260. številka. Ljubljana, v petek 13. novembra. XVIII. leto, 1885 Iahaja vsak dan zvečer, izimai nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstri j ako-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 g\d. 10 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbo leto 13 gld. za čotrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo po 10 kr. za mesec, po ■ 0 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne peli t-vrst u po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiitka, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniSlvo je v Bndolfa Kirbiša hiši, „Gledališka stolba". Upravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročniOe, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. Pamflet nemškega društva v Celovci. Iz Koroškega. III. Danes hočemo pokazati, kako plitvi, ničevi in neosnovani so „dokazi" nemškega društva. Takoj na prvi strani tožijo, da je v nevarnosti deželni mir. Slovenski svet že ve, kakšen „mir" imajo ti ljudje v mislih: da se Slovenec brezpo-gojno pokori povelju nemških hegemonov, to je njih idealni „mir". Resničnega miru pa ne bo, dokler Slovenci ne dobijo svojih narodnih pravic. Kdor je tedaj v resnici za mir in pokoj, naj dela na to, da se izvede resnična ravnopravnost! Na 3. in 4. strani pravijo, da ljudska štetev po škofijskem šematizmu ni zanesljiva, ker ga so-stavlja strankarsk slovensk mož (g. kanonik Lam-bert Einspieler). To je pa jako ničev ugovor. V Šematizmu ne stoji, koliko je v kateri fari Slovencev in koliko Nemcev, ampak stoji samo, koliko je duš in kateri jezik se v cerkvi rabi. Število duš pa naznanjajo župniki iz krstnih bukev. Tu ne more biti zmote. Število Slovencev v šematizmu ni navedeno, le v slovenski brošuri se je to Število povprek izračunilo tako, da se je seštelo prebivalstvo vseh slovenskih in polovica prebivalstva namešanih far. Čeravno je v nekaterih slovenskih farah tudi nekaj Nemcev, treba je pa pomisliti, da je še več Slovencev v takih farah, ki se štejejo za trdo nemške. Ako pa nadalje trdijo, da se katoliška cerkev nič ne ozira na potrebe ljudstva in da pusti Še nadalje slovenski pridigovati, čeravno je ljudstvo že ponemčeno, mora se to naravnost lažnjivo in smešno imenovati. Čeravno namreč slovenski kmetje na meji skoro vsi znajo nekoliko nemški, vendar to znanje ni tako, da bi zadostovalo z a celo duševno življenje. Oni znajo vsakdanje izraze „guten Tag; wio geht's? vvohin denn? was kostet das? ftinf Gulden" itd.; toda abstraktnih nemških izrazov ne poznajo in ne razumejo; oni ne vedo, kaj je „Furcht, Hass, Tugend, Griind-lichkeit, Vielseitigkeit, Begriff, Ermessen, \Vahn, Idee, Vorstellung" itd., da ne govorimo o latinskih, grških in francoskih besedah, ki jih v nemščini vse mrgoli. Zato pa nemških knjig ne razumejo in tudi nemške pridige ne. Saj so se Že na več krajih pustili po nemškutarjih pregovoriti, da so župnika prosili, naj nemški pridigaj«1, pa povsod so koj po prvi nemški pridigi spet prišli k župniku in rekli: „Gospod, koj po slovenski pridigujte, nemške pridige nesmo nič razumeli". Na 6. strani pravijo, da so Slovenci že od nekdaj pošiljali svoje otroke mej Nemce, da bi se nemški naučili. To so pa pozabili dostaviti, da so tudi Nemci pošiljali svoje otroke mej Slovence iz ravno tistega namena. Na isti strani pravijo, da je koroška sloven ščina uboga in z nemškimi besedami močno na-mešana. Vsak pameten človek bi iz tega sklepal: ravno zato je treba slovenskih šol, da se jezik s č i s t i in da se otroci navadijo izrazov, ki so na Koroškem že skoro poz ajme ni. Ne pa tako koroški »pedagogi". Oni pravijo akvenskim kmetom: „Čemu vam bo slovenska šola, mj slovenski znajo otroci že tako!" Će pa pri takem zanemarjenji slovenščine koroški Slovenci mnogo starih lepih slovenskih besed pozabijo ali pa z germanizmi nadomestijo, potem pa vpijejo ti „ pedagogi", da je koroška slovenščina uboga in z germanizmi namešana! Najprej slovenskega konja izstradajo, potem pa porogljivo kažejo na njegova suha rebra! Predrzno pa pretiravajo, ko pišejo na isti strani, da je koroška slovenščina „ein durch slo-venisehe Anhangsel corrumpirtes Deutseh"! Smešna je trditev na 7. strani, da se koroški Slovenec ložje nauči nemščine, nego nove slovenščine. Nemščino jim osem let ubijajo v glavo, pa kmetje še ne razumejo nemških knjig, nasprotno se pa slovenščine nikjer ne učijo, da, niti slovensko brati ne, in vendar ima družba sv. Mobora na Koroškem 27G8 družbenikov, „Mir" pa 1G0O naročnikov, nekoliko pa tudi drugi sloven-I ski časniki. Ali je verjetno, da se bo revni kmet naročil na časnik, katerega ne razume? Kot dokaz, da koroški Slovenci sami ne ma-. rajo za slovenščino, navaja nemška knjižica tudi to, « da so se slovenske občine le pičlo oglašale za slo- venski zakonik in za slovensko prilogo kmetijskega lista. Zastran kmetijskega lista se lahko odgovori, da koroški kmetje nemajo toliko denarja, da bi se naročevali na strogo strokovne liste. Zraven gospodarskega pouka hočejo tudi kaj imeti za kratek čas, zvedeti hočejo tudi dnevne novice in kaj malega iz politike. Zastran slovenskega zakonika je pa tako: Ker se na Koroškem vse nemško ur a d uje, in ker slovenski župani sami ne znajo dovolj nemščine, zato imajo navadno nemške ali pa nemškutar-s k e, za nemščino vnete tajnike, kateri opravljajo vse pisarije. Taki nemški tajniki so se ve da »ekli, da jim slovenskega zakonika ni treba. Nemško u radova nje okrajnih glavarstev sploh hudo tepe koroške Slovence. Marsikateri pošteni slovenski možak se župaustva samo zato brani, ker ne zna dovolj nemški, potem pa volijo takega, ki zna, in tak je navadno že ves p o ne mč e n ter nasprotnik slovenskih teženj! Na 12. strani pravi knjižica, da postane nemščina učni jezik še le s 3., 4. ah 5. letom. S tem so se pa sami ujeli. Ako se morejo otroci žo v 3. letu poučevati po nemški, kje so se pa naučili toliko nemščine, če ne v 1. in 2. letu V llesnica je, da se nemški pouk začne že v prvem letu in da so šole v Celovški okolici sploh čisto nemške. Na 17. strani pravijo, „dass es den Lehrern gelingt, mit der deutschen Unterrichtssprache das Lehrziel zu erreichen". Nam se pa od verodostojne strani zatrjuje, da otroci, ki so 8. šolsko leto dovršili, še slovensko brati ne znajo, nemško pa znajo brati, — toda ne r a z-umej o ni č. Zdaj naj pa vsak pogleda v šolsko postavo, kaj je naloga ljudske šole in koliko ter česa bi se morali otroci naučiti, — in potem naj sam sodi, kaj mu je misliti o tej izjavi nemških koroških pedagogov ! Na 18. strani so mislili, da so prav dobro posekali koroške katehete. Pravijo namreč porogljivo: „Kateheti so se pritožili, da ne morejo učiti krščanskega nauka, ako otroci ne znajo brati slovenskega katekizma; na konec leta pa 80 vendar LISTEK. Rip Van-Winkle. (Iz W. Irviugovo „knjige črtic' poslovenil Vinko.) (Dalje.) Na jednoj takšnej dolgotrojnej klatnji lepega jesenskega dne bil jo Rip prišel na jednega najvišjih delov Kaatskillskih goril, da sam ni vedel kako. Stregel je svojej najljubSej zabavi, lovu na veverice, in tiha samota je odmevala od pokanja njegove puške. Zasopljen in uspehan vrgel se je pozno po-poludne na zelen, z gorskimi zelišči obrasten grič, ki je bil na zgornjem robu brežine. Skozi jaso mej drevjem pregledati je mogel vse nižavje, mnogo milj bujnega lesa. Videl je v daljavi divni Iludson, daleč, daleč pod njim tiho, a veličastno tekočega svojo pot, v katerej jo odseval bagren oblak ali jadro počasi naprej polzeče ladije, zdaj pa zdaj počivajoče na kristalnih prsih njegovih in nazadnje gubečo se v vi.šnjelkastem gorovji. Na drugej strani gledal je v globoko gorsko brezdno, divje, samotno in grudasto, kojega dno, s kosi previsečih skal napolncno, je bilo le slabo raz« svitleno od odseva zahajajočega solnca. Nekaj časa ležal je Rip vtopljen v ta prizor; če dalje bolj se je mračilo; gore so pričele metati svoje dolge modre senco Čez doline; izprevidel jo, da bode dokaj prej tema, predno bi mogel dospeti v vas. Težak vzdih izvil se mu je mislečemu, s kako jezo ga bode obsipala gospa Van VVinklova. Pričenjajoč lezti navzdol začuje iz daljave glas, ki je klical: „Rip Van-Winkle! Rip Van-Winkle!' Ozre se, a druzega ne more opaziti kot vrano, samotno letečo tja čez goro. Misli si, da se mu je le zdelo, in zopet jame doli lezti, kar začuje isti krik, glaseči se skozi tihi večerni vzduh : „Rip Van-VVinklo! Rip Van-Winkle!u Za jedna se Volku zježi dlaka, tiho zarenčavSi stisne se tik svojega gospodarja ter plaho gleda v brezdno. Rip čuti, da ga Obhaja nekov čuden strah; plaho pogleda v isto mer ter ugleda čudno postavo, ki počasi pleza po skalah gori, uklanjajoča se pod težkim tovorom, katerega nosi na hrbtu, čudil se je, da je na tem zapuščenem, neobiskovanem kraji našel človeško bitje; a misleč, da je iz soseščine kdo, potreben njegove pomoči, biti doli pomagat mu. PribliŽavši se, se še bolj začudi čudnej podobi tujčevej. lhl jo nizek, čokat dedec, gostih ku- štravih las in sive brade. Obleka njegova bila je starinskega holandskega kroja — suknen jopič, pre-pasan okolu telovnika, več parov hlač, zgornje široke, ob stratieh okrašene z vrsto gumbov, in na kolenih trakovi. Na plečih nosil je težak sod, oči-vidno poln žganjice, in dal je Kipu znamenje naj pristopi ter mu pomaga držati breme. Če prav so je Rip precej bal tega novega znanca in mu ni zaupal, vender ga uboga s svojo navadno dobrodušnostjo ; vrsteč se pri nošnji, lezla sta navkreber po ozkem jarku, ki je bil očividno izsušena struga gorskega potoka. Mej potjo slišal je Rip zdaj pa zdaj na dolgo bobneči bruni, kakor daljno grmenje, ki se je zdel, da prihaja iz globoke jame, sili bolje iz špilje mej visokimi skalami, kamor ja je vedla neugodna pot. Za jeden hip je postal, a sponmivši se, da utegne biti šum mimogrodoče nevihte, ka-keršna često nastane na visokih gorah, stopal je dalje. PrišedSi onostran globeli, došla sta do jame, jednake majhnemu amfiteatru, obdane od vrtoglavih strmin, čez katera so z robov viseča drevesa zapletala svoje veje, tako da je bilo skozi nje videti le azurno-modro nebo in svetle večevne oblake. Ves ta 6aa Btopala sta Rip in tovari- njegov molče dalje; kajti če prav se je Hip jako čudil, čemu v to divjo skoro vsem dali dobro spričevalo." Ali pa ti „pedagogi" ne vedo, da so šolska spričevala le relativna? Če ima učenec prve latinske šole iz la izvrstno, iz tega še nikakor ne sledi, daje zdaj latinščine tinščine že popolnem zmožen, ker potem bi se mu je ne bilo treba več učiti; ampak spričevalo hoče le reči, da se je dečko v tem času in pri teb okoliščinah dosti naučil. Tako mora tudi katehet v poštev jemati, da je krščanski nauk poučeval le po dve uri na teden, in da so otroci imeli premagati hude ovire, ker neso mogli rabiti slovenskega katekizma. Ko bi torej prav malo znali, katehet mora jim dati vendar dobro spričevalo. Tudi to skušajo opravičiti, da zastran učnega jezika ne povprašujejo več občin, ampak deželni odbor. §. G. šolske postave tolmačijo namreč tako: „TJčni jezik določujeta deželni šolski svet in tisti, ki šolo vzdržuje. Šole pa uzdržuje dežela, deželo zastopa deželni odbor, ergo . . . Ali je pa to pravo razlaganje ? Dežela plačuje le učitelje, šolske hiše pa morajo občine same staviti. Ob jednem pa občine uplačujejo tu« li v deželni zaklad, kajti deželni odborniki ne plačujejo učiteljev iz lastnega žepa, pa tndi ne iz kakega starega deželnega zaklada. Nadalje je treba pomisliti, da dva deželna odbornika že tako sedita v deželnem šolskem svetu in da torej ta svet tako pozna mnenje deželnega odbora in ni treba, da bi ga še povpraševal. Knjižica sicer pravi, da je deželnih odbornikov pet, in da sta le d v a v šolskem svetu, da toraj večina deželnega odbora ni zastopana v šolskem svetu. To je pa abotno dokazovanje. Na Koroškem so vsi deželni odborniki nemški l.beralci. Ko bi prav hoteli, ne morejo druzega odbornika poslati v šolski svet ko nemškega liberalca; smešno pa bi bilo misliti, da bosta ta dva drugače govorila, kakor želi večina deželnega odbora. Ako to obvelja, potem postane član 11). državnih temeljnih postav neveljaven za manj šili'1 po vseh ti e že lah. Kjerkoli je deželni odbor nemško-liberalen, odločil se bo za nemške ljudske šole! Da bodo pa take interpretacije zanaprej nemogoče, tre i) a je pred vsem, da se tj. G. šolske postave tako spremeni, da bo v njem jasno izrečena naša pravica do narodnih ljudskih šol. To bodi zdaj našim poslancem prva | skrb in najboljši odgovor na pamflet nemškega društva v Celovci! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 13. novembra. Katoliška-patrijotična kazina v Linzi sklenila je peticijo na (Iržuvui zbor, da bi se upeljalo strogo praznovanje nedelj. Peticija polemizuje proti dr. Mengerjeveinu predlogu in priporoča, da bi se cerkveni nauki o lastnini in delu upeljali v veljavo. Z nedeljskim počitkom naj bi se združilo tudi po-svečevanje nedelj. goro vlečeta sod žganjice, bilo je vender na tem neznancu nekaj čudnega in nedoumnega, kar je navdajalo s strahom in odvračalo od vsake zaupljivosti. Ko sta vstopila v amfiteater, pokazale so se mu nove čudežne stvari. Na gladkem mestu v sredi kiigljala je družba čudnih ljudij. Bili so oblečeni v nenavadno tujezemsko opravo. Jedni so nosili kratke kamižole, drugi jopiče z dolgimi nožmi za pasom, večinoma pa so imeli velikanske hlače jed-uakega kroja, kakor jih je imel vodnik. A tudi njih obrazi so bili kaj posebnega; jeden je imel veliko glavo, široko čelo in majhne svinjske oči; drugemu je bilo lice videti, kakor da je vse jeden sam nos, in pokrivalo ga je belo, sladkorjevetnu klobuku podobno pokrivalo, ki je bilo olepšano z rudečim petelinovim perescem. Vsi so imeli brade različne oblike in barve. Jeden izmej njih je bil videti njih poglavar. Bil je to jak star gospod ogorelega lica; nosil je z motvozi olepšano kamižolo, širok pas z obramnico, visok, špičast klobuk s peresom, rudeče nogovice in čevlje z visokimi petami in rožicami. Vsa skupina spoininala je Hipa podob na tiaraskej sliki v sobi čestitega gospoda selškega župnika Van-Schaicka, ki je bila sem prinesena ob času naseljevanja iz liulandije. (D^i* piih.) Kakor je tudi hudo zadela razsodba v Kralje vod verski aferi CVlie, vendar tudi Nemcev ni kakor ni zadovoljila. Ko bi bili vedeli, da bode izid tak, bi cele stvari najbrž ne bili spravili pred sodišče, ampak bili bi mirno potrpeli. Pokazalo se je, da Nemci neso tako nedolžni kakor so trdili nemški listi. Obsojeni so namreč tudi štirje Nemci' zaradi javnega n:\silstva. Krivda je torej bila na obeh straneh in niti Cehi niti Nemci ne morejo drug drugemu kaj očitati. Kako je potila ta razsodba Nemce, kaže izrek dr. Sehtnevkala v „Nemškem driištvu", da odbor tega društva zmatra to razsodbo za zadevo nemške stranke ter bode stopil v zvezo z zagovorniki nemških zatožencev in porabil vsa pravna sredstva, da bi se razsodba pri kasacijskein sodišči uničila. To se bode pa Nemcem javaljne posrečilo. V u a nje drža Te. Konferenca, je v ponedeljek imela tretjo sejo. V tej seji so veleposlaniki podpisali protokol, da priporočajo ustanovljenje status quo ante. Ta protokol podpisal je tudi angleški veleposlanik mr. \Vbite, toda s pridržkom, ki nureja ves protokol iluzoričen. Izrekel je, da angleška vlada sicer priznava, da je v teoriji uvedenje prejšnjih razmer v Vzbodnji Rumeliji najboljša rešitev, v praksi je pa neizvedljiva. — Rusija je neki voljna prepustiti da turške Čete zasedejo Vzhodno Rumelijo, a to se mora zgoditi pod evropskim nadzorstvom. Zoper tako nadzorstvo sta pa Anglija in Francija, kateri mislita, da naj bode Turčija za postopanje turških čet le sama odgovorna Zaradi teh nasprotstev pa najbrž Turkom konferenca ne bode dovolila zasesti Vzhodnje Rumelijo. Zategadelj se pa že tudi govori, da Rusi, ali pa Rusi in Avstrijci združeni zasedejo Bolgarijo in Vzhodno Rumelijo. — Anglija je neki popustila svoj predlog, da bi se Vzhodno-rumelijci s plebescitom povprašali za svoje mnenje, predlagala je pa nekda, da se odpošlje v Plovdiv posebna evropska komisija, katera bi poizvedovala želje in potrebe prebivalstva Na podlagi poizvedovanj te komisije bi se še le r-šilo vzhodno-ruinelj-sko vprašanje. Ta čas bi se pa v Vzhodni Rumeliji Upe)jala začasna vlada, katera bi vodil posebni komisar, katerega naj bi imenovala Turčija. Sploh pa imajo vsi dosedanji ukrepi in nasveti le bolj aka-demično vrednost. Vsa »»oljarni*.«, vojska, na meji zbrana, pri segla je zopet knofcu in sicer sedaj, da hofie verna ostati zastavi zjedinjene Bolgarske. Kakor se govori, mislijo v Bolgariji nabrati še novih vojakov. — Dunajski dopisnik „Pokroka" imel je na Dunaji pogovor z bolgarski!'.; izrednim diplomatičkim poverjenikom Gešovom. ko se je ta vračal iz Londona in Pariza. Gešov bil je prvi predsednik vzhodnje-rumolijskega narodnega sebranja leta 1879 Pozneje bil je upravitelj vzhodnjerumelijskega finančnega oddelka in 1884 postal je guverner narodne banke v Sofiji. Gešov je razložil dopisniku uzroke državnega prevrata v Plovdivu. Dopisnik misli, da je Gešov baš zato potoval v London in Pariz, da je angleški in francoski vladi razložil, kaj je bilo povod prevratu. Diplomat, ugovarja, da bi bil v Parizu skušal dobiti kako posojilo. Prevrata ni prouzročila bolgarska vlada, ampak le slabo narodno gospodarsko stanje v Rumeliji. Ta pokrajina je največ trpela v zadnjej vojni in zato bi se bilo moglo posebno gledati na njo, da si opomore njeno narodnogospodarsko stanje. Vzhodnjorumelijski statut so velevlasti izdelale, ne da bi bile kaj vprašale kakega Vzbodnjerumelijca. Zategadelj pa ta statut ne ugaja razmeram dežele. Ustauovili so velik uradniški aparat, ki napravlja deželi velike stroške. Ker Turčija sme ugovarjati vsem zakonom, katere sklepa vzhodnorumelijsko sebranje, zadnje ni moglo nič storiti za zboljšanje narodnega gospodarstva. Turčija ni dopustila, da bi bila dežela vzela pet milijonov na posodo za podporo kmetijstva, ravno tako je ovirala grajenje železnice Jamboli-Burgas in odpravo carine na izvoz vina in špirituoznih pijač. V Avstriji nekateri prav nič ne poznajo razmer v Vzhodnji Rumeliji, ker sicer bi delegat Dumba ne bil inogel trditi, da v tej deželi ni večina prebivalstva bolgarska. O Srbiji je rekel ta diplomat, da je s prva nameravala napasti Turčijo. Ko je kralj prišel v Niš, so ga pozdravili sklici: „V Makedonijo, v Makedonijo!" Ko so pa Srbi videli, da so Turki postavili dosti vojakov na mejo, so pa začeli misliti na Bolgarijo. V onih bolgarskih okrajih, katere si hočejo prisvojiti Srbi, ne biva noben Srb. Ko bi si Srbija res prisvojila te okraje, bode si le povekšala število nezadovoljnežev. Diplomati se še vedno motijo o Vzhodnji Rumeliji, kakor so se leta 1878 in 1879. Prebivalci te dežele se pa ne bodo več podvrgli vladi katera jih je izsesavala poslednjih sedem let. — Onih tri sto Srbov, ki so mejo prestopili, je, kakor se iz Sredca poroča, še vedno na bolgarski zemlji. Ker je pa srbska vlada ofici-jalno izjavila, da njena vojska ni prestopila mejo, je bolgarska vlada izdala ukaz, da se s temi Srbi, kakor z roparji postopa. —V S rede i in v Plovdivu so konzuli tujih vlastij razen angleškega pretrgali občevanje z bolgarskim knezom in vlado. Državi primanjkuje denarja. V prometu je pa baš sedaj nenavadno veliko angleškega zlata. — Na rumeljsko-turško inejo odposlali so zopet več vojakov. Poslednje dni je tja odšlo pet polkov reservistov in 2 polka redne vojske. Hrbska vlada zaukazala je, da mora policija j posebno paziti na prihajajoče tujce, zlasti na Ruse j in Bolgare. Gostilničarji morajo takoj obaviti vse i došle tujce. Ta naredba jasno kaže, da v srbskih I vladnih krogih vlada velik strah, da bi se narod j ne uprl in ne vrgel kralja s prestola. Rusov in Bolgarov se pa zlasti zaradi tega boje\ ker bi ti najprej utegnili narod nahujskati proti kralju. Novovoljena francoska zoornica je v torek se otvorila. Mnogo naroda se je pri tej priliki zbralo pred Bourbonsko palačo, željno pričakujoč otvorenja. Na galerijah se je zbralo mno;jo poslušalcev mej njimi mnogo dam iz višjih krogov in diplomatov. Vsi poslanski sedeži so se hitro napolniti. Monarhistom se je videla zadovoljnost na obrazih, da jih je tako veliko število. Od ministrov sta bila navzočim Brisson in Goblet. Ob 2. uri popoludne je starostni predsednik Pierre Blanc otvoril sejo, in z lepim govorom pozdravil zbornico. Omenjal je, da je Francija pri volitvah izjavila, da hoče ostati republika. Častitam republikancem, rekel je, da so popustili politiko mejsobuih prepirov in se sporazumeli in združili. Delo zjedinenja je končano ; da pa bode naše delo plodovito morajo vsi republikanci podpirati močno in energično vlado, katera predstavlja republiko in Francijo, katera bode varovala pravice vseh in izvrševala narodno voljo. Mi, ki nam je dežela dala mandate, storimo najbolje, če se trudimo z zadevami dežele same. Francija je bogata, kar se tiče slave, in želi blagostanja vsem svojim otrokom. Naša najslavnejša misija bodi, da osrečimo Francosko s svobodo, mirom, pravičnostjo in delom. Veliko reformatorsko delo nas še čaka. in mi ga bomo s pogumom in marljivostjo dovršili. Najprej bomo skušali povzdigniti obrtnijo in poljedelstvo, potem bomo gledali, da /.boljšamo stanje delavcem, preorgauizujemo upravo, pravičnejše razdelimo davke, upeljemo občno vojno dolžnost in prikrajšamo aktivno vojno službo. Odločno moramo dalje Stopati, da francoske} revoluciji postavimo krono na glavo. Prišel je čas resnih in radikalnih prenieinb. Ustanoviti moramo kaj stalueg t. Zavarovati moramo republiko proti vsem napadom. Ko se popnmemo socijalnih reform, moramo pokazati, da smo pravi naprednjaki Dežela se je izrekla o kolonijalni politiki, na njen glas se bode oziralo. Vedno se bomo ozirali na narodnostno čast in korist. Leta 1792, klicalo se je pred narodno zbornico : „Mi pridemo k tebi, Francija, ker pomenjaŠ svobodo." Danes pa kličemo: „Ljubimo te, republika, kakor svojo mater. Služili ti bomo kakor materi, katere nečemo več zgubiti." Ta nagovor bil je z velikim veseljem vsprejet. Potem je bila volitev predsednika in podpredsednikov. Voljeni so Floipiet, predsednikom, Anatole dela Forge in Blanc pa podpredsednikoma. Ravno tako je v isti dan se otvorilo novo zasedanje senata. Predsednik Lerover je v svojem nagovoru se toplo spominjal. 4 umrlih senatorjev. Senatove seje so se udeležili ministri Frevduet, (Jainpenon in Deinole. Angleški konservativci se nadejajo, da slavno zmagajo pri volitvah, ker liberalci neso jedini mej seboj. V jednem poslednjih govorov je lord Salis-bury posebno napadal Chamberlaina in radikalce zlasti zategadelj, ker hočejo plemeniti zemljišne zakone, in državni cerkvi odvzeti njen državni značaj. Ckamberlain je odgovoril na te napade kratko, a temeljito. Rekel je, da ima državna cerkev velikanska posestva, 200 milijonov funtov šterlingov vredna. Ta kapital porablja se v korist duhovščine, tedaj v korist manjšine prebivalstva. Koliko več bi ta glavnica koristila, ko bi se porabljala za izobraženje vsega naroda. Še bolj jasno je pa dokazal Cliam-berlain, da je treba premeniti zemljiške zakone. Sedaj ima 523 osob jedno petino zemlje in 4500 osob pa več nego polovico zemlje v Angliji in Walesu. Na Škotskem so pa razmere še slabše. Tam ima 24 osob nad četrtino in 1700 osob voč vego devet desetin zemlje. Te številke gotovo jasneje govore, kakor najdaljši govori. Dopisi. Ia Zagreba 12. novembra. [Izv. dop.] (Naš položaj.) — Ni dvombe: Madjari hočejo se nam maščevati za leto 1848. Moč imajo v rokah in zato hočejo, da naš narod, ki je leta 1848. pod povelj-ništvom slavnega bana Jelačiea poslal v boj proti njim hrabre svoje sinove, občuti sedaj vso pezo njihove jeze in osvete. Od one strani, za katero so osodnega leta 1848. plapolale na če 1 u hrvatske vojske belom odrorudeče zastave na madjarskih ravnicah in pred Dunajskimi zidovi, pa so nas prepustili popolnem našej usodi. In tako bb moral hrvatski narod izpiti kelih trpljenja; — ali do dna — kedo to ve? Leta in leta, posebno pa od tedaj, ko je odstopil ban Ivan Muzuranič delajo Madjari v to, da bi nas pripravili še ob ono samostalnost, katera nam je ostala vsled falsilikovane nagodbe; sedaj pa jo vlada Tiszina zavihtila sekiro svoje oblasti tako, da se o srečnem udarci mora ob tla zvaliti močno že izpodsekano deblo hrvatske samouprave. Da bode ta udarec srečen, zato bode skrbela saborska večina. Ko se je v začetku tega meseca sešel zopet sabor hrvatski, predložila mu je namreč vlada načrt o preustrojstvu uprave Ta načrt pretresa sedaj odbor trinajstorice, izmej katerih pripadajo opoziciji samo trije. Ker pa se ova člana stranke prava ne udeležujeta razprav, more posamičnim določbam načrta ugovarjati le član neodvisne narodne stranke Zor i Ć. Poudarjati pa mi ni potreba, da so vsi ugovori brezvspešni in da večina vsprejema vse vladino nasvete brez spremembe in brez vsacega daljšega posvetovanja in uvaževanja. Še celo v stilističnem oziru se pri vladinem načrtu ničesar ne iz-premeni; — dokaz, da je posvetovanje v odboru gola komedija A oglejmo si natančneje upravo, -s katero hoče osrečiti madjarska previdnost našo domovino. Po novem tem načrtu razdeljena bode odslej vsa dežela v osem županij, katere bodo osnovane isto tako, ko so županije madjarske; z jedinim razločkom, da v županijskih skupščinah in v upravnih odborih narodu ne bode prepuščeno toliko upliva ko na Mad-jarskem. Hrvatske županijske skupščine sestavljene bodo tako, da hode v njih vlada povsod in vsekdar imela večino; v upravnih odborih pa bode veliki Župan — mali bog, pravi pravcati madjarski bog. Res je, da je sedanja uprava pri nas jako slaba in da potrebuje reforme; ali reforma, katero nam na-prtuje sedaj oholi „magyarorszag" je poprava in pejus. Ta reforma prestavlja na hrvatska tla one madjarske M prave, o katerih je grof A ponvi dejal, da so madež na telesu Madjari je, da so prave azijat.ske naprave. In zakaj vse to? — Zato, da razlika v upravi čez par kratkih let ne bode Madjarom več zapreka za popolno državnopravno aneksijo Hrvatske. To vidi pri nas že vsako politično dete. A vendar se nahajaji še ljudje, kateri so drzni dovolj, da jim ne zalije rudečica obraza, ko kopljejo z glasovanjem za nove zakonske osnove grob samostalnosti s.oje domovine. Da so mej temi tudi naši bratje Srbi, to nas peče in to nas boli. Z novo zakonsko osnovo nameravajo Madjari ustvariti tudi p rej udico za konečno rešitev Reškega vprašanja. Kakor znano se doslej Reke ni hotela odreči nobena politična stranka hrvatska; še celo pri najintimnejših svojih prijateljih v sedanjej narodnoj stranki ni Tiszina vlada glede tega nič opraviti mogla. Sedaj pa je lokavi Tisza stvar zasukal drugače. Jedino samoupravno hrvatsko oblast, ki je doslej imela svoj sedež na Reki — županijsko oblast — prestaviti hoče po no vej zakonskoj osnovi v Ogulin ter obrazlaga to s tem, da bo Ogulin središče nove županije. Ni dvombe, da mu pojde saborska večina na led in potem bode imela Reka — „magyar tenger" in dosojena bo prej ali slej konečno Madjariji. — Iz Po.stojinc 10. novembra. (Cerkveno petje.) Odkar se zavedam, imel sem posebno ve-Belje do cerkvenega petja. Petje o božičnih, velikonočnih in Marijinih praznikih napravilo je na mene nanavaden utis, zato sem radostnega srca poleg bratov in sester korakal v cerkev, niti jedne nedelje nesmo izpustili. In ko smo drugi dan, utrujeni od težkega dela, sedeli na prostem pri skromni južini, zapeli smo pesem, katero smo čuli prejšnjo nedeljo v cerkvi. Lepo petje nam je ublažilo um in srca toliko, da smo cerkvene zapovedi spoštovali in da danes koristimo človeštvu. Jasno je torej, da na mojo osobo (kakoi čujem tudi na druge) petje v Postojinski cerkvi tako žalostno upliva, da sem pričel službo božjo zanemarjati. Kakšno pa je to petje? Misli si, častiti bralec, starčka okolu 80 let Btarega, ki nema niti jednega zoba. Morebiti, da je bil ta častitljiv mož pred 50 leti še dober pevec, a ko zdaj zapoje, oblije te kurja polt. Ker je ta starček ponosen na svoj glas, zato sedaj pri velikih mašah „solo" poje, misleč, da ustreza pobožnemu občinstvu. A temu ni tako, kajti v današnjem času, ko cerkveno petje vrlo napreduje, smemo v Posto« jiui nekaj več pričakovati, kakor petje slabotnega starčka. Jaz se le čudim ponosnim tržanom, da nemaj o boljšega okusa do petja. Pri nas imamo več rojenih pevcev, če bi se ti le nekoliko izobrazili, lahko na vsakem koru vspešno nastopijo. Torej potrudite se nekoliko vi, poklicani, in priredite boljše petje v cerkvi. S tem činom boste veliko duš cerkvi pridobili, sebi pa postavili neven-Ijiv spomin. Okrajna učiteljska konferencija za Ljubljansko okolico bila je letos dne 11. t. m v šolskem poslopji pri sv. Petru v Ljubljani. Udeležili so se je vsi učitelji in učiteljice tega okraja, izvzemši gosp. Bezka, kateri je bolehen. Še pred 10. uro otvori g. V. Levstik, c. kr. okrajni šolski nadzornik zborovanje s prijaznim pozdravom na zbrane učitelje in učiteljice ter se zahvaljuje tudi g. Jaborniku, c kr. okrajnemu komi- j sarju, kateri je zastopal po bolezni zadržanega in za šolo jako unetega c. kr. okrajnega glavarja gospoda Mahkoto, za čast, katero je s svojo navzočnostjo zbranim -kazal. Gospod nadzornik omenja dalje tudi smrti pokojnega g. Rajmunda Pirker-ja, kateri je nad dvanajst let z nenavadno natančnostjo opravljal imenitno službo deželnega šolskega nadzornika in ga je neizprosljiva smrt preselila v 22. dan septembra 1884 v boljši svet. Za svojega namestnika izvoli si gospod nadzornik gospoda Fr. Papler-ja, nadučftelja v Borovnici. Kot Zapisnikarja bila sta izvoljena gospoda Pire in Pavlin. Gospod nadzornik v jako zanimivem, stvarnem in skrbno sestavljenem obširnem poročilu naznanja o stanji šol ter pravi, da je bilo v okraji 24 siste-mizovanih šol in 3 šole za silo. V 15 šolah bil jo pouk poludneven, v 7. celodneven, na večraz.iedni-cah pa nekaj celo- in nekaj poludnevnega. Izmej šol bile so: 1 čveterorazrednica, 1 trorazrednica, 5 dvo- in 17 jednorazrednic. Po narodnosti bili so učenci na teh šolah Slovenci, izimsi 6* Nemcev in 2 Laha. Šolska poslopja v tem okraji svojim namenom takole zadostujejo: 6 prav dobro, 13 dobro, 4 srednje, 2 slabo. Posebno toplo tudi priporoča g. nadzornik, da naj učitelji skrbe za snažnost šolskih prostorov in pa da se šolske sobe zadostno prezračajo. Z učili in učnimi pripomočki so šole v nekaterih krajih dobro, v drugih manj dobro preskrbljene. Vseh učencev v tem okraji od 6 — 12 leta bilo je G005 in pa 30 učiteljev; v 3 šolah za silo pa 217 učencev, katere so poučevali duhovniki. Šolsko* obiskovanje bilo je v 8 šolah zelo redno, V 9 povoljno, drugod pa neredno. Šolska disciplina | bila je povsod dobra, le na štirih šolah nepovoljna; tudi šolski spisi so na 20 šolah polnoštevilni in uzorni. Vspehi šolskega poduka bili so v 6 šolah prav dobri, v 10 povoljni in v 8 pomanjkljivi. Gospod Breg ar, učitelj iz Št. Vida, imel je praktični poskus in sicer, kako se ima zenilje-pisje učencem nižje stopinje razlagati in je svojo nalogo prav povoljno rešil. Tudi skrbno sestavljeni referat — o gosdodinjstvu in ženskih ročnih delih — gospodičine Ahčinove, učiteljice iz Preserja, napravil je dober utis na navzočne in gotovo bi bil še z večjo pohvalo vsprejet, da ni bil — nemški. Poročilo g. Adamiča o učiteljski knjigarni se brez debate vsprejme in računi odobre; baš tako se vsprejme tudi g. Pod k rajska nasvet — katere knjige naj se nakupijo v prihodnje za bukvarno. V knjižnični odbor bili so izvoljeni gg. Adamič, Podkrajšek, Bregar in Črne, v stalni odbor pa gospodje Papler, Govekar, Bregar in Kermavner. Ob 1. uri zaključi g. nadzornik konferencijo, zahvaljuje se učiteljstvu za vestno zanimanje pri obravnavi, kakor tudi referentom za njihov trud; zahvali se g. c. kr. okrajnemu komisarju, ki je zbor počastil s svojo navzočnostjo, ter s trikratnim „slava in živio-klieem" presvetlemu cesarju sklene zborovanje, na kar zbrani učitelji naudušeno zapojo cesarsko pesem. Ko se še g. nadučitelj Papler v imenu učiteljstva zahvali g. nadzorniku, da je tako vrlo in nepristransko vodil zborovanje, razdelil je g. c. kr. okrajni komisar učiteljem potnino in učitelji podali so se k skupnemu obedu k Ferlincu, kjer so bili ceno in dobro postrežem. Domače stvari. — („Klub pisateljskega društva") bode imel spet jutri, 14. t. m. svojo zabavni večer ob 8. uri v steklenem salonu Čitalnice Ljubljanske. Nadaljeval bode g. profesor V i h o v e c svoje čitanje: „Ljubljana pred sto leti". — Z več stranij smo zvedeli, da so nekoji rodoljubi se izrazili, da bi radi pristopili „pisateljskemu podpornemu društvu", toda ne mogd, ker neso pisatelji. Istim, kakor vsem Slovencem se naznanja, da društvenik pisateljskega podpornega društva lehko postane vsak, kdor le 2 gl. na leto plača, in da ni nikakor potrebno, da bi tudi bil sam pisatelj. — (Poddružnica) družbe sv. Cirila in Metoda ustanovila se je preteklo nedeljo v Trstu. Predsednik je g. F a bris, župnik pri sv. Jakobu; podpredsednik g. Sever, kaplan pri sv. Jakobu; tajnik in denarničar g. V ar 1, koperator pri sv. Antonu; odborniki: L. Se raž in, hišni posestnik v Trstu, B. Basa, mehanik, J. Mavric, pisar pri Lloydu, A. Hrvatin, posestnik, J. Bune, maga-cinski nadzornik in J. Primožič, nadzornik pri Lloydu — (Za višjo o b r t n i j s k o šolo v G r a d c i) dovolilo je učno ministerstvo pet ustanov učencem velike realke v Ljubljani. — (Čitalnica v Šiški) priredi besedo s plesom na Martinovo nedeljo dne 15. novembra t. 1. v prostorih Koslerjeve zimske pivarne. Vspored: 1. A. Forster — „Slava Slovencem", moški zbor. 2, Weber — „Eurianteu, ouvertura za glasovir, 4ročno igrata gg. Sobor in Pribil. 3. F. S. Vilhar „Pobratimija" moški zbor. 4. Berilo o „mističnih prikaznih človeškega duha," spisal dr. J. Vošnjak. 5. Mendelsohn — „Jesenska", za ženske glase, s spremljevalnem na glasovirji. (>. Rode — VII violin-koncert, svira g. A. Sohor, spreinljuje na glasovirji gosp. Pribil. 7. E. S. Vihar — „liledi mesec", mešani zbor. „Zamujeni vlak", vesela igra v 5 dejanjih. Besedi sledi tombola in potem ples. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnina 20 kr. Častiti društve-niki so ustopnine prosti. Odbor Šišenske čitalnice. — (Z v e z a s 1 o v e n s k i h posojilnic.) Občni zbor tega društva hode prihodnjo nedeljo t. j. 15. t. m. ob 3. uri popoludne v čitalnični pred-dvorani v Ljubljani. Dnevni red je sledeči: 1. Poročilo načelnika o stanji društva. 2. Poročilo o časniku „Zadruga". 3. Pogovor o predrugačenji društ venih pravil. 4. Volitev načelnika in odbora. 5. Razni nasveti. Vsaka posojilnica ima po 11. pravil poslati vsaj jednega pooblaščenca k občnemu zboru. Udeležiti občnih zborov se pa smejo tudi drugi zadružniki v zvezi stoječih posojilnic in pa tisti, ki se za razvoj naših denarnih zavodov, ustanovitev novih posojilnic itd. zanimajo Opozorujemo tudi mi vse posojilnice in posamične prijatelje posojilnic, sploh vse tiste, ki se zanimajo za razvoj naših domačih denarnih zavodov, ki so steber vsega narodnega napredka, da se udeležijo v mnogobrojnem Številu tega občnega zbora. — (Kresnico) videla sta včeraj gg. Bol-tavzer in Milavec na „Kodelovem" pod Ljubljano. — (Železnico II r p o 1 j e-T rs t) začeli so ta teden delati mej Ricmanji in Ilorštom. Delo prevzel je, kakor piše „Naša Sloga" neki Biauchi iz Italije, a odstopil vsa dela podpodjetnikomv in delavcem, ki so vsi iz italijanske kraljevine. In tako bode tudi pri tej priliki dobiček in zaslužek imel tujec, domačini pa smejo gledat?. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Vipava 13. novembra. Bivšega predsednika krajnega šolskega sveta Laha Deperisa popolnem odstranili. Predsednikom voljen dekan Erjavec, namestnikom dr. Keuda. Živeli narodni Vipavci! Dunaj 13. novembra. „Politische Cor-respondenz" brzojavlja se Niša: Nečuvena bolgarska izzivanja, katera imajo že značaj neposrednih napadov na čast Srbije, utegnila bi preprečiti najboljše mirovne namene Srbije. Kralj poklical je brzojavno vse ministre v mi-nisterski so vet v Niš. Sofija 12. novembra. Srbska četa, ki je za-sela bolgarsko ozemlje ob meji, umaknila se je čez mejo nazaj, pustivši pri Črnem vrhu predstraže, katere so hrezvspešno streljale na nekega bolgarskega častnika. Manchester 12. novembra. V velikem skladišči pavole L Behrensa in sinov navstal ogenj. Škoda ceni se na 50.000 funtov štori. Berolin 12. novembra. Državni kancelar predlagal hode v državnem zboru posojilo 35»/, milijona, od katerih se bode porabilo H) milijonu za vojsko, J5 milj. za izredne troske za vojno bro-dovje. Odesa 12. novembra. Od tu odhajajo vsak dan večji oddelki grških prostovoljcev na Grško. Vsp«*šnl x i 1 11 \ i m _ !•' r ;i u i- n s k i m žganje m". Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (11—8) Meteorologično poročilo. S Cm opazovanja Stanje barometra, v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrim v ' mm. 12. nov. 7. zjutraj 2. pop. 9. »večer 746*99 mm. 744-10 mm. 744 10 um. 4-6° C 7-6° C 3-8° C sl. svz. S). BVZ. sl. vzh. obl. d. jas. obl. 000 mm. Srednja temperatura 5*3°, za 0'9° nad normalom. Vremensko poročilo 12. nov. Po vsej Evropi je zračni tlak jako visok in jako jednakoinerno razdeljen. Vetrovi so slabi. Vreme največ jasno, zjutraj megla. Temperatura se ni spremenila. Morje mirno. Pričakovati nobene spremembe vremena. JZ>-u.nsLjs3s:a, "borza, dne* 13. novembra t. 1. 'Izvirno t«i!>-graficno poročilo.) Papirna renta......... Srebrna renta ......... Zlata renta .......... D*/« marčna renta........ Kreditne akcije......... London . ...... Srebro........... Napol. ... . . (j kr cekini ...... Nemške marke .... 4°/0 drža\ne srečke iz ;. 18M '250 gld. Državne srečke iz 1 1864 100 gld. Odrska zlata renta 4°/u ... . . „ papirna renta Ci" ,., . . ■ 5'/0 štajerske zemljišč odvez oblig. . Dunava re»? srečke 5Q ,. 100 gld. Zetnlj. obe avstr 4'/,° „ /.lati zast listi . prior oblig Elivabetine 7.apad železnice Prior, olilig Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke ... 100 gld. Rudolfih e srečko.....10 „ Akcije anfcrlo-»vstr banke 120 „ Trammvs ay-društ velj 170 gld a. v. . 82 gld. 35 kr 82 §> 85 n 109 n 25 n 99 n 90 n 866 it — „ 2^2 0 30 n 125 ii 65 9 f» ■ 98 n n 5 ti 94 p 61 75 126 ■ 50 > 172 — 1 97 n 95 90 n 50 ■ 104 n — 116 75 H 125 g 60 115 25 „ 106 • 50 ■ 176 50 17 n 80 97 n 25 187 9 50 1 Zahvala. Za častno mnogobrojno lideležitev p. n. občinstva pri pogreba mojega ranjoega iskreno ljubljenega soproga, potem za darovane mnoge in krasne vence, kakor tudi za ginljivo petje gg. či-tabiiških pevcev izrekam podpisana najiakronejšo zahvalo V Ljubljani, dne 12. novembra 1885. (679 T. OTolals:. Tropinec in žganje iz vinskih drožij, Hlaro in novo Muk", prodaja na drobno iu «1- belo .TAIM'.Z "W>VC»N13.Ll„ posestnik žganjarniee v .iioiiermi na Ogerakem« (624—7) Hiša št. 22 v Kamniku po domače 99|»ri Krištofu'«, kjer Je zavedno hotel In restavracija, tedaj pripravna da za več let v lia'cui. —Hiša ima spodaj kuhinjo, kamrico, veliko stropji 9 sob, dve kuhinj: rišče, veliko gospodarsko /.e nahajajo vse oštirju klopi, stoli itd. Natančneje pove gOBp V K it m n ■ I. u . skozi 30 let za oštirja, se 5 sob, veliko vežo, velike kleti, v prvem imd-, veliko vežo; pri hiš, veliko dvo-poslt pje, vrt iu polje; v hiši se potuhne priprave, na pr. mize, 1'ianep HkNl«r, meščan i-«>«I;i liiri-.Uili iili<*;ili št. B71 8. -•ji Zasolmik želi se udeleževati z zneskom od 3000 pri kakem solidnem podjetji. — Ponudbe Miillcr-jev Annoncen-Bureau v Ljubljani, do 4000 gld. vsprejema Fran (675—1) H. BRANCHETTA zaloga klobukov v LJubljani, na Kongres ne ni trgu št. 7, jDoleg" g-lecLa.ll.scba., priporoča svojo bogato zalogo svilnatih in klobukov lz klobučlne, kap, specijalitet klobukov za dedke, slamnikov vsake vrste. (495—131 CHAPEAUX-CLAQUES domače in inozemske izdelke, po nujnovejši obliki in fagonu. NttjUuIitiiiii«-jl|e pri upnt» uiMti u 9,SlovennkeKM Nuroila46. (678 — 1) na znan ki. AYALA & Ca Glnviia zalomi v I.fubljnnl pri g. PETEK I, VSSMIt-ii. Marijinceljske kapljice za želodec, Dopriuieiuo izvrstno zdravilo zopei lezni v želodci, vse bo- in nepresežno zop^r neslast do Jedi, alabi želodec, ■mrdooo napo, naplhne-nje, klalo podiranje, ioi-panje, katar v ielodoi, zgago, da se ne nareja pesek in pieno in slez, zoper zlatenioo, gnjus ln bljuvanje, da g?ava ne boli, (če izvira bolrčina iz želodca), zoper krč v ielodoi, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, sopar bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. Glii-vmi sBalofgaf Lekar C. Bra«ly9 Kremsior, Moravsko. Jedna skleni ca z navodilom, kako se rabi, stane E'reL^'-© ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na Dunajskej centi; lekarna Josip Svoboda, na PreSirnovem trga. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli, lekarna Josip Đerjrmann. V Postojni: Anton Le ban. V (i o-rioi: lekarna A. d e G i r o n c o I i. V Ajdovščini: lekarna Miobael Ouglielroo, V Cel ji: le?:ar J. K n [i te r se b m i e d. V K r a n j: lekar Drag OH Vttl k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel V V r n o in 1 j i: h kar Ivan R laže k. V Skofjej Loki: lekar K aro I Fabiani. V Reki: lekar An t. Mizzan. W*T Svaritev! Ker se v zadnjem času naš izdelek posnendje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kap-ljiee SM želodec morajo imeti v aklenieo vtisnene besede: Bebto Maria/.eller Magentropfcn — Hrady & DoStal — Apotheaer, skleniea mora biti zapečatena z tiaiini originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božjo, mora biti poleg to podobo ntisneno ood-nijsko spravljeno vantivono znamenje in zavoj iuiidi biti sa^ećttton z našim vnrNtveiiim tumic-ujciii. Izdelki podobnega ali istega imena, ki no-inajo teb znakov istinitosti, naj se zavržejo kot po-narejeni in prosimo, mij se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelova'ei in Prodajalci (^0—40 OJy*ab-fii so; 8. novi mina : Apnlouija Pavlic, ki rjačeva žena, 52 let, Reber st. 9, za sušico. 10. novembra: Ana Marija Kožca, kmidukterjeva žena, 37 let, Sv. Petra cesta št. 51, za mrtvoudotn. — Ignacij Forstner, bivši erev-1 jar, 65 let, Gradišče št. 11, za rakom. 11. novembra: Vincencij Fellner, dninar, 28 let, Po-Hanskl nasip št. oO, za vnetjem sapnika. V deželnej bolnici: 9. novembra: Neža Ri-har, gostija, (55 let, za oslab-Ijenjem moči. 10. novembra: Marija [lovar, gostija, 70 let, za pljučnim edemom. EUSTEIN-ove )><>t-llll «ll£<>l-|oil<> KEI ČISTEČE PILE SVETE ELIZABETE. Kdor pristno Brnsko volneno blago dobivati žeii, obrne naj se, z zaupanjem na (:")17—11) lin jslnrejšo ] SrnsKo lti*vii<> 9Btt Kitlcuo Meter po 2—7 gld. MOEITS BUM v BENU. Ustanovljeno 1822. Boljši oil vseh podobnih izilolkov, lu'niu.jo to pMtUJe nič sI.ihII'Jiri Rotovi vir vseh bolcznij. Ker 10 poaludkurjoiio, uživajo jih radi tudi otroci. To pilo ao odlikovano z jako L-antnini plamom dvornega nttn/Uta 1'ithu. pilotni vrij« tOhr. — BaviU&t, otem OtaUfic fJntpaJ, mo jiii, vol/a muiih, 1 ui,i. tr. v. -^šf (f>89—6) ^IvUripnio I Vsaka Skiitljlea, ki m'rnm firmo : Apothelm *u»n OValJCIlJLf. Lrojiolil iu na zadnjoj strani miar rit rut vr 'iv. zimttth-r, Jr jmtiiirrjrntt, ter svarimo, naj bo ne kupu le, 1'nziti M tnoru tlohrv, iiu»ji: Apotlieke .,y.iini helllgen ii.coj!oi;!-> des 1*1». NoiiNleiii. Strnil, Keke «ler 1'laiikeii- ima S|»it>K«'I(;aMse. V I.(uI»1|hu1 se dobivajo pri gospodu lekarjl Ciiibrijcl 1'iceoli. Izdatel in odgovorni urednik: Ivhu Železni kar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne"♦ 99