108. številka. Ljubljana, četrtek 11. maja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izli a ja vsak dan, izvzemSi ponuiieljke in dneve po praznicih, ter vejja po pošti prejeman za a vatro -ogersk e dežele za ćelo teto 16 ffld., za pol leta 8 gtcL, sa itiU„ leta 4 g\d. — Za Ljubijano brez poSiljanja na dom za ćelo leto 13 gU\., za četrt leta 3 tfld. 30 kr., za en meaec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom se računa 10 kr. za meaec, 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poitninu izua&a. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana ceu ft in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta li gld. — Za oznanila se plučuje do Četiriatopne petit-vrste 6 kr., če se oznnnilo enkrat tiskiv, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati, — Kokopisi se ne vračajo. — Ur edni 3t vo je v Ljubljani v Franc Kolmnnovej hiSi št. 25—2(5 poleg #ledali5ča v „zvezdi". OpravniStvo, na katero raj se bla^ovolfjo pošiljati naročnim1, reklamacije, ozmuiila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiSi. Nova nesreća Turčiji. V zadnjem listu smo povedali grozovito dejanje v Solunu, namreč da so fanatični Turki v pričo svojega političnega načelnika ubili zastopnika dveh velicih držav, franco-skega in nemškega konzula. To ubitje je vzbudilo velikanuko senzacijo; ruska, fran-coska, italijanska, ćelo grška vlada, vse so poslale vojne ladije v luko solunsko, da va-rujejo tamošnjih kristijanov; po vseh evropskih novinah pak se čuje samo jeden glas: Turčija nij več zmožna varovati kristijanskih zastopnikov, ona nema več najmanjse državne moči, kar se je tujim konzulom včeraj prigo-dilo v velikem mestu Solunu, to se lehko jutri poslanikom druzih držav zgodi v Carigradu. A kateri narod, katera država more s takim sosedom občevati? Sultan sicer res obeta nemškej in franeoskej državi, da bode oštro kaznoval one ki so uboja krivi. Ali kaj je 8 tem pomagano, mar bode omikani člo-vek, franeoski in nemški konzul, oživel, če sultan par turskih capinov obesi? Kdo pojde v TurČijo konzulovat, če nema druge varne zavesti nego to, da če ga bodo turski lopovi ubili, bodo morda tuđi kaznovani. Zatorej je ta konzulski umor, ki se je zgodil še baš pred berlinskimi konferencami, Turčiji več škodoval, kakor izgubljena velika bitka. To je res kakor božja roka. Najprej vstanek, potem njegova nepričakovana rast, VBpehi vstašev, turski denarni krah, groza pred akcijo Srbije in sedaj pred odločilnim sklepavanjem v Berlinu priđe še solunski dokaz turske gnjilobe! Obžalovati moramo sicer dva ubita člo-veka, vendar ona dva sta umrla, če prav ne hotć, kot velike žrtve za dobro idejo, za do- kaz kako prav imajo vstasi, ki vpijejo : „ven s Turki !u Za vstaše in njihovo stvar piide to grozodejstvo, kakor od boga nalašč njim na korist pripuščeno. Čudno je, da je slučaj nanesel tako, da sta ubita baš franeoski in nemški. Baš franeoski narod, zapeljevnn po Napoleonu je v Krimskej vojski za obstanek mohamedanizma v Evropi toliko drage krvi piolil in toliko žrtvoval; ter baš nekateri nemški časniki so bili in so še najbolj zavzeti za Turke in protivni vstašem. Đrez dvombe je, da bodo vlade zahtevale od Turčije veliko zadostenje. Sultan ga je uže slovesno obljubil poslanikoma nemškemu in franeoskemu. In severonemški časopisi uže glasno zahtevajo oštro kazen Turčiji. Vpliven berlinsk list „Post" izpoznava, da v Turčiji ne poinagajo nič polovična popravljanja. Na Francoskem bode ta dogodek pobrisal še oni ostanek tradicionalne Štovanom sovražne ori-jentske politike, katero je zapustila še ban-kerotna monarhija, tako kraljevska kakor napoleonska, ker republika je narod, a narod franeoski bode terjal od Turčije osvete. '" Italijani in jugoslovanski vzhod. I talijanski jezik vlada po vsem jadrijan-skem niorji in ima velik vpliv po vseh obalah tega i jugoslovansko zemljo oblivajočega morja. Ali je torej kaj bolj naravnega nego to, da italijanski rodoljubi, ki so za sijajno bodoč-nost svojega plemena vneti, na to gledajo, kako bi italijanizmu posebno v orijentu dali oni veliki vpliv, ki ga je svetovna nokdaj mo-gočna laska Venecija imela? Ta smer itali-janske vnanje politike, ki kažo res globok in za Italijane ne napaćen račun, pokazuje se posebno sedaj kar plamom vstanek v Hercegovini in Bosni. Videli smo najedenkrat čudno prikazen, da so ćelo italijanski listi, kateri so prej imeli le psovke na Slovane, sedaj nojeden-krat polnega srca navdušenja za jugoslovansko stvar. To je stvar od italijanske vlade in ni-rodne akcijske stranke dobro urejena. S tem, kakor tuđi z dejansko podporo po odborih in po odposlanih nekaterih mož garibaldovskih prostovoljcev (kateri so pa H«r-cegovino uže popustili, ker nijso znali ali hoteli z vstaši vred po skalah plezati in večkrat stradati) hoteli so in hočejo Italijani pridobiti simpatije Jugoslo vanov, ter kažejo s tem jako dober političen instinkt, političen takt, boljši nego naši avstrijski diplomati, kateri uže davno dobljena sočutja inostranih Jugoslovanov za Avstrijo z napač-nimi notami in podpiranjem gnjile Turčije na ravnost odbijajo. Italijani imajo politiko prihod ujesti, naši magjarsko-nemški vnanji politiki pak gledajo le sedanji „status quou obraniti, oui nijso politiki za bodočnost gledajoči. To je nesreća za našo državo. »Ilasti trava, ali ne rasti kadar mene ne bode," to je misel naših av-strijskih ustavovercev v avstrijskej politiki in Magjari, tresoči se za svoje azijatsko pleme, pritrjujejo jim slepi. Najboljši italijanski diplomat, ućenec in bivši tajnik velicega osuovatolja zjedinjene Italije Nigra je imenovan v Peterburg za poslanika. Časniki temu veliko veljavo pripi-sujejo. Italija snuje z Rusijo zvezo osnovati v orijeutalnem vprašanji in dobiček vleči, kakor ga je vlekla iz zveze s I'rusi leta 1866, katero je bil tuđi ta Nigra osnoval. Tačas je bilo to na škodo Avstrije in tuđi sedaj ne bode na korist Avstrije, kuj ti tačas so imeli Listek* Jeanne d' Are, devica orleanska. (Govoiil v Ijubljanakej čitalniei prot". Fr. šuklje.) Narodom , težko se borečim za svoj obstanek, v tolažbo kaže zgodovina, da so čestokrat države in narodi iz globokcga propada zopet vspnA do velikosti, do mogočnosti. Bnrbarične perzijansko čete so dvakrat vpe pelilo Atensko niesto in opustošili Atiko — in malo let pozneje stalo je niesto lepše krasnej^o, bil je narod močneji nego kedaj ! Kelti napada-jočiKini, so 1. 389 pr. Kr. liimljanepopolnem pre-magnli ter Itim razdejali, pa iz svojih razvalin se je zopet dvignilo „večno" mesto in tukoj potem so se pričenjale ono zmage, ki so riin-skenui imenu priborile svetovno vladarstvo ! J milanskega mesta seje 1. llf>2 po dolgein obi v vanji pohistil silni Neniec Fridrih Barba-rosa, uničil ga je ter progtuil prebivaleo — toda žrez malo let so so vrnili iu uže 1170 so ravno Milaneži v odločilnej bitki pri Legnanu preniagali germansko silovitost! I franeoski narod — kolikokrat bil je uže pobit, potrt, navidezno uničen in kolikrat — ga je resila njegova lastna moć ter mu zopet pridobila ' častno niesto moj evrop.skiini narodi! Nike-dar pa je bila nevarnost, prnteču teinu narodu, silnejša, nikedar rešitov čudovitnejša nego 1. 142'J, ob nisu „devico orleunskou 0 katerej hočetu denes obširneje govoriti. V srednjem veku bili so si Francozi in Angleži jednaki protivnilu, Uakor v našem veku Nemci iti Francozi. Uzrok većuemu bojevauju bile so početkom ncMiaravne r.iztnero, da je bil atigležki kralj zarad Normandije in dru/ili teritorij ob, jednein franeoski vazal, potoni pa (od 1. 1328) neopnivic'ono hlepenje angležkih kraljev po kroni fraui'oskcj. Zlusti pod dolgo-trajno vlado Karla VI. dozi vela je Francija ža-lostne ča&'o. Kralj, duševno bolan, nor — kraljica lsabeau, rodom Uavarkitija zapravljiva, brezsrčna, spiidena ženska — kraljevi sorod- niki in sinovi, dvor, plemstvo, dežela ločeni vdve stranki, Armagnake i Burguudce, ki so so smrtno soviažili ter ćelo z inet'em divjuli jedna proti drugej. V tacem položaji ponovi angle-ški kralj Henrik V. od svojih pradedov pode-dovano vojsko ter se svojimi krepkimi strelci, kinetskimi sinovi pri Azincourtu 1415 uniči nališpano franeosko vitežtvo. Pa ne dovolj — ko je annagnaška stranka, pod voiUtvom kraljevoga naslednika (daupbina) Karla zavratno umorila vojvodo burgundskega, združil se je njegov sin Filip, hrepeneo po maščevanji, zilružila se je sama kraljica lsabeau z Angleži sklenili so pogodbo v Troves, katero je tuđi blazni kralj podpisal, odvzeli sodauphinu nasledno [travico ter za regenta in naslednika imenovali angložkoga kralja, ki so je poročil s Katarino kraljevo hrerjo. „In dicscin vortrag," pravi Sickel „\varddordauphin von dereigenenmutter verleugnet, von dem vater verurteilt, von der sclnvester des orbteils beraubt." Ćela Francija ločila se je v dva dola, sevenio Fraiictfo, Italijani pozitiven, a Avstrijci le negativen * program in ludi sedaj glede orijentalnega TpraSanja je ravno tako. Zaslugo za to imajo ustavoverd in Magjari, mi Slovani ne. Žalibog, da mi Slovenci kakor tuđi Dalmatinci in sploh Primorci ne smemo Italija-nom dobroga vspoha želeti. Mi, ki smo mojaši Lanom, poznamo njih nevarnost za našo narodnost in v imenu Slovanstva moramo jih nazaj potiskati: onkraj Adrije je vaše, na tej Obali nemati Italijani ničesa iskati, tu snio mi, in prostora za vse ima svet. Jugoslovansko bojisče. PraSka „Politik" priobčuje pismo, katero je hrvatski vojnički poveljnik Mollinarv uže koncem februarja svojim oblastnijam po granici razposlal, in v katerem v imenu Andrassvja zapoveduje, da se ima agitacija časnikov zoper „reforme" in pomirjenje energično zatirati, da se društva za podporo vstajnikov ne smejo trpe ti in se imajo kaznovati, orožje in strclivo ge ne srne v Bosno izvažnti, prebod orožcnih čet se ima na na&ej meji ua vsak način za-branjevati, inostranci se izženo, pribegli naj se prigovarjajo na vrnitev itd. itd. — Torej „naši" lepo skrbe za Turka, on pa naše kršćanske slovanske brate na kolec natika in konzule ubija. Dalmatinski „Narodni list" objavlja pod naslovom „Pomoč nevoljiin Hercegovcem in Bo§njakomu sledečo zahvalo Slovencem: „Odbor za pripomoć pribljeglim Hercegovcem i Bošnjakom u Ljubljani, poslao je preko dr. Klaica središnjemu odboru u Zadru for. 300. Živila rodoljubna naša braća!" Iz Obrovca se „Dalm. Narodn. listu" pifte: 4. t. m. je vojska Asan-bega Kurice po-ropala 25 komadov goveje živine iz naše vaši Strmice, ugrabila jednega dekletca in posekala tri begunce. Kaj porečo na to Avstrija? Politični razgled. IVotranJe dLeJćele. V Ljubljani 10. maja. Grof j€nfim*sy je odpotoval v Berlin na dogovor z Gorčakovom o orijentalnom vpra-šanji. Pestanki „Nemzeti Hirlap" piše, da hoče Gorčakov nasvetovati, naj bodo Bosna in Hercegovina samostalni državici. — Berlinska JBismarkovka „N. Allg. Ztg.° Andrassva hvali in njegove zasluge poudarja s končnim upa- njera, da bode zjedinil se z Bismarkom in Gor» čakovom. YnanJ<> rtr*»v«s Iz Cnrifirnfin se porota obširnejle o uboji konzulov iz tur&kega, torej nepopol-nega in pobarvanega vira. Mlada kriat(jun-ska Bugarka je hotela k Islamu prestopiti in se je po železnlci pripeljala v Solun, da bi po starej feegi Ma h generalneiuu guver-nerju. Zbere se pa na ščuvanje (!?) amerikanskoga konzula kacih l.">0 Ijudu, kateri so na deklico pali, iztrgali jej naličje in plašč a telesa in jo v hiSo nečega kristijana odveli. Muselmani so bili hudi, zbrali bo se v nekej mošeji in posvetovali se. Tija prideta franco-ski in nemški konzul množico mirit, za njima priđe turski guverner ali politični načelnik, ki je bil Čul, da Bta v nevarnosti. A nij ju mo-gel uhraniti. Turki bo bili z okenskih uirež železje potrgali in tako dolgo po konzulih te-pli, da sta mrtva obležala. J-V«»tco**ft minister notranjili stvari je poslal prefektom okrožnico, v katerej jim nalaga, da odslej ne smejo več svojega osob-nega mnenja zastopati, nego morajo biti za-stopniki republike, da dežela svoje poslovanja sama v roke vzame. Okrožnica na-števa [)otem nove dolžnosti prefekte v, pripo-roča jim spravljivost in prijaznost nasproti voljenim društvom. Dolžnost prefektov je, da so dobrohotni in nepristransH, ker republika obsega vse stranke. Potem našteva dobičke, katere bode Francoska imela od republikanske vlade. — Iz tega je vidno, da ideja federalizma ćelo na Fraucoskem zopet vstaja. V <9t9fjlt'&iiv§H. parlamentu je bilo zad-njič na vrsti rusko prodiranje in napredovanje v srednjej Aziji. Minister Disraeli je pri tej priliki rekel te-le pometnbe polne be-sede : V Aziji je dovolj prostora za Iiusijo in za Anglijo. Nobenkrat nijso bile že razmere mej rusko in angleško državo prijaznejše kakor so zdaj. Jaz ravno tako malo razumejem zakaj ne bi Rusija še Tartarijo osvojila si, kakor ne razumejem zakaj ne bi bila Anglija osvojila Indije. Samo želim, da bi prebivalstvo tam toliko od Rusije dobilo, kakor so Indijci od nas. — Te besede kažejo, da se Magjari in neki Nemci jako varajo če mislijo, da bodo kedaj Augleži zavezniki njihove donkidotsko namišljene vojne proti Rusiji. Dopisi. li Harlborci 6. maja. [Izv. dop.] Meseca septembra 20. od 23. bode tukaj shod avstrijskih vinorejcev ter je odbor vabila uže razposlal. Itazstavljala se bodo vina, grozdje i drugi vinorejni pridelki, orodje, mašine i učna sredstva za vinorejo in kletarstvo. V zborih pa se bodo razni predmeti razpravjjali, na primer: Trsna uš (phyloxera vastatrix); col oa vino pri uvažali in izvažanji. Ali se da avstrijska vinoreja in vinotržtvo podpirati po priseženih vinskih ageotih? O rabi aallcilike kisliae, tvmola in kaolina v klotarstvu. Kako bi ge dala vlno-rejit povzdignlti po sdrulenji (asocijaciji) manjih vino-radnikov ? Kak*ne poskuinje so m delale v poalekln jih letih r rainlh dežeUh gledn novih trsnih plemen? Katera sredstva so se najboljima skazata proti pozeblunjuV itd. Vaa ta vprašanja so res za vinorejo jako imenitna in želeti je, da po praktičnih izku-žnjah izvedeni vinogradniki svoje mrtenje po-vedo. Lani je bil jednaki shod v Trientu in tam se je sklonilo, da se ima vsako leto skli-cati shod avstrijskih vinorejcev in Bicer jedno leto v kakem južnem inestu, drugo v botf severnem. Za to se ?je tačas Maribor od-ločil, v prihodnjem pa bode shod v Gorici. Razpravljati se srne v zboru v vsehjezicih, ki so v dotičnih dežolah, tedaj v nemžkem, ita-lijanskem in slovenske ni jeziku. Vsakako opozorujemo slovenske vinogradnike, ako se bodo udeleževali razstave, naj ra2atavljenim rečem tuđi slovenske napise pridado. MW' CVIJl* 9. maja [Izv. dop.] Mariborski g. Daniek je bil pri koneni obravnavi v Celji zarad prestopka proti telesnej varnosti po članu 411 k. z. proti nemčurjem neotesan-cem mesarju Lorberju in Repniku za nekri«-vega spoznan, akoravno ga je Mariborski sod-nik dr. Sak na tri dni obsodil, — Repnikova razsodba je bila potrjena, samo da> sine mesto 24 ur sedeti, 5 gld. plačati, ravno tako je bila razsodba proti Lorberju potrjena in mora 12 ur sedeti in plačati morata oba skup blizu 100 gld, strožkov in odškodnine. — Mislim, da je še v spominu tepež na dan volitve 26. febr. v Mariboru mej imenovanimi. Jz (piorlcc 8. maja [Izv. dop.] Dolgo je dremala naša Čitalnica, in hvala našemu zanikernetnu regisseurju, je tuđi pošteno pre-spala ćelo postno saisono; da! najbrže bi ja ne bila niti vesela pomlad probudila, ako bi se ne bila bolje vnetim članom nit potrpež-Ijivosti še o pravom času utrgala. Ročno so se lotili in nij trebalo štirioajstdnevnega pripravljanja, pa smo se sinoči zbrali v prijaznih prostorih našega narodnoga ognji&ča, kdor se je ćelo zagrinjalu očividno naudilo razkriti nam, kaj premorejo čvrste, čile moči v malih dneh. Pevski zbor ny bil motan, a odlikoval se je po točnosti iu lepih glasovih, Vi so zdaj milo ki se je podvrgla Ađgležora, južno, ki je že pri-poznavala dauphina. Le-ta je 1. 1422, ko sta blazni Karl VI. in angležki Henrik V. umrla, Bicer v Poitiersu kronan bil, toda kljubu temu pretil mu je pogin. Kako stanje za ubogi narod ! reprezentant kraljestva in naroda, Karei VII. (tako se je imenoval dauphin) mehkužen ne-zmožen vladar, brez poguma, brez srca do naroda, talentiran samo za razuzdanosti; ministri njegovi, zlasti la Tremouille, sleparji in goljufi, narod razcepljen, zbegan, materijalno uničen, tako da so v množili rodovitnih pokrajinah mej Loiro i Sotnmo kmetje po gozdih se skrivali n le od ropa živeli. Ubožnost na vse kraje zatrla je tuđi narodno zavest, tako da nam neki svedok toži, daje onemogli narod apatičen postal ter da mu je uže vse jedno, bilo kate-rega vladarja da ima. I sedaj, 1. 1428 udarili so Angleži na franeoski jug, da bi tuđi pokrajine onkraj Loire mladoletnemu Ilenriku VI. priborili. Samo mesto orleansko, ključ za dežele na jugu, ustavljalo se je še pogumno zmagovitemu so-vražniku, toda oblegovanje napredovalo je od duo do dne, rešitev postala je po bitki pri Rovrav skoro nemogoča in Karei VII. inislil je uže pobegniti v Špar'jo ali Škocijo, da bi vsaj rešil borno nečastno življenje. Potem pa bi bil Anglež gospodoval v lepej Franciji, narodna samostojnost in svoboda bila bi uničena, uničen pa tuđi prevažen vpliv franeoski na duševni in politični razvoj evropskih narodov. Iz tega nesrečnega stanja resila je Francijo — uboga kmetska đeklica, Ivana d' Are. V prijaznej šampanškej vasici Domremv blizu mostica Vaucouleursa na meji lotarinškej, rodila se je G. jan. 1412 Jeanne d1 Are, iz očeta Jakoba d' Are in matere Isabella Romee. Leta prve mladosti pretekla so jej mirna in enolična, kakor vsakej kmetskej deklici. Brati in pisati se nij učila, pač pa jo je mati na-vadila moliti, šivati in presti. Tuđi na polje je hodila semtertja pomagati očetu in bratom in ravno tako je včasili vaško Čredo na pašo gnala, Če je bila vrsta na njej. Odlikovala se je deklica po nenavadnej pobožnosti in dobro-srčnosti; sicer pa je bila vesela in prijazna ter se je udeležila nedolžnih iger druzih vaških otrok, in ž njimi tuđi plesala in rajala okolo lepega staroga drevesa, o katerem so Ijudje ugibavali, da je pod njem zbirališče Creznator-nih bitij in vil. Toda to idilično življenje je nehalo okoli 1. 1425. Tuđi mirni prebivalci Đomremiski čuli so o bojnem hrupu, gorje franeoske države pretresalo je tuđi te uboge vaščane in zlasti Johana Čutila je v svojem domorod-nem srcu — globoko žalost nad ubogim narodom. V takej duševnej razburjenosti slišala je 13 letna deklica o polu dne nekega poletnoga dneva 1425., ko seje po domačem vrtu sprehajala, neki glas od desne strani ter vi-dela nonavadno bliščobo. Iz začetka prestrašena, čula je trikrat isti glas, ter potem spoznala, da jo nagovarja arhangel Mihael, ki jej je veleval, naj živi spodobno, pobožno in občutljivo, zdaj krepko in mogočno prebirati yse notranje registre očaranim poslušalcem. Go&podičina Lebanova je v dveh pesnih pokazala svoj lepodoueč glas, ki naj bi se Se mno-golcrat razlegal po naši dvorani, (Jospodičini Erb-ovi moramo tuđi posebno hvalo izrekatf, ker je tako mojsterski svirala na glasoviru, d# bi jo bili kar ćele ure poslušali, utopljeni V nadzemske fantazije, koje so vzbujali zdaj rahli, zdaj krepki, pa vedno ubrani glasovi. V igri „Pike" so so poskusile nekatere nove moči, pa tako, da je moral vsakdo soditi, da so o !ra uže dobro privajene. Igra sama spada mej težavnejše in prav zato moramo prima--vati gospodu prof. Čeb. ~ kateri je bil ne samo regisseur, ampak tuđi glavni acteur — posebno zaslugo. Lep večer Bino sklonili a veselim plesom, kateri nas je do ranoga jutra družil, mlade v dvorani, starejše iu trudne pa pri kozareu. Ugodnomu porocilu naj dodam neugodno opazko. Starih, poprej vsigriar zvestih čital-ničarjev je bilo čisto malo pri besedi, duhovnika nobenega. Kaj to pomenja? Uže ko je bil nedavno prevzv. vladika Strossmajer tukaj in uij nihće otl gospodov iz žkotije be-setlice o njegovem prihodu črhnil, se je to množim zelo čudno zdelo. Konsekventno izogi-banje se čitalnicnih zabav pa vsaj v meni vzbuja nekakov suin, kakor bi Be čestiti in prečestiti gospodje — kaj bi dejalV — ku-jali, — ka-li? Vreme imamo prav slabo, dežuje nepre-nehoma iu včeraj in denes je tuđi tako hladno, da nam ny zimska obleka čisto nič preteška. Mari nij to čudno v avstrijskej Nizzi? Domače stvari. — (Tiskovna pravda.) K&mniški pa-dar in znani nemškutarski dopisnik „Tag-blattov" in druzih jednacih listov, nas toži zarad nečega dopisa iz Kamnika, v katerem nje govo ime niti imenovano nij bilo in m\ nijemo mogli vedeti, da nanj leti, dokler nam nij bil priSel sam povedat. Pri tej poslednjej priliki smo mu tuđi rekli, da vedoma mi nikdar nikomur krivice ne delanio, in snio pripravljeni stvaran popravek sprejet! ako ga stvarno in kratko napisaneg* pobije. On je to obljubil Se lepo prosi 1, da bi smel nein&koga poslati, ker našega deželnega je/ika, da si v Kamniku službuje, ne zna dovolj. Tuđi to smo mu do-volili rekši, da uže saini pristavimo. A na- mesto mirnega popravka dobimo grabo in neotesano pismo, katero amo to se ve da odložili. Sedaj toži in se borno pred porotniki videli. Prosimo vse, ki tega gospoda od prej in sedaj poznajo, naj nam pomorejo pri na-biri materijala in prić za dokaz resnice, ki morda pred porotniki ne bode tako težak. Ite-čeni mož se namreč razžaljenega čuti, ker je naš dopisnik dvomil o velike] inedicinskej znanosti, kar menda ne bode tak greh, ker g. Saurau medicine nikdar študiral nij, nego je simpel kirurg, — (Zadnja predstava slovenkega gledališča) v letoSnej sesiji bode v nedeljo 14. t. m. na korist pridno, talentirane in pri našem občinstvu jako priljubljene igralke gpdo. Cecilije Podkrajšeko v e. Gotovo izpol-nujemo le hvaležno dolžnost, ako opnzorimo na velikanak napredni korak, katere^a je sto-rila gospodičina v malih lotih svoje delavnosti na našem gledallškcin odru, In to bi joj pri vsem talentu ne bilo mogoče, ko bi istega ne podpirala z neutrudljivo pridnostjo, kije prosta one škodljive, puhle samosvesti, katera žulibog spremljuje kot senca marsikateri talent veleča mu vedno : vsaj veš dovolj! Pričukujemo torej, da bode naše občinstvo tuđi letos vedelo čis-lati to vrlo prizadevanje „naše WolterM in jej dejansko pri prihodnjej benefici dokazalo svoje simpatije. — (Iz Ljubljane) se nam piše: Je-li to mogoče, da se v Ljubljani, kranjskomu glav-nemu mestu kaj tacega more zgoditi, kar sem z lastnimi očmi videl! Včeraj po polu dne sem šel skozi ozke ulice od de?elne bolnice proti Kleinmajorjevej tiskarni, in na cesti blizu pi-sarne c. kr. okrajnega glavarstva zagledam moža v blatu ležati. Mož je jako stokal in za pomoč prosil. VpraSal sem okolo njega sto-ječe ženske, kaj se je možu zgodilo in zvedel sem, da je pri selitvi omara na-nj pala iu mu nogo strla, dalje, da je uže pred jedno uro(!) policaj tukaj bil, in na rotovž „meldat" šel, da od ondi z bolniško trugo po-nj pridejo. VpraŠam zdaj, je-li treba pustiti nesrečnega moža ćelo uro na cesti v blatu in na dežji zarad tega ležefcega, ker bolnica, ki jo ko-maj dobrih 150 korakov oddaljena, priucipi-jaluo nobenega bolnika sama no odnese? — Vrh tega je bil mož to ćelo uro v nevarnosti povožen biti, kajti ta ulica je jako ozka in če voz hitro pridirja, bi se mu teško v naglosti umakuil — in vse to se zgodi blizu bolnice in skoraj pod oknom c. kr. okraj-uega glavaratva, brez da ne bi se živa duša zato brigala. — Ker druzega nij sem mogel storiti, sem neko žensko naprosil, da je šla t bolnico in prosila, naj se izjemno usmi-lijo in moža po svojih hlapcih prenesti pu-stijo. Če se je zgodilo ali ne — ne vetn. — (Tržaški škofijski or dinar jat) razpisuje službo kaplana pri sv. Antonu v Trstu, da nemško pridiguje. Plača je 840 gld., znati mora tuđi slovenski. — (Tast zabodel zeta.) Včeraj zju-traj sta se skregala v srednjih Gatneljnih na Savi v Ijubljanskej okolici dva mlinarja, tast je zeta tako v trebuh z nožem sunil, da so mu čreva ven pogledala in je rana smrtno nevanni. — (Po vode nj.) Ljubljanica je tako velika kakor se letos ne. Ljubljansko močvirje je jo/.oro postalo, škoda je uže zdaj velika, a še vedno dežuje. — (Iz Vipavskega) trujemo žalostna poručila o letini. I luda burja brije uže štiri dni, sadju in vinogradom strašno škoduje, ker ga lomi in otresava. Ljudje so brezupni vsled tega in to/ijo, kaj bode. — (Iz ložke doline) se nam piše: Pri nas je bila letos uže dvakrat povodenj in poškodovala polje. In sedaj pa še v tretje žuga. Od petka zvečer uže dežuje in denes zjutraj so bili hribje s snegom pokriti. Če se ue uvedri, dobimo tretjo povodenj in zopet nam bode pokvarila polje in sejati borno morali v tretje, če borno kaj imeli. Uže nekaj let se menijo, da bodo prekopali do Golobinje jnrek, da bode voda sproti odtekala. A do denes se pač le monijo in kedaj bode kaj iz tega sam bog ve. Nam bi res dokaj koristilo, vsaj malih povodenj bi bili oproščeni. — (O z n a n i 1 o,) ki se tićo tega, da se bodo zopet nakupovali deželski žrebci plenten-jaki domačega plemena za uplenienitveno raz-dobje leta 1877. Ministerstvo za poljedelstvo ima skrb, da se kakor lansko loto tuđi letos zopet nakupijo dežolski žrebci plciuenjaki naj prej, in kolikor je mogoče iz domačega plemena. Konje-rejci in posestniki konj se tedaj povabyo, naj žrebce, ki so na prodaj in se utegnojo nakupiti, naznanijo vsaj do zadnjega dnć meseca maja 1.1. doželnej komisiji za konjerejstvo. Ogle-dovali, oziroma nakupovali se bodo ti žrebci o priliki delitve premij in sicer samo v tistih 'krajih in dnevih, ki so za to določeni in se ■čisto ter razodeval, da se bode podala v Fran-cijo ter pomagala svojemu kralju. Naznanil jej je tuđi, da jo bodeti na božje povelje ob-iskali svetnici Katarina in Margareta ter pove-dali natančno, kako da ima ravnati i postopati. - V istini je po tein mnogokrat, pozneje ćelo več-krat na dan videla obe svetnici; pravila je ko je bila potem sodnijsko zaslišana, da ste imeli lepe jako dragocene krone na glavi, dajihje dobro videla, da jih je ćelo z rokami objela ter pri tej priliki čutila blagodejno gorkoto in slasten duh. Uže Bedaj moramo izprogovoriti kritično besedo o teli mnogokrat pretresovanih vizijah ali prikaznih Da bi se bila Johana lagala, da bi vizije h'ngirala, misliti nikako ne snicmo. Ona je čestokrat trdila, ćelo preil njeno Bmrtjo, . ■ 855 , — , Kreditne akotje ... 138 t 50 , London........1S0 , — , Napol.........9 , 55 , Ck. cekini.......5 , 69«/, , Srebro .........102 , 80 . sr Službe išče! -*% Absolviran gimnazijec, obeh deželnih jezikov popolnem zmožen, aedaj comptotriat, išče takoj pri-mernega alužbovanja. — Prijazne ponudbe do 20. t m. pod šifro J. J. poste reatante v Ljubijaai. (121-3) Hiša na prodaj. Prostovoljno prodaje 8fl na spodnjth Poljanah ležeSa hiša nt. 5O z njivo in vrtom vred, poieg tuđi 2 orala senoieti in 1 oral 400 □ Bež. hr oa. Natančnejši pogoji se izvedu pri poaestnici v istej hiai. (107—3) Prsne in pljučne bolezni, kakorfinc koli so, ozdravijo se a po zdravniškem prcdpisu pripravljenim Mi ilfi€'liiiOi*iiii sclmeebergskim zeljiščnim alloponi, Franja tVilhelmtt, Ivkarja r Keunkirchen. Ta sok koristi na posebno ugodu i nuein zn vratne in prsne holesrni, ffrijn»9 hrijtatitstr k. V dokaz rečenega podajem sledeće dopise pripoznanja: Gospodu Franju Wilheh»u, lekarju v Neunkirchen. Izpričevalo. Mojega sina Franja mučil je osem tednov tako huđ (krćni) kaftelj, da sem se bal, da ga bode jedenkrat zadavil. Poieg tega pak jo tuđi hujsal, in je tako oslubel, da je kotnaj šo po konci stal. Nasvetovan mu je bil scbneebergski zeljiSčni allop in hvala temu izvrstnemu leku, uie po aživanji prve steklenico, pojenjal je kašelj nekoliko in po uživanji druge steklenice okrepi) se je otrok zelo, pridobil zopet moć in je od tega časa popolnem zdrav. — Tuđi moj starejši sin ozdravi! se je s tein pripomoć kom v malih dnevih hu-dega kafilja in hripavosti. Dajem Vam tedaj, s prisrčno zahvalo za tako hitro in čudapolno ozdravenje mojih otrok to izpričevalo, ter vo&čim, da bi se ta Iek na korist bolnih Ijudij po širocem svetu seznauil in v obče uporabljal. F1 a t z, 6. marca 1855. Anton Jusi. Lovro Siheibeureif, župan. Gospodu Franju Wifhelmu, lekarju v Neunkirchen. Vaše blagorodje! Prosim Vas, mi uljudno akar bitrejSi moči poslati Jo 4 steklenice Vašega slovecega zeijisčnega allopa, jaz čutiin po uživanji dveh steklenic, da se na boljSe obraćaju od dno do dne moje prsno in vratne boleČine. Zaradi tega obrnem se ta pot na Vas samega v zaupanji, da dobim najsvežnejšega. Priloženo jo 5 gl. k. veljave. Z odličnim spoStovaiijein (42—4) HenrllK Bock, ranoceluik in zdravnik porodstva. Htlnchret na Ost rangu, 23. februarja 18.^9. ml^mmi Oni p. n. kupci, katuri zelć dobivati izvrstni prnvl Hl^p^ gchneebergski zeljišfni all«p, katerega jas od lota -Hoti som iadeljujem naj blagovolijo izrecuo z ah te vati Wilhelmov schneebergski zeljiščni allop. Samo takrat je moj izdelek, ako je na vsakej stek- lenici ta pečat. Ponarejevalci tega varstvenega znamenja kaznu- jejo se po postav- ncni zakonu. Kakazanje o rabi titula se vsakej steh'tenici. Zapečattna originalna Ntoklenica vulj;t 1 gold. 2~> kr., tur jo vedno v sveznem stanji in s« dobiva lo pri izdelovatoljii Franjo Wilhelm, lekar v Neunkirchen na Spodnje-avstrijskem. Zavijanje zaračuna se ać k20 kr. Pravi \Vilhelmov sehneeltergski zoljišriii allop dobivn se tuđi samo pri mojih gospodili odkupcih v Ljubljani pri I*clra T.UHHuiku, v Novcui unoHtu pri I>oiu. Klzzoliju, lakarjii; v Postojni pri J. KupIV'rse'liiiiirttu, lokarju; v Zagrebu pri Nig. 9IiUlbaehut lekarju. ■i^B Zaradi prevzemanja zalog H( b«flrl)t ou« 81,500 Ctiginallat((B I unt 4S, 100 (»fhilnnm. Sanimtlidje WcWinne 1 forrDrn innrTtjPlb fintgrv Vtonate in 7 Ilb' I tt)tili bttr.igcn ju(animfn I 7 Million 771,800 o^tmart. Ttr Jč>«be man brn fni(ntl(»brn l'maa btuulrgm obtr bmfftbrn vtt %Voft rinju. »abUn. aiiđ)lantibi*Hufrn6iinqDrTl'Jladinnb.in(un< l>in(|l rDcrDen.&ie ^tflifltrttgaluti fofoTtuou untet* \fi.4OO @t»inn*nbe(l(^t. -&i>mmt. Iiđ>e (Dttainnc rtttbcn inncc^alć dnign TOonatt buc4 7 ^ieljunern tnbflliliiij au«et(oof» unt bi. tia#tu jufommtn 7 Million 771,800 k^.,* »ufift bcm obrnanflfbtiKn tt). {»(lutttgttvinnt tntt»att bie (ottcrie pi.bcIoII nod) (SJtrointtt con 8teid)«maTl sso.ono 4»,«oo «i a is,ooo l2S,«IOn 30,000 7 u. IV.OOO NO,»OO 3 h. 30,00» II a. 10,000 •O.OOO 'J&.OOO 20 it. ttOttO SO.OOO J * i 90,000 etc. e«c. (Stgtn liinffiibung bc» iOctrafle« bon: O. m. fl. 3. 3O. fUt ein 0«»)t» Otiginalloe« n h n 1. O5. „ „ 4 Mai cl. J, Izdatelj i u urednik Josip Jurčič, Lastnhia iu tisk ^Nurodno ll.sIv.uuc*.