Trinkov
koledar
za leto
1970
Kulturno društvo ivan Trinko
b f !j!Ž\'ICA - BIBLIOTECA
Is k&../iW...
Urejujc prof. Rado Bednarik
>SC5i9<o55Sl9SU53S>SlS3SSìJS3S)(
TRINKOV
KOLEDAR
ZA NAVADNO LETO
1970
SAMOZALOŽBA
isssassssasi
LETO 1970
je navadno leto. Ima 365 dni ali 52 tednov in en dan. Začne in konča se v četrtek. Letos je letni vladar Merkur.
Občno aLi civilno leto se začne s 1. januarjem. Cerkveno leto se začne s prvo adventno nedeljo 29. novembra.
LETNI CASI
Pomlad se začne 1. marca ob 1,57 Poletje se začne 21. junija ob 20,43 Jesen se začne 23. septembra ob 11,59 Zima se začne 22. decembra ob 7,36
Sonce stopi 21. marca v zvezdno znamenje ovna. Tedaj je pomladno enakonočje. Dan in noč sta enako dolga.
Dne 21. junija je sonce v ozvezdju raka. Takrat imamo najdaljši dan.
Dne 23. septembra vidimo sonce v znamenju tehtnice. Imamo jesensko enakonočje; dan in noč sta enako dolga.
Zimski sončni obrat in najkrajši dan pa bo 22. decembra, ko se sonce pomakne v kozorogovo ozvezdje.
LUNINA ZNAMENJA
Mlaj..................ig!	Prvi krajec .	.	.	>
Sčip (polna)	luna -j	Zadnji krajec	.	.	g'
CERKVENI ZAPOVEDANI PRAZNIKI
Poleg nedelj so zapovedani in od države priznani še sledeči cerkveni prazniki :
1. januarja : Novo leto
6. januarja: sveti Trije kralji
19. marca : sv. Jožef
29. marca : velika noč - Vstajenje 1. maja: Jožef delavec
7. maja : vnebohod Gospodov 17. maja : binkošti
28. maja : sv. Rešnje telo
29. junija : sv. Peter in Pavel
15. avgusta : Vnebovzetje Device Marije
I. novembra: vsi sveti
8. decembra : Brezmadežna Devica Marija
25. decembra : Božič - rojstvo Gospodovo.
SOPRAZNIKI
ko delo počiva in niso cerkveno zapovedani :
20. marca : velikonočni ponedeljek
26. decembra : sveti Štefan.
DRŽAVNI PRAZNIKI
25. aprila : dan vstaje
1. maja : praznik dela
2. junija : proglasitev republike 4. novembra : dan zmage
CIVILNE SLOVESNOSTI
s skrajšanim urnikom v državnih uradih in s šolskimi počitnicami so :
II. februarja: podpis lateranskih pogodb
4. oktobra : sv Frančišek asiški in sv. Katarina sien-ska, zavetnika Italije.
POSTNE POSTAVE
Le enkrat na dan se do sitega najesti in vzdržek mesnih jedi je zapovedan na pepelnico in na veliki petek.
Ob drugih petkih se pa priporoča namesto zdržka in posta molitev in kako drugo dobro delo.
škofje imajo pravico vsak za svojo škofijo izdati posebne olajšave za post in vzdržek.
PREMAKLJIVI PRAZNIKI
Cerkveni zbor v Niceji leta 325 je določil, naj se praznuje veLika noč prvo nedeljo po prvi pomladanski luni. Ta nastopi lahko od 22. marca do 25. aprila. Po veliki noči se ravnajo tudi drugi prazniki, ki so torej premakljivi, niso vsako leto ob istem dnevu.
Letos bo prva pomladanska luna 23. marca. Zato bo nedelja sedemdesetnica ali septuagesima 2. februarja; pepelnica 11. februarja; 1. postna nedelja 15. februarja; velika noč 29. marca. Sledi 6 povelikonočnih nedelj do binkošti, ki bodo 17. maja; sv. Rešnje telo 28. maja in prva adventna nedelja 29. novembra. Povelikonočnih nedelj je šest, pobinkoštnih pa šestindvajset.
SONČNI IN LUNINI MRKI
V letu 1970 bosta dva sončna in dva lunina mrka. V Evropi bodo lahko opazovali popolnoma samo drugi lunin mrk.
Popolni sončni mrk bo nastopil 7. marca. Ta mrk bo v Evropi le delno viden, in sicer na zahodnem delu Irske in Španije.
Obročasti sončni mrk se bo pokazal 31. avgusta. Videli ga pa bodo samo na Pacifiku in v obrobnih deželah tega oceana.
Prvi lunin mrk 2. februarja bo le delen. Trajal bo od 6,59 do 12,02. Opazovali ga bodo v Severni in Južni Ameriki, na Pacifiku, v severovzhodni Aziji in v Arktičnih krajih.
Drugi, tudi delni lunin mrk bo nastopil 17. avgusta od 2,07 do 6,40 zjutraj. Tega bo mogoče opazovati v Evropi, Afriki, Severni in Južni Ameriki, Antarktiki, na Atlantskem oceanu in po jugovzhodnem Tihem oceanu.
DOLGOST DNEVA Dan zraste :
v januarju od 8 ur	24	min.	na	9 ur 25	min.;
v februarju od 9 ur	28	min.	na	10 ur 56	min.;
v marcu	od 10 ur 59	min.	na	12	ur	45	min.;
v aprilu	od 12 ur 48	min.	na	14	ur	27	min.;
v maju	od 14 ur 30	min.	na	15	ur	47	min.;
v juniju	(do 22.) se zdaljša do 16 ur 4	minute.
Dan se krajša :
v juliju od 16 ur 5 min. na 15 ur 7 min.; v avgustu ob 15 ur 5 min. na 13 ur 31 min.; v sept. od 13 ur 27	min. na	11	ur 47 min.;
v oktobru od 11 ur	47	min,	na	10 ur 1	minuto;
v novembru od 9 ur 58 min. na 8 ur 41 min.; v decembru (do 22. dec.) na 8 ur 23 minut.
JANUAR
1 Č Novo leto • Božična osmina
2 P Presveto ime Jezusovo
3 S Genovefa, dev.; Gašper
4 N Tit, škof; Angela Folinjsku
5 P Emilijana, dev.; Telesfor, p.
6 T Ra/.gl. Gosp. - Sv. Trije kralji
7 S Lucijan, muč.; Valentin
8 C Severin, opat; Maksim, muč.
9 P Julijan in Bazilisa, muč.
10 S Aldo, pušč.; Gregor X., papež
11 N 1. po raglaš. - Sveta Družina
12 P Tatjana, muč.; Alfred, opat
13 T Veronika, dev.; Leoncij, škof
14 S 11 ilari j, škof; Feliks, muč.
15 č Pavel, pušč.; Maver, opat
16 P Marcel, pap.; Gerard in tov.
17 S Anton, pušč.; Marijan
18 N 2 po razglaš. - Marjeta, dev.
19 P Marij, muč.; Marta, dev.
20 T Fabijan in Sebastijan, muč.
21 S Neža (Janja), dev.; Hilda
22 C Gavdencij, škof; Vincenc, m.
23 P Rajmund, sp.; zaroka M. D.
24 S Timotej, škof; Felicijan, m.
25 N sept nage/ima - Pavlovo sp.
26 P Pavla, spozn.; Polikarp
27 T Janez Zlatoust, c. uč.; Elvira
28 S Peter Nolasko, spozn.; Egidij 2** C Frančišek Šaleški, škof, c, uč.
30 P Martina, dev.; Hijacinta
31 S Janez Bosco, spozn.; Marcela
1 N seksugezima - Ignacij, Ikof
2 P Svečnica - Darov. Gospodovo
3 T Blaž, 8kof; Oskar, škof
4 S Andrej Corsini; Rcmbert
5 C Agata (Dobroslava), muč.
6 P Doroteja, dev.; Tit, škof
7 S Romuald, opat; Rihard, spoz.
8 N kvlnkvagczlmu - Janez Iz M.
9 P Apolonija, muč.; Ciril Aleks.
10 T Pust - Sholastika, red. Viljem
11 S Pepelnica; Lurška M B.
12 č Evlaliju, dev.; Damijan
13 P Katarina Ricci, dev.; Albuin
14 S Valentin (Zdravko), muč.
15 N 1. postna • Favstln in Jovlta
16 P Julijana, dev.; Valburga
17 T Silvin, škof; Hildegarda
18 S Bernardka lurška; Simeon
19 č Konrad, spozn.; Mansuct 21' P Silvan, muč.; Leon, škof
21 S Maksimilijan, škof; Irena, d.
22 N 2. postna - Marjeta Kartonska
P Peter Damijan, ccrkv. uč.
24 T Matija, ap.; Sergij, muč.
25 S Valburga, dev.; Viktorin, m.
26 č Andrej, škof; Matildu, dev.
27 P Gabrijel Zal. Matere božje
28 S Roman, opat; Rajmund
‘iVfctW?
MAREC
1 N 3. postna - Albin, škof
2 P Neža Praška, dev.; Milena
3 T Kunigunda, kraljica; Marin
4 S Lucij, muč.; Kazimir, spozn.
5 C Janez Jožef od Križu
6 P Perpetua in Felicita, muč.
7 S Tomaž Akvinski, cetkv. uč.
8 N 4. postili» - Janez od Boga
9 P Frančiška Rimska; Gregor, sp.
10 T Makarij škof; 40 mučencev
11 S Sofror.ij, škof; Marija Redi 1? C Gregor I. Véliki, papež, c. uč.
13 P Kristina, muč.; Teodora
14 S Matilda; Karel (Drago), spoz.
15 N tiha ned. - Klemen Dvorak
16 P 11 i lari j in Tacijan, ogl. muč.
17 T Jedrt (Jerica), red.; Patricij
18 S Ciril Jeruzalemski, škof
19 Č Sv. Jožef, ženin Device Marije
20 P Klavdija in tov., mučenke
21 S Benedikt, opat; Serapion, šk.
22 N Oljčna nedelja • Lea, spozn.
23 P Viktorijan, muč.; Jožef Driol
24 T Gabrijel, nadangel
25 S Oznanjenje Devici Mariji
26 C Emanuel, muč.; Tekla, spozn.
27 P Janez Damaščan, c. uč.;
28 S Janez Kapistran, spozn.
29 N Velika noč - Vstajenje G.
30 P Velikonočni ponedeljek
31 T Modest Krški, škof; Benjamin
wwgrìf?;
1 S Hugo, škof; Venancij, škof |
2 C Frančišek Pavelski, spozn.
3 P Rihard, Škof; Agapa
4 S Izidor seviljski, škof, c. uč.
5 N 1. povcllk. (bela) • Vincenc
6 P Viljem, opat; Timotej, muč. <3^
7 T Herman Jožef, spozn.
8 S Dionizij, škof; Albert, škof
9 C Marija Klcofova; Hugo, muč.
10 P Apolonij in tov., muč.
11 S Leon I., papež, cerkv. uč.
12 N 2. povelik. - Lazar, trž. muč. I
13 P Hcrmcnegild; Ida, dcv.	^
14 T Justin, muč.; Valcrijan
15 S Peter Gonzales, spozn.
16 C Lambert, muč.; Benedikt
17 P Anicct, papež; Robert, opat
18 S Apolonij, muč.; Elcvtcrij
19 N 3. povelik. - Leon IV.
20 P Konrad Parzham; Adalgiza
21 T An zel m, škof, cerkv. uč.	\$)
22 S Soter in Gaj, muč.
23 C Adalbcrt (Vojko), Sk.; Gerard
24 P Jurij (Zoran), muč.; Fidclis
25 S Marko, ev.; prošnji dan	Državni praznik
26 N 4. povelik. - Mati dobrega sv.
27 P Hozana Kotorska; Peter Kan.
28 T Pavel od Križa; Ludvik Gr.	(J
29 S Jožef Cottolengo; Robert, op.
30 C Katarina Sienska, devica
1 P Sv. Jožef, delavec
2 S Atanazij, škof; Saturnin
3 N 5. povel. • Aleksander (Saša)
4 P Monika, sp.; Cvetko (Florijan)
5 T Angel, muČ.; Silvan
6 S Dominik Savio; Benedikt
7 C Vnebohod Gospodov
8 P Viktor, muč.; Peter, Škof
9 S Gregor Nacianski, škof, c. uč.
10 N 6. povelik. - Izidor, kmet
11 P Filip (Zdenko) in Jakob, m.
12 T Pankracij, Nerej in Ahilej, in.
13 S Scrvacij; Robert Bellarmino
14 C Bonifacij, muč.; Justa, muč.
15 P Zofija (Sonja), muč.
16 S Janez Nepomuk, muč.
17 N Binkošti - Urban I.
18 P Vennncij, muč.; Klavdija
19 T Peter Celestin, papež
20 S Bernardin Sicilski, spozn.
21 C Andrej Bobóla, muč.; Pahomij
22 P Rita da Cascia, red.; Julija
23 S Dezldcrij (Željko), muč.
24 N 1. poblnk. - Sveta Trojica
25 P Urban I., papež, muč.
2t T Filip Neri, spoz.; Elevtcrij
27 S Janez I., pap.; Beda čast.
28 C Presveto Kcšnjc Telo
29 P Marija Magd. Pazzi; Maksim
30 S Ivana Orleanska, dev.
31 N 2. poblnk. • Marija Kraljiču
2. kvatrc
JUNIJ
1 P Angela Merici, devica
2 T Erazem, SkMarcelin, muč.
3 S Klotilda, spozn.; Pavla, dcv.
4 C Kvirin, škof; Frančišek Car.
5 P Presveto Srce Jezusovo
6 S Bertrand, oglejski patriarh
7 N 3. pobink. - Robert, opat
8 P Meda»d, škof; Viljem, Škot
9 T Primož in Felicijan, muč.
10 S Marjeta, kraljica; Bogomil
11 č Barnaba, apostol; Feliks
12 P Janez Fnkundski, c. uč.
13 S Anton Padovanski, spozn.
14 N 4. pobink. - Bazlllj, c. uč.
15 P Vid; Modest in Krcscencija
16 T Jošt, spozn.; Benon
17 S Gregor Barbarigo; Adolf, škol
18 C Efrem sirski, diakon
19 P Nazarij, šk.; Gervazij in Prot.
20 S Siiverij, papež; Fiorentina
21 N 5. pobink. • Alojzij (Slavko)
22 P Ahac, muč.; Pavlin nolanski
23 T Agripina, dcv.; Lanfranko
24 S Rojstvo Janeza Krstnika
25 č Viljem, opat; Doroteja, dev.
26 P Janez in Pavel, muč.
27 S Hema krška; Ladislav, spozn.
28 N 6. pobink. • Irene j, škof
29 P Sv. Peter ln Pavel
30 T Spomin apostola Pavla
©
e
.
1
2
3
4
5 N 7. pobink. - Anton Zaccaria
6 P Marija Coietti, devica
7 T Ciril in Metod, slovanska ap.
8 S Elizabeta, žena; Kilijan
9 C Veronika Giuliani, sp.
10 P 7 bratov muč.; Amalija, dev.
11 S Pij I.; Olga Kijevska, žena
12 N 8. pob. - Mohor in Fortunu!
13 P Joel in Ezdra, preroka
14 T Bonavcntuia, cerkv. uč.
15 S Henrik II., spozn.
16 C Karmelska Mati božja
17 P Aleš, spozn.; Marcelina
18 S Kamil de Lellis; Friderik
19 N 9. pobink. - Vincenc Puvelskl 21' P Hieronim Emiliani, spozn.
21 T Danijel; Lovrenc brindiški
22 S Marija Magdalena (Majda)
23 C Apolinar; Liberi j, škof
24 P Kristina, dev.; Roman
25 S Jakob (Rado), ap.; Krištof
26 N 10. pobink. - Ana, mati M. D.
27 P Pantaleon, muč,; Natalija
28 T Nazarij in Celzij, muč.
29 S Marta, dev.; Beatrika
30 C Abdon in Senen, muč.; Rutin
31 P Ignacij Lojolski. spozn.
©
Začetek pasjih dni
S Predragocena kri N.G.J.K.
C Obiskovanje Marije Device P Irenej, škof; Bernardin S Urh, škof; Berta, žena
1 S Makabejski bratje; Vera
2 N 11. poblnk. - Alfonz Llguori
3 P Lidija, žena; Nikodem, spoz.
4 T Dominik (Nedeljko), spozn.
5 S Marija Snežna (Nives)
6 č Spremenjenje Gospodovo
7 P Kajetan, spozn.; Donat
8 S Janez M. Vianney, spozn.
9 N 12. poblnk. - Roman, muč.
10 P Lovrenc, muč.; Pavla, muč.
11 T Suzana, dev.; Tibuvcij, muč.
12 S Klara (Jasna), red.
13 č Helena (Alenka), muč.
14 P Evzebij, spozn.; Kalist
15 S Vnebovzetje Marije Device
16 N 13. poblnk. - Rok, spozn.
17 P Hijacint, spozn.
18 T Helenu (Jelena); Agapit, sp.
19 S Janez Eudes; Marijan, pušč.
20 C Lucij, muč.; Bernard, c. uč. 2’ P Ivana šantalska; Fidclis, m.
22 S Brezmadežno Srce Marijino
23 N 14. poblnk. - Klavdij, muč.
24 P Jernej, apostol; Emilija
25 T Ludovik, kralj; Patricija, d.
26 S Zeferin, papež; Rudolf, Škof
27 C Jožef Kalasancij; Cezarij, šk.
28 P Avguštin, škof, c. uč.;
29 S Obglavljenje Janeza Krstnika
30 N 15. poblnk. - Roza Iz Lime
31 P Rajmund (Rajko), spozn.
©
. ... J
1 2
3
4
5
6 N 16. poblnk. - Zalimi Ja, prer.
7 P Regina, dev.; Marko Križ.
8 T Rojstvo Device Marije
9 S Peter Klavor, sp.; Serafina
10 č Nikolaj Tolcntinski; Kandida
11 P Prot in Hijacint, muč.
12 S Ime Marijino; Gvido, spozn.
13 N 17. poblnk. - Filip (Zdenko)
14 P Povišanje sv. kr.; Krescencij
15 T Žalostna Mati božja; Nikomed
16 S Ljudmila, kraljica; Edita
17 č Lambert, škof; Rane sv. Fr.
18 P Irena in Zofija; Jožef Kup.
19 S Januarij in tov., muč.
20 N 18 poblnk. - Evstalilj, muč.
21 P Matej, apostol in evangelist
22 T Mavricij, muč.; Tomaž Vil.
23 S Lin, papež; Tekla, devica
24 C Marija, rešiteljica jetnikov
25 P Avreiija, dev.; Nikolaj Fliie
26 S Ciprijan in Justina, muč.
27 N 19. poblnk. - Kom/a in Dam.
28 P Venceslav (Vaclav); Ljuba, r.
29 T Mihael, nadangel; Plavt
30 S Hieronim, c. uč.; Zofija
S
T Egidij (Tilh), opat; Verena S Stefan, kralj; Maksima, dev. C Pij X., papež; Tekla P Rozalija, dev.; Mojzes, prer. S Viklorin, škof; Lovrenc Just.
1 č Rcmigij, škof; Verena, dev.
2 P Angeli varuhi; Teofil, spozn.
3 S Terezija Deteta Jezusa
4 N 20. pobink. - Franč. Asiški
5 P Placid, muč.; Marcelin, škof
6 T Bruno, spozn.; Fides, devica
7 S Rožuovenska Mati božja
8 č Brigita; Sergij, trž. mučenec
9 P Dionizij, škof; Janez Leon.
10 S Frančišek Borgia, spozn.
11 N 21. pobink. - Marijino mater.
12 P Maksimilijan celjski, muč.
13 T Posvečevanje cerkvà; Edvard
14 S Kalist I., pape?.; Just, škof
15 C Terezija Avilska, red.
16 P Hedvika (Jadviga); Gal, opat
17 S Marjeta Marija Alacoque
18 N 22. pobink. - Luka, evung.
19 P Peter Alkantarski, spozn.
20 T Janez Kancij; Irena, dev.
21 S Uršula in tov., mučenke
22 C Berti la, red.; Marija Salome 21 P Roman, škof; Severin, škof
24 S Rafael, nadangel; Srečko
25 N 23. pobink. - Kristus Kralj
26 P Evarist, pap.; Lucijan, muč.
27 1' FrumcnciJ, škof; Antonija, d.
28 S Simon in Juda, apostola
29 C Narcis, škof; Ermclindn, d.
30 P Alfonz Rodriguez, spo/.n.
31 S Volbenk, škof; Kvintln
©
1 N 24. poblnk. - Vsi sveti
2 P Spomin vernih duš
3 T Just, trž. muč.; Silvija
4 S Karel (Drago) Boromejski
5 C Zaharija in Elizabeta
6 P Lenart, opat; Sevčr, škof
7 S Engelbcrt, škof; Ernest, opat
8 N 23. poblnk. - Bogomir (Božo)
9 P Teodor (Božidar), muč.
10 T Andrej Avelinski, spozn.
11 S Martin (Davorin), Škof; Mcnas
12 Č Martin I., papež; Emil, spoz.
13 P Stanislav Kostka, spozn.
14 S Jozafat Kunčevič, škof, muč. 13 N 26. poblnk. - Leopold, muč.
16 P Gei truda (Jerica); Otmar, op.
17 T Gregor Čudodelni; Viktorija
18 S Odon, opat; Roman, diakon
19 č Elizabeta (Jelica); Poncijan 2'J P Feliks Valoaški, spozn.
21 S Darovanje Device Marije
22 N Cecilija, dev., muč.; Maver
23 P Klemen (Milivoj), papež
24 T Janez od Križa; Flora, dev.
25 S Katarina, muč.; Erazem
26 č Silvester, opat; Komad, škof
27 P Virgilij, šk.; Valerijan
28 S Katarina Labouré; Gregor III.
29 N 1. adventna - Blaž. In Dem.
30 P Andrej (Hrabroslav), apostol
@
DECEMBER
1 T Eligij, škof; Edmund in tov.
2 S Bibijnna, dev.; Blanka, žena
3 C Frančišek Ksavcrij, spozn.
4 P Barbara, muč.; Peter Krizol.
5 S Sava, opat; Dalmacij
6 N 2. adventna - Miklavž, škof
7 P Ambrož, škof, c. uč.
8 T Brezmadežno spočetje
9 S Valerija, muč.; Abel, očak
10 C Lordska Mati božja
11 P Dama/ I., papež; Sabin, Šk.
12 S Spiridion (Dušan), škof
13 N 3. adventna • Lucija, dev.
14 P Just, muč.; Pompej, škof
15 T Kristina; Marija de Rosa
16 S Adela, žena; Evzcbij, muč.
17 C La/ar, spoz.; Olimpija, spoz.
18 P Gracijan, šk.; Teotim, muč.
19 S Urban V., papež; Favsta
20 N 4. adventna - Dominik, spozn.
21 P Tomaž, ap.; Severin, škof
22 T Demetrij (Mitja), mučenec
23 S Viktorija (Zmagoslava), dev.
24 C Sveti večer - Adam in Eva
25 P Božič - Rojstvo Gospodovo
26 S Stefan, prvi mučenec
27 N Janez, apostol In evangelist
28 P Nedolžni otroci, mučenci
29 T Tomaž, škof; David, kralj
30 S Evgen, škof; Raineri j, škof
31 C Silvester I., papež; Pavlina
©
4. kvatre
e
* v:
Msgr. IVAN TRINKO
Iz Trinkove zapuščine
Na Trinkovem domu sem letos poleg številne korespondence našel še dve neobjavljeni pesmici. Prva nosi naslov »Voščilo« in je še dobro ohranjena. Pisana je na treh straneh osminke. Trinkov rokopis je s popravki. Podpisal se je: Zamejski.
Druga ima naslov »O Zapadu«. Pisana je na podolgovatem lističu in je, žal, okrnjena. Listič je 7.grÌ7.en od miši in pokvarjen z voščenim pečatom.
Pesmica »Voščilo« je namenjena mladi Slovenki, ki je »za dragi dom, za svete vzo-fe vneta«. Žeii ji vso srečo do poznih let ‘n da bi še druge osrečevala.
VOŠČILO
Ch, Bog Vas živi, blaga gospodična, Slovenka pristna, dična!
Ce v Vaša gledam lica zorna, mila, ve v dušo zrem in v srce, jasna sija N apro t mladost mi, in življenja sila
Pred menoj bujno, smelo Kipi in se razvija.
Le cvetje vidim nežno in veselo — Pomlad, radost in srečo Brezskrbno in blestečo.
Za dragi dom, za svete vzore vneta Preblaga duša mnog nam sad obeta! Toda mogočni Bog strupeno slano Drži naj daleč, da na cvetje rano Ne pade smrtonosna, in pozneje,
Kedar pošilja vihra nam grmeče In strele plameneče,
Naj nebo se nad Vami mirno smeje: Oblake, grom in strele Odvrne naj u tuje Vam dežele! Življenje Vaše naj se gladko pelje, Zvesto naj spremlja mir Vas in veselje, A Vaša pozna leta,
Pokojna, jasna dična,
Naj mirnemu večeru bodo slična,
Ko sladek čut spreleta Očarano naravo,
[n med veselim petjem, med dišavo,
Ki se dviguje iz livad, prekrasno Se sklanja sonce pod obzorje jasno,
Da drugim srečo iti življenje nosi In da drugod veselja žarke trosi!
Zamejski
V drugi pesmi »O zapadu« opazuje zahajajoče sonce in večerno zarjo ter se vdaja otožnosti. Zdi se mu kot bi s soncem izginjalo veselje in se odmikalo življenje; po-lašča se ga strah in obup.
O ZAPADU
V daljavi tam za temnimi gorami Plamenom umirajočim glej! večerno Gori mi nebo, morje neizmerno Pudečega odsvita
Razliva se v prostranstvo ; z njim oblita Smehlja se zemlja, a visoko sinje Čeri k rvavo se rudé,...
Po dolih temnolasih že ...
Zakaj, zakaj obdaja ... k' slovesni uri tej ...
Ko vse molči... la vse prepušča ...
Samotnemu ...
Zastaja nehote mi,... la nemo zrem čez ■..
Ha umirajočih žarkih . . .
Skrivnostnega nemira Prevzeta duša v prsih mi trepeče,
Kot pod pretilom tajnostne nesreče;
Za lučjoj hrepeneč, kipi, se vpira,
Kipi, se vpira, sili Dalčč v neznane kraje,
V dežele bajne, kamor žarki mili,
V prostranstvu jasnem slednjič zaigraje,
Za črnimi gorami
Izginjajo pred nami.
Pa vsem zaman! nepremagljiva sila Tišči jo k tlom in jej uklepa krila!
In ko sé solncem vse življenje gine,
Ko hlad, ko molk in tema Na pusti stezi dušo mi objema,
Nemilo ah! prešine
Samote duh, obup in strah obenem
Ko z nožem jo ledenem.
Ko zadnji žar v prostranstvu sinjem gasne, Tedaj vse misli blage, svitle, krasne,
In vse goreče želje In vse življenje, vse njegà veselje Kakor v brezmejno morje mala kaplja Se zgublja in potaplja!
Zato, zato, ko žarke vmirajoče Tam na obzorju gledam, toge, jada Prebridek čut mi v rahlo srce pada;
In čestokrat pekoče In nezavedne, skrivnostne solzice 	lice	!
* # *
Na Trinkovem grobu
Trinkova korespondenca je živa slika njegove razgledanosti in njegove priljubljenosti. Posebno poglavje bi zaslužila pisma mnogih duhovnikov, njegovih bivših učencev. Vsi se ga z veseljem spominjajo. Škofje in apostolski delegati — bivši učenci — mu pišejo iz daljne Kitajske, iz Albanije in Amerike. V vsakem pismu so izrazi hvaležnosti.
Pisma redovnic »Nobili Dimesse«, katerim je bil leta in leta duhovni voditelj, so polna vdanosti in zaskrbljenosti za njegovo zdravje po prestani nesreči.
Pisma videmskih škofov in nadškofa Sedeja so zgodovinski dokumenti. Še bolj zanimive pa so Trinkove pripombe, ki neusmiljeno bičajo vsak izraz krivičnosti.
Pisma raznih založb in ustanov so živa priča Trinkovega neumornega dela in ustvarjanja.
Pisma otrok in preprostih ljudi pa dokazujejo, kako so ga vsi cenili in kako je tudi sam cenil preprostega človeka.
Vsa pisma in vse razglednice in vizitke je shranil, kot bi vedel, da bo po njegovi smrti vsak listič živa priča njegovega velikega duha.
Shranil je tudi pismo, ki mu ga je iz Ljubljane pisal neki »knjigotržni učenec Ale-
ksander Dekval« ali Dekvah —. dne 23. oktobra 1887. Za mladega Trinka je bilo to pismo velika spodbuda, saj je polno navdušenja za slovanstvo. Naj navedem odlomek : »... Z Vami vred obžalujem, da nisva bolj blizu skupaj. Ali, potolaživa se s tem, da si vedno dopisujeva. Delujmo za našo Majko Slavo, kolikor je v naši moči. Potem šele je upanje srečne prihodnosti Slovanstva. Delujmo djanstveno in duševno. Tam pri Vas tožite zoper mrzlost ondašnjih Slovencev, a tukaj imamo dosta navdušenih Slovencev, samo to je napaka, da nas Nemci preveč zatirajo. Ali potrpimo, prišle bodo ure, da bode stopal Slovan na dan. To zatrdno upajmo, ostanimo vedno goreči Slave sini, trdno naj stojimo kot lipe, katere ne omaje ter ne Podere vihar... Kar se pa tiče govora Vašega ter pisave, ste jako dobro izurjeni... Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos — bodi najino geslo!«
Tudi pismo gorenjskega kmeta, ki ga prosi, naj mu pošlje nekaj kostanjev »maroni« za seme, je ohranjeno med zapuščino. Vsem je pomagal, znanstvenikom in preprostim.
Nadvse ganljivo pa je pisemce neke Beneške Slovenke. Pisala mu je za devetdesetletnico :
Trento, 19-1-1953
»Kar sem izvedla da na 25 Januarja 1953 Imate devedeset let, čujem duznst Van po-šjati moje srčne pozdrave, za Vaš prašnik.
Van želim srečno in Veselo sa dogo zdraulje, Vaša zvesta Beneška Slovenka Paoli Simonigh Ida - Villa Banale - Trento.«
Tu narod biva še krepak, tu biva narod poštenjak, ki svet ga še okužil ni, ki čas ga omehkuiil ni.
Tu rod je moj, tu moj je kraj, tu živel rad bi vekomaj ; ni kraja mi krasnejšega, ni ljudstva mi milejšega.
SIMON GREGORČIČ
J
élovcn) iBeneilia
Glej, Matajur, kako zvesto te varje po strmcih, roncih, lazih do Nadiže, kako ti vliva jutranje, večerne zarje, pomaga tl nositi težke križe.
Veš, ljubica, ml zmerom smo s teboj, izjoči se, potem zapoj!
Glej, Kolovrat, kako te vso objema okrog pasti od Štolbenka vse do Trbilja, lz Les, Oblic, te s Srednjega prižema, po Abortii, Arbeču, Koz'ci zdravje ti pošilja.
Veš, ljubica, nikar se ti ne boj, izjoči se, potem zapoj!
Glej, Stara gora, kako te blagoslavlja, jo molijo po naše Benečani, zavetnica te med Slovenj postavlja, v krivicah vseh te zagovarja, brani.
Veš, ljubica, obrišemo solzice ti in znoj, izjoči se in božime zapoj!
Kako je v Gospodovem letu 1970 v Beneški Sloveniji ?
Koliko nas je emigrantov in koliko doma ?
Leta 1970 smo že prišli do tega, da ne raste več število emigrantov iz Beneške Slovenije, ker jih ni kje dobiti. Število ljudi po desetih slovenskih občinah in po slovenskih vaseh narodnostno mešanih furlansko-slo-venskih občin Beneške Slovenije je padlo za četrtino. In še ti ljudje, ki so doma, so stari.
Že vsa leta po zadnji vojski pada število otrok.
Kolikor pa se jih rodi, se rodijo in so krščeni v emigrantskih družinah v Nemčiji, Švici, Belgiji in Franciji.
Tudi porok ni doma, poročajo se vserod po svetu naši mladi slovenski pari, kjer delajo.
Eno edino stvar delajo doma. Umirajo in legajo k večnemu počitku stari vojaki iz prve vojske, manj stari iz druge.
Doma umirajo stare gospodinje, ki so držale pokonci vso družino in hišo in posestvo.
Umirajo zadnji stari rudarji, ki jim sili-koza škriplje v pljučih. Nekateri umirajo v zavetišču za stare v Špetru. Kdor pa le ima kakega svojega, rajši umira doma na svojem domu.
Čudne so številke o tem, koliko nas je doma in koliko na delu drugod. Od konca vojne je zraslo število emigrantov od 3.800 na 5.748 1. 1961. Zadnjih devet let do 1. 1970 Pa jih je spet zraslo najmanj še za tisoč, tako da jih bo vseh skupaj blizu 7.000. Uradnih podatkov pa še ni. Točno bomo vedeli šele 1. 1971, ko bodo spet prešteli vse ljudi v popisu cele Italije.
Torej nas je vseh skupaj : okoli 7.000 emigrantov in doma nekaj nad 20.000 ljudi. Seveda je pa emigrantov precej tisoč več, tistih, ki so že pred prvo vojno, med dve-vojnama in v prvih letih odšli od doma >n ki so jih že izbrisali iz občinskih matričnih uradov.
NASE ŽENE, SESTRE IN CELO MATERE V EMIGRACIJI
Pred prvo svetovno vojno so hodile samo naše čeče delat kot dekle v tista furlanska mesta, ki so nam blizu, nekaj malega v Čedad in Videm, bolj daleč pa skoro ne.
Po prvi svetovni vojni so začele hoditi že do Milana, v Trst in še v kakšno drugo mesto v Italiji. Takrat tudi niso delale drugega, ampak samo kot dekle po družinah.
Po zadnji vojni se je pa število naših žena in sester na delu v Italiji zelo povečalo. Leta 1961 jih je delalo že 939 po Italiji, a že 1276 v tujini, to je v Nemčiji in Švici. Po tem letu pa je začelo število naših žensk še bolj rasti. Vedno manj je naših žensk, ki bi delale zdaj kot dekle po Italiji in tudi na tujem v drugih državah. Zdaj imajo naše dekle sicer večje pravice in tudi pravico do penzije, nekaj počitnic na leto, in njihove gospodinje ne morejo tako slabo ravnati z njimi kot prej, ker jim lahko odpovedo in si preberejo drugo službo.
Kot je vedno manj naših moških, ki delajo kot rudarji (minatorji) tako je tudi vedno manj naših žensk kot dekel ali služkinj.
"Sp#?
Mečkajo tepke
Oba ta dva poklica: dekle in rudarji so bili najbolj težki poklici. In zato je prav, da ta dva poklica izumirata in da naši ljudje ne bodo več ne dekle in ne rudarji.
Zdaj dobijo naše ženske druge boljše službe: gredo za sobarice po švicarskih mestih, po tovarnah za čokolado, za perilo ali pa tudi za čistilke v kakšne velike urade. Nekaj naših žensk pa gre še za prodajalke v razne velike prodajalne po italijanskih severnih mestih. Delajo samo v severnih italijanskih mestih ne pa v srednji in južni Italiji.
NAŠI MOŠKI NA DELU V EMIGRACIJI V ITALIJI IN V TUJINI
L. 1961 je delalo po italijanski uradni statistiki 939 naših moških, torej samo eden več kot ženske v Italiji, in kar 2.320 v tujini ali kar za tisoč več moških kot pa žensk.
Leta 1970 je pa seveda število naših moških na delu v tujini, to je v Švici, Nemčiji, Belgiji in Franciji, dosti večje, gotovo okoli 3.000. Kakšna dela opravljajo naši ljudje na delu v emigraciji? Prva leta največ razna gradbena dela na odprtem ali po opekarnah, in sicer v Italiji in pa v tujini, ker niso kvalificirani. Naši mlajši emigranti hodijo
že kakšnih deset let v državno strokovno gradbeno šolo v Špetru ob Nadiži, kjer se izuče za zidarje, tesarje in gradbene tehnike. To delo na zgradbah spada še vedno med težka dela na odprtem, ko morajo delati tudi v slabem vremenu, a pozimi, ko taka zunanja dela počivajo, se vračajo domov.
Počasi pa naši izseljenci zlezejo v kakšne tovarne pod streho, kjer teče delo celo leto in prihajajo domov na počitnice po nekaj tednov, ko delo nekoliko počiva zaradi počitnic.
Tisti naši emigranti, ki delajo v emigraciji že okoli deset let se poročijo in imajo Po enega, dva, kvečjemu tri otrdke. Večidel se poročijo s Čečami iz svojih krajev, precej pa tudi z Nemkami, Švicarkami, Belgijkami in Francozinjami. Velik del turizma v naših vaseh Beneške Slovenije predstavljajo naši emigranti, ki se pripeljejo s francoskimi, nemškimi in drugimi avtomobili v domače vasi. Oni so »forešti«, ki radi trošijo denar doma v družbi s prijatelji in s sorodniki.
KJE DELAJO NASI EMIGRANTI V ITALIJI?
Ljudje iz špetrske občine delajo v tovarnah Milana in Torina, ženske so zaposlene
že kot prodajalke, nekaj jih pa je v gospodinjstvu.
Delavci iz podboneške občine delajo v mestih Lombardije in Piemonta, nekaj celo v avtomobilski industriji in po hotelih okoli jezer v severni Italiji.
Iz svetolenartske občine odhajajo delavci prav tako v lombardska in piemontska mesta.
Iz občin Srednje, Dreka in Grmek delajo v severnoitalijanskih mestih in pa v bližnjih furlanskih mestih kot npr. v Manzanu, v Čedadu in Vidmu.
Iz Tipane in Brda pa si poiščejo delo prav tako v severnoitalijanskih mestih, manj v srednji Italiji, skoraj nič južneje. Seveda si iz teh dveh občin zahodne Beneške Slovenije poiščejo delo v bližnjih furlanskih mestecih v Ahtenu, Nemah, Tarčentu, Fojdi in celo v središčih srednje Furlanije.
Iz Rezije je velika skupina Rezijanov na delu v Milanu, kjer zelo držijo skupaj, precej pa v Kanalski dolini, kjer se ukvarjajo z drobno trgovino.
Iz Sovodenj odhajajo pa tudi v severnoitalijanska mesta in nekaj kot kmetje na posestva v furlanski ravnini pod hribi Beneške Slovenije.
Največ delavcev iz Beneške Slovenije dela v zadnjih letih v Švici nad 1.000, v Nemčiji okoli 500, v Franciji okoli 350, v Belgiji 140 in v Kanadi okoli 70. Nekaj malega jih je v Angliji, Luksemburgu in v Avstraliji. Seveda je pa dosti starih izseljencev, ki živijo v Severni Ameriki in manj v Južni Ameriki že iz let pred prvo svetovno vojno in iz prvih let po prvi vojni. Nato je emigracija v prekomorske države precej upadla in so sedaj le redki naši ljudje, ki odhajajo kvečjemu še v Kanado, drugam preko rnorja pa skoraj ne gredo več.
Kot vse kaže pojdejo naši delavci leta 1970 še vedno največ v Nemčijo, kjer je neomejeno število mest, približno enako v Svico, manj kot doslej v Francijo in Belgijo.
SELJENJE V BLIŽNJO FURLANIJO
Beneški Slovenci se po zadnji vojni sko-rnj nič ne naseljujejo in tudi ne prihajajo v tržaško in goriško pokrajino, pač pa v videmsko in pordenonsko pokrajino. Iz zahodne Beneške Slovenije, to je iz narodnost-no mešanih občin Ahten, Fojda, Neme in
Tarčent ter iz slovenskih občin Tipana in Brdo odhajajo na delo kot delavci ali pa kot uradniki in tudi nekaj kot kvalificirani delavci in prodajalci predvsem v Videm, manj v Čedad. Pordenone je nekoliko predaleč. Največ pa nihajo vsak dan v korie-rah ali pa manj v lastnih avtomobilih na delo v industrijskem trikotniku Manzano, San Giovanni al Natisone in Spessa, kjer izdelujejo stolice. Pendoliranje ali vsakodnevna vožnja na delo obsega za sedaj samo nekaj sto ljudi, ker odhaja večina delavcev v začasno emigracijo v Nemčijo in Švico, kjer so bolje plačani.
Zmanjšalo se je naseljevanje na posestva v bližnji furlanski ravnini, ki so jih zapustili dosedanji furlanski kmetje. Njihova posestva so kupili beneški Slovenci iz prihrankov nekaj let v tujini. Ker je delo na kmetih še zmerom manj donosno kot v industriji in je delo v tujini lahko dobiti, je zadnja leta padlo navdušenje nekdanjih slovenskih kmetičev za lepo zemljo v Furlaniji.
KAJ DELAJO V VASEH BENEŠKE SLOVENIJE
Doma so ostali večinoma samo starejši ljudje emigranti, ki so si prislužili kako pokojnino v Franciji in Belgiji. Zdaj pa priha-
Matajur
jajo tudi upokojenci, ki so začeli okoli leta 1960 hoditi kot emigranti v Nemčijo in Švico. Nekaj pa je tudi upbkojencev, ki so delali v severni Italiji. Manj je takih naših upokojencev, ki so delali v državni službi kot karabinjerji, financarji, učitdji in nižji uradniki. Število pokojnin je kar precejšnje. Mnogi upokojenci se ukvarjajo s kmetijstvom. Še največ kmečkega dela opravljajo starejše gospodinje, ki niso hodile na delo v tujino, ker takrat med dvema vojnama ni bilo dela na tujem; tega fašistični režim ni dovoljeval. Pa tudi ni bilo takrat in tudi ne prvih deset let po vojni tako lahko dobiti dela ne v Italiji in ne drugod. Moški izseljenci, ki so si prislužili pokojnino v tujini, so bolj slabi za delo, ker so morali delati najtežja dela v rudnikih, kjer so si nabrali raznih bolezni, med temi najbolj nevarne silikoze. Tisti, ki so delali pri raznih električnih centralah, cestah, na stavbah, po gozdovih so polni revmatizma in drugih bolezni.
Zato je glavno kmečko delo na ramah gospodinj. Kako gospodinje opravijo delo, je pa drugo vprašanje. Saj ne morejo kositi trave, pripravljati drv. Pač pa skrbijo za živino in polje. Polja pa iz leta v leto manj
obdelajo. Pridelajo nekaj krompirja in sirka, po gorkih dolinah okoli Špetra, Sv. Lenarta in po Nadiški dolini je nekaj vinogradov z ameriškimi trtami. Sadja je malo, še celo v Ruoncu, kjer so se zgodaj vrgli na sadje, zlasti na breskve, je čedalje manj rok za obdelovanje.
Pašo poleti na planinah na Matajurju, Miji in po rezijanskih planinah so skoraj popolnoma opustili. Ne kosijo pa trave niti Po senožetih Huma, Ivanca in drugih zelenih in položnih hribov. Travo kosijo le še okoli hiš in po opuščenih njivah.
Kmečko delo je feminizirano ali požen-ščeno, ker je v glavnem odvisno od žuljev gospodinj. Iz emigrantskih denarnih pošiljk si nekateri gospodarji in gospodinje kupujejo kosilnice, traktorje in drugo mehanizirano kmečko orodje, da lažje obdelujejo. Ni pa trenutno bogve koliko teh kmečkih strojev, da bi bilo mogoče govoriti o napredku kmečkega dela s stroji.
NIC INDUSTRIJE — MALO TURIZMA
V vaseh Beneške Slovenije je izginilo še tjsto malo industrije, 'ki se je ukvarjala v lemurju s kopanjem in obdelovanjem rud-nine za cement. Zaprli so kamnolome po
vrsti po vseh dolinah ; kamnolomi so v delu le še pri Barnasu. Domača obrt je že ugasnila in tudi obrt za servisno službo motorizacije se ni razvila.
Od enajstih predvidenih industrijskih con in središč ne deluje še nobena v bližini Beneške Slovenije. Beneški Slovenci morajo precej daleč pendolirati, da pridejo v tovarne, ki so nastale same po sebi, brez pomoči dežele v Manzanu, Pordenonu in Vidmu. Najbližja industrijska cona za Beneške Slovence v Čedadu prav gotovo ne bo še začela delati v letu 1970 in ne kaže, da bi bila toliko denarna, da bi delavce iz Beneške Slovenije kaj prida plačevala.
Bolj stvarno in hitreje se dežela zavzema za turizem le v sovodenjski občini, in sicer na gorenjih bregovih Matajurja, v sami vasi Matajur in v smučarskem središču nad to vasjo. Dosedaj imajo nekaj malega turističnega prometa le gostilne v višjih legah občine Dreke, Sovodenj in Rezije. Številne gostilne, restavracije po dolinah in v posameznih vaseh životarijo, životarijo pa tudi trgovine v posameznih slovenskih središčih v Špetru, Podbonescu, Sv. Lenartu in drugod, ki niso znale privabiti slovenskih kupcev iz
Matajur
Soške doline kot so napravile trgovine po Tržaškem in Goriškem.
VSEPOVSOD RAZVALINE TRIDESETLETNE EMIGRANTSKE VOJNE
Spričo odseljevanja mladih ljudi v emigracijo, v furlansko ravnino in v industrijski manzanski trikotnik stolic, ni vasi brez praznih propadajočih hiš. V Muzcih, kjer grmijo kanoni vojaških vaj in kjer veljajo najstrožje vojaške služnosti, je od 54 hiš že nad 25 hiš praznih, v bližnjem visokem Bregu je zapuščenih hiš okoli 20. V Podbar-du je praznih hiš 30, v samem Brdu, glavnem kraju brdske občine, je že nad 40 praznih hiš, v Mikoličih 18. V celi občini Brdo je vsega skupaj okoli 170 prazrph hiš.
V občini Tipana je tudi prazno. Samo tri velike vasi pod Velikim vrhom in Jalovcem : Viskorša, Brezje in Krnahta imajo nad 130 praznih hiš, polovica vseh hiš sploh. Vas Debeleži leži sicer na dnu doline pa ima kar tri četrtine hiš zapuščenih, to je nad 40 hiš.
V šentlenartski občini ima Pikon v hribu pod Staro goro samo še dve hiši naseljeni, a v mali Kovačeviči je ostala samo še ena naseljena hiša.
Tako kot v navedenih vaseh je po celi Beneški Sloveniji. Kako je lepo okoli vasi v občini Dreki pod Kolovratom in kako žalostno gledajo zapuščene hiše brez šip v oknih, podrtih streh in brez vrat. Kako so žalostne prazne zapuščene hiše v vasicah Ruonca. Najbolj žalostna podoba pa so vasi na robu hribov nad Fojdo, Ah tenom, Nemarni. Od cele vasi sta le po ena ali dve hiši naseljeni, in še v teh edinih hišah stanujejo bolni stari ljudje, ki so vsak dan bolj čudni v tej svoji samoti.
Celi videmski javnosti, celi Furlaniji je umetniški fotograf Toffoletti pred dvema letoma pokazal v Vidmu na razstavi fotografije starih ljudi po Nadiških dolinah. Vsem je ta pogled kar sapo zaprl, da je mogoče nekaj kilometrov daljave od mest propadanje ljudi in celih vasi.
Vsak naj propade, kdor narod taji: še zemlja ne bo pila njegove krvi.
biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!
KOSESKI
DVE STARI
Med priprostimi ljudmi v vseh štirih dolinah Beneške Slovenije kroži še dosti starih pripovedk, pravljic in ustnega izročila. Pripovedovanje se pa vedno bolj zgublja. Ostaja le še v skromnih inačicah, ki jih rešujejo naši znanstveniki s pomočjo magnetofonskih snemalcev ali drugih pripomočkov.
Pa tudi v teh ostankih se zrcali globoko čustvovanje in trdo življenje naših ljudi tam pod Muzci in Matajurjem. Posebno vremenske nadloge in težave se vpletajo v njih trud za vsakdanji kruh.
Na koncu Rezijanske doline, »ta gore na Korite«, si še pripovedujejo:
Neka stara ženica je pozimi ostala sama na planini in je zvečer legla. V spanju je zaslišala glas: »Marija, vstani, na ognjišču imaš samo še majhno iskro.« Zbudila se je, toda nič več ni slišala okrog sebe. Spet je zaspala in jo je drugič poklical skrivnostni glas: »Vstani, vstani, na ognjišču je samo še majhna iskrica ognja.« Tedaj je vstala in je razbrskala pepel na ognjišču. Komaj drobcen košček žerjavice je še tlel. Dolgo
L
je pihala in se mučila, da je spet zagorel ogenj. Če bi ga ne bila mogla, bi umrla od mraza in lakote, ker ni še bilo vžigalic in je ponoči zametlo dva metra visoko snega.
Ljudje v dolini so se bali, da bo starka tam gori umrla. Menili so se, da bi bilo dobro iti pogledat ali je še živa. S težavo so pregazili pot da pod planine. Od tam so opazili dim nad vegasto kočo. »Še je živa,« so dejali in so z zadnjimi močmi utrli gaz do bajte in prinesli starki jesti. Če bi ne bila slišala ponoči tistega glasu in bi ne zakurila ognja, da se je kadil dim, bi ljudje niti ne prišli do nje.
Čudni glasovi, ki rešujejo ljudi, se pojavljajo tudi v drugih slučajih.
Tam v Ronku pripovedujejo, kako so ostali nekoč na planini brez soli. Žena se je odpravila ponjo v dolino, mož pa je ostal sam ponoči v stanu. Kar zasliši iz teme moč-?o vriskanje. Misli, da se žena že vrača in šo on pred bajto zavriska ter teče k ognjišču zakurit ogenj za polento in gorkoto. j*a še nekaj velikonočnih vejic je podtaknil. Kar zarenčita za njegovim hrbtom dva velika psa in molita dolga jezika iz renčečih Sobcev. Rekla sta preplašenemu možu : »Zahvali Boga, da imaš blagoslovljen ogenj, če
ne bi te raztrgala.« Res sta zunaj raztrgala psička na kosce in tudi nekaj drobnice.
Pa dodajmo tem že nekoliko okrnjenim pripovedkam še eno, dve bolj smešni, ki pokažeta do kakšnih zapletk privede mešanje jezikov v teh dolinah. Šli sta dve ženici iz Stolbice v Rezjuto prodajat jajca, maslo in sir. Dohiti ju furlanski voznik in ju vpraša, če imata »us de vendi«, jajca na prodaj. Oni dve pa, misleč, da ju vabi na voz, zlezeta gor. Pa se spotoma voznik spet oglasi z vprašanjem ali imata v cajni kaj scipi, to je po furlansko sir. 2enici se pa dregneta : »Bižva dole, ke an če nas zaščipati.«
V furlanski Rezijuti je hodila žena k trgovcu na upanje kupovat živež. Trgovec je bil z njenim možem že zmenjen, da zapiše, kar bo žena kupila. Pa je ona kupila blago in je rekla trgovcu: »Kar pišajte, kakor je rekel moj muš in bo on plačal.« Trgovec se je začel dobrovoljno in debelo krohotati. »Pišajte« je pomenilo nekaj drugega, muš pa dolgouhca, ki je čakal pred hišo.
Iz starih spominov
Sto let in še tri na vrh je že tega, odkar so tudi Furlani in Beneški Slovenci, ki so
Kmečka dela v Benečiji
glasovali za priključitev nekdanjih pokrajin pod beneškim levom in kasneje pod avstrijskim orlom h kraljevini Italiji.
Dne 21. oktobra 1866 se je izrekla vsa Furlanija in nje vzhodni slovenski kraji pod Matajurjem, da nočejo več avstrijske nadvlade. Za priključitev k novi Italiji so našteli v teh krajih 104.988 glasov, 36 jih je bilo proti. Po drugih virih pa je oddalo 105.386 volivcev glasovnice z »da«, 36 z »ne«, 15 pa je bilo neveljavnih. Ljudsko glasovanje je bilo torej skoraj enoglasno. Vendar je prišlo do te enotnosti šele potem, ko so se nasprotujoča si mnenja zedinila. V začetku si zlasti cerkveni krogi niso bili na jasnem. Za časa združevanja italijanskega kraljestva jih je motil njegov liberalni značaj. Predvsem zahteve vodilnih politikov, da se mora tudi Cerkvena država z Rimom vred priključiti skupnemu italijanskemu kraljestvu.
Zato je bil neodločen tudi videmski nadškof Andrej Casasola in z njim vred tudi marsikateri dušni pastir v Furlaniji in Beneški Sloveniji. Nadškofijska kurija se je tudi bala, da bo zgubila s plebiscitom in z novo državno mejo vzdolž Tera tudi nekatere dele svojega cerkveno-upravnega ozemlja.
Nadškof Casasola je ob vzpodbujanju za
ljudsko glasovanje molčal in ni dal duhovščini in vernikom nikakih navodil. To je bil tudi vzrok hladnega zadržanja enega dela prebivalstva do novih oblasti in tudi do vojakov Viktorja Emanuela II. Po dveh mesecih in pol pa je tudi nadškof menjal svoje stališče bodisi na višji namig ali ker se je moral sprijazniti z realnim dejstvom novih političnih razmer, ki so nastale po dunajskem miru. Pred 10. oktobrom je izdal dolgo pastirsko pismo — sicer brez pravega navdušenja, — v katerem pravi, da je »božja previdnost odločila, da preidemo pod gospostvo in žezlo vzvišenega veličanstva Viktorja Emanuela II., našega suverena in kralja.« V stolnici je 10. oktobra 1866 zapel slovesni »Te Deum« in je molil za novega kralja.
Sam minister Quintino Sella, ki je v novih deželah predstavljal kraljevo civilno oblast, je pisal v Rim, da je z nadškofovim cerkvenim opravilom pridobil plebiscit za Potrditev priključitve najmanj petdeset odstotkov glasov.
KDO JE KRIV?
Pri seštevanju glasov se je tem bolj čud-no zdelo, da so našli v skrinjicah tudi tistih
36 nasprotnih glasov. Petindvajset teh so ugotovili v kraju Coseano v okraju San Daniele. Tam je župnikoval don Rivo, znan po svojih protiplebiscitarnih težnjah. S prižnice je govoril, da so volivci pri glasovanju svobodni in tudi, če jim dajo v roko glasovnico z natiskanim »da«, oni lahko napišejo »ne«. Župniku so pripisovali krivdo za tistih petindvajset odklonilnih glasov, čeprav se je don Riva izrazil samo za pravice svobode. Nič ni pomagalo ! Ko je prišel dva dni po plebisciu v San Daniele, so ga napadli in mu žvižgali, da se je moral zateči v neko gostilno, se preobleči v žensko in smukniti pri zadnjih vratih proti domu.
Malo časa pred ljudskim glasovanjem so širili po vseh vaseh, tudi pod Matajurjem, posebno propagandno knjižico z naslovom »0 današnjih razmerah« (Sulle cose presenti). V njej govori sestavljavec Giandomenico Ciconi, kakšne prednosti in dobrote bodo imeli prebivavci pod novo vlado, v novi državi. Pisec spodbuja volivce, naj oddajo 21-oktobra listič z že debelo natiskano besedico »si« in naj se nič ne obotavljajo. En tak
OBLJUBE
volilni listič hranijo še danes na županstvu v Centi. V omenjeni knjižici razpravlja Ci-coni tudi o izseljevanju iz Furlanije. Že takrat so našteli nad 15 tisoč izseljencev. Pravi, da bodo izseljenci po plebiscitu lahko ostali doma. Zdaj hodijo mlade moči, nadaljuje, v vroče kraje na Hrvaškem in Ogrskem, da zaslužijo nekaj papirnatih bankovcev; kvarijo si zdravje in se nalezejo mrzlice ; pozabijo na svoje kmetske navade. V novi državi pa bodo našli široko zaposlitev, v dobrem zraku, med domoljubi in bodo zaslužili srebrne denarce.
Zelo lepe obljube, katerim je večina verjela in je kar s tiskano glasovnico, za klobuk vtaknjeno, prihajala na volišča.
Pa še vedno niso bili prav vsi prepričani, da bodo obljube tudi meso postale.
KAKO SO REČANJI VOLILI
Tale primer bomo povedali, kakor je prišel iz ust rajnega Blažiča z Gornje Mjerse:
Biu sam puobeč tekrat ko so Talijani DarŠli k nam. Bila je nedelja, vabljeni smo eli usi po maši na Barbje. Saj vesta kaj so Parbje: te velik traunik rnjes treh vasi: P(>dutano, Mjerso ano Skrutovc. At tode je
bila stara pot, ki je peljala u Čedad. Paršlo je tarkaj folka, ki se ni moglo ga preštjet: možje, žene, stari, mladi an naši duhovniki z rancim famoštram Bankičem ured. Šior Žovani Blažič, ki je biu oficir u savojski vojski, je nagovarjaj na glas ljudi de kadar daržavni komesar poreče »viva Italia«, usi bomo upili : si, si ! No, kadar komesar je zaueku, pre Valentin Bledič (Lenčin) ta z Utane, sveti a nadužen človek ga je motu an ga je uprašu : »Al kaj hudega zapade, če se reče: ne?« »Ne, ne, nič,« je odgovoriu vas začuden mož. »Alora,« je nadaljevan pre Valentin, »jaz rečem ne.« An potle je mirno obarnu harbet an šu. — Use je ostarmjelo.
r. b.
SLOVENSKA GOVORICA
Ljubim te, slovenska govorica, ljubim bolj kot žuboreči vir, bolj kot pesem, ki jo drobna ptica poje v jutranji svečani mir.
Sladka materina govorica, lepa mimo vseh zemskih glasov, mojih misli in čutil glasnica, tvoj oblij me zadnji blagoslov!
ANTON MEDVED
urno	j ?
Visok ku Matajur —
ozrl se je z vrhov, s čela, s slemén.
Globok ku Ivan u Cele —
•ve poglobil v modrost je, silni mož. učen. Bister ku Nadiža —
•ve mu ob tej vodici duh je okrepčal.
Mehak ku benečanščina —
se v materinski govorici vsega je razdal.
Pojoč ku slavič nadiški —
/e pesmi zlagal, skladal nam in Bógu v slavo. Umetniški ku sam slikar — narisal in poslikal lepo je naravo. Legendaren ku prerok — v bodočnosti je videl boljše, lepše dni. Skrben, dobrotljiv ku oče —
'>udil Slovenj je čisto, rodno kri.
Lduo je ta? Pojdimo, bratje, ga iskat, vTrčmun pojdimo— tam je biserni ves zlat. L duo je, ki vabi nas v svoj tihi mirodvor? IVAN TRINKO je — naš profesor!
1. z.
Rodna hiša Ivana Trinka
Lepota našega jezika
Nekoč u oštariji se je bil ustavil neki imeniten pitor. Ker ni imel s čim plačati južne in večerje, je naslikal kar na eno tablo iz lesa hišno mater, gospodinjo.
Čez par let je mati umarla. Nje mož in sinovi je niso mogli pozabiti. Obesili so tablo z njeno podobo na steno. Od tod jih je mati gledala tako milo in ljubeznivo, kakor da bi bila živa. Tisti pitor je bil zares ime-nitan in njegovi kvadi'i so bli vredni velike denarje. Sinovi so prosili očeta, da naj proda kvadar: saj bojo dobili miljone zanj. Prosi danes, prosi jutre, oče jih je uslišal in kvadar prodal. Potem so bli bogati, pa stena je bila prazna in mrzla, ker od tam ni Več gledala na svoje otroke dobra mati. Kmalu je bil konec tudi ljubezni in nesreča je prišla u tisto hišo.
Naš jezik je kakor dragocena podoba svoje matere. Je mil in diši po domači hiši. Današnji dan se ljudje trudijo samo za to, kar Prinaša dobiček; za ideale ne marajo. Am-Pak tudi naš jezik je velika vrednota. Je nevidna nit, ki kakor izrez ljubezni, darži ve-zane sinove s svojo rodno hišo, kjer so do-
bili kristjansko vzgojo in ljubezen do svoje zemlje. To zastope posebno naš človek, ko je po svetu med drugimi narodi. Neobčut-no marskada je zadaržalo njegove stopinje, da ni stopil na krivo pot. In kako je vesel, kadar se sreča s kakim človekom, ki govori slovensko! Slovenski duhovnik, ki je idealist že po svojem poklicu, občuti vse to in kakor oče skarbi, da ne bo izgubljena ta dragocenost, ki nam jo je podaril sam Bog. Skarbi, čeravno od tega nima obednega nuca, ampak samo sitnosti, večkrat še od svojih ljudi.
PROTI RAZNARODOVANJU
Raznarodovanje detele ni le greh proti naravni pravici, ampak tudi proti pisanim postavam, zakaj raznarodovanje silno škoduje krščanski vzgoji mladine. Ze poganski učenjak Aristotel je jezik imenoval sredstvo za pouk in vzgojo. Materin jezik je neizogibno potrebno sredstvo, s katerim poučujemo otroke v vzvišenih resnicah, da govorimo otrokom na srce in da jih usposobimo za čednostno življenje.
SKOF ENDRICCI
Zahi sv. maša
po slovensko ?
Kakor je vsem znano, je drugi vatikanski koncil določil, naj bi se molitve pri božji službi opravle u ljudskem jeziku, tako da bi vsi verni sodelovali ne samo z navzočnostjo, ampak tudi z besedo in sarcem : molitev je povzdigovanje duše k Bogu.
Kajšan naših ljudi se vpraša: »Zaki bi ne imeli sv. mašo po taljansko in ne po slovensko?«
Ker morebit si tudi ti med tistimi, ki bi hoteli vse po taljansko, te prosim, de lepo prebereš sledeči odgovor.
1.	Obeden od slovenskih duhovnikov ni Proti »italjanski maši«. Vsi poznamo, da je imenitno zložena in ima lepo besedilo. Kadar parložnost kaže, posebno ker pridejo k sv. maši foresti, ki ne zastopijo slovensko, sami čujejo potrebo mašovat po taljansko. Ampak kadar so skoro sami domačini, ki do tenčas, od zunaj cerkve so se »menali« Po domače in po maši bojo u oštariji ali u hišah ravno tako govorili med sabo po slovensko, kaj ima za en pomen samo z Bogom
Skof Nogara v Marsina leta 1937
se pogovarjati po taljansko? Ali morebit Bog je prefekt ali brigadir, da ne zastope ku po taljansko?
2. Kristus nas je učil Boga klicati »Oča«.
Če si puob in imaš potrjebu en taužint
franku, al rečeš : »Padre, dammi mille lire.« Ali pa: »Oča, daj mi en taužint franku.« Oča ti bo odgovoril po slovensku: »Bježi djelat, potjep.« Samo kajsano kletvino par-legne po taljansko.
In deklina al poreče svojemu »morozu« : »Ti voglio bene« al pa: »Te čem rada«. Se ve, če deklina je tako modra de ima »mo-roza« napoletana, mu mora rejč : »Te voio bene assaie«.
Ma Bog ni napoletan in na sedi ta za mizo dol kje u Vidme, ampak je zmerom blizu tebe in u tebi kakor pravi apostol sv. Pavel.
Zaki boš z njim govoril drugače ko s tvojm zemskim očetom ali tvojm zaročencem?
3. Naša beseda je prišla k nam skozi Punu in punu stoletij. Je beseda, ki so jo poslali naši predniki od roda do roda. Jezik ni ena tehnična iznajdba, da se, meni nič, tebi nič, kar tako odpravi, brez de človek ostane oškodovan u svoji osebnosti. Ker be-
Ob zlati maši duh. Jožefa Chiačiča pri Sv. Lenartu leta
seda je postala naša kri in meso: je odsev in oblika našega značaja. Po teli besedi je prišla k nam tudi Kristusova vera. Če zatajiš svojo govorico, zatajiš ne samo svojega oči, ampak tudi tvojo kri in meso.
Kadar pa samo za moliti nucaš drug jezik, je kakor da bi daržal Boga u kakim drugim predjelnu, ki nima nič skupnega s tvojm sarcem in s tvojo dušo.
Kako bo torej nedeljska maša — po duhu sv. Cerkve — spremljala tvoje življenje čez tedan u hiši, u šoli in na djele, če daržiš Boga u drugim predjelne?
IZPOVED
Resnično, domovina, nisem te ljubil kakor cmerav otrok, ki se drži matere za krilo; tudi te nisem ljubil kakor solzno-me-škobni vzdihovalec, ki ti kadi v lice sladke dišave, da te skele uboge oči; ljubil sem te s spoznanjem. Videl sem te vso: v nadlogah in v grehih, v sramoti in v zmotah, v Ponižanju in v bridkosti. Zato sem z žalostjo m s srdom v srcu ljubil tvojo oskrunjeno lepoto, ljubil jo stokrat globlje in stokrat više od vseh tvojih trubadurjev.
CANKAR
Odkod urihaiaio imena nekaterih naših vasi
Kdor obiskuje vasi v Beneški Sloveniji in hoče dobiti ključ do izvora njih imen, mora globoko poznati naš jezik, narečje, navade in zgodovino. Po globokem premišljevanju je mogoče ugotoviti, odkod prihajajo imena naših vasi.
Rodda-Ronec ima številne vasi: Skubina, Vodnjak, Orehuja, Tunca, Butera, Klavora, Ošjak, Kranci, Lahove, Domejza, Visanta, Zajci; vsa ta imena prihajajo iz pristnih slovenskih korenin. Ronac — Ronk, izvira iz starega izraza, ki pomeni kraj, kjer se zemlja usiplje ali »roni«. Vse druge vasi imajo domača imena: Skubina — skupina hiš; Vodnjak — iz bogate vode; Orehuja — iz drevesa oreh; Tuonca — iz imena Tonca; Butera — iz butare drv; Klavora — iz klavorne zemlje; Ošjak — iz besede Oučjak; Lahove — to ime je prišlo v starih časih ko je prišel v tisti kraj za zeta kak Furlan, po domače Lah; Kranci — iz besede Kranc; Domejža — do mej; Zajoi — iz besede zajec-
Drenkja prihaja iz grma dren; Prapouca — iz zelišča praprot; Kraj — iz položnega kraja; Trinko —' iz besede trn, to mi je zagotovil tudi prof. Trinko. Njegovi starši prihajajo iz vasi Trinko, od tam je eden šel v Copie ti šča in iz Cepletišč v Trčmun.
r*r ^
?
--	"j
Matajur julija 1929
Laze — znana beseda po naših krajih in pomeni odkrit prostor; Kras ima znova morfološki pomen; Osnebardo — Očnebrdo; Trusnje — Tršnje; Dobeni je iz besede dob, hrast; Klabučar — iz gore Klobučar prvo staro ime pa je Brieh; Skale — iz kamenja; Peternel — iz imen Peter; Arbida iz Arbide ali robide; Zverinar — iz besede zverina; Hlodič — iz hloda; Garmek iz besede grm; Ceplešišča pomeni čez platišča; Oblica — oblica; Kosiča — kozica; Marsin — mraz in kraj postavljen na mraz; Oballa — Obala iz položnega kraja; Zorza — zora, proti vzhodu obrnjen kraj.
Večina naših krajevnih imen ima prav domači izvor. V njih tičijo slovenski pomeni in izrazi vzeti po zemljepisnih oblikah, rastlinah in po ljudeh. Tako dokazuje tudi toponomastika ali krajevno imenoslovje, da so na tem koščku zemlje že zdavnaj prebivali naši dedje.
Oj daleč je moj dragi dom, pozdravi ga, večerni zvon.
Pozdravi ga in mu povej, do zvest mu bom kakor doslej.
Prosimo in slavimo Ga v vseh jezikih !
Zelo žalostno je, da se v krajih pod Matajurjem ne praznijo samo hiše, da so prazne šolske sobe, da se zapirajo otroški vrtci da bujno raste grmovje po stezah in da so prazne in puste planine po hribih brez matajurskih cik, toda še bolj človeka pretresa, da se praznijo božji hrami — domače farne cerkve, da so sploh zaprte podružnice in da teče dež skozi strehe petsto let starih tridesetih cerkvic, da voda in plesen uničujeta »zlate« oltarje.
Še huje pa je, da se zapirajo župnije, ki so bile komaj leta 1956 ustanovljene v veliko veselje naših slovenskih vernikov po vseh dolinah okoli Nadiže, da bi božje ime in slava svetnikov odmevali v materinem slovenskem jeziku vernikov po vseh milih in lepih dolinicah, hribčkih in vrhovih naše Preljube domačije Beneške Slovenije.
Najbolj nas je pretreslo, da ni več žup-n>je sv. Antona Padovanskega pod Laudario jamo v lepem kotičku Nadiže v Lazah,
Procesija sv. Marka na Matajurju
kjer spi večno spanje veliki tihi in skromni naš gospod Anton Cuffolo, ki nas je ki'egal in ljubil in ki se je gnal z vso dušo za naš slovenski jezik na prižnici, pred oltarjem, pri petju v cerkvi, pri sveti spovedi in še ob zadnji uri pri slovesu s tega sveta.
Malo bolj gor po dolini na oni strani je tudi ugasnila župnija sv. Zenona v Ruon-cu in je ostalo brez dušnega pastirja 15 malih ruonških vasic. Kakšno žalostinko, kakšen requiem bi zapd njen pesnik Peter Podreka, ko bi slišal, da slovenski materini jezik ne dobi več »zavetja v cerkvi«, kot je Pel pred sto leti, da je zaprto župnišče, da ni več nobenega gospoda.
Prav na koncu Nadiške doline je končala kratka zgodovinska pot župnije svete Device Marije polne milosti v Črnem vrhu, 700 nietrov visoko med redkimi vaščani, ki so ■se ostali doma.
Zaprla so se tudi vrata župnijskih uradov ’n župnijskih farovžev okoli Sv. Lenarta. Ugasnila je župnija v Kozici, ki jo varuje sv. Egidij. Rečica Kozica žubori mimo zapuščenih hiš in zapi evel j enega polja, a zvonček kliče le še redke farane k molitvi.
Ni več župnije niti v prelepem Topolo-
Cuffolo ob 25-letnici
vem, kjer sv. Arhangel Mihael brani čredo hiš pred vsem hudim.
Našteli smo samo nekaj župnij iz Nadi-ških dolin, kjer ni več župnikov, ker je pregialo ljudi ostalo še doma. Ob duhovnika je Prišlo tudi nekaj župnij v zahodni Beneški Sloveniji. V Reziji se pa še držijo v vseh treh rezijanskih župnijah : na Ravenci, v Solbici in Osojanih. Bojimo se pa, da bo v letu 1970 še kakšno župnišče zaprto, ker ne ho dovolj ljudi. Pa tudi v tistih župnijah, ki še imajo svoje župnike, ni vse tako v redu, kakor želi sveti oče in kakor je bilo sklenjeno na koncilu. Nadškofijska kurija v Vidmu je lani sprevidela, da je treba opravljati verske pobožnosti, sveto mašo in pridige v slovenskem materinem jeziku vernikov, ^ostrgali so stari kvas predsodkov iz let Pred koncilom in so rekli : tam kjer verniki hočejo imeti svoj domači jezik, naj bo slo-venski materini jezik povsod in pri vseh °pravilih v cerkvi. Kako naj si pa preprosti yerniki želijo, da naj bo njihov materini Jezik v cerkvi, ko pa so jim sto let ubijali v glavo, da je ta jezik zanič, da je samo italijanski imeniten, da se samo z italijanskim jezikom zveličajo ! Kako naj se vsi tisti furlanski in italijanski duhovniki po duhovni-
j ah Beneške Slovenije odločijo za slovenski materini jezik vernikov v cerkvi, če ga sami ne znajo ali zelo slabo? Ko so po sklepu koncila odpravili latinski jezik v cerkvi v celi Italiji, so tudi stari duhovniki in verniki žalovali za latinskim jezikom, ki so ga bili bolj navajeni, tudi če ga niso razumeli. Toda vse škofijske kurije po vsej Italiji so se potrudile, da se je zaslišal po vseh cerkvah jezik italijanskih vernikov. Zdaj občutijo vsi, kako modra in v duhu Kristusovega nauka je skrb svete stolice za jezik vernikov v cerkvi. Videmska kurija je zato pametno ubogala svetega očeta in vpeljala po vseh cerkvah videmske dijeceze, kjer so verniki italijanskega materinega jezika, italijanski jezik. Latinskega jezika za vernike ni več. Prepričali so vernike, da je pri sveti maši le boljši materini italijanski jezik, ki bolj tesno poveže duše vernikov z Bogom. Kar je napravila videmska nadškofija glede italijanskega materinega jezika vernikov, mora napraviti tudi v duhovnijah s slovenskim materinim jezikom. Tudi beneški Slovenci naj bodo deležni milosti svojega jezika. Saj kurija dobro ve, da je tudi slovenski jezik vernikov vreden oltarja. Lepo naj razloži duhovnikom in vernikom, da je njihov sloven-
ski jezik prav tako jezik, ki se z njim še lažje zveličajo njihove duše. Zato upajo, da bo videmska nadškofija vse ukrenila, da bodo vsi dušni pastirji po Beneški Sloveniji končno le izpolnili željo svetega očeta in da bo izpred vseh oltarjev duhovnij s slovenskim materinim jezikom donela v njihovem jeziku, slava Bogu na višavah!
MOJ DOM
Le išči si sreče, prijatelj, drugej, al’ misliš dobiti na tujem jo kdej?
Veliko marsikteri je hodil po svet’, nazadnje prot’ domu se vrnil je spet.
Glej, rozce domače najlepše cveto in ptički domači najlepše pojo; prijatli domači so mil'ga srca, ljubezen, zvestoba le biva doma.
Doma preživeti si dneve želim, umreti se tudi doma ne bojim, v domači gomili se spava sladko, mi bratci, sestrice rahljajo zemljò.
ANDREJ PRAPROTNIK
DOMAČE PRIPOVEDKE
JAKOP SNUBI KATINCO
Po naši Benečiji, ne vem ali je bilo tudi drugod tako, v preteklih časih, petdeset let od tod, ni bilo današnje navade, da so fantje hodili v vas, snubit v hišo od čeče, na soboto in na nedeljo. Pozno v noči so hodili snubit na okna od kamric, kjer so dekleta spale. Za priti do okna so rabili ali loj tra ali kakšen rogi j asti hlod, po katerem so plezali.
Če je to bilo dopadljivo, kadar je bilo lepo vreme in toplota, je bilo nadležno in škodljivo, kadar je deževalo in pozimi, ko je bilo mraz.
Fantje, posebno če so se med sabo prepirali za isto dekle, so eden drugemu nevarno nagajali, ker so se gledali vreči z loj tri ali s hloda. Zato so se fantje pomenili, da ko je edan snubil na oknu, so drugi vahtali na voglih hiše, da ne pride kakšen nasprotnik ali nagajavec.
Fajmošter pre Jožef, ki je imel služabni' co svojo sestro Emilijo že naprej v letih, je bil povabil u faruš, iz rojstne in oddaljene
svoje vasi, v pomoč svojo nečakinjo Katin-co, fajn dekle, mlado in lepo, belo in rdečo ko mleko in kri. Seveda mnogim fantom v vasi so se sline cedile po nji, pa nobeden se ni upal priti do nje in na okno hoditi jo snubit, ker so lepo poznali strogost pre Jožefa.
Jakop, pogumen fant, tudi on se je zaljubil v Katinco, in ker ljubezen do nje je bila prevelika, je premagal strah in vsako soboto in nedeljo zvečer, jo hodil snubit na okno, kjer ga je ona, nežno in ljubeznivo pričakovala.
Po naših malih vaseh se kar hitro vse zve. Tako, četudi je Jakop skrivno hodil do Katince, so vsi v fari šepetali, posebno ženice, in novica je prišla tudi do uh pre Jožefa. Za res povedati, je bilo že no malo časa, ko je pre Jožef začel nekaj sumničiti, ker je zapazil, da na nedeljo in na ponedeljek zjutraj Katinca težko ustaja in ves dan Zeha. Tudi v vrtu, pod oknom Katincine kamrice, je bilo vse poteptano. Tako, na eno sobotno večer, pokliče pre Jožef Katinco v Pisarno in jo kar ostro napade: »Draga nečakinja, te nisem poklical v faruš, da prideš snubiti in noči zapr'avljati s fantom, pa de koš pripomagala tvoji teti, ki je stara. In
tudi jaz nimam časa in volje biti za varuha tvoje poštenosti.« Katinca se je prestrašila in jokajoč začela tajiti, da ni res, da fantje prihajajo k nji ponoči, in da je vse samo blebetanje in žlabudranje bab nevoščljivih njene lepote in poštenosti.
Pre Jožef se potolaži in mirno reče Ka-tinci: »Verujem na to, kar mi praviš, pa nocoj bova zamenjala kaimro. Ti poj deš spat v mojo, jaz pa v tvojo.«
Katinci je zamrznilo srce, pa se ni upala postaviti se stricu fajmoštru. Okoli enajste ure, ko pre Jožef se je lepo zagrel pod odejo v postelji, zasliši trkati na okenske šipe in napol glasno vabilo : »Katinca, vstani, sem tukaj, tvoj Jakop. Kako da nocoj si v postelji in me ne čakaš pri oknu? Kaj si ki obolela ali mi zamerila? Vstani, ne boj se, noč je črna ko pekel, ker se napravlja bur-ja, in nobeden nas ne bo videl. Tudi tvoj slric fajmošter je že zaspal, saj ni več luči v njegovi kamri. Vstani, kaj čakaš, ne vidim trenutka, da te poljubim, Katinca, ljubezen moja !«
Pre Jožef rahlo in tiho vstane iz postelje, se približa k oknu in odpre šipe. Jakop, v črni temi, kar hitro stegne roke in začne ljubkovati lice pre Jožefa, misleč, da je Ka-
linea, pa začuti kaj kosmatega in reče : »Kako, da ti je zrasla brada, Katinca, saj tvoja lica so bila vedno mehka.« Potem stegne roke v nedra in začne tipati, pa najde kaj praznega. Ves začuden zagodrnja: »Zlunka! Kaj se je zgodilo, Katinca, tudi nedra si zgubila in lica imaš kosmata.« V tistem trenutku se je zabliskalo in v živi luči Jakop zagleda razježen obraz faj mostra pre Jožefa in zasliši njegov bobneči glas kot grom za goro: »Bejži, no, ti si zgubil pamet, Jakop, in imaš kosmato vest, ker hodiš ponoči motit de-kleta in poskušat njih poštenost.« Kakor da bi bile usahnile, so moči zapustile Jakopa, ki je padel z okna kot Žakelj pepela.
Drugi dan zjutraj na nedeljo je Katinca bila že na poti proti oddaljenemu rojstnemu domu, s kovčkom v roki in z domotožjem v srcu, medtem ko je zvonilo k prvi maši in je jutranja zarja barvala vrh gorovja nad vasjo.
JAKOP IN KOZA
Miha, ki ni bil utekel, kadar je bil kobariški polom, v času vojne petnajstega leta, je bil učen mož in Nemci so ga postavili za župana v vasi.
Nemci so bili pobrali po vaseh vse, kar
je bilo dobrega : sirak, pšenico, Špeh, salame in vso živino. Jakopu so bili pustili samo eno kozo, ki je imela dolgo in belo brado. Mleko tiste koze, kostanj in kakšen krompir je bilo vse, kar je Jakop imel, da ne umre za lakoto.
En večer, ko je bil Jakop komaj zavrel mleko, vidi priti v hišo, vsega zaspanega Miho, ki mu reče: »Glej, Jakop, nemška ko-mandatura mi je zaukazala, da napravim štetje tudi od ovci in kozi. Boš videl, da bodo zahtevali tudi tvojo kozo. Skrij jo in je ne vozi več na pašo. Jaz bom medtem poskrbel za potrdilo, da je koza krepala.«
Tako je Jakop spravil kozo iz štale v klet, da bo v bolj varnem prostoru. Malo dni potem Miha reče Jakopu: »Jutri bodo Nemci napravili preiskavo vseh štal.«
»Naj bo — odgovori Jakop — saj moja koza je v kleti.«
»Ja, — reče Mirna — ti veš, da Nemci bodo pregledali vse prostore, štale in tudi hiše?«
»Kaj imam napraviti?« vpraša Jakop.
»Ti in koza morata iti v posteljo!«
»Kaj si rekel? — odgovori Jakop. — Jaz, ki se nisem oženil, bi moral iti spat z eno kozo? Ali se motiš? To se nikdar ne zgodi!«
Miha mu reče: »Kaj ti morem, Jakop-
Ali se ne spomniš, da smo napravili potrdilo, da je koza krepala? Če nam jo Nemci najdejo živo, nas za resnico ustrelijo kakor izdaj avce nemškega cesarstva.«
Miha in Jakop vzameta kozo, ki se je zvijala kot črv, ji zvežeta na križ noge, ji deneta na glavo črn robec in ga zavežeta pod brado, tako da skrijeta belo in dolgo brado in uha in jo položita v posteljo. Potem gre tudi Jakop k nji v posteljo, ves razburjen in jezen. Malo potem se odprejo vrata kamre in dva nemška vojaka prideta noter in za njima tudi Miha ves zastrašen.
Jakop, bled kot smrt zaradi strahu tudi on, drži kozo objeto za vrat. Pod rjuho je bil Jakop ves moker, ker je bila koza naredila, kar se naredi, kadar se je v strahu in se ima potrebo.
»Ali je tisti gospodar? — vpraša Nemec.
»Javol, komandir, — reče Miha — je bolan, ga je zadela kolera.«
In tista? — vpraša Nemec, in s prstom Pokaže na kozo.
»Tista, gospod ko... ko... komandir, je njegova žena: bolna tudi ona.«
»Teuffel, (zlodi jo nes), kako je grda! — Jakliče nemški komandir, se obrne in gre hitro skozi vrata.
Tri legende iz Karnahte
Poleti sem snemal ljudske pesmi po vaseh zgornje Karnajske doline. V Viškorši sem slišal te tri legende, ki jih tu objavljam le toliko preurejene, kolikor so bila nekatera mesta na magnetofonskem traku nerazumljiva ali kolikor je bilo treba odpraviti odvečna ponavljanja.
Pavle Merku
SVETI PJERI AN CELE
Buoh an sveti Pjeri so hodili u wàso, te u wàse ta san, predičoč an pravoč van-gčle. Te bo tuo od Gomóre an Soóme, te bo póuno reči. Buoh e wse posuw zduole, e poslaw striele. A sveti Pjeri mu je dejaw Bóu : »Zakaj ste sówse poruw, te bo še ti, ki so viervali tu Was an tu Bòa. Ste stóru àrdo !«
»E, Pjeri, Pjeri« e djaw Buoh, »ti znaš ti kaj« e djaw, »ben, pójmo, pojmo!« An hodii. Zat su šli u druo was. Tle e Buoh vidu dan uw čel. E djaw: »Pjeri, or zame« e djaw »an loži u miedra!« Alora Pjeri bóu
Boa, wzew or an luožu nuotre u miedra. A hodili, hodili. A Sanpjeri na naà pičila, a on, zakàj néa e ba pičila, bi wse pomuskow.
Opombe :
u wàso = po vaseh 'ta san = sem pa tja e posuw = je posul Bóu = Bogu or = gor zame = vzemi miedra = nedrij a bóu = je ubogal Bòa = Boga na = ena naà = njega néa = njega ba = bila
Pomuskow = zmečkal
SVETI PJERI AN PODKOW
Buoh an svieti Pjeri su partile u montine. A su mieli jité a Castelmonte an zat če vv Orico. A kar su pàrsli dow Céneto, od Cente če w Nieme, so obriedli dan podkù. Alora Buh e dejàw svétemu Pjérinu, e de-Jàw : »Pjeri« e dejàw, »pobari« e dejàw »to Podków !«
Pjeri e djaw: »Cosa vuoi, dan podków Blačite šinje za nàmi, màmo ràtow riehi za ulačite nagà i zeliez!«
Buh o se òbarnuw, pobràw to podków. Anta so šli taw Cuàt uméz Fójdo če viš ta fiz čew Čoudad. Tu Čoudade obriedu dnéa, k’o te stare zelieza kupua, e pródow te pod-kuw. An e jému palàko, ta od désat centesimi. A zat pried ku partite wuz Čoudada e uzew dwa kila čariešenj. An e simpre bi in tčšte Buoh, a Pjeri tazad, šest-sčdan metre e hodu čuotoč za njien. A Buoh e puščow dow dnu po bot te čariešnje, fin ke so par-šlč a Castelmonte. A fin ke e pustu to zadnjo čariešnja, Buoh e se obamu e mu djaw : »Pjeri, nisi tou se plejàte za podków, a injelé« e djaw »t'viš kéjkrat si se zbasów za to podkuw, a s’ vidu k’jkràt si se zbàsow za dwa kila čariešenj !«
Opombe :
su partile u ruomine = sta odšla na romanje
ji té = iti
Orica = Gorica
obriedli = sta našla
šinje = še
marno ràtow riehi za ulačite nagà iz zoliez = bova postala... ? ..., ko bova vlačila kos železa dnéa = enega palàka = denar vvuz = ven iz
e bi in tešte = je bil spredaj
dnu po bot = po eno plejàte = vpogniti injelé = zdaj t’viš = ti vidiš zbasów, zbàsow = vpognil
ZLUODEJ AN DRINAWNICA
Zluodej an sveta Marija su se obrietli kop. Alore te bo febràrja. An zat e dejala sveta Marija: »Kuo češ ti jésti te parvi?« A on e kazaw drinavnice. »Bon« e djàla »a ja čun čariešnjo.« Sveta Marija na e zbrala čariešnjo, a on drinàwnico. Tuo to flori febràrja, a čariešnja na napràvja fiori avrila, maja. A zat zluodej, kar e vidu, ke čariešnje so be pried ku drinàwnice, e šow wun e razkràzu, ke ni maj več ràwno, ke to drieno krivo simpre rasté.
Opombe :
su se obrielli kop = sta se srečata
ia čun = jaz bom
da e zbrala = je zbrala
so be = so bile
e razkrazu = je stolkel
n'aj = nikoli
simpre = vedno
Dren je prvo drevo v karnajski dolini, ki cveti, in zadnje, ki obrodi. Zato si je zlodej, ko je februarja videl, da dren cveti, izbral to drevo, prepričan, da bo prvi tudi užival sad. Marija si je izbrala črešnjo, ki cveti aprila, maja, a je že junija požela sad. Zato je bil zlodej razočaran in se je znesel nad drenom, ki od tedaj vedno krivo raste. Lepa aitiološka legenda, ki jo je pripovedovavec povedal nekoliko neurejeno. Vendar nisem hotel odstopiti od sloga ljudskega pripovedo vavca, razen s tem, da sem odpravil ponovitve in nekaj »ocvirkov«. Sam pripovedovavec mi je rekel: To sem vse slišal od starca, razen »ocvirkov«, ki so moji.
Zemlja, na kateri si se rodil. To je naša edina neskaljena prijateljica. Vedno ti kaže en in isti obraz in zvesta ti ostane, če jo tolikrat zatajiš.	ivan	tavcar
*
Jezik je sveta lastnina narodov. Ko je izgubljeno vse, se zavest lastnega obstoja in zaklad najdražjih spominov osredotoči v jeziku.	G	MAZZINI
¥
Zatrli ste vse, ne zatrete klica, ki ga ima za svojo mater dete, in pesmi ne, ki v naših bojih pete nam vnemajo plamen srca in lica.
AL. GRADNIK
Radi bi prišli, a ne morejo še
Furlanski preučevalci izseljevanja v videmski pokrajini, tako na primer profesor Franc Musoni, dr. Pier Mattioni in še razni drugi trdijo dve stvari :
1. Beneški Slovenci so zelo navezani na svojo zemljo, na svoje doline. Neradi se ločijo od njih in gredo v tujino. Zato so se Načeli kasneje izseljevati kot Furlani in v manjši meri.
2. Beneški Slovenci na delu v emigraciji mislijo na svoj dom in ne marajo popolnoma pretrgati zveze s svojo domačijo. Zato Pe marajo, da bi jih izbrisali iz matičnih registrov na občini, če so že več let v tujini. Zelo dolgo traja, preden se kak beneški Slovenec odloči, da zaprosi za tuje državljanstvo v Franciji, Belgiji, Nemčiji ali drugod.
To je držalo dolga desetletja. Zdaj, v zad-n.iih letih, se zdi, kakor da se je plaz utrgal ; zdaj tudi iz naših slovenskih krajev v beneški Sloveniji vse hiti, moški in ženske, Poročeni in neporočeni ,pobi pred vojaško
službo in po njej, da čimprej gredo v emigracijo v Nemčijo, Švico ali kamorkoli v tujino.
Kot Furlani se naši ljudje niti preveč ne ženejo, da bi dobili delo doma v videmski provinci na primer v Manzanu ali Pordenonu. Hočejo kar brž v severne evropske države, kamor jih vlečejo večje plače.
Pač pa drži še vedno, da so zelo navezani na svoje vasi. In kadar le morejo prihitijo domov, kjer so veseli in zadovoljni. Razgrajajo in se veselijo. Skoro nimajo časa niti spati, da bi bolj uživali petje, ples in zabave v krogu prijateljev in sorodnikov.
Še zmerom se naši ljudje zelo obotavljajo, da bi zaprosili za tuje državljanstvo.
Vsakikrat ko se vrnejo, sprašujejo ali kaj kaže, da bi dobili 'kako dobro plačano deio. Razočarani so, ker vidijo, da še nič no kaže, da bi se mogli doma ustaviti in za-posliti.
Prepričani smo, da bo dežela počasi nekaj izboljšala, da bo napravila ceste za turizem gor na Matajur, mogoče bo napravila nekaj tudi za turizem v Reziji in za obiskovanje jam v Zavrhu pri Brdu. Zraslo bo nekaj dobrih restavracij in še kakšen majhen
hotel. To bo pa vse. Živelo bo od tega morda sto ljudi, ne pa tisoči, ki morajo hoditi v emigracijo.
Zda j imamo tri velike zadružne hleve v naših krajih, dobili bomo še kakšnega. Od tega bo živelo nekaj ljudi. Toda spet moramo povedati, da od tega ne morejo živeti ne tisoči naših moških in ne tisoči naših žensk. Tisti, ki so šli delat v emigracijo v Italijo in v Nemčijo se ne bodo več vrnili, da bi delali doma kot kmetje.
Pač pa bo še zmerom v vsaki vasi, kjer je dobra zemlja, ostal kakšen kmet, ki bo 'mel moderen hlev, •kosilnico in druge kmečke stroje.
Marsikateri naš človek se bo na stara leta, ko prisluži penzijo, vrnil domov in bo nekaj malega delal na zemlji, a ne preveč.
Tudi marsikateri naš študirani človek se ho rad vrnil domov; kak star duhovnik je zmerom rad na stara leta doma in tudi kakšen drugi gospod.
Kdaj bi se pa naši ljudje radi vrnili do-tnov, kako bi moralo biti pri nas, da bi Prišli?
Pridejo vsi, če začne kakšna vojska, če-Sar nas Bog obvari !
Prišli bi tudi radi, če bi postavili pri nas ali v Čedadu ali kje drugod veliko industrijo, ki bi plačevala ljudi dobro, pa četudi ne tako imenitno kot v Nemčiji. Kakor so zdaj plače na delu v Čedadu, Vidmu, Manzanu, na tako vabo ne bi prišli vsi tisoči emigrantov, le tu pa tam kakšen, ki živi v dosti slabših razmerah.
Trajalo bo še leto ali dve najmanj, da bomo videli, ka'ko bo delala industrijska cona v Čedadu in kako bo plačevala.
Zdaj ob začetku novega leta 1970 pa še prav nič ne kaže, da bi se odprla kaka vrata za izseljence iz Beneške Slovenije.
ika cerkev sv. Mihaela na Pečniji
S počasnimi, utrujenimi koraki je stopil na prižnico župnik, mojhen mož, upognjen po številu let, po delu in trpljenju. Z dolgim, zamišljenim pogledom je pregledal množice doli po cerkvi, kakor bi vprašal, so li zbrani vsi, ki jim namerava dones govoriti.
Pričel je. Govoril je z mehkim, rahlo drhtečim glasom, ki se mu je poznalo, da je že mnogo rotil v ljubezni, v usmiljenju in v srčnem strahu, prosil že mnogo v življenju, a bil uslišan redkokdaj. Zato je zvenela iz njega tiha, napol skrita žalost.
Govoril je o domovini, ki jo misli zapustiti ob novem letu spet lepo število žup-Ijanov, cvet fare, mladina, ki je rustia pred njegovimi očmi, pod njegovim skrbečim vodstvom. O domovini, ki res ni bogata premo-ženja, a je bogata ljubezni, neusahljiva v' spominih, blagih, blažečih, najslajših. In tel domovini, ki jih je rodila in vzgojila, tol domovini, ljubezni polni, jemljejo svojo mla-
do moč in jo neso na trg, v tujino na prodaj. A tujina je brez ljubezni in brez sočutja: izpije jim kipečo moč, utrga cvetje njihove mladosti in jih pošlje domovini nazaj, pred časom oslabele, v življenju pomladi, v prvem poletju ovenele.
MEŠKO
BIH JEM
Kar je oče prejel od svojih staršev dobrega, mora zapustiti svojemu sinu in kar se je mati od svoje matere naučila hvalevrednega, bo tudi svoji hčeri zapustila. Materin jezik je najdražja dota, ki smo jo dobili od svojih staršev; skrbno smo ga dolžni ubraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti. Človeški jezik je talent, katerega nam le izročil Gospod nebes in zemlje. Kdor svoj materin slovenski jezik pozabi, malopridno svoj talent zakoplje. Bog bo nekoč terjal in vfi zaničevalci svojega poštenega jezika bodo potisnjeni v zunanjo temo. Oj, ljubi, lepi ln Pošteni slovenski materin jezik, s katerim sem prvič klical ljubeznivo mamo in dobre-
ga očeta, v katerem me je mati učila Boga spoznavati, v katerem sem prvič svojega Stvarnika častil, — tebe hočem hvaležno spoštovati in ohraniti kakor najdražji spomin svojih rajnih staršev, za tvojo čast in lepoto hočem po pameti skrbeti, kolikor morem, v slovenskem jeziku hočem do svoje poslednje ure najrajši Boga hvaliti ; v slovenskem jeziku hočem svoje ljube brate in sestre najrajši učiti in želim, da bi bila slovenska tudi moja zadnja beseda, kakor je bila slovenska moja prva beseda.
ANTON M. SLOMŠEK
. . . naš rod si bil je ustvaril sen o domu zlat.
In sam Bog je nanj udaril sonce, svoj pečat.
O. ŽUPANČIČ
Rodna hiša Ivana Trinka
lija sv. Marka
Boter petelin in njegova zgodba
Beneškoslovenska ljudska pravljica »Boter petelin in njegova zgodba«, ki jo je v Trinkovem zapisu objavila leta 1952 slovenska založba Mladinska knjiga v Ljubljani z lepimi ilustracijami Janeza Trpina kot slikanico za cicibane, in to v nakladi 5000 izvodov, je leta 1968 doživela ukrajinski prevod.
Pravljico je — ne da bi posebej bilo navedeno, da je to Trinkov zapis — prevedel znani ukrajinski slavist Vili’ Grimič. Ta je pred leti že objavil nekaj prevodov iz slovenščine; tako posamezne pesmi Prešerna, Aškerca in Zupančiča. Pred kratkim pa je izšel tudi njegov prevod Ingoličevega romana Na splavih. Knjižica ima v ukrajinščini naslov »Kumasik pivnik ta jogo druži«, ilustrirala sta jo Olena Paslavs’ka in Mihajlo Nazarov. Izdala jo je založba »Veselka« v Kijevu, tiskala pa »Drukoofsetna fabrika 'Atlas”« v Lvovu. Drobna brošurica šteje 12 strani z ovitkom vred in ima format 13,7x10,5 cm. Njena cena je 3 kopejke. Najvažnejše pa je, da je izšla v ogromni na-
kladi 300.000 izvodov! Takšne številke po vsej verjetnosti ni doživela nobena slovenska knjiga v prevodu. Kakor vse knjige, ki so tiskane v SSSR, vendar ne v ruščini, ima tudi ta dodan prevod naslova v ruščino »Kumanek petušok i ego druzja«.
Vsi ljubitelji Trinka in njegovega dela smo te knjižice izredno veseli, saj je prišla kot nekako posmrtno priznanje Trinku za vse njegovo delo, ki ga je opravil na polju prevajanja in proučevanja slovanskih slovstev	MARIJAN BRECELJ
Berači v nekdanjih časih
Iz šestdcsetnega letnega spomina imam pred očmi živo podobo beneških revežev preteklih časov. Dan za dnevom, iz vasi do vasi, od vrat do vrat so hodili številni berači prosit bogo ime ali v božjem imenu, Pomoč. Berači so bili otroci, ženske in tudi moški 'z najbolj revnih beneških družin. Te osebe so bile mnogokrat napol slepe, gluhe, hrome, z eno besedo, Nesposobne za delo. Tiste čase ni bilo nobene social-ne podpore; reveži so si morali pomagati z miloščino. Hevne matere so morale za vzrejo številnih otiok, zapuščeni stari možje za preskrbo življenja, iskati pomoči od hiše do hiše. Navadno so se ustavili na pragu,
se glasno prekrižali in molili za žive in mrtve obiskane družine. Hišni otroci so vedno bili prvi pri beraču. Dobre mame so odprle vintulo, s hlodavo skledico so zajele moko, in tekle na prag ter vsule dar v beračeivo vrečo. Še zdaj se spominjam, kako so bile hvaležne ponižne oči »petjača«, kake tople prošnje in prijetne besede so izhajale iz njegovega srca za žive in mrtve dobrotnike.
Ko se je bližala noč je berač obiskal bolj radodarne in premožne hiše in tam ostal, kakor ptič na veji. Sprejemati pod streho popotnika je bila stara navada, globoko ukoreninjena pri vseh beneških ljudeh. Vse hiše so imele za sveto dolžnost sprejemati berače.
Ko pomislim na te navade, mi prihaja pred oči moja dobra mamica, ki je radodarno pripravila večerjo tudi beraču in kako veselo. Ob svetih praznikih je podarila štruklje, najboljšo jed tistih časov in tistih svetih noči tudi beraču. V zimi, ko je zunaj pihal veter, ko je metel sneg m se je zbirala k ognjišču vsa družina, je tudi berač dobil zavetje v gorkih, zakajenih hišah beneških vasi. Pri preprostih družinah se je vnelo mirno razgovarjanje in tam je tudi berač prišel do besede. Po molitvi rožnega venca, ga je gospodar povabil k počitku, prižgal luč na olje ali petrolejko in je popotnega reveža spremil v zimskem času v hlev> poleti pa na senik, še mu je priporočal, naj ne kadi, mu voščil lahko noč in ga pustil z Bogom.
Ti živi spomini preteklih časov mi zdaj potrjujejo globoko gostoljubnost Beneških Slovencev.
zu razvcj tBencSkc $leuen«)e
Miselnost in zelo razširjeno prepričanje, da bodo možnosti, kii jih imajo za povečanje delovnih mest industrija, sodobno kmetijstvo, turizem in obrništvo, že same po sebi prispevale k oživitvi Beneške Slovenije, sla močno poenostavljeni. Pozablja se — in to je druga plat medalje — na vprašanje, kako nuditi ljudem in posebno mladini okolje, v katerem se ne bo čutila odrezana od sodobnega sveta. Poskusi, da bi oživeli tudi okraje, v katerih ni pogojev za nekoliko razno-vrstnejše socialno okolje, bodo zelo verjetno že vnaprej obsojeni na propad.
KAJ NAREDITI ZA RAZVOJ BENEŠKE SLOVENIJE
Ugotovitev, da so hribovski kraji v razkroju in da bo treba za njihovo oživitev narediti lkaj več, kot samo Poskrbeti za postavitev industrijskih obratov in razviti ostale gospodarske dejavnosti, je treba razumeti v tem okviru samo kot vzpodbudo za preoiznejšo opredelitev Problemov in vprašanj v zvezi z Beneško Slovenijo. Poglejmo zdaj, kakšne možnosti razvoja imajo posamezne gospodarske dejavnosti. Kmetijstvo je tradicio-
naJjna dejavnost teh krajev. Zalo je treba skrbeti, da r.e bo Se nadalje propadalo, kar pomeni, da bo treba kmetijstvo postaviti na drugačne temelje. Nekdaj je tu uspevalo sirarstvo, ki pa ga bo lahko ponovno razviti le v sodobno urejenih planinah. Bodoče kmetij- I stvo bo specializirano. Ker pa ne bo moglo samo nuditi dovolj dela, ga bo treba povezati z novimi dopolnilnimi dejavnostmi im sicer s turizmom in obrništvom. Predpogoj za dosego tega cilja pa je priprava podrobnega načrta za razvoj kmetijstva. To nalogo je dežela poverila Deželni ustanovi za razvoj kmetijstva.
PREUSTROJ KMETIJSTVA
Kmetije, ki so nekoč slonele na naturalnem gospodarjenju, katerih proizvodnja se je omejevala na pne- j /ivtjanje družinskih članov, bodo morale upoštevati potrebe tržišča. Obdelovalne zemlje je malo, več je pašnikov in planin; vsa druga zemljišča pa tvorita gozd in nerodovitna zemlja. Osnovna značilnost pridelovanja je velika pestrost, vendar je ob neznatnem deležu rudninskih gnojil in velike razdrobljenosti zemljišč proizvodnost nizka. Ob taki strukturi je možno več pozornosti posvetiti le živinoreji. Zaradi oddaljenosti nabiralnih centrov za mleko, nizke produktivnosti im slabih poli je potrebna preusmeritev v rejo pasemske živine. V ta namen pa bo treba povečati donosnost sedanjih njih in travnikov, treba bo nadalje izkoristiti vse razpoložljive kmetijske površine, da bo imela ži-
vina pozimi dovolj krme na razpolago. Poleti pa bi živino pošiljaLi v planine. Te so večinama premajhne in jih bo treba razširiti, da bodo lahiko sprejele več goveda. V razmerah, ki vladajo v Beneški Sloveniji, Je ediino reja plemenske živine donosna, toda tudi .tako organizirana živinoreja ne more vsrkati dovolj delovne sile oziroma ne zadostuje za enakomerno izkoriščanje razpoložljive kmečke delovne sile skozi vse leto. Ni druge poti kot razviti .turizem 'kot dopolnilno dejavnost. V poštev pride seveda 'tudi obrtništvo, k.i Je neposredno vezano na razmah turizma.
KMEČKI TURIZEM
Čedalje več ljudi ima več prostega časa in vedno več ljudi si zaradi potrebe po počitku in resničnem oddihu išče manjše kraje, ki nudijo mirnejše okolje. -t> turizmom pa je tudi več možnosti in priložnosti za Prodajo povrtnine, sadja, mlaka, sira in ostalih pri delkov. Predvsem pa naj bi .kmetovalci pripravili svoje hiše za oddajanje sob turistom. Na žalost so sedanji kmetijski obrati zaradi neinformiranosti glede dnevnih Prispevkov za popravilo kmečkih hiš oziroma odsotnosti družinskih poglavarjev neprimerni za oddajanje sob turistom. Deželna ustanova za razvoj kmetijstva bi Plorala pri pripravi področnega načrta, že zaradi tega dejstva poskrbeti za tesen stik s prebivalci teh kra-)ev. da jih seznani z možnostmi, ki jih imajo kmetje, d-1 si z deželnim prispevkom popravijo stanovanja ozi-
roma, eia izkoristijo prispevke za popravilo in gradnjo hiš v turistične namene. Posredno s turizmom se odpirajo nove možnosti zaslužka s prodajo obrtniških izdelkov. Obrt je v odročnih krajih zaradi svojega individualnega značaja naravnost idealno sredstvo za zaposlitev odvečne delovne sile. Ni dvoma, da je kriza obrtništva mimo, kajti povsod po svetu ugotavljamo preporod obrtniške dejavnosti. Problem je edino v tem, ali bo obrtniška dejavnost prepuščena sami sebi ali pa bo res deležna pozornosti in direktnega stika s strani Deželne ustanove za obrtništvo.
KLASIFIKACIJA PLANIN
Katerikoli resen načrt glede preporoda in preustroja živinoreje je vezan na reorganizacijo planin. Deželno odborništvo za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo pripravlja oziroma zaključuje klasifikacijo planin, tistih torej, ki naj se ohranijo, ker so primerne za poletno pašo in predelovanje mleka in tistih, ki naj se pogozdijo, ker so pač neprimerne oziroma težko dostopne ali pa preveč oddaljene. Obenem se pripravlja načrt za izboljšanje planin im stanovanjskih razmer v stanovih za pastirja. Sodobna reja plemenske živine je nerazdružljivo povezana s planinami. Izboljšanje planin ter njihov ustrezni preustroj po načela koncentracije goveda v večjih planinah in z izboljšanjem in povečanjem krme v nižjih predelih, naj bi v doglednem času napravilo iz te kmetijske panoge pri"
vlačno in donosno dejavnost. Omenili smo že, da bo v bodoče specializirano hribovsko kmetijstvo obenem komplementarno, torej vezano na neiko drugo dejavnost, ki naj pomaga bolje izkoristiti obstoječo 'kmečko delovno silo ter predvsem povečati splošne kmetove dohodke. Turizem prihaja v poštev kot glavni uporabnik kmetijskih proizvodov. Kako že zdaj ljudje drugod v državi in po svetu iščejo sir iz planin in pa surovo maslo. Nekatere švicarske ter avstrijske planine imajo dobro urejeno prodajno mrežo za svoje Proizvode in to celo v tujini. Ves sir planin deželnega območja, naj bi po priporočilih strokovnjakov imel iste lastnosti, 'postal bi naj torej tipičen za celotno področje, da bi bila možna tudi učinkovitejša propaganda pri potrošnikih.
RAZVOJ TURIZMA
Če je bilo doslej govora o družinskem oziroma kmečkem turizmu, to ne pomeni še, da nima Bencika Slovenija možnosti za razvoj intenzivne turistične dejavnosti. V ta namen so potrebna dobra smučišča, hoteli, poskrbeti pa 'je itreba tudi za čim daljšo postno sezono. Tudi tu je potrebna določena specializacija. Beneška Slovenija ne more nuditi veliko razvajenim gostom, lahko pa mnogo tistim, ki iščejo nekoliko cenejše, preprostejše in mirnejše okolje v lepi naravi. Nič ne de, če je to kmečko okolje. Ne poza-h'mo, da si je mnogo avstrijskih hribovskih vasi
znalo iz omenjenih potreb današnjega človeka ustvariti nove vire dohodkov. Današnjemu turizmu se ponujajo v bodočnosti še mnoge možnosti razvoja. Z malo dobre volje bi bilo mogoče organizirati tudi jahanje, lov ter ribolov, ki zelo privlačujejo goste. Dežela pa hi morala .podpirati pobudo, da -se postavi čim več sanatorijev, mladinskih hotelov in otroških kolonij prav v Beneški Sloveniji.
Tiste pa, ki s turizmom ne znajo kaj početi, ki se torej ne bi znali ali hoteli vključiti v novo dejavnost, bi utegnilo zanimati gozdarstvo. Zdaj, ko je precej kmetijske površine opuščene, se poudarja povsod potreba po pogozdovanju, ki bi naj prinašalo dobiček in obenem zavarovalo tla pred erozijo. Toda gozdovi dobivajo z razmahom turizma povsod po svetu nov pomen iin vlogo. Gozdovi postajajo področja za rekreacijo meščanov iz bližnjih velikih mest. V tem oziru bo treba zgraditi ceste in poti, poskrbeti za vzdrževanje, kar pomeni, da bo s to novo funkcijo gozdov prišlo do novih delovnih mest.
ZVEZA ZA RAZVOJ TURIZMA
Turizma, tudi kmečkega turizma, si prebivalci sami ne bodo mogli organizirati. Sobe in privlačen atri-biorat pa tudi ne morejo sami od sebe pritegniti ljudi. Potrebna je premišljena iin dolgotrajna propagandna akcija po časopisju, radiu, s plakati, razstavami, konferencami. Potrebno je torej vse tisto, kar dandanes
požene neko pobudo v tak. Nič manj kot za kmetijstvo je tudi na področju turistične dejavnosti -potreben enoten načrt in skupen napor posameznikov, -lokalnih in javnih ustanov.
Nedavno je prišlo do zelo vzpodbudne zveze za razvoj krajev ob Nadiži in pod Matajurjem. Zveza bo podpirala načrte za razvoj turizma in gospodarske dejavnosti v celotnem omenjenem področju. Združenje je ustanovljeno za dobo desetih let. Mi-slimo, da bi -morala zveza stopiti ta-koj v stik z Deželno ustanovo za razvoj -kmetijstva, z odbomištvom za turizem, z Deželno ustanovo za obrtništvo, z Agrituristom in as talimi ustanovami, da bi koordinirali posamezne razvojne načrte in ukrepe za turistično ovrednotenje in -splošno oživitev Beneške Slovenije. Zveza naj bi skupaj z ostalimi ustanovami že sedaj začela akcijo za ponovno uvedbo skoraj že pozabljenih jedil, specialitet in proizvodov, organizirati posebne -tečaje za obrtnike, za kmečke -gospodinje, kuharice itd.
t Tudi preproste metode lahko pomagajo -vabiti ljudi. Slovenci bi -morali, -kot -je -bilo že večkrat -poudarjeno, sami začeti zahajati tja, delati propagando pri prijateljih in znancih, organizirati otroške -kolonije, Pripraviti razstave (nekaj podobnega, -kot sta storila s svojo videmsko razstavo Riccardo TofColetti in arhitekt Nimis) itd.
Nedvomno je treba za razmah turizma pripraviti celoten a-mbient. Tudi metoda vabljenja turistov mora
vedeti, kaj želi doseči. Pripraviti je treba strukturno analizo in pregled delovne sile, da ne bi ponekod prišlo do konkurenčne namesto do dopolnilne dejavnosti, da ne bi razvijali intenzivnega turizma v kraju, ki ima dobre možnosti za kmetijsko dejavnost, ki bi kvečjemu potreboval turizem kot dopolnilno dejavnost. Kmečki turizem in intenzivni .turizem ne pomenita iste stvari.
INDUSTRIJA
Pred leti sc je mnogo pisalo o ustanovitvi industrijske cone v Čedadu. Od velikih upov je ostalo bore malo. 40 milijonov, ki so jih namenili za 'izgradnjo osnovnih infrastruktur, kot pravimo cestam in ostalim napravam, ki so potrebne za postavitev industrijskih obratov, je àio za urbanizacijo čedadskih predmestij, skratka za ceste, kanalizacijo, razsvetljavo itd., ne pa za tiste infrastrukture, ki so potrebne industrijski coni. Slovenci iz okolice Nem, Ahtena, Foj.de, Tajpone, Brd, Tarčenta imajo nekoliko možnosti za zaposlitev v industriji v Huminu. Nadiške doline pa v doglednem času ne bodo videle industrije.
Kakorkoli že, brez cest ne bo àio. Podoba je, da se ni uresničila napoved, da se bo industrija pri iskanju delovne sile pomikala proti hribovskim področjem. Treba je še naprej računati z dejstvom, da bodo tisti, ki ne bodo našli zaposlitve v kmetijstvu, (turizmu ali obrtništvu, iskali delo v že obstoječih (industrijskih
središčih v ravnini. Ce bodo ceste slabe, se bodo delavci prej ati slej za stalno nastanili v 'nižinskih 'neslovenskih krajih.
PODROČNI NAČRT
Rad bi se zdaj pomudil pri ukrepu, iki ga je sprejela deželna uprava in ga poverila Deželni 'ustanovi za irazvoj 'kmetijstva z nalogo, da pripravi 'področni načrt tudi za kmetijstvo Beneške Slovenije. Namen področnih načrtov je, da ne vzamejo v pretres samo splošnega stanja v nekem področju, ampak da se soočajo z realnostjo tudi posameznih kmetij sikih obratov, da proučijo problem delovne siile v .kmetijstvu, preustroja in večje specializacije, da organizirajo vzorčne kmetije /ki bodo za zgled ostalim. Poseben pomen gre pripisovati stiku s kmetovalci. Sploh je glede pospeševalne službe velika vrzel ravno v Beneški Sloveniji. Deželna ustanova za razvoj kmetijstva naj bi torej napolnila tudi to vrzel. Omenjena ustanova ima torej težavno nalogo, posebno če pomislimo na neurejene 'lastniške razmere in razdrobljena kmetijska zemljišča. Pri svojem delu bi morala biti deležna podpore in sodelovanja tako is strani prebivalstva 'kot vseh odgovornih dejavnikov. Treba je tu naglasiti Potrebo, da se ne bi tak področni načrt omejil samo na kmetijstvo, ker bi sicer ne zadostoval za globoke ■n dolgoročne strukturne ukrepe. Že poprej smo pokazali na nevarnost, da pride do konkurenčne dejav-
nostii namesto do dopolnilne. Sistematično raziskovanje mora zajeti tudi ostale gospodarske dejavnosti. Dosledno izpeljana strukturna analiza bo proučila tudi možnost postranskega, dopolnilnega zaslužka za kmečko prebivalstvo, določila lokacijo novih turističnih in obrtniških obratov, izpopolnila mrežo prometnih vezi itd.
Toda tudi tako raziskovanje ne more dati stoodstotnih receptov. Moramo si biti na jasnem, da je to samo sredstvo za odkrivanje razvojnih možnosti in zakonitosti ter podlaga za pravilno izbiro poznejših ukrepov. Podrobni načrt pa mora postati obenem tudi del obvezujočega deželnega okvirnega načrtovanja. Potrebna je torej tudi ustrezna politična volja.
MARIJAN BRECELJ
Tretji šopek neobjavljenih pisem msgr. Ivanu Trinkn
V tem tretjem šopku iz Trinkove korespondence sem izbral nekaj takih kosov, v katerih se odraža Trinkova dejavnost na polju literature, slikarstva, glasbe pa tudi kak utrinek tistih čistih prijateljskih odnosov,
ki so ga vezali na njegove znance in prijatelje. Ni to gradivo popolno; še obstoje dopisi o Trinkovi udeležbi na slikarskih razstavah ali vabila, da bi se teh udeležil, vendar nam prav to prvo Govekarjevo pismo kaže, kako cenjen je bil Trinko tudi kot slikar, kako se je sam zavedal vrednosti tudi svoje likovne izpovedi in kako je tudi to resno jemal. Pri Trinku ni šlo pri tem le za nekak — kakor danes pravimo — hobbi, marveč za čisto resno ukvarjanje z risarsko umetnostjo.
En dopis nam ga odkriva kot skladatelja. Tudi na tem polju je Trinko marsikaj ustvaril, deloma pa tudi kritično pisal, bodisi v slovenščini kakor tudi v italijanščini. Od ohranjenih glasbenih stvaritev pa ni bilo mogoče sklepati, kako se je Trinko z glasbenim ustvarjanjem ukvarjal tako resno, da je svoje proizvode pošiljal glasbenim revijam v objavo. Premrlovo pismo nam to razmerje prav lepo odkriva.
Dve pismi (Bežkovo in Funtkovo) nam odpirata vpogled na sodelovanje pri Ljubljanskem Zvonu. Kažeta, da so ga Zvonovi uredniki cenili, njegove spise, predvsem poezijo, prav radi objavljali, pa ga tudi za prozne sestavke prosili.
Kakor najbrž vsi pesniki na tem svetu, je tudi Trinko od časa do časa moral postati poeta ad hoc. No, ne smemo reči, da je bilo to na škodo njegovega ustvarjanja. Služilo mu je gotovo le za pòbudo, ki ji je znal potem vdihniti tudi umetniško moč. Iz dopisnice Andreja Gabrščka to lepo odseva.
In še dopis iz Prage. Trinko je bil v stiku s premnogimi kulturnimi delavci v vseh slovanskih državah. Kakor razberemo iz pisma Jana Otta, se je Trinko zanimal, ali obstoji kakšna antologija češkega pesništva. Domnevati smemo, da je mislil Trinko kaj iz nje prevajati. Žal pa je prejel negativen odgovor, oz. le delno rešitev v tem, ko mu Otto nakazuje nekaj izbranih del dveh pesnikov.
Barletovo pismo pa kaže lepe odnose, ki so bili med obema dopisnikoma, posebej pa še način, kako je pravzaprav Trinko bil o vsem, kar se je dogajalo v slovanskih deželah (v tem primeru na Hrvaškem,) na tekočem. Odkriva pa nam tudi veliko Trinko-vo zanimanje za revijalno življenje posameznih dežel, seveda poleg vseh drugih podatkov, ki so za slovensko literarno zgodovino važni (delovanje Barleta).
S tem tretjim, sicer skromnim šopkom sedmih dopisov, se nam tako spet poglab-
1 ja poznavanje velikega in tankočutnega očaka matajurskega in nas vedno bolj vnema, da bi njegovo delo še bolj raziskali in iz njega, mi in njegovo ljudstvo — lahko še dolgo črpali in živeli.
1.
Pismo Janka Barista
Predragi prijatelj!
Oprostite, da se nisem tako dolgo ničesar oglasil, ni lepo, ali sem malo utegnil, pa se je pisanje zategnilo. Ponajpreje Vam prisrčna hvala na Vašej knjigi, slovanski literaturi ste zopet mnogo koristili. Daj Bog da bi še dolgo tako uspešno delovali med Italijani in upoznavali jih se Slovani. V »Prosvjeti« sem knjigo v kratko oglasil. Pri nas v književnem društvu smo tudi imeli en Gogoljev večer, če bodete naročili hrvaški list, menim da je bolji »Prosvjeta« ker je večji in bolj mnogostran. Za inozemstvo velja 20 K., a toliko bi veljal tudi »Vienac«. Bosanska vlada ne žrtvuje več toliko za »Nado«, morala je plačati vsako leto mnogo tisoč, pa bode sedaj tudi »Nada« slabeja. Jaz imam pri društvu sv. Jeronima dosti posla s pregledovanjem rokopisov, a sedaj so me pa še izbrali v pevskem društvu »Slogi« za podpredsednika. V kratkem Vam pošljem svojo knjigo: »O zdravstvu grada [prečrtano] staroga Zagreba«, katera bode te dni dotiska-na. Te dni izide tudi Gregorčič. Dajte se kaj oglasite
v »Domu in svetu«. Napišite saj kako kratko črtico iz Vaših gor, da ne bodemo pozabili na vas. Kako ste, ali ste kaj zdravi? Ali se leto skaj vidimo? Ne bi li mogli kaj v Zagreb, Če bodem šel jaz kaj na potovanje rad bi Vas obiskal, pa ne vem kako bode. Če bi mogel, bil bi zelo vesel, posebno če bi mogel kaj med beneške Slovence. Če bodete potrebovali ali želeli kako hrvaško knjigo, sporočite. Pred veliko nočjo peli so novo Vilharjevo opero: »Ivanjska kraljica«, ali ni j imela pravega vspcha, ker mu niso prijazni. Opera j se bode pri nas razpustila, ker je bilo preveč deficita j in slabo gospodarstvo. Oglasite sc zopet kaj in ne po- j snemajte mene. Prisrčno Vas pozdravlja, kakor tudi drugi Vaši znanci Vaš
Janko
4/V 902
Pismo Viktorja Bežka
[Tiskana glava:] Uredništvo »Ljubljanskega Zvona«
Ljubljana, dne 20. mal. travna 1895 Prečastiti gospod profesor!
Prosim prav iskreno oprostila radi grde moje zamudnosti, ko Vam na ljubeznivo Vašo pošiljatev in j karto z dne 15. pret. meseca nisem še ničesar odgovoril. Ali uredniški posel, katerega sem nastopil šele
pred nedavnim časom, mi prizadeva poleg mojih stanovskih dolžnosti, toliko opravka, da razpolagam šele zdaj z obilnejšim časom, ker zaradi potresa mirujejo šole.
Da ni že prišlo doslej kaj Vaših pesmotvorov na vrsto, je [prečrtano] temu je pač vzrok omejeni prostor, s katerim razpolaga »Zvon« za pesmi. Prvo stran zavzame navadno naš Aškerc, a vse drugo obsezaj po želji večine »Zvonovih« čitateljev pripovedna proza, in le zevi, ki nastanejo med posameznimi sestavki, naj se zapirajo s poezijo. Res, današnji svet je ves prozaičen. Po mojem mnenju bi se dalo dobiti kaj več prostora tudi za poezijo, ako bi se izključili iz »Zvona« vsi strogo znanstveni spisi. Po moji sodbi nt sodijo v »Zvon« spisi kakor o »raznesilih«, »opombe o Wolfovem slovarju« itd. Ali začeli so drugi, iti jaz jih moram nadaljevati.
Prečastiti gospod profesor ste omenili tudi svoje »elegije«. Oprostite, da v obilici svojih poslov nisem Se utegnil pregledati pesniško blago, kolikor ga mi je izročil moj prednjik. Polagoma pride vse na vrsto; žal, da tako počasi rzadnji dve besedi prečrtani! za-tadi tesnega [prostora] tako počasi.
Ali ne bi hoteli spisati prečastiti gospod profesor tudi kaj prozaičnega za »Zvon«, recimo kak poljudno sPisan etnografiški ali folklorski sestavek o svojih °žjih rojakih? Jako hvaležno bi ga »Zvon« sprejel.
Nadejajoč se, da Vas zadovoli moj odgovor, in proseč Vas o priliki kakega zopetnega odziva, beležim z odličnim spoštovanjem Vaš udani
Viktor Bežek c. kr. profesor
3.
Pismo Antona Funlka
Častiti gospod!
Poslano pesem sem prejel — hvala Vam zanjo! Ako le mogoče, priobčil jo bode »Ljublj. Zv.« če ne v tej, pa vsaj v četrti letošnji številki.
Veseli nas, da nam namerjate zopet nekaj poslati; da bode lepo, o tem sem docela prepričan. Saj veste, da mora biti človek vesel, ko prejme med obilico smetij, katere dohajajo od pesnikov-novincev, pesem, katero preveva resnično čustvovanje!
Oprostite mi neljubo pomoto, katera se mi je primerila v poslednjem pismu; odslej bodem pazil bolje.
Ker se je, kakor veste, upravništvo »Ljublj. Zv.« letos izpremenilo, dogajajo se raznolike norednosti v razpošiljanji, tedaj je lehko mogoče, da Vam List ne dohaja redno. Če letošnjih številk morda še niste prejeli, prosim Vas, obvestite me kar po dopisnici.
Izročam Vam g. Cimpermana 'in svoj prisrčni pozdrav ter ostajam z odličnim spoštovanjem udani Vam
A. Funtek
V Ljubljani, dné 5. febr. 1891.
Dopisnica Andreja Gabrščka
Gorica, 4/9 [18961
Dragi!
Dr. G. Guion v Čedadu bi rad imel kratko poezijo v proslavo poroke z Jeleno — v slov. jeziku in prevod v laščini. — Pisali smo mu, naj se obrne do Vas. — Pišite mu, da izveste natanko njega želje! Lepo bi bilo, ako bi se Slovenci pokazali! Zdaj je čas!
Bog! Vaš
A. Gabršček
5.
Pismo Frana Govekarja
1 Tiskana glava:] Slovensko umetniško društvo v Ljubljani
6./ junija 900
Blagorodni gospod profesor!
Z veseljem smo sprejeli Vaše obvestilo, da pristopite k našemu društvu ter smo Vas na podlagi do-poslane članarine vpisali med redne izvršujoče člane.
Svoje slike blagovolile poslati v okvirjih pred koncem avgusta. Razstava se otvori sredi septembra. Tudi album smete poslati.
Doslej se je oglasilo že 22 umetnikov križem domovine, da odpošljejo svoja dela. Upamo torej, da se
nam I. sl oven. slikarska in kiparska razstava posreči prav dobro.
Z najodličnejšim velespoštovanjem vdani odbor: Ivan Franke	Fran Govekar
predsednik
Okrogli žig z napisom:
Slovensko umetniško društvo v Ljubljani
6.
Pismo Stanka Premrla
Prečastiti gospod profesor!
Zelo prosim oproščenja, ker Vam šele danes odgovarjam na Vaše ljubeznivo pismo in sporočilo. Bil sem med lent časom močno zaposlen.
Od prvič v poslani h skladb izide v evh. zbirki en komad; več jih nisem mogel vzeti, ker je gradivo silno naraslo. Od zadnjič vposlanih porabil za »CG1« eno ali drugo skladbo o priliki —
Duh, ki veje iz Vaših skladb, je vsczkoz pristno cerkven. Veseli me tudi, da se tako skrbno zavzemate za preosnovo cerkvene glasbe med Vašimi rojaki. Jako bi mi vstregli, če bi mi hoteli o priliki kaj napisati o cerkveni glasbi v Vidmu in videmski nadškofiji. Za »CG1.« bi bilo velike vrednosti in bi naši naročniki z zanimanjem brali.
Naročnino za 1. 1913 in 1914 sem prejel. Hvala lepa! Blagovolite sprejeti moj najiskrenejši pozdrav! Prevdani Vam Ljubljana	Stanko Premrl
17/12 13
L.[ausi J.lesul Ch.fristo]
7.
Pismo Jana Otta
1 Tiskana glava:! Knihtiskdrna J. OTTO Nakladate! tsvi v Praze
V Praze, 18/4. 1894
Dustojny pane!
Ko ct. dopisu Vašemu odpovidam, že takovà mala anthologie z českč poesie lyrické jakou si prejete, ne-exìstuje a nemohu Vam je tudiž zaslati.
Z vetšich spisu toho druhu dovoluji si Vas upo-zorniti na »Patery knihy spisu bàsnickych« od prof. Fr. Bilého, mimo to pak na specialni »Anthologii z basni Jaroslava Vrchlickčho«, našeho nejprednejšiho bàsnika, kterà prave vychàzi mym nàkladem a bude tvoriti asi 15 sešilu po 15 kr. Kdvbyste se ji pral, račte mi to oznamili, zaslal bych Vam ji ochotne.
S veškerou lietou oddany J. Otto
Hustojny pàn Pan Ivan Trinko Professor seminàre Udine (Italie)
OPOMBE
K enoti 1. Janko Barič (1869-1941), zgodovinar, ua-rodopisec in muzikolog, dopisni član JAZU. — Iz ostalega besedila je razvidno, da se zahvaljuje za prevod Tarasa Buljbe, ki ga je Tninko dz ruščine prevedel v italijanščino. — Prosvjeta, Vianac, Nada — hrvaški leposlovni listi. — Društvo .sv. Jeronima podobno kot naša Družba sv. Mohorja. — Gregorčičev III. zvezek Poezij. — Gre za Franja Ssrafina Vilharja (1852-1928), skladatelja klavirskih, vokalnih in cerkvenih ipesmi.
K enoti 2. Viktor Bežek (1860-1920), pedagog, jezikoslovec, urednik, kritik. Ljubljanski zvon je urejal od 1895-1897, s souredniki. — Tririkova »Elegija« je prišla na svetlo šele v oktobrski številki (str. 586). — O raz-nesilih. Gre za daljši spis o eksplozivih, ki ga je Fr. Smolniikov objavil v 11 nadaljevanjih v LZ 1895. — V tem letniku je imel Aškerc v resnici kar 8 pesmi na uvodnem mestu!
K enoti 3, Pesem Ob stani listini je v resnici izšla šele v 5. številki LZ 1891 (str. 258).
K enoti 4. Besedilo je — razen imena Guion — pisano v cirilici. Dati ran je sem prevzel s .poštnega žiga. — Pesem Jeleni Črnogorki kneginji neapeljski (glej v Poezijah, setr. 1-6). — G, Guion .. .
K enoti 5. Slovensko umetniško društvo ali Društvo slovenskih umetnikov, v katerem so bil ipoleg likovnikov včlanjeni tudi književniki in glasbeniki, je bilo osnovano v Ljubljani leta 1899. Prenehalo je delovati 1904. — Prva slovenska umetniška razstava je bila res
v jeseni 1900 (otvoritev 15. septembra) v Mestnem domu. Udeležilo se je je 31 likovnikov s 170 deli. Med ocenami, ki so jih prinesle revije, je Dom in svet omenjal tudi Trinkov likovni opus z besedami: ... g. Ivan Trinko, profesor v nadškofijskem semenišču v Vidmu, znan kot pesnik Zamejski, pa [je razstavili lep» zbirko jako ličnih in finih pororisov iz Beneške Slovenije«.
K enoti 6. Izšla v zbirki »10 mašnih pesmi«, leta 1914. Zbirka je bila ponatisnjena lieta 1936.
K enoti 7. Ker je dopis dovolj razumljiv tudi slovenskemu bralcu, ga ne kaže prevajati. Otto citira 5 knjig pesmi, ki bi bile za Trtnika zanimive.
Z besedami našega očaka začenjamo tudi letošnji Trinkov koledar. Že dolgo vrsto let poslušamo skozi te skromne liste njegov sveti nauk in opomin za pravo življenje z zemljo, družino in nebom.
Slabotni so bili začetki, ledina neizorana, ko je začenjal izhajati naš Trinkov koledar. Ljudje pod Matajurjem in njegova zemlja je bila večini še nepoznana. Toda deseteri in deseteri možje, iz domačije in tujine, so kot Čedermaci opisovali prav v tem koledarju zemljo in ljudi na skrajnem zapadu slovenstva. Marsikateremu teh piscev je omahnila roka in pero, a bližnji in daljni rojaki so spoznali tudi ta del te že skoraj pozabljene domačije. Vračata se pesem in materina govorica.
To dragoceno dedščino, buditi spoznanje in ljubezen do te zemlje je sprejel od svo-
jega očeta njegov koledar. V skromni obliki, toda s širokim uspehom in njegovim blagoslovom je to nalogo izvajal do leta
i*no
ki bo gotovo prineslo tudi zemlji okrog Matajurja in Stare gore vse pravice, ki jih pišeta tudi za nas božja, človeška in naravna postava.
KAZALO
Stran
Leto 1970	  4
Mesečni koledar............................................. 8
Iz Trinkove zapuščine.......................................33
Na Tninkovem grobu (slika)..................................37
Najlepši kraji..............................................40
Slovenj Beneška.............................................41
Kako je v Gospodovem letu.................................. 42
Mečkajo tepke (slika).......................................45
Matajur (slika).............................................52
Matajur (slika).............................................55
Dve stari...................................................58
Kmečka dela.................................................61
Kduo je ta?.................................................67
Rodna hiša Ivana Trinka (slika).............................71
Lepota našega jezika........................................72
Zaki sv. maša po slovensko..................................74
škof v Marsinu (slika)......................................75
Ob zlati maši (slika).......................................77
Odkod prihajajo imena...................................... 79
Matajur (slika).............................................80
Prosimo in slavimo Ga.......................................82
Procesija (slika)...........................................83
Ob 25-letnici maševanja.....................................85
Domače pripovedke...........................................89
Tri legende iz Karnahte.....................................95
Radi bi prišli.............................................100
Starinska cerkev (slika)...................................104
O domovini.................................................105
Materin jezik..............................................106
Boter petelin..............................................107
Berači nekdaj..............................................109
Možnost za razvoj Ben. Slovenije...........................111
Tretji šopek...............................................120
Natisnila tiskarna Budin - Gorica 1970
mm
uff. sup.
TRINKOV koledar za navadno 1 inv-št:	C	A	A-1
5447