Poštnina pavšalirana.
V Ljubljani, dne 7. aprila 1921.	Letnik III.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI
deželne vlade za Slovenijo.
Vieblna: Začasna uredba o pristaniških kapetanijah. — Naredba deželne »lade za Slovenijo glede mestne občinske davščine v Celju. — Razglasi osrednje vlade: Razglas o zunanji obliki uradnih spisor. — Razglasi deželne vlade za Slovenijo: Izpremembe v osebju. Volitev zastopnikov učiteljstva skupine A v višji žalski svet v Ljubljani. Razgla*, da je izv.»z živali, živalskih sirovin in sira iz naše kraljevine v Italijo prepovedan. Razglas, da je Prekmurje dodeljeno v področje državnega kletarskega nadzornika v Mariboru. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v Sloveniji z dne 2. aprila 1921. — Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro: Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih na ozemlju deželne vlade za Slovenijo od dne 13. do dne 19. marca 1921. — Razglasi vojaških oblastev : Nabava drv za kurjavo. — Razglasi raznih drugih uradov in oblastev. — Razne objave. —
Inozemskim naročnikom na znanje.
93.
V imena Njegovega Veličanstva
JPetr»» I.,
po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
A. 1 e Is: s a. n dl e x>,
prestolonaslednik,
na predlog Našega ministra za promet in po zaslišanju Našega ministrskega sveta smo odredili in odrejamo
Začasno uredbo e pristaniških kapetanijah *
Značaj in splošne dolžnosti.
§ 1.
Vse plovne reke in vsa plovna jezera v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev se razdeljujejo na rečne (jezerske) okraje.
Pristaniška kapetanija je državna naprava, pod katere nadzorstvo spada vsa rečno-brodar-ska policija in ves brodarski promet v njenem okraju. Pristaniške kapetanije so podrejene ministrstvu za promet (direkciji za rečno brodarstvo).
Minister za promet določa sedež kapetanijam in meje njih okraja po izkazani potrebi in proračunski možnosti.
§ 2.
Predstojnik kapetanije se zove pristaniški kapetan ter je ukazni državni uradnik in brodarsko-policijski organ. V njemu podrejenem okraju je predstavnik kontrole in izvršnega državnega brodarskega oblastva v mejah zakonov in predpisov. Njemu je poverjeno izvajanje plovstvene in pristaniške službe, njegovo področje pa se razprostira na obalo in na vodo v mejah njegovega okraja.
§ 3.
Pristaniška kapetanija mora pravočasno obveščati svoje nadzorstveno oblastvo o vsem, kar se dče brodarstva. Skrbeti mora za varnost pristanišča, ladij in vseh drugih objektov v njem kakor tudi onih, ki prehajajo.
Skrbeti mora za to, da so vsi objekti v pristanišču, tudi prehajalni, opremljeni s predpisanimi signali- Kontrolirati mora vse objekte, isto-tako njih predstojnike, ali potujejo s predpisanimi listinami (patenti) in ali imajo dopustila (dovolila) za potovanje.
§ 4.
Na poslopju, odnosno objektu, v katerem je bisarna kapetanije, mora biti vsak dan razobešena državna zastava, ponoči pa modra svetiljka.
i
§ 5.
Pristaniškemu kapetanu se po službeni potrebi dodeljuje pomožno osebje.
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine brba, Hrvata i Slovenaca» št. 57, izdanih dne 14. marca 1921.
Policijska služba.
§ 6.
Pristaniški kapetaniji je poverjena pristaniška in obrežna policijska služba, ki jo opravlja s pomočjo svojih organov.
Druga državna oblastva obveščajo, ako morajo izvrševati preiskavo plovnih objektov, o tem pristaniškega kapetana. Kapetanija mora takoj dovoliti vsako preiskavo državnim oblastvom, kakor policijskim, carinskim, vojaškim itd., ter se je po potrebi tudi sama udeleževati.
§ 7.
Vsa oblastva morajo pristaniškim kapetanijam dajati pomoč, ako jo zahtevajo.
Navtična služba.
§ 8.
Pristaniške kapetanije morajo strogo paziti na izpremembo vodnih cest ter sporazumno z organi generalne direkcije voda oznamenovati vsak kraj, ki se izkaže za plovitev nevarnega. Kapetanije poročajo o tem ministrstvu za promet (direkciji za rečno brodarstvo).
§ 9.
Pristaniške kapetanije morajo vsak dan na vidnem mestu označiti stanje vode v pristanišču. V krajih, kjer ni pristaniških uradnikov, skrbe pristaniške kapetanije, da označujejo to stanje agencije domačih podjetij.
§ 10.
Pristaniške kapetanije morajo določati mesta za kole, in sicer v taki razdalji, da ima vsaka ladja dovolj prostora za pristajanje in za potrebne manevre. Kapetanije morajo določati mesta vsakemu objektu v pristanišču ter vedno skrbeti za njih potrebe. Za ladje, ki prihajajo iz inozemstva, določajo mesto sporazumno s carinskim oblastvom.
Določenega mesta ne sme nihče izpremeniti brez vednosti in dovolitve pristaniške kapetanije. Ce se pristaniškemu kapetanu zdi primerno izpremeniti določeno mesto, se mora predstojnik objekta temu brezpogojno pokoriti.
Odredbe kapetanije v tem zmislu so izvršne. Zoper nje se smejo predstojniki objektov pritožiti po redni poti.
§ 11.
Kapstani večjih pristanišč morajo razdeliti pristanišče na več delov, izmed katerih mora biti vsak označen z rimsko številko na večji tabli, raz-ebešeni na vidnem m«stu.
§ 12.
Pristaniške kapetanije morajo paziti na gibanje ladij in vseh plovnih objektov. Nadzirati morajo splave, vodne naprave, kopališča itd., ali so pravilno zvezani, ali imajo v redu čolne in ali so na določenih mestih, istotako ladje, ali imajo rešilne priprave.
§ 13.
J-’ristaniške kapetanije naročajo pristaniškim redarjem, naj ves dan nadzirajo vse objekte na prekladališču, da se raztovorjeni objekti takoj odpravljajo ter drugi, pripravljeni za natovoritev,
postavljajo na njih mesto; da pazijo, da ni privezanih več objektov drug na drugega, nego kolikor dopuščajo lokalne razmere. Dolžni so nadzirati zvezovanje objektov.
§ 14.
Pristaniške kapetanije prepovedujejo kuriti na odprtih ognjiščih objektov v pristanišču. Za kurjenje zaradi desinfekcije se mora zahtevati dovolitev pristaniške kapetanije.
Vsi pomočki za gašenje eventualnega požara s potrebno človeško močjo morajo biti pripravljeni na licu mesta.
Kadar se natovarjajo ali raztovarjajo razstrelila in lahko zapalni predmeti, je strogo prepovedano pušiti na obali in drugih objektih v bližini. V ta namen določi pristaniški kapetan nadzira-telja (stražnika) ob stroških ladje.
Objekti, ki nakladajo ali so natovorjeni s temi stvarmi, morajo ves čas nositi rdečo zastavo.
Ce nastane požar, če se razbije ladja ali če nastopijo druge nevarnosti, se mora pozivu pristaniškega kapetana takoj in brezpogojno odzvati vsaka brodarska oseba ter dati zahtevano pomoč.
V takih primerih se mora zvoniti v znamenje vzbune na objektu, kjer je nastal požar, kakor tudi na bližnjih objektih.
Objekti, na katerih je nastal požar, se morajo kar najhitreje oddeliti od drugih.
Ako se kdo izmed brodarjev ne bi hotel odzvati pozivu in odredbam pristaniškega kapetana, ga smejo kapetanije kaznovati.
§ 15.
Pristaniških kapetanij mora biti skrb, da nosijo vse ladje in drugi objekti predpisane zastave.
Objekti brodarskih podjetij kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev morajo nositi državno zastavo na krmilu.
Na mestih, določenih za državno zastavo, s« ne sme razobešati nobena druga zastava ali drugo znamenje.
Vsi objekti brodarskih podjetij kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev morajo ob slavnostnih, dneh nositi državno zastavo tudi na jadrenikih (spredaj) od solnčnega vzhoda do solnčnega zapada.
Nobena ladja v pristanišču se ne sme upirati razobesitvi svoje nacionalne zastave, ako to zahteva pristaniška kapetanija.
§ 16.
Pristaniške kapetanije morajo podpirati carinske, monopolne in policijske organe pri njih poslu na ladjah v pristanišču in na obali. Ob nepravilnosti morajo pridržati ladijske listine in ladji prepovedati odhod.
§ 17.
Pristaniških kapetanij mora biti skrb, da pristojni organi vzdržujejo pristanišče in obalo primerno čisto; skrbeti morajo za to, da se preprečujejo zlorabe, tatvine itd., pri čemer jih podpirajo policijska oblastva.
§ 18.
Pristaniške kapetanije se morajo uverjati, ali so za zgradbe, ki se postavljajo na obali, izdana potrebna dovolila.
Če niso izpolnjeni vsi predhodni pogoji za postavitev kakršnekoli zgradbe na obali, obveščajo o tem najbližje policijsko oblastvo in direkcijo za rečno brodarstvo.
§ 19.
Če je treba kaj blaga iz kakršnihkoli razlogov odpraviti s pristanišča, pa se lastniki blaga ne strinjajo s tem, morajo kapetanije s sodelovanjem policijskih oblastev odpraviti blago ob stroških lastnikov.
§ 20.
Pristaniške kapetanije morajo skrbeti za to, da se takoj poravna vsaka škoda, ki bi jo na državnem imetku in zemljišču provzročile ladje ali njih posadke. Izjema so samo primeri višje sile.
Za vsako opustitev, zaradi katere se država oškoduje, je odgovoren pristaniški kapetan.
§ 21.
Vsak poveljnik ladje ali predstojnik objekta se mora prijaviti pristaniškemu kapetanu takoj, najkesneje pa v 12 urah po prihodu ter mu izročiti ladijske listine v vpogled.
V	krajih, kjer poslujejo agencije brodarskih podjetij, se smejo poveljniki ladij, ki vzdržujejo redni promet, oprostiti osebne prijave.
V	tem primeru so agenti brodarskih podjetij zavezani pristaniškemu kapetanu vročiti raport o dohodku ladje s potrebnimi podatki. Vsekakor se morajo agenti brodarskih podjetij za to pismeno obvezati.
Carinski predpisi s tem niso prizadeti.
§ 22.
Predpisane ladijske listine so:
a)	za parnike:
1.	) patent ladje;
2.	) potrdilo, da so kotli v redu;
3.	) sanitetno dovolilo;
4.	) ladijski dnevnik;
5.	) popis osebja posadke kakor tudi listine o
njega identiteti;
b)	za vlačilnice:
1.	) potrdilo o sposobnosti za plovitev;
2.	) dnevnik o delu objekta;
3.	) sanitetno dovolilo;
4.	) popis osebja kakor tudi listine o njega
identiteti;
c)	za splave: kakor pod a), v točkah 3. in 4.
§ 23.
Vsi plovni objekti brez razlike: ladje, vlačilnice, dereglije (manjše ladjice) in čolni nad 20 ton nosljivosti morajo imeti dovolilo za plovitev, ki ga izdaja ministrstvo za promet (direkcija rečnega brodarstva). Za dereglije in čolne do 20 ton izdajajo omenjeno dovolilo pristaniške kapetanije, v katerih okolišu živi lastnik. O teh izdanih dovo-lilih pošilja pristaniška kapetanija koncem vsakega meseca ministrstvu za promet (direkciji rečnega brodarstva) izpisek iz svojega registra.
Tudi vsa druga dovolila, izdana po ministrstvu za promet (direkciji rečnega brodarstva), se morajo registrirati pri pristaniški kapetaniji, v katere okolišu živi lastnik objekta.
Dovolila za kopališča in vodne naprave izdajajo politična oblastva, oziroma rečno-inženjer-ska zvanja. Pristaniški kapetani odločajo v komisijah kraje za kopališča in vodne naprave, da ne ovirajo brodarskega prometa.
Dovolila za ribarjenje izdajajo ona oblastva, ki so po veljavnih zakonitih predpisih v dotičnih pokrajinah pristojna za to.
§ 24.
Če se ladijske listine ne strinjajo z resničnostjo, dado pristaniške kapetanije s pomočjo dveh strokovnjakov, in sicer ob stroških lastnikovih, pregledati objekt ter preiskati spor.
§ 25.
Pristaniške kapetanije vroče poveljniku prispele inozemske ladje «prijavnico», ki jo poveljnik po vseh vprašanjih točno izpolni ter svojeročno podpiše. Za tovor se lahko priklopi «prijavnici» že naprej pripravljena «tovornica blaga»; tudi to mora podpisati predstojnik objekta. Za vse navedene podatke je osebno odgovoren.
Pristaniška kapetanija se sme uveriti, ali so navedbe resnične.
Kdor predloži «prijavnico», jo mora taksirati po veljavnih zakonih, ker velja za uradno listino. «Prijavnica» ostane v arhivu kapetanije.
§ 26.
Vsak objekt, ki manipulira izvun označenega pristanišča, se smatra, kakor bi manipuliral v pristanišču samem.
Ta okolnost se mora navesti v «prijavnici».
§ 27.
Po izpolnitvi «prijavnice» izda pristaniška kapetanija poveljniku inozemskega objekta «dovolilo za promet z obalo». To dovolilo je potrdilo, da je objekt izvršil vse predpisane formalnosti.
Brez dobljenega «dovolila za promet z obalo» ne sme noben objekt pričeti z raztovarjanjem ali natovarjanjem blaga ali uvesti kakršnegakoli drugega prometa z obalo, drugimi objekti ali osebami. Samo potniškim ladjam v rednem prometu ni treba, v prilog hitremu odpravljanju, deponirati ladijskih papirjev in zahtevati «dovolila.za promet z obalo», ako so izpolnjene carinske formalnosti. V tem primeru je agencija brodarskih podjetij zavezana dati kapetaniji potrebne podatke.
§ 28.
Poveljniki ladij domačih podjetij morajo svoj prihod v pristanišče prijaviti pristaniški kapetaniji s predpisanim obrazcem «tovornice blaga» (v knjigi po 100 listov s kopijami).
§ 29.
Poveljnik ladje je odgovoreh za to, da se izvršujejo vse odredbe kapetanije, dokler je ladja v pristanišču, zlasti pa predpisi o rečno-policijski in zdravstveni službi.
Če se kdo izmed posadke upre izvršitvi odredb, če napravi nered, provzroči prepir itd., so pristaniške kapetanije upravičene, da ga ali kaznujejo ali pa izroče policijskim oblastvom.
§ 30.
Pristaniška kapetanija zadrži od vsakega nadaljnjega potovanja 'one plovne objekte, ki ne bi imeli ob pregledu «izpričevala o sposobnosti za potovanje», katero mora biti v predpisanem roku obnovljeno. O tem kapetanija brzojavno obvesti ministrstvo za promet (direkcijo za rečno brodarstvo) ter naprosi nadaljnjih navodil.
Ako gre za inozemsko ladjo, se postopa isto-tako, kolikor to ne nasprotuje mednarodnim pogodbam.
§ 31.
Pristaniške kapetanije morajo paziti, da imajo objekti v pristanišču vsak čas zadostno posadko za eventualne manevre.
§ 32.
Brez dovolila pristaniške kapetanije je strogo prepovedano v pristanišču streljati s topovi, puškami in s kakršnimkoli drugim orožjem. Istotako je prepovedano spuščati ognjemete.
Zabavne vožnje na razsvetljenih čolnih in slavnosti na vodi in obali v pristanišču ali rečnem okraju se smejo prirejati samo s privolitvijo pristaniške kapetanije v sporazumu s politično-policijskimi oblastvi.
§ 33.
Prepovedano je metati smeti (pepel, žlindro, ostanke) v pristanišču.
§ 34.
Poveljniki ladij ali voditelji objektov, ki so v pristanišču ali ob času potovanja v rečnem okraju, morajo kapetanijo obvestiti vselej, če se primeri havarija, če trči en objekt ob drugega, če nastane požar na vodi, če kdo kaj ukrade, če kdo umre na ladji, če kdo koga ubije, če kdo utone itd.
§ 35.
Brez dovolila pristaniške kapetanije ne sme noben predstojnik objekta dopustiti, da bi se na njegov objekt privezal kakršenkoli drugi, ki prihaja iz inozemstva, razen če' je nevarnost. O tem se mora takoj obvestiti pristaniška kapetanija.
§ 36.
Na pismeno zahtevo pristaniške kapetanije mora poveljnik ladje izročiti vsakogar izmed svo-
jega osebja. Na zahtevo kateregakoli oblastva (po pristaniški kapetaniji) morajo poveljniki potniških ladij izročiti tudi potnika z ladje.
§ 37.
Pristaniških kapetanij mora biti skrb, da agencije pravočasno na svojih tablah objavljajo eventualne zamude rednih potniških ladij.
§ 38.
Vsako večje in daljše popravilo čolnov, vodnih naprav, dereglij itd. na suhem se mora prijaviti pristaniški kapetaniji.
§ 39.
Noben objekt ne sme kreniti iz pristanišča, dokler po opravljenih carinskih in drugih formalnostih ne dobi od pristaniške kapetanije «dovolila za odhod», ki ga mora poveljnik ladje pokazati na zahtevo pristojnih oblastev.
Izjeme so samo redne potniške ladje.
Količina natovorjenega blaga se mora priobčiti pristaniški kapetaniji.
§ 40.
Ako bi objekt tudi po dobljenem «dovolilu za odhod» ostal v pristanišču iz kakršnihkoli razlogov dalje časa nego 24 ur, mora poveljnik objekta pristaniški kapetaniji vrniti ladijske papirje, kjer ostanejo do odhoda. Če se bivanje podaljša preko treh dni, se mora izdati novo «dovolilo za odhod».
§ 41.
Po mednarodnem pravu so tuje trgovske ladje podrejene sodišču one države, v katere vodah bivajo, in sicer ne samo za prekrške in zločine, ki jih zakrivijo ladijsko osebje in potniki na kopnem, nego tudi za prekrške in zločine, ki se dogode na ladji, dokler biva v teritorialnih vodah. Običaj je, da se prekrški in zločini, storjeni na inozemski ladji, prepuščajo v rešitev konzulatom ali poveljnikom njih vojnih ladij, ako bivajo v pristanišču; opušča pa se ta običaj, ako so po teh prekrških in zločinih prizadeti interesi države, katere last je teritorij, ali njeni državljani ali če konzulat ali poveljnik ladje zaprosi za posredovanje naša državna oblastva. Umeje se, da imajo oblastva države, katere last je teritorij, pravico v takih primerih ukreniti vse, kar je treba, pa tudi preiskati ladjo.
O namerjani preiskavi morajo obvestiti konzula dotične države, katere last je ladja — ali poveljnika vojne ladje iste države, ako slučajno biva v luki — da lahko ukreneta, kar smatrata za svojo dolžnost.
V zmislu tega predpisa mednarodnega prava morajo postopati tudi pristaniške kapetanije.
Predpisi ob havarijah in nesrečah.
§ 42.
O vseh havarijah, ki se pripete v okraju kapetanije, mora biti le-ta takoj obveščena po najkrajši poti. Pismena prijava se ji mora vročiti najkesneje v 24 urah.
Kapetanija mora takoj in na licu mesta protokolarno preiskati dogodek ter svoj referat s situacijsko skico vred predložiti ministrstvu za promet (direkciji rečnega brodarstva).
Če zadene krivda osebje objekta, se morajo protokolarno zaslišati krivci in priče, njih izpovedi pa priložiti referatu in protokolu o havariji.
§ 43.
Če so havarije večje, mora kapetanija takoj na kraj, kjer se je prigodila havarija, odrediti po potrebi vsak plovni objekt, ki bi bil takrat v področnem okraju, zaradi reševanja potnikov, posadke, blaga in havariranega objekta.
Poveljniki vseh objektov se morajo takoj in brezpogojno odzvati vsaki odredbi kapetanije, ne glede na svojo zastavo in službeno nalogo.
Če bi kapetanija v svojem okraju ne imela za to pripravnih plovnih objektov, mora po najhitrejši poti zahtevati od sosednje kapetanije, brodarske agencije ali direkcije, naj se takoj na lice mesta napoti parnik za reševanje.
§ 44. .
Ves čas, ko se rešujejo potniki, posadka, blago in objekti v okraju kapetanije, mora biti navzočen pristaniški kapetan ali njegov namestnik.
§ 45.
Vsi potopljeni objekti se morajo označiti s plovkami (bojami) takoj potem, ko so se potopili. Na to mora posebno paziti kapetanija. Ponoči morajo biti ta mesta označena s predpisanimi signali.
Če predstojnik potopljenega objekta ne bi njegovega mesta označil s plovko ter pravočasno ne obvestil pristojne kapetanije o potopitvi, ga mora kapetanija pozvati na odgovor ter ga obtožiti; vselej mora takoj odrediti, da se mesto označi, ter obvestiti ministrstvo za promet (direkcijo rečnega brodarstva).
§ 46.
Če objekt nasede, mora pristaniška kapetanija po prejetem obvestilu ali privatnem zaznanju takoj izposlovati in mu poslati pomoč.
§ 47.
Če potopljen objekt ovira redno plovitev, izposlujejo pristaniške kapetanije po pristojni poti pomočke, da se ovire odpravijo in plovitev zavaruje.
Jurisdikcija pristaniške kapetanije.
§ 48.
Posamezniki, ki ne izvršujejo predpisov te uredbe, se kaznujejo v denarju od 50 do 300 dinarjev. Kazen se izvrši v korist državne blagajne.
Kazni izreka pristaniški kapetan.
Zoper obsodbe pristaniškega kapetana je dopustna pritožba na ministra za promet. Rok za pritožbo je 15 dni.
Odločba ministra za promet o pritožbi je izvršna.
Kolikor bi pristaniški kapetan izvršnih obsodb ne mogel izvršiti, jih pošlje policijskim oblastvom v izvršitev.
Pristaniški kapetan izdaja obsodbe pismeno z razlogi.
§ 49.
V sporih o odškodnini, če trči en objekt ob drugega, če se havarira ali če nasede, med privatnimi brodarskimi osebami ali podjetji je pristaniška kapetanija edino pristojno oblastvo za razpravo in razsodbo do vrednosti 3000 dinarjev.
Pritožbo zoper razsodbo kapetanije smejo osebe ali podjetja predložiti v roku 15 dni ministrstvu za promet (direkciji rečnega brodarstva) po pristaniški kapetaniji.
Preko one vrednosti prehaja pristojnost za razsodbo na redni spor pri civilnem sodišču, ki se mu za preiskavo odstopijo vsi dotični spisi.
§ 50.
Če zahtevajo sporne stranke strokovno komisijo (ekspertizo), jo morajo zaprosti pismeno po pristaniški kapetaniji. V to komisijo se odrejajo pristaniški kapetan, en ladijski kapetan, en strojni strokovnjak in en civilni inženjer.
Vsakemu članu komisije mora obsojena stranka plačati dnevnico in potne stroške.
§ 51.
Na pismeno zahtevo sodnega oblastva, da se prepovej tovor ali pridrži objekt, postopa pristaniška kapetanija po proveritvi zahteve, takoj pa mora obvestiti ministrstvo za promet (direkcijo rečnega brodarstva).
§ 52.
Vsi prestopki in zločini, ki se preiskujejo in kaznujejo uradoma, se izročajo v pristojnost policijskim in sodnim oblastvom.
Sanitetni predpisi.
§ 53.
Pristaniške kapetanije morajo skrbeti za zdravstveno stanje v svojem okraju po predpisih rečno-zdravstvene službe.
§ 54.
če nastane v državi ali v inozemstvu epidemija, se morajo pristaniške kapetanije ravnati po Predpisih (odredbah) ministrstva za narodno zdravje in krajevnih fizikatov.
Ladje in objekti, ki prihajajo iz okuženih krajev, morajo nositi rumeno zastavo ter ne smejo Pristajati v pristanišče, dokler se ne izvrši sanitetna preiskava. Pristaniške kapetanije morajo skrbeti za to, da se zdravniške odredbe izvršujejo.
§ 55.
Pristaniška kapetanija mora skrbeti za to, da rib, mesa, sadja nihče ne prinaša v pristanišče pred zdravniško preiskavo, ako je ta potrebna.
Živino mora pregledovati živinozdravnik.
§ 56.
Ob prevažanju mrličev po ladjah morajo pristaniške kapetanije skrbeti za to, da so transporti opremljeni s predpisanimi sanitetnimi listinami.
§ 57.
Kadarkoli vrže voda mrtvo truplo iz sebe, mora pristaniška kapetanija to prijaviti pristojnemu občinskemu ali policijskemu oblastvu.
Postopanje ob potovanju članov kraljevskega doma in dostojanstvenikov.
§ 58.
Kadar potuje član kraljevskega doma, mora pristaniški kapetan osebno pričakati ladjo, se po potrebi prijaviti ter pozdraviti. Ob takih prilikah mora biti on in njemu podrejeno osebje v svečani službeni obleki. Pontoni in pristanišče morajo biti v največjem redu in v največji čistoti; tja se ne sme pripuščati nihče razen uradnih ali posebe določenih oseb. Ako bi zahtevala potreba, mora biti pristaniški kapetan tudi pripravljen, da odpotuje z ladjo.
§ 59.
Ob dohodu ali prehodu visokih državnih dostojanstvenikov, ministrov in nadrejenih višjih predstojnikov jih mora pristaniški kapetan ali, če je sam zadržan, njegov namestnik pozdraviti na ladji ter predstojnikom poročati o stanju v rečnem okraju.
§ 60.
Obmejne pristaniške kapetanije morajo brzojavno obvestiti direkcijo za rečno brodarstvo in sosednjo kapetanijo, če osebe, navedene v §§ 58. in 59., prestopijo na naše ozemlje.
Postopanje z ladjami vojne mornarnice.
§ 61.
Če se pojavi v pristanišču vojna ladja, ji mo'a pristaniška kapetanija takoj določiti poseben kraj, da je na varnem in da ne ovira trgovskega prometa. Poslati ji mora: poročilo o stanju vode v pristanišču.
§ 62.
Ko da pristaniški kapetan poročila inozemski vojni ladji, ako prispe v pristanišče, mora zahtevati od poveljnika vojne ladje: ime ladje, število posadke in topov, čin in ime zaposlencev, število eventualnih potnikov, podatke o odhodnem pristanišču, o bivanju v pristanišču in o cilju potovanja. Te podatke mora pristaniška kapetanija brzojavno priobčiti: 1.) ministrstvu za promet (direkciji rečnega brodarstva), 2.) ministrstvu za vojno in mor-narnico, 3.) ministrstvu za zunanje zadeve in 4.) krajevnemu ali policijskemu oblastvu.
§ 63.
Razen podatkov, omenjenih v § 62., ne sme pristaniška kapetanija od vojne ladje zahtevati nobenih listin, ražen potrdila o zdravstvenem stanju, ki se mora pred odhodom vrniti.
§ 64.
Ako bi posadka vojne ladje v pristanišču zakrivila prestopek ali izgred, mora to pristaniška kapetanija takoj naznaniti poveljniku vojne ladje in krajevni vojaški komandi.
§ 65.
O odhodu inozemske vojne ladje iz pristanišča mora pristaniška kapetanija brzojavno obvestiti vsa oblastva, navedena v § 62., ter označiti smer, v kateri je ladja odpotovala.
O raportih in vodstvu registrov.
§ 66.
Pristaniške kapetanije morajo voditi dnevnik ter imeti v redu svoj arhiv. O izrečenih kaznih se mora voditi «register kazni» z vsemi potrebnimi razpredelki.
§ 67.
Koncem vsakega meseca morajo pristaniške kapetanije poslati vse denarne vsote, nabrane na podstavi zakona o pristaniških taksah, kaznih itd., ministrstvu za promet (direkciji rečnega brodarstva) š podrobnim poročilom vred.
§ 68.
Pristaniška kapetanija mora voditi register vseh objektov, katerih lastniki stanujejo v področju kapetanijskega okraja.
§ 69.
Pristaniške kapetanije morajo voditi dnevnike, raporte in drugo, predpisane po direkciji za rečno brodarstvo, ki se nanašajo na kontrolo prometa in vodstvo statistike.
Prehodna določila.
§ 70.
Ministrstvo za promet (direkcija rečnega brodarstva) predpiše, kakšno uniformo morajo nositi pristaniški kapetani.
§ 71.
Ta začasna uredba stopi v veljavo, ko jo kralj podpiše in ko se razglasi v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
V Beogradu, dne 16. februarja 1921.
Minister za promet:
J. P. Jovanovič s. r.
Aleksander s r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za zunanje zadeve:
Nik. P. Pasic s. r.
Minister priprave za ustavotvorno skupščino:
M. N. Trifkovič s. r.
Minister za notranje zadeve in namestnik ministra za gradbe:
M. Draškovič s. r.
Namestnik ministra za finance, minister za notranje zadeve:
M. Draškovič s. r.
Minister za promet:
J. P. Jovanovič s. r.
Minister za prosveto:
Sv. Pribičevič s. r.
Minister za pravosodje:
M. Djuričič s. r.
Minister za kmetijstvo in vode in namestnik ministra za verstvo:
dr. V. Jankovič s. r.
Minister za gozde in rudnike:
dr. H. Krizman s. r.
Minister za vojno in momamico: general Branko Jovanovič s. r.
Minister za pošto in brzojav in namestnik ministra za narodno zdravje: dr. S. Miletič s.r.
Minister za trgovino in industrijo: dr. V. Kukovec s.r.
Minister za agrarno reformo: Nikola Uzunovič s. r.
Minister za socialno politiko in namestnik ministra za prehrano in obnovo dežel:
dr.M.Jovanovič s.r.
Naredbe deželne vlade za Slovenijo.
94.
Naredba deželne vlade za Slovenijo glede mestne občinske davščine od prenočišč v Celja.
Na podstavi § 59. celjskega občinskega reda se dovoljuje, da sme mestna občina celjska pobirati od dne, ko se razglasi ta naredba v «Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo«, za dobo enega leta
občinsko davščino na obrtoma izvrševana prenočišča tako-le:
§ L
Davčni objekt.
Na podstavi sklepa gerentskega sosveta z dne 30. decembra 1920. pobira mestna občina celjska v korist mestnemu zakladu davščino od vseh prostorov, ki se v zmislu § 28., točke a) obrtnega reda ali v zmislu določila, ki bi to določilo nadomestilo, oddajajo obrtoma.
§ 2.
Davčni subjekt.
Davčni zavezanec proti mestni občini je preno-čiščar (koncesionar ali zakupnik prenočevalskega obrta).
§ 3.
Izmera davka.
Davščina znaša za vsak prostor, obrtoma oddajan v prenočevalne namene, za vsak dan oddaje 25 % čiste oddajne cene.
Prenočiščar sme k čisti oddajni ceni proti pre-nočevalcu priračuniti teh 25 %, za davščino od prenočišča. Ako je v enem prostoru več istočasnih prenočevalcev, ki plačajo vsak posebe, mora prenočiščar porazdeliti davčni pribitek na vse, tako da vsakemu prenočevalcu priračuni 25 %, k temu, kar mora osebno plačati za prenočišče.
Ako oddajani prostor stalno ali začasno sicer ne služi prenočevanju, a spada med oddajne prostore dotične obrtne koncesije, tvori tudi njegov čisti donos podstavo za 25 %no obdavčitev, n. pr., ako kdo najame hotelsko sobo za pisarno ali za razkazovanje trgovskih vzorcev.
Ta določila morajo biti v informacijo prenoče-valcem v vsakem obrtoma oddajanem prostoru, ki je zavezan tej davščini, na dobro vidnem kraju nabita obenem pri ostalih oddajnih pogojih.
Obrtno oblastvo ima v zmislu § 51., I. odstavka, in § 54., II. odstavka obrtnega reda pravico, da čiste dnevne oddajne cene za obrtoma izvrševana prenočišča tarifira in tarife občasno preureja razmeram primerno.
Ako se odda lokal, zavezan davščini, za dalje časa proti pavšalni najemščini z gotovo dobo (tedensko, mesečno), je 25 %ni davek računiti od vsakega plačilnega obroka najemščine in po njegovi čisti višini. Pavšalirani najem prostora in pogoje pa mora prenočiščar ob sopodpisu najemnikovem v 24 urah po pogoditvi naznaniti mestnemu magistratu.
Mestni magistrat ima v vseh primerih pravico, da na željo prenočiščarjevo ali po lastni iniciativi davščino pavšalira v sporazumu z obdavčencem.
§ 4.
Začasne oprostitve.
Ako je oseba, ki jo veže poklic na stalno bivanje v Celju in ki je naš državljan, zase ali z rodbino vred prisiljena zgolj zaradi tega, ker nima stanovanja, prebivati nepretrgoma več nego teden dni v prenočišču, ki je zavezano tej davščini, mora mestni magistrat na kolka prosto pismeno prijavo, ki mora navajati tudi dotičnikov poklic in biti podpisana po prizadeti stranki in po prenočiščarju, dotično prenočišče za čas take uporabe davščine oprostiti. O ukrepu je obvestiti stanovalca in prenoči-ščarja.
Dan izselitve mora stanovalec vsaj 24 ur prej naznaniti mestnemu magistratu. Naznanilo mora prenočiščar sopodpisati.
Osebe, ki so prišle v Celje le po kupčiji ali kot zastopniki zunanje firme in so se za dalje časa nastanile v hotelu ali prenočišču, ne uživajo ugodnosti
§ 4.
§ 5.
Prijava sob in cen.
Ko nastopi veljavnost te naredbe, morajo vsi prenočiščarji mestnemu magistratu v osmih dneh prijaviti kraj (ulico in hišno številko, ime hotela ali prenočišča) prenočevalskega obrta, število davščini zavezanih prostorov in njih takratno dnevno oddajno ceno, in sicer za vsak posamezni prostor z navedbo števila ležišč, kakor tudi skupni dnevni uspeh vseh prostorov.
Prenočiščarji morajo nadalje ob vsakem plačilnem roku za davščino (§ 7.) mestnemu magistratu predložiti pismen obračun o tem, koliko izmed že javljenih prostorov in po kateri ceni (cena s 25%nim pribitkom vred vzeta) je bilo oddajanih zadnjega pol meseca.
če je bil med polmesecem pritegnjen v obrt prenočevanja nov prostor ali pa če je bil doslej upo-
rabljan prostor opuščen, mora prenočiščar to v 24 urah javiti mestnemu magistratu z individualno navedbo, za kateri prostor gre. V istem času je prijaviti vsako preuredbo čistih oddajnih cen, ako te cene niso oblastveno regulirane.
Otvoritev novega prenočevalskega obrta mora koncesionar, ne glede na določila obrtnega reda, magistratu v namene te davščine prijaviti v zmislu prvega odstavka tega paragrafa najkesneje tedaj, ko je začel prenočišča dejansko oddajati. Enako je v davčne namene poleg obrtne odglasitve naznaniti v osmih dneh opustitev obrta ali izmenjavo v osebi prenočiščarjevi.
§ 6.
Kontrola.
Mestni magistrat ima pravico in dolžnost, da se, če je treba, po svojih organih na licu mesta ali z zaslišavanjem prenočiščarjev, njih osebja in njih najemnikov in sploh na katerikoli primeren način prepričuje o pravilnosti podatkov, ki so mu bili v namene davščine dani na razpolago, po določilih te naredbe ali prostovoljno.
Enako mora gojiti primeren stik z drugimi javnimi oblastvi, v katerih področje spada urejanje in nadziranje prenočišč, stanovanstva in tujskega prometa.
§ 7.
Plačevanje davščine.
To davščino mora prenočiščar plačevati dne 16. vsakega meseca in 1. vsakega prihodnjega meseca dekurzivno (za nazaj). Ako je davščina pavša-lirana, jo je plačevati ob vsakem domenjenem plačilnem roku najemnikovem, oziroma koncem pavša-liranega najema, če drug rok za plačevanje najema ni bil dogovorjen med prenočiščarjem in najem-nikom.	.
Zakesnelim vplačilom priračunja mestni magistrat 6 %, zamudnih obresti in izterja dolžne zneske po politični izvršbi, ako je bil plačilni opomin brezuspešen.
§ 8.
Globe.
Za vsako zakesnitev prijav, ki so predpisane v tej naredbi, kaznuje mestni magistrat prenočiščarja z globo do 1000 K, eventualno do 50 dni zapora.
Vsako utajitev ali vedoma napačno priglasitev okoliščin, ki so pomembne za pravilno izračunjanje davščine, kaznuje mestni magistrat, ne glede na morebitne posledice po splošnem kazenskem zakoniku, z globo do 5000 K, eventualno do 250 dni zapora.
Ako je pri tem udeležen poleg prenočiščarja še kdo drugi, zadene globa do enake višine tudi njega.
Izgovora prenočiščarjevega na svoje obrtno uslužbenstvo ni vpoštevati pri kazenskih primerih. Ob ozira vrednih okoliščinah ga je nasloviti na pot milostne prošnje do višjo kazenske stopnje.
Kaznovanje izvršuje mestni magistrat po "splošnih pravilih za upravnokazenski postopek.
Globe pripadajo mestnemu ubožnemu zakladu.
§ 9.
Prizivi.
V	vseh zadevah, ki niso kazenskega značaja, je zoper odloke in odredbe mestnega magistrata dopusten priziv na občinski svet, v drugi stopnji pa na deželno vlado, poverjeništvo za notranje zadeve.
To določilo pa ne obseza odredb, ki jih mora mestni magistrat izdajati kot obrtno oblastvo in ki se ravnajo le po določilih obrtnega reda.
Zoper kazenske obsodbe je dopusten priziv na deželno vlado, poverjeništvo za notranje zadeve.
Vsak priziv je vložiti pri mestnem magistratu v 14 dneh od dne po vročitvi magistratnega odloka, odredbe ali obvestila o občinskem sklepu stranki, pri kazenskih prizivih pa od dne po razglasitvi razsodbe.
§ io.
Trajanje davščine.
Ta davščina se pobira od dne razglasitve te naredbe v «Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo» za dobo enega leta.
Podaljšava gorenje davčne dobe je zavisna od novega privolila deželne vlade.
V	Ljubljani, dne 30.marca 1921.
Predsednik deželne vlade: dr. Baltič s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Razglas o zunanji obliki uradnih spisov.
Da bo administracija enakolična, čim bolje in hitreje pregledna in da se ščedi z materialom, je izvolil ministrski svet s sklepom z dne 24. januarja 1921., D R br. 14.120, odrediti to-le:
1.	) Odslej naj se po vseh državnih oblastvih in uradih, istotako po občinskih in samoupravnih telesih spisi ne numerirajo na hrbtu, nego samo in edino z odtiskom štampilije takoj pod besedilom, in sicer na levi strani in poleg besedila samega. Tako je postopati vselej, tudi takrat, kadar se morajo o predmetih izdati rešitve ali kadar se morajo poslati drugemu uradu.
2.	) Besedilo naj se piše čez vso stran, ne pa samo na polovico strani.
Na polovico strani naj se piše samo, kadar se mora izdati rešitev.
3.	) Če se osnavlja predmet na začetnem spisu, je treba vselej pri vrhu besedila na levi strani v majhnem kvadratu postaviti vsebino tega spisa, in sicer čim krajše in jasneje.
To velja tudi za prošnje in vloge privatnih oseb.
Iz generalne direkcije državnega računovodstva v Beogradu,
dne 10. marca 1921.; D R br. 14.120.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
Izpremembe v osebju.
Dr. Dionizij Mara ž, okrajni komisar, doslej prideljen za civilnega komisarja komandantu zapad-nega odseka v Gorenjem Logatcu, je dodeljen v nadaljnje službovanje okrajnemu glavarstvu v Logatcu.
Dominik D e r e a n i, konceptni praktikant pri politični ekspozituri v Cerknici, je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Logatcu.
Fran Jurc a, okrajni tajnik, doslej dodeljen v službovanje komandantu zapadnega odseka v Gorenjem Logatcu, je dodeljen v nadaljnje službovanje okrajnemu glavrstvu v Logatcu.
Alojzij Cevna, kanclist pri politični ekspozituri v Cerknici, je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Logatcu.
Premestitev Franca J a k i j a od okrajnega glavarstva v Novem mestu k civilnemu komisariatu za Prekmurje v Murski Soboti je razveljavljena. Fran Jaki je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Mariboru.
Pisarniški oficiant Bogo Pleničar pri okrajnem glavarstvu v Litiji je premeščen k civilnemu komisariatu za Prekmurje v Murski Soboti. -
Matija Švigelj, računski oficial pri okrajnem glavarstvu v Ptuju, in Blaž Naglič, računski oficial pri knjigovodstvu deželne vlade v Ljubljani, sta imenovana za računska revidenta na sedanjih službenih mestih.
Pisarniški oficiant pri bivši politični ekspozituri v Cerknici Josip Kragelj se na podstavi § 30. ukaza vsega ministrstva z dne 25. januarja 1914., drž. zak. št. 21, odpušča iz službe.
Dr. Baltič s. r.
Št. 8.
Volitev zastopnikov učiteljstva skupine A v višji šolski svet v Ljubljani.
Skrutinij volitev zastopnikov učiteljstva skupine A (učiteljev srednjih šol in učiteljišč), ki se je vršil v petek dne 1. aprila 1921., je imel nastopni izid:
Kot zastopniki so prejeli:
dr. Josip Pipenbacher, profesor in začasni vodja državne realne gimnazije v Ljubljani, 106 glasov;
Franc Voglar, profesor na državni gimnaziji v Mariboru, 98 glasov;
dr. Jakob Žmavc, profesor na državni gimnaziji v Mariboru, 73 glasov; *
* Priobčen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 69, izdanih dne 28ega marca 1921.
dr. Anton Breznik, profesor na Škofijski gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano, 1 glas;
Josip Mazi, ravnatelj državne realke v Ljubljani, 1 glas;
dr. Josip M e n c e j, profesor na državni realni gimnaziji z nemškim učnim jezikom v Ljubljani, 1 glas;
Franc Mravljak, profesor na državni realni gimnaziji v Celju, 1 glas;
dr. Ljudevit Pivko, profesor na moškem učiteljišču v Mariboru, 1 glas;
Alojzij V i r b n i k, profesor na realni gimnaziji v Ljubljani, 1 glas.
Kot namestniki so prejeli:
Franc Jeran, profesor na državni realki v Ljubljani, 105 glasov;
Franc Mravljak, profesor na državni realni gimnaziji v Celju, 101 glas;
dr. Anton Breznik, profesor na škofijski gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano, 70 glasov;
dr.Josip Tominšek, ravnatelj državne gimnazije v Mariboru, 2 glasa;
Franc Bračun, profesor na državni gimnaziji v Mariboru, 1 glas;
dr. Simon Dolar, profesor na državni gimnaziji v Kranju, 1 glas;
Adolf Pečovnik, profesor na državni gimnaziji v Mariboru, 1 glas;
dr. Ljudevit Pivko, profesor na moškem učiteljišču v Mariboru, 1 glas;
Ivan Vesenjak, profesor na državni gimnaziji v Mariboru, 1 glas;
Anton Zupan, profesor na državni gimnaziji v Kranju, 1 glas.
Izvoljena sta torej v zmislu člena 6. uredbe o poslovanju višjega šolskega sveta v Ljubljani z dne 22. februarja 1921., št. 60 Ur. L, za zastopnika učiteljev srednjih šol in učiteljišč v višjem šolskem svetu za dvoletno poslovno dobo:
dr. Josip Pipenbacher, profesor in začasni vodja državne realne gimnazije v Ljubljani, in Franc Voglar, profesor na državni gimnaziji v Mariboru;
sa namestnika:
Fran Jeran, profesor na državni realki v Ljubljani, in
Fran Mravljak, profesor na državni realni gimnaziji v Celju.
V	Ljubljani, dne 2.aprila 1921.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za uk in bogočastje.
Predsednik volilnega odbora:
dr. Janko Bezjak s. r.
Št. 1050.
Razglas.
Po naznanilu ministrstva za zunanje zadeve z dne 24. marca 1921., št. 2971, je italijansko ministrstvo za notranje zadeve prepovedalo izza dne 15ega marca 1.1. uvoz živali, živalskih sirovin in sira iz naše kraljevine v Italijo.
Z ozirom na to se po naročilu ministrstva za kmetijstvo in vode z dne 24. marca 1921., št. 1778, ne dopušča nakladanje in odpravljanje navedenih predmetov, namenjenih za izvoz v Italijo.
V	Ljubljani, dne 29.marca 1921.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za kmetijstvo.
Št. 1065.
Izfcaz o stanju	kužnih bolezni
? Slofenifi z dne 2. aprila 1921.
Opazka: Imena okrajnih glavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini.
Obstoje'
Slinavka in parkljevka.
Brežice: Zakot 1:1. Novo mesto: Žužemberk 1: 3.
Vranični prisad.
Slovenjgradec: Šmartno na Paki 1:2.
Mehurčasti izpuščaj pri plemenskih konjih.
Ljubljana okolica: Dobrova 1:1, Vrhnika 1:1. Ljutomer: Bolehneci 1:1, Ljutomer 1:2. Maribor: Sv. Juri v Slovenskih goricah 1:1. Novo mesto: Bela cerkev 1:1. Ptuj: Savci 2:2.
Garje konj.
Celje: Petrovče 1:1. Politična ekspozitura Mozirje: Rečica 1:1. Črnomelj: Gradac 1:1. Kočevje: Mala gora 1:1. Kranj: Poljane 1:1. Litija: Kolovrat 1:1. Ljubljana okolica: Št. Vid 1:1. Ljutomer: Moravci 1:1. Maribor: Hošnica 1:2, Pekre 1: 3, Pohorje 1:1, Rdeči breg 1:4, Skoke 1:1. Sv. Trojica v Slovenskih goricah 1:1. Novo mesto: Žužemberk 1:2. Ptuj: Slovenja vas 1:1, Šikola 1:1, Sv. Lovrenc 1:1. Slovenjgradec: Velenje 1:2, Trbonje 1:2.
Garje ovac.
Politična ekspozitura Mozirje: Ljubno 1:1, Luče 3:12, Solčava 2: 8. Kranj: Jezersko 2:12, Sv. Ana 1:2.
Pasja steklina.
Črnomelj: Suhor 1:1. Novo mesto: Šmihel-Sto-piče 1:1. Ptuj: Rogatec 1:1.
Svinjska kuga.
Brežice: Zakot 1:1. Črnomelj: Čepi je 1:1, Črnomelj 1:5, Dobliče 1:4, Dolenja Podgora 2:4, Loka 1:2, Metlika 1:4, Podzemelj 3:6, Radoviča 1:1, Semič 1:2, Stari trg 4:6, ^Vinica 4:17. Kočevje: Koprivnik 1:1, Novi Lazi 1:1. Krško: Mokronog 1: l, Raka 1:4. Litija: Češnjice 1:1. Maribor: Gabcr-nik 1:1, Jelovec-Makole 1:2, Karčevina 1:2, Maina 1: 5, Pekre 1: 7, Ranče 1: 2, Senarska 1: 2, Spodnji Šentjakobski dol 1:4, Sv. Benedikt 1:1, Sv. Lenart v Slovenskih goricah 1:1, Sv. Martin na Pohorju 1:5. Novo mesto: Selo-Šumberk 1:1, Trebnje 3:4, Velika Loka 1:1, Žužemberk 2:2. Radovljica: Bled 1:1.
Svinjska rdečica.
Ptuj: Cirkovci 1:1.
Perutninska kolera.
Guštanj: Prevalje 1:3. Ptuj: Sv. Janž na Dravskem polju 1:8.
Tuberkuloza govedi.
Civilui komisariat Murska Sobota: Beltinci 2: 3, Melinci 1:1.
Prestale so:
Slinavka in parkljevka.
Politična ekspozitura Cerknica: Rakek 1:1.
Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
Št. 3993/21.
Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih na ozemlju deželne vlade za Slovenijo.
(Od dne 13. do dne 19. marca 1921.)
Okraj	Občina	Ostalih	Na novo obolelih |	Ozdravljenih	Umrlih	ž! » o It rz
K Celje okolica	o z e (Variola). Trbovlje		3	2	3		2
	Laško		1	3			4
	Marija Gradec . . .	5	.			5
	Dramlje		8			.	8
	Velika Pirešica. . .	4		2		2
	Ljubno 		29				29
	Luče		20	i			21
	Bočna		12				12
	Celje okolica....	20	3			23
	Piečica		12	4			16
	Braslovče		2				2
	Kalobje		8	.			8
	Gotovlje		1	.	i	.	.
	Solčava		4	2			6
	Ponikva		2	3			5
	Loka		1			,	1
	Nova Štifta ....	2		i		1
	Sladka gora ....	1				1
	Nova cerkev ....	3			.	3
!	Sv. Lenart		1			.	1
I	Sv. Krištof		2			.	2
1	Vojnik		1	,		.	1
	Slivnica		1			,	1
1	Sv. Juri okolica . .	1		i		.
	Gornji grad ....	1	,		.	1
	Šmarje pri Jelšah .	1	.			1
	Kokarje		1	.			1
	Žalec			1		.	1
Celje mesto	Celje		6	1		.	7
Kamnik	Gozd		5	3		i	7
	Kamuik		1		i		
	Šmarca		1	.	i		,
Konjice okolica	Konjice		1	.	i		
	Kozjak		2	.	i	.	i
	Brezovica		3	,		i	2
Ljubljana mesto	Ljubljana		6	1		i	6 j
Maribor	Poljčane		1		i		
	Štatenberg 		2				2 !
Slovenjgradec	Št. Janž naVinski gori	6	i			7
	Skale		6				6 i
	Šoštanj		3	.			3
	Velenje		5	2			7
	Mislinja		3	.	i		2
	Golivabuka ....	1	.			1
	Topolščica		2	1			3
Guštanj	Št. Ilj pod Turjakom	1	1			2
	Prevalje		.	1			1
	Urna		4	•	i	i	2
Trebušni tifus (Typhus abdominalis).						
Brežice	Brežice		4		2		2
	Bizeljsko		3				3
	Globoko 		#	i			1
Celje	Trbovlje		2	2			4
	Št. Juri ob Taboru .	2				2
	Nova Štifta ....	4	2			6
Kranj	Predoslje		1	.			1
Ljubljana okolica	Dobrava		1				1
	Polhov gradeč . . .		2			2
	črni vrh 		2				2
Ljubljana mesto	Ljubljana		3	,	i		2
Maribor okolica	Fram		1	.	i		•
Griža (Dysenteria).
Radovljica	I Bled.............111. I . I . I 1
Guštanj	I Prevalje.........| 1 | . ] 11 . | .
Št. 1608.
Za poverjeništvo: Paulin s. r., vladni svetnik.
Razglas.
Poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani je dodelilo Prekmurje v področje državnega kletarskega nadzornika v Mariboru. Omenjeni kletarski nadzornik bo torej odslej izvrševal vinsko kontrolo na podstavi vinskega zakona z dne 12. aprila 1907., drž. zak. št. 210, oziroma v zmislu naredb in odlokov, ki se nanašajo na vinsko kontrolo, in po predpisih službene instrukcije za državne kletarske nadzornike odslej tudi na omenjenem ozemlju.
V Ljubljani, dne 29. marca 1921.
Vranični prisad.
Črnomelj: Tanča, gora 1:1.
Svinjska rdečica.
Ptuj: Hajdin 1:1, Obrež 1:1.
Svinjska kuga.
Kočevje: Knežja Lipa 1:1, Nemška Loka 1:3. Konjice: Zreče 2:3.
V Ljubljani, dne 2. aprila 1921.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za kmetijstvo.
Po naročilu poverjeništva: Paulin s. r.
Škrlatica (Scarlatina).
Ljubljana mesto I Ljubljana.[51.lil.14
Maribor mesto | Maribor.... | 3 | . j . | . { 3
Davica (Diphteria).
Kamnik	Volčji potok ....	1	,	,	*
Ljubljana mesto	Ljubljana		3	.	2	
Ljutomer	Gornja Radgona . .	1	.	.	.
Maribor okolica	Sv. Juri ob Pesnici .	2			2
Ptuj	Janževci			i	.	,
Murska Sobota	Bratonci					
Tr ah om
Kamnik	Kamnik		1			,
Ljubljana mesto	Ljubljana .....	1		1	.
Ptuj	Brebrovnik		1	.	1	.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za kmetijstvo.
Vodja poverjeništva: dr. Vrtačnik s. r.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro v Ljubljani,
,	dne 31. marca 1921.
Za sanitetnega šefa: dr. Bleiweis s. r.
C 19/21—1.	560
Oklio.
Jožefa Mihelčič, posestnikova žena v Dednem dolu, kot zastopnica Ignacija Mihelčiča, je vložila zoper odsotnega Alojzija Permeta, posestnika v Dednem dolu, tožbo zaradi neobstoja služnosti s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 8. aprila 1921.
ob osmih pri tem sodišču v sobi št. 3.
Ker je bivališče Alojzija Permeta neznano, se mu postavlja za skrbnico Jožefa Mihelčič, ki ga bo zastopala na njega nevarnost in stroške, dokler se ne zglasi sjun ali ne imenuje pooblašenca.
Okrajno sodišče v Višnji gori, oddelek II.,
dne 2. aprila 1921.
Št. 102.	498 3—3
Razpis notarskega mesta.
Notarsko mesto v Kozjem se razpisuje. Prošnje za to mesto in za notarsko mesto, ki bi se morda izprazn lo po premestitvi, sprejemlje podpisana zbornica do dne
17. aprila 192 1.
Notarska zbornica v Celju, dne 29. marca 1921.
Št. 355/preds.	3- 2
Razpis službe pomožnega sluge.
Pri gradbeni direkciji za Slovenijo v Ljubljani je razpisano mesto pomožnega uradnega sluge z zakonitimi službenimi prejemki.
Kolkovane prošnje je vložiti do dne 2 5. aprila 1921.
ter jim priložiti: krstni list, domovnico, uradnozdrav-niško izpričevalo o popolni sposobnosti za to službo, izpričevalo županstva stalnega bivališča o nravstveni neomadeževanosti, izpričevalo o šolski izobrazbi in eventualno o znanju jezikov.
Dosluženi podčastniki, invalidi ali dobrovoljci naj prilože tudi dotična dokazila.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 30. marca 1921.
Gradbeni direktor: inž. Klinar s.r.
562 Vabilo na IV. redni občni zbor
„Slovenske eskomptne banke v Ljubljani“,
ki bo dne 2 7. aprila 1921. ob petnajstih (ob treh popoldne) v bančnih prostorih v Ljubljani ž nastopnim dnevnim redom:
1.	) Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1920.
2.	) Poročilo nadzorstvenega sveta o računskem zaključku ih podelitev absolutorija.
3.	). Zaključek o čistem dobičku.
4.	) Volitev članov upravnega sveta.
5.	) Volitev nadzorstvenega odbora.
6.	) Slučajnosti.
$ * *
Opomba: V zmislu § 13. bančnih pravil se smejo udeležiti občnega zbora oni delničarji, ki so položili pri tej banki v Ljubljani osem dni pred zborovanjem vsaj deset delnic.
V Ljubljani, dne 5. aprila 1920.
Upravni svet.
Vabilo na XII. sejo upravnega odbora
„Hranilnice Hitili občin v bjubljnni“,
ki bo dne 2 8. aprila 1921. ob petnajstih (ob treh popoldne) v sejni dvorani «Ljudske posojilnice» v Ljubljani, Miklošičeva cesta.
Dnevnired:
1.	) Čitanje zapisnika o XI. seji upravnega odbora.
2.	) Poročilo ravnateljstva o poslovanju v X. upravnem letu.
3.	) Poročilo članov pregledovalnega odseka.
4.	) Izprememba pravil § 13. in opravilnega reda § 65., točke 4.
5.	) Slučajnosti.	568
V Ljubljani, dne 5. aprila 1921.
Ivan Zabret s. r.,
t. e. predsednik upravnega odbora.
S:	*	#
Upravni odborniki naj se zanesljivo udeleže seje, ker je sklepčnost nujno potrebna zaradi izprememoe pravil z ozirom na invalidski davek.
Razglasi vojaških oblastev.
556 Nabava drv za kurjavo. 2-2
Na podstavi naredbe komandanta IV. armijske oblasti E. br. 2401 z dne 25. marca t. 1. bo prva ofer-talna licitacija za nabavo in oddajo drv v inten-danturni pisarni komande Dravske divizijske oblasti v poslopju kazinskega društva dne 21. aprila t. L, pri komandi mariborske polkovne okrožne komandi v Mariboru dne 15. aprila t. 1. in pri komandi celjske polkovne okrožne komande dne 2 3. aprila t. 1.
Ta ofertalna licitacija za nabavo in oddajo 30.47Gm3 drv za kurjavo se bo vršila na podstavi predpisanih pogojev, ki so vsak delavnik na vpogled v intendanturni pisarni komande Dravske divizijske oblasti v poslopju kazinskega društva, I. nadstropje, soba št. 3, in v pisarnah polkovnih okrožnih komand v Mariboru in v Celju.
Drva se morajo oddajati v določenih količinah ob odrejenih in predpisanih terminih, kakor je to označeno v pogojih, in sicer postavljeno f r a n k o skladišče:
V Ljubljano skupaj 13.487 m3 drv,
v Maribor skupaj 10.187 m3 drv za to garnizijo,
v Celje skupaj 6802 m3 drv (od katerih odpade na okrožno komando v Celju 4362 m3, po posebni ponudbi pa za garnizijo v Ptuju 1710 m3 in za garnizijo v Slovenski Bistrici 730 m3 drv).
Pravico do te ofertalne licitacije imajo v prvi vrsti državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki morajo položiti za kavcijo 10 % vrednosti celokupnega zneska; drugi, tuji državljani pa morajo položiti za kavcijo 20 % skupnega oferialnega zneska v gotovini, v državnih ali državno garantiranih vrednostnih papirjih ali v garantnem pismu kateregakoli denarnega zavoda v kraljevini Srho>. Hrvatov in Slovencev, ki ga je po predpisu registriralo ministrstvo ža finance, generalna direkcija državnega računovodstva.
Ponudbe se morajo poslati do navedenega dno ob enajstih določeni komisiji dotičnih komand, ki jih sprejemajo samo do navedenega roka; biti mor i jo v zapečatenem pismu in opremljene s predpisano kolkovino 10 dinarjev. V vsaki ponudbi mora ponudnik izjaviti, da so mu pogoji znani.
Za vsako garnizijo je treba vložiti posebno ponudbo.
Na vsaki ponudbi mora biti označeno: Ponudba za nabavo in oddajo drv za ono garnizijo, za katero ponudnik oferira.
Ponudnik ostane v obveznosti z dotično komando takoj, komanda pa z njim šele potem, ko pogodbo odobri gospod minister za vojno in mornarnico.
Vsi interesenti se vabijo, naj se udeleže teh ofer-talnih licitacij.
Iz intendanturne pisarne komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani,
dne 1. aprila 1921.; E.br.4316.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Št. 2818.	~	517 2—2
Razglas.
Na podstavi členov 128. in 129. carinskega zakona bo ljubljanska carinarnica dne 11. aprila 19 21. ob devetih v svojem skladišču na javni dražbi prodajala 36 zabojev E. h. No. 9302/14, 9305/1 do 9305/10, 9309/1—12 in 9310/1 v skupni brutto teži 1719 kg raznih likerjev — svojina A. Bučerja iz Ljubljane.
Licitanti morajo položiti za kavcijo 20 % cenilne vrednosti.
Iz pisarne ljubljanske glavne carinarnice,
dne 1. aprila 1921.
Št. 5659.	326 2 -2
Razglas.
Na podstavi členov 128. in 129. carinskega zakona bo ljubljanska carinarnica dne 12. april a 1 9 2 1. ob petnajstih na javni licitaciji prodajala eno balo MBM v netto teži 47 kg plišastih bombaževih beljenili brisač z določeno dolžino.
Cenilna vrednost 2400 dinarjev.
Licitanti morajo položiti za kavcijo 20 % cenilne vrednosti v gotovini.
Iz pisarne ljubljanske glavne carinarnice, dne 1. aprila 1921.
Razne objave.
Vabilo na 18. redni občni zbor
delničarjev	559
„Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laško v Laškem“,
ki bo dne 2 4. aprila 1921. ob devetih v sejni dvorani posojilnice v Celju.
Dnevnired:
1.	) Poročilo upravnega sveta o letnem računu minulega poslovnega leta.
2.	) Poročilo revizijske komisije.
3.	) Razdelitev čistega dobička.
4.	) Volitev upravnega sveta.
5.	) Volitev revizijske komisije.
6.	) Zvišba delniške glavnice.
7.	) Slučajnosti.
V Laškem, dne 1.aprila 1921.
Upravni svet.
* * *
§ 17. pravil: Vsaka delnica ima pri občnem zboru svoj glas.
§ 18. pravil: Delnice, za katere hoče njih imetnik izvrševati pravico glasovanja, se morajo založiti najkesneje šest dni pred občnim zborom pri založnicah, v pozivu naznačenih, in sicer proti legitimaciji, ki se glasi na položnikovo ime in iz katere mora biti razvidno tudi število delničarju pristoje-čih glasov.
Založene delnice morajo biti opremljene s še ne-zapadlimi kuponi.
§ 19. pravil: Pristop k občnemu zboru je dovoljen le na pokaz legitimacije.
Za založnice delnic so določene: pivovarna v Laškem, Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, posojilnica v Celju in Savinska posojilnica v Žalcu.
520 Vabilo na izreden občni zbor.
Gospodje delničarji naše družbe se s tem vljudno vabijo na .	. .	...	.
izredni obem zbor,
ki bo v četrtek dne 2 8. aprila 1921. ob pol dvanajstih v sejni dvorani- Zveze nemško-avstrijske industrije na Dunaju, IIL, Schwarzenbergplatz št. 4, v hiši industrije, 2. nadstropje.
Občnega zbora se smejo po § 28. pravil udeležiti samo oni delničarji, ki najpozneje osem dni pred odrejenim občnim zborom, to je do vštetega dne 20. aprila t. L, polože svoje delnice
na Dunaju pri bančni in menjalnični delniški družbi «Mercur», I., Wollzeile št. 1;
v Ljubljani pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo;
v Stuttgartu pri ravnateljstvu diskontne družbe (Disconto - Gesellschaft), podružnici v Stuttgartu (prej Stahl & Federer A. G.);
v Beli peči pri družbeni blagajni ter za to dobe založni list, ki služi za vstopnico k občnemu zboru.
Dnevni red:
Sklepanje o predlogu upravnega sveta, da bi so izpremenili §§ 1.; 5., odstavek 1.; 24., odstavek L. in 30., zadnji odstavek, družbenih pravil.
V Beli peč i, dne 8. aprila 1921.
Upravni svet delniške družbe jeklarne v Beli peči,
prej Göppinger & Co.
Inozemskim naročnikom na znanje.
Ker se je poštnina za inozemstvo zvišala, znaša-naročnina na «Uradni list deželne vlade za Slovenijo» izza dne 1. aprila 1921. za inozemstvu mesečno SHS 24 K (do sedaj SHS 20 K). — 'M kraljevino znaša naročnina kakor doslej mesečno 12 K.	Upravništvo.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.