Št. 49. V Ljubljani, 5. decembra 1908. Leto IV. izhaja vsake soboto in velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 vin. Na naročbe tor tz denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Breg št. 12. v . __ (3LRSILO KMETSKE STRANKE NA NOTRANJSKEM. Inser ati se računajo za eels stran 38 X, za »k strani 25 K, za Hs strani 18 K, za rji strani 9 K, za *tn strani 5 K, % strani 3 K. Psi večkratni objavi primeren pn- pust. Preki sod v zlati Pragi. V Pragi hodijo vsak dan proti poldnevu po glavni in najbolj obljudeni ulici izzivat nemški študentje (burši), našemljeni s čepicami in trakovi v pruskih barvah. Čehi so ta izzivanja dolgo let prenašali, končno so se uju- načili in par buršakov našeškali, ker so maškare po cesti še kričale in Čehe psovale. Čehi so zahtevali, naj se Nemcem te predpustne šale prepovejo. Mini¬ strstvo pa se ni upalo tega storiti, ker so Nemci za¬ grozili, da razženo parlament, če bi ne smeli burši več v čepicah na praške ulice! Te grožnje se je c. kr. vlada zbala. Vsak dan se je zbralo na tisoče Čehov na „Pfi- kopih“ gledat nemške šeme. Vlada je pošiljala stotine orožnikov in bataljonov vojakov, da so v senci bajonetov lahko bodili sem in tja nemški burši. Lep poklic za c. in kr. armado, da varuje sprehode izzivajočim pustolovcem ! Umevno je, da se je končno Čehom razgrela kri. Sicer niso nikomur nič žalega storili, a v protest c. kr. zavarovancem burševstva so zažgali par cesarskih zastav, oziroma jih potrgali s hiš. „Živela Srbija" se je razlegalo po praških ulicah. To je vlado pogrelo, kajti simpatije do naših bratov Srbov so pri nas skoro „veleizdaja“. Proglasilo se je nad Prago preki (nagli) sod. Krvnik je nemudoma odpotoval v Prago, da obesi prvega Čeha, ki bi na cesti kaj razgrajal. V Pragi je sedaj mir. Zopet in zopet se potrjuje, da smo Slovani tujci v tej državi. Noče nas poznati, če ravno smo v večini. G kr. vlada je raje razglasila, da bo obešen vsak, ki bo po praških ulicah klical in demonstriral, kot da bi na kratko prepovedala nemškim dijaškim šemam, da ne smejo v nemških barvah na cesto. Kaje se žali ves narod, nego ustavi brezvestno izzivanje par v Prago privandranih mladeničev. Ali bi vlada razglasila v Gradcu preki sod, če bi Nemci pretepali Slovence, ki bi po graških ulicah hodili v slovenskih barvah? Ne! Po graških ulicah se slovenska trobojnica ne sme po¬ kazati. Živela c. kr. pravičnost! Politične vesti. Parlament se je zopet zbral dne 3. t. m. Vlada je po svojih strankah predlagala, da se razpravlja o proračunskem provizoriju in o zakonu o priklopljenju Bosne nujnim potom. Prvi je govoril socijalni demo¬ krat dr. Adler, ki je izjavil, da bodo socijalisti gla¬ sovali za nujnost proračunskega provizorija. S čim je vlada pridobila socijalne demokrate, ni znano. Najno¬ vejša vladna stranka je s tem sedanji nemško-nacijo- nalni vladi pomagala iz stiske. Sestava koalicijskega ministerstva se bo vsled praških dogodkov zopet zavlekla, bržkone preko novega leta. Avstrijski cesar je 2. decembra praznoval 60let¬ nico, odkar je zasedel prestol. Na Ogrskem niso praz¬ novali, ker pravzaprav priznavajo cesarja šele izza 1. 1867 ozir. 1868. Zasledovanje slovenskega časopisja na Kranj¬ skem se nadaljuje. Grof Korinski s frazami tolaži, a pri tem kruto zaplenjuje vse, kar mu ne diši. Vseslovanska šolska družba. Po vzgledu vse- nemške družbe Šulferajn in društva Zidmark, bi bilo treba, da ustanovimo tudi Slovani vseslovansko ali vsaj jugoslovansko društvo s podobnimi cilji. Turški bojkot. Veliki vezir Kiamil Paša je iz¬ javil, da bo turška vlada zabranjevala bojkot avstrij¬ skega blaga, kolikor bo v njenih močeh. Pustili so zato v Carigradu, da je oddal lojdov parnik „Bregenc“ pošto in da so izstopili potniki, kar se preje tudi ni dovolilo. Blaga pa še niso oddali, ker se je to zabranilo. Bojkot avstrijskega blaga traja torej še. Domače vesti. Zaplemba. „Notranjec“ preteklega tedna je bil zaplenjen zaradi enega samega stavka (pet besed) v katerem se je ironično namignilo, naj Slovenci po zgledu Italijanov delujejo, pa jim bodo vseučiliščne težnje Stran 394. NOTRANJEC Letnik IV. uslišane. Zaplemba je jasen znak, da se hoče naš list preganjati in oškodovati, ker vladi ni ljub. A kakor že rečeno, grof Korinski se moti. Tako posto¬ panje mu ne prinese deželnega predsedstva. Uradne vesti. Pri deželni kot trgovski sodniji v Ljubljani se je izvršil vpis firme Kranjska čebelarska zadruga v Ilirski Bistrici, reg. zadr. z omej. jamstvom v zadružni register. Udje načelstva so : Anton Žnidaršič, industrijec; Ivan Bilc, trg. poslovodja; Anton Logar, zidarski mojster; Mih. Urbančič, železniški čuvaj. Odlikovanja. Tajni svetnik je postal knezonad- škof v Gorici F. Sedej. Plemstvo je zadobil deželni glavar Šuklje. Komturni križ z zvezdo je dobil poslanec dr. I. Šušteršič. Vitežki križec Leopoldovega reda je dobil dr. Ploj. Komturni križec je dobil poslanec J. Po¬ gačnik. Red železne krone je dobil predsednik trg. in obrtn. zbornice Josip Lenarčič. Vitežki križec Fran Josipovega reda sta dobila c. kr. deželnovladni svetnik Ivan Nosan v Vipavi in sodni tajnik F. Milčinski v Ljubljani. Častniški križec je dosegel ptujski župan Ornig ( !) Naslov cesarskega svetnika je dobil ravnatelj kmetijske družbe Gustav Pirc. Zlati zaslužni križec s krono so dobili: ravnatelj Glasbene Matice M. Hubad, rudniški upravitelj v Idriji Josip K^pač, Fran Pehaček, oskrbnik v Planini, Fran Šušteršič, višji revident in Lis te k. Arhimandridova oporoka. Roman iz Srbije. Spisal Josip Premk. (Dalje.) „Ali ti je žal, Plato!“ je rekla Klotilda in sedla k njemu. „Ne, ni mi žal, ker sem vstregel tebi!" je od¬ govoril Plato in ji ovil desnico okolu pasu. „Da, ustregel si mi, a Serafinu nisi.“ „Kako?“ se je začudil Plato. „Ali ni zadovoljen?" „Zdi se mi, da ne. Skratka, če bi ga videl zdaj, bi se čudil! Ošabnost, prezirljivost, krutost, vse nečed¬ nosti so se v par tednih združile v njem in vesela sem, da ga ne vidim." „To je vendar čudno!“ je zamrmral Plato in jo je pritisnil tesneje k sebi. „Kaj Klotilda, če bi bil zapazil, kaj je med nama!" Klotilda je za hip obmolknila. Zgubančilo se ji je čelo, tesno je stisnila ustnice, potem pa se je ovila Platona kakor jegulja. „Da Plato, on ve vse!“ „Kdo — on? On ve o najini ... ni mogoče!" je v pretrganih besedah zinil Plato in prijel Klotildo burno za roko. „Pismo, ki si ga pisal meni", je nadaljevala Klo¬ tilda, „je prejel in prečital, potem ga je oddal meni —“ „Ono pismo! to vendar ni mogoče! Torej ve, da sem danes tu! Ni mogoče! In vendar je odšel! Kako to?“ Plato se je vidno razburil in temna rdečica mu je zalila obraz. postajenačelnik v Ljubljani, Fran Serko župan itd. v Cerknici, Gregor Pikel, župan itd. v Postojni, Fran Štolfa, župan v Sežani. Zlati zaslužni križec: Edvard Dolenc, posestnik itd. v Orehku. Marija Kavčič, vodite¬ ljica v Idriji, Karel Majer, občinski svetnik na Vrhniki. Anton Skala, nadučitelj v Vipavi. Srebrni zaslužni križec s krono Fran Vončina v Idriji. Javno predavanje. O priliki občnega zbora kmet. podružnice v Matenjivasi, v nedeljo dne 6. dec. t. 1. ob 3. uri popoldne predaval bode gosp. A. Avsec, c. kr. sodni pristav o temi „Ljudstvo čuvaj se nepo¬ trebnih pravd." Predavanje obeta biti velezanimivo in občekoristno ter je pričakovati obilne vdeležbe. Občni zbor in predavanje vrši se v gorenjih prostorih gostilne Bog in Narod ter je vstop prost. ,.Domače ognjišče 11 prinaša v zadnji številki poučno predavanje g. Ferd. Juvanca iz Postojne: Šola in domača hiša. Posnamemo par zlatih naukov: Za vzgojo je najvažnejše dobri vzgled očeta in matere. Pokorščina je temelj vzgoje. Ne razvajajmo otrok, da bodo srečni, ker bodo tudi z malim zadovoljni. Pre¬ skrbujmo otroka z učili, brigajmo se zato, da bi v šoli napredoval. Ne dajajmo otrokom opojnih pijač. Če vzgo¬ jimo otroke v dobre ljudi, bodo ti naš spomin blago¬ slavljali vse svoje življenje. „E, ti ga ne poznaš Plato", je zavrnila Klotilda. „Odšel je, da, a bogve, kake načrte snuje. Mlad je, toda zvit kot star lisjak ! Smejal se mi je v obraz, psoval me je in tudi tebe. Sedaj me niti ne pogleda! Z Germanom tičita skupaj po cele dneve. Germana ima na svoji strani, ker me tudi ta gleda, kakor bi bila hjegova dekla!“ Plato je molče poslušal. Včasih je stisnil ustnice in besno pogledal po sobi, kakor bi hotel planiti na nekoga. „Tako je torej!“ je siknil, oči so se mu besno zablestele. „Ta črvič Serafin se vzdiga proti meni — kesal se bo, kmalu bo spoznal, kaj mu zamore učiniti vladika Plato!“ Dobro, da sem zvedel. Storim ga za dolgo neško¬ dljivim. Potem se naj pa greje ob ljubici, kakor se le hoče; meni ne bo nastavljal mrež. — Ne vznemirjaj se torej Klotilda! Vidim, da ti ni nič zanj, ker te zasmehuje in psuje navzlic temu, da si njegova mati. Zaigral mu bo komadič, ki mu bo zvenel vse življenje v ušesih. Kaj ga briga tvoja ljubezen, kaj se briga zame, ko sva vendar prosta oba. Črvič je moj, suženj je. Če mu danes stisnem beraško palico v roko, mi ne more nihče ničesar. Pozabil je ohola sirota, kdo je višji, kdo nižji. In German mu pomaga! Tudi tega modrijana bom poplačal po svoje. Ne boj se Klotilda, ker sem jaz ob tebi. Poznam tvoje želje, že iz maščevanja do Serafina in Germana ti jih hočem izpolniti — trpela bosta, ker tako hočeta". Pri zadnjih besedah jo je tesno privil k sebi in jo poljubil v ustnice. „Oh Plato. Vem, da me ljubiš, to ti berem iz oči, toda bojim se, da bi sčasoma pozabil Letnik IV. NOTRANJEC Stran 395. Šolska jubilejna slavnost v Matenjivasi se je izvršila častno za prireditelja g. učitelja Starmana in v zadovoljnost roditeljev obdarovanih in pogoščenih otrok. Veselo znamenje časa je tudi veselje in zani¬ manje za šolo pri nas. Na jednostavni poziv g. prire¬ ditelja odzvali so se do male izjeme vsi prebivalci vasic Rakitnik, Grobišče in Matenjavas ter c. kr. dvorne kobilarne. Darovali so po možnosti toliko, da se je nabrala lepa svotica okolu 90 K za to slavnost. A naše maličke bilo je le gledati, kako so jim žarela ličeca blaženosti in veselja ob tako težko pričakovani veselici. Samo nekaj imamo še na srcu — da bi se uamreč kmalu rešili tako naši otroci, kakor tudi g. učitelj iz zaduhlih in vlažnih prostorov sedanjega šolskega poslopja. Upamo in zahtevamo, da se prihodnjo spomlad prične z gradnjo nove dvorazrednice. Gosp. Ivan Jelačin, lastnik „Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate“ v Ljubljani, je zopet poslal „Društvu slov. književnikov in časnikarjev 11 izdatno podporo 100 K. Ljubljančana, „nemška prijatelja 11 Mahr in Acht- schin sta napadla v Gradcu resnega in miroljubnega Slo¬ venca g. T. ki je Notranjcem znan, ker je podaril ured¬ ništvu svoj spis : Moje potovanje v Benetke. Napadla sta ga zavratno, da se je onesvestil ter se je bilo bati naj¬ name. Serafin mi je bil edina opora, zdaj se mi je odrekel tudi on — nikogar nimam. Bodi moj — Plato — vsa sem tvoja, ker to hočeš — le ne žabi, ne žabi me!“ In vsa drhteča je izgubila obraz v njegovo gosto brado in ga burno stiskala sebi. „Ne boj se Klotilda. Naši monastiri propadajo. Uničujejo jih podleži s pustolovskim življenjem, a tebi Klotilda naj pripade imetje tega, v kojem se nahajaš, da boš vedela, kdaj sva se ljubila. Pred oltar te ne morem peljati, to mi zabranjuje ta kamilavka, a pre¬ skrbel te bom za bodočnost!“ „To sem upala, od tebe, Plato in sedaj sem tvoja vsa!“ je zašepetala v enem dihu in se mu vrgla v naročje. Nje polni udje so zdrhteli strasti, tesno se ga je ovila in ga premagala. ,.Klotilda P 1 „ Plato!“ Upihnila sta luč in njegova desnica se je oklenila njenega vratu. Ko je tam v kotu zaječala postelj, sta Serafin in German, ki sta pri vratih poslušala pogovor, neslišno stopila stran. Serafin je bil bled kot stena. German je vsaki čas pričakoval, da omedli. Slišal je bil krute besede matere in Platona, slišal svojo obsodbo, vedel je, da se topita radosti na krvosramnem ležišču. Težko se je premagal, da ni planil v sobo in pobil podleža Platona. German, ki je znal za njegov notranji boj, ga je držal z desnico ves čas z železjo močjo. Kako sta prišla na hodnik in v Serafinovo sobo, Serafin skoro ni znal. Šele ko je sedel na divan, se mu je izvil iz prsi prvi vzdih: „0 prokleto!“ hujšega. Sramota ljubljanskim nemškutarjem! Grob si kopljemo, ako jih podpiramo. Zopet nova slovenska trgovina. Dosedanja trgovina nemškutarja Hugo Ihla v Ljubljani sta, kakor je razvideti iz današnjega inserata, kupila gg. Lenasi in Gerkman, in jo prevzela s 1. decembrom v svojo last. Oba sta izvrstna strokovnjaka in odločna Slovenca, na kar opozarjamo osobito Notranjce pri nakupovanju manu- fakturnega blaga. Ta sedaj slovenska trgovina se na¬ haja v Stritarjevih (Špitalskih) ulicah. Die biedere deutsche Minderheit v Postojni ima jetiko. Nesreča se je zgodila. Južni železnici se je zljubilo postojnske „Zidmarkarje“ poslati deloma med Nemce, deloma med Italijane. Sicer se bo nekoliko postojnskih renegatov zgražalo, kako more južna želez¬ nica kaj takega ukreniti, a vse ne pomaga nič — šli bodo. Samo eden je bil med njimi zaveden Slovenec, drugi pa so bili ali pristni Nemci, ali pa nemčurji, kateri so se sicer hlinili za Slovence, niso pa ne krop, ne voda, z eno besedo renegatje. Mi jim pa voščimo srečno pot. Slovenski trgovci so se začeli probujati. Kakor je vse slovenske sloje prešinila odločna misel, da je treba nositi slovenski denar samo Slovencem, ako hočemo postati gospodarsko neodvisni od Nemcev, tako German je stal mogočno sredi sobe z resnim, zamišljenim obrazom. Temna gosta brada se mu je na lahno gibala, šepetal je nerazločne besede. „In kaj zdaj, German? 11 je vprašal Serafin po dolgem molku s tajnim glasom. German se je ozrl vanj. Nikake žalosti ali po¬ bitosti ni bilo v njegovem obrazu, samo tista mogočna resnost je odsevala iz njega. „Kaj sedaj? 1 je zamrmral polgasno. „Sedaj bi bilo prepozno govoriti in prenavljati o grehu. Boga mi, Serafin, ne sodim rad ljudi, a tvoja matije — vlačuga 11 ! Serafin je ostal tih in German je opazil, da mu leskeče v očesu solza. „Ne plakaj, prijatelj. Kdor nima moči, da bi prenesel vse, kar ga more doleteti v življenju — ta ni za življenje! 11 „Kaj bi storil na mojem mestu? 11 je vprašal Se¬ rafin, ne da bi ga pogledal, ker ga je bilo solz sram. „Šel bi morda zdaj tja k njima in ju vprašal, ali je vredno, da zaradi kratke sladkosti ugonabljata in ubijata življenje dvajsetletnega mladeniča, od kojega ima svet še toliko pričakovati. In veruj mi, oba bi molčala ... Ali pa bi — in to bo najbolje, mirno čakal nadaljnih stvari. Na vse moramo biti pripravljeni. Vedno le sanjaj o nesreči — Serafin. Ako te mesto nje dohiti sreča, je ta stokrat slajša — če se pa zgodi nesreča, se je izpolnilo tvoje pričakovanje in nič se ne boš razburjal. Tako delam jaz, zato se nisem vzne¬ mirjal ob njunem pogovoru. 11 Nato je zapustil German sobo. Jutranja zora je našla Serafina še mirno sedečega na divanu. __ Stran 396. NOTRANJEC Letnik IV. so se tudi naši trgovci pričeli ravnati po geslu, naj se podpira predvsem slovenska, oziroma slovanska obrt. Slovenci nimamo razvite obrti, a kolikor je imamo, je sposobna najlepšega napredka. Zato so uvideli slovenski trgovci, da je treba podpirati vsaj ono domačo indu¬ strijo, ki že obstoji, in pri tej naročati potrebno blago. Tako je došla „Prvi jugoslovanski tovarni za kavine surogate 11 v Ljubljani že cela vrsta dopisov iz vseh slovenskih pokrajin, s katerimi ji trgovci poročajo, da so popolnoma opustili prodajo izdelkov nemške tvrdke Franck iz Zagreba in da bodo razpečavali odslej le slovensko „Zvezdno“ cikorijo. Želeti bi bilo, da vsi slovenski trgovci brez izjeme slede temu lepemu zgledu in s tem praktično podpirajo gibanje, ki naj dovede slovenski narod do lepše bodočnosti. S strani odje¬ malcev jim ni pričakovati nobenega odpora, ker slo¬ venski kupovalci sami zahtevajo, naj se jim da slo¬ vensko blago. Narodno gospodarstvo. Občinska hranilnica v Postojni izkazuje koncem meseca nov. 1908 naslednji promet in bilanco: Račun hranilnih vlog: Stanje začetkom leta. 33.602 K 71 h vloženo. 373.966 „ 96 „ 407.569 K 67 h dvignjeno . 75.987 „ 94 h Stanje koncem notembra .... 331.581 K 73 h Račan posojil: Stanje začetkom leta. 11.065 K 40 h izplačana posojila. . 290.072 „ 02 „ 301.137 K 42 h vrnjena posojila. 9.749 „ 40 „ Stanje posojil koncem novembra . . 231.488 K 02 h Račun začasno naloženega denarja: Stanje začetkom leta. 22.965 K 58 h naloženo. 326.554 „ 44 „ 349.520 K 02 h dvignjeno . 162.760 „ — „ Stanje naloženega denarja . . . 186.760 K 02 h Račun reeskompta. 140.200 K — h Denarni promet: Sprejemki. 696.313 K 62 h Izdatki . 696.265 „ 87 „ Denarnega prometa je bilo skupno . 1,392.579 K 49 h V Postojni, dne 30. novembra 1908. Ra vnatelj stvo. Geranije in fuksije in sploh vse rastline, ka¬ terih listje jeseni rumeni in vene, morajo po zimi po¬ čivati. Ne prezimujmo jih zato v gorkih sobah, spravimo jih v hladno klet! Zaliti jih je treba le malokdaj. Sadno drevje. Veje, ki stoje pregosto, naj se gladko odžagajo. Veje z ranami od krvavih uši naj se odstranijo in zažgo. Listje naj se spravi na kompost in se naj tod pokrije z zemljo, da uničimo razne bo¬ lezni in mrčesa. Odstranimo mah od skorje; staro skorjo dreves, ki je odstopila, odluščimo, ker se za njo skri¬ vajo najškodljivejša mrčesa. Kolikor visoko je mogoče naj se pobelijo debla in veje. Deset konjskih zapovedi. (Iz Slov. kmečk. kol.) I. Vedi, da imam kosmata ušesa. 2. Čuvaj mi zdravje! 3. Spravi dobro vprežno orodje! 4. Bos ti ne morem voziti. 5. V breg me ne presili. 6. Navzdol me ne pre¬ tiraj ! 7. Po ravnici se ne bojim teže. 8. V hlevu ne pozabi name! 9. Moje črevo ne bodi prepolno! 10. Kakor ti meni, tako jaz tebi. Pravila Kmetskega založništva v Postojni, registrovane za¬ druge z omejenim poroštvom. I. Tvrdka, sedež in namen zadruge. § 1. Tvrdka zadruge se glasi: Kmetsko založni¬ štvo v Postojni, registrovana zadruga z omejenim po¬ roštvom. Sedež zadruge je v Postojni. § 2. Namen zadruge je, pospeševati gospodarske koristi zadružnikov s skupnim izdajanjem knjig in ča¬ sopisov, političnih, strokovnih in leposlovnih brošur in publikacij, z izvrševanjem knjigotržke obrti in založ¬ ništvom knjig. Denarna sredstva v dosego tega namena so: deleži, vpisnine, upravni prispevki, izposojila, izkupila iz pro¬ daje zadružnih publikacij, prostovoljni prispevki in podpore. II. Članstvo, deleži, vpisnine in upravni prispevki. § 3. Zadružniki morajo biti fizično samopravne, ali pa tudi pravne osebe, ki so podpisale pristopno izjavo, plačale vpisnino in vsaj po 1 delež. O sprejemu odloča načelstvo. § 4. Deleži znašajo po 20 K. Vpisnino določi ob sprejemu člana načelstvo in sicer v znesku 80, 30, ali 5 K. § 5. V pokritje upravnih stroškov prispevajo za¬ družniki na podlagi izdanega računskega zaključka oz. proračuna. § 6. Vpisnine in deleži se vplačujejo v gotovini. Vpisnina postane popolnoma last zadruge. Deleži se ne obrestujejo. § 7. Članstvo se konča: 1. ) s prostovoljnim izstopom. V tem slučaju pa mora dotičnik naznaniti odpoved do konca januvaija načelstvu pismeno in terjati od načelstva potrdilo od¬ povedi; 2. ) s smrtjo, konkurzom, ali kuratelo člana; 3. ) z izklučenjem od strani načelstva, ki ga more podati načelstvo zadružniku, ne navedši razlogov. Zoper to odredbo ni priziva. § 8. Kdor je zgubil članstvo, se udeležuje zgube in dobička za 2 leti, ki sledita neposredno onemu letu, v katerem je prenehalo zadružništvo. Delež se mu iz- Letnik IV. NOTRANJEC Stran 397. plača po določilu § 79 zakona z dne 9. aprila 1873 št. 70 dež. zak. III. Jamstvo. § 9. Člani jamčijo za obveznost zadruge omejeno in sicer razun prvotnoga deleža še s štirikratnim zne¬ skom deleža za dobo označeno v § 8. IV, Opravilno leto in bilanca. § 10. Opravilno leto je koledarsko leto. § 11. Koncem opravilnega leta se zaključijo ra¬ čuni in se napravi bilanca ter inventar po predpisih zadružnega in trgovskega prava. Aktiva tvorijo: gotovina v blagajni, premakljivo in nepremakljivo imetje, oprava zavodov, zaloga in drugi imetek zadruge po pravi ceni, skrbno preiskan in cenjen in sploh vsi predmeti, ki se vporabljajo. Pasiva bilance tvorijo zadružni deleži, dolgovi in rezervni fond, ki služi za pokritje eventualnih zgub ali primanjkljajev ob sklepu leta. § 12. Bilanco pregledata dva član zadruge (pre¬ glednika računov), katera ne smeta biti tudi člana vodstva in ki sta bila od občnega zbora za leto naprej v ta namen izvoljena; ona se morata tudi tekom leta prepričavati o pravilnem vodstvu računov in blagajne in v ta namen račune pregledavati ter podajati po¬ ročila o rezultatu pregledovanja vodstvu in občnemu zboru. Ako pokaže računski zaključek za uprav preteklo leto čisti dobiček, se razdeli ta dobiček po sklepu ob¬ čnega zbora s posebnim ozirom na rezervni fond. § 13. Če se pokaže zguba, odloči občni zbor, kako se mora pokriti. Pri tem velja načelo, da v pokritje služi v prvi vrsti rezervni fond in še-le v drugi vrsti odpisanje potrebnega dela deležev. Občni zbor pa sme določiti, da pripada svota čistega dobička prihodnjih let, ki bi pripadel drugače zadružnikom kakor divi¬ denda, najprej v dopolnjenje deležev zadružne blagajne. § 14. rezervni fond upravlja vodstvo, kije dolžno skrbeti za varno in plodonosno uporabo. Imetje, ki tvori rezervni fond, se uporablja skupno z drugim imetjem zadruge in se zaračunava v bilanci. V. Vodstvo in uradniki. § 15. Upravni organ zadruge je vodstvo, ki ga voli občni zbor zadružnikov na 1 leto. Sestoji iz pred¬ sednika in 4 odbornikov, od katerih se določijo na vod¬ stveni seji jeden za podpredsednika, drugi za blagajnika in tretji za tajnika. Prvo vodstvo s preglednikoma računov je določeno s to zadružno pogodbo in obdrži svoje funkcije do prvega (rednega) občnega zbora, ki se snide najdalje do konca 1. 1909. Glavni vodja eventualnih podjetij zadruge ima pravico, biti prisoten pri vseh posvetovanjih zadruge s posvetovalnim glasom, ako ni obenem član vodstva. Legitimacija vodstvenih članov in namestnikov je zapisnik občnega zbora; ta zapisnik je tudi legitimacija funkcije predsednika; legitimacija funkcije ostalih vod¬ stvenih članov razun predsednika je zapisnik vodstvene seje, v kateri so bili izvoljeni in v kolikor so zapisani v register zadruge, tudi izpis iz tega registra. Vodstvo se shaja redno enkrat na mesec na seje. Na zahtevo 2 vodstvenih članov se skliče seja tudi izven običajnega časa. § 16. Vodstvo upravlja ali samo, ali pa po urad¬ nikih po določilih § 26 zak. z dne 9. aprila 1873 št. 70 drž. zak. vse zadružne posle, ki niso izrecno pridržani občnemu zboru. Vodstvo posebno: a) upravlja vse premakljivo in nepremakljivo imetje zadruge; b) sklepa za zadrugo pogodbe z nastavljenim osobjem; c) vodi tehnične in komercijalne strani zadruge; d) oskrbuje za zadrugo blago, opravo, stroje, sirovine in druge potrebe, razun nepremakljivih stvari, katerih nabava uprava in hipotekarna obveznost je pridržana sklepu občnega zbora; e) poverjuje člana vodstva razun predsednika s funkcijami. § 17. Da je sklep vodstva veljaven, je treba nav¬ zočnosti najmanj 3 njegovih članov in nadpolovične večine navzočih glasov, pri čemur glasuje predsednik, kakor kak drug član vodstva. Če gre za vprašanje, tičoče se interesa posameznih članov vodstva, ne sme biti dotični interesovani navzoč pri seji in se torej ne udeležuje niti razpravljanja niti glasovanja. Pri ena¬ kosti glasov velja za sprejeto mnenje, ki mu pritrdi predsedujoči. Če ni navzoč niti predsednik, niti pod¬ predsednik zadruge, predseduje pri vodstveni seji po letih najstareji član vodstva. O vsaki vodstveni seji se napravi zapisnik, ki ga podpišejo vsi navzoči člani. Zapisnik vodi tajnik, v njegovi nenavzočnosti pa član vodstva, določen od predsednika, odnosno pooblaščeni zadružni uradnik. § 18. Vodstvo zastopa zadrugo na zunaj. Njegove listine so veljavno izdane in za zadrugo obvezne samo, če so podpisane od predsednika ali, če je ta odstopil, od podpredsednika ali pa od enega člana vodstva pod firmo zadruge, zapisane ali s pečatnikom natisnjene. § 19. Predsednik sklicuje seje in vodi obravnave v sejah vodstva in na občnih zborih, če je zadržan, nenavzoč, ali če je odstopil, zastopa ga s polno pravico in obveznostjo podpredsednik. § 20. Občni zbor se vrši začetkom vsakega leta najpozneje do konca marca; prvi redni občni zbor pa bo šele v marcu 1909. Na občni zbor se vabijo zadružniki z oznanilom, obsegajočim spored, dan, uro in kraj občnega zbora v časopisu „Notranjec“ in sicer najmanj 8 dni preden se ima občni zbor vršiti. Za veljavnost ustanovne seje zadruge, ki je ta pravila potrdila in ob enem določila prve funkcijonarje, ni treba nobene njene naznanitve in odločijo o njej veljavne osebe, ki so pri njej navzoče, če so ugodna pogojem zadružništva in podpisali ta pravila oziroma pristopne izjave. Stran 386, NOTRANJEC Letnik IV. § 21. Če zahtevajo zadružniki, ki zastopajo najmanj desetino glasov, je dolžan predsednik sklicati izredni občni zbor in predložiti v posvetovanje od zahtevajočih zadružnikov naznačeni spored, v kolikor se ta drži meje teh pravil. Enako sme predsednik sklicati izredni občni zbor, če se pokaže potreba, da se reši v njegov delo¬ krog spadajoča nujna zadeva. VI. Kompetenca občnega zbora in način glasovanja. § 22. Da občni zbor veljavno sklepa, treba je, da je na njem zastopan najmanj deseti del zadružnikov in najmanj peti del deležev. Če bi tega pogoja ne bilo, naj se skliče v teku 14 dni nov občni zbor z istim sporedom, ki sklepa pri vsakem številu zadružnikov in deležev. Občni zbor sklepa z nadpolovično večino nav¬ zočih h glasovanju opravičenih zadružnikov. Pravico razpravljati in voljen biti ima vsak zadružnik. Pravico glasovati pristoja zadružnikom po tem pravilu: Glasuje se z vzdigavanjem rok, če pa to zahteva četrtina nav¬ zočih, po imenih. Imetniku 1 deleža pristoja 1 glas, 2 glasova pristojata šele imetniku 3 deležev, 3 glasovi imetniku 6 deležev in na vsakih nadaljnih 5 deležev ima imetnik vselej še 1 nadaljni glas. Več kakor 20 glasov ne more imeti noben zadružnik. Glasovati smejo zadružniki na občnem zboru osebno, ali pa po zastop¬ niku, ki pa mora biti zadružnik in preskrbljen s spe- cijalnim pooblastilom. O veljavnosti neverjetnih po¬ oblastil odloča definitivno vodstvo. Volitve so tajne in se vršijo po listkih. Po so¬ glasnem sklepu občnega zbora se morajo vršiti volitve z vzdigovanjem rok. Če gre za to, da se zadruga razide, ali da se spremenijo pravila, je treba, da soglašata najmanj dve tretjini navzočih ali zastopanih glasov za razpust za- drude ali spremembo pravil. Vsak zadružnik ima pra¬ vico na občnem zboru razpravljati, predloge stavljati in vpogledavati v knjige in račune ter zahtevati po¬ jasnila od vodstva. § 23. Občnemu zboru so pridržane sledeče pravice: a) voliti predsednika in 4 člane vodstva; b) voliti dva preglednika računov; c) potrditi letne račune in odločevati o njih, kakor tudi o tem, kako se naj brez škode naloži čisti dobiček; d) določiti remuneracije članom vodstva in pregled¬ nikom računov; e) odločiti o prodaji ali obveznosti nepremakljivega blaga, kakor tudi 'o pogodbah sploh, ako presega pogodbeni predmet vrednost 6000 K. /) odločevati o zadevah, ki jih predloži vodstvo občnem zboru v odločitev; g) sklepati o spremembi te zadružne pogodbe, o do¬ datkih k njej in o razpustu družbe. Če nastane dvom o mejah kompetence vodstva in občnega zbora, naj se dotična zadeva predloži občnemu zboru, da odloči. Zapisnik občnega zbora vodi tajnik, odnosno drug član vodstva, določen od predsednika in podpišeta ga razun zapisnikarja predsednik in en udeleženec občnega zbora, ki ni član vodstva. VII. Razglasi. § 24. Sklepi vodstva, odnosno občnega zbora se razglašajo po potrebi z oznanili v zadružni pisarni na¬ bitimi, z okrožnicami, ali pa s prijavljanjem v zadruž¬ nem glasilu. § 25. Člani prvega načelstva, katere legitimujejo ta pravila, so: 1. Fran Arko, posestnik v Postojni, 2. Dragotin Češnik, nadučitelj v Knežaku, 3. Milan Žnidaršič, trgovec v Matenji vasi. 4. Alojzij Domicelj, poštar v Zagorju na Pivki,, 5. Maks Šeber, tiskar v Postojni. Postojna, dne 26. decembra 1908. Fr. Arko 1. r., Milan Žnidaršič 1. r., A. Domicelj 1. r., Drag. Češnik 1. r., Maks Šeber 1. r. Loterijske številke. Dunaj, 28. novembra .... 36 66 62 16 67 Brno, 2. decembra. 41 57 58 53 51 Išče se obrtnih ali penzionist kateri bi prevzel vodstvo trgovine in gostilne (filijalke) na deželi. Gostilna in trgovina imata kar najboljšo pozicijo. — Kapitala ni treba investirati, pač pa se mora kavcijo položiti. — Pogoji po dogovoru. — Trgovska izobražene osebe imajo prednost. Ponudbe sprejema upravništvo „Notranjca“. Iščem zastopnika za Notranjsko s sedežem v Postojni, kateremu sem pripravljen plačevati po 80 —120 K mesečne prispevnine za potovanje ter po 20 °/ 0 provizije od doseženega prometa. Prijazne ponudbe z opisom dosedanjega delovanja ;in referencami nasloviti na upravništvo tega lista. 300 tisoč lepih, triletnih, smrekovih sadik ima na prodaj Krajni šolski svet v Postojni. Kdor hoče sebi in svojim otrokom odpraviti hripavost, nahod, oslovski kašelj, katar naj kupi zdravniško priporočene I faiserjeve prsne karamele s 3 smrekami. — — 5500 notarsko priznanih izpričeval. — — Zavitek 20 In 40 h. Škatlja 80 h. Dobivajo se v sledečih lekarnah: J. Hus, Vipava; F. Bakarčič, Postojna; A. Bohinc in U. Trnkoczy, Ljubljana; K. Andigajne, Novomesto; D. Pirc, Idrija. Letnik IV. NOTRANJEC Stran 399. Ponudba. Usojam slavnemu občinstvu naznaniti, da imam lepo množino vina prav dobrega okusnega „ Vipavca". Pripravljen sem ga na drobno prodajati t. j. od 56 litrov naprej, ter ga postaviti na postajo Štanjel - Kobdilj po 26 vinarjev liter proti povzetju. Za pristnost vina jamčim, kakor novi vinski zakon veleva. Kdor si misli vino naročiti, naj pošlje na moje ime čisto dobro posodo (ne pa smrdljivo) na zgoraj omenjeno postajo, ob enem naj sporoči svoj naslov, kraj in postajo. Na zahtevo do pošljem tudi vzorec vina. IVAN TURK posestnik v Gaberji, pošta Štanjel na Krasu. Zahtevajte pri nakupu belo moko in mlevske izdelke iz mlina Vinka Majdiča w Kraujta s tem si pridobite okusno in izborno blago, ter ob enem koristite narodni in domači industriji. Slavoj Jenko, zastopnik g. Vinko Majdiča ima v Trnovem in Podgradu zaloge za oddaje na debelo. Trgovci in obrtniki: »Svoji k svojim!“ Svoji k svojim! - 1 • c - Priporoča se častitemu občinstvu pri nakupovanju jesenskega in zimskega kiaga za ženske in moške obleke ter drugih potrebščin slovenska trgovina pri ^Cesniku* Ljubljana Stritarjeve ulice ° Lingarjeve ulice 89 9 n Postrežba strogo pošteno. Cene najnižje. a n Stran 400. NOTEANJEO Letnik IV. suoji k suojim! Popolnoma varno in najbolje naložite denar v CJ S x © > © © > c© Kmečki posojilnici = v LJUBLJANE -- (nasproti Figovca — v lastni hiši na Dunajski cesti). Kmečka posojilnica v Ljubljani pod¬ pira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod. Vloge se obrestujejo po 4V| 0 V kmečki posojilnici je naloženo že tip** nad 15 milijonov kron. Rezervni zaklad čez K 300.000. Za varnost pa še neomejeno jamči nad 3000 članov. Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je vpeljal hišne nabiralnike vlog. CA K © © * © »i pr 3 © ■BI n tali! posojilnica sprejema hranilne Knjižite drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Žplnrlrnp Jinnliirp P roti napenjanju, pospešujejo slast do utiUJilLIlii nupljllK jedi, krepe želodec, olajšujejo že¬ lodčne bolečine, 1 steklenica 70 v., 6 steklenic 3 K 50 v. Želodčni prašek proti slabemu prebavljanju, zgagi itd. 1 K Tinktura proti izpadanju las 1 steklenica z rab. navod. 1 K Zobna in ustna voda 1 steklenica z rabilnim navodilom 1 K Zobne kapljice proti zobobolji, 1 steklenica 40 v., 6 steki. 1 K Esenca za kurja očesa izkušeno sredstvo proti bradavicam, kurjim očesom itd., 1 steki, z rabilnim navodilom 70 v. Golšne kapljice proti golši in debelemu vratu 1 steki. 60 v. priporoča lekarna pri Mariji Pomočnici v Vipavi. Razpis službe. Podpisano županstvo razpisuje službo 5: občinskega sluge 5 z letno plačo 800 kron. Službo je nastopiti 1. janu- arija 1909. — Primerno opremljene prošnje je vlagati do 15. decembra t. 1. Županstvo Cerknica, dne 1. decembra 1908. Fr. Serko, župan. Notranjska posojilnica v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Posluje vsak torek in petek od 9 .— 12 . ure © Daje posojila proti vknjižbi po 5'///o in amortizaciji = dopoludne. ===== a © © Obrestuje hranilne vloge po 4 3 / 4 % od dne vloge do dne dviga brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama. UT~“ najmanj ‘/ 2 °/o, na °sobni kredit po 6 »/„. © a a Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih. ZJ Izdajatelj Maks Šefcer, — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani,