Štev. 158. Velja po poŠti: H celo leto naprej K 26"— za pol leta „ „ 13"— U žetrt leta „ „ 650 U en mesec „ „ 2'20 0 Ljubljani, g četrtek, dne 13. julijo 1905. Leto mm. V upravniStvu: za celo leto naprej K 20-— U pol leta „ „ 10-— H četrt leta „ „ 51— »# n cn mesec 170 Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Uredništvo I« * Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod?« ___dvorISie nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma sc ne sprejemajo. UrcdnlSkcga telefona Stev. 74. Političen list zo slouenski narod Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri vefkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. (Jpravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — " Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Nemško posest v Avstriji. Ravnekar je izšla v založništvu Rudolfa Gerzabeka v Reichenbergu knjiga: „Das Deutschthum im Wirtschaftshaushalte Oesterreicbs", ki nas pouči o stanju nemške posesti v Avstriji. Iz nje posnemamo glavne podatke. Pisatelj našteva v Avstriji 9,170.000 Nemcev, torej 35 7 odstotkov celega prebivalstva. Posestev so imeli Nemci leta 1901. 13-5 milijonov, torej 443 odstotkov pose- j stva cele monarhije; čisti katastralni dohodki j znašajo 165 6 milijonov kron; 54 1 odstotkov vseh avstrijskih katastralnih dohodkov. ; Zemljiškega davka plačajo Nemci 30 6 mi- : lijonov kron, torej 54'8 odstotkov vsega, j Nenemške narodnosti na Avstrijskem pa J imajo 16 4 milijonov hektarjev, 140 7 milijonov kron katastralnih dohodkov, zemljiškega davka pa plačajo 25 2 milijonov kron. Vredna pa so nemška posestva v Avstriji 3313 milijonov kron, to je 55 2 odstotkov vrednosti vse državne posesti; n e n e m - i škaposestpajevredna 281-5: milijonov kron, t. j. 44 8 od - j s t o t k o v. Poglavje o hišnorazred-nem davku na deželi Nemcev pa izkazuje sledeče številke: hišnorazrednega davka so Nemci plačali 5 2 milijonov kron, Cehi pa 2 3 miljonov kron; vrednost nemških hiš znaša 649 5 milijonov kron, to je 42 odstotkov vse državne hišnoposestne vrednosti, dočim znaša vrednost češke 292 6 milijonov kron, to je 18 6 odstotkov državne. Mestno hišnoposestno stanje je za Nemce še ugodnejše. Od 26l/3odstotnega hišnorazrednega davka plačajo Nemci 47 l milijonov kron, Cehi le 3-6 milijonov, vse druge nenemške narodnosti pa 10 1 milijonov kron. Torej jevceli državi 75'5 odstotkov hiš nemških! 20odstotnega hišnorazrednega davka plačujejo Nemci 15 7 milijonov, 63 8 odstotkov vsega davka v državi, Čehi 47 milijonov (101 odstotkov), druge nenemške narodnosti 9 milijonov kron. Vrednost nemškega hišnega kapitala znaša 11410 milijonov kron, torej 7 2-4 o d s t o t k o v vsega avstrijskega hišnega kapitala (1 5-723 milijonov kron). Avstrijska rudarska posest izkazuje vrednost 538 8 milijonov K, od te pa odpade na Nemce 465 milijonov kron, to je celih 87'7 odstotkov vse državne rudarske posesti, dočim izkazuje Češka 12-8 milijonov kron (2 4 odstotkov). Oglejmo si železnice. Vse državne cestne železnice znašajo 400.321 kilometrov in so vredne 208 5 milijonov kron. V nemški posesti je 292.111 kilometrov, ki imajo 1739 milijonov K vrednosti, v češki pa 61.385 kilometrov v vrednosti 24 5 milijonov kron. Pri skupni avstrijski železniški posesti se udeležujejo Nemci s 16 milj. kron, pri zasebnih železnicah pa s 4 6 miljoni kron, torej odpade na Nemce celih 80'07 odstotkov vse državne železniške posesti, ki znaša 7 milijonov kron. Cisti dohodki železnic, kisovnemških rokah in gredo skozi nemško ozemlje, znaša 213 milijonov kron, to je 83*56 odstotkov dohodkov tsco državnih železnic. Cehi imajo od svojih železnic 116 milijonov kron dokodka, to je 6 4 odstotkov. Ravnctako močno je nemško posestno stanje pri avstrijski trgovini in obi ti. Od kapitala bank in akcijskih družb je 80 odstotkov nemških! Taka je gospodarska moč Nemcev, in iz te moči izvira njihov pretežni vpliv v državi, ki ni v nobenem razmerju z njihovo manjšino po številu prebivalstva. Iz tega pa razvidimo, kje je rešitev za Slovane: Ne v krokarskih slavnostih, ne v praznem narodnem besedičenju, ampak v resnem gospodarskem delu. O velikih namerah Nemcev za bodoč nost pa izpregovorimo še posebej. Rusija. „ P o t e m k i n V Konstanci se govori, da so ustrelili mornarje, ki so se udali ruskemu admiralu in pometali trupla v morje. Podčastniki „Potemkina* sodijo, da so ustrelili uporne mornarje zato, da bi ne povzročili vstaje v Sebastopolu. Rumunci so jako prijazni z upornimi ruskimi mornarji. Večina ruskih mornarjev je že dobila službe. Umor grofa Suvalovaje naredil na carja tak vtis, da se boje zanj. Su-valov se je razgovarjal nekoliko časa pred napadom še z angleškim konzulom, kateremu je rekel, da jamči za popolen mir v Moskv;. Odesa. Poročajo, da pripravlja policija preganjanje judov. Pomočnik policijskega mojstra je baje svetoval portarturskim bojevnikom, naj gredo k judom, kjer najdejo mnogo lepega. Policijski stražniki hujskajo ljudi na cesti proti judom. Nemiri v Minskem. Predvčerajšnjim je priredilo več tisoč oseb izprevod Kazaki so pričeli streljati na množico, ki je odgovarjala s streli iz revolverjev. V bližini guvernerjevi so našli bombo, prijeli so nekega sumljivega policijskega stražnika in nekega kazaka. Pritožba vojakov zaradi hrane. V Revalu ni več vojakov hotelo jesti hrane in so odposlali odposlaništvo k poveljniku, da se pritoži. Poveljnik je po-kusil hrano in izjavil, da je opravičena pritožba mornarjev. Poveljnika mornariškega oddelka je kaznoval s strogim zaporom osem dni in mu odvzel upravo za preskrbo moštva. Mornarji trdijo, da je ohranil poveljnik del vsote zase, ki je bila namenjena za oskrbo moštva. Nezanesljivi mornarji. Na ladjah „Minin" in „Kreml" so vzeli mornarjem puške, ker se boje, da se nameravajo upreti. Nemiri na Kavkazu. V Tiflisu so pri preiskavah hiš dobili 112 bomb. V Mihajlovem so zaprli nekega moža, ker je imel bombe in pa nekega popa, pri katerem so našli revolver, 108 patron in bodalca. Gapon zepet na delu. Znani pop Gapon namerava objaviti poljudno pisano knjižnico, ki jo razširijo v 100 000 izvodih. Birilev minister za mornarico. Za mornariškega ministra je imenovan podadmiral Birilev, ker je poklican prejšnji minister generalni poročnik A v e 1 a n v državni svet Car ne potuje v Moskvo. Ruski vladni krogi poročajo, da car ne odpotuje in se ne nastani v Moskvi. Črnomorsko brodovje je zapustilo predvčerajšnjim ob 7. uri zvečer kon štansko pristanišče. »Potemkina" je vlekla neka druga bojna ladja. Veliko pozornost vzbuja dejstvo, da tuje ladje niso pozdravile odhajajočega ruskega brodovja in da poveljujoči admiral ni obiskal oblasti v Kon-štanci. Ena k o pra vno s t m ošk i h in žensk. Orel, 9. julija. V imenu 160 žensk je izročila kneginja G e d r e v i c zemskemu sobranju prošnjo, za popolno politično ravnopravnost ženskih z moškimi.. Po viharni debati je sobranje odklonilo prošnjo s 23 glasovi proti 14. Atentat v Tiflisu. Atentat v Olginjski ulici je izvršil zločinec v dijaški obleki. Peljal se je v majhni kočiji in vrgel bombo proti lekarni. Eksplozija je bila silna, bomba je padla ravno na oglu pred lekarno, kjer je bilo mnogo ljudi. Ubita sta dva vratarja in en stražnik, ranjenih 15 oseb, med njimi nekaj stražnikov, žena z otrokom, en dijak itd. V F e o d o z i j i zopet delajo. Stavkovci tovarne Stamboli so šli na delo, ko so dosegli 10% zvišanje plač. Mohamedanci v Ufi. Zbor mo-hamedanskih Sunnitov je izdelal načrt svoje verske uprave, ki ga predloži ruski vladi. Sava Morosov umrl Zgled, kako postopa ruska birokracija s poštenimi domoljubi. Pred več tedni je umrl na Ruskem veliki domoljub, plemeniti tovarničar Sava M o r o s o v v 44. letu svoje starosti. V njegovih tovarnah je bilo nastavljenih 70 000 delavcev, s katerimi je postopal človekoljubno in jih smatral za svoje brate. Bil je vodja takozvane liberalne stranke in žrtvoval velik del svojega premoženja v domoljubne namene. Ko se je začela vojska, je daroval 100.000 glav živine za mandžursko armado. Kar izve po ovinkih, da prodajajo po deželi od njega darovane črede. Ruski vojni uradniki so jih namreč prodajali po prekupcih po Rusiji, mesto da bi jih oddali mandžurski armadi. Od tedaj ni Morosov nič več daroval armadi. Veliki knez Sergij in policijski prefekt Trepov sta hotela domoljuba i7gnati iz Rusije, ker je bil po odkritju te goljufije ruski birokraciji neljub. Morosov pa je zapretil vladi, da zatvori precej vse svoje tovarne, ako ga preženo iz ljubljene domovine. Na to ga je ničvredna vlada pustila pri miru. Morosov je spadal k sekti starovercev. Bil je doktor naravoslovja in je podpiral mladoruske literate. Položil je tudi kavcijo za Gorkega. Kriza na Ogrskem. Vladar in Fejer>rary sta se posvetovala o nadaljnem vladnem postopanju. Vlada namerava tekom poletja reševati le tekoče posle. Proti pasivnemu odporu ne nameravajo nastopiti. Z voditelji opozicije se prične Fejervary pogajati šele meseca semptembra, če pa ostanejo pogajanja brezuspešna, odgo dijo državni zbor 15 septembra na nedoločen čas. Vojaki tretjega leta ostanejo pod orožjem, če bo potrebno, pokličejo v službo tudi nadomestne rezerviste. Pozivnice rezervistom odpošljejo po pošti, ker računajo na to, da upravni uradi ne bodo hoteli dostavljati pozivov. Včeraj se je vršil ministrski svet. Opozicionalni listi poročajo, da zahteva del liberalnih poslancev, naj skliče Tisza stranko, ki naj se izjavi za narodnostne zahteve neodvisne Košutove stranke. Grof Appeny potuje po okrajih, kjer se vrše nadomestne volitve, da agitira za kandidate neodvisne stranke in ne brez uspeha, ker izvolijo malone povsod kandidate neodvisne stranke. Včeraj so izvolili v Boryhedu Ko-šutovca Weberja, kjer je bil pred njim poslanec bivši zbornični predsednik Perczel. Banffy vabi svoje pristaše na shod meseca septembra v Budimpešto, na katerem določijo ime novi Banffyjevi stranki. Upor na kanadski ladji. Ha li f a x. 11. julija. Na kanadski kri-žarki »Kanada" so se uprli mornarji. Nezadovoljne mornarje so izkrcali, na ladjo so pa prišli drugi mornarji. Brnski občinski svet proti češkemu vseučilišču v Brnu. Brnski občinski svet je izjavil, da po-menja zahteva čeških poslancev, naj se ustanovi drugo češko vseučilišče v Brnu, napad na nemški značaj mesta. Nemške poslance je pozval, naj preprečijo z najostrejšimi sred stvi to češko zahtevo. Sijajne zmage katoličanov v Zgornji Italiji. Il Milana poročajo 10. t. m. : Katoličani so si priborili pri nadomestnih volitvah v Lgornji Italiji za deželni svet (Pro-vinzialrath) veliko mest. Zmagali so v Ber-gami in si priborili na novo Monco, Brescio, Padovo in Savono. Korupcija v ameriškem poljedelskem ministrstvu. Ameriški poljedelski minister Wilson je uvedel preiskavo proti uradnikom statističnega urada. Izid preiskave je provzročil veliko pozornost v ameriških in angle:'kih trgovskih krogih, ki kupčujejo z bombažem. Dognalo se je, da je prodajal nižji uradnik Holmes za visoko ceno veletržcem mesečne izkaze urada za bombaž tri dni prej, ko so jih razglasili. Holmesa tudi dolže, da je izdal večkrat napačne izkaze, ker ga je podkupil v svojo korist veletržec z bombažem, Priče. Sumiti so začeli, ker je živel Holmes jako razkošno, dasi ni imel sijajne plače. Balkan. Carigrad 12 julija Ukazana mobilizacija 14. divizije v Harputu se ni izvršila, ker se vlada boji Armencev v teh krajih. Ta divizija je bila namenjena za Je-men. Mesto nje se odpošlje ena maloazijska divizija. Turška vlada je naznanila italijanski vladi, da so morivci italijanskega podanika Zanutija znani in bodo strogo kaznovani. Sofija, 12. julija. Turška vlada je odgovorila zastopnikom velevlast>j, ki so zahtevale mednarodno nadzorstvo za finančne reforme, da je nadzorstvo nepotrebno, ker se vrši finančno poslovanje v Makedoniji polnoma redno. Velevlasti pa ne nameravajo odnehati, marveč bodo vztrajale pri svoji zahtevi. Carigrad, 12. julija. V stanovanju bolgarske učiteljice v mestu Jenidže Vardar so dobili štiri zaboje patron Bolgarski učitelj v Ginendži in neka učiteljica, ki sta imela ž njo zveze, sta pobegnila. Te tri osebe so bile med zaupniki makedonskega odbora. Zmaga maroškega sultana. V Maroku se vrše vedni boji, a bojev ne provzročajo !e poveljniki raznih svobodoljubnih rodov, ampak tudi častilakomni glavarji, ki bi radi zasedli maroški prestol. Nedavno se je vršil boj pr Ujdi, v katerem so porazile sultanove čete privržence pre-tendentove. Pretendent je pobegnil. Francoski državni zbor. V francoski zbornici so rešili včeraj 18 članov zakonskega načrta o obveznem zavarovanju delavcev za slučaj starosti in dela nezmožnosti. Srbija. Zmerna radikalna stranka razpade naj-brže v dve skupini, ker sta se sprla Gruic in Pašid Včeraj je bil rojstni dan srbskega kralja. Pri slavnostni pojedini diplomatov je napil kralj in izjavil, da živi Srbija v prijateljstvu z drugimi državami. Poravnan spor med Nemčijo in Francosko. V odseku za unanje zadeve zvezinega sveta je poročal nemški državni kancelar knez Btilovv o pogajanjih med Nemčijo in Francosko glede konference, ki jo je želel maroški sultan. Odsek se je zahvalil kance-larju in izjavil, da mu zaupa. V francoski zbornici je izjavil Rouvier, da namerava razdeliti meseca oktobra med poslance „Rumeno knjigo", ki bo obsegala vse zanimivosti o vnanjih zadevah. „Gaulois" priobčuje razgovor svojega sotrudnika z bivšim francoskim ministrom Delcassčjem o vzrokih, ki so bili merodajni, da je odstopil Bivši minister je rekel: Korist Francoske zahteva, da se približa Angleški, ki je najboljši kupec francoskih pridelkov. Nemčija ne kupuje na Francoskem ničesar, ali le malo. nroda pa veliko, dasi se ne more kosati na morju niti s Francosko in še manj z Angleško. Ce skleneta Francoska in Angleška zvezo, nam ne bi mogla Nemčija napovedati vojske. V vojski bi bilo nemško brodovje popolnoma uničeno. Ce bi bilo prišlo do zveze med obema državama, bi se zboljšale tudi razmere med Angleško in Rusijo. D^lcassč je razvil svoj načrt v ministrskem svetu, a ministri so prestrašeno klicali: .A napadla nas bo Nem čija"; nakar je rekel bivši minister: „Naj nas napade, lahko odbijemo napad". Ker ni prišlo do sporazumljenja, je odstopil Del cassč in rekel končno: „Velika napaka je, da se udeleži Francoska konference o maroškem vprašanju. Rusko-lnponskn vojska. Poročila Linjevičeva o položaju. Peterburg, 12.julija. Linjevič poroča 10 julija: 9 t. mes. sta se približala dva japonska polka ki sta prišla iz H a i -1 u n č e n a, našim predstražam pri S i -m i a o t s i j u. Ko so dobile straže oja-čenj, so prisilile z močnim puškinim ognjem sovražnika, da se je umaknil. Po poročilih iz Korzakovskega je ruska posadka zapustila ta kraj, potem ko je porabila vse patrone križarke „Novik". Sovražno brodovje je obstreljevalo postojanko. Obrežni topovi so razstreljeni in vsa skladišča so pogorela. Tudi postojanko v S o -1 a v i e s k i so obstreljevale japonske tor-pedovke in jo prisilile, da se je umaknila. Vladivostok je blokiran. London, 12 julija. „Daily Tele-graph" poroča: Vladivostok je sedaj b 1 o k i r a n i n o s t r o zastražen Nobena ruska ladja ne more iz pristanišča. Le torpe-dovke gredo do vhoda. Japonska noče premirja. London, 12. julija. „Daily Ohromele" poroča iz Washingtona : Japonska ne zaupa Rusiji in zato v Tokiu ne bodo sklenili med pogajanji premirja, da ne bi v slučaju, da se pogajanja prekinejo, Japonska izgubila v Mandžuriji svoje ugodne postojanke. Korejsko poslaništvo v Peterburgu odpravljeno. Peterburg, 12. julija. Korejsko poslaništvo zapusti Peterburg, ker je Koreja sedaj popolnoma pod japonskim protekto-ratom. Princ Arisugava o japonsko-angleški zvezi. London, 12. julija. Princ Arisugava je izjavil, da nima njegov obisk na Angleškem politiškega značaja, pač pa je izraz prisrčnega in vedno ožjega prijateljstva, ki spaja Japonsko in Angleško. Kuropatkin obolel. Pariz, 12. julija. General Kuropatkin je težko bolan in leži v G u a -č u 1 i n u. Njegovo poveljstvo je začasno prevzel general B a t j a n o v. Ruska naroča novih ladij. London, 12. julija. „Globe" poroča iz Peterburga: Mornariško ministrstvo je pri dveh ameriških ladjedelnicah naročilo 24 lahkih križark 1400 ton, 10 torpedolov-cev 35 ton in dve oklopni križarki tipa ,Bogatyr". Vse ladje morajo biti dogotov-ljene v enem letu. Japonske operacije v severni Koreji. London, 12. julija. Japonsko prodiranje v severni Koreji povoljno napreduje. V Tokiu izjavljajo, da se Rusi v severni Koreji doslej še niso umaknili severno od T u-mena. Brez dvoma bodo pri reki Japoncem se ustavljali. Rusko čete so sestavljene iz mnogobrojne konjenice in topništva, pehote pa imajo malo. Japonci bodo Sahalin obdržali za-se. London, 12. julija. Japonci na otoku Sahalinu že nadomeščujejo ruska imena z japonskimi. Rt Notoro so nazvali K o n d o , rt Širekoto J u c o , luko Anivaj H i g a s -hifoo Shimie, predgorovje Enima Č u š i m a , luko Rososej pa so nazvali C i t o z e. Mirovno vprašanje. P e k i n , 12. julija. Japonska vlada je že odgovorila Kitajski na njeno noto. Japonska uljudno, a jasno izjavlja, da kitajska nota ne bo na noben način vplivala na načrte in dejanja Japonske. Ruska vlada še ni odgovorila. Berolin, 12. julija. „Berliner Tage-blatt" poroča iz Newyorka, da mir ne bo sklenjen pred oktobrom. Peterburg, 12. julija. V diploma-tiških krogih vlada zopet z ozirom na mir velik pesimizem. Zagotavljajo, da so japonski mirovni pogoji nevsprejemljivi in da se bo zato vojska nadaljevala. S tem spravljajo v zvezo premembe v vojnem ministrstvu in generalnem štabu. Izpred sodišča. Afera Malitsch pred sodiščem. (Konec.) Priča Klemene še izpove, da se je kadet, ko je že ležal, vzpel po koncu, se obrnil okrog in zaklical: »Gebts mir mei-nen Sabel; ich werde diese Bagage nieder-hauen". Ko je zopet hotel pasti, so ga odvedli. Priča izvošček Franc L j u b i č je sedel ob tisti priliki aa kozlu in slišal, kako so letali okrog 7—8 let stari otroci in kričali : Tu jih boma. Priča ne ve, kdo bi bil prvi udaril Malitscha. Ko je kadet že ležal, je videl, kako je nekdo proti Malitschevi glavi krivil sabljo. Priča pravi: „Men se je zdel', kok'r b'mu glava prediru". Priča Franc Šturm, tudi izvošček, izpove v bistvu isto. Ko je kadet padel ni videl več, ker je začel konj nagajati. Na razna vprašanja odgovori priča: »Vsega pa ne morem vedet'; sej nis'm biu za tu naprej postavlen, de b'biv na tu pazu". Priča Vinko V i z j a k , visokošolec, izpove, da je pri dogodku med avetkom, Vodebom in Malitschem stal tik za Malitschem in bi bil moral videti, če bi bil kateri obtožencev udaril Malitscha po glavi. Priča Josip Šinkovec, filozof, izpove v istem smislu. Priča Jernej P a p 1 e r , mestni stražnik, ki je imel dotični večer na kolodvoru službo, ve silno malo o dogodku. Priča Rudolf Anderwald izpove že znane stvari. Pri popoldanski obravnavi je bil prvi zaslišan kot priča Leopold Železen, natakar, ki govori zelo zmedene. Kar je govoril v .preiskavi, se sedaj neve spominjati, pač pa dobro ve druge stvari, ki jih prej ni povedal. Predsednik ga je moral opomniti na prisego Skoro na vsako vprašanje odgovarja priča: „Ich kann mich nicht errinnern?" (Se ne vem spominjati.) Kadet je padel dvakrat. Vsled nasprotujočih si izpovedb predlaga dr. Novak, naj se zasliši še dr. Kremžar, ki je v preiskavi zaslišal pričo, čemur pa sodišče ni ugodilo. Znane stvari izpovesta priči Karol Stri-d i n g e r , natakar, ki pravi, da b i b i 1 Malitsch cigarete lahko dobil v restavraciji in Julij Podobnik, strojevodja. Priča g. ravnatelj Gustav Pire je natančno videl ležati kadeta. Ko sta ga pa dva dvignila, je planil kvišku in dejal: „Gebts mir den Sabel her, ich haue die Ba gage nieder !" nakar se je previdno spustil zopet na tla in ni padel, kakor onesveščen človek. Dr F u r 1 a n predlaga za pričo še Ludvika Vadnala, sedmošolca, ki je baje natančno videl dogodek med Vodebom in Ma-ličem, čemur sodišče ugodi. Priča Ludvik V a d n a 1 izpove, da so se ljudje razburili šele potem, ko je kadet potegnil sabljo. Zaklicali so: »Sablja, sablja!" Prej pa so bili mirni. Priča Pavel O g o r e v c je videl, kako je neka mala oseba za Maličem udarila ga po glavi s palico. Pri tem pa sta obtoženca stala za dva koraka stran. Kdo mu je vzel sabljo, ni videl. Priča gospa Franja S v e t e k je videla, kako je Malič stražniku težko te-lebnil na tratoar. Stražnik Papler ostane pri svoji trditvi, da je on na licu mesta Ma-liča polahko položil na tla. Krvi gospa ni videla. Priča Ciril Levstik se odpove pričevanju, ker bi utegnilo škodovati njemu samemu. Preberejo se potem izpovedbe, ki ne povedo nič novega, in sicer od Josipa B u-kovnika, fiiakerja Pukelštajna, Jakoba T a v ž e 1 j a , Janeza P e t r i č a, Aloj -zija H e i 1 a, Rudolfa H i 11 a Dr. Novak še enkrat predlaga, naj se zaslišijo zdravniki dr. Robida, dr. B 1 e i w e i s in dr. Jenko, ki naj tu povedo svoje mnenje o bolezni Malitschevi. Kadeta naj se razkrinka kot simulanta in človeka, ki kot priča ni verodostojen. Ako pa se to ne zgodi, naj se prečita mnenje teh gg. zdravnikov. Dr. F u r 1 a n se pridruži temu predlogu. Izvedenci, ki so Maliča preiskavali, bodo najlažje izpovedali o bolezni Malitschevi. Ako pa se prebere mnenje fakultete, se mora na vsak način čuti tudi mnenje teh zdravnikov. Proti temu sta se izjavila državni pravdnik in dr. Eger, nakar sklene sodni dvor, da se predlogu ne ugodi, pač pa naj se prebere mnenje fakultete. Dr. Novak prijavi ničnost. Dr. F u r 1 a n predlaga, naj se zasliši dr. S c h m i d i n g e r, ki bo izjavil, da je stara mati Malitscheva volila Malitschu 20 000 kron več, ko drugim dedičem, ravno vsled slabega zdravja Malitschevega. Dr. Novak podpira ta predlog in predlaga, da se zasliši dr. Š 1 a j m e r j a , ki je večkrat zdravil Malitscha in ga smatral za simulanta. Državni pravdnik se izjavi proti temu. Tudi dr. E g e r je proti, ko se je šel posvetovat k Maliču. Pravi, da ceni dr. Šlajmerja previsoko, kakor da bi mislil, da je res kaj takega rekel. Dr. N • v a k pravi, da je dr. Šlajmer Malitscha zdravil še pred dogodkom v ravno oni bolezni, o kateri pravi Malitsch, da je posledica onega dogodka. A še v isti bolezni ga je dr. Šlajmer smatral za simulanta. Sodišče sklene, da se prečitajo prej izvidi raznih zdravnikov, potem bo šele sklepalo o predlogu. Kc se prebero izvidi, odloči sodišče, da se ne prebero zasebna izpričevala. Zdravniška izvedenca iz^ javita, da se naj Malitscha ne zapriseže, ker ne more soditi o položaju. — Dr. F u r -lan: Je li sposoben dati resnično sliko o dogodku, ako je danes zdrav ? — Dr. Plečnik: Ne, v kolikor se tiče tistega dne. D r. N o v a k vpraša, zakaj se je po-izvedelo mnenje fakultete. Nato sodni dvor.ni botel odgovoriti. Sodišče sklene, da se dr Schmidinger in dr. Šlajmer ne zaslišita in da se Malitsch ne zapriseže. Nato nastopi priča Raul Malitsch. (Nemir med poslušalci). Priča je še v uniformi kot gojenec vojaške akademije. Pravi, da je šel kupit cigarete in pa da je šel na stranišče, vsled česar je dvakrat moral mimo občinstva. Ko sta ga obtoženca ustavila in dejala, da najbrže provocira, je odgovoril, da nima s stvarjo nič opraviti Nato so pričele leteti psovke, katerim tudi on ni ostal dolžan odgovora. Pri tem je dobil v hrbet sunek, da je odletel naprej, se je spotaknil in hotel potegniti sabljo, a je ni mogel, ker je bilo okrog prenatlačeno ljudi. Potem je dobil po glavi udarec in je padel. Spomni se še, da je videl stražnika, ki ga je dvigal. Potem se je pa osvestil šele v stanovanju svoje matere. Vodebu ni grozil s sabljo. — Sablja je pokvarjena. Dr. F u r 1 a n : Koliko stane sablja ? Priča: Okrog 30 gld. D r. F u r 1 a n vstane in odšteje v imenu Vodeba dr. Egerju kot zastopniku zasebnega udeleženca 30 gld. za na sablji povzročeno škodo. Priča izjavi na vprašanje, da ni vprašal natakarja: Sind die Lausbuben noch draussen? — Dejal je le: Sind die noch draussen ? Dr. Schuster kot izvedenec izjavi, da bi po Svetku dani sunek in pa strah, ker mu je bila od Vodeba vzeta sablja, še ne bil povzročil posledic, vsled katerih je trpel Malitsch. To so povzročili poznejši udarci po glavi. Isto izjavi dr. Plečnik. Dr. F u r 1 a n naznani, da sta se z dr. E g e r j e m pogodila glede odškodnine za sabljo za 10 K. Nato poprime za besedo državni pravdnik, ki dokazuje krivdo obtožencev v smislu obtožnice in predlaga kazen. Vodeba še posebej obtožuje, ker je zlomil sabljo in s tem naredil škodo. Dr. E g e r se omeji le na nekatere stavke in pravi, da je ves dogodek zakrivil le Svetek. Dr. Novak pravi, da se na pismo Levstikovo, na katerega se je skliceval g. državni pravdnik, ni mogoče ozirati. Saj so vsi potrdili, da za to pismo niso vedeli. Svetek se je z Malitschem le prerekaval in ga končno sunil. S tem je bil zanj dogodek končan in se je odstranil. To potrdijo vse priče. Kaj se je zgodilo potem, tega pač ne more biti kriv Svetek. Tudi on sam — dr. Novak — je bil navzoč pri dogodkih; pa zato še ni rečeno, da je on kriv, da je druhal pobila Malitscha Krivca naj se išče tam, kjer je, ne pa tam, kjer ga ni. Drugod bi kaznovali Malitscha, tu pa kaznujejo nedolžne ljudi radi Malitscha. Dr. F u r 1 a n govori nekako sledeče : Ne more se mi očitati narodna nestrpnost, pač pa moram danes pokazati, kako različno se postopa na nemških univerzah z nemškimi dijaki in po slovenskih mestih s slovenskimi visokošolci. Vedno se sliši, da nemški dijaki po raznih nem. univerz a h pretepavajo slovenske dijake, jih pobijajo, mečejo ven; a še nikdar ni bilo slišati, da bi državno pravdništvo tožilo zaradi tega kakega nemškega dijaka. Pri nas pa vidimo, da sta tožena dva slovenska visokošolca zaradi človeka, ki so ga nabili drugi, ker je izzival. §§ 155/1 in 157, na katera se je skliceval g. državni pravdnik, tu ne prideta v poštev. Zahtevata zlobnega namena in zavesti. Vse priče pa so nam potrdile, da je Malitsch izzival. Svetek je prišel tja, ga opomnil, naj ne izziva, vsled česar je dobil psovko „Flegel". Svetek je zahteval, naj prekliče. Umevno je, da je isto zahteval g. Vodeb, ki se je prišel potegnit za svojega tovariša. Ravnala sta sama zase. Vodebu pač ni prišlo na misel, da bodo tudi drugi udarili. Ko bi bil te vedel, bi sablje ne bil zlomil, ampak ž njo udaril po kadetu ter s tem dal znamenje : Po njem ! Skupno pa so postopali oni izmed množice. In te bi zadelo določile dotičnih §§. Ako je sabljo skrivii, tega ni storii v zlobnem namenu, ampak v silobranu. Sploh pa je glede sablje slučaj zastarel in škoda poravnana. Razsodba se proglasi ob 11. uri 5 minut ponoči. Sodišče je oprostilo oba obtoženca. Razlogi so bili sledeči: Res je bil dogovor glede Karnijolcev, a na Maliča ni mislil nihče. Svetek in Vodeb sta se ločila od drugih. Postopala sta s tem namenom, da Malič vzame razžalitev nazaj. Sicer § 155 res pravi, da zadostuje navzoč-nošt drugih, ako potem planejo na koga, ko jim je eden izmed njih dal znamenje. V tem slučaju pa se sodišče o tem ni moglo prepričati. V položaju, kakor je bil Vodeb, bi bil moral vsakdo tako ravnati. Svetkova brca tudi ni v zvezi s težkimi telesnimi poškodbami, ki jih je Malitsch dobil potem. Štajerske novice. š Imenovan je kaznilničnim straž-nim nadzornikom v Mariboru gosp. Iv. K r u š i č, dosedaj računski podčastnik 1, v. v 17. pešpolku po skoro osemnajstletni službeni dobi. š Poročil se je g. Ivan Roje, c kr. erožniški postajevodja v St. Lovrencu nad Mariborom z gdč. Mici L o r -b e r iz Slatine. š Konkurz je otvorjen nad trgovino Henrika Mautererja, trgovca v Ptuju. Dnevne novice. „Osservatore Cattolico" prinaša članek o laški univerzi v Avstriji. — Članek je stvaren in pisan jako zmerno in premišljeno. Dopisnik pravi, da je zadeva laškega vseučilišča preveč resna, da bi jo smel kdo kompromitirati kot so delali laški vročekrvni dijaki, ki so izdali znani bojeviti »promemoria". Lahi naj toliko ne govore, ampak naj gledajo nato, da sploh dobe vseučilišče, bodisi v Trstu ali na Trentin-skem. Na vsak način je brezmiselna trditev laških dijakov, da .pade vseučiliško vprašanje sploh, če pade Trst". Vlada bo dijake lahko ukrotila Ponemčevanje slovenskega Zagorja. Nadzornik ljudskih šol v našem okraju g. L. S t i a s n y je pred kratkim zagrozil, da hoče z vsemi močmi delati na to, da do sedaj vendar še precej slovenska petrazredna šola v Toplicah, ki se s prihodnjim šolskim letom razširi v šest-razrednico — postane popolnoma nemška, dasiravno te šole ne obiskuje niti 10 učencev, ki bi ne znali dobro slovensko. Ali je tudi to sad nemško-slovenske zveze?! — Nekaterim ni po volji, da je »Slovenec" opozoril na nameravane dvojezične napise v Zagorju. Zato sedaj nekdo hodi okrog in obdeluje občinske odbornike, naj za božjo voljo vendar pri seji ne rečejo nič zoper to, da se nove tablice izobesijo na občinske stroške. Se tega je treba!! Pravijo, da je to želja ljudstva, pa ni res. Resnica je, da bi bila naravnost sramota za lepo slovensko Zagorje, če bi res utegnile priti do tega, da se na hišah zasvetijo nemške tablice. Ce nam jih pri neso, ni nihče primoran imeti jih na svoji hiši! Nov načrt nemških dijakov. Svobodni splošni dijaški shod nameravajo sklicati v Gradcu nemški dijaki sredi julija. Ker takrat odide večina slovanskih dijakov, je ta shod manever nemških dijakov. Ti so že sestavili dnevni red. Gospodje bodo pri tem shodu najprej konsta-tirali, da Slovanov ni in da je to dokaz, da se Slovani ne zanimajo za vseučiliščna vprašanja, zato naj se v prihodnje imenujejo svobodni splošni dijaški shodi »nemški dijaški shodi". Ta shod sta sklicala profesor K r a 11 e r in poslanec Derschatta. Slovansko dijaštvo bo gotovo proti temu odločno na primeren način protestiralo. — Umrl je predvčeraj popoldne v Spodnjih Domžalah obče spoštovani in nad 30-letni ključar cerkve na Goričici, Luka N a r e b e , v 86. letu svoje starosti. Pogreb je bil danes ob 8. uri zjutraj na pokopališče na Goričici. — Požar v Horjulu. Vsled splošne razburjenosti ni bilo mogoče takoj po požaru dognati natančnega števila vpepeljenih poslopij. Zato se dodatno poroča sledeče : Pogoreloje 29 hiš, 21 gospodarskih poslopij, mnogo kozolcev, vsa krma, obleka in nekaj živine. Škodo so cenili na 100.800 K V resnici pa ista znaša sigurno mnogo tisočakov več, ker je vsled intenzivne vročine cel6 zidovje tako razrahljano in raz- pokano, da mora samo ob sebi razpasti. Zavarovani so bili za pičle vsote, skupno komaj za 30.000 K. Ker so bili skoraj vsi po-gorelci zelo zadolženi in ker vrhu tega v lastnih gozdih nimajo na razpolago smrekovega lesa, jim je strašni požar povzročil tako občutno škodo, da mnogi izmed njih sploh ne bodo mogli pozidati si novih hiš. Večina pogorelcev se je ob času požara mudila na polju in travnikih, zato niso mogli rešiti niti gospodarskega orodja, niti obleke in živil. Siromašno oblečeni in sestradani pretakajo solze na razvalinah strahotnega pogorišča v skrbčh, kako bodo oblekli ter preživili sebe in gladne otročiče. ^ito vnovič lepo prosim, usmilite se naših nesrečnih pogorelcev ter blagovolite čim prej mogoče s kakršnokoli podporo lajšati njihovo bedno stanje. Vsak še tako malenkosten dar se bo objavil v „Slovencu". H koncu izrekam prisrčno zahvalo gg. orožnikom iz Vrhnike in Polhovega gradca, ki so tako požrtvovalno, vztrajno in sočutno izvrševali svojo službo. — Jos. P r i s t o v, župnik. — Požar na Radovici pri Metliki je povzročila strela, ki je udarila v „hram" Jureta Slobodnik v noči 11—12, kateri je zgorel, zraven je tudi ubila enega vola. — Nemška nesramnost. „Sul-ferajn" in »Sudmarka* pošiljata celo Slovencem in slovenskim posojilnicam pisma, v katerih jih »fehtata" za podporo. Večje nesramnosti pač ni mogoče misliti. — Kako se zapreči sotnča-rica. Profesor Lucatello, ki predava patologijo na vseučilišču v Padovi, trdi, da človek, predno ga udari solnčarica, ogluši. Zdravniki v nemški vojski svetujejo podčastnikom, da kakorhitro zapazijo pri vojakih znake nemira, naj jih pokličejo po imenu, in sicer glasno. Če se ne odzovejo, morajo stopiti iz vrst, in zdravnik jim da nujno hitro pomoč. — Kako delajo z vojaki v Pulju. Poročajo, da je stalo v zadnjih vročih dneh pri topih na trdnjavah med drugimi 8 trdn. topničarjev. Streljali so, pa tudi kar po vrsti padali. Padel je pri topu prvi mož, drugi, tretji, ali častnik je ukazoval streljati vedno naprej. Padel je četrti, peti, šesti, sedmi, ostal je le še osmi, ki je rekel, da ne more nič več. Šele tu se je vstavilo streljanje, kar pač ni bilo mogoče več streljati! Goriške novioe. Za lovce. 15. t. m. se vrši javna dražba nekaterih lovov v občin h Lokva in Banjšica na Goriškem. — S c i g a r e to pokvaril oko. Na Goriškem sta šla prijatelja Vinceacij Durnik in Aleksander Hohlot v gostilno Kodermacovo v Bukovico in sta se ondi raz-govarjala. Oba sta kadila. Kohlot je živahno kretal z rokami. Kar zadene s cigareto v oko prijateljevo. V bolnišnici v Gorici so spoznali, da je poškodba težka in da bo težko rešiti oko. — Ognjegasno društvo snujejo v Spodnji Idriji. — Strela je ubila kravo na Polici, okraj Višnja gora, posestniku Mar tinu Seme. — Novice iz Opatije. Opatija, 12. julija. U s t r e 1 i 1 se je danes med 2 in 3. uro v jutro tukaj na „Zrtutt 211etni pleskarski pomočnik Mihajlo Kosa-n o v i 6 , rodom Belgradčan. Vstrelil je dvakrat iz revolverja, ter se zadel v srce, da je bil hipoma mrtev. Lansko leto delal je tu v Opatiji; sedaj je bil brez posla in denarja. Kaj ga je gnalo v smrt, se še ne ve. — Ribe, finejše vrste, zatekle so se letos zopet enkrat v tukajšnje morje; domačini jih kaj pridno love; le žal, da vkljub veliki množini, je cena jako draga; stane namreč kilo 80 krajcarjev. — Kanalizacija vrlo napreduje; vse je razkopano v jednem dnevu, a zvečer že dotična ulica dovršena Tvrdka baron Schwarz razume svoj posel — S o l e so končali danes v Opatiji, kakor tudi v Voloskem. Sedaj bode morje trpelo ob tej vročini, da bo joj! — Gostov je letos približno manj, nego lani; vzrok temu so bila kriva poročila nekih listov, kateri so prinesli vest o bolezni, ki naj bi razsajala tu. Sedaj so dobila vsa uredništva časopisov uradno poročilo, da ni tukaj nikake bolezni. Prepozno! — Cerkvenica je napolnjena tujcev, istotako druga primorska obrežja. Slovenci in Hrvatje, obrnite svoje oči na to polje; žal in zguba ne bode. Le Židov v kopališče, oziroma v leči-lišča ne, drugače izginejo najboljši kavalirji Napraviti se dd še mnogo, mnogo stvarij tam doli ob morju in sicer z ne prevelikim kapitalom. — Naše nove torpedovke. V osmih dneh dospejo v Pulj nove avstrijske torpedovke, naročene na Angleškem Udeležile se bodo takoj vaj eskadre ob dalmatinski meji. Hitrost torpedovke in tor-pedolovca je večja, kot je bilo dogovorjeno po pogodbi; torpedolovec napravi v uri 29 morskih milj, torpedovka pa 26 in tri četrt. V tržaški ladjedelnici pa hitro gradijo ostaie torpedovke, dasi ni še zanje dovoljen kredit. — Župnik Aljaž je včeraj v dež. bolnici prestal hudo operacijo. Vsled te mu je nekoliko boljše, vendar je še zelo slab. Želimo mu skorajšnjega popolnega okrevanja! — Strela v brzojavno napravo. Včeraj popoldne ob 2. uri je treščilo v brzojavni aparat na novomeškem kolodvoru. Službujočemu uradniku je nekoliko opešal sluh. Vsled strele je pričelo goreti, a ogenj so kmalu pogasili. — Umrla je nečakinja g. župnika Oblaka gdč. Marija Jenko. — Kanonično vmeščen je bil danes na župnijo Smartin pri Kranju č. g. Alojzij S a r e c , dosedanji tamošnji župni upravitelj. — Duhovne vaje za duhovnike ljubljanske škofije se bodo vršile v Alojzijevišču od 28. avgusta do 1. septembra t. 1. — Črnogorski princ Mirko ;e prišel v Trst. — Shod pri sv. Joštu. Dne 16. jul. v nedeljo priredi škofieloška dekliška Marijina družba shod pri sv. Joštu nad Kranjem. Prva sv. maša ob pol devetih, druga ob pol desetih, popoldne ob 2. uri litanije. Slovesne govore bodeta imela nreč. gg. Jožef °otokar, stolni vikar in Al. Šareč, župnik, dekliške Marijine družbe so nam dobro došle ! —• Umrl je v Trstu znani okolist dr. Brethauer. — Osebna vest. Pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Velikovcu je vstopil kot jraktikant g. Franc Vodopivec. Ljubljanske noulce. lj Volitev protestantskega pastorja ljubljanske občine obeta postati prav zanimiva. Včeraj se je vršila zadnja poiakusna pridiga in nato se je občina zaupno pogovarjala med seboj, kaj naj ukrene. Sklenili so, da ne povabijo več pastorjev, kajti več ali manj je „eden drugemu podoben". Potem je predsednik ali ku-rator občine pozval navzoče in tudi dame dasi te pri pravi volitvi nimajo volivne pravice — naj vsak izreče svoje privatno mnenje o pastorjih, ki so doslej nastopili Značilno za naše protestante je to, da je kurator dejal, da se e posameznih kandidatih ni nič informiral; edino, kar katerega priporoči, je njegov poizkusni govor. O prvem kandidatu, dr. H e g e m a n n u , je povedal kurator, da je od svoje žene ločen, in vendar je bila zanj skoro večina občine! Med damami, ki jih je bilo približno 40, so le tri glasovale zanj. Drugi kandidat M ti h 1 f o r t je dobil samo en glas, tretji, gališki pastor K o c s i, pa ni dobil nobenega, in sicer zato, ker »njegova žena nima tistih lastnosti, ki so potrebne za pastorjevo ženo", četrti, piše se P e i s k e r iz Grulicha, pa je dobil večino. Dobil jo je zaradi svojega govora, ki je bil srednji; pastor ga je zabelil pa z več protika-toliškimi in vsenemškimi frazami, in to je najbrže nagnilo tehtnico na njegovo stran. Formelna volitev bo šele prihodnji teden. lj Ljubeznjivosti proti poštenim vojakom. Po Ljubljani se govori o izredni ljubeznjivosti artiljerijskega čast&ika, ki se piše Jchann Karobetz Ritter von Romansthal. Trdi se, da je pri jutranji inšpekciji s svojo čepico trikrat udaril nekega vojaka, drugega pa s sabljo, da je vojak tri dni čutil to viteštvo. Vojaka sta se pritožila in bila takoj transferirana k drugi bateriji. V nedeljo popoldne, ko imajo vojaki prosto, je ta častnik zapovedal vojakom, da so morali poldrugo uro eksercirati v najhujši vročini. Podčastnikov potem ni pustil ven, morali so doma pregledovati orožje, potem jih je pa še oštel ter jim dejal : „Von heute an betrachte ich Sie als Holzklotze, Strohsacke und werde Sie dem-nach behandeln". Z ozirom na to, da taki izrazi budč vse kaj druzega nego ljubezen do vojaškega stanu, bi se moralo proti takim ljubeznjivostim od merodajnih strani nastopiti z največjo odločnostjo in na eksemplaričen način poučiti »Rit-terja Karobetza", kaj je pravo viteštvo in kaj nekaj druzega. lj Večerni počitek v ljubljan skih trgovinah. Nekateri trgovci imajo svoje prodajalne zvečer do 10. ozir 11. ure odprte. Tako sem pred par dnevi šel po Sv. Petra cesti mimo prodajalnice, katera je bila še ob pol enajstih odprta. Poživljamo g. trgovce, naj vendar že napravijo natančne ure zapiranja, ker to za mesto Ljubljano ni napredno, ako se tako pozno zapira. V vsa kem majhnem mestu na Kranjskem imajo urejene ure za zapiranje, samo bela Ljubljana pokaže pri vsaki priložnosti svoje napake. Upamo, da bode gremij trgovcev za to v kratkem vse uredil, kakor tudi slov. trgovsko društvo »Merkur" ne bode k temu molčalo ter tako ustreglo trgovskim sotrud-nikom kakor tudi gospodom šefom. lj Hrvatje na Prešernovi veselici. Z brati Srbi dos^<5 v soboto tudi bratje Hrvatje in sicer v večjem številu, na čelu jim romanopisec gospod S a n d o r Gjalski, hrvatski poet g. Miho vil Nikolič, uredniki g prof. Josip Pasa r i č, dr. Wildner, dr. Lor-k o v i č in drugi. lj Cin blaznega. Sinoči je nenadoma znorel posestnik Mihael Babšek iz Babne gorice. V svoji blaznosti je zažgal pod, ki je pogorel. Zažgal je bil tudi še kozolec, a so ogenj hitro pogasili. lj 25letnico poroke in samostojnega obrtništva je danes obhajal g. Valentin A c c e t o , zidarski podjetnik v Ljubljani. Iskrene čestitke! lj Koncert društvene godbe se vrši' "danes v četrtek 13 t. m v hotelu »Ilirija". Začetek ob 8. uri zvečer Vstopnina 40 v. lj Najden je denar. Kdor je na potu iz Senklavškega trga do Vodnikovega trga izgubil nekaj denarja, naj se oglasi v »Katol bukvami"' lj Tatvine. Branjevki Neži Dsrbov čevi so bili ukradeni dne 9. t m. iz neza klenjenega kegljišča na Stari poti štev. 1 črevlji vred«i 8 K. — Hlapcu Josipu Hab-jančiču je bilo dne 11. t. m. vlomljeno v kovčeg na Poljanski cesti št. 26 in ukradenega 14 K denarja. — Cerkovnik Valent Pivk je zasačil dne 11 t. m. nekega kleparskega vajenca v trenutku, ko mu je hotel odnesti izvrta 11 kumar. — Raznašalcu listov Jožefu Hudniku je bilo ukradenih iz nezaklenjene sobe 80 K, ki' jih je imel v suknjiču. — Natakarici Frančiški Anžnar-jsvi so bile iz žepa ukradene 4 K. — Natakarju Frideriku Kischbauserju je bilo v nek?m prenočišču ukradenih 12 K. lj Nevihto s ploho smo imeli da nes popoldne v Liubliani. lj Šentjakobsko - trnovska moška podružnica družbe sv Cirila in Metoda v Ljubljani je izvolila dne 10. lulija t. I. naslednji odbor: Prvomestnik: dr.Fran Papež, odvetnik etc.; njega namestnik: Vinko Vizjak, deželni rač. svetnik; blagajnik: Ivan V r -10 v ni k, trnovski župnik; zapisnikar: Josip P i h 1 e r , c. kr. umirovljeni okr. tajnik; zastopnik k veliki skupščini: župnik Ivan Vrhovnik; pregledovalca računov: Jernej K i 1 a r , c. kr. računski re vident; Jernej Bahovec, trgovec. lj Umrli SO: Amalija B u d i č , kur-iačeva hči, 1 leto, Florijanske ulice št. 33; Jožefa L e v s t e k , šivilja, 22 let Poljan ska cesta 60; Ladislav F e 1 i c i j a n , de lavčev sin, 2 leti, Emonska cesta 10. — V bolnišnici: Anton F r o n t e 1, gostač 51 let. lj Za Prešernov spomenik postavljajo te dni kameniti podstavek. lj Našel je nekdo dežnik. Kdor ga je izgubil, ga dobi v našem upravništvu. — Najdeno je neko izpričevalo »Glasbene Matice". lj Nesreča. Ključarski vajenec Ka rol Semič je včeraj popravljal firmo pri neki hiši v Prešernovih ulicah. Na lestvi mu je prišlo slabo, nakar je padel z lestve na hodnik. Poškodoval se je na glavi tako, da je padel v nezavest. Prepeljali so ga na dom njegovih starišev na Dunajski cesti. lj ,,Mestna višja dekliška šola" je danes darovala ob svojem izletu v Postojno dne 26. junija t. 1. ostanek zloženega denarja : 35 K 56 v. za otroški vrtec djužbe sv. Cirila in Metoda^ na Savi pri Jesenicah. Iskrena zahvala! Živele vrle go jenke ter njih vzgojiteljice in vzgojitolji! lj Poneverjena ura. Ivan Habič iz Ljubljane je ogoljufal Mihaela Klopčiča s tem, da je izročil Klopčič obtožencu srebrno cilinder uro vredno 6 K z namenom, da mu io popravi. Habič je pa dotično uro pone-veril Sodišče ga je obsodilo na 10 dni zapora s postom. Darovi. Poslani našemu upravništvu, Za pogorelce v Horjulu: G. Matija Slak, župnik na Brdu 10 K; g. Andrej Simenec, župnik v Ratečah pri Skofji Loki 10 K; Neznan 20 K. Razne stvari. Najnovejše. Mesto beril časniki. V Avstraliji uvajajo v šolah mesto beril mesečnik, ki ga dobiva vsak otrok. Časnik prinaša politiške in »znanstvene" vesti in razprave, primerne za otroke. Šolska oblast je to odredila zategadelj, ker se otroci berila kaj hitro naveličajo in ga kmalu preberG. Višino 7600 metrov je dosegel v balonu dr. Anton Schleim iz dunajske meteorološke opazovalnice. Prišel je do temperature 15 stopinj Celzija pod ničlo. Gospa H e r v a y ni popolnoma pomiloščena, ampak ji je kazen izpremenjena le v lahek zapor. Bolgarski telovadci v B u -k a r e š t u. Iz Bukarešta poročajo, da je dospelo tjakaj 1500 bolgarskih telovadcev, katerim na čast prirede tamošnja telovadna društva velike slavnosti. Starodavno mesto v Libiji-»Frankfurter Zeitug" poroča iz Aleksan-drije, da so v libiški puščavi odkrili starodavno krščansko mesto. Četrti milijon prebivalstva bo v najkrajšem času dosegel N e w Y o r k. Waleška p r i n c e z i n j a je povila princa. Velikanski štrajk. V Verrie-resu je izbruhnil štrajk v 43 tovarnah. Delavci zahtevajo več plače in krajši delavnik. Svoje otroke vrgel v vodo. Pri Halle je čevljar KaIinovsky vrgel vsled bede svoje štiri otroke v vodo in nato tudi sam skočil v vodo. Oče in dva sina so utonili. Strašna katastrofa se je dogodila v rudniku Wattstowu na Angleškem. 126 rudarjev mrtvih. Tatinsko družbo, ki je tekom zadnjih mesecev pokradla vrednosti za 25 000 K po Dunaju Gradcu in Celovcu so prijeli na Dunaju. Tatovi so bili kontorist Adolf Czap, pomožni uradnik Stiasny in neki star hudodelec Ig. Dastl. Brat in sestra promovi-r a n a. Na Dunaju sta bila sin in hči slavnega fizika Boltzmanna A r t u r in J e 11 i B o 1 t z m a n n promovirana za doktorja. Poslanec obtožen goljufije. Iz Budimpešte poročajo da je lekarnar Rechini vložil tožbo radi sleparstva proti poslancu Nessiju in agentu Schwarzu. Lekarnar ju toži, da sta hotela preskrbeti neko lekarno, za kar jima je dal 6000 kron, a sedaj nima ne denarja ne lekarne. Telefonska m brzojavna porotna. Trst, 13. julija. „Piccolo" pravi, da Italijani nikakor nočejo univerze, kakršno določa vladni načrt. Italijani z vso odločnostjo odklanjajo dvojezično vseučilišče in nočejo, da bi se predmeti, ki niso juridiški in državno-pravni, poučevali nemško. Tudi nočejo, da bi bili dijaki prisiljeni, delati izpite v nekaterih strokah v nemškem jeziku. To pa ne iz š o -vinistiških razlogov; laški poslanci zahtevajo, da se zakonski načrt iz-premeni v tem smislu, da se d a d i j a -kom priložnost, da se prostovoljno udeležujejo kakšnih nemških predavanj in delajo nemškiizpit v kakšni stroki, če to žele sami. Če pa so v to prisiljeni, nima tako vseučilišče za laško kulturno življenje nobenega pomena. Dunaj, 13. julija. Grof Ernst Wurm-brand si je zlomil .na neki partiji desno nogo. Ljubno, 13. julija. V bližini Ljub-nega sta trčila dva vlaka. Vlaki imajo velike zamude. Rim, 13. julija. Združeni konservativci in katoličani v rimskem mestnem zastopu so izvolili za nadžupana C r u c i a n i j a A 1 i b r a n d i. Liberalci so oddali prazne glasovnice. Rim, 13 julija. Kakor poroča »Gior-nale d' Italia" iz Verone, poveri kralj Viktor Emanuel poveljniku Verone generalnemu poročniku Gobbo misijo, da pozdravi cesarja Fran Josipa tekom vojaških vaj, ki se bodo vršile na južnem Tirolskem. Rim, 13. julija. Italijanski konzul v New Yorku je opozoril italijansko ministrstvo, da je na ladji „Labraine" odpotoval v Italijo Sante Barbieri, nevaren anarhist, kije po žrebu določen, da umori italijanskega kralja Viktorja Emanuela. Madrid, 13 julija. Alhambra je v nevarnosti da se popolnoma podre. Gibraltar, 13. julija. Ko je včeraj vojna ladja „lmplacable" zapustila pristanišče, da se sestane s srednjemorsko floto dospevšo iz Barcelone, je zletelo zapiralo neke cevi glavnega stroja v zrak, vsled česar sta bila dva kurjača ubita, sedem drugih pa ranjenih. Berolin, 13. julija. O načrtih ruske revolucijonarne stranke se poroča sledeče: »Revolucijonarci hočejo izvršiti prevrat na Ruskem mirnim potom s pomočjo zemstev in dume, ki bo zborovala 18. t. m. v Moskvi. Bulyginovega načrta nikdo ne mara; duma bo morala carja prisiliti, da dA narodu pošteno ustavo. Vsi hočejo imeti za ministra W i 11 e j a in Sviatopolsk-Mir-s k e g a. Prekucijska stranka izjavlja, d a i je treba pridobiti vso armado dapatonebotežko. C> i it te daj ne more računati na svoje gardne polke in moskovska posadka je domala nastrani revolucijonarcev. Moskva, 13. julija. Preiskava proti Svalovemu morilcu je dognala, da je morilec član revolucijske zveze. Petrograd, 13. julija. Revolucijski odbor razdeljuje oglase, v katerih pozivlje na splošen štrajk, ki naj se proglasi dne 22. julija po vseh večjih mestih Rusije. Peterburg, 13. julija. V Titiisu je policija zopet našla 33 zabojev. V vsakem zaboju je bilo 300 patron. Konstanca, 13 julija. Med črno-morskimi pomorščaki vrč, ker bodo sodili 55 mož „Potemkina" zaradi vstaje. Domneva se, da brodovje še ne bo odplulo, ker se boji upora moštva. Harbin, 13. julija. Vest o kugi v Harbinu je neutemeljena. flleteorolojlčno poročilo. Višina n. morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm 12 13 Čai opazovanja 9. zveč. 7. zjutr. 2. pop. Stanje barometra 737-4 737 8 735 0 Temperatura po Celzija VetrOTl + 21*2 Si. jug. + 19 1 +27-7 si. szah. si. jug. Nebe l1i dež obl. del. jasno 2 1 Srednja včerajšnja temp. +22-5°, norm. +19 7». Preklic. Podpisani javno prekličem, kar sem g-ovoril o gospe in gospodu Bo le-tu in priznam, da je bilo izmišljeno vse obrekovanje, ki se je po Postojni trosilo in katerega sem bil tudi jaz nehote deležen. Obžalujem neutemeljene besede in jih priznam kot neresnične. 1406 i—i V Ptuju, 13. julija 1905. Ivan Čeferin. Izjava. 1398 1-1 Podpisana izjavljam, da je brez moje vednosti in volje bilo podpisano moje ime pod preklic v prilog gospodičine Alojzije Zdešar, ker nimam ničesar preklicati. Frančiška Armič. Sprejme se prodajalka, kakor tudi poslovodja popolnoma samostojen delavec za večjo trgovino z mešanim blagom pri 1401 3-1 J. KrtlŠOVlC Jescnice (Gorenjsko). Proda se sedlarsko in tapetniško orodje. Vsled smrti svojega moža Ivana Damjan, sedlarskega in tapet, mojstra v Litiji, prodam vse sedlarsko in tapet, orodje in druge potrebščine. — Te vrste obrtnik lahko tudi v Litiji otvori obrt, ker sedaj tu ni nobenega obrtnika te stroke. 1404 3—i Litija, 12. julija 1905. Neža Damjan. Gostilna na ugodnem prostoru z vrtom in kegljiščem se počenši z QVgUStOITl Odda V nOjem izurjenemu kavcije zmožnemu gostilničarju, ali se pa dO HO raČUII. Naslov se izve pri upravništvu tega lista. 1397 3-1 ***** ***** Hisg u Houem mestu naprodaj! Po ugodnih pogojih je prodati zaradi smrti bivšega lastnika enonadstropna hiša z malim vrtcem. Hiša se dobro obrestuje. Cena 6000 kron, od kterih se lahko samo tisoč kron v dveh obrokih odplača; drugo sme na hiši ostati. Več se izvč v gosp. dr. Schegulovi odvetniški pisarni v Novem mestu. 1403 3—1 ***** Vhodna vrata za prodajalno s kompletnimi izložbenimi okni ter zrcalnimi šipami se ceno prodajo 1378 5-2 Pl"! mt m m mm _ m r Alojziju Perscne Pred škofijo 21, Ljubljana. Naznanilo. 1384 3-2 Podpisani naznanjam, da sem otvorii samostojni obrt za napeljavo vodovodov po hišah in popravljanja. Izvrševal bom vso postrežbo točno in ceno. Priporočam se mestu in deželi. Jakob Babnik, vodovodni instalater, Poljanska cesta št. 26, Ljubljana. \ i 1360 4—3 Razglas. Mlekarska zadruga na Vrhniki postavi novo stavbo. Načrti in proračun se dobč pri načelništvu. Ponudbe, katerim se mora priložiti 10°/o varščine, naj se vložč do 21. t. m. Odbor pridrži pravico izbirati med ofe-renti brez ozira na ceno. 1402 3-1 Odbor. Velecenjene gospodinje ! Zahtevajte pri nakupovanju makaron in nudelno v Vam v korist edino le spodaj označene. 1045 26—9.; jjUBLJANSKE TESTENINE ripoznano najboljše! i b a ume. "ir Ernest Hammerschmidta nasledniki A\adile Wufscher * K trgovina železnin in kovin, - Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6. Velika zaloga po,jc?ncl^hdjSa.rojcv Nizke cene! aznanilo preselitve. Slavnemu p. n. občinstvu si usojam najvljudneje naznaniti, da sem preselil svojo trgovino s klobuki, čepicami itd. s Starega trga št. 4 na Mestni trg v hišo gosp. Urbanca ter jo ondi popolnoma na novo uredil. Zahvaljujoč se za obilo doslej mi izkazano zaupanje, se priporočam za obilni na daljni obisk in bilježim velespoštovanjem <3r, Čadež. se išče pod ugoa..imi pogoji. Vstop takoj ali po dogovoru. Kraj lep, prijazna okolica, v poletnem času veliko tujcev in izletnikov. Ponudbe na poštni urad Dovje, Gorenjsko. 1377 6-5 Prodajalka začetnica lepega vedenja, se sprejme v trgovino z mešanim blagom pod ugodnimi pogoji. Nastop takoj. 1388 3-2 Naslov pove upravništvo ..Slovenca". = BeliRo presenečenje! = Nikdar v življenju več take prilike! £ 500 komadov £ 1399 3-1 dm V95. 1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec