1926 MATI IN GOSPODINJA št«. Družina. Temelji naše nove domovine so že položeni. Nekaj let že skušajo vsi, ki so v ta poklicani, urediti v državi vse, da bo odgovarjalo potrebam narodov in zahtevam sedanjega časa in upajmo, da bo lep in prijeten dom za vse državljane. Drugače pa je, zidati hišo in jo urediti; to stori stavbenik in drugi mojstri, Nekaj drugega pa je zopet, v tej dograjeni hiši urediti družinsko življenje; to je pa delo hišnih prebivalcev samih. Tišje in nežnejše delo je to od onega vnanjega in je tudi večje važnosti. Saj vsi vemo, da v najlepši palači lahko gospodari razdor in nesloga, a nasprotno; v borni koči lahko sije solnce sreče. Hišo zidati in jo po vna-nje urediti, je stvar preračunajočega razuma in pameti, za srečo v hiši pa je treba, da črpa družina žVoje življenjske sile iz globljih in iskrenejših virov: iz srca in duše, iz ljubezni in vdanosti. Ko se stvaritelji in stavbeniki zunanjih zgradb še ozirajo po novih zakonih, ki bi jim mogli koristiti pri njihovem delu, je že odrejena drugim skrb za vzgojo, skrb za dušo in srce onih, ki naj bi stanovali v skupnem domu. Skrb za razvoj, za nadaljnji obstoj, skrb za bodočnost naroda jc pa v srcu in v duši le-teh. Pa kaj je bodočnost našega naroda? Ali mar ne zdravje in živa moč? Kaj je nekaj več ali manj bogastva, kaj udobnost in vnanje blagosianje? Samo da v teh vnanjih dobrinah ne bo zrastla srečna bodočnost našega naroda. Toda v otrocih naših, v sinovih in hčerah, nam stopa živo in nazorno naproti bodočnost našega naroda. Oni so živa in močna njegova volja za njegov obstoj in za vso nadaljno njegovo bodočnost, oni korenina narodova, zasajena v sedanjost, da raste drevo čvrsto in močno tja v bodočnost. Kakor se vsak organizem razvija iz celic, tako je narod sestavljen iz družin. Družina je torej prvotna celica vsakega naroda, ona je nositeljica in hraniteljica njegove žive moči. Je pa tudi nositeljica vse dedščine od pamtiveka sem, ki prihaja iz roda v rod kot moč m jakost telesa in noralna moč, ki je narodu notranja moč n življenje, dedščine onega moralnega hotenja, iz katerega narod živi, se razvija n pomlaja. Narod, ki zanemarja družine, zanemarja Ob enem svoj lasten razvoj. In narod, ki dopušča, da iz kateregakoli vzroka propadajo njegove družine, izdaja "vojo lastno bodočnost, Iz zgodovine nam je znano, da so bili ;asi visoke civilizacije navadno časi pro->ada za notranjo kulturo in tudi časi pro-•adanja narodove moči. In vselej je imelo 0 Propadanje svoj začetek v propadanju javnosti v družinah. Cim bolj pa se je družina čutila v varstvu splošno priznanih koralnih idej, tem bolj je cvetelo tudi narodovo vnanje in notranje blagostanje, Razpad družine pa je bil vselej znanitelj razpada naroda. In še danes vidimo, da je narod, ki mu propadajo družine, doigral na svetovnem pozorišču. Zato je ume.vno, da se mora celotni naš narod najintenzivneje zanimati za veselje in trpljenje, za delo in trud, za rast in prospeh družine, naše slovenske družine. In ker ima naš moški svet preveč dela zunaj, hočemo me, žene in dekleta, matere in gospodinje na tem mestu razpravljati o vsem, kar zadeva naše družine, naše domove in njih prebivalce. Razgovo-riti se hočemo o vsem, kar je dobrega in kar je slabega v njih, da vemo, kot čuva-rice doma, vse dobro skrbno negovati in vse slabo odstraniti. Naša slovenska družina bodi naša največja brigal m •fSfl 'j! PKife ■ Šivalni stroj, peti glavni dobitek loterije za Orlovski stadion. Stroj je čisto nov in stane 5000 Din. Če ga hočeš dobiti za majhen denar, kupi srečko, ki stane samo 10 Din. Čim več jih kupiš, tem večja je verjetnost, da zadeneš. Srečke lahko naročiš pri uredništvu »Domoljuba«. Denar pošlji naprej ali piši po položnico. Vzgoja. O KAZNI IN PLAČILU. Kakor so bile v polpreteklem času pri vzgoji kazni in tudi telesne kazni kar nekaj vsakdanjega in so zato izgubile skoro popolnoma svoj učinek, prav tako pri današnji vzgoji o kazni in zlasti še o pravilni kazni skoro ni več govora. Kdaj in kako je treba otroka kaznovati ali nagraditi je odvisno od tega: kaj je otrok storil, koliko je star in koliko je duševno razvit. Majhen otrok še ne pozna razumnih nagibov za svoje ravnanje; stori le to, kar se mu zdi prijetno in opusti to, kar mu je neprijetno in se prav nič ne briga za posledice svojih dejanj. Vzgoja ga šele navadi tudi tega, da stori tudi to, kar mu je neprijetno in opusti to, kar se mu zdi prijetno, Mati vzgojiteljica se poslužuje umetnih nagibov za tako otrokovo ravnanje tako dolgo, da je zmožen doumeti tudi razumne nagibe. Tak umetni nagib je pričakovanje plačila in strah pred kaznijo. To dvoje sili otroka, da se včasih odpove temu, kar mu je všeč in se loti tega, kar mu ni všeč. Plačilo je prijetna posledica dobrega, kazen pa neprijetna posledica hudega de- janja. Plačila in kazni so naravne, t. j, ki se same pojavijo in umetne, t. j. ki prihajajo od vzgojitelja. Nekaj primerov! Kdor je nezmeren v jedi in pijači, lahko zboli; kdor nepremišljeno zapravlja, lahko obuboža: to so naravne kazni. — Kdor je priden, lahko postane premožen; kdor je prijazen, si pridobi naklonjenost drugih; kdor rad pomaga, mu tudi drugi pomaga jo v pc trebi: to so slučaji naravnega plačila. Ako bi vsakemu dobremu dejanju sledilo takoj naravno plačilo in vsakemu slabemu dejanju naravna kazen, bi bila ta sredstva, izzvana na umeten način, čisto nepotrebna. Zadostovalo bi, ako bi mati opozorila le na ugodne in neugodne posledice njegovega slabega ali dobrega dejanja in bi otrok takoj uvidel potrebo drugačnega ravnanja. Ker se pa te posledice pojavijo včasih zelo pozno, včasih tudi izostanejo ali nastopijo vprav v nasprotnem razmerju, je treba tudi umetnih plačil in kazni. Kako naj mati porablja plačilo ali kazen pri vzgoji, bomo govorile prihodnjič. Gospodinjin čut za red. Red je temelj vsega napredka v gospodinjstvu, pa tudi vse udobnosti v domu. Neizogibno je združen s snago in čistočo v domu, pa tudi s pravilno razdelitvijo časa, denarja in razpoložljivih delavnih moči. Red v gospodinjstvu je razviden v vsej hiši in gleda iz vsakega, tudi najbolj skritega kota. Zato naj mlada gospodinja, ko začenja lastno gospodinjstvo, vsaki stvari določi primeren prostor in gleda na to, da se pravilno uporablja, po uporabi lepo osnaži in spravi na določeno jI mesto. Na ta način gospodinja prihrani ves tisti čas, ki bi ga izgubila s povpraševanjem in iskanjem izgubljene ali založene stvari, za drugo, važnejše delo. Tuje, izposojene stvari je treba hraniti ločeno od lastnih, skrbno in lepo ter jih kolikor se da hitro nepokvarjene vrniti. Denar, pisma, listine in dragocenosti je treba shraniti, ne pa pustiti na vseh, tudi tujcem dostopnih krajih, ker se s tem daje povod h kraji. DOBRO BLAGO I NIZKE CENE I »OBLAČILNICA« manufaktur, trgovina na debelo in drobno Ljubljana, Miklošičeva cesta 7 ima najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hlačevine, volnenega blaga za ženske obleke, barhenta, flanele in drugega perilnega blaga po Izredno nizkih cenah. Naročniki »Domoljuba«, kupujte mana-iakturno blago Ie pri »OBLAČILNICI«( Red "je pa tudi temelj varčnosti; kjer vlada red. se ohrani in prihrani marsikaj, kar bi sc v neredu gotovo uničilo. Red je pa tudi najočitnejša čednost dobre gospodinje, ki jo vsakdo takoj zapazi, pa tudi pogreša. Vsa hiša, kuhinja in sobe, veža in shrambe, vse govori nemo, a predobro umljivo hvalo redni gospodinji. Mnogotere malenkosti same na sebi pa ji lahko dado prav slabo izpričevalo. In zlasii v naših kmečkih domovih ni liti treba prestopiti praga, da zapazimo, kako je v njih s to važno gospodinjino lastnostjo. O njej govore dobro ohranjene in popravljene ograje, lepo urejene in opletene vrtne grede, snažno in redno dvorišče, lepo shranjeno in obvarovano orodje, čista okna in svetla mlečna posoda in seveda tudi v snagi in čistoči lepo uspevajoča živina. Četudi marsikaj od naštetega spada v gospodarjevo področje, vendar je vešče in reda vajeno gospodinjino oko tudi njemu lahko v pomoč, ko je treba urejati dom. L. P.: Zelenjadni vrt - meriSo dobrega gospodinjstva. Vsako dobro gospodinjstvo neob-nodno potrebuje zelenjadni vrt. Kjer tega ni, si ne moremo misliti varčne gospodinje. Če ima gospodinja vrt v bližini doma, skoči po potrebno zelenjavo, kuhinjsko začimbo lahko že, ko se spomni, da jc treba isto pridjati kosilu. Če pa ima salato in drugo zelenjad posejano kje daleč na njivi, ne more iste dostikrat uporabiti zaradi oddaljenosti, če pa jo hoče uporabiti, izgubi s tem mnogo dragocenega časa. Če pa gospodinja zelenjadi sploh ne prideluje, je ne moremo smatrati za umno gospodinjo. Ali je potratna, da hodi iskat vse prikuhe v zadraženo prodajalno, ali je pa toliko skopa in enostranska, da družini ne privošči druzega kot kislo zelje in krompir. Kjer pa vidimo zelenjadni vrt vsega zanemarjenega in zaplevelenega, tam dobimo v hiši gotovo vzorce najnovejše mo: de kot edini ideal domačih hčera in ob prostem času dobiš pri prijateljicah, ki prerešetavajo, kakšno obleko je imela ta in ta in s kom je šla v nedeljo od maše, kako bo katera bogata — ker le s tisočaki se baje da omožiti. Druge brige nimajo in mislijo, da so se dovolj pripravile na bodoči poklic kmetske gospodinje, od katere pač ne moremo več pričakovati, kot 2na. Če se pa šteje za kaj več, se gre še kuhati učit — to se razume, da ne v gospodinjsko šolo — potem pa vse ve in zna, saj je bila bogata, ko je dobila doto izplačano z obrestmi vred in je večen križ pri hiši. Vse kaj drugega si pa moremo misliti o hiši, koder je lepo urejen zelenjadni vrt, kjer se vidi na mizi ob vsakem letnem Času zelenjavo; saj je mogoče imeti pripravljeno skozi celo leto salato in druge za kuhinjo potrebne zelenjave. Kjer vidimo čisto oplet vrt, olepšan s cvetlicami, tam je tudi v hiši vzoren red, dobra vzgoja in tudi za letanje po vasi in opravljanje ni časa in navade. Je znak & varčnega gospodinjstva in dobre kuharice, če ima za dobre in okusne jedi vedno zaloge doma in — zastonj, Le-ta gospodinja, ki si zna z malim trudom oskrbeti kuhinjske potrebščine in tako prihraniti denar, si lahko omisli tudi lepo obleko po modi, saj jo je zaslužila. Koliko je pa z vrtom truda? Koma) dva ara zemlje je potreba, pa imaš za vsako gospodinjstvo skoz in skoz dovolj velik vrt. Zgodaj spomladi, ko še ni drugega dela, se prelopati (preštiha) takorekoč za kratek čas, saj je vendar spomladi, ko odleze sneg in posije prvo toplo solnce, tako prijetno delati baš na vrtu. Tudi je treba že zgodaj sejati povečini vrtna semena in se takorekoč polagoma uvedeš in utrdiš za težja poznejša poljska dela. Sicer je pa treba urediti vrt tako, da je res kras doma. Treba ga je lepo razdeliti z ozirom na kolobarjenje, ker leto za letom ne bode uspevala enaka zelenjad na istem mestu, treba je napraviti steze, pa dovolj široke steze, da gresta lahko tudi dva vštric, če pride znan človek in mu hočeš svojo umetnost razkazati. S pletvijo samo pa tudi ni toliko dela. Ko je že pri oglu, lahko vsak trenutek tisto malenkost ople-veš, kar je takorekoč kot odpočitek in razvedrilo po dnevnem trudu. Na tem prostoru si pridelaš, ko komaj odieze sneg, prvo solato, imaš skozi vso zimo potrebne kuhinjske zeli, imaš lahko tudi solato skozi vso zimo, to seveda le v toplih gredah. Skratka; zelenjadni vrt je takorekoč naravna zaloga kuhinjskih potrebščin. Vrt. Pri vrtnih gredicah za zelenjad moramo spajati koristno z lepim. To se pravi: urediti gredice tako, da inuffo posamezni oddelki lepo podobo in da ima vsaka gredica svoj določen prostor. Zelenjadnice in cvetlice so enoletne, dvoletne in večletne. K enoletnicam prištevamo tiste zelenjadnice, ki jih nasajamo ali presajamo vsako leto. K enoletnicam spadajo: kapus-nice, solate, špinačnice, nekatere koreni-nike, stročnice ali socivje in bučnice. Čebulnice so eno- in dvoletne. K enoletnim spadajo tudi še nekatere kuhinjske dišav-nice. K večletnim rastlinam prištevamo one zelenjadnice, ki prezime brez škode in ostanejo več let na enem in istem prostoru. K tem rastlinam spadajo nekatere koreni-nike kakor: hren, črni koren, beli koren, potrošnik ali cikoriia in gomoljasti trno-celj. Izmed zelenjadnic so večletne: arti-čoka, rabarbara in špargelj. Med kuhinjskimi dišavnioami so trajne: materna dušica, poprova merta, melisa, zdravilna ka-dulja (žavbelj), sivka, pelin, janpž, koper, komarček in rutica, navadno vinska rutica imenovana. PRESAJEVANJE ZELENJADNIC. Zelenjadnice sejemo in presajamo. Se-jemo jih najprej v tople grede, potem pa na gredice setvenice. Za razvoj rabi sadika 6 do 8 tednov. Potem je primerna za pre- saditev. Za presaditev mora imeti 4 do a listov in precej močno stebelce. Le močne in zdrave sadike se po presaditvi razvijejo do svoje popolnosti. Sadiko so rane, srednje rane in pozne. Od tega razmerja i« tudi odvisen razvoj posamezne rastline Odločilna je pa tudi lega, strežba in podli nebjo dotičnega kraja. Za presajevanje ie ugodna druga polovica aprila in cel majnik, Za pozno poletje in jesen pa tudi še poz. nejši čas. Brez presajanja se zelenjadnice ne sto-čijo v glave, zato je neobhodno potrebno presajati jih. Gredica in zemlja je dom k-lenjadnic. Ta dom pa mora bili dovolj pro-storen, primerno pripravljen in osnažen in očiščen. Presajevanje je nekako preseljevanje iz tesnih prostorov v dovoli veliio zračno in solnčno stanovanje. V to stanovanje posadimo pro namočiti. Posamezne sadike treba takoj zaliti, da so zablati in se zemlja trdo opi ime korenin. Zamakati jo treba še nekaj dni, da -e sadike ne posli-še vsled pomanjkanja mokrote. Da izrabimo zemljo, lahko med redko presajeno kapu.-nice nasadimo kaj takega, ki ne rabi dosti časa za svoj razvoj. Salata in icdkviea sla kmalu godni, zato sc lahko sadita in sejeta med kapusnice. Da spojimo koristno z lepim, razdelimo večje oddelke v manjše lehe. Lehe naj bodo 1.20 m široke. Ob posameznih lehah potegnemo ravno vrvico in prehodimo. Ro-bove oddelkov posadimo in posejemo s pisanim cvetjem tako, da je oddelek za zelenjad obrobljen in obšit s cveticami in vrtnicami. Da se zemlja ne posipa na stezice, omejimo gredice z debelimi kamni, ploščami ali deskami. Tudi zelenika pan) je lepa meja, a v njej zavetje in skrivališče polžev. Nekateri omejujejo gredice tudi z nišami, a tudi ruše niso pripor«-* lijve, ker se prehitro razrastejo v gredice in na pota. Pota so na vrtu neobhodno potrebna. Da ne porabimo preveč prostora, odločimo za pota okrog gredic 1 m <1(> 1.25 m. Glavna pot pa tudi ne sme hit' čez 2 m široka. Da pota dobra in trdo« napravimo, odvzamemo nekaj vrtne zemlje, vložimo kamenje, ki ga trdo zabijemo, nato pa nasujemo peska in ga z valerjem dobro potlačimo. Pot naj bo nekoliko vzbo-čena, da se deževnica odteka. Pota morajo biti vedno opleta in čista. Temna gredica In bela stezica dvigneta lepoto žele-njadnega vrta, V vnukom tisočem komadu priznanega gospodinjskega r,iila „Oazela" se nahaja zlatnik za lO frankov. l'omnlte pa tudi, da Je to milo aafbolISc med ffiaj&oigšiml. Krcmpirjcvo hajano testo za štruklje. Stresi na desko V'2 kg moke, 30 dkg olup-[ljcnega kuhanega, odcejenega in skozi sito jpietlačenega krompirja, eno drobno jajce, 1'- dkg v par žlicah mlačnega mleka razmočenega drožja, 5 dkg sladkorja, 3 dkg n-■čisti ali dve žlici olja in nekoliko soli. Iz u.ega tega napravi testo, ki ga ugnetaj četrt ure. Testo položi na desko na z moko potresen prtič, ga pokrij z večjo : kledo in ga pusti čez noč na hladnem shajali. Drugi dan testo razvaljaj in ga pomaži z nadevi. Cimetov štrukelj iz hajanega krompirjevega testa. Razvaljano testo pomaži z [raztopljenim surovim maslom ali mastjo (par žlic) in potresi z eno pestjo sladkorja, ki mu primešaj majhno žličico cimeta. Štrukelj zvij od dveh strani proti sredi, tako da nastaneta dva štruklja, ki ju položi na pomazan pleh in postavi na gorko za četrt ure, da nekoliko vzide; štrukelj pomaži z jajcem in ga peci v srednje vroči pečici % ure. Štruke*« razreži in postavi gorkega aH mrzlega na mizo. Pehtranov Štrukelj iz hajanega krompirjevega testa. Mešaj par žlic kisle smetane in en rumenjak ter namaži s to na-devo razvaljano testo, potresi ga z eno -lico drobno zrezanega pehtrana, pest trušnih drobtin in prav malo sladkorja, tvij ga kakor cimetovega. Krebuljčen štrukelj iz hajanega krom-»irjevega testa. Krebuljčen pripravi kakor 'clitranov, le namesto pehtrana ga posuj 1 zrezano krebuljo. Drobnjakov štrukelj se pripravi ka-:or pehtranov, samo namesto pehtrana ga »otresi z drobno zrezanim drobnjakom "■ez sladkorja. Peteršiljev štrukelj se pripravi kakor r°bniakov, le namesto drobnjaka zreži tno žlico zelenega petersilja. . Metin štrukelj se pripravi kakor drob-lakov, le namesto drobnjaka zreži prav robno peresa mete. J Goveje meso v porovi omaki. Kadar ■»naš goveje meso, ga vzemi iz juhe, zreži ga na poljubne kose; zloži ga na krožnik in ga oblij s porovo omako in obloži s kuhanimi krompirjevimi kosci. Porova omaka. Osnaži kakih 10 porov, operi, zreži in kuhaj ga v slani vodi. Kuhane ocedi in dobro sesekljaj. Razgrej v kozi veliko žlico masti (5 dkg), v razgreto deni žlico moke in ko se bledo za-rumeni, prideni sesekljani por, ga par minut duši in zalij z juho ali krompirjevko (pol litra), prideni ščep popra in osoli, premešaj in kuhaj četrt ure. Ako hočeš zboljšati, prideni še 1—2 žlici kisle smetane in ko prevre, je gotovo. Ženitovanjski vaniljevi rogliči. Deni na desko 14 dkg moke, 10 dkg surovega masla, 6 dkg drobno zrezanih orehov, 4 dkg sladkorja in ščep soli. Iz vsega tega napravi testo, ga razreži in napravi majhne rogliče. Bledo rumeno jih speci in pečene še gorke povaljaj v vaniljevem sladkorju, Skrb ia zdravje. Jetitni bolnik naj ima po možnosti svojo sobo, gotovo pa mora imeti lastno postelj, jedilno posodo in orodje, ki ga pre-kuhajmo po vsaki uporabi v sodovi vodi, ali namočimo v 2—5 odstotni raztopini Sari i tola ter cplaknemo z vodo. S Sanitolovo tekočino ob riši mo vsak dan vse predmete v bolnikovi okolici; čim bližje so bolnika, tem več pozornosti jim posvečujmo pri razkuževanju. Ne pozabimo na snago stranišč; obribaimo lesene dele z razredčenim Sani-tolom ali jih oblijmo z vrelim lugoro; v jamo za odpadke nalijmo apnene vode ter jih neprodušno zakrijmo. Vso sferb polagajmo na čiščenje nočne posode, osobito pri bolnikih s črevesno tuberkulozo. Nikdar je ne izpraznimo, preden je nismo razkužili I Po-lijmo njeno vsebino v 2—5 odstotnim Sani-tolom ter jo dobro premešajmo; tekom pol ure so pokončane bakterije in šele tedaj jo smemo izliti na gnojišče. Važno je tudi razkuževanje rok vselej, kadar smo se dotaknili jetičnega bolnika. Or.obito pred jedjo jih umijmo z milom ali z 2 odstotno Sanitolovo raztopino (dve žlici na liter vode). Za . izplakovanje ust nam služi kalijev perman-ganat v 1 promilni razredčenosti. Najbolj pa se varujmo kašlja jetičnega bolnika! V njegovi bližini ne puščajmo nobene hrane, mleka, sB ija in zelenjave in če obstoji sum, da so se jedila okužila, jih ne uživajmo ne-prekuhana. Ravno tako ne pijmo surovega mleka, ker ne vemo, če žival ne boleha na goveji tuberkulozi. Ščitimo bolnika pred muhami in ne pustimo, da bi se pasle na njegovih izmečkih. Končno razkuževanje izvedemo po bolnikovi smrti. Pri tem se držimo pravila, da ne sme v stanovanju ostati ne-razkužen noben se tako malenkosten predmet, nobena še tako majhna krpica in igrača. Vse, kar nima posebne vrednosti kakor silama, papir, cunje, sežigamo; kar lahko skuhamo ali oblijemo z vrelo vodo, kateri primešamo sode ali mila, razkužimo na ta način in pustimo, da vrela voda ali Sanitol deluje nekaj časa na okužene predmete. S prekuhavanjem v lugu razkužujemo bolnikovo perilo in posteljnino, pa tudi jedilno orodje, posodo, kozarce in pljuvalnike. Vrhnjo obleko razkužimo, ako jo temeljito prelikamo ali obesimo na solnce. Tla v bolnikovi sobi umijemo z vročo sodo ali z razredčenim Sanitolom. Z istim odrgnemo tudi sobno opravo, mize, klopi, omare in postelnjake, tudi usnju ne škoduje. Strop in stene moramo dobro pre>-beliti. Tako uničujemo s preprostimi in lahko izvedljivimi sredstvi povzročitelje tuberkuloze, ki bo morala med nami izginiti, ako bomo upoštevali našteta navodila. Kako preprečimo kfočenje. Naše gospodinje se morajo večkrat zelo truditi, da odvadijo kokoši, ki kločejo, od ležanja v gnezdu. V ta namen jo potapljajo v vodo, jo zapirajo brez hrane in porabljajo druga taka mučna in največkrat brezplodna sredstva. Da kokljo odvadiš od ležanja v gnezdu, je na sredi dvorišča, na katerem se gibljejo kokoši in druga perutnina, podvezniti koš, jerbas ali kak zaboj, pod katerega položimo kokljo. Damo ji tudi na razpolago dovolj hrane in vode. Vsled neprestanega vznemirjenja, ki ga prov-zroča ostala perutnina, in vsled dobre hrane bo koklja kmalu prenehala s Močenjem in ležanjem. V par dnevih jo lahko izpustimo med ostalo perutnino in tedaj 80 le malokatera vrne v gnezdo. Praktični migljaji. Jajca za na trg. čista jajca privabijd kupovalke, umazanih se rade ognejo. Uma« zano jajce ni kaj prijazno, vsaka se boji aa bi ne bilo staro in vsaka kupi rajSI čisto jajce, tudi če je staro in ne more dolgo stati, ne da bi se pokvarilo, saj je jajčna lupina porozna (luknjičasta ali pre-dorna) in se prime duh nsnage tudi jajčne vsebine. Umazano jajce je treba vselej pred uporabo umiti, ker se pri vbijanju lahko strese kaj tistega blata v moko. Sploh se kaj čudno vidi, če prinese kdo koš umazanih jajc v mesto in se izgovarja: »Kokoš jih preriva, pa so umazana.« Ja kakšno pa je gnezdo in kakšen je kurnik? Tudi kure uspevajo bolj v snagi in naležejo več Jajc. In če so jajca umazana, tudi ni tako delo, če jih obrišemo s cunjo, ki je pokapana a kisom. Preosoljena jed. Razgrni nad loncem čist prtič, namočen v čisti vodi, pokrij in pusti tako 15 minut. Juha ima duh (mesna). Vrzi v juKo par žarečih ogljev (od lesa) in poben Jih von. Ponovi, če ne pomaga prvič. — Vrzi v juho skorjo posušenega kruha. Vzame' duh nase. Jagodino listje za čaj. Zdaj so listi sočni in mladi. Naberi jih in posuši senci. Za zdrave ali bolne otroke, posebni za kašelj, grše v grlu, je jako dober jagO* dov čaj, posebno če mu dodaš mata mleka in medu. Tak čaj pride dosti ceneje kakotf ruski in ima dobro slast. Kdor se ga naV vadi, ga ne opusti. Listje ne sme vreti, vrzi ga samo v krop in odstavi. Trobentičino cvetje in korenine. Cv€fc tje pioisuši v papirju. Za čaj ga popari sam<> in odstavi. 2ene na pot in na vodo, je dofr Ure za Mmm r. ČUDEN I>,e.etnuvti ul. SI. t. ber za udne bolezni. Korenino izderi, ko io zel že odevetela. Je dišava za juho m so jo rabili prejšnje čase namesto korenčka. V žganju namočena pomaga za želodec, če jemlješ vsak dan pol žličke takega žganja. Bczgovo mlado listje stolci v kaso m stavi na" pekočo bolečino, kakor na zlato žilo, vroč prisad, vročo glavo. Zel in plevel. Posebno v oddaljenih krajih, kjer ni pri roki zdravnika, se bo ta knjiga kot prva pomoč ob obolenjih izvrstno obnesla. Tu najdeš v abecednem redu našteto vse, kar potrebuješ, da si ohraniš ali popraviš svoje zdravje. Knjiga bi imela tudi popolnoma upravičen naslov: »Domači zdravnik«. Pisatelj nam podaja po svojih mnogoletnih izkušnjah razne nasvete in recepte, ki jih ne napravi za drag denar lekarnar, ampak jih večjidel preskrbiš sam doma zastonj. Štiri činitelji so pisateljeva zdravila: čaj domačih rastlin, voda, prst in zmernost v življenju. Zlasti priporoča kopelji v prsti, kar je v Ameriki že dolgo, dolgo v rabi in običajno pomagajo, ker mokra prst čisti telo in vleče iz njega rame strupe, ki drugače uplivajo kvarno na naše zdravje. Odkar je župnik Kneipp zaslovel po vsem svetu kot izboren zdravnik s pametno uporabo mrzle vode, ni voda več ono strašilo, kot je bila še nedavno. Magister nam prav poljudno pove, kdaj in kako uporabljaj vodo kot zdravilo. Da se uporabljajo tudi v modernem zdravilstvu mnogokrat naše domače zdravilne rastline, je itak dovelj znano. Samo, da jih moraš z zlatom odtehtati, kadar jih kupiš. V tej knjigi pa najdeš naštete vse grmičke in rože, ki vsebujejo zdravilno moč, da si jih lahko sam nabereš in pripraviš. Knjigi je pridejana tudi knjižica, ki kaže v barvanih slikah podobe teh cvetk, ki ti jih nudi Stvarnik zastonj v naravi. Seveda je itak samo ob sebi umevno, da si vsak bolnik v resnejši bolezni poišče zdravnikovega nasveta. Knjiga je obširna, pa ima vendar zelo zmerno ceno, velja namreč broširana Din 60.—, vezana v celo platno Din 75.—, poštnine prosto pošlje Jugoslovanska knjigarna knjigo onemu, ki pošlje denar naprej. Iz otroških ust. Moja prijateljica, mati dveh otrok, pride v sobo in opazi samo starejšega, »Drago, kje pa je tvoja sestrica?« ga vpraša. Ves zatopljen v igro ji odgovori: »Ne vem; saj jo bo Marjanica (t. j, služkinja) našla, ko bo pometala.« Slavka bi morala v šoli povedati pe-semeo, ki pa se ji ustavi in kar ne gre naprej. Učiteljica ji svetuje: »Veš, Slavka, doma te mora nekdo izprašati, če že dosti znaš. Ali nimaš nikogar za to? Morebiti brata?« Slavka: »Da, Joška, pa ta ne zna kaj takega.« Učiteljica; »Zakaj pa ne?« Slavka: »Je šele včeraj na svet prišal,,.« V Najuspešnejše sredstvo za rejo domač« živine fe brezdvomno »MAST IN« ki pospešuje rast, odebclitev in omastilev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprcccnl|ive vrednesti Mastina so brezštevilna zahvalna pismal Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. lekarna trnkoczv (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trtf 4 Postranski zaslužek虫 proti znamki za 1 Din »Propaganda«, reklamna družba z o. z., Ljubljana, Šclenburgova ulica 7/11. 7l4$niUo » »zlatorog« terpentinovem £ldllllivc milu so našli dalje: Angela Vrtač-nik, Sinkov turn pri Vodicah nad Ljubljano; Marija Špan, Laško; Tončka Bukovec, Semič; Marija Krc-gar, Ljubljana, Sv. Petra ccsta; Mar. Hvala, Ljubljana, Jenkova ulica; Janša Vida, Ljubljana; Ahaj-ljeva ulica; Marija Bajželj, Ljubljana, Beethovnova ul. lfl! gospa Merjasec, Ljubljana, Aljaževa ulica, kupila v trgov. V. Škander, Šiška; Stanko Kušljan, posest, in Žagar, Št. Jernej, kupil v trgovini Maks Vale v Št. Jerneju; Frančiška Volte, Ljuhno, kupila pri tvrdki Fr. Ks. Petek, Ljubno; Jos, Zupančič iz Paprcč pri Žužemberku, kupila v trg. Franjo Pire, Žužemberk; gospa Centrih, Trbovlje, kupila v trg. V. Pavlin, Trbovlje; Ana Trstenjak, Zagreb, Jeli-savina ul. 4, kupila v trg. Dragutin Jureša, Kači-čeva ulica 21; Ljubica Strmecki, Zagreb, Paro-mlinska ccsta 2, kupila v trgovini Josip Špoljar, Vlaška ulica 24. 2764 lastne manipulacije po silno tnlianlh cenah a. Sr. Celjsko platno ni o ter l 11'-, Slovensko IS'-, Volalko 14 5», Savinjsko 15 50, AneleSkl Sifon 1«'-, Batlst Sifon 18'-; nadalje fino platno za rjahe, kapne in prevleke, namizne prte, ser vi Jote In ohrlsače razpoMlja letos veletrgovina R. Stermeckl, Celje Štev. 19 P ■ veleti I Zahtevajte vzorce In Ilustrovanl cenik x če« 1IM ■ slikami. Kdor pride s vlakom, dobi nakupu M"' primerno povrnitev vožnje. Trgovci engro cene. V i.....■■■■■......................mu.....m* Občni zbor Zadružne sospod. banke d. d. v Ljubljani. V torek dne 20. aprila ob 11 dopoldne se je vršil v posvetovalnici bančnega poslop. ja občni zbor Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani. Iz poročila upravnega sveta je razvidno da je ta ugledni in močui čisto domači za-vod v pieteklem letu znatno napredoval. Bi. lančna postavka dolžnikov se je dvignila v letu 1025 na Din 197,000.000 napram Din 160 nviljonov v letu 1924. — Hranilne vloge na knjižice so poskočile od Din 40,000.000 na Din 52 miljonov, kar znaei povišanje za 55 odstot. Tuja denarna sredstva na knjižicah m tekočih računih so znašala koncem leta 1925 okroglo Din 230,000.000 in so se torej v enem letu pomnožila za ca. Din 53 000.000. Celo-kupni promet v minolem letu je znašal čez 10 in pol miljard Din in je bil za 50 odstot. večji k kor v letu 1921. Kljub s|)lo?nemu napredku izkazuje za-vod nekaj manj dobička kot za leto 1924 in sicer v prvi vrsti radi dejstva, ker je moral v minulem letu plačati nad Din 1,200.000 več davkov kot v letu 1924. Na podlagi izkazanega dobička v znesku Din 1,475.916.10 je občni zbor sklenil v smi.slti predloga upravnega sveta razdelitev 10 odstot. dividende, ki se bo izplačevala pri centrali in vseh njenih podružnicah od 1. maja t. 1. naprej in sicer v znesku Din 10 za delnico. Sledile so volitve v upravni in nadzorstveni svet in so bili izvoljeni v upravni svet gg.: dr. Josip Baeaj, dr. Anton Brecelj, Kari čeč, dr. Josip Dermastia, Janko Jovan, Srečko Kobi, dr. Jakob Mohorič in Ivan Za-bret. — V nadzorstvo so bili izivoljeni gg.: Josip Burgar, dr. Josip Jerič, dr. Anton Je-•rovšek, Evgen Legat in Martin Steblovnik, Iz dosedanjega poslovanja tega solidnega zavoda je razvidno veliko zaupanje, ki ga uživa med vlagatelji in v poslovnem svetu, kar ntu jamči za sijajno bodočnost. VAJENCA krepkega, pošt. starSev, sprejmem ta- Naprodaj je dobro ohranjen CILINDER STROJ koj. - Franc BRENK, mizar, Dravlje pri Ljubljani. | Josip MOČNIK, Sv. Pavel 7 — Domžale. 2725 Najtrpežnejše strešno kritje! — Združene opekarne d. d. Ljubljana — Miklošičeva cesta 13 preje VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, takoj dobavno, najboljše preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema zarezama, kakor bobrovcev (biber) in * * ^idno opeko # * Na ieljo se pošlje takoj popis in ponudba I Stekleni strešniki stalno na zalogi! Gospodinje, šivilje, obrtniki! Dosedaj neprekosljivi šivalni stroji z IO letnim Jamstvom se dobe v najmodernejših opremah za rodbino, Šivilje, krojače in čevljarje pri tvrdki Iv. Auerhammer, Ljubljana, Kolodvorska m 3 Prodaja tudi na obroke I