Upokojitev. Upokojen je bivši gene. ralni konzul, svetnik v ministrstvu zunanjih zadev g. dr. Anton Novačan iz Celja.
e— Tragična smrt mlade matere. V soboto okrog 12.45 je peljal 141etni posestnikov sin Stanko Muškatevc iz Stopč pri št. Juriju ob juž. žel. z dvovprežnim vozom opeko iz Celja proti Teharju. Ko je vozil po cesti, ki vodi od državne ceste na Sp. Hudinji proti Bukovemu žlabu. in stopal za vozom, je privozila pri vojaškem skladišču sena s kolesom nasproti 301etna tovarniška delavka Terezija Gozdnikova iz Trnovelj. Iz nepojasnjenega vzroka je zadela Gozdni kova s kolesom v sprednjo stran voza. Gozdnikova je padla s kolesa pod težko naloženi voz. Zadnje kolo ji je šlo čez trebuh in ji prizadejalo težke notranje poškodbe. Gozdnikova je obležala nezavestna. Z reševalnim avtomobilom so jo prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer ie že ob 16. podlegla poškodbam. Gozdnikova zapušča mo. ža. ki je brez posla, in dvoje malih otrok. Pokojna je skrbela za vso rodbino, ki je sedaj na tragičen načir. izgubila svojo edi-
no oporo, e_
vU<--rK!'"«^
jo * prepeljali v C^e. Celjskega juvelir«
ja in i.iULaija g. KciU;vlua .rvuuu-..^ja in njegovo soprogo, ki sta se pri avtomobilski nesreči pri Ptuju v soboto težko ponesrečila, so prepeljali z avtomobilom na njun dom v Celje. Njune poškodbe k sreči niso smrtno nevarne. Včeraj popoldne so prepeljali z avtofurgonom v Celje truplo 331etnega zlatarskega pomočnika Davorina Mordeja. ki je bil zaposljen pri g. Almo. slechnerju. Mordej je šofiral avtomobil in je zletel s tako silo iz avtomobila, da mu je pri padcu počila lobanja. Nesrečnež je na mestu podlegel poškodbam. Zapušča ženo in enega otroka. Bil je marljiv, simpatičen mož in se je z veliko vnemo udej-stvoval tudi v celjski gasilski četi.
Maše šole
š— Vpisovanje v državno mešransko šolo v Kamniku bo 1. 2. in 3. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v deški šoli v Kamniku. V prvi razred se smejo vpisati učenci, ki so dovršili IV. razred ljudske šole brez slabe ocene ali učenci, ki so dovršili kak razred višje ljudske šole. Njihova starost prvega januarja 1939 r.e sme pre. segati 14. leta. K vpisovanju naj prinese vsak učenec zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in davčno potrdilo. Vpisovanje bo na deški šoli. O pričetku pouka bo vsak učenec obveščen pri vpisu.
š— Na državni realni gimnaziji v Kočevje bo vpisovanje za I. razred dne 1. sep. tembra od 8. ure dalje. Prinesti je treba seboj zadnje šolsko izpričevalo o položenem sprejemnem izpitu, krstni list in potrdilo davčne uprave za odmero šolnine. Dne 2. septembra se bodo vpisovali učenci za ostale nižje razrede, dne 4. septembra pa za učence V. in VI. razreda. Vnanji pe-tošolci in šestošolci dobe oskrbovalnino za znižano ceno. Dne 5. septembra se vpisujejo dijaki z drugih zavodov in zamudniki.
š— Na meščanski šoli v Mežici bodo popravni izpiti v četrtek dne 31. t. m. od 8. ure dalje. Vpisovanje na bo 1., 2. in 3. septembra vsakokrat od 8. ure dalje. Novinci naj pridejo k vpisovanju v spremstvu staršev oziroma odraslih svojcev. Učenci, ki prestopajo z ljudske šole v meščansko šolo, morajo pri vpisu predložiti izpričevalo. (Dijaška knjižica oziroma šolski izkaz ne zadostujeta). Ostale podrobnosti so priobčene na uradni deski.
Iz življenja na deželi
BLED. Zvočni kino bo predvajal še da/-nes in jutri velefilm »Junaki morja«. Od petka do nedelje veliki pevski film »Na-non«. Običajni dodatki.
Gospodarstvo
Znaten Izvoz v juliju
Navzlic temu smo imeli pasivno trgovinsko bilanco
Carinski oddelek finančnega ministrstva objavlja podatke o gibanju naše zunanje trgovine v mesecu juliju. Številke za julij nam kažejo da je bil v tem mesecu naš izvoz razmeroma znaten Običajno spada julij med one mesece, v katerih je tik pred izvozno sezono izvoz razmeroma slab. Zlasti lani je bil julij najslabši mesec v letu. Letos je izvoz v juliju le malo zaostajal v primeri s prejšnjimi meseci, v primeri z lanskim julijem pa je bil za 44% večji.
V	prvem letošnjem četrtletju se je naš izvoz razvijal precej neugodno. Zaostajal je v primeri za lanskim izvozom za 8%. Trgovinska bilanca pa je pokazala v tem četrtletju pasivni saldo 175 milijonov din. V drugem četrtletju je bil izvoz ugodnejši, zato smo imeli v tem četrtletju za 61 milijonov din aktivno bilanco.
V	juliju je bil kakor rečeno izvoz razmeroma ugoden, vendar je bil znaten tudi uvoz, kar je povzročilo, da nam je julij prinesel uvozni presežek v višini 25.8 milijona din; seveda je bila lani v juliju trgovinska bilanca še bolj pasivna in je uvozni prisežek znašal 120.5 milijona din.
V	juliju je dosegel naš izvoz 322.974 ton (lani 261.057) v vrednosti 408.0 milijona din nasproti 282.7 milijona din v lanskem juliju. V primeri z lanskim letom se je torej letos naš izvoz v juliju povečal po količini za 23.7%, po vrednosti pa za 125.7 milijona din ali za 44.3 %.
L"vozili pa smo v juliju letošnjega leta 113.853 ton (lani 143.171) v vrednosti 433.8 milijona din nasproti 403.2 milijona din v lanskem juliju. Povečanje uvoza nasproti lanskemu juliju znaša torej 30.6 milijona din ali za 7.6 %. Po količini pa je bil letos v juliju naš izvoz za 20 % manjši nego lani. Gibanje naše zunanje trgovine v sedmih mesecih letošnjega leta je bilo naslednje (v milijonih din):
izvoz	uvoz	saldo
januar 1939	319.1	378.3	— 59.2
februar 1939	339.5	402.1	— 62.6
marc 1939	423.0	476.3	— 53.3
april 1939	433.3	418.8	+ 14.5
maj 1939	466.5	424.1	+ 42.4
junij 1939	432.5	428.3	+ 4.2
julij 1939	408.0	433.8	— 25.8
jan—julij 1939	2821.8	2961.7	—139.9
jan.—julij 1938	2670.3	3048.8	—378.5
jan,—julij 1937	3353.5	2847.7	+505.8
jan—julij 1939	1961.5	2313.4	—351.9
jan,—julij 1935	2080.8	2046.5	+ 34.3
jan.—julij 1934	2014.8	1882.9	+131.9
jan.—julij 1933	1532.3	1704.5	—172.2
Naš Izvoz v prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bil po vrednosti za 151 milijonov din ali za 5.7% večji nego lani, vendar pa za 531 milijonov ali za 15.8% manjši nego v istem razdobju leta 1937. Uvoz v prvih sedmih mesecih letih zaostaja v primeri z lanskim letom za 87 milijonov din ali 2.9%.
Naša trgovinska bilanca je bila v prvih sedmih mesecih t. 1. pasivna za 139.9 milijona din. Ta pasivnost pa ni znatna, če upoštevamo, da je v prvem polletju trgovinska bilanca običajno pasivna ter postane aktivna šele proti koncu leta ko se razvije izvoz kmetijskih pridelkov.
Podrobnosti o našem izvozu v juliju
V preteklem mesecu smo že pričeli iz važati letošnjo pšenico in je izvoz dosegel 360 vagonov v vrednosti 6.6 milijona din (lani 0), koruze pa smo v juliju izvozili 950 vagonov v vrednosti 11.8 milijona din Gani 11.4).
Izvoz fižola je precej zaostajal za lanskim letom, saj je v preteklem mesecu znašal le 56 vagonov (lani 199) v vrednosti 1.3 milijona din (3.6). Zato pa je bil znatno večji izvoz svežega sadja, ki je v tem mesecu narasel na 202 vagona (lani 22) v vrednosti 6.5 milijona din (0.7). Tudi izvoz vina je bil nadalje velik, saj smo v juliju izvozili 65 vagonov vina (lani 3) v vrednosti 2 milijona din. Podvojil se je izvoz zdravilnih zelišč, ki je dosegel vrednost 5 milijonov din (2.3). Prav znaten je bil tudi izvoz konoplje, ki se je povzpel na 206 vagonov (167) v vrednosti 20.1 milijona din (14.0).
Znaten izvoz živine
Izvoz živine je bil v preteklem mesecu prav živahen. Konj smo v juliju izvozili sicer le 1093 (1771) v vrednosti 4.0 milijona din (6.2), zato pa se je dvignil izvoz goveje živine na 2517 glav (1429) v vrednosti 8.1 milijona din (4.5), izvoz živih svinj na 37.398 glav (13.330) v vrednosti 62.3 milijona din (18.5) Izvoz svinj se je v primeri z lanskim letom več nego potrojiL Drobnice smo izvozili za 3.2 milijona din (2.5), žive perutnine pa za 3.3 milijona din (3.3).
Svežega mesa smo izvozili za 6.7 milijona din (6.4), mesnih izdelkov za 4.7 milij. din (5.5), svinjske masti za 6.8 milijona din (6.5) in jajc za 11.5 milijona din (10.2). Prav znaten je bil v juliju izvoz surovih kož, ki je dosegel vrednost 19.0 milijona din (lani 7.0).
Znaten izvoz lesa
Ze v sobotni številki smo omenili podatke o celotnem našem izvozu lesa in gozdnih proizvodov, ki je znašal v juliju 112.9 milijona din nasproti 60.1 milijona din v lanskem juliju. Iz objavljene podrobne statistike sedaj posnemamo, da smo v juliju izvozili 399 vagonov drv (lani 354) in 10.032 vagonov gradbenega lesa (5.664) v vrednosti 87.0 milijona din (48.1). Nadalje smo izvozili 177 vagonov oglja (120) in 74.400 pragov v vrednosti 5.1 milijona din (3.4). Izvoz lesnih izdelkov pa se je dvignil na HO vagonov (34) v vrednosti 3.6 milijona din (1.7).
Zmanjšan izvoz rud in kovin
Izvoz rud in kovin je bil v nasprotju z lanskim letom manjši. Bakra smo izvozili le 103 vagone (lani 303) v vrednosti 17.9 milijona din (36.4). Izvoz rud pa je dosegel le vrednost 31.6 milijona din (41.0). Tudi izvoz svinca je znašal le 2.2 milijona din (4.0) in izvoz ferosilicija le 0.6 milijona din (1.0). Povečal pa se je izvoz cementa na 1661 vagonov (1490) v vrednosti 4.7 milijona din (3.7).
Funt In frank sta doslej popustila za 9%
Na mednarodnih deviznih tržiščih je tudi včeraj angleški funt nadalje nekoliko popustil, ker se angleški valutni intervencijski funt nadalje vzdržuje vsake intervencije. Pretekli četrtek je deviza Lon-don-Curih notirala še 20.76, v soboto je znašal tečaj 19.62, včeraj pa le 18.75. Od zadnjega četrtka je torej angleški funt popustil za 9.6%. Francoski frank, ki je povezan z angleškim funtom, sledi gibanju angleškega funta. Deviza Pariz je včeraj notirala v Curihu 10.70 nasproti 11.76, kolikor je znašal tečaj zadnji četrtek. Francoski frank je torej popustil za 9%. De-vizi Amsterdam in Bruselj ne kažeta v zadnjih dneh večjih sprememb, pač pa so popustile vse devize baltiških držav, ki so povezane z angleškim funtom.
Na naših borzah se kaže oslabitev funta zgolj v oficielnih tečajih, ki se držijo curiške paritete 10 frankov za 100 din med tem ko na svobodnem trgu sledi tudi dinar angleškemu funtu. Tečaj angleškega funta je namreč ostal ves čas nespremenjen na višini 258 din in po tem tečaju se ravnajo tudi ostali svobodni devizni tečaji.
Cena zlatu na londonski borzi je včeraj nara3la na 161 šilingov za unčo nasproti 148Vt šilinga, kolikor je znašala cena sredi preteklega tedna. Cena zlatu se je torej dvignila za 3.4%.
Mobilizacija angleških finančnih rezerv
Iz Londona poročajo, da je angleška vlada odredila prepoved trgovanja z vrednostnimi papirji nekaterih držav, zlasti Zedinjenih držav, nekaterih južno ameriških nadalje Francije, Belgije, Nizozemske, Švice in švedske itd. Imetniki morajo v v shrambo Angleški banki, prodati pa jih enem mesecu te vrednostne papirje izročiti smejo le angleškim državljanom m samo z dovoljenjem Angleške banke.
že prejšnji teden smo na tem mestu poročali, da posvečajo v Angliji inozemskim vrednostnim papirjem posebno pozornost, ker vidijo v teh vrednostnih papirjih veliko finančno rezervo n primer vojne odnosno za eventualna plačila ameriških dobav. Angleška vlada je že pred tedni odredila, da morajo Angleži prijaviti vse inozemske vrednostne papirje. V angleških rokah je za okrog 1100 milijonov dolarjev samo ameriških vrednostnih papirjev, ki notirajo na ameriških borzah. Vrednost vseh inozemskih vrednostnih papirjev v Angliji, ki se dajo vnovčiti v inozemstvu, pa znaša 1.2 milijarde funtov, to je preko 5 milijard dolarjev. Najnovejši ukrep Angleške banke ima namen preprečiti izvoz teh vrednostnih papirjev v Inozemstvo. Anglija namerava v primeru nujne potrebe prisilno odkupiti vse te vrednostne papirje in jih prodati v inozemstvo, da si tako zasigura devize za izredna plačila v Inozemstvu.
Ljubljanski jesenski velesejem
Vprašanje gradnje novega sejmišča za ljubljanski velesejem. Poročali smo že, da
bo ljubljanski velesejem gradil novo sejmišče, ker so dosedanji objekti, ki so leseni in so bili pred 20 leti le začasno postavljeni, že doslužili. Sedaj je mestni gradbeni urad določil regulačno črto za novogradnjo. Velesejemska uprava je povabila pet arhitektov, da predlože idejne
projekte do 1. oktobra t. 1.
*
Važno za zunanje posetnike jesenskega ljubljanskega velesejma. če si pri postajni blagajni nabavite za 2 din rumeno železniško legitimacijo ter celo vozno karto do Ljubljane in potem pri prihodu na velesejem daste rumeno železniško izkaznico potrditi, se z isto vozno karto lahko zastonj vrnete domov. Ta vozna olajšava bo v veljavi za potovanje v Ljubljano od 28. avgusta do 11. septembra, za povratek od
2. do 16. septembra.
*
Cena vstopnicam in legitimacijam za
obisk ljubljanskega velesejma, ki bo od 2. do 11. septembra t. 1.:
1)	za tiste, ki bodo na podlagi rumene železniške izkaznice za 2 din izkoristili 50% popust na železnici: a) ako je vozna karta do Ljubljane veljala do 25 din dobi obiskovalec pri velesejmski blagajni vstopnico za 10 din, ki daje pravico do enega dnevnega in enega večernega obiska velesejma; b) ako je karta veljala do 60 din dobi obiskovalec vstopnico za 15 din, ki daje pravico na tri dnevne in tri večerne obiske velesejma; c) ako je karta veljala preko 60 din lahko dobi obiskovalec vstopnico za 25 din, lji daje pravico na pet dnevnih in pet večernih obiskov velesejma.
2)	za Ljubljančane, odnosno tiste, ki se voznih olajšav ne bodo posluževali, stane legitimacija 25 din in daje pravico na 10 dnevnih in 10 večernih obiskov velesejma.
Vstopnica za enkraten poset velesejma stane 10 din.
vesti
— Nadaljevanje konference o noveli obrtnega zakona bo v Ljubljani. Iz Beograda nam poročajo, da je trgovinsko ministrstvo pozvalo vse zbornice v naši državi na konferenco ,na kateri se bo nadaljevala razprava o noveli obrtnega zakona. Prva konferenca je bila pred meseci v Beogradu. Nadaljevanje razprave se bo pričelo v torek 12. septembra v veliki dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani
= Odpovedan zbor Centrale Industrijskih korporacij. Za prvi in drugi september je bil na Bledu sklican zbor Centrale industrijskih korporacij. Sedaj poročajo iz Beograda, da je ta zbor odložen za nedoločen čas.
= Kongres Zveze ekonomistov kraljevine Jugoslavije. Pred dvema letoma je bil v Zagrebu prvi kongres Zveze ekonomistov pod predsedstvom viceguvernerja Narodne banke dr. Iva Belina. Zvezo ekonomistov je kakor znano ustanovila mlada generacija z gospodarsko fakultetno izobrazbo. Za kongres so bili pripravljeni številni r§-
' ferati, ki so vzbudili splošno pozornost. Drugi kongres je sklican za čas od 2. do 6. septembra. Tudi za ta kongres so pripravljeni zanimivi referati zlasti o preusmerje-nju naše zunanje trgovine, o značaju tujega kapitala v našem gospodarstvu, o industrializaciji naše države, o gospodarskem sodelovanju agrarnih držav, o organizaciji javnega kredita itd. Na kongresu bodo sodelovali tudi predstavniki ekonomistov iz balkanskih držav. Udeležencem kongresa je zagotovljena polovična voznina na železnicah, državni uslužbenci pa dobe dopust, ki se jim ne bo štel v redni dopust.
= Licitacije. Dne 1. septembra bo v pisarni garnizijske uprave v Ljubljani licitacija za prodajanje raznih sladkornih proizvodov po vojašnicah ljubljanske garni-zije. — Dne 2. septembra bo pri Zavodu »Obiličevo«, Kruševac-Obiličevo licitacija za dobavo ležajev, 12. septembra za dobavo kompletne instalacije za koncentracijo natrijevega sulfida in 16. septembra za dobavo instalacije za žvepleno kislino.
= Dobave: Komanda pomorskega arse-nala v Tivtu sprejema do 2. septembra ponudbe za dobavo 1000 1 kisa, do 12. septembra za dobavo profilov iz medi, krogličnih ležajev, brestovega ali murovega lesa, kabla za električno varenje, dinamo žice. tlačene lepenke, pooljenega platna in dr.; dne 7. septembra pa bo ofertna licitacija za dobavo kalcijevega karbida in 11. septembra za dobavo raznih vrst desk, mahagonijevih desk za parkete ter raznega drugega lesa.
= Prodaja: Dne 29. t m bo pri glavni
carinarnici v Ljubljani javna prodaja svilenih kravat, muholovk, dežnikov ter so-čivnih konzerv.
I ški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni ao se v Zagrebu trgovali po 32.25.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v državnih papirjih slaba. Do prometa je prišlo le v 4% severnih agrarnih obveznicah po 59 in v 6«/« begluških obveznicah po 86.
Devizna tečajnica vsebuje samo tečaje za London, Pariz, New York in Curih, m sicer oficielne tečaje kakor tudi tečaje na svobodnem trgu.
DEVIZE
Ljubljana. Oflcielni tečaji: London 193.40 — 196.40, Pariz 110.10 — 112.40, New York 4403 — 4463, Curih 995—1000, Tedaj na svobodnem trgu: London 256.40 — 259.60, Pariz 146.04 — 148.34, New Torte 5842.27 — 5902.27, Curih 1318.07 — 1328.07.
Curih. Pariz 10.70, London 18.75, New York 446, Bruselj 75, Milan 23, Amsterdam 238, Berlin 177, Stockholm 94.50, Oslo 94.
Borze
28. avgusta Na jugoslovenskih borzah notirajo nem-
EFEKT1
Zagreb. Državne vrednote: 4®/« severne agrarne 58.50 — 59. (59), &>/, begluške 86 — 88.50 (86), 6*/# dalm. agrarne 80 den., 7«/, invest 99 den., 7% Seligman 99 den., PAB 202 bL; delnice: Trboveljska 176 bL, Gutman 61 bi., Sečerana Osijek 80 den.
Blagovna tržišča
MTO
T Chicago, 28. avg. Začetni tečaji: pšenica: za maj 69.50; koruza: za dec. 45, za maj 47.25.
+ Winnipeg, 28. avg. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 58, za dec. 61, za maj 63.50.
+ Novoeadska borza včeraj zaradi pravoslavnega praznika ni poslovala.
K roparskemu napadu na Božnar ja
Prve Sledi za napadalcema že imajo
Puštal, 27. avgusta.
Kakor smo poročali, je bil v sredo popoldne izvršen drzen roparski napad na posestnika Jakoba Božnarja od Sv. Ožbol-ta v zminški občini. Napadalca sta pričakala svojo žrtev v zasedi na samotnem kraju globoko zajedene poti, ki drži od Škofje Loke proti Sv. Andreju. Zatopljen v svoje misli se je 811etni Božnar komaj zavedel, za kaj gre, ko je planil iz gošče proti njemu moški, oblečen v temno obleko z dolgimi hlačami in črnim klobukom Razbojnik, ki je imel obraz prevezan s cunjami, da so se videle zgolj njegove oči, je naglo vrgel Božnar ju na glavo svoj suknjič, nato pa je močno prijel starčka za ramena in za vrat Božnar se je skušal zaman oprostiti, kajti tedaj je že pristopil drugi napadalec. Napadenec ga seveda ni videl, saj je tičala njegova glava pod suknjičem, ki ga je trdno držal prvi razbojnik. Napadalca sta Božnarju odvzela vse, kar je imel pri sebi: listnico z raznimi papirji in denarjem, uro in verižico. Stara moška srebrna ura je imela na zadnjem pokrovu vgravirane cvetice, zlata verižica pa je imela okrogle členke. Potem ko sta roparja pobegnila v gozd, je Božnarja močno bolel vrat Niti na pomoč ni mogel klicati. Sicer pa je eden izmed napadalcev zagrozil Božnarju: »če ne boš hudič pri miru, boš pa crknil!« Božnar je vedel, da je mislila dvojica resno. Vdal se je v svoj nezavidljivi položaj.
Listnico sta napadalca zavrgla, ko sta bila pobrala iz nje denar. S papirji vred jo je našel posestnik Janez Fojkar, ki se je vračal za Božnarjem domov, tudi k Sv. Ožboltu. Fojkar je izročil najdbo lastniku. Božnar je šel po napadu naprej k Sv. Ožboltu. Veliko napako je s tem zagrešil. Zamujene so bile dragocene ure, ker bi se bila napadalca takoj po roparsem napadu nedvomno dokaj laže izsledila kakor šele proti večeru, ko so zaznali v Skofji Loki za napad.
Kljub temu pa kaže, da bo napad v nekaj dneh pojasnjen. Roparja sta se bila že dopoldne potikala v gozdovih Hrastni-ške grape. Videlo je postopača več ljudi, ki so dali oblastvom precej natančne opise o napadalcu. Pa tudi po napadu se neznanca nista mogla umakniti človeškim očem Videli so ju v Poljansi dolini in domnevajo, da sta se podala v logaški okraj. Eden izmed obeh je bolj velike postave, drugi pa srednje in bolj čokat Medtem ko nosi prvi temno obleko, ima drugi sivo. Oba sta hodila naokrog s klobukoma v rokah. Napadalca sta se ustavila med drugim tudi v Logu, ki je kakih 50 m vstran od banovinske ceste, držeče v 2iri. Ležala sta v senci pod grmom. Poizvedbe so dognale, da je nujno sumljiv napada neki Anton iz Podcerkve v logaškem okraju, ki si je izbral za nappd sebi vrednega pajdaša. Anton je star 26 let in se njegov opis čisto ujema z onim, ki ga imajo preiskovalni organi.
Za ureditev klanca so podrli
Lep napredek najcenejšega letovišča na Dolenjskem
Krka, 28. avgusta
Cesta, ki vodi skozi vas Krko, je bila zaradi strmega klanca pod cerkvijo proti mostu ln zaradi svoje ožine predmet večnega zabavljanja. Prebivalstvo pa je bilo na nedostatke nejevoljno zlasti takrat ko so se dogodile na tem koncu razne nesreče. Vozači niso imeli potrebnega razgleda in je zato prišlo večkrat do karambolov. V poslednjem času je promet skozi naš kraj močno narasel, ko vozijo mnogi avtomobili iz Ljubljane preko Dolenjske na Sušak.
Litijski cestni odbor, — naša vas spada kot najbolj južno naselje še v litijski okraj — je le začel s pripravami za izboljšanje naše ceste. Ko so bili storjeni tudi potrebni načrti, so našli tudi zahtevane zneske. Po načrtu bi morali odstraniti Koščakovo hišo, ki je motila pregled in je stala skoraj sredi ceste. Hiša je bila že stara in je prišla v spotiko zlasti od takrat, ko so zgradili preko Krke nov most ki je bil precej širši kakor stara cesta.
S Koščakom, ki je banovinaki cestar za naš okoliš, so zastopniki okrajnega cestnega odbora našli srednjo pot ki je zadovoljila obe strani. Koščak je dobil za hišo odškodnino in so mu jo podrli. Zdai že teče preko tega prostora nova cesta. Tudi ovinek nad Koščakovo hišo so vse do glavnega trga pred cerkvijo močno razširili in že dokončujejo močno, kamenito ograjo. Ta del bo zdaj med najlepšimi v naši soseski
Vsa cestna dela vrše z domačimi ljudmi. Precej naših fantov in mož pa tudi voznikov je našlo vse poletje dovolj zaslužka pri gradnji cestnih del. Vodstvo gradnje je prevzel zidarski mojster g. France Go-renc iz Litije in so vsi z njegovim delom in razumevanjem za težnje naših ljudi zadovoljni. Iz nerazumljivega vzroka je podjetje v začetku težko našlo potrebne voznike. Kamenje za gradnjo škarpe do-važajo iz bližnjega hriba in za to delo ter za dovoz kamenja za tlakovanje ceste je potrebovalo podjetje več voznikov. Spočetka so nastavili vozniki tako visoke cene, da je bila kalkulacija nemogoča. Ko se je pojavil z mnogo nižjimi zahtevami neki avto-prevoznik, so vozniki popustili in zdaj zaslužijo dnevno okrog dva sto-taka.
V letošnjem poletju smo imeli v našem kraju že precej več tujcev, kakor prejšnja leta. Krka prihaja zdaj na glas prijetnega letovišča za one goste, ki si žele senčnih sprehodov in prijetnega zatišja. Hrano in stanovanje dajemo pri nas tako poceni, kakor malo kje drugje. Tudi imamo udobne prostore za kopanje. Po izjavi letošnjih posetnikov nam bodo ostali zvesti tudi nadaljnja leta in bodo privedli s seboj še nove goste. Zdaj, ko olepšavamo svoj okoliš in izboljšujemo ceste, smo prepričani, da bo Krka še pridobila na svojem dobrem glasu. Vsa naša okolica je že itak močno poznana po neumrlih delih našega ožjega rojaka Josipa Jurčiča.
Zenica je kraj ostrih nasprotij • • •
Julijska noč. Brzec hiti. Spričo alavo-spevov Sloveniji, ki jih izrekajo moji sopotniki bi tudi najbolj zaspan Slovenec ne mogel zadremati. Enega ali drugega izmed sopotnikov je zanesel v Slovenijo opravek, druge ao privabila naša letovi-Ščd»
Gospa, ld se vrača v Beograd, mi zatrjuje, da tako prijaznih, razumnih in marljivih ljudi, kakor »o Slovenci, še ni našla nikjer, čeprav je prepotovala že dobršen dea Evrope. In lepota, ki se ji je odkrila pri nas... Od Litije do Zidanega mosta stoji neprestano pri oknu, da bd ne prezrla tega košča slovenske lepote: Sava, ki se stisnjena med temne silhuete hribov srebrno leskeče v siju mesečine, a v njej se bledo blešče ceste, hišice in cer-levice #
Sopotnik od Broda do Doboja je prepotoval vso Slovenijo. »Poznam jo. Lepa je, zelo lepa. Vsa je kakor eno samo, lepo veliko mesto!« Njegove oči se iskre, in človeku je spričo njegovega navdušenja in mehkega bosanskega narečja toplo pri duši... Sopotniki, ki jih je usoda kakor-koli zanesla v Slovenijo, radostno pritr-
jujejo zagorelemu Bosancu ln ae oni, ki količkaj razumejo nemščino, muzajo dvema Nemcema, doma nekje ob Renu, ki se na vse kriplje trudita, da bi prepričala plavolaso dekle, da je po svojih plavito laseh in tudi sicer povsem nemški tip. Dekle odločno zanikava, češ da je tudi po prednikih čistokrvna Slovenka. Se preden pa utegne smešni prizor zbuditi pri sopotnikih nejevoljo, je plavolaska izstopila in Nemca sta utihnila...
V Zenici je dež. Minareti se močno blešče, topoli ae utapljajo v dimu, ki prihaja iz tvorniških dimnikov in ki 8e leno vleče nad mestom Skozi blato, ki sega do glež-njevi hiti pestra množica na delo v železarno, na rudnik, s konjički, na katerih vise ogromne košare, na trg in po drugih opravkih.
»Samo dinar!« kriči bosonogi fantič, ki prodaja češnje. On že prodaja po dinarju, starejši kmetje pa neredko Se vedno ponujajo svojo robo po groših in vinarjih. Prav za prav je niti ne ponujajo, marveč nekako v usodo vdano čakajo na svoje odjemalce. Njihova poštenost, ki sploh di- t di preproste Bosance, je ostala še nedo- 1
taknjena. Prav tako njihova narodna noša in ponosna pobožnost, ki jo lahko nemoteno opazuješ pri jutra ji deveti maši. Prav nič terdjalskega ni v njihovi pobožnost i, kakor to tako neredko lahko opazuješ pri nas. žene v cerkvi stoje ali kleče, ena ali druga z dojenčkom v naročju, ld ga, če je treba, kar tam tudi podoji, možje pa izvečine sede na tleh, pregrnje-nih z majhnimi preprogami V cerkvi je namreč le kakih pet klopi. S prižnioe pa jim duhovnik ne pridiguje le božje besede, marveč tudi daje navodila za skuhavanje sliv, pričemer navede več receptov za vkuhavanje. In toliko mlade lepote v fino izvezenih narodnih nošah, kakor jo vidiš tu, boš redko kje našel. Med dekleti, okrašenimi s starinskimi dukati, sem videla lepotice, ki bi jim zaman iskal para.
Dež se v tem letnem času hitro umakne soncu in zaman se zatekaš pred njegovimi pekočimi žarki v senco. Prašne ulice, ki pa se vedno bolj modernizirajo in izgubljajo svoje iz blata in lesa grajeno lice, so kljub temu vedno zelo živahne. Delavci meščani otroci, ki ae igrajo v prahu, družba dveh trdi moških, ki v senci na pragu hiše pije svojo neogibno črno kavo, Žid, ki med vrati trgovine, katere blago je izve. šeno do sredine ulice, oprezuje za svojimi kupci, fant ki kupuje svojemu dekletu ruto, pa mu nobena ni dovolj pestra, žene v feredžah, ki pa jih je iz leta v leto man j, pevačice, ld dremajo pred kavarnami in ki so se očitno že sprijaznile s prepovedjo Jugočelika...
Prepoved JugočeMka. Prvega in petnajstega, na plačilne dneve, se ne smejo niti v enem lokalu točiti nameščencem tega podjetja alkoholne pijače. Bolj kakor krč-marjl pri katerih človek v eni noči skoro ne more zapiti svoje plače, so s to prepovedjo prizadete pevačice, ki iztisnejo iz človeka, ki jim pride v roke, tudi poslednji dinar. Prepoved je izzvala mnogo odobravanja, jeze, pa tudi smešnih prizorov.
Nas, to se pravi skupine Slovencev in mene, ta prepoved prav nič ne moti Pri kavi, ki jo pijemo na terasi hotela, se prav dobro zabavamo s pogovorom o domu in sploh o vsem, kar se dogaja v Sloveniji, s šalo in pesmijo. Marsikdo, ki gre mL mo. rad prisluhne naši pesmi. Konkurenca fanta, ki se vrača z ašikovanja in poje v poletno noč, ki je vsa polna vonja po akacijah, s svojo sevdaltoko, nam ne more škoditi . . .
že kakih deset let zahajam v Zenico, v kraj ostrih nasprotij, ki jih čas le počasi m neredko le na videz izravnava. Toda priznati moram, da sem nad nečem vedno bolj začudena. Tu že leta in leta živi mnogo Slovencev. Koliko, mi ne ve nihče povedati. Nekaj stotin. Ti se srečavajo le na delu kot delavec z delavcem ali delavec z uradnikom. Izven železarne ali rudnika pa hodijo s svojo radostjo in bolečino sami ali pa le v zaključenih družbah. Svojega društva ali kake druge skupnosti nimajo. Kaj je temu vzrok, ne vem. Vezi, ki jih vežejo z domom, čedalje bolj ginejo. V vseh večjih krajih, kjer prebivajo v večjem številu, so si Slovenci ustanovili društva, ki jih med seboj tesneje povezujejo. Taka čisto kulturna društva imamo na primer v Beogradu, Kragujevcu, Sarajevu in drugje da tujine sploh ne omenjam. A Zenica? Ali bi se tu ne daJa ustanoviti vsaj slovenska čitalnica, kjer bi bili Slovencem na razpolago časopisi in knjige, ki si jih mnogi med njimi ne morejo nabaviti?	M. K.
Naše šole
š— Vpisovanje v državno glasbeno srednjo šolo (konservatorij) bo od 1. do 15. septembra za gojence, ki so posečali državni konservatorij v šolskem letu 1938-39. Od 1. do 5. septembra za novovsto-pivše, ki morajo opraviti do 10. septembra sprejemni izpit. Vpisovanje odnosno sprejem bo le v izjemnih primerih dovoljen do 1. oktobra. Sprejemali se bodo le redni gojenci.
š— n. deška drž. meščanska šola v Ljubljani — Bežigrad. Vpisovanje bo dne 1., 2. in 3. septembra, vsakokrat od 8. do 12. Ponavljalni izpiti bodo dne 30. in 31. avgusta od 8. dalje. Otvoritvena služba božja bo dne 9. septembra, dne 11. septembra pa se prične redni pouk. Vse ostalo je razvidno iz razglasa na oglasni deski. Letos bo uvedenih nekaj novih učnih knjig, zato naj učenci pred nakupom preberejo seznam učbenikov za našo šolo.
9— Državna deška meščanska šola v Celju. Završni popravni izpiti se bodo vršili v sredo dne 30. avgusta, popravni izpiti za I., II. in m. razred pa v četrtek dne 31. avgusta. Vpisovanje v vse razrede bo dne 1. in 2. septembra od 8. do 12. ure. Učenci iz tujih šolskih okolišev morajo vložiti posebno prošnjo na kr. bansko upravo za spregled šol. okoliša; priložena ji mora biti izjava občine rednega. bivališča učenca, da bo za prosilca prispevala k vzdrževanju šole. Zadevna pojasnila se bodo dajala pri vpisu. Služba božja bo dne 9. septembra, pričetek rednega pouka pa 11. septembra.
š— Vpisovanje v zasebno dvorazredno trgovsko šolo Združbe trgovcev v Murski Soboti bo 4., 5. in 7. septembra vsakikrat od 9. do 12. ure v pisarni združenja trgovcev v Murski Soboti. Trgovski dom. Sprej. mejo se učenci in učenke, ki so dovršili 4. razrede srednje šole z nižjim tečajnim izpitom ali 4 razrede meščanske šole z zavr-šnim izpitom. Pri vpisovanju je treba predložiti rojstni last, domovnico, spričevalo o nižjem tečajnem izpitu ali završnem izpitu, zdravniško spričevalo in potrdilo staršev oziroma varuhov z obvezo glede rednega odplačevanja določene šolnine. Vpisni, na, ki mora biti položena ob vpisu znaša 100 din, šolnina pa 225 din mesečno in mora biti za tri meseoe v naprej vplačana. Mesečno odplačevanje šolnine dovoli šolski odbor samo v izjemnih primerih na prošnjo. Učenci ali učenke, ki so dovršili 4 razrede gimnazije ali njej podobne šole v inozemstvu se smejo vpisati v I. razred, če opravijo dopolnilni izpit iz predmetov, katerih se niso učili, ali katerih so se učili v manjšem obsegu, po direktorjevem predlogu in po odobritvi kr. banske uprave. Zasebna dvorazredna trgovska šola v Murski Soboti ima veljavo 6 razredov gimnazije. Učenci-ke. ki bodo dovršili to šolo in opravili završni izpit smejo prestopiti v tretji razred trgovskih akademij, če opravijo do. polnilni izpit ki ga je predpisal minister za trgovino s pravilnikom. Dijaki absolventi te šole pa bodo uživali ugodnosti dijaškega roka prt odsluženju kadrovske službe v vojaki Začetek šolskega leta bo predvidoma sredi septembra in bo združen z veliko svečanostjo otvoritve, kateri bodo prisostvovali minister trgovine in drugi odličniki od strani banovine, Zbornice za TOI in kra^evnfli oblastev.
Jubilej Rdečega križa
človekoljubno društvo mednarodnega značaja je osne
val švicarski general
V alabamski dvorani mestnega magistrata v Ženevi je bila pred pet in sedemdesetimi leti pod predsedstvom ženevskega meščana, švicarskega generala Henrija Du-fourja podpisana ženevska koncencija o Rdečem križu. Podpisovanju konvencije so prisostvovali zastopniki šestnajstih držav.
Smoter konvencije je bil nedvoumen in jasen. Veljal je za vse čase zaščiti ranjenih in bolnih vojakov v vojni ter ambulanc, bolnišnic in strežnega osebja. Po tej konvenciji so vsi vojni udeležniki dolžni pomagati ranjenim in bolnim vojakom v vojni, najsi pripadajo kateri koli državi. Konvencija je tudi določila svoj mednarodni znak: rdeči križ na belem polju. S tem sklepom je bila priznana mednarodna organizacija Rdečega križa.
Ta človekoljubna organizacija ima danes svoje podružnice v 62 državah sveta in število njenih članov je znašalo na dan 1. januarja letošnjega leta nad 40 milijonov. Mednarodni odbor Rdečega križa sestoji
izključno iz švicarskih državljanov m ne sme imeti več nego 25 članov. Njegova naloga je točno opredeljena. Doslej je ta odbor sklical šestnajst mednarodnih posvetovanj. Poglavitna naloga odbora je skrbeti za izobrazbo strežnic v primeru vojne, nadalje študirati sanitetne pripomočke in ščititi civilno prebivalstvo tudi v primeru elementarnih nesreč.
V primeru izbruha vojne nudi odbor svojo pomoč vsem vojujočim se državam. V vojnah 1.1870/71, v balkanskih vojnah in tudi v svetovni vojni je Rdeči križ uredil mednarodne agenture za izmenjavanje vojnih ujetnikov. Takšna agentura je bila leta 1912. tudi v Trstu. Ženevska ustanova je imela med svetovno vojno obsežen urad s 1200 sodelavci, ki so opravljali svoj posel kot častno dolžnost. V milijonih primerov je Rdeči križ posredoval med svojci, ki so bili razkropljeni po svetu in izvršil poslanstvo, ki je mogoče samo pri takšni nesebični organizaciji s humanitarnimi cilji.
Francija kliče pod orožje
London je spremenil svoje lice
Kakor poročajo iz angleške prestolnice, so začeli prošli teden iz mesta odvažati otroke in ženske. Odpeljali so jih z vlaki in avtomobili. Svetilke na ulicah so zastrli z modrim steklom, okna pa so pokrili s črnim papirjem in lepenko. Ladje, ki so bile prošle dni na odprtem morju, so bile po radiu pozvane v najbližje angleške luke. Ameriški konzuli so pozvali svoje državljane, naj se čimprej odpravijo v Zedinjene države.
Bivši angleški ministri pri vojakih
Med tisoči in tisoči angleških državljanov, ki se tačas mude pod šotori teritorialne vojske, se nahaja tudi nekoliki osebnosti, ki so že zavzemale odlične položaje v javnem življenju. Tako je odšel med vojake prejšnji minister za vojno, Duff Coo-per. Uvrstil se je v polk, v katerem je služil pred vojno. To v ostalem ni prvi primer, da se je dal bivši vojni minister vojski na razpolago. Angleški lord Mottisto-ne, vojni minister od 1912. do 1914. je služil aktivno v vojski ves čas vojne in je bil ponovno omenjen v vojnih poročilih. Med drugimi, ki služijo vojake na Angleškem, je tudi bivši zunanji minister Anglije An-thony Eden, ki služi kot major in pribočnik poveljnika drugega bataljona polka »The Rangers«.
Kadiofelegraftka patrulja na delu
4ng)eško vojsko so v zadnjem času izpopolnili z novimi oddelki, ki opravljajo radiotelegrafsko in televizijsko službo pa bojišča
\
Skozi stranska vrata • • •
Angleški min. predsednik Chamberlain prihaja s svojo soprogo v Dovvning Street skozi stranska vfata, kjer nima toliko radovednih opazovalcev
Najprej v rakev,
potem v zakon
Zgodba o nenavadni hiši v Brixhamu
V Brixhamu, v južnem delu angleške grofije Devonshire stoji hiša, ki gledalca osupne s svojo zunanjostjo. Zgradba ima namreč podobo rakve. Tujci, ki prihajajo v ta kraj, sprašujejo kako se je mogel lastnik odločiti za takšno obliko in domačini jim pripovedujejo o tem naslednjo zgodbo:
Pred časom se je neki brixhamski ribič zaljubil v krasno dekle iz ondotnega kraja. Tudi mladenki je bil fant všeč in sta se začela ljubiti. Dekletov oče pa je zavračal snubca, češ da je presiromašen za njegovo hčer. Ko je fant nekoč prišel zopet v hišo, da bi prosil za roko svoje iz-voljenke, ga je oče napodil in se zaklel, da bi rajši videl hčer v rakvi kakor da bi postala ribičeva žena.
Mladi ribič je užaljen odšel s trebuhom za kruhom. Morje ga je izvabilo v svoje neizmerne širine. Leta in leta ga ni bilo
Smodnik se je vžgal čez dvajset let
Iz Bernburga na Nemškem poročajo o nenavadni nesreči. Pred dvajsetimi leti so izvrtali v ondotnem rudniku luknjo v rov, ki so jo nabili s smodnikom in opremili z zažigalno vrvico. Dvajset let je naboj počival. Pred dnevi je neki delavec slučajno udaril s kladivom po vrvici in nastala je eksplozija. Naboj je raznesel kamen in oslepel nekega delavca na obeh očeh, njegovega tovariša pa je hudo ranil na trebuhu.
Kobilica lovi miši
Neka angleška odprava je v Kongu odkrila ogromno kobilico, ki se je ravno spravila nad miš, da jo zadavi. Kobilico so raziskovalci ujeli in jo z mišjo vred preparirali ter poslali na Angleško v muzej. Kobilica je tolikšna, da lahko razmesari miš s svojimi močnimi čeljustmi. Baje krade ta kobilica tudi mlade ptiče iz gnezd ta jih potem použije.
Rooseveltova mati se vrača v Ameriko
Proti koncu minulega tedna je odpotovala iz Pariza mati prezidenta Zedinjenih držav ga. Rooseveltova. Dama, ki je dokaj priletna, je navdušena za francosko prestolnico ta je že ponovno obiskala to mesto.
Življenje v Londonu — Ustavljen naval na trgovine z živili — Vse v znaku vojne, toda brez razburjenja
Kakor poročajo zadnje vesti iz Londona, napravlja London vtis zapuščenega mesta. Ceste so precej prazne, le malo avtomo. bilov drdra po njih. Od časa do časa se pokaže na ulici kakšen vojak. Na postajah in v prometnih uradih se gnetejo množice ljudi. Inozemci se vračajo domov, Angleži prihajajo nazaj. Trgovine so skoro zapuščene.
V četrtek je bil silen naval na trgovine z živili in lekarne. To se je zgodilo najbrže v domnevi, da bodo zaloge živil kmalu pošle. Vlada'je naval takoj ustavila s proglasom, da so rezerve moke in žita zasi-g-urane za najmanj pol leta. Poziv je za-legel. Verige ljudi pred trgovinami so se skrčile in razblinile. Anglija je najmanj za šest mesecev založena z žitom in moko vseh vrst, poleg tega imajo trgovci za dobre tri mesece vsa ostala živila v za. log!
Polagoma se nadaljujejo priprave, ki kažejo na vojno. Vlaki, podzemska železnica in omnibusi vozijo zaenkrat še normalno in brez zamud. Vsi mostovi in drugi objekti pa so vojaško zastraženi. Za liste in druge publikacije je vlada uvedla preventivno cenzuro.
Poleg drugih ukrepov je Velika Britanija na področju celega imperija mobilizirala velikansko mornarico potniških in pomožnih ladij, da bo z njimi prevažala vojsko na francosko bojišče. V zvezi s tem ukrepom so bile odpovedane vse zabavne m izletniške vožnje. Vlada je prevzela vse ladje družbe Lamport & Holt, ki ima v prometu ladjo »Voltaire« in druge brzo-vozne parnike za promet čez Rokavski preliv.
Najvažnejše dokumente londonskega mesta so že minuli petek odpeljali iz prestolnice v provinco. V primeru vojnega izbruha bodo sledile še druge listine, ki čakajo pripravljene za odvoz. Za ponedeljek je nameravan tudi poskusni množestveni
i prevoz otrok na deželo. Pri tej akciji so zaposlili vse učitelje in učiteljice.
Umetnine iz londonskih muzejev bodo zaenkrat shranili v prostorih podzemne železnice. Tja bodo romali tudi nekateri manj važni državni arhivi. Ljudje so skoro brez izjeme preskrbljeni s plinskimi maskami, vojaki pa nosijo jeklene čelade. Vsa mobilizacija se izvršuje z naravnost stoičnim mirom. Kolporterji spravljajo posebne izdaje listov zelo hitro v denar in se pri tem ne dajo spraviti iz ravnotežja. Liste prodajajo s humorističnimi opazkami, ki pričajo, da ne more sedanji položaj nikogar presenetiti.
Katko je v Varšavi
Marsikoga zanima, kako je zdaj v Varšavi. Po švicarskih listih posnemamo nekaj podrobnosti, ki niso brez interesa za črtajoča občinstvo.
že od petka dalje je Varšava pripravljena na najhujše, v prvi vrsti na letalske napade. Oblasti so storile vse, da se mesto čim bolje zaščiti. Trgovinej v katerih so naprodaj maske proti plinom, imajo ne_ šteto kupcev. Ukrenjeno je vse potrebno za zatemnitev hiš in stanovanj. Svetilke na ulicah so ogrnjene s temnim blagom.
Prebivalstvo neprestano koplje jarke za obrambo. Po drugi strani dovažajo od vseh strani v mesto živila, da bodo zaloge čim večje. Civilno prebivalstvo ne kaže nobenega strahu in je pripravljeno na vse, naj pride kar hoče.
Cenzura v Franciji
Uradni list francoske vlade je prinesel odredbo, da se uvaja cenzura za vse vesti vojaškega značaja, pa tudi za vse druge publikacije. Vlada ima pravico zapleniti vsako tiskovino, ki jo smatra za nevarno glede reda in miru v državi. j
Ustavljena plovba iz Anglije na švedsko
Veliko angleško podjetje za proizvodnjo vojnega orožja Wilson & Comp, ki ima svoj sedež na Angleškem, je te dni ustavilo promet na pomorski črti s švedsko. Sledila bo baje ustavitev prometa tudi z ostalimi skandinavskimi državami. Velika angleška ladja »Arandora Star«, ki je bila na krožnem potovanju po Baltskem morju ter se je imela ustaviti v Stockholmu, je prekinila svojo vožnjo v Kodanju in je krenila naravnost v domače pristanišče.
Tutiis bodo izpraznili
Mestna uprava v Tunisu je pozvala prebivalstvo, naj se prostovoljno izseli ali vsaj odstrani iz mesta.
Posredovalec med Nemčijo in Anglijo
Sir Nevillo Henderson. angleški poslanik v Berlinu, ki je nesel Hitlerjeva sporočila Chamberlainu v London in se je vrnil z britanskim odgovorom v Berlin
nazaj. Potem se je zopet pojavil — ne več kot siromak, ampak kot prilično imovit trgovec. Prištedil si je bil ravno dovolj, da je lahko sezidal hišo.
Tej hiši je dal podobo rakve. In v to hišo je odpeljal svojo nevesto, ki ga je počakala, kakor sta se zmenila. Potem je šel k očetu izvoljenke in mu je dejal:
»Rekli ste, da bi rajši videli svojo hčer v rakvi kakor da postane moja žena. Vabim vas, da si to rakev ogledate«.
Oče je široko odprl usta in je iz radovednosti šel s snubcem, da si ogleda rakev za njegovo hčer. Nu, in stanovitna ljubezen je premagala vse ovire. Ko je oče videl, da je hči zadovoljna živeti v takšni -rakvi«, je dal svoj pristanek za poroko, ki se je izvršila. . .
A N EK DO T A
Ko je bila zapuščina madame Dubarry na dražbi, se nekatere nakupovalke niso mogle načuditi, kako visoka je cena, ki jo zahtevajo za posamezne predmete.
Med dražitelji je bdi tudi gledališki igralec, ki je dejal:
»Spoštovane dame, tako poceni kakor madame Dubarry gotovo ne boste dobila nobenega predmeta iz njene zapuščine—c
VSAK DAN ENA
»Pomisli, Kovačev Peter me je ozmerjat S starim oslom.«
»Nu, potolaži ae — tako star vendar ds nisi . . x
Francoski vojni obvezniki čitajo mobilizacijski poziv k vojakom št. 4
»JUTRO« St 200
9
Tbrefc, "29. VIH. 1939
Kulturni pregled
»Tjedan kulture« v Zagrebu
V ponosni hrvatski prestolnici je bil v soboto otvorjen »Tjedan kulture«, ki obsega vrsto festivalskih prireditev, organiziranih ob sodelovanju mesta Zagreba po vzoru festivalov v tujih kulturnih središčih. Program »Tjedna kulture« združuje staro kajkavsko tradicijo s slovečim slovstvenim barokom Dubrovnika in nudi v glasbenem in plesnem programu nekako sintezo folklornih posebnosti Hrvatov in sodobne umetniške kulture. Srečno naključje je hotelo, da se ta dobro organizirani poskus zagrebškega festivala srečuje z velikimi trenutki hrvatske zgodovine, ko se v neločljivi skupnosti naše države združujejo hrvatske pokrajine v samoupravno politično telo, ki bo imelo glavo in srce v starem hrvatskem središču Zagrebu.
Zagrebški »Tjedan kulture« je poskus, da dobi tudi Zagreb značaj festivalskega mesta, za kar ima toliko ugodnih pogojev. Predvsem je tu močno razvita gledališka in glasbena kultura, v kateri prihajajo do izraza mnoge, zlasti za tujca zanimive hrvatske značilnosti in narodne odlike. Zagreb ima vrsto reprezentativnih kulturnih naprav, izmed katerih naj omenimo samo Strossmayerjevo galerijo in Etnografski muzej, ki že sama predstavljata v dostojni obliki višino in vrednote hrvatske kulturnosti: Sedanja upravna združitev hrvatskih pokrajin bo dala temu samoupravnemu delu Jugoslavije možnost širokega notranjega razvoja, večjega kulturnega pronicanja in jač-jega združevanja okrog starega centra, ki bo nudil vsej hrvatski provinci vedno več pobud za organizirano in plodno kulturno delo ter sprejemal od nje vse, kar je v nji originalnega in kar čaka končne dozoritve in dopolnitve. Tako se bo kulturna funkcija Zagreba v novih razmerah še bolj povečala in njegov pomen bo narasel ne samo za hrvatske pokrajine, marveč tudi za vso državo. Zagrebu bo poslej omogočeno, da osredotoči v svojih rokah več sredstev kakor doslej in da uravnava obtok kulturnih vrednot v hrvatskem krogu z večjo samostojnostjo, kakor je mogel doslej. Sleherno povečanje funkcije pa pomeni tudi povečanje odgovornosti in odgovornost zahteva nova, višja merila in nove, v marsičem širše smotre, kakor so bili mogoči v dosedanji borbi za avtonomni pložaj.
»Tjedan kulture« v Zagrebu, ki se srečuje z zmago hrvatskih političnih in gospodarskih koncepcij, je velik kažipot k razširjenju in povečanju kulturne funkcije hrvatskega centra. V dosedanjih letih borbe (čeprav borba tudi zdaj ne bo nadomeščena z idilo miru in zadovoljstva) je stal v ospred-
ju vsega zanimanja politič. interes. Le tega bodo Hrvati poslej izdatneje podpirali s kulturnim interesom, zakaj majhnemu narodu jekultura več kakor samo dekoracija na njegovi politični stavbi: je ena izmed njegovih življenjskih sil in edino sredstvo, da postane velik po merilu kvalitete in duhovne pomembnosti. Kljub političnim bojem so Hrvati v zadnjem desetletju očitno napredovali na raznih področjih duhovne tvorbe, predvsem v poeziji, likovni umetnosti, glasbi in gledališču. Tem, že dovolj razgibanim tvornim silam bodo sedaj morali dati večjo in širšo resonanco v narodu, med njegovo inteligenco in ljudskimi sloji. V tej smeri so že pokazali nekatere značilne uspehe: naj omenimo samo njihovo originalno kmečko literaturo, iz katere se utegne povzpeti v višjo literarno tvorbo marsikateri svež talent. V združevanju ljudskega z občim, evropskim, bo hrvatska kultura prave plodove morda šele dobila, in v tem bo postala še zanimivejša za druge.
Kot Slovenci, ki poznamo častitljive tradicije slovensko-hrvatskega kulturnega sodelovanja, bi samo želeli, da bi se v kulturnem preporodu, kakor si ga lahko obetamo od nastopajoče ustalitve političnih in gospodarskih temeljev hrvatske kulturnosti, razširilo tudi hrvatsko-slovensko kulturno sodelovanje. Tako sodelovanje, če so postavljeni pravilni medsebojni odnosi in če vlada duh medsebojnega zaupanja in upoštevanja, je lahko obojestransko samo pozitivno. Slovenci ne smemo pozabiti, da nam je hrvatska kultura prva na poti k vsemu kulturnemu svetu slovanskega juga, svetu, ki ga tem bolj potrebujemo, čim bolj izgubljamo s civilizacijo samorodno originalnost. Prav iz hrvatske ljudske kulture, ki nam je tako blizu, lahko črpamo pobude h gojitvi in razvoju skupnega slovanskega in specialno južnoslovanskega elementa v naši narodni duši. Zato se moramo tudi v novih razmerah obračati z bratskimi pogledi v Zagreb in iskati z njim organiziranega sodelovanja. Hrvati pa ne bi smeli pozabiti, da imajo v naših tleh in našem narodu prvo debelo obzidje lastne narodne trdnjave in da jim v njihovem življenjskem interesu ne more biti vseeno, kako stoji to obzidje in kaj bi moglo stopiti pred njih same, če bi kdaj padlo. Z druge strani ustvarjamo tudi mi marsikaj, kar bi moglo zanimati onkraj Kolpe in Sotle, v katerih tudi poslej ne bomo videli meje, ki bi ločila, marveč samo pravično postavljene mejnike dveh bratov ki si lahko kot dobra soseda v marsičem pomagata.
— o.
Zapiski
NOV ZVEZEK »LJUBLJANSKEGA ZVONA«
Te dni bo izšel 7.—8. zvezek naše ugledne literarne in kulturne revije »Ljubljanski zvon«. Na uvodnem mestu je objavljena (v proslavo 150 letnice francoske revolucije) Marseljeza v novem prevodu pesnika M. Klopčiča. O Slovencih in veliki revoluciji piše France Kidrič. Božo Vodušek je zastopan s pesmimi »Maj«, »Umorjenec« in »Tihožitje«. Ferdo Godi-na z novelo »Viragova Verona«, Tone Sif-rer z nadaljevanje povesti »Mladost na vasi«, B. Borko z esejem o Stendhalu, Vera Šermazanova pa prikazuje francoskega modernega pisatelja Andre Malrauxa. O delovnem pravu v francoski revoluciji in porevolucijski Franciji se bavi Vito Kraigher, Branko Rudolf piše o »Kulturi na prehodu«, Tone Šifrer o »Srečanju z Balzacom«. Juš Kozak objavlja svoje pariške vtise v članku »Zapiski o bežnih vtisih«. Svetozar Ilešič odpira »Pogled v Alzacijo«. Bratko Kreft obsežno prikazuje »Gledališče in francosko revolucijo«, Vera Šermazanova je prevedla iz Malrauxa uvod k »Temps du Mepris«, Vladimir Pavšič nadaljuje »Pogled na slovensko povojno dramo«. Boris Merhar je prispeval »Misli in pomisleke«, Fr. Lipah pa »Nekaj o ruskem odru in filmu«. Med knjigami in dogodki ocenjuje prof. Ljudmil Hauptmann Malove »Probleme«, Andrej Budal prikazuje goriškega humorista Damira Feigla, Vladimir Pavšič ocenjuje Ingoličevo »Sosesko«. V. Kraigher pa Mathiezovo »Francosko revolucijo«. Številko zaključuje kro-nistova glosa.
Kakor kaže vsebina, je ta številka LZ v glavnem posvečena 150 letnici francoske revolucije, v čemer je nje poglavitna zanimivost. K podrobnejšemu prikazu vsebine se bomo še vrnili.
1300 LET KRALJA DAGOBERTA Pred 15 ali 16 pomladi je neki pariški dnevnik pokrenil dolgo poizvedbo pri svojih bralcih: Kako naj krstimo naš vek? »Stolet je otroka, tiska, aeroplana...« so omahovali odgovori med več ko sto nazivi. Naj tale trenutek razpišejo slično poizvedbo, pa vem, da ne bom osamljen z obratno pošto poslal svoj botrski predlog: Dandanašnji je doba kosmate laži!
Ali pa menite, da so ljudje vedno in redno po pravici govorili? Kaj še! Vzemimo dokaz iz davne Galije. Tu je gospodoval od 629—639 Dagobert /., ki ga zgodovina šteje med najspretnejše, najodločnejše in najsrečnejše Merovinge. A kaj je naredila poulična svojat iz podjetnega vladarja? Zaletela, vihravca, skopuha, strahopetca, glupca. Zabavljica seveda ni nastala pred 17. stoletjem. Neznan je pesnik in skladatelj. Iz pičlega števila kitic je pozneje naraslo — 23.
Izvrstni Klotarjev sin kani zavzeti zemeljsko oblo. Vendar namestu vojne sablje si rajši pripaše iz bojazni lesen krivec. Namenjen je pesmice zlagati, toda Muza se mu ni namuznila. Zlatar in njegov zakladnik, sv. Eloj (f 659), ga v strah prijemlje, češ:
To dela naj kalin. Za vas je vladanje, ne pesmi skladanje... Že prav, mu kralj veli, jih boš koval pa zame ti! Popevka »Grand roi Dagobert« je doživela izreden uspeh za cesarstva. Napoleonovi nasprotniki so namreč izvohali, da nekatere kitice skoro namigujejo na sodobne dogodke. Po umiku iz Rusije je zaslovel zlasti tale kuplet:
Mogočni Dagobert zavzeti hoče svet. A Šent-Eloj zlatar: Nevarno je, vladar. Lahko pritisne mraz, tako si mislim jaz... Saj res, de kralj glasno, ostanem rajši za pečjo.
Morda je te vrstice dodal kdo, da bi dražil Korsičana. Ta je dal »udrihnico« prepovedati. Gorje mu, kdor bi si upal zažvižgati zabranjeni napev: takoj v temnico z njim!
Po padcu Napoleona (ki ga sramoti tudi rokopisni slov. pamflet kot »na pol le on«, der halbe Kujon, Zbornik Mat. SI. 1912, s. 125), so drajno zopet poprijeti poulični vpijati, brusači, loncevezi, cunjarji. Tako torej sfiženo živi v ljudski domišljiji, nekak grešni kozel drugih manj sposobnih žezlo-noscev, korenjak, ki ga je bela žena vzela za moža pred 1300 leti.	A. Debeljak
Monografija o Aškercu je izšla, že nekaj časa napovedovana monografija dr. Marje Boršnik - Skerlakove »Aškerc. Njegovo delo in življenje« — je izšla te dni v okusni in ilustrirani izdaji Modre ptice (464 str. 8°). Knjiga pomeni važen donesek v našo literarno vedo, saj osvetljuje z vseh strani, temeljito in izčrpno eno najoriginalnejših osebnosti v naši literaturi 19. stoletja, obenem pa tudi vso dobo, v kateri je Aškerc živel in ustvarjal. K temu zanimivemu in pomenljivemu delu se bomo še vrnili z obširnejšim po. ročalom.
Odmevi slovenskih Utararnih študij.
Brnsike »Lidove Noviny« so priobčile prejšnji teden daljši poročili o dveh člankih, ki jih je objavil B. Borko v zadnji številki mariborskih »Obzorij« »V spomin Karlu Čaq>ku« in »R. M. Rilke in češka Praga«. Obe poročili je prispeval dr. V. Mšrka. članek o Rilkeju je priobčila v izvlečku »Mariborer Zeitung«.
Beograjska drama bo uprizorila v novi sezoni izmed domačih avtorjev R. Plaoviča »Slovo na mostu«, Lj. Bošnjakoviča »Ivanko«, Sebesteynovo »Evico v mestu«, Miroslava Feldmana »V zaledju« in Jožeta Kranica »Direktorja čampo«. Poleg tega pridejo na oder v novi zasedbi »Rodoljubi« J. Sterije.Popoviča, Nušičev »Narodni poslanec«, Vojnovičev »Ekvinokcio« i. dr. Izmed del slovanskih narodov omenjamo čapkovo »Mater«, Wernerjeve »Nove ljudi«, dela Švarkina in Ostrovskega, Fajko-vega »Moža z žepom«.
V beograjski operi bodo v prvih treh mesecih nove sezone uprizorili Zajčevega »Nikolo Šubičo Zrinjskega«, Gluckovega »Orfeja in Euridyko«, Verdijevega »Fal-staffa«, čajkovsikega »Pikovo damo«. Mo. zartovega »Don Juana«, Puccinijevega »Turandota« in Charpentierovo »Luizo«.
Umetnostno gledališče v Beogradu, ki se je ustanovilo med letošnjimi počitnicami, bo otvorilo sezono z dramo Borivoja Jevtiča o Gavrili Principu »Obljubljena dežela«. Kot druga premiera je na repertoarju čaipkova »Mati«, v kateri bo igrala glavno vlogo Blažanka Katalinič.
Gena R. S©nečiča igro »Neobičan čovjek« so sprejeli v repertoar Mestnih gledališč v Pragi.
»Meridiano di Roma« prinaša prevode iz Rakiča in Gradnika. Rimski literarni tednik »Meridiano di Roma« je priobčil v številki z dne 20. avgusta celo stran poezije z naslovom »Poesia straniera«. Na prvem mestu teh prevodov iz tuje poezije je ciklus kosovskih motivov Milana Rakiča (Potonika, Na Gazi Mestanu, JefimL ja, Zapuščena cerkev in Minaret). Te pesmi je prevel Umberto Urbani, M pripravlja antologijo slovenske, hrvatske in srbske poezije. Prevajalec je dodal kratko i uvodno opombo o zgodovinskem ozadju 1
kosovskih motivov in o MIlanu Ralkiču. Takoj na to sta objavljena pod zaglavjem »Dallo sloveno« dva prevoda Marije Sa-mer iz poezije Alojza Gradnika in sicer »II volto di Dio« in »Ombra serale«. Navedena stran obsega v drugi polovici še po eno pesem iz švedske, finske, holandske, španske, portugalske, danske in romunske poezije. Posebno zanimivo je to le »Prerokovanje« portugalskega pesnika Carlo Quedroza: Le potrpi. Pesnik, — pravi ta poet — človeštvo z omiko brez duše. preobraženo in ovenelo pod bremenom znanosti, se bo moralo jutri vrniti pred tvoja vrata in jokaje beračiti za miloščino pesmi... — Isti rimski časopis je priobčil v številki z dne 28. avgusta prvi del daljše razprave znamenitega italijanskega slavista Ettore Lo Gatto »Pomen
baroka v današnji čeSki literaturi«. Pisec ae v uvodu spominja lanske razstave baročne umetnosti v tisti Pragi, kjer se lahko obiskovalci stopili na razstavišče »2 očmi še polnimi onega slavnega »praškega baroka«, čigar znamenja, vzore in trium-fe so mogii neizogibno najti na ulicah, na trgih, v vsakem zakotju tega mesta.. Razpravljajoč o sporu za češki barok in njegov pomen (zlasti Masaryk-Pekar) navaja italijanski pisec najnovejše študije o češkem baroku (Vašica, Bittner) in prehaja na to h karakteristiki nekaterih zna. čilnih pojavov novega barocizma v češki poeziji, kakor ga zlasti zastopa skupina katoliških pesnikov. Od nje prehaja k ru-ralistom in piše o poeziji Jana Carica, ki ga poznamo tudi kot prevajalca slovenskih pesnikov.	—o.
ŠPORT
Avstralija: Jugoslavija 4:1
Punčec zadnji dan zaradi poškodbe ni mogel nastopiti in ga je zamenjal Kukuljevfc
Boston, 28. avg.
V nedeljo je bil tretji in zadnji dan medcelinskega finala v tekmovanju za Davi-sov pokal med Avstralijo in Jugoslavijo. Za obe igri posameznikov je vladalo precejšnje zanimanje, čeprav ni nihče dvomil v zmago Avstralije. Pričakovalo se je, da bo Bromwich pridobil Avstraliji potrebno tretjo točko, da pa bo Quist bržkone podlegel Punčecu in bo tako končni rezultat 3:2 za Avstralijo. Pričakovanja pa so se le delno uresničila. Punčec je namreč v igri parov, ko je tekel za neko plasirano žogo, padel in se je pri tem nekoliko poškodoval na nogi. Poškodba ni bila huda
Še o kajakaški tekmi
V	ponedeljski številki smo na kratko objavili rezultate državnega kajakaškega prvenstva na divjih vodah. Danes poročilo izpopolnjujemo.
Vreme je bilo v nedeljo kot naročeno za tekmo. Tekmovalo se je na klasični progi Zagorje—Hrastnik, ki je dolga 12 km. Tekmovalce je edino motila izredno nizka Sava. Ljubljančane je precej zadela določitev regatnega odbora, da se mora brzica Prusnik ves čas voziti po levi strani. Bili so namreč vajeni, da so vanjo zavozili po desni strani in šele približno na sredi prešli na levo. Spremembo so javili šele zadnji trenutek in zato Ljubljančani niso imeli prilike, da bi prevozili tudi to stran brzice. Ostali del proge je bil kot običajno brez vsakih sprememb.
Starterju se je javilo samo 11 tekmovalcev, kar glede na lepo vreme ni mnogo. Izostalo je zlasti nekaj starejših tekmovalcev, ki pa so sodelovali v regatnem odboru. V enojkah ni bilo na start favorita Vincenca (KK Maraton). Zamudil je vlak in tako je imel Malahovsky (KK Ljubljana) lahko delo za osvojitev naslova državnega prvaka. Skoraj pa bi podlegel mlademu in nadarjenemu klubskemu tovarišu Branku Droveniku, ki je zaostal le za sekundo in je dokazal, da ga niti najboljši ne smejo podcenjevati. Tretje mesto je tudi osvojil Ljubljančan, ostala pa so si razdelili Zagrebčani.
V	dvojkah sta imela ljubljanska zastopnika veliko smolo. Zgrešila sta pravi vhod v brzico in sta morala izstopiti iz čolna, pri čemer jima je pomagal neki gledalec, kar je povzročilo njuno diskvalifikacijo Zmaga je zaradi tega pripadla Zagrebčanom. V turnih enojkah so nastopili samo Zagrebčani, ker so ljubljanski turni čolni tako ozki, da jih vedno uvrstijo v skupino tekmovalnih čolnov.
Letošnji rezultati so precej slabši od lanskih. Tekmovalci so se spet pritoževali, da je ta del Save premiren in premalo divji za tekmovanje na divji vodi in bi bilo morda priporočljiveje, če bi državno prvenstvo prenesli na Gorenjsko na progo od Lesc do Kranja. Ta proga je mnogo zanimivejša, vendar bi moralo biti tekmovanje že pomladi ali v zgodnjem poletju, ko je voda še dovolj visoka.
Uspeh Cihlafa
v Zagrebu
V nedeljo so bile na Jelenovcu pri Zagrebu cestne dirke, ki se jih vsako leto udeležujejo odlični dirkači. Tudi letos je bila konkurenca tako ostra, da se do zadnjega ni vedelo, kdo bo odnesel krasni pokal mesta Zagreba. Ljubljančani so zaupali v Cihlafa, ki je že mnogokrat presenetil s svojo drzno in tehnično dovršeno vožnjo.
Dirka sama je potekala skrajno napeto, saj so bili na startu »kanoni« kakor Urolč, Babič, Cihlaf, Jurčič, Penezič, šildhabel itd. Dosedanji rekord proge je že dve Jeti držal član Avtokluba Kovačič Drago. Zagrebške publike se je polastilo silno veselje, ko je v kategoriji 250 ccm postavil Uroič na svojem DKW kompresorju nov rekord. Kmalu zatem je ljubeljski prvak Jurčič popravil Uroičev rekord za nekaj sekund, vendar pa je navdušenje Zagrebčanov trajalo le nekaj minut. Ko so nastopili pri zadnji točki sporeda dirkači najvišje kategorije, je Ljubljančan Josip Ci-hlaf s sigurno in drzno vožnjo prekosil tudi naša pričakovanja in pripravil občinstvu novo senzacijo. Cihlaf je zrušil oba prejšnja rekorda in dosegel najboljši čas dneva. Marsikdo se ni mogel s tem sprijazniti ter so bili radi tega tudi neki spori. Pod tem vtisom so včerajšnji zagrebški listi oznanili zmago Jurčiča, kar pa ne odgovarja resnici, ker je športna komisija po objektivni presoji ugotovila popolno pravilnost Cihlafevega starta in mu priznala naslov rekorderja Jelenovske gorske dirke ter mu obenem izročila dragocen pokal mesta Zagreba. S tem smo Slovenci ponovno osvojili rekord te znamenite gorske dirke in dosegli pomemben uspeh v motociklističnem športu.
Rezultati so bili: Turni motorji: do 100 ccm: 1. Mesar (IHMK), DKW 1:42, do 350 ccm: 1. Markovič (MKZ) AJS, 1:28, do 1000 ccm: 1. Šildhabel (IHMK) DKW, 498 ccm, 1:16.2.
Športni motorji: do 250 ccm: 1. Uroič (IHMK) DKW, 1:14.4, do 350 ccm: 1. šildhabel (IHMK) DKW 1:14.8, do 500 ccm: 1. Jurčič (IHMK) BMW 1:11.6, do 1000 ccm: 1. Cihlaf (AK- Ljubljana) BMW 500 ccm, 1:10.2.
in so bili vsi prepričani, da bo Punčec lahko zadnji dan nastopil. Zaradi močne otekline pa je Punčec opazoval borbo s tribune, namesto njega pa je igral Kukulje-vič. Tako sta obe razpoložljivi točki pripadli Avstraliji, ki je zmagala s končnim izidom 4:1. Avstralija se je kot medcelinski zmagovalec plasirala v finalno borbo tekmovanja za Davisov pokal z Ameriko.
Oba avstralska zastopnika nista imela z Mitičem in Kukuljevičem preveč posla in sta gladko zmagala v treh setih. Rezultati so bili:
Bromwich—Mitič 6:1, 6:3, 6:2.
Quist—Kukuljevič 6:2, 6:3, 6:4.
Razpis
medklubske kolesarske dirke
D.K.S.K »EDINSTVO« Ljubljana VII priredi v nedeljo dne 3. septembra 1939 veliko medklubsko kolesarsko dirko v št. Vidu nad Ljubljano.
Za A skupino na progi št. Vid, Mavčiče, Kranj, Naklo. Tržič, Begunje, Podbrezje, Kranj, škof ja Loka, Jeperca, št. Vid — km 100; start ob 13.
Za B skupino na progi št. Vid, Mavčiče, Kranj z obratom v Naklu ter nazaj na Kranj, škof ja Loka, Jeperca, Št. Vid — km 60; start ob 13.15.
Za skupino turistov St. Vid—Jeperca in obratno, km 20; start ob 13.30.
Za damsko skupino št. Vid—Medno in obratno — km 10; start po vrnitvi turistov.
Start in cilj za vse skupine je pred občinskim domom v št Vidu.
Določila:
Dirka se vrši po pravilih Koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije in po cestno policijskih predpisih. Za A in B skupino imajo pravico startati vsi verificirani dirkači, kateri posedujejo verifikacijo K. SK. J. za leto 1939. Turisti so oni neverificira-nl kolesarji, ki vozijo z železnimi kolesi s poljubnim krmilom in zavorami, ne pa s tu-bolarjl. Vpisnina za A in B skupino je Din 8.— za turiste in dame Din 4.— več Din 10.— za nahrbtno številko, ki se po vrnitvi iste vrnejo. Protesti se vlagajo 15 minut po končani dirki z vlogo Din 25.—. Ako se protestu ugodi, se vloga vrne, v nasprotnem primeru zapade v korist prireditelja.
Dirka bo v vsakem vremenu, izvzemši hudih nalivov. Glavna nagrada A skupine je dirkalni okvir znamke »ŽERJAL«. Prvih deset vsake skupine bo nagrajenih s praktičnimi oziroma častnimi darili. Dame bodo nagrajene do petega mesta. Darila bodo razdeljena eno uro po končani dirki.
V nekaj vrstah
V	soboto zvečer je bila na Sušaku zaključna ligaška tekma med Viktorijo in Jadranom. Viktorija je sigurno zmagala z razliko 66:43 točk in si je z 258 točkami (povprečno 64.5) sigurno osvojila naslov državnega prvaka za leto 1939. Sledita Jug z 218 in Jadran s 177 točkami. Tekma v vvaterpolu se je končala 2:2, in je postal prvak v waterpolu Jadran s 5 točkami, dočim ima Jug 4, Viktorija pa 3 točke. Med dobrimi rezultati je omeniti Defilipisovo zmago na 100 m prosto v 1:01, dalje največje presenečenje plavalnega dvoboja, zmago stare VVimmerjeve z 1:27 na 100 m hrbtno nad rekorderko Bearo, ki je imela 3 desetinke sekunde slabši čas. Izvrsten je bil tudi Grkinič na 200 m prsno z 2:49.6, prav dober pa tudi njegov klubski tovariš Kohn z 2:57.4.
Prvi dan plavalnega dvoboja v Dubrovniku med Jugom in budimpeštanskim UTE je prinesel domačim lep uspeh. Zmagali so namreč na vseh točkah. Na 100 m prosto je bil prvi Lovro štakula v 1:01.6. na 100 m hrbtno Ciganovič v 1:11.3, na 400 m prosto pa je žižek z izvrstnim časom 4:49.2 skoraj za dolžino bazena premagal svoje nasprotnike. V vvaterpolu je zmagal Jug s 3:2.
V	Varšavi je v nedeljo poljska nogometna reprezentanca premagala madžarsko s 4:2 (1:2). Na nogometnem turnirju za akademsko svotovno prvenstvo v Monaku je Jugoslavija premagala Luksembur-ško 8:0.
SK REKA. Seja upravnega odbora bo drevi ob 20. v gostilni »Lovšin« Gradišče. Udeležba obvezna za vse gg. odbornike.
SK Ljubljana. Danes ob 16.30 strogo obvezen trening aktivnih nogometašev.
ASK Primorje se najtopleje zahvaljuje vsem atletom, ki so se junaško borili za naslov klubskega prvaka Jugoslavije v dneh 26. in 27. t. m. nasproti Concordijl. Ne uspeh, ampak vzajemnost, borbenost ln disciplina atletov zaslužijo vso hvalo! častni predsednik.
Žepna preiskava na cesti
Zagorje, 27. avgusta
V petek popoldne je rudniški upokojenec P. S. čital časopis, razpoložen na hiši kon-zuma »Posavja. Vmes si je prižigal pipo, in to prav v času, ko je prišel na poštni urad organ finančne kontrole. Ta je moral videti moža, da si je pipo s težavo prižgal. Zato menda je bil prepričan, da se je mož poslužil prižiga z nežigosanim vžigalnikom. V svoji veliki vnemi do predpisane službe je pritekel k možu ter strogo zahteval, da mu pokaže vžigalnik.
Nemalo presenečeni upokojenec je odločno izjavil, da je prižigal z vžigalicami, ki
f jih je ta čas držal še v roki, da vHgatofta
sploh nima. Finančni organ pa mu ni verjel, zato mu je obrnil vse žepe, kolikor jih je imel, vendar brez uspeha.
Res imajo organi finančne kontrole stroge predpise za izsledovanje nežigosanih vžigalnikov, vendar je javnost prepričana, da takih sredstev gotovo ne priporoča in tudi ne predpisuje višje nadzorno oblastvo, zlasti ne, če za žepno preiskavo ni nika-kega povoda.
Narodno gledališče v Ljubljani
Razpis abonmaja za sezono 1939*40
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje abonma za novo sezono in vabi vse sloje, da se prijavijo za stalne in redne obiskovalce našega gledališča.
Predstave v sezoni so razdeljene na abonmaje: premierski abonma, stalni abonma Sreda, stalni abonma Četrtek, abonma red A in abonma red B. Abonmaja reda A in B imata predstave v vseh dneh razen nedelj in praznikov, premierski abonma dobi vse premiere, abonmaja Sreda in Četrtek pa imata predstave stalno ob sredah odnosno četrtkih. Abonma je veljaven za 38 predstav: 20 dramskih in 18 opernih odnosno operetnih. Prijave za abonma se bodo sprejemale v veži dramskega gledališča od ponedeljka 4. do sobote 16. septembra dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Abonentom lanske sezone so rezervirani njihovi sedeži do sobote 9. septembra opoldne. Od ponedeljka 11. septembra se ne bodo rezervirali lanskim abonentom nobeni sedeži več in bodo vsa razpoložljiva mesta na razpolago novim interesentom. Cene stalnih abonmajev Sreda in Četrtek ter Premierskega abonmaja so za 10% višje od abonmajev A in B, vendar so zelo nizke, saj uživa abonent v razmerju z dnevnimi cenami velik popust. Abonma se plačuje v 10 zaporednih mesečnih obrokih, prvi obrok pri vpisu.
Cene abonmaja so naslednje: loža v parterju: 10 obrokov po 280 din, za državne in samoupravne uradnike 230 din Loža v I. redu št. 1 — 5 280 din, uradniška 230 din. Loža I. reda št. 6 — 9 320 din, uradniška 260 din. Parterni sedež: I. vrsta 85 din, uradniška 70 din, II,—III. vrste 80 — 66 din, IV.—VI. vrste 74 — 60 din, VII.—IX. vrste 66 — 54 din, X.—XI vrste 56 — 48 din, XII.—XIII. 50 — 44 din. Balkonski sedež sredina: I. vrsta 58 — 48 din II. vrsta 50 — 40 din, III. vrsta 42 — 32 din. Balkon stranski: I. vrsta 50 — 44 din, II. vrsta 35 — 30 din. Galerijski sedeži: I. vrsta 32 — 25 din, II,—III. vrsta 28 — 22 din, IV.—V. vrsta 23 — 18 din.
Drama bo vprizorila v teku sezone dela iz tegale repertoarnega načrta: slovenska dela: Medved: Kacijanar, Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Finžgar: Naša kri. Poleg teh eventualno nov? dela, ki jih bodo avtorji do začetka sezone ali v teku sezone predložili, ako bodo odgovarjala repertoarnim zahtevam Narodnega gledališča. Srbsko-hrvatska dela: Plaovič: Voda s planine, Murat-Bcgovič: Na božjem potu. Iz drugih slovanskih literatur: Tolstoj: Moč teme, Gogolj: Revizor, Čehov: Tri sestre, Dostojevski: Idiot. Langer: Številka 72. Klasiki: Sophokles: Antigona. Shakespeare: Kakor vam drago in Koriolan, Lope de Vega: Pametna norica, Goethe: Egmont, Scribe: Kozarec vode. Iz literatur drugih narodnosti: Mauriac: Asmodee, Shasv: Hudičev učenec, Anderson: Elizabeta, Alverson: Abrahamova daritev. Poleg tega bo repertoar upošteval tudi moderne igre veselega in resnega značaja, kakor so n. pr. Bergmann- Markurel!, Borgova: Na prisojni strani, Herceg: Severna lisica, Cas-sella: Smrt na dopustu, Gchri: Šesto nadstropje.
Opera bo črpala svoj repertoar v novi sezoni izmed naslednjih s1o\anskih del: Brav-ničar: Hlapec Jernej, Mirk: Rajamaj, Ko-njovič: Koštana, Krička: Strah na gradu, Novak: Signorina Juventu in Nikotina (baleta), Čajkovski: Jolanta in ščelkunščik (balet). Dalje so na repertoarju: Mozart: Figarova svatba, Bizet: Čarmen, Iber: Le roi d'Yvctot, Massenet: Le jongleur de No-tre Dame, Cilea: Adriana Lecuvreur, D'Al-bert: Nižava, Goldmark: Cvrček za pečjo, Sabska kraljica, \Vagner: Lohengrin, Tann-hauser. Opereta bo izvajala: Primi: Rose Maric, Lchar: Friderika, Škrjančkov gaj, Lumpacij vagabund.
L prava Narodnega gledališča v Ljubljani.
R
D
Torek 29. avgusta
Ljubljana 12: Znane koračnice slavnih skladateljev (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Kmečki trio. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 19.40: Nac. ura: Ob 901etnici Južne železnice (g. L. Mrzel). — 20: Plošče. — 20.10: Tujci — naši gostje (prof. E. Boje). — 20.30: Lahka godba radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Mojstri harmonike (plošče).
Beograd 18.20: Orkestralni in pevski koncert. — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Klavirske skladbe. — 21.05: Simf. koncert iz Lucerna. — Zagreb 20: Lahka glasba.
—	21: Kakor Beograd. — Praga 20.10: Češke narodne pesmi. — 20.30: Slike iz Tabora. — 21.05: Simfonična glasba. — 22.10: Plošče. — 23: Češka glasba. — Varšava 21.05: Simfonični koncert iz Lucerna. — Sofija 18.15: Lahka in plesna muzika. — 19.15: Godalni orkester. — 20.50: Ruske romance. — 21.15: Plošče. — 21.40: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16: Vesela muzika. — 18.15: Valčkova ura. — 19.15: Zborovsko petje.
—	20.15: Pokrajinska oddaja. — 22.35: Kakor Munchen. — Berlin 19: Operni nape-
vi. — 20.15: Plesni večer.- 22.35: Lahka
godba in ples. — Munchen 19.15: Alpske pesmi. — 20.15: Zvočna igra. — 21.15: Orkestralni koncert. — 22.30: Mali orkester ln solisti. — Pariz 19.50: Plošče. — 20: Petje. — 20.30: Iz komičnih oper. — 22.42: Lahka glasba s plošč.
M. BRAND
Sest Klatili angelo v
Roman
13
»Ali zanesljivo veste, da je to njegova lastna pištola?« je vprašal Ryder.
»Da, gospod.«
»Potem je neoporečno samomor.«
»Ne, gospod.«
»Odkod veste to tako zanesljivo?«
»Ker sem ga predobro poznal.«
»Koliko časa ste bili pri njem v službi?«
»Tri leta, gospod.«
»To vendar ni Bog ve koliko.«
»Več je, kakor pri kom drugem vse življenje.«
»Torej bi bil vendarle umor?« je Ryder zamr-mral in se spustil na koleno, da bi še enkrat natančneje pogledal mrliča. Njegova roka, s katero se je pri tem dotaknil tal, je utipala nekaj hladnega. Pogledal je in ni mogel verjeti svojim očem — tik poleg trupla je ležal eden izmed šestorice zlatih angelov!
Hitro ga je pokril z dlanjo in ga, ko je spet vstal, skrivaj spravil v žep. Nič ni kazalo, da bi bil Martin kaj opazil.
Rad bi govoril z Gainsom«, mu je rekel Ryder.
Martin je hotel odhiteti, a Ryder ga je zadržal.
»Počakajte — takoj pojdem z vami.«
Gains je bil v sobi za sluge in je strašno smrdel
po alkoholu.
»Zberite se«, mu je zelo odločno velel Ryder, »policija se ne bo ukvarjala z vami, ako sami ne zbudite njene pozornosti, in to se bo kajpak zgodilo, če vas najde pijanega. Jaz vem, da niste umorili gospoda Leggetta, in vem tudi, zakaj niste storili tega.«
Gains se je vprašujoče ozrl v Martina. Komorni sluga je prikimal. »Da — gospod ve, kako in kaj«, je dejal. Zbegano, a spoštljivo je Gains pogledal Ryderju naravnost v oči.
»Videli ste, kako je mož, ki je nocoj pozno zvečer obiskal mojega strica, odšel iz delovne sobe?« »Da, gospod«, je odgovoril dvornik. »Stric ga je sam spustil iz sobe?« »Da — zdelo se mi je, kakor da bi bil jezen — tako sem vsaj sklepal po njegovem obrazu. — Sicer je bil pa tisti človek le malo časa pri gospodu Leggettu, in vobče je bilo podoba, da se mu zelo mudi.«
»Ali je kaj rekel?«
»Niti besedice ne — tudi ko sena ga spremljal k
dvigalu, ni odprl ust.« »Ste sicer še kaj opazili?« »Ne, gospod.«
Ryder se je obrnil k Martinu: »Poskrbite, da nobena izmed dam ne zapusti
knjižnice.«
»Izmed dam?« je začudeno vprašal Gains. »Te so pravkar vse odšle — gospod Brant mi je ukazal,
naj jih spustim dol.«
Ryder je stekel v knjižnico. Vsi štirje gospodje so sedeli skupaj in se z resnimi obrazi razgovar-jali.
»Tak, vraga — kako da so ženske odšle?« je neobrzdano kriknil Charles.
Porter Brant je dostojanstveno vstal.
»Zato, mladi prijatelj, ker gentleman damam nikoli ne dela neprilik«, mu je odmerjeno zabrusil.
»Kako — mar ni kaj v redu z njimi?« je vprašal Luigi Ravenna in takisto vstal.
»Ne vem še — upam, da ne«, je Ryder negotovo odvrnil. »Komu je prav za prav prišlo na misel, da jih je poslal domov?«
»Meni«, je odvrnil Peter Brant, »in razume se, da prevzamem vso odgovornost za svoje ravnanje!«
Ryder je skomignil z rameni ter odšel iz sobe. V veži je srečal Martina in mu ukazal:
»Dobodite takoj šest slov in pošljite vsaki izmed šestorice dam, ki so bile nocoj povabljene, pismo: da prosim, naj mi vrnejo spominek, ki so ga našle na svojem krožniku — saj veste, tistih šest zlatih angelov, ki jih je dal stric napraviti?«
Sobar je prikimal.
»Dodajte, da je stvar silno važna«, je Ryder nadaljeval, in podvizajte se.«
Kriminalni nadzornik, malobeseden mož, čigar obraz je spominjal na starega in utrujenega tigra, je sedel in vrtil palce, čakaje, kaj mu pove policijski zdravnik, ki je mrliča natančno preiskoval. Nazadnje je ta vstal in stvarno izpregovoril:
»Gospod Leggett se je nedvomno sam ustrelil.
Orožje je bilo v trenutku strela komaj pol centimetra daleč od glave — druga oseba ga ne bi bOa mogla tako blizu nastaviti, če je imel oči odprte. Morala bi ga bila torej prej omamiti ali vsaj zve-zati. Nikakega znamenja ni, da bi se bilo zgodilo eno ali drugo, ne sledov vezi na rokah ali nogah, ne duha po kloroformu ali po kakem drugem omamilu — torej more biti govora edino o samomoru.«
Nadzornik, ki je prej molče poslušal obširno Ryderjevo poročilo, je prikimal.
»To se zdi tudi meni jasno. — Vzrok je bila gotovo kakšna slaba novica, ki mu jo je prinesel človek, o katerem ste govorili, gospod Ryder. — Imate sicer še kaj povedati?«
»Ne,« je Ryder odvrnil in potegnil roko iz žepa, kjer je pravkar še stiskala zlatega angela.
»Torej do svidenja!« Nadzornik je vstal. »Moje iskreno sožalje.«
Zakon je bil odločil — zdaj je bilo treba odgovarjati časnikom.
»So poročevalci že tu?« je Ryder vprašal Martina.
»Ne še, a fotografi so se napovedali.«
»Poprosite gospoda Ravenno, naj pride semkaj — rad bi govoril z njim,« je ukazal Ryder. »Ostalim trem gospodom povejte, da ni zadržka in da lahko odidejo domov.«
»In gospod Ravenna naj pride semkaj v delovno sobo?« je začudeno vprašal komorni sluga.
»Seveda,« je Ryder odvrnil.
P L A V I H KAN T A N
muhe,komarje in vso gomazen
PILA
GUM....?
preizkušena in zahtevana od 1895 L

OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, M iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Službo dobi
Služkinjo
išče mala boljša slovenska družina blizu Splita. Po možnosti Stajerka z meščan sko šolo. Naslov v vseh posl. Jutra.
23773-1
Brivskega
pomočnika
prvovrstnega v britju in striženju, sprejme takoj salon Petkovič, Domžale.
24258-1
Prikrojevalka
prvovrstna moč, z daljšo prakso, zmožna voditi večjo šivalnico, dobi takoj mesto pri tvrdki Goričar, Ljubljana.
24257-1
Krznarja
spretnega, sprejmem na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24256-1
Frizerko in
pomagača
Iščem. Milan Turk, frizer, Trubarjeva 2.
24275-1
Slaščičarski
pomočnik
prvovrsten, samostojen, pošten, dobi stalno mesto v Ljubljani. Ponudbe in zahteva plače na ogl. odd. Jutra pod»Prvovr-sten«.
24281-1
Krojaškega
pomočnika
sprejme Kermelj Jožef, Vižmarje, Pod klancem.
24278-1
Brivski pomočnik
dober delavec dobi stalno službo. Nastopi lahko takoj pri Konopa, Logatec.
24276-1
i!
Pridno dekle
pošteno, Išče službe pri boljši družini v pomoč gospodinjstva. Repenšek. Hermina, pošta črna pri Preval j ah.
24265-2
Pošteno dekle
pridno, išče službe pri boljši družini v pomoč gospodinjstva. Kolar Marica, žerjav, pošta črna pri Prevaljah.
24267-2
Pouk
Dekliški pensionat »NADJA«
bo otvorjen 1. septembra.
Konverzacija v tujih jezikih Ljubljana, Cesta v Rožno
dolino št. 14 Gojenke bodo imele v pen-sionatu stanovanje, brano, sodobno vzgojo in konver-zacijo v angleščini, francoščini in nemščini. Zahtevajte prospekte. Vsak torek in četrtek (izvzemši praznike) se gojenke od 10. do 11. dopoldne lahko vpišejo v zavod in osebno dobe vs« zaželene informacije.
18729-
'I' f
Police, omaro
več kosov rabljene posode za kavo poceni naprodaj. Frančiškanska 10 I. n. Kava Hag.
24261-6
Opremo
za dve spalnici ln klavir znamke Ehrbar, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24264-12
G. Th. Rotman:
..ZAČARANI _ KANARČEK"
10
Tedaj je prišel sosed z vso trumo sosedov po stopnicah. Sosedje niso hoteli verjeti čudežu, in tako jih je bil mož povabil, naj se sami prepričajo, s pogojem, da si najprej dobro obrišejo čevlje. Kmalu jih je Tinko videl, kako so se zgrnili k oknu ...
Starinska spalnica
dobro ohranjena, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24266-12
IHBBBB
Harley Davidson
1200 ccm v izvanredno dobrem stanju, naprodaj ugodno, event. tudi na obroke. — Pogledati in vprašati pri »Adler - ser-vice«, Zagreb, Miramar-ska cesta.	2425240
Dobro ohranjen
avtomobil
uporabe eca 10 1 bencina iščem za približno 8 do 10 dni. Avtomobil bi vozil moj lastni preizkušeni šofer. Kdor je pripravljen voz posoditi, naj sporoči takoj pogoje na upravo Jutra v Ljubljani pod značko »Avto na posodo«.
24272-10
Mali avto
najboljša znamka, v zelo dobrem stanju, zelo poceni naprodaj. Mlekarna, Stari trg 24.
24282-10
nI L
Reklamno podjetje
najmodernejše urejeno, z inozemskimi zastopstvi prodam radi prezaposlenosti. Prevzeti je ma-terijal ln stroje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »125.000*.
24251-16
Jtazno
Ho, drage kamne
in vsakovrstno
ZLATO Kanuje
po najvišjih cenah
Jos. EBERLE, Ljubljana
Tyrševa 2
palača hotela »Slon«
Vinskega potnika
dobro vpeljanega, z lat-nim vozilom, Išče vinska trgovina. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »■Zmožen potnik«.
24255-5
Stirisobno
stanovanje
oddam za oktober. Frank o-panska ulica. 21. Poizve se pri hišniku. 24196-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, takoj od dam takoj ali 1. oktobra. Zvezna ul. 21, Zelena jama.
24247-21
N SEKIRA JTE
V »JUTRU« 1
Osnovana leta 1907.
rBanka in hranilnici
D. O.
KRAPINSKE TOPLICE podruž. v Zagrebu, Račkoga uL 8, I. nadstr. — Sprejema vloge na tedenske hranilne obroke po zelo ugodnih obrestih v zvezi z brezplačnim zavarovanjem
DAJE POSOJILA
državnim ln samoupravnim uradnikom ln uslužbencem, oficirjem, orožnikom, železničarjem, upokojencem, zasebnikom itd. _
Za podrobne informacije obrnite se na zastopnika: Ivan Zidar, Ljubljana, Gosposvetska c. 10/ni.
Zasigurajte si sobo
za jesensko sezono v Varaždinskih Toplicah! Te toplice, znane že stoletja, se lahko letos pohvalijo z redkim rekordom: kopališki hoteli so bih razprodam med vso sezono, številni bolniki so se uverili o zdravilnosti žveplenega vrelca, enega najmočnejših v Evropi. 1. septembra začne jesenska sezona ob znižanih cenah, če želite te ugodnosti izkoristiti ta uživati nekoliko tednov zdravljenja, tedaj si rezervirajte sobo vsaj 15 dni vnaprej! Pri rezerviranju sobe Vam bomo javili najboljšo železniško zvezo z Varaždinskimi Toplicami.
VARAZDINSKE TOPLICE
K
PREMOČ
KOKS — DRVA nud)
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
Od Vas
jo
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo postite redne kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljabijana
Poljanski nasip 4-6
Pralnica — Svvdoltkalmc.
I
f
Za vedno so nam iztrgale gore iz naše srede ljubljenega sina, brata in nečaka
Albina Zupana
akademika
ki se je 27. avgusta 1939 smrtno ponesrečil v steni Špika.
K večnemu počitku ga polože na Jesenicah v sredo, dne 30. avgusta 1939 ob 16. iz hiše žalosti, Prešernova ulica 1.
Rodbina ZUPAN
I
■testo: poftteon a»oo	g^m
Občin* I iohl<ao»	J(
Umrla nam je po dolgem, težkem trpljenju naša nepozabna, dobra sestra, teta in svakinja, gospodična
FRANČIŠKA UČAK
Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 29. t. m. ob pol 5. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 31. t. m. ob 9. uri dopoldne v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
LJUBLJANA, dne 28. avgusta 1939.
Globoko žalujoče rodbine: UČAK, SMOLE, PAVŠIC in ostalo sorodstvo.
Naprodaj
HIŠA, večstanovanjska, novozidana, netto donos 26.000. Cena 310.000 VILA, štiristanovanjska, komfort, novozidana, netto donos 38.000. Bežigrad. Cena 520 000. VILA, štiristanovanjska, novozidana, netto do noe 30.000. Cena 435.000 Bežigrad. HIŠA, 13-stanovanjska, novozidana, — trlnad-stropna, obrestovan je 7.5% netto. — Cena 1,600.000. Bližina centra.
Brezplačne informacije daje realltetna pisarna ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska cesta 7.
23866-20
Rentabilno hišo
stanovanjsko, prodam v LJubljani za 360.000. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovino nudim«.	24250 20
Dijaške m obe
Dijaka
solidnega srednješolca — sprejmem v vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23707-22
Dijaka
sprejmem v vso oskrbo. Cesta 29. oktobra, št. 18, L n. Križ.
24263-22
Več dijakov
sprejmem na hrano in stanovanje, po ugodni ceni. Za nižješolce pomoč pri učenju. Bitenc, Gosposka 10 Drugi vhod.
24262-22 |
Dijaški dom
Kočevje
sprejema 1. septembra 1939 kot gojence dijake prvih šestih razredov Državne realne gimnazije v Kočevju. — šolskoletna oskrbnina din 5.000. Pišite po prospekte. Nadzorstvo profesorjev.
24260-22
Ravnateljeva vdova
sprejme dijake(lnje) v vso oskrbo. Nemška konverzacija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24248-22
Dijaka
lz boljše hiše sprejme učiteljska družina blizu bežigrajske gimnazije. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24273-22
Dva dijaka
srednješolca, sprejme uči teljska družina v zelo dobro oskrbo in strogo nadzorstvo, v neposredni bližini realke ln srednje-tehnlčne šole.. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24270-22
Sobo odda
Opremljeno sobo
lepo, veliko ln zračno s souporabo kopalnice oddam s 1. septembrom enemu aH dvema gospodoma ev. s hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23766-23
Sobo
z eno ali dvema posteljama, oddam. Cesta 29 oktobra (Rimska cesta) št. 5, pritličje, desno.
24259 23
Sobo
sončno, v centru, oddam za l. september. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	23976-23
Elegantno sobo
z vhodom s stopnic, oddam 1—2 osebama. Nebotičnik, V. nadstr.
24249-23
Sobo
oddam gospodu. — Sv. Petra cesta 43, pritličje, desno.	24155-23
Sobo
prazno, veliko, s posebnim vhodom, oddam. — šmartinska cesta 10.
24274-23
Solnčno sobo
opremljeno, čisto, s posebnim vhodom oddam gospodu ali gospodični. Gruberjevo nabrežje 16.
24269 23
>
Rezervno
avtokolo
na poti Kočevje - Ljubljana se je izgubilo. — Najditelj naj ga dostavi proti nagradi v Ljubljano »Tabor», Bleiweisova 48, m. nadstropje.
24277-28
Mirno sobo
s separiranim vhodom, išče za 1. september mlad gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod »Stalen 676«.
24279-23a
Glasbila
Dobro ohranjen
klavir
divan in štiri fotelje, veli ko Lutz peč, vse dobro ohranjeno prodam takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.	23929-26
rrrrri
Vsakovrstno zlato
cupuje po najvišjih cenah
CERNE - juvelir,
Ljubljana — Wolfova
uspehov
na
ea oglas v
»JUTRU«
BEOCPAD - ZE.MUN
EiZ_
I
Zastopstvo za Ljubljano in bivšo Ljubljansko oblast:
M. CESAR,
vinska trgovina
LJUBLJANA VH — GASILSKA ULICA 3 — TEL. št. 2369
Interesenti! — V svrho pohušnje naših spedaUtet nas obiščite na velesejmu v paviljonu „R".
Mestni sogrebm zavod	M*
Občina Liubljana	JI
V globoki žalosti potrta javljam, da je ljubi Bog poklical k sebi med nebeške krilatce mojo ljubljeno, zlato hčerkico edinko, nečakinjo ta vnukinjo
ŠPELCO LJUBICO HAM
v 6. letu starosti.
Na njeni zadnji poti jo spremimo v torek, dne 29. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, šmartinska c. 11, na pokopališče k Sv. Križu, kjer položimo našo nepozabno špelco k zlatemu ateku v rodbinsko grotv nico k večnemu počitku.
Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 4. septembra t. L ob %7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Petra.
LJUBLJANA, dne 28. avgusta 1939.
Neutolažljiva mamica:	žalujoči rodbini:
ELKA, roj. MORfl	HAM — MORE
in ostalo sorodstvo.
.Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlakama rja Fran Jeran. — Za inseratm del je odgovoren Akfe Novak. — Ya4 g T
C
Prisrčen spre jeni hrvatskih ministrov v Beogradu
Na kolodvoru so jih pozdravili tudi zastopniki opozicije — Velska množica jim je prirejala ovacije — Novi ministri so prevzeli posle — Konference in posveti
Beograd, 28. avg. p. S prvim jutranjim ljubljanskim brzovlakom so se ianes v štirih salcnsk-h vozeh pripeljali vsi nr-vatski ministri s podpredsednikom vlade dr. Vladimirom ivlačkom na čelu. Le minister dr. Srdjan Budisavljevič se je pripeljal pozneje z letalom. Vest o njihovem prihodu se je z veliko naglico razširila po
prednikov. V -vedsedstvu vlade je bil zaprisežen novi pravosodni minister dr. Laza Markovič. Dr. Maček je v njegovi družbi pozneje zapustil predsedstvo vlade in se nastanil v hotela pri »Srbskem kralju«. Prva seja ministrskega sveta se bo vršila v četrtek, 31. t. m. Udeležili se je bodo vsi člani vlade.
Vlada sporazuma
Od leve na desno: ministri dr. Džafer Kulenovič, dr. Srgjan Budisavljevič, Stanoje Mihaldžic, dr. Bariša Smoljan, dr. Branko Cubrilovic, Boža Maksimovič, Dragiša Cvetkovič, dr. Mihael Krek, dr. Vladko Maček, Jevrem Tomič, Milan Nedič, Nikola Beslič, dr. Jurajj Šutej, Josip Torbar, dr. Mihajlo Konstantinovič
prestotokn in napravila na ljudi sijajen vtis. V hipu so se zgrnile okrog beograjskega kolodvora vse do ulice Miloša Velikega tisočglave množice, ki so se pripravljale, da prirede zastopnikom Hrvatov najlepši sprejem. Bilo je nad 10.000 ljudL
že v Zemunu bo salonske vozove o«5klo-jnili z brzega vlaka in jih speljali na pose-
2aprisega podpredsednika vlade flr. VL Mačka pred Nj. Vis. knezom namestnikom Pavlom na Brdu — V ozadju predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in prosvetni minister Boža Maksimovič
ben "tir. Nekaj pred 8. uro je dr. Maček z nekaterimi ministri izstopil in se je v družbi novinarjev sprehajal ob dunavski obali. Medtem so sestavljali poseben vlak,
Nocoj se dr. Maček sam vrne v Zagreb, a v četrtek bo spet v Beogradu. Oditi mora na sestanek poslancev HSS, ki bo jutri dopoldne. Opoldne je dr. Maček v hotelu pri »Srbskem kralju« sprejel vodstvo zemljoradniške stranke in je imel ž njim daljši razgovor. Na konferenco so prišli šef zemljoradniške stranke dr. Milan Ga-vrilovič, novi kmetijski minister dr. čru-brilovič in dr. Tupanjanin.
Vodstvo zemljoradniške stranke je imelo danes pod predsedstvom dr. Gavrilovi-ča daljšo sejo, na kateri so sklepali o smernicah za delo svojega zastopnika dr. čubriloviča v vladi. Tudi vodstvo radikalov se je danes dopoldne sestalo in razpravljalo o novem položaju, nakar se je novi pravosodni minister dr. Laza Markovič podal v ministrsko predsedstvo.
Ministrski predsednik Cvetkovič je popoldne odpotoval z letalom v Niš.
Nocoj so »Službene Novine« v posebni prilogi objavile ukaze o novi vladi in razpustu Narodne skupščine, uredbe o banovini Hrvatski, o razširjenju te uredbe na ostale banovine ter o političnih zakonih. Ukaza in uredbe so torej z današnjim dnem stopili v veljavo.
Zaprisega bana šubasiča
Brdo, 28. avg. o. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je danes zaprisegel bana nove hrvatske banovine dr. Ivana šubašiča ter ga ob tej priliki odlikoval z redom Jug. krone L stopnje. Novi ban prevzame jutri svoje posle.
Sestanek hrvatskih
narodnih poslancev
Zagreb, 28. avg. o. Jutri se bodo sestali hrvatski narodni poslanci v prostorih bivšega hrvatskega sabora na trgu Stjepana Radida v gornjem mestu. Hrvatski ministri, ki so snoči odpotovali v Beograd, se bodo nocoj vrnili z beograjskim brZim vlakom v Zagreb, da se bodo lahko jutri
Nj. Vis. knez namestnik Pavle v razgovora Z novim finančnim ministrom
dr. Jurijem Šutejem
udeležili slavnostne seje hrvatskega narodnega zastopstva. Z njimi se bo vrnil tudi podpredsednik vlade dr. Maček, ki bo jutri otvoril zasedanje z govorom, v katerem bo podrobno poročal o sklenjenem sporazumu.
8 foeterim so hrvatski ministri nadaljevali vožnjo proti Beogradu, kamor so prispeli Ob 8.25.
Na postaji so se medtem že zbrali vsi ostali člani vlade pod vodstvom predsednika Dragiše Cvetkoviča. Množica je napolnila peron. Na peronu so bili zastopniki tudi vseh opozicijskih strank, med njimi skoraj vsi v Beogradu se nahajajoči njihovi prvaki. Zelo močno je bilo zastopstvo JNS in demokratske stranke.
Ko je vlak privozil na postajo, je množica na peronu pričela viharno vzklikati. Posebno so se čuli vzkliki: živio sporazum! živio Maček! Vzklikanje je postalo naravnost zaglušno, ko je dr. Maček s hrvatskimi ministri stopil iz vlaka in so ga pozdravili predsednik in ostali člani vlade. Pozdravnih govorov ni bilo niti v Ze-munu niti v Beogradu. Tudi ni od ministrov novinar jam nihče dal nikake izjave. Predsednik vlade dr. Maček in ostali ministri so nato ob neprestanem vzklikanju ljudstva odšli skozi čakalnico na trg pred posta jo, kjer -ih j«^ množica sprejela z novim viharnim navdušenjem, ki je zavalo-valo vse od postaje pa daleč po Nemanji-ni ulici, po kateri so se ministri odpeljali v predsedstvo vlade.
Za 10. uro je bila napovedana prva seja ministrskega sveta, a formalne seje v resnici ni bilo. člani nove vlade so imeli vec daljših razgovorov. Po tem sestanku so se posamezni ministri odpeljali v -"svoja ministrstva, kjer so prevzeli posle svojih
šef dr. Mačkovega kabineta
Zagreb, 28. avg. o. Podpredsednik vlade dr. Maček je imenoval za šefa svojega kabineta zunanjepolitičnega urednika »Hrvatskega dnevnika« Ilijo Jukiča.
Naggyar odpotoval iz Moskve v Pariz
Moskva, 28. avgusta. AA. Francoski veleposlanik Naggyar je odpotoval danes dopoldne z letalom iz Moskve preko Stockholma v Pariz, kjer bo poročal svoji vladi o položaju.
Kodanj, 28. avgusta. AA. Angleško vojaško zastopstvo je prispelo danes iz Moskve preko Helsinkov v Kodanj. Jutri bo nadaljevalo pot proti Londonu.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
M
Pater živkovič
o sporazumu
V	Banjaluko je prispel v soboto na svojem potovanju po vrbaski banovini predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke g. Peter Živkovič Udeležil se je banovin-ske konference JNS. Po poročilu beograjskega »Vremena« je govoril g. Živkovič na konferenci tudi o sporazumu in dejal, da mu še ni znana vsebina dogovora, sklenjenega med Cvetkovičem in dr. Mačkom. »Pozdravili pa bomo sporazum, če bo zadovoljil tako Hrvate, kakor Srbe. To tem bolj, ker je Jugoslovenska nacionalna stranka že dolgo stala na stališču potrebe bratskega sporazuma med Srbi in Hrvati.«
Naša JRZ o sporazumu
Slovensko glavno glasilo JRZ se je v oceni sporazuma omejilo na 11 vrstic v nedeljskem političnem pregledu »Slovenca«. Pravi, da je sporazum mogočfco odjeknil po vsem svetu in ga povsod razlagajo kot neobhodno posledico sedanjega napetega položaja v Evropi, ko hoče biti Jugoslavija složna in strnjena. Iz Jugoslavije je izginila kal razpada, na katerega so nekateri že računali in danes stoji država zedinjena, složna in trdna.
Obširnejše je o tem sporazumu spregovoril minister dr. Krek na svojem nedeljskem shodu v Konjicah. Rekel je, da je dan sporazuma tudi praznik zmage in uspehov JRZ. Vzakonjena je uredba o ustanovitvi Banovine Hrvatske, a izdana je istočasno »uredba, s katero so tudi Slovenci dobili pravico do enakih kompetenc. Pri praktičnem izvajanju in prenašanju kompetenc bomo mi premislili in določili, katere so za Slovence koristne in sprejemljive.« Minister dr. Krek je nato ostro polemiziral proti tistim, ki očitajo slovenski JRZ, da je povodom sporazuma doživela velik neuspeh in da je zmanjšan njen vpliv v vladi. »Jeziki nasprotnikov sikajo med vas opazke, češ. danes samo Hrvati dobijo, kar so želeli, o nas Slovencih ni govora.« To je poskus razburjati vrste pristašev JRZ. Dr. Krek se proti temu sklicuje na gg. Cvetkoviča in dr. Mačka, ki sta v svojem protokolu izrecno ugotovila, »da se mora osigurati enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev in vseh priznanih veroizpovedi«. Nadalje se sklicuje g. Krek na to, da je v posebni uredbi izrecno rečeno, da se predpisi, ld veljajo za banovino Hrvatsko, morejo razširiti tudi na ostale banovine.
Minister dr. Krek poziva pristaše JRZ: »Zato le pokonci glave!« in jim zagotavlja, da »nič ni opuščenega in nič zamujenega«. »Politični branjevci« godrnjajo tudi da imamo Slovenci sedaj samo enega člana v vladi in da je razpuščena narodna skupščina, v kateri je imela JRZ vse slovenske mandate in o kateri so govorili, da bo ostala do leta 1942. Toda »branjevska misel ni na mestu«. Na žrtve, ki jih je slovenska JRZ doprinesla, je ona ponosna in je srečna, da jih nasprotniki opazijo. Res je, da je tudi številčna udeležba cele JRZ v vladi manjša. Toda to je zaradi tega. ker predstavlja nova vlada široko koncentracijo. JRZ pri vsem tem ostaja važna in odločilna sonosilka nove politike. Dr. Krek je izjavil priznanje tudi Slovencem, ki so mnogo pomagali do zmage načel sporazuma. Kakor znano, je bila odločilna bitka 11. decembra in 40.000 slovenskih glasov za sporazum je bil dragocen doprinos v borbi proti dr. Stojadinovičevemu volilnemu programu, katerega politična zmaga bi bila najbrž pognala našo državo v težke katastrofe.
Končno je minister dr. Krek napovedal, da bodo šli pristaši slovenske JRZ v prihodnje volitve »vsi veseli in navdušeni z narodnimi pesmimi na ustih in narodnimi simboli na prsih« ...
Socialisti o novi situaciji
V	Beogradu so se sestali v nedeljo popoldne pristaši socialistične skupine, katerim je poročal o sporazumu socialistični prvak dr. Zivko Topalovič, ki je v svojem govoru podčrtal dalekosežni pomen bratskega sodelovanja med Srbi in Hrvati »Sklenitev sporazuma pomeni zaključitev 20 letne dobe medsebojnih bojev in trenj. Socialisti smo že pred meseci naglasili potrebo sklenitve sporazuma, ki ga mora danes v načelu slehernik pozdraviti. Kar se tiče vsebine sporazuma, socialisti ne moremo biti nezadovoljni, ko vidimo, da so z njim zadovoljni srbski, hrvatski in slovenski nacionalisti. Socialisti bomo samo srečni, ko bo hrvatsko vprašanje za vedno rešeno in odstranjeno z dnevnega reda naše notranje politike.«
Nato je dr. Topalovič obširno razpravljal o mednarodnem položaju in končno ugotovil, da moramo ostati .Tugosloveni v stanju stroge oborožene nevtralnosti.
Srbsko-hrvatske manifestacije v Banjaluki
V	nedeljo zjutraj so priredili pristaši vseh strank v Banjaluki velike manifestacije v proslavo sporazuma. Na čelu povorke so nosili veliko državno zastavo in srbsko ter hrvatsko trobojnico. V sprevodu so nosili omladinci napise: Živela velika in nedeljiva Jugoslavija! Živel sporazum! Živela svoboda in demokracija! Živela svoboda tiska! Povorko je pozdravil med drugim eden izmed voditeljev Hrvatske se-Ijaške stranke dr. Ljubičič. ki je poveličeval bratsko sodelovanje Srbov in Hrvatov pri preureditvi Jugoslavije. Citiral je tudi besede kralja Osvoboditelja Petra I., da je postala mala Srbiia velika država samo zato, ker je slonela na načelih demokracije in svobode. Za dr. Ljubičičem je govoril prota Kecmanovič. ki je poveličeval zasluge doma Krn-adiordjevičev za naše osvoboienje in zedinjenje.
Slovenski „Temps present"
Akademsko društvo »Zarja« je priredilo v Bohinju kulturno socialni • tečaj, katerega so se udeležili mladi katoliški inte-ligenti, ki se ne strinjajo z oficielnim vodstvom in simpatizirajo deloma s krščanskimi socialisti, organiziranimi v Jugoslovanski strokovni zvezi, deloma pa s skupino okoli profesorja E. Kocbeka. Na posvetovanjih, združenih s kultumo-social-nim tečajem, so sklenili ustanoviti mladi nezavisni katoliški inteligenti nov katoliški tednik po vzorcu francoskega »Temps present«. List bi bil svobodna tribuna vseh katoliških inteligentov. v katerem bi lahko svobodno razpravljali o vseh perečih
Ob zaključku lista:
Henderson pri Hitlerju
London, 28. avg. br. Agencija Reuter je izdala nocoj naslednje poročilo: Angleški poslanik sir Neville Henderson je prispel nocoj z letalom ob 20.30 v Berlin. Z letališča Tempelhof se je odpeljal v angleško poslaništvo. Cim je tja prispel, ga je obiskal francoski poslanik v Parizu Coulondre. Imela sta daljši posvet.
Ob 22.15 se je poslanik Henderson z avtomobilom odpeljal v novo kancelarsko palačo. Kancelar Hitler ga je takoj sprejel. Ob 23.45 je bil Henderson še zmerom pri kancelarju. Medtem je prispel v kancelarsko palačo tudi maršal Goring.
Berlin, 29. avg. br. Nemški poročevalski urad je davi ob 0.30 objavil naslednji komunike o Hitlerjevem sestanku z angleškim poslanikom Hendersonom po njegovem po-vratku iz Londona:
Angleški poslanik Henderson se je ob 22.30 pripeljal v kancelarsko palačo, kjer ga je državni kancelar takoj sprejel. Razgovor je trajal snoči do 23.40. Pet minut kasneje je poslanik Neville Henderson zapustil kancelarsko palačo in se vrnil v angleško poslaništvo. Kancelarju je izročil odgovor angleške vlade na njegove predloge.
Oboroženo premirje?
London, 28. avg. Nekateri trdijo, da predlaga angleška vlada v svojem odgovoru, ki ga je odnesel poslanik Henderson kancelarju Hitlerju, oboroženo premirje za tri do štiri mesece: Medtem naj bi se skušal rešiti nemško-poljski spor. Nadalje trdijo poučeni, da Anglija ne odklanja gladko nemških zahtev, ker kancelar Hitler v svojem sporočilu angleški vladi ni označil v podrobnostih nekaterih svojih predlogov.
Konferenca petih velesil
Rim, 28. avg. c. V informiranih krogih se je razširila vest o možnosti sklicanja konference petih velesil, na kateri bi bile zastopane Anglija, Francija, Italija, Nemčija in Rusija. Ta konferenca naj bi izdelala sporazum o Gdansku. Te vesti so nastale, ker je Mussolini v zadnjih 48 urah prejel že četrto poslanico kancelarja Hitlerja. Poljska bi imela na tej konferenci samo svoje opazovalce.
Neresnična vest o atentatu na Hitlerja
Berlin, 28. avg. c. Nemško propagandno ministrstvo demantira, da bi bil včeraj izvršen poizkus proti življenju kancelarja Hitlerja.
Nemci zasedajo Slovaško
Bratislava, 28. avg. br. Predsednik slovaške vlade dr. Tiso je nocoj izdal proglas na slovaški narod, v katerem ugotavlja, da je po pogodbi o zaščiti Slovaške Nemčija prevzela obveznost, da bo v primeru potrebe tudi z oboroženo silo ščitila slovaško neodvisnost. Nastopil je čas, ko bo nemška vlada izpolnila to svojo obveznost, zato slovaška vlada poziva prebivalstvo, naj povsod prijazno sprejme nemške čete in jim v vsakem pogledu ustreže.
Proglas je vzbudil ogromno pozornost v vseh slovaških krogih. Doslej je Nemčija imela v Slovaški že nekaj ai vizij vojaštva, ki pa se je vse koncentriralo v dolini reke Vaha in v krajih ob poljski meji. Kakor
pa kaže nocojšnji proglas, bo nemška vej-ska sedaj zasedla še ostale slovaške kraje. Po zadnjih vesteh so že odšli prvi transporti nemškega vojaštva iz Brna v smeri proti Bratislavi.
Varšava mirna
Varšava, 28. avg. c. življenje v Varšavi je popolnoma normalno. Prebivalstvo je mirno, toda pripravljeno za vsak slučaj. Mobilizacija se vrši v zelo velikem obsegu. Zaprtih je bilo več trgovin trgovcev, ki so skušali dvigati cene živilom.
Evakuacija civilnega
prebivalstva v Parizu
Pariz, 28. avg. br. Mobilizacija v Franciji se razvija nemoteno in naglo in doslej tudi ni bilo nikake večje nesreče. Po asfaltiranih cestah brze v nepreglednih kolonah tovorni avtomobili z vojaštvdm, tanki, arti-ljerija, treni, specializirane čete in še razni drugi pomožni oddelki vojaštva. Tudi vlaki so vsi prenapolnjeni.
V Parizu so se medtem pričeli izvajati ukrepi za evakuacijo civilnega prebivalstva. Iz mesta so se pričeli seliti žene, otroci in starci. Na deželo odvažajo tudi dragocenosti iz cerkva in muzejev. Prebivalstvo, ki bo ostalo v Parizu, je bilo že v celoti preskrbljeno s plinskimi maskami in tudi tujci, ki ne nameravajo zapustiti Pariza, so od svojih poslaništev prejeli potrebno število mask. Otroci, ki so bili doslej v počitniških kolonijah, se obče ne bodo vrnili v Pariz, dokler se položaj ne razčisti.
Japonska za sodelovanje z Anglijo
Tokio, 28. avg. br. Mikado je danes popoldne po kratkih posvetih z vodilnimi političnimi osebnostmi sprejel generala Aba in mu poveril misijo za sestavo nove vlade. General Abe je novinarjem izjavil, da bo svojo nalogo takoj izpolnil, da bo še pred zoro pripravil listo nove vlade.
VVashington, 28. avg. br. Japonska vladna kriza je vzbudila v ameriških krogih veliko pozornost. Splošno računajo, da bo Japonska sedaj opustila svojo agresivno politiko na Daljnem vzhodu ter da bo v bodoče bolj spoštovala interese tujih sil na Kitajskem. Ameriški vladni krogi naglašajo, da bi z velikim zadovoljstvom sprejeli na znanje odločitev nove japonske vlade, da bo v bodoče Japonska sodelovala z Anglijo in Francijo.
Državni podtajnik zunanjega ministrstva Wales je danes sprejel ameriškega poslanika v Tokiu Woola in angleškega poslanika v Washingtonu Ronalda Lindsaya. Govoril je z njima o problemih Daljnega vzhoda in o politični krizi v Evropi.
Italija ne bo pristopila k rusko-nemškemu paktu
Tokio, 28. avg. c. Agencija Domej zanika, da bi Italija hotela pristopiti k nemško-ruski nenapadalni pogodbi. Nadalje označuje kot popolnoma netočno vest o zbli-žanju med Japonsko in Rusijo ter pravi, da so take vesti samo propagandnega značaja ter naperjene proti Angliji in Japonski.
Japonci so prenehali z blokado Hong-konga.
Besedilo angleško-poljske obrambne pogodbe
Sklenjena je za pet let in ima značaj prave zavezniške
pogodbe
Poročali smo že na kratko o sklenitvi in vsebini angleško-poljske dokončne obrambne pogodbe. Danes podajamo tudi njeno popolno besedilo:
Čl. 1. Ako se ena izmed pogodbenih strank znajde s kako tretjo evropsko državo zaradi napada te poslednje v vojnem stanju, ji bo druga pogodbena stranka nudila vso podporo in pomoč, ki je v njeni moči.
Čl. 2. Ta določba velja tudi za primer, da bi kakršnakoli akcija evropske države jasno, neposredno ali posredno, ogra-žala neodvisnost ene izmed pogodbenih strank in bi bila takega značaja, da bi prizadeta stranka smatrala za svoj življenjski interes, da se ji upre z orožjem.
b) Ako bi sc ena izmed pogodbenih strank znašla v sovražnostih z evropsko državo zaradi akcije te poslednje, ki bi ogražala neodvisnost ali nevtralnost kake druge evropske države, in sicer v taki obliki, da bi predstavljala jasno ogražanjc varnosti te pogodbene stranke, veljajo določbe prvega člena, vendar brez nevarnosti za pravice prizadete evropske države.
Čl. 3. Ako bi kaka evropska država poskušala izpodkopati neodvisnost ene izmed pogodbenih strank z gospodarsko penetra-cijo ali na katerikoli drug način, si bosta obe pogodbeni stranki vzajemno pomagali v odporu proti takim poskusom Ako bi prizadeta evropska država začela sovražno-
vprašanjih v luči svobodnega in polnega krščanstva, kakor sami pravijo. V zvezi s to zamislijo je izjavil ravnatelj Mohorjeve družbe v Celju, da bi bila ta pripravljena izdajati tak tednik.
Radovedni delavci
Iz delavskih krogov nam pišejo: Dosmrtno nastavljeni referent »Delavske zbornice« g. France Preželj se je, kakor so poročali nemški listi, udeležil kot predstavnik Jugorasa prireditev »Kraft durch Freude« v Hamburgu. Pričakovali smo, da bo g. Preželj kje objavil svoje vtise s tega vsekakor zanimivega potovanja. Prelistali smo zato celo vsega »Slovenskega delavca«, toda zaman. .
sti proti eni izmed pogodbenih strank, veljajo določbe prvega člena.
Čl. 4. Metode za izvedbo obvez o vzajemni pomoči, kakor jih določa ta pogodba, ugotove pristojne pomorske, vojaške in letalske oblasti obeh pogodbenic.
Čl. 5. Brez škode za te obveze pogodbenih strank, da si takoj ob otvoritvi sovražnosti medsebojno nudijo pomoč in podporo, si bosta izmenjali in si naglo sporočili informacije, nanašajoče se na razvoj, ki bi grozil z zahtevo po uporabi teh obve«.
Čl. 6. a) Pogodbeni stranki si bosta sporočili druga drugi besedilo sleherne obveze o vzajemni pomoči proti napadu, ki stai' jo že dali ali bi jo mogli v bodoče dati kaki drugi državi.
b)	Ako bi ena izmed pogodbenih strank imčla namero skleniti tako cb\ezo po uve-Ijavljenju te pogodbe, mora obvestiti o tem drugo pogodbenico, da zajamči funkcioniranje te pogodbe.
c)	Kakršnakoli obveza, k^ bi jo pogodbeni stranki sklenili v bodoče, pa ne bo omejila njunih obveznosti, izvirajočih iz te pogodbe. in ne bo ustvarila novih obveznosti med pogodbenico, ki pri novih obveznostih ni soudeležena, ter prizadeto tretjo državo.
Čl. 7. Ako bi se pogodbeni stranki zaradi izvajanja te pogodbe zapletli v sovražnosti, ne bosta brez medsebojnega sporazuma sklenili na lastno pest niti premirja niti mirovne pogodbe.
Čl. 8. a) Ta pogodba velja za dobo pet let.
b)	Ako ni odpovedana šest mesecev pred potekom njene veljavnosti ostane še nadalje v veljavi, pri čemer je sleherna pogodbena stranka upravičena da jo odpove po šestmesečni odpovedi v naprej kadar hoče.
c)	Pogodba stopi v veljavo takoj s podpisom.
Dviganje „ThetisaM
London, 28. avg. c. Potopljeno podmornico »Thetis« se je danes posrečilo zavleči za 8 in pol milj proti obali. Mislijo, da bo potrebnih še 8 ali 9 nadaljnih poizkusov ob ugodnem vremenu, da bo podmornica dospela tako blizu obale, da jo bodo mogli dvigniti
Iz češke in Moravske
Proglas protektoratne vlade aa češki narod
Protektoratna vlada češke ln Moravske je izdala 24. t. m. naslednji poziv javnosti: Z usodo nemškega rajha tesno zvezan, preživlja naš narod dobo, polno razburljivih dogodkov. V tej dobi je treba ohraniti najstrožjo disciplino vseh občanov. Vsi sloji našega naroda si morajo biti zvesti, da je v teh trenutkih treba do skrajnosti in popolnoma pravično izpolniti dolžnosti, izhajajoče iz položaja, na katerem je vsakdo izmed nas. Naj gr® sa katerokoli stroko javnega življenja, naj gre za podrejene aH nadrejene, delavce, kmete, uradnike, zastopnike svobodnih poklicev, vsakdo izmed nas je dolžan zajamčiti čim učinkovitejši potek dela v svojem področju. Vsi držav, ljani se morajo zavedati, da s površnostjo, brezskrbnostjo ali pa z nerazumevanjem svojih dolžnosti delujejo proti interesom protektorata ter obenem proti interesom nemške države, katere del je češko-morav-ski protektorat. Vlada protektorata poziva vse urade podjetja in zavode ter vse državljane k strogemu izpolnjevanju dolžnosti ter nujno opominja, naj nihče z nepremišljenimi čini ne oškoduje svoje koristi, interesov svojih sodržavljanov in s tem interesov vsega naroda.
★
Naredba policijskega ravnateljstva v Brnu glede stikov arijskega prebivalstva z židovskim je na Maravskem do neke mere precej strožja nego slična naredba za češko. Glede gostiln in liavarn velja za Žide popolna prepoved. Lastniki teh lokalov morajo imeti posebne sobe za židovske goste; ako pa nimajo prostora, ne smejo
sprejemati židovskih gostov. Poset gledališč koncertnih dvoran, kinematografov in sličnih lokalov je Židom takisto popolnoma zabranjen. Na take prireditve so židje pri-puščeni le takrat, kadar je to izrecno ozna. čeno na programih. V javnih bolnicah, porodnišnicah, sirotišnicah, hiralnicah, in sa-natorjih morajo Židje imeti posebne oddelke, ki morajo biti tako strogo ločeni od oddelka za arijske paciente, da ni niti pri vhodu niti pri odhodu med airijci in nearij-ci prav niltakega stika. Židom je nadalje prepovedan vstop v vse javne vrtove in nasade. V vsem Brnu sta Židom samo dva parka dovoljena. Isto velja za vsa javna kopališča, židje imajo pristop samo v dve kopališči in sicer le ob ponedeljkih, židje smejo svoja bivališča, hiše, poslovne lokale in delavnice krasiti samo z židovsko zastavo — modro-belo s hebrejsko šestero-rogljato zvezdo. Niti na njih domovih niti na njih obleki nikoli ne sme biti kakih odznakov, ki bi lahko koga zavedli v zmoto. Vsa židovska podjetja, bodisi trgovine, obrtni prostori, odvetniške pisarne ali zdravniške sprejemnice, morajo biti opremljena z razločnim napisom, da gre za židovsko podjetje. Naredba določa velikost teh napisov in na kakšnem mestu jih morajo biti pribiti, da so vsakomur vidni že
sil so še sile, ki utegnejo intervenirati v
; kompromisnem smislu. To bi se zgodilo te-j daj, ko bi se izkazal prvi račun za napačen, in bi se pokazalo, da je v interesu vseh štirih evropskih velesil, da e ne uveljavi — drugi račun ...
Tako se ocenjuje danes situacija v tako zvanem nevtralnem taboru. Na kratko bi
lahko rekli, da je v sedanjem usodnem nihanju med mirom in vojno vse polno možnosti za oba izhoda. Kateri bo obveljal, bodo pokazale bližnje konkretne odločitve, ki sc zde toliko bolj blizu, kolikor bolj narašča splošna napetost v smer dokončnega obračuna___
Mučeniška pot skozi Slovenske gorice
Takole zasledi človek včasih propagandno notico za Slovenske gorice. V nji hvali idealni pisec lepoto krajev, dobroto ljudi, prijetni okus vina, gibanic in neštetih prleških dobrot. Slavi senco gozdov in krasni vonj pel agonij, ki k rase okna hramov, v katerih spe mična dekleta. Piše o čudovitem cvetju ajde, ki ni nikjer lepše kakor tu. Uspeha pa ni nikakšnega. Slove-njegoriški griči so osamljeni. Razgledne točke, s katerih se vidi skoraj pravljična lepota, so mrtve. V sencah gozdov ni hladu željnih izletnikov in vode potokov ne namakajo razvnetih popotnikov, ki bi jih pot privedla v Slovenske gorice. Vinogradi 'ne poznajo meščanov, razen onih. ki so njihovi gospodarji. Klopotci pojejo svojo pesem utrujenim kmetom, žalostno gledajočim, če bi morda le prišel od kod kupec, Ki bi jim odkupil vino. Pa sem zadnjič rohnel zastran omalova-
ževanja Slovenskih goric, ko sem gledal na prvi pogled. Tudi poslovni pisemski pa- | zdolgočaseno zehanje mariborskih meščanov pir židovskih podjetij mora imeti razločno j in gem fo	Razpoloženje usmeril na
označbo: židovsko podjetje. Brnska uredba o stikih med židovskim ln nežidovskim prebivalstvom je po vsej priliki strožja iz tega razloga, ker je tamošnji policijski ravnatelj Nemec dr. Schwabe.
Dva računa
Kolikor toliko zanesljive komentarje o novem položaju v Evropi po sklenitvi nemško-ruske pogodbe objavljajo te dni predvsem listi tako zvanih nevtralnih držav, kakor na primer švicarski in drugi. Iz njih posnemamo mnenje o dveh računih, ki so bili odločilni pri najnovejšem svetovnem diplomatskem preokretu, katerega posledic še ni mogoče predvidevati.
Po nemškem računu je nova pogodba z Rusijo trenutno nemško pozicijo močno utrdila. Neposredni namen novega nemške-k£ koraka je bil predvsem v njegovem psihološkem vplivu na nasprotni tabor, kar naj bi brez uporabe orožja omogočilo novo zmago Nemčije, ki bi očividno še prekoračila monakovsko. Nasprotno pa računa Moskva z neizogibnostjo vojne med obe-
ma taboroma velesil in ji novi sporazum omogoča vlogo opazovalca s puško ob nogi. Za morebitno intervencijo bi se Rusija odločila šele tedaj, kadar bi sama smatrala, da je za to nastopil ča8. Pred svojim sporazumom z Nemčijo je dolgo motrila tabor demokracij, da vidi, na kakšne žrtve bi bil ta pripravljen za sporazum z njo. Iz svojega opazovanja je izvajala posledice. V tem je njen račun.
Miroljubni svet nima časa, da bi moraliziral o teh odločitvah, njega briga samo vprašanje, kateri izmed teh dveh računov je pravilen. Po zadržanju Anglije in Francije se zdi špekulacija z drugim Monako-vom pogrešna, toda zato še ni povsem gotovo, ali bo pravilen račun o neizogibnosti svetovne vojne, kajti v obeh taborih vele-
človeka-motociklista, nekakšnega svojega znanca iz prejšnjih dni.
»Potegni se do Svetega Lenarta!« sem mu priporočal. »Pri Frančeku se pokrepčaj z božjo kapljico, potem pa stopi k Sveti Trojici, od koder boi videl lep del Slovenskih goric. — Začni! — Nekdo mora Povedal boi o vtisih znancem in rd vrag, da bi se v ljudeh ne vzdramilo zanimanje za ta najlepši del naše dežele.«
Nekam žalostno me je gledal, jaz pa sem se jezil, ker sem mislil, da ni dovzeten za lepoto krajev. Pestil sem ga, ga nagovarjal, zmerjal ln slednjič je pristal, ali pod pogojem, da grem z njim.
>Počakaj trenutekU mi je dejal. Stekel je v trgovino in na moje veliko začudenje se je vrnil z dvema konopcema, kakršne rabi kmet za privezovanje krav na paši. Čemu mu bodo, mi ni povedal.
Usedla sva se na motorno kolo in jo od-kurila proti Svetemu Petru.
Bilo je krasno popoldne. Valovi Drave so se razigrano pozibavali. Za grmovjem po obrežju je tam pa tam zehal utrujen ribič, z Meljskega hriba pa je včasih treščil kamen ter naju opomnil, da preži smrt na človeka za vsakim drevesom.
Privozila sva na vrh hriba. Dolga in zamotana pot, ali splača se peljati po nji. Na vzhodni strani so se nama prikazale Slovenske gorice v vsej svoji svatovski lepoti. Gledal sem znanca in čakal, da se začudi, da ga obleti vzhičenje. Namesto tega pa Je ustavil motor, odvil s krmila konopec ter me pričel vezati k ogrodju kolesa.
»Noriš?« sem ga vprašal, ko mi je motal vrv okrog pasu. Zavezal jo je na pedale, kamor sem se opiral z nogami. — »Saj ne pojdeva v zrak,« sem se branil. On pa je opravil svoje delo, ne da bi zinil kakšno besedo. Sedel je na motor ter ga pognal.
Pripeljala sva se s hriba. Zavila sva ma cesto, ki teče mimo Svete Marjete proti Lenartu, in mo) znanec Je zavptl:
»Pazi, drli seU
Oprijel sem se držala pred sedežem x vso
močjo in še v istem se je zgodilo z meno) nekaj takšnega, kpr me še ni doletelo na svetu. Začutil sem mogočen sunek, kakor bi motor zdrvel čez sveže izorane ogone. Vrglo me je v zrak, in če bi ne bil privezan, bi bilo po meni.
Od tistega trenutka nisem več sedel na sedlu. Ko sem se mu hotel približati z zadkom, me je že ruknilo kvišku in tako sem poplesaval med nebom in zemljo, prestrašen do smrti. Strahu me Je rešilo čudno na-
ključje. Nenadno sen kor bi se pel jed po jajcih. Kolesa tnotorja so se vgreznila do osi v gramoz. Se rnakt in zvalila sva se po tleh v zabavo koscem, ki so se nama divje smejali.
Moj tovariš se je hitro pobral. Odvezgl je tudi mene in vzdignila sva motor, ki sva ga morala prej izkopati iz gramoza. Usedla sva se za cesto. Tedaj sem imel priliko opazovati avtomobiliste, ki so se peljali po glavni prometni žili Slovenskih goric. Kakor mučeniki so bili videti. Metalo jih js sem in tja po sedežu, vozilo pa je stokalo, škripalo in cvililo, kakor nenamazan pa-rizar.
Ogledal sem si cesto in se zgrozil. Kakor njiva je bila, lepa za slikarja, ki bi hotel upodabljati raznolike krnice, vdolbene v njo, ali strašna za avtomobilista. Na nekaterih mestih, kjer so bile izkopane vanjo že pregloboke jame, so jo nasuli s prodcem, da je pnevmatika drsela po njem kakor po ledu. Zlasti ovinki so bili visoko nasuti s prodcem in človek je z užitkom gledal, kako so se pogrezali vanj avtomobili.
Koliko preklinjanja sem čul v gostilni, kjer sva popravljala motorl Kdor me zna kleti, se mora voziti po teh cestah, so pravili ljudje. In ko sva se odpeljala, sem poiskal v spominu pozabljena imena, katerih magična moč lajša človeku trpljenje.
Po dveh urah sva prišla k Svetema Lenartu izčrpana do smrti in z obtolčeniml kostmi.
»Kako na) pridemo k vam, drag človek?!« je izdavil moj znanec. »SaJ z vsako vožnjo tvegam življenje.«
Napila sva se. Moj znanec Je zaspal, Jaz pa sem odšel, da bi ne prisilil ie enkrat v to smrtno vožnjo, po poti pa sem molil k bogu, naj dopusti, da se bodo »vremena Kranjcem zjasnile.«
Ignac Koprivec.
Kulturno delo kočevskih Slovencev
Počaščenje spomina ponesrečenega Silva Mehore
Kočevje, 29. avgusti.	(	čevsko sokolsko društvo postavilo s pod-
Na tem mestu smo že često pisali o na-	j	f0™ Sokolstvu naklonjene javnosti
_ .	'	olri rtAm i a Ki l/"v no man rPClV»
porih zavednih kočevskih Slovencev za
zmago nacionalne miselnosti na Kočevskem Danes imamo v Kočevju vrsto slovenskih narodnih društev, ki vsako po svoji moči in oziraje se na program svojega udejstvovanja stremi h kulturni in gospodarski osamosvojitvi kočevskih Slovencev. Dokler zavedni narodnjaki v Kočevju niso imeli lastnega doma, v katerem bi se zbirali, učili ln bodrili drug drugega do plemenitega narodnostnega dela, so v prejšnjih letih nastale pogoste težave, ki so bile nepremostljive. Toda odkar je ko-
Banovina Hrvatska
lasten sokolski dom, je bilo na mah rešeno tudi to vprašanje. Kolikega pomena je vprav Sokolski dom v Kočevju za smotrno narodnostno delo, kažejo prav te dni priprave, ki jih ima dramatski odsek kočevskega sokol, društva, ki je že nekaj dni marljivo na delu, da dostojno počasti že v septembru nov gledališki oder, ki bo v bodoče zatočišče vseh, ki žele z živo besedo dramiti kočevske Slovence k narodni zavednosti in jim vlivati poguma, naj vztrajajo v neenakem narodnostnem boju, ki se bije na kočevskih tleh.
Na pobudo prosvetarja kočevskega sokolskega društva, br. Vekoslava Figarja, se je dramatski odsek že letošnjo pomlad odločil organizirati dramatski tečaj, v katerem bi se izobrazili naši mladi ljubitelji gledališkega odra. svoje znanje pa | učvrstili tudi starejši pripadniki koč. So-! kola, ki sodelujejo že vrsto let v dram. j odseku. Tečaj bi moral v času šolskih j počitnic voditi takratni šol. upravitelj v ! Brigi pri Kočevski reki. br. Silvo Mehora, j ki je bil kot neupogljiv borec za pravice kočevskih Slovencev splošno priljubljen zlasti v sokolskih vrstah. Toda kočevski Sokol tudi pri tej izberi ni imel sreče! Naši javnosti je še dobro v spominu tragična smrt vrlega narodnjaka, učitelja Silva Mehore, ki je pred dobrim mesecem utonil v Savi, ko je reševal mlado življenje. Vest o prezgodnji smrti br. Mehore je bolestno odjeknila v sokolskih vrstah Kočevja, zlasti dram. odsek je objokoval izgubo svojega učitelja.
Kljub tej tragični nesreči se je pred dnevi dramatski tečaj kočevskega Sokola le otvoril. Vodi ga akademik, član in režiser šentjakobskega gledališča g. Ernest Eypper. Dramatski tečaj obiskuje 30 članov in članic kočevskega Sokola in Grje-ma. Ginljivo je, da je delo v tem tečaju posvečeno pokojnemu učitelju Silvu Me-hori. S tem so se vsi sodelujoči zares na pieteten način oddolžili spominu br. Mehora
Krstna predstava dramatskega odreka kočevskega Sokola bo v mesecu septembru. Tečajniki študirajo Frana Levstika »Slovenski vojvoda«, tragedija v 5. dejanjih. Novi oder, ki meri 13X6 m, bo dotlej predvidoma že preskrbljen z vsemi potrebnimi rekviziti. Kulise in potrebne pripomočke za sceno bodo kočevski Sokoli le dobili od bratov Cehov iz Prage, kakor smo svoječasno že poročali. Vsi zavedni koč. Slovenci se veselimo marljivega kulturnega udejstvovanja koč. Sokola in Orjema, ki se afirimira v omenjenem dramatskem tečaju. Sodelujoči nai bodo prepričani, da bo njihovo delo rodilo bogate sadove in da bo duševni kapital, ki ga mlade moči nalagajo na gledališki oder kočevskega sokolskega doma najboljše merilo o prosvetni moči kočevskih Sokolov.
Banovina Hrvatska je bila ustanovljena z uredbo kraljevega namestništva od 26. avgusta o ustanovitvi in ustroju te banovine. Novo banovino Hrvatsko tvorijo:
1.	savska banovina,
2.	primorska banovina,
3.	mesto in srez Dubrovnik iz zetske banovine,	„ „
4.	srezi Fojnica, Travnik In Brčko iz drinske banovine,
5.	sreza Derventa in Gradačac iz vr-baske banovine,
6.	sreza Ilok in Sid iz dunavske banovine.
Iz besedila sporazuma, ki sta ga pod-
pisala DragiSa Cvetkovič in dr. Maček,
je razvidno, da se bo definitivni obseg banovine Hrvatske določil ob priliki preureditve države. Pri tem se bodo upoštevale gospodarske, geografske in politične okolnosti. To velja zlasti za sreze, ki se iz drugih banovin priključijo banovini Hrvatski. Sporazum predvideva, da se lahko naknadno izločijo občine in naselja v teh srezih, ki nimajo hrvatske večine.
Uredba kraljevega namestništva o razširjenju predpisov, ki veljajo za banovino Hrvatsko, na ostalo banovino, vrhu tega določa, da se ob končni ureditvi države lahko združijo tudi druge bano-
vine in da se sploh spremeni njihov teritorialni, obseg.
Po sedanji začasni razmejitvi ima banovina Hrvatska, če upoštevamo naravni prirastek prebivalstva in statistiko ljudskega štetja iz leta 1931, približno £383.000 prebivalcev. Po stanju ob koncu L 1938 ima naša država, če upoštevamo naravni prirastek, 15,630.000 prebivalcev. Banovina Hrvatska predstavlja torej 28% celotnega števila prebivalcev naše države; obsega pa 66.393 km3, t. j. 26% celotne površine naše države.
Na posamezne sestavne dele nove banovine Hrvatske odpade naslednje Število prebivalcev;
savska banovina	2,936.800
primorska banovina	983.200
mesto in srez Dubrovnik	54.300 srezi Fojnica, Travnik, Brčko 200.300
sreza Derventa in Gradačac	141.800
sreza Ilok in šid	67.100
Ponarefem mvi kovanci po §o din
Moravče, 28. avgusta V soboto 26. t m. so imeli delavci v tovarni Jub v Dolu pri Ljubljani izplačilo. Pri izplačilu je prejel delavec M. R. iz Zaboršta pri Dolu tudi 2 kovanca po 50 din. ki so prišli šele pred kratkim v promet Ko mu je eden izmed kovancev slučajno padel na cementna tla, je opazil, da nima cvenka. Pri primerjavi z drugim lepo zvenečim kovancem je tudi zapazil, da nima na robu vtisnjenega »Bog čuva Jugoslaviju«, temveč samo »Čuva Jugo-slaviju«. Sumljiv kovanec je takoj nesel nazaj v tovarno, kjer so ravnatelj in drugi ugotovili, da je kovanec najbrže ponarejen.
Ponarejeni kovanec se na oko prav težko prepozna, zato naj bo vsak pri prejemanju 50dinarskih novih kovancev zelo previden.
skupaj 4,383.000 prebivalcev.
Po podatkih, ki jih objavlja »Hrvatski dnevnik«, ima banovina Hrvatska 75% katoličanov, 20% pravoslavnih, 4% muslimanov, 0.5% evangeličanov in 0.5% Židov.
Nova grobova
V Ljubljani je preminila gdč. Frančiška Učahova. Pogreb bo danes ob pol 17. izpred mrliške veže zavetišča sv. Jožefa.
»Rodbini Hamovi je umrla v Ljubljani 6-letna hčerkica špelca Ljubica. Pokopali jo bodo danes ob 17. iz hiše žalosti, šmar-tinska cesta 11.
Obema pokojnicama blag spomin, žalujočim naše sožalje!