iHrttWw fa gpFflüttfw:
Maribor, Koroška ulice 6.
„STRAŽA“
v ptmdeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vetik dan od II.—12. ure dopold.
Telefon fit. 113.
Celo leto .............12	K
Pol leta ......	6	K
Četrt leta..............3	K
Mesečno................ 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 via od 6ređ&fc petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za sioyensko ljudstvo.
St 15.	Maribor, dne 7. februarja 1910.	Letnik II.
------------*........................ ............. .----- ■ _________________________________________ _____ .
Pravica mora zmagati«
Ohola nemško-nacionalna javnost ? na Štajerskem je vsa iz sebe. Slovenci, ti pohlevni hlapci, ki sp tako mirno prenašali vse batine in vestno skrbeli za dobrobit svojih nemških gospodarjev, so stopili drzno in odločno na plan in zahtevajo svojih pravic. To je zmešalo vsenemškim gospodom pamet. V svoji zagrizenosti in brezmejni gospoda-željnosti si ne morejo misliti, da mora priti enkrat čas, ko bo njihovega komodnega vladanja konec. Posebno naši spodnještajerski Nemci in nemškutarji, ki smo jim kakor tužna para služili in polnili žepe, ne vedo, ali sanjajo, ali so sedanji dogodki resnični.
Edino iz tega stališča se dajo presojati razni članki v nemških in nemškutarskih listih proti slovenski obstrukciji v deželnem zboru. Uvodnik nedeljskega „Grazer Tagblatta“ je radi svoje stupidnosti, ki-diha vso onemoglo jezo nemškega „Herrenvolka“, krasen znak nemške kulture.*^
Poslušajmo, kako nagovarja nemške krščanske soci alee in veleposestnike. List pravi, da so obstruk-cionisti sicer klerikalci, ampak nad vero jim stoji še panslavizem, zato se bojujejo proti temu, da bi se iz-trlo (risum teneatis amiei!) nekatoliško (!!) slovansko liturgijo. Veleposestnike pa opozarja, da je moto obstrukcionistov znano revolucionarno geslo iz kmečkih vojsk: „Le vkup uboga gmajna!“, s katerim so se naši vžigali, ko sp šli v boj za staro pravdo in napadali gradove nemških velikašev. In s temi stupidni-mi argumenti hoče člankar prepričati omenjene skupine nemških poslancev, da bi se združili z razdrapano nemško nacionalno večino v boju proti našim opravičenim zahtevam. Upamo pa, da bodo ostali ti klici brezuspešni. Vsak pravico ljubeč in pravično misleč Nemec pač mora uvideti, da so razmere, v katere nas je spravila liberalna nemška večina, — neznosne. (Ne le, da smo v narodnem oziru popolnoma brezpravni, in se povsod po naših rodnih pokrajinah šopiri puhlo nemštvo, nas je nacionalna vlada pripeljala do gospodarskega in financielnega poloma. De-
PODLISTEK.
Dve sestri.
(Dalje.)
—	St’astny! — nehote vzklikne. — On mnogo govori o prijateljstvu, dobro, naj se dokaže! Varuje naj prijateljico svojo pred divjim baronom, katero hoče imeti za igračo svojih vrtoglavosti]!
Skoro, vesela vrne se zopet v svojo sobo. Našla je pravo pot iz hude zadrege.
—	Je-li bo to prav, bode li to plemenito, spravljati v to zadevo in nevarnost tujega človeka ? In kdo ve, ne vidi li sestra Elena v njem nekaj več, nego tujega človeka! V zadnjem času se je dokaj preme-nila, često se zamisli, \dvakrat sem jo celo zalotila, ko je imela objokane oči. On se tudi poleg nje ne obnaša nebrižno! Ona ima pravico, od njega zahtevati junaških uslug. Ali bi ne bilo to vmešavati se s svojo prošnjo v sestrine bodoče pravice in uničevati nje življensko srečo ?!
Premišljala je: sedaj prvikrat pray jasno o razmerah šfastnega do svojih domačih in osobito do sestre. L;: ■ i:„^; -.v./;i:
In tako je bledela i ta pomoč v njenih mislih in se preminiala v meglo . . t
—	Sama sem — sama!, vzdihuje. Se nedavno
zagovarjala je samoto in danes že čuti to zapušče-* nost, to duševno osamljenje. .v, .	^-
—	Torej današnji dogodek mora ostati tajen! Pri divjem pijančevanju se lahko ponaša baron Važecki, da je govoril z Ano Varinsko, da jo je osmešil ! Deva jame glasno jokati.
Jok lajša bolečine.	s -r
žela se potaplja v dolgovih, ki jih je nakopičila brezbrižna gospodujoča klika, ki hoče sedaj z novimi dokladami napolniti prazne deželne blagajne, ter nadalje obsedeti pri pogrnjenih vladnih mizah. V tem slučaju mora .vendar prenehati naša potrpežljivost in povedati moramo odločno in nepreklicno: Do tu in ne dalje.
Mi naj pomagamo naložiti našemu ljudstvu, ki Že tako ječi pod neznosnimi bremeni, novih davkov, da bi zopet lahko razsipali deželni denar med svoje volilce, nam bi pa ostale lepe oči liberalnih Nemcev, s katerimi bi lahko tolažili naše ljudstvo. Sedanja ohola nemška večina noče namreč samo nič slišati c naših narodnih zahtevah, in mnogih za nas važnih gospodarskih vprašanjih, ampak ima še celo dov ij neverjetne smelosti in drznosti, da odklanja predloge, s katerimi so zahtevali naši poslanci podporo po toči oškodovanim in črta iz proračuna postojanke kakor:
200,000	kron za podporo za prenavljanje vinogradov. Da s tako večino ni nobenih kompromisov in nobenega paktiranja, je jasno.
Zato našim poslancem ni preostajalo drugega, kakor seči po najostrejšem orožju, po obstrukciji. Ker z večino, ki je tako nelojalna in netaktna, kakor sedanja v deželni zbornici, se pač ne da delati. Proti taki večini se mora porabiti vsa sredstva, da se jo stre. Zato vse naše ljudstvo z radostjo zasleduje možat boj svojih poslancev za gospodarske in narodne pravice. Zadovoljstvo, ki je zavladalo radi energičnega nastopa poslancev K. Z., naj jim daje oporo, da ne bodo odnehali, dokler ne zmagajo. Zmaga pa mo ra priti, ako je še kaj poštenosti in pravice na svetu. Da pa to dvoje še ni izginilo, smo trdno prepričani.
Nemški krščanski socialci so že jasno povedali, da ne marajo podpirati sedanje nekonsolidirane, brez-načelne, nacionalne večine, ; in brez ovinkov izjavlja-Ijajo, da je sedanjih, desolatnih razmer, ki vladajo v deželi in deželnem dvorcu, kriva nesposobna večina, ki rajši intrigira in pri vsaki priliki kaže svojo od narodnega šovinizma razruto lice, kakor bi pa z dalekovidno politiko rešila deželo gospodarskega polo-
—	Tajnost? No, možno, da ostane. S čim bi se pa mogel ponašati?
Možato obličje Važeckega pojavlja se ji v večerni temi. Je-li ta mož zmožen, kaj nedelikatnega o današnjem sestanku lagati in sramotiti pošteno ime neznane mu deklice ? Neki tajni glas odgovarja Ani glasni: Ne!
V	duši deve prične se jasniti in čim bolj se je izgubljala bojazen iz srca, tem živeje slikala ji je domišljija te neobičajne okoliščine, vratolomno ježo, preplavanje široke reke in pomen njegovih kratkih besedij.
—	Prišla bo jesen, deževno vreme, mraz, lahko bom pogrešala omiljene sprehode! Do pomladi je še daleč! Davno bo pozabljen neprijeten dogodek!
S tako tolažbo položi Ana razbeljeno glavo na belo blazino svoje postelje.: Tiho je povsodi. Cuje samo utripanje lastnega srca. To je bilo za-njo novo. Ni mogla zaspati. Jame torej šteti udarce — oni pa pojemajo, utihnejo vedno bolj in bolj — nazadnje umolknejo.
Bledi mesec pogleda skozi okno in posveti na nedolžno deviško obličje. Nežne trepalnico tvorijo po ujem ozko senco. Pravilno, globoko diha mlada deva in sladko spava.
IV.	Maškarada in drama.
Nevoljno bije Ferdinand Važecki s težkim korakom ob tlak svojega dvora! Dvanajstič vrača se že z brega reke, ne da bi bil videl temno obleko gozdne vile!
Ana Varinska je šla v mesto k svoji teti, Elizabeti Vidinski.
V	tihem zatišju pri stari gospej je lažje prenašala nezgodo v svojem doslej navadnem življenju. — Ondi ni hrepenela po poljubnih sprehodih.
ma. Taka večina ne zasluži, da se jo podpira in se jo mora vreči. Kakor je videti, gotovi sirenski glasovi ne bodo zvabili krščanskih Nemcev, da bi podpirali stranko, ki jo drži skupaj samo še sovraštvo do katolicizma in pa do nas Slovencev. Prepričani smo, da stranka s tako nezdravim in nemoralnim jedrom, »e bo triumfirala, zato le v boj, da jo kmalu stremo.
Südmarka — Št. Hj.
V „Marburgerci” z dne 1. februarja opisuje v dolgoveznem članku neki Rolf naselniško delo SM-, marke. Čuditi se moramo, da je „Marburgerea“, oziroma njen Člankar, postal enkrat tako odkritosrčen* da širnemu svetu na dolgo razlaga Südmarkine načrte.
Nas najbolj veseli dejstvo, ki ga pripoznavajo Nemci, da je St. Ilj res tista kljubovalna slovenska trdnjava, ki jim je še edina na potu, (da ne morejo dograditi svojega vsenemškega mostu od Spielielda do Maribora. Da si predrznemo šentiljski Slovenci, ki smo takorekoč prepuščeni sami sebi, brez pomoči, obkoljeni od treh strani, boreč se z mogočnim in. bogato založenim sovražnikom, kljubovati in zoperstavljati napadom nemškega naroda, to dejstvo, kakor vidimo iz nemških časnikov, povzroča neizrečen srd in togoto pri naših Südmarkovcih. Povemo pa s prepričanjem, da bo še dosti, dosti vode poteklo po šentiljskih potokih, predno Ido Südmarka mogla reči: St, Ilj je naš!
Najlepše pa je to, da člankar sam pripozna, da današnje šulfereinske šole ne delajo haska nemškim ciljem. To vidimo tudi pri nas. Malo, zelo malone pri St. liju slovenskih starišev, ki bi pošiljali svojo deco v nemško šolo. Pa še tisti slovenski otroki, ki zahajajo v to šolo, bodo celo svoje življenje z gnjevom in srdom se ozirali nazaj v mladostne dni, ker se v šoli v njim nedoumnem jeziku niso mogli veliko naučiti. Na pol analfabeti !
Torej z nemško šolo si nemški element ni do-ti opomogel, vsaj toliko ni dosegel, kolikor je nameraval. Posebno pa pribijemo, kar je jako častno za naše Sentiljčane, da se je malokedaj spozabil kak slovenski oče, da bi bil pošiljal svoje otroke v šulfer-ajnsko šolo. Tisti, ki je pa to storil, je navadno moral občutiti zasmeh in preziranje svojih sosedov. Ce-
Dvajsetič torej pripenja baron svoj čoln k po-brežnim vrbam. Čoln je bil podolgovat, na dva vesla, na strani imel je napis od blesteče medenine: Gozdna Vila!
Na zemljo so padali hrastovi listi, vlažni vetrovi vili so doli po reki, ko naposled stopi na breg in zopet čaka zaman; ohladil je jezo svojo nad kolibico. Silno jo potrese* da se na mah podere.
Storil je to v jezi. Divji plamen razsaja z dvojno silo v njegovih prsih. Urno skoči v čoln in stoje odrine od brega.
Rečni tok se je ondi nižje pohitril. Iz narastle reke štrlele so skale. Toda lik strela je drčal po plitvem, a strmo deročem toku
Veseli tovaršiji baronovi v mestu postajalo je dolgčas. Predolgo jim je trajala puščavniška samota Važeckega. Sklenejo tedaj, da ga bodo presenečili v njegovem lastnem gnezdu!
Naj, če treba, veli pripeljati topove do strelnic in razdeli iz očetovega muzeja helebarde in sulice med svoje številne posle, saj se bode vse završilo z veselo gostijo, in prečudni baron bo kar plaval v radovanju.
; V mestu vršile so se vsakovrstne priprave. — Roj takozvanih „četrtmagnatov“, na čelu mu dcbelu-hasti cinični Barany, mestni računovodja, prevzel ja vso stvar. Na dvanajstih vozovih, tako so sklenili — pripeljali se bodo pred grad trdovratnega Ferdinanda.	N:	r-'"
Važecki je zvedel o njih načrtu.
— Prav šmentano vas bom pozdravil!, pravi
.srdito.	riiiJiDf ;rri'>:	; j'
Za nekaj dni v mrzlem dežju ustavi se dvanajst voz pred; vrati jedlinskega gradu.
> : ; — Odprite, nečimurneži!, kriči Barany hripavim, izpitim glasom.
lo obmejni Slovenci spoznavajo, da nemške šole niso za slovensko deoo!
Schulvereinu je na pomoč priskočila s stotiso-čaki SUdmarka. Začelo se je en groš nakupovati slovenska posestva. Drago so ista plačevali, za 50% dražje, kot je bila prejšnja cena tamošnjih posestev. Krog dvajset najlepših kmetij je prešlo zadnji 2 leti v žrelo Südmarkino. Nemci so bili toli previdni, da so na ta posestva naselili skoraj izključno same protestantske Švabe iz Virtemberškega. A ta previdnost je na drug način oškodovala! nemško stranko. Od stranke se je namreč odvrnilo več zmernih krščan-sko-mislečih pristašev, ki so se raje nam pridružili, ker so videli, da Südmarka ne propagira ne krščanske, ne avstrijske misli, ampak izključno pripravlja ugodna tla za protestantizem in prusofilstvo. Sploh opažamo, da se tako dolgo ni treba bati našega popolnega propada, dokler še ostanemo v sedanjem posestnem stanju.
Zatorej ponovno poživljamo vso slovensko javnost: Rešimo St. Ilj! Dobila bi se sedaj lepa posestva v nakup, pa od Slovencev se nihče ne oglasi.
Südmarka ima načrt uničiti tudi naše slovenske delavce-viničarje. S tem da naseljuje k nam družine, ki so bogato oblagodarjene z otroki, hoče sčasoma pomnožiti lastne delavce, naše pa potisniti proč.
Glavni načrti naselniškega dela Südmarkinega So le-ti:
1.	nakupiti kolikor mogoče mnogo slovenske posesti ;
2.	tam naseliti trde Nemce iz Nemčije;
3.	potisniti slovensko delavstvo v manjšino;
4.	s protestantskimi naseljenci zmanjšati upliv katoliške duhovščine in
5.	odstraniti edino zapreko proste poti do Maribora: sedaj slovenski St, Ilj spremeniti v nemško-protestantovskega!
Da pa se to ne zgodi, obračamo se do vseh naših poklicanih faktorjev: ustanovi se naj poseben odbor, ki bi se naj takoj lotil resno in z vso eneržijo smotrenega dela, da bi se tudi naši ljudje začeli naseljevati v Št. Ilj, da bi, če ne zasebniki, pa vsaj denarni zavodi nakupovali posestva v Št. liju!
Apeliramo torej z vso resnostjo na rodoljulije in požrtvovalnost naših bratov!
Rešimo Št. Ilj!
Deželni zbori.
Obstrukcija poslancev S. K. Z. v Gradcu.
gočili Nemcem, da bi jih z izzivajočim in nepoštenim postopanjem tako razburili, da bi prišlo do skrajnosti, in potem zvalili vso krivdo radi nedelavnosti deželnega zbora na Slovence. Sedaj; bo, pač odgovorna za odgodenje deželnega zbora, ki se bo najbrže izvršilo, nemška intrasigentna večina, jki bi še, vedno rada zatajila pred javnostjo štajerske iSlovence. Gotovi ljudje bolehajo radi iiksih idej, in tega jih ozdraviti, je težka naloga; za take bolnike so potrebna močna in včinkujoča zdravila, kakor je obstrukcija.
Važen vzrok, zakaj so naši poslanci pričeli z obstrukcijo, je tudi nestrpnost nekaterih nemških poslancev, kakor Einspinnerja, Otterja, Franza, Wasti-ana, ki so mnogokrat robato in surovo žalili naše poslance, posebno kmečke. Gotovo lep vzgled nemške omike je, ako kak poslanec svojega slovenskega kolega imenuje: ničvredno človeče, nesramnež, prisilje-nec. Taka nemška nadutost ne sme biti neka znova-na. Naše inteligentno spodnještajersko ljudstvo naj bi dovolilo, da smejo zastopniki zanikanih in trdoglavih Nemcev,, njegove vrle poslance na tak nedelikaten način psovati, to pač nikoli in naj velja kar hoče. Ljudstvo jih spoštuje in jih je volilo zato, da se bore za njegove pravice, ne pa zato, da bi jih obkladali nemški oholeži z neslanimi duhovitostmi Zato odobruje obstrukcijo, ki je glasan opomin vsem, da se mi ne pustimo več teptati, ampak hočemo biti) enakopravni činitelj v deželi vsepovsod.
V poročilu o delovanju deželnega, zbora v zadnji „Straži“ z dne 4. t. m. je po neljubi pomoti izostalo.
Poslanec T e r g 1 a v govori.
Gospod poslanec govori o železnicah in cestah v celjskem, laškem, vranskem in gornjegrajskem o-kraju. Povdar ja v nad eno uro trajajočem govoru potrebo cest in železnic. Biča neusmiljeno: nemško večino, ker ima srce za nas Spodnještajerce na desni, in ne na normalni strani, kar pokaže pri vsaki priliki, kadar se gre za koristi Spodnje Štajerske. —• Govori obširno o potrebi železnice Polzela—Kamnik in Rečica—Gornjigrad. — Graja tudi počasnost deželnega odbora pri gradbi ceste Polzela—Št. Ilj. Povdarja nadalje, da je naravnost sramota za Savinjsko dolino, ker imamo v sredini doline še sedaj v prosvetljenem
20.	stoletju ceste v tako slabem stanju, kakor je o-na iz Žalca skozi Griže v Zabukovco. To pa dr. Kukovcu ni bilo po volji, ker je namreč oskrbnik dotične ceste njegov ljubljenec Roblek. Delal je samoumevno medklice, za kar pa se govornik ni veliko zmenil.
Poslanec , Vrečko
lamentaričnim nasiljem nemških svobodomiselcev in so jim povedali v brk, da tako ne gre naprej.
Posebno poslanec Vrečko je povedal frakar-skemu dr. Negriju nekoliko prav gorkih.
Ko je bila seja zopet otvorjena,
govori zopet o d b o r n i k R o b i č,
ki temeljito obračuna z VVastianom, ki je hotel žago— varjati postopanje večine, a se mu je poskus popolnoma ponesrečil. Slovenski poslanci priredijo poslancu Robiču, ko konča, burno ovacijo.
Za tem
g o v o r i poslanec Novak,'
ki raztegne svoj slovenski obstrukcionistični govor do
12.	ure. Njegova izvajanja so bila zanimiva, kakor vedno.
Po njegovem govoru je bila seja zaključena.
Prihodnja bo jutri v torek 8. t. m.
T o p 1 i o e na D o b r n i.
Kakor smo že poročali, bode dežela žrtvovala že zopet lepo svoto za povzdignenje teh, jako lepih spodnještajerskih tplic. Prepričani smo„ da toplic deželni odbor ne bode povzdignil, če ne bo skrbi za to, da bode g. Stallner prenehal nastavljati v, toplicah ljudi, ki radi svojega nemštva nasprotujejo jslovenski občini. Poslanec dr. Verstovšek, bode še delovanje teh deželnih uradnikov • v zbornici 'primerah osvetlil. Nekaj so pa že dosegli slovenski poslanci., Obljubilo se jim je med drugim, da se uvede boljša zveza s Celjem; najbrže bodo nabavili avtomobil. Tudi cena kopališč, katera je bila dosedaj za tiste goste, ki stanujejo zunaj, za 40 vin. višja, so bode preuredila tako, da bodo plačevali vsi kopališčniki enako.
k Obstrukcija v češkem deželnem zboru.
Oholo nemštvo je povsod enako. Ker Cehi ne clovole. v razkosanje svoje kraljevine, kar Nemci imenujejo tam, kjer so v večini, izdajstvo, pa obstruira-jo. Dolgotrajne konference, ki so se vršile za delo-možnost deželne zbornice, in v katerih so se pokazali Cehi zelo kulantne, so ostale brez uspeha. Naše optimistično upanje, katero smo večkrat izražali, se je zmanjšalo na minimum. V pondel(jek dne 7. t. m. je sicer še ena seja, a težko, da bi se odnošaji do takrat zboljšali.
Zasedanje deželnega zbora se je pričelo 3. t.
m.	Prva seja je bila mirna, ker je bila le bolj for-melne važnosti. Za nas štajerske Slovence je bila pa vendar velepomembna. Vlada je namreč predložila zakon o volilni reformi in pa o narodni avtonomiji. Nemcev na Češkem. Pri tej priliki so se zavzeli Cehi za nas štajerske Slovence in ogorčeno klicali, zakaj vlada takega predloga ne stavi v štajerskem deželnem zboru za Slovence.
Druga seja 4. t. m. je pa že bila pozorišče nemške obstrukcije. Na dnevnem redu je bila kot prva točka:	volitev proračunske komisije in ne, kakor so
Nemci zahtevali, čitanje narodnostnih vladnih predlog. Ta zadeva je bila na drugem mestu. Radi tega so pričeli Nemci s tehnično obstrukcijo. Vložili so 40 interpelacij in s tem zabarikadirali dnevni red. Seja je bila mirna.
Politični pregled.
Mažaronstvo na Hrvaškem.
Dolga, dolga leta se že bori bratski naš hrvatski narod proti mažarskemu pritiska. In sedaj, ko je imenovan novim banom Nikola pl. Tomažič, se pričenja zopet nova era mažaronske politike na Hrvatskom. Novi ban je namreč had mažaron, ob enem pa je tadi odpadel od katoliške vere, ter pristopil k pravoslavni samo zaradi tega, da se je lahko poročil z drago ženo.
V novi vladi bodo imeli največji upliv prejšnji Khu-enovi pristaši, ki so večinoma Srbi. Tomažič bo začel z nasilno politiko pritiskati na naše brate Hrvate in jih spraviti v mažarsko malho. Hrvatsko-srbska koalicija je s svojo brezumno politiko, zopet kriva, da so današnji gospodarji Hrvaške — Mažari in njihovi hlapci mažaroni.
Bojno razpoloženje na Balkanu.
Vsak trenutek nove vesti, ene razburljive in grozeče, druge pomirljive in vse dementujoče. Težko se je spoznati v tem labirintu popolnoma si nasprotujočih poročil, ki so mnogokrat tudi prave amerikan-ske race.-,
Gotovo je, da je Turčija vpoklicala v okrajih’ Solun in Adrianopel 20.000 redif-vojakov (reserve). Iz kakega vzroka, se ne ve natančno, najbrže pa radi tega, ker je čuti neko novo uporno gibanje v Makedoniji. Mlada Turčija ima v konservativnih elementih še vedno hudega in nevarnega nasprotnika, posebno ker izrablja nezadovoljnost ljudstva, ki je pričakovalo od novega režima nebes, a se mu ni stanje nič izboljšalo. Mladoturki hočejo biti pač na vse eventualnosti pripravljeni.
Gotovo je tudi, da hoče Turčija s koncentracijo ob' grški in bolgarski meji nekolikoj' demonstrirati proti tema državama, ki radi tajno podpirata vstajno gibanje v Maeedoniji.
V koliko se nadalje to bojno razpoloženje tiče Bolgarije, lahko z vso sigurnostjo trdimo, da se ne bo radi kakega hipnega razburjenja spustila v krvav bojni ples s nasprotnikom, kateremu sama ni kos, ker
Nemško-nacionalna večina si je v zadnji seji v soboto, dne 5. t. m. dovolila taktiko, ki meče silno žalostno luč na njeno politično moralo. V nauenem odseku so namreč poslanci večine predložili neki nov načrt za postavo glede krajnih in okrajnih šolskih svetov v razpravo, ne da. bi se ozirali na tri že tiskane predloge o tej stvari, izmed katerih je eden dr. Verstovškov, in ne da bi bili sploh poprej o tem koga obvestili. Da se popolnoma nov predlog, ne da bi se poprej o njem kaj debatiralo ali vsaj pravočasno obvestilo, predloži kar v razpravo, to je težko kršenje poslovnika in bije v obraz vsakemu parlamentarizmu. Naši poslanci so proti temu odločno nastopili, ker so uvideli, da so jih hoteli Nemci z novim nasilštvom presenetiti.
Imeli so tudi sejo, v kateri so enoglasno sklenili: Stovenski klub se čudi nelojalnemu postopanju nemško-liberalne večine, ki je med tem, ko so se vršila pogajanja, stopila v razpravo, s popolnoma novim zakonskim načrtom, po katerem so narodnostni odnošaji na, Spodnjem Štajerskem z ozirom na šolstvo občutno prizadeti. Klub izjavlja, da se radi, takega postopanja. nemškO-svobodomiselne večine ne more več pogajati. S to taktično potezo so naši poslanci onemo-
V	strelnicah gomazi nekaj črnega. V vsaki se prikaže škorenj.
—	Dobro ! reži se gospod Barany, — baron je dobre volje. — Čudim se, da ga ne vidim še na zgradbi!
Vrli zidovja prikaže se obličje starega, umi-rovljenega kočjaža.
—	Gospodarja ni doma!, kriči, povelje imam, nikogar notri spuščati.
—	Lažeš, žganjarski sod!, zadere se nanj Barany, — odpri!
—	Se enkrat pravim: gospoda ni doma; nazaj, ljudje božji!
Gostje zlezejo z voz in cela, velika tolpa obkoli
vrata.
Pu, pu, pu!, kriče z zidovja topničarji.
Gospoda so se zabavali, dopadel jim je srigi-nelni sprejem.
Sanjarili so o treh divjih, blaženih dneh na baronovem gradu.
—	Tretjič pravim, gospoda ni doma!
Tromba zapoje.
—	Stran od gradu, stran, da se ne pripeti kaka nesreča!
V	tem trenotku nastane vesel krohot in krik med gosti, katere je neusmiljeno prala ploha. Mrzel veter je bril po rečni kotlini.
Zadoni fanfara. Koeijaž zgine z obzidja.
Vrata se v hipcu odpro na stežaj. ven prihrumi roj žensk, oboroženih z metlami.
(Hali« prihodnji*.!
je govoril, kakor že poročano, dne 1. svečana. Poudarjal je posebno potrebo ceste Pristova—Zibika, z;* katero je vložil prošnjo-dne 18. januarja, poslano od občin, Zibika, Pristova, Sv., Ema,, Roginska gorca, ter dokazoval potrebo te ceste in zahteval, da se začne takoj graditi.
V seji dne 3. svečana je pa, govoril do 3. ure in v svojih izvajanjih orisal potrebo cest v svojih volilnih' okrajih Šmarje—Rogatec in se vneto zavzel za stavbo okrajnih cest II. razreda.
Priporočal je toplo deželni vladi, naj se zanima za ceste v imenovanih okrajih. Siklicem: Odprite svoja gluha ušesa in svoje zakrknjeno srce že vendar enkrat za slovenski Spodnji Stajer, je končal svoj zanimiv govor. Akoravno je govoril že tri ure, ni pokazal g. poslanec nobene utrujenosti in bi bil, ako bi bilo potrebno, govoril še v naprej. Na vso, zbornico je napravilo silen vtis. ker so naši kmečki poslanci tako izborno in tako dolgo govorili. Med nemškimi kmeti takih mož ni.
Seja 4. febr.
Poslanec Ozmec govori
k točki „Geste in železnice.“ V ostrili besedah riše, kako krivično se postopa s Slovenci in sploh s spodnještajerskim ljudstvom glede gospodarskih teženj,, Glede cest vladajo, pri nas gorostasne razmere. Odločno protestira, da bi se samo gornji in srednji Stajer preskrbel z dobrimi cestami, južni del dežele pa bi se zapostavljal.
\r tej seji je odgovoril cesarski namestnik grof Clary na interpelacijo poslanca dr. Verstovšeka radi pritožb občanov pri Sv. Martinu na Paki glede onesnaženja Pake po Woscknaggovi tovarni v Šoštanju.
Na to je bila seja že okoli poldneva zaključena, ker se je hotel namestnik ta dan pridno posvetovati s posameznimi poslanci glede položaja v štajerski dež. zbornici.
Seja 5. febr.
Poslanec Robič protestira
— ker se je hotelo v včerajšnji seji učnega odseka, kakor omenjamo že v pričetku poročila, razpravljati o točki, ki niti v zbornici, še manj pa v odseku ni bila naznanjena. Razpravljati bi se moralo o zakonskem načrtu, ki ne zadeva samo deželnega šolskega sveta, ampak tudi okrajne in krajne šolske svete, da-siravno ta načrt še ni bil predložen, in je popolnoma nov. Proti takemu neparlamentarnemu postopanju govornik odločno ugovarja in se zavaruje.
Ker energične besede gospoda odbornika niso bile ljube, so ga pričeli motiti z neslanimi in neresničnimi medklici. To je naše poslance silno razvneti-lo in prišlo je do tako burnih prizorov,, da je moral predsednik sejo prekiniti. Naši poslanci so v krepkih medklicih dali duška svojemu ogorčenju, nad nepar-
vodi že od prvega pričetka pretrezno in praktično politiko.
Kaj pa Grško ? V tej nesrečni kraljevini, ki je vsa razrüta od notranjih političnih bojev, so res nekateri vodilni možje v svoji prenapetosti za vojsko, a to pride malo po poštev. V tako razdrapanih, nekonsolidiranih razmerah, kakor je sedaj Grčija, se ne vodijo uspešni boji. Dinastija se komaj še drži in vsak trenutek lahko pade; armada nedisciplinirana, uporna in podobna rimskim pretorjancem, ki so ob gotovem času bili faktični gospodarji mogočnega rimskega cesarstva; državne blagajne brez denarja, in da so zmede še večje, je sklicana velika skupščina vsega naroda, ki naj odloči o usodi Krete, a tudi dinastije. Ta zrevolucionirana država ni v stanu nastopiti uspešno z orožjem v roki prot» Turčiji.
Nevarnost je pa, da se bodo omenjene narodove skupščine udeležili tudi Krečani. To bi bilo pa izzivanje Turčije, ki bi morala napovedati vojsko, Da bi taka. vratolomna politika pahnila Grčijo v propad, je gotovo, ker Turčija je dovolj močna,, da bi v defenzivi obdržala premoč nad Bolgarijo in Grško, ako bi se združili, kar je pa malo verjetno.
Upanje je Še vedno, da se bo uplivu velesil posrečilo, mirnim potom odpraviti nesporazumljenja, posebno ker bi Grčija šla v boj „brez upa zmage.“
Raznoterosti.
Slov. kršč. soc. zveza. Odborova seja S. K,
S.	Z. bo prihodnji četrtek, dne 10. februarja ob 5. liri popoldne v uredništvu „Slovenskega Gospodarja“.
Plešlvec pri Velenju. V četrtek, dne 8. t. m. je umrla soproga šolskega voditelja v Plešiveu, gospa Nuša Bregant, rojena Lušin.
Podravska podružnica slovenskega planinskega društva vabi svoje člane na občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne IS. svečana ob 8., oziroma 4. uri pop. v gostilni g. Jožefa Muleja v Rušah. Obilne udeležbe pričakuje odbor.
Južna železnica in šentiljske volitve. Dasirav-no je južna železnica že marsikateri slovenski novec shranila v svoje denarne shrambe, vendar pri vseh volitvah v naših krajih voli,' po svojih pooblaščencih dosledno z nemško, oziroma nemškutarsko stranko. Temu se mora enkrat za vselej napraviti konec. Saj na primer ravnateljstvo na Dunaju, oziroma različne, sekcije niti nimajo postavne pravice dajati imenom 'družbe pooblastila svojim zagrizenim nemškim uradnikom. Edini in pravni lastnik južne železnice je akcijska družba. Ravnateljstvo, oziroma različne sekcije, ki dajejo volilna pooblastila, so samo oskrbniki uprave. Nikdar pa oskrbnik ne more druge osebe pooblastiti. Pri šentiljskih volitvah je imenom južne žel. volil znani vsenemški uradnik Bradstätter, daslravno je nekaj dni poprej dalo ravnateljstvo južne železnice na Dunaju osebno zagotovilo, da se volitve vzdrži. Naši poslanci naj celo zadevo zasledujejo.
V Ljubljani je dne 3. februarja ( umrl 'Albert grof Lichtenberg.
Umrl je po dolgi in težki bolezni grof 1 Karol Lanthieri a Panatiko. Star je bil 70 let; ž njim je izumrla. slavna starodavna rodbina Lanthieri. Ta rodbina je igrala nekdaj zelo važno, zgodovinsko nalogo na Kranjskem in Goriškem.
Dr. Jagičev naslednik. Rednim profesorjem slovanske filologije na dunajskem vseučilišču je imenovan dosedanji izredni profesor dr., Milan pl. Rešetar.
Pozor,, ekonomi! Išče se poslovodja za zadrugo za pospeševanje živinoreje in vnovčevanje živine. Kot. prosilci pridejo v poštev absolventi kmetijskih! šol, kateri imajo precej znanja o živinoreji in so sposobni, nastopati kot predavatelji. Pogoji zelo ugodni. Prošnje naj se vlagajo pri Zadružni zvezi v Mariboru, ^ katera daje vsa natančnejša pojasnila.
Monopol na petrolej. Ker se nameravajo z močno konkurenco amerikanski petrolejski mogotci polastiti avstrijskih petrolejskih vrelcev, misli se temu naša vlada odločno upreti s tem, da bo podržavila tovarne petroleja, tako kot so podržavljene tovarne tobaka. Škandal bi bil in velikanska škoda za našo državo, če bi se amerikanski bogataši polastili nabili naravnih zakladov, kakor je petrolej. Zategadelj je edino pametno, da, se z monopolom ta namera ameri-kanskih milijarderjev zabrani.
Ljudsko štetje. Koncem tega leta bomo imeli v 'Avstriji ljudsko štetje, pri katerem se bo pa skušalo na umeten način povečati število Nemcev. Že sedaj se opozarjajo merodajni faktorji, da pazijo na to, da ne bodo imeli ljudskega štetja v rokah ljudje, ki bi kar na cente iz Slovencev fabricirali Nemce. Posebno pozorna naj bodo naša politična društva, ter naši zaupniki po deželi. Že sedaj naj naši župani skrbe za to, da se bo ljudsko štetje po občinah oddalo našim ljudem.
„Slogi“ nič kaj ne prija, da mi organiziramo slovensko mladino. V zadnji številki piše, da! ni dobro, Če se mladina navdušuje po mladinskih shodih. Mi bi l. Slogo“ opozorili samo na to, da so tisti1 fantje, ki so člani naših mladeniških zvez in društev, najbolj delavni ; narodni agitatorji in bodo enkrat trdni temelji slovenskega naroda. Ko bi n. pr. imela „Sloga“ našo mladino, bi jo gotovo v svojem lističu v nebesa povzdigovala. fe
Ponesrečeni štajerski Slovenec v Ameriki. V La; Salle III- se je na strašen način ponesrečil Mi-'lftiel Škrinjar, rodom iz Štajerskega. Ponesrečeni za-
pušča v svojem rojstnem kraju ženo in dva nedorasla otročiča. Rajni je bil na strehi tovarne Margüete Cement Vorsk Co. Naenkrat je tam začelo goreti. Škrinjar je mislil ogenj zadušiti z neko vrečo, a pri tem se mu vname obleka. Pri tem skoči nazaj, a ventilator ga zgrabi in mn odreže desno nogo tik pod kolenom. Revež je potem mogel ležati v ognju, dokler mu niso prišli na pomoč. Bil je že skoraj vesi sežgan. Pol desne roke je imel sežgane in po telesu je bil tako opečen, da ga znanci skoraj niso več spoznali. Ubogi mož je v groznih mukah preživel še 10 ur v bolnišnici.
v
Štajersko.
Iz slovenskih goric. Mi kmečki voliloi smo prav veseli pogumnega in odločnega nastopa naših deželnih poslancev v Gradca. Kakor spoznamo, naši voditelji kaj spretno vihtijo v deželni hiši v Gradca orožje obstrukcije, ker nemškonacijonalna večina vedno in povsod zapostavlja naše narodne in kmečke koristi. Sedaj zopet dovolj jasno spoznamo, da smo v poslancih S. K. Z. pridobili mi res prave, vstrajne in zanesljive svoje branitelje. Obstrukcija je res najboljše naše orožje proti okolosti zagrizenega nemškega nacionalizma. Slovenski liberalci so ob volitvah vedno na vsa nsta vpili, da si poslanci K. ž v Gradca ne bodo upali energično nastopiti proti zapostavljanja slovenskega ljudstva. Sedaj pa vidimo kako velika razlika je med našimi poslanci in dr. Kukovcem oziroma prejšnjimi liberalno slo-gaškimi. Od kar deželna hiša stoji, še zastopniki Slovencev niso nikdar se tako vneto potezah za pravice svojega ljudstva kakor sedaj. Volilci iz Slov. goric kličemo svojim deželnim poslancem: Živela obstrukcija. Živeli poslanci!
v _	Volilec iz Slov. goric.
St. Ilj T Slov. goricah. V nedeljo 13. febroarja bo na občnem zboru bralnega društva pri St. liju, predaval g. dr. Leskovar v Maribora o zelo važnem predmetu. Vse naše somišljenike opozarjamo na to predavanje. G. dr. Leskovar je bil dosedaj koncipijent pri dr. Šušteršiču v Ljubljani, ter je izboren in izkušen pravnik. On odločen Slovenec in zvest pristaš naše stranke.	'n’
Rečica ob Savinji. Katoliško politično društvo za okraj Gornjigrad je zborovalo dne 3. t. m. na Rečici pri zelo obilni udeležbi. Naznanjeni gg. poslanci vsled zaposlenja v zbornici niso mogli priti, pač pa je posetil shod obče priljubljeni organizator č. g. dr. Hohnjec iz Maribora. V dveurnem zeio stvarnem govoru je podal jasno sliko političnega položaja v državi in deželi itd. Zborovalci so pazljivo sledili zanimivim izvajanjem, ter bo ostal krasni govor vsem globoko v spominu. Po nastopu nadaljnih govornikov kot č. g. Jožeta Dekorte, Franca Rakuna, Antona'Turnšeka — sprejele so se z navdušenjem sledeče resolucije, ki jasno izražajo ljudstko voljo:
I.	Na političnem shodu Kat. pol. društva za gornjegrajski okraj na Rečici zbrani zborovalci izrekajo poslancem Slovenske kmečke zveze v državnem in deželnem zboru svoje popolno zaupanje zi zahtevo, naj še nadalje odločno branijo koristi slovenskega; naroda, v državni in deželni zbornici.
II.	Naj javnem shodu Katoliškega političnega društva) za okraj Gornjigrad na Rečici zbrani davkoplačevalci odobravajo morebitno zvišanje davka na pivo, ako je neizogibno potrebno; pač bi se pa protivili zvišanju davka na že tako obremenjena zemljišča. Izraža se v tem oziru popolno zaupanje poslancem S. K. Z.
III.	Na ljudskem shodu Kat. političnega društva, za gornjegrajski okraj na Rečici zbrani zborovalci so ogorčeni vsled nezaslišanih] krivic, katere nam prizadevajo šiajerski Nemci v/ graškem zboru. Zahtevamo ločitev deželnega; * šolskega sveta in sploh deželne uprave v nemški in slovenski del. Živela obstrukcija nemškemu terorizmu!
IV.	Na političnem shodu Kat. pol. društva za gornjegrajski okraj zbrani zborovalci zahtevamo glede na obširnost celega okraja, glede na veliki lesni promet, z ozirom na premogokope in; promet tujcev železniško zvezo Rečica na Paki—Gornji (grad—Kamni k,; in pozivamo svoje poslance in vse merodajne faktorje, da vse store, da se železniška zveza, zgradi.
Ž navdušenjem so zborovalci zaprisegli, pri četrti resoluciji vstrajati, dokler se ne izvojuje. Ta klic po železni kači ne preide nikdar, nobena zapreka ga ne uduši več, ker to je edina rešitev) za naše bedno ljudstvo, za zvesti lojalni rod, ki se mora trumoma v daljno Ameriko izseljevati. Zakaj ne bi prišla naša neizmerna naravna bogastva na svetovni trg. Zraven drugih, že projektiranih tras naj se zgradi v prvi vrsti naša, železnica, pa le s svetovno zvezo do K a m-n i k a, Prosimo merodajne kroge na Kranjskem, osobito g. poslanca iz okraja Kamnik č. g. dr. Kreka in dekana Lavrenčiča, zavzemite se za našo in vašo skupno stvar, ker šele potem bode imel veliki želez-, niški shod 24. januarja t. 1„ sklican po vašem gosp. deželnem glavarju svoj pravi smisel in pomen.
Rečica/ ob Savinji.; Tukajšnje slovensko kat. izobraževalno društvo je imelo svoj občni zbor dne 30. januarja t, L v gostilni Prislan. Pri volitvi novega odbora izvoljeni so bili z malimi izjemami vsi dosedanji. Za predsednika je bil z navdušenjem potrjen zopet g. Franc Štiglic, p. d.:Prislan na Rečici, kateri bo na čelu marljivega odbora porok, da dru-jštvo stopa svojemu namenu nasproti, da preskrbi ljudstvu tisto omiko, katera mu je tudi gospodarsko potrebna. Tajništvo je prevzel na občno željo tukajšnji kaplan č. g. Maks Rop. Prihodnja odborova seja bo v nedeljo, dne 13. februarja 1910.
Duhovniške spremembe. C. g. Jožef Sinko, kn. šk. duh. svetnik in župnik pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. je imenovan soprovizorjem župnije, Polenšak, g. Janez Cemažar, kaplan na Teharjih, pa provizorjem istotam. Prestavljen je g. Alojzij Sagaj, kaplan v Laporju, k Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Zopet so nastavljeni: č. g. Ferdinand Ciuha v Laporju in F. Lovrenko k Veliki Nedelji. — V začasni pokoj je stopil radi bolezni g. Jakob Košak, kaplan pri Veliki Nedelji.
Šoštanj v volilnem boju. Od 13. vinotoka 1. L stojita si stranki nasproti v volilnem boju. Nasprotniki pod vodstvom župana Hansa Woschnagga delujejo z vsemi sredstvi, da pribore trgm Šoštanj popolnoma nemški značaj. Ta njihova želja splavala bode po Paki; vkijub znanemu postopanju pri sestavi imenika druge izdaje — ker je prvo naš g. župan navzlic svoji veliki natančnosti izgubil — in kljub obljubam, da se volilcem in volilkam spregleda to ali ono, ali še to podkupovanje? vpraša tiskarski vajenec), ne dobe tretjega razred v svoje roke. i Večina prebivalstva trga Šoštanj je slovenska in ostane slovenska, in naj Südmarka in nje privrženci delajo še strast-nejše, kakor dozdaj. Dne 14. svečana voli 3.; razred, dne 15. prvhin drugi, Dal Bog, da bi v drugem razredu dva znana Slovenca bila resnično tudi Slovenca, katera pokažeta z dejanji, da se ne ustrašita tiste mogočne hiše, katera je letošnjo, zimo odpustila nad 50 delavcev, ki sedaj trpe bedo in stradanje.
Spuhlja. Zadnji dopis iz jSpuhlje ne odgovarja popolnoma resnici, ker fanti, o katerih' se, je pisalo, niso bili iz Spuhlje, temveč Prosenjakova iz Brstja. Toliko resnici na ljubo. Nahaja se pa tu pri nas nek mlad fant, kateri je od premožnih starišev, ki se baje s tem ponašajo, da imajo tako finega, sina, kateri z nožem okoli hodi in hoče ž njim druge fante raniti. Ti stariši se opominjajo, da, ako ne bodo bolj za svojega najmlajšega sina skrbeli in njegovo nastopanje zanaprej preprečili, bo cela stvar prišla pred sodnijo. Spuhljanci kaj takega ne bodemo več mirno prenašali.:
Luče. V korist šolske mladine je tukajšnje izobraževalno društvo priredilo, 30. prosinca diletantsko predstavo s petjem, in sicer '„Pri gospodi“ in „Kmet Herod“. Igralo se je našim razmeram primerno prav dobro. Zelo je ugajala občinstvu „Micona“ „Gašper“ i „Matijče“; tudi ostale vloge so se rešile vse hvale vredno. Za dober uspeh gre velika hvala organistu Ivo Ropu in njegovim tovarišem in tovarišicam. Cisti dobiček je izdaten. — Nekaj smešnega se je pa pri tej predstavi vendar pripetilo. Neko dekle, ki ni na donrem glasu, je vstopne znake ponarejalo in prodajalo. Pozabila pa je novopečena kasirka sku-piček odračunati. Za to nepotrebno skrb in trudapol-no delo bo morala iti v Gornjigrad po plačilo.
Ljutomer. Veteransko društvo za Ljutomer in ljutomersko okolico je imenovalo na svojem občnem zboru dne 30. prosinca 1910 enoglasno častnim članom veleč. g. dekana Martina Jurkoviča, milostljivo gospo kumico Marijo Postružnik, velerodnega gospoda dvornega svetnika dr., Miroslava Ploja in gospoda Frana Ceha, učitelja v Ljutomeru za njihove zasluge za društvo.
Mozirje. Kam pluje po županovem sistemu mozirska naprednost, kaže sledeči slučaj. Na mejniku med zemljiščem liberalnega in našega posestnika je bil plot ali ograja; ker pa prvemu ni bila ograja po volji, se pritoži pri županu, in glej —. G. župan Goričar zaukaže takoj, na svojo mogočnost, ne da bi zaslišal obe stranki, in brez občinskega odbora, da mora pristaš Kmečke zveze ograjo odstraniti, in sicer v 48. urah. Ker se pa to ni zgodilo, se je župan razsrdil in šel brez pomisleka osebno s svojim uniformiranim policajem in enim težakom in — ograjo podrl. Na to dejstvo je bil pristaš Kmečke zveze primoran, vložiti proti sosedu tožbo radi lastninske pravice, proti županu pa radi motenja posestva. Pri sodnijski obravnavi dne 5. svečana 1910 se je izkazala lastninska pravica in je g. župan imenitno pogorel. Taka je mozirska naprednost, katera noče biti „liberalna“.
Koroško.
Celovec. Mi celovški Slovenci smo z radostjo sprejeli vest, da so se Slovenci v St. liju nad Mariborom pri zadnjih občinskih volitvah tako krepko držali. Mi občudujemo naše šentiljske brate, da tako čvrsto branijo ,od očetov jim izročeno dedno last, kljub temu, da se je nad St. Ilj spravil tako krut in ohol sovrag v obliki protestantovske Südmarke. Želimo si le tu na Koroškem tudi mnogo tako boja vajenih in značajnih Sentiljčanov. Zvedeli smo, da se niti eden pravi Slovenec ni izneveril pri teh volitvah, ampak da so vsi šli pogumno v boj proti sovragu krščanstva in Slovenstva. Čestitamo slovenskemu St. liju in kličemo slovenskim Korošcem! Posnemajmo Šentiljeane!
Smarjeta v Rožu. Pri nas so se vršile občinske volitve, pri katerih smo Slovenci krasno zmagali ( v II. in III. razredu, vkljub nasprotni sili. Zudanom je bil izvoljen vrli našinec gospod Tomaž Wolf, p. d. Tenžej, v Dolih že tretjikrat. Tudi krajni šolski svet je popolnoma v slovenskih rokah; načelnikom smo izvolili gospoda Josipa Sablačana, p- d. Strugar.
Rabite le vžigalice: V korist obmejnim Slovencem!
SRP
?:s*

skrbne
Izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za knhinjo s soparom, s plinom in peči na plin. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Pri frsnc Karfln-a nasledniku
Janko- ftrfman
v Šeni JurJu ob Jul, fel.
dobite za
poročne slavnosti
najlepše, novodošlo močno fn stanovitno blago za moške in ženske obleke, kakor tudi lepe vence, šopke, svilnate robce ter vsakovrstno drago priznano dobro blago po zelo nizki ceni.
Franc Kartin-a naslednik
Sent Jur ob luž. žel.
Velikanska zaloga s
mannfakturnega, volnenega, suknenoga in platnenega blaga. — Bogata zaloga najboljše špecerije in železnine.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
0 IzdelovateU cerkvenega orodja in posode Q
Župnijska ulica št- 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno
O orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim. 38 Svoji k svojim!
Hranilne vloge
so sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 49/0, proti 3 mesečni odpovedi po 4'/,. Obresti se pripisujejo h kapitala 1. januarja in 1- julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stevaaje kaj prekinilo. Za nalaganje po poiti so poštno hranilne položnice na raipolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica »»mn
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 43/4%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5 '/»*/• in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojaj« na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne preseglo 7 kron. —r Prošnje «a vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolek«.
Po-ajtlnlea Ima tail na ras|»«>Ia«re..Uaiaiče hranilne
-t.ißSr
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 3 do 12 dopoldne, izvzamii praznike. — V uradnih urah se sprejema ha izplačuje denar.
----dajejo
delavnik od 8.—18.
cs
i r i
Cerkveni in sobni slikar In pleskar
Franjo Horvat
mARIBOR, Kasinojasse štev. 2.
S^priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53

8.:
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Stropi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal » okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2<
la drobno.
PREVIDNOST
blago, cefiri, batisti in peiilni kambrik za ženske obleke v velikanski izberi in po čudovito nizkih cenah se dobi v narodni veletrgovski hiši
R. Stermecki, Celje
Vzorci proti vrntvi zastonj in pošiljatve Čez K 20'— franko. Prepričajte se o „Bomba“ tkanini, katera je preisknšena najboljša za žensko in moško perilo. — Kos 23 met. franko K 15 50. Cajgasti ostanki po 20 met. trpežni K 8-—•, fini K 10—, zelo fini K 12-—.	3
gospodinje
temelji na tem, do pri nakupu [Kathreiner Kneippove sladne kave ne zahteva samo sladne kave ampak vsakokrat izrečno naglasa, da hoče [Kathreiner in vzame le take izvirne zavitke, na katerih se nahaja slika župnika [Kneippa kot varstvena znamka in ime [Kathreiner. JCe ti znaki jamčijo za pristnost [Kathreinerjo.
	■	m		
	MALA NAZNANILA	
mr	ki se »-prejemajo po 2 vin. od besedo, najmanjši znesek je 50 vinarjev. Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori.	mn
Službi organista in cerkovnik* je Mladom*?! ■v TimenicTp: Škofiidvor blizn MiaCieillC, Celovca izpraznjena in se lahko ki je z dobrim vspehom izvršil vi-hitro nastopi. Pogoji ugodni. Pro- ničarski tečaj, želi priti za šafarja silei, vešči kakega rokodelstva, ali nastopiti kako drugo službo, imajo prednost. — Župnijski urad Naslov Jožef Jančič, Laporje pri St. Jurja v Timeniei. Slov. Bistrici. 18		
9»	Posojilnica v Brežicah".	
Občni zbor
se vrši
v petek, dne 11. svečana 1910 popoldne ob 3. url v lastni pisarni.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potjjenje letnega račnna.
3.	Razdelitev čistega dobička.
1	4. Izvolitev načelstva.
5.	Izvolitev računskih pregledovalcev.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob 3. ari ne bil sklepčen, vrši se isti dan in v istem prostora ob 4. ari popoldne dragi občni zbor, ki sklepa takrat pri vsakem števila zadružnikov.
14	NAČELSTVO.
Volneno
ÄXXXX Restavracija_____________
Narodni dom
v MaHboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
MT Stolna ulica št. 6
trgom in stolno cerkvijo).