Loto m., itev. fTO V Ljubljani, petek one 21. lullja t*22 Pegam* m* ^H^ltVa 7? p»r - 3 K ob * glutra|. Stane aiesečno T-6C Dto za inozemstvo 18'— . Oglasi po tarif«. Uredništvo: Miklošičeva cesta st. 16/1 Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, Uprftfoištvo: Ljubljana, Prešernova ul. št. 54. Telel, st 36. Podružnice: , Maribor. Barvarska ulica ' st.l. TeL it 12 Celje, Aleksancr cest? Račun pri pofan. e«.ov. zavodu štev. 1I.V-12. Ljubljana, 20. .julija. Jutri e« obnavlja, dan. ko je v- Delnicah zločinska roka. iz zasede imičfl.i življenje Milorada Draškoviča. Krvna, osveta komunističnih desperadov si jo izbrala, za žrtev najsilnejšega moža. Jugoslavije in najenergičnejšega na sprotnika, nereda in prevrata- v ra5! domovini Draškovi6 je padel, toda. in-fernain naklepi, ki naj bi se približali t, njegovo smrtjo za velik korak s/voir' mu <*iljn. so pr»drii pod. mrtvo tržo to najbritkejše žrtve, kar jih je zahtevalo dosedaj naše, mlado nacijonalno življenje. Danes po enem letu, ko vidimo, kako nam povsodi nedostaje voditeljev in državnikov velikopoteznega pogleda, na naloge sedanjosti in bodočnosti našega rodu, mož, ki so pripravljeni žrtvovati vse za dobrobit, mlade našo domovine in ki hi bili sposobni pripeljati Jugoslavijo preko skrbi in težkoč njenih otroških let v prvo visto-modernih kulturnih držav, občutimobolj kakor pred letom, kaj >kdio izgubili v Draškoviču. V njem so somišljeniki in nasprotniki videli državnika. M je bil predestiniran. da postane voditelj države v dnevih ustvarjanja- in konsolidacije. Jugoslovanski demokraciji je bil no*itelj in isvrševatelj njenih najvišjih načel, bil ji je. osebni porok za snago čiste, jugoslovanske narodne ideje napram i-vsaki reakcij plemenskega ali historičnega separatizma. Kmečkega, sina iz Šumadije so dici-Ie v?e dobre in lepe lastnosti Slo reka iz naroda, narava in vzgoja sta ga ^oblikovala v pravega demokrata po kulturi in moralnih idejah, on. pravi Srbin je bil prost vsake plemenske oakosrčnosti. iz ce-Ie svoje duše Jugoslovan in neomajno je bilo v njem zaupanje v veliko bodočnost velikega naroda. Njegov ustvarjajoči duh si je neprestano postavljal nove naloge in njegov zdravi optimizem ni klonil sred nobeno težkočo. In kar je glavno: DraSkcvič je bil človek pozitivnega dela, p-niki bodo sledili. Italijanska vladna karisa. Rfan. 20. juiija. (Izv.) Zbornica se ie sestala danes v kratki seji. v kateri se je razpravljalo o rešitvi vladne krize. Katoliška ljudska stranka je sklenila, da ne vzame v novo vlado niti socialnih demokratov niti desničarjev, ampak da bo sodelovala le v vladi, ki bi jo sestavljate stranke centama. Beograd, 20. julija. (Izv.) Današnja seja, skupščine je pričela ob 0.15. Na dnevnem redu je bila. razprava o poročilu finančnega odbora glede zakonskega predloga o državnem zunanjem posojilu v letu 1922 za kraljevino SHS. Pred prehodom na dnevni red je minister pravde, dr. Laza Markovič, energično zavračal napade beograjske -»Epo-he» na njegovo osebo in izjavil, da bo tožil zaradi klevet, glavnega in odgovornega urednika Vlado Ristoviča. Izrazil je tudi svoje obžalovanje, da kot minister s takim tipom ne more obračunati tako, kakor bi hotel. Nato je glavni poročevalec, po»l. An-drija Radovič prečila! poročilo finančnega odbora o lOGmilijonskem zunanjem posojilu, nakar je podal posl. Gjonovie imenom manjšinskih skupin odvojeno mišljenje. Sledila, je načelna razprava in se je prvi oglasil k besedi finančni minister dr. Kumanudi, ki je ob splošni pozornosti izva.js4 med drugim: Politični pomen posojila. lOftaiili jonsko dolarsko posojilo je prvo posojilo v pravem pomenu besede, ki ga je sklenila po vojni naša država v inozemstvu. Po dolgem razmatranju pogojev, ki so nam jih nudile razne inozemske skupine, se je vlada odločila, da sprejme ponudbo Blerove grupe. Dejstvo, iia uam je bilo stavljenih mnogo ponudb, dokazuje, da ima naša država. v inozemstvu velik kredit. Čeprav je izvestna propaganda znotraj in zunaj delovala, proti našemu ugledu, vendar ni mogla omajati zaupanje in vere v na.šo domovino v inozemstvu. Ta pro paganda se je razpadla, posebno v Ameriki po zaključku posojila. V Ameriki so bile namreč razširjene vesti, da je izbruhnila, pri nas resolucija, da. so se nekatere pokrajine odcepile in da, je nastopil finančni krah. Vendar pa ta propaganda, ki je bila. sijajno organizirana . in dobro plačana, ni uspela. Po priznanju naše države z mirovno pogodbo. znači ta mednarodni akt o zunanjem posojilu, ki ga je proučila tudi že ameriška, vlada, novo priznanje in novo potrdilo našega državnega, in narodnega, edinstva Država, ki prejme tako posojilo v prilikah, v kakršnih se nahaja sedaj Evropa, ima nedvomno zadostna jamstva, za svojo boljšo bodočnost Toliko c političnem msča.iu posojila. Gospodarska stran posojila. Nič manj važna ni gospodarska, stra.n posojila. Velike količine zdravega, denarja ki pridejo v našo državo, se bodo porabile samo za produktivne svrhe. Vojna je napravila, ogromno škodo, obnova je potrebna, a. cmogoča brez pomoči tujega kapitala.. Z razširjenjem železniškega omrežja se bo povečal promet. ki bo odpri izvoz našim produktom in omogočil lažjo komunikacijo in izmeno dobrin znotraj države, vsled česar se bo popravil tudi dinar. Pinar pa se bo popravil tudi vsled tega, ker bo mnogo zdravega denarja, zamenjalo našo, bolno valuto in ker se bo posojilo odplačevalo v dolgih letih. Naš gospodarski položaj se bo in se mora popraviti. ker bomo porabili posojilo s.imo za produktivne cilje>. Historijat pogajanj. Nato je finančni minister opisal, kako je bila pogodha sklenjena, in predložena skupščini. Navedel je ves historijat pogajanj. Prva ponudba je bila stavljena lani iz Anglije. Londonska, pogajanja pa so dokazala, da, je bila nesprejemljiva. Spominja se nato ponudbe I.vova in Dondukova, ki je bila v zvezi s ponudbo iz leta, 1920. Meseca, marca. 1922 je vlada prejela v načelu .ponudbo.. Bisioa ve skupine in pričela takoj podrobna, posrajania. Opfce obširno razvoi pogajanj in zaključek posojila in izjavi, d* s« bodo prvi avansi porabili samo za železnice. Kar se tiče pogajanj samih, dopušča, da je bilo s strani druge Oras-sove skupine, dosti nelojalnih akcij proti temu poeo.tilu. Ko je prišla ponudba od banke Holgatem je vlada stavila pogajanja z Blerom. ki so se pričela 9. marca, ker je bila, na »tališču, da se morajo premotriti vsi pogoji in vse ponudbe in potem izbrati najugodnejša. Zastopniki banke Holgaten, ki se jim je pozneje pridružila tudi banka Fundati-on, so predložili sledečo ponudbo: 100 milijonov dolarjev na 40 let z amortizacijo, ki se prične po 5 letih po emisijskemu tečaju 87.25, 8 odst. obresti in konverzija po 10 letih. Vlada je primerjala obe ponudbi in prišla, do prepričanja. da je glede ^adnje železnic ponudba banke Fund^tion težja od Blerove. Ko je banka Holgaten pozneje odstopila, je banka Fundatiou stavila nove pogoje, ki .so bili istotako nesprejemljivi, oziroma manj ugodni kakor Ble-rovi, ki so bili kocono tudi sprejeti. Le xa investicijske svrhe. Finančni minister dr. Kumanudi je končal svoja, izvajanja r. zagotovilom, da se bo porabilo posojilo samo za stvarne potrebe. Vrelo n bo samo toliko, kolikor bo potrebno in vložilo tako. da bodo imeli od tega koriet splošno;^, naše finance in on« dinar. 'Viharno odobravanje v oentru). Posl. dr. Dulibič (Jugo^ov. klub) .je kritiziraj posojilo, češ da je škodljivo in da se z njim ne bo popravil tmš dinar. Sej« je bila *ak!juč*»e ob tlfO POPOLDANSKA SEJA Popoldne ob 5. tiri «e .je nadaljevala razprava, o zunanjem posojilu. Govorili so samo govorniki opozicije. Republikanec Gjonovič je v svojem govoru trdil, da ne veruje, da bi imelo to posojilo političen in gospodarski uspeh. 0 ponudnikih je tidiL da jih je veliko, ki iščejo mesta, kjer bi mogli plasirati posojila, Friznava, da je potrebno posojilo, ah v tako posojilo pod takimi pogoji ravno v sedanji izvozni .sezoni, ko se dinar sam popravlja, m na mestu. Zato bo glasoval proti posojilo. — Za njim je govoril Mustafa beg Kapetanovič. član muslimanske Spahove grupe, ki je trdil, da posojilo ni dobro, ker nas bo tako težilo, da ne bomo mogli dihati. Proti posojilu sta govorila še posl. Lazič, ki se je zlasti pritoževal, da vlada zavlačuje izplačevanje vojne odškodnine, in poslanec Deržič. ki je v svojem zelo dolgem govoru kritiziral posojilo ?eja je bila ob pol 9. uri zaključena NOČNA SEJA. Beograd, 2L jnlija ob 1. uri zjutraj. (Izv.) Večerna seja se je pričela ob 9. uri. Prvi je govoril socialist Drvac. ki je trdil, da smo z ameriškim posojilom prodani in izdani inozemskemu kapitalizmu na milost in nemilost. Za Diva-cem je govoril v imenu klerikalcev poslanec Šimrak. ki je opolnoči zahteval, naj se seja, prekine. Večina se je proti-vila. tej zahtevi m prišlo je do prepira in hrupa Podpredsednik V nji čir, je Šim-raka in njegove tovariše ponovno pozval na red. Ker vrišč ni ponehal, je prekinil sejo. Ko se je ?eja zopet nadaljevala, bi bil imel govoriti neki zemljo-tadnik, pa ga klerikalci niso pustili govoriti ter so ponovno začeli razgrajati. Zopet je govoril šimrak, ki je naenkrat nastopil za osemurni delavnik, potem pa predložil predsedniku zahtevo, naj bo seja tajna. Seja se je nato končala o pol 1. uri zjutraj. Prihodnja bo danes ob ?. uri daaoldne, nnvm, ua w y• i----1- *—:--------. - . ,r , , v slučaju neuspeha pogajanj ponovno ■ meja mod Avstrijo m Mizarsko, Va predložiti Zvezi narodov, »i pridrži kor t«di Madžarsko m kralievnw Sr svet Zveze a ta stečaj ukrepati, ka-,; bov. Hrvatov in Slovencev, se bo od kor to predvidevajo njegovi statuti in i ločilo na prihodnji ki se vtpi kon t kolikor »pada zadeva v njegovo pri- i m« avsrusta. _ stojnost 1 Koncentracija laških čet na naši meji* VZNEMIRJENJE PREBIVALSTVA. - SKRIVNOSTNI NAMENI RIM- SKC VLADE- Reka, "30. .jufijs. Izv.) Pri. Št Petru na Krat« koncentrirajo Italijani zadnje dni velike množine vojaštva. Istotako je opažati, da ja v severnem Kvarnem zbranih mnogo ftdinie itab- Z TtahjaiisBe *tr*m ee naglasa Žmh rektno. da s« konreatrirajo itaKjag ske samo v svrho manevrov, adi ps, se. da. ima kaucenitraeija drug ua men. bodisi da se bo sknfcdo prwwe- ..........v _____^A^AJUA Kvarnem zbranih mnogo cdmte itan- men. oooi?i ' Lske vojne mornarice. Naši ljudje v čiti izv^tev ^pall^e^odbe, mn s'/vi an^m so nuil besa xdo j si prikriti z ra srnini zasedenem ozemlju so radi tega zelo vznemirjeni in t.o tem bolj, ker se je zadnje čase govorilo, 'ia s« odnosa,u naše. draave z Itslijo prijatBljski m da .. > ____J mtiLriKJ^m V. 11.1 I ' * . ' — - "-f-----r - _ ' si prikriti z raznimi komedijami na n? ših mejah notranje »mire v Italiji io taj-.o odvrniti italijansko ja-vnoet. težavneara položaja, v katerega je tp _ .. .r. ..j____i— času popolnima izvedena. Pred izbruhom nove državljanske vojne v Italiji* KOMUNISTI UMORILI FAŠISTOVSKEGA TAJNIKA, .F£|JSn ZA-^fiAif KOMUNISTIČNI DOM. - KOMUNISTI PROGLAbAJO ffio sSC T.S f« ^OBILIZACUa - PA- MUan. >oi»a. Ozv.» Italija stoji 1 Ite vsi faštstovski le^ionarii za mpfcah- nod novo težko noUanio krizo, ki sro- i zirane. _ .. . zi po Twiern obsecu prekositi vse dru- i Prebivalstva se loteva patfta.^ i V Ite se bije v parlamentu taji ker jc očitno- da -^ drza^ varno^ % vlado, napeniak. po celi ^za-; služba aoceU^ved.l^^a m vi fašisti in komunisti vse s.le, da oiaci- j Ma ^e Sdi v- io wo»e pozicije. Od vseh strani priha- sistovskih pongalcev m ne kaze tott aio SoroSL o nov,h izeredrh in no«h i nadalje mkake volje, prepreati nove rio-V^u ! čine. Mnogi trgovci so zaprh svoje lo- spopadih- ' " Naiboh je jav-nosi razburil dogodek, ki se je odigral danes v Miianu. Tajnik CIIIU. Jttuu«! ---------- kale, ravnotako nekatere banke. Ziviie-nje po mestn je zastalo in vse s strahom LrAnSikePei/err-^ n^r^ S nadkjne.a razvoja dogodkov SS na cesti umorjen. PašisH j Celo so zato napad« dom komunistov m ga na « , z^vlj ^de^.ioze doznal o tem centralni odbor jraio tudi komunisti, k! so obstopffi svoj delavskih orcatiiza.cii. ie skleaH napove- ■ razdejani dom. Si vTeli S generalno stavko. Pri- Posebne izdaje hstov Sek še ni določen, pričakuje pa se vije vojna uprava.dirigirala v Mdat 1 na voia^ka oiačenia, vendar pa po do- v Sor ^ proklamaciio generalne j sedanjih slabih izkušnjah tadi to preb,-Stavke je rrera fašistov izdala manifest.; valstvo ne more pomiriti, po katerem nai se etnatraio od bjtri da-J Korfantvieva ministrska lista. Skimtmt ostane zunanji minister. Varšava, > julija (Izy.) Korfan*y je sestavil nastopno mini-trsko listo: Zunanje ministrstvo S k 5 r m n n t. notranje Weychart finance Mi cha.lt.ki. vojna SosnikowSki. trgovina Stranburger, pravosod^ K u e z y n s k i. proe.veo, »odlov. s k i. Korfautv bo dan«; li»to preil-itn v podpis državnemu predsedniku. Vendar je še dvomlpvo. »li bo Pilsudski podpisal to SPOPADI MED POLICIJO IN STAVKUJOCIMI DELAVCI V AMERIKI. New York. julija. (Izv.) V Wels-burgu je prišlo do hudih spopadov med stavkajočimi rudarii in policijo. Rudarji so napadli straže pri rudnikih in jih večinoma pobili, nakar so zažgali rudnike. Poklicana ie bila na pomoč policija, ki je še-!e po hudem boiu raz gnala demonstrante. V Griitonu v Virginiii je prišlo do spopada, v katerem ie bilo ubitih 12 rudarjev. V Chicagu je bilo zastrupljenih 30 delavcev. Tudi po drugih mestih ie prišlo do hudih spopadov med stavkajočim deiavbtvpm in policijo. STAVKA V DRŽAVNI TISKARNI V BEOGRADU. Beograd. 20. iuliia. (!zv.> Delava državne tiskarne in nekoliko delavcev iz državne tovarne za cigaretni papii, vse-j ga skupaj okoli 500, so danes stopili v 1 stavko, ker se ni ugodiio njihovi prošnn ' za povišanie draginiskih doklad. DR. LAGINJA PRI ZUNANJE* MINISTRU. Beograd. 20. julija (Izv.) Danes j« konferiral zunanji minister dr. Ninčic r ; bivšim banom dr. Laginio o raznih vpra-| šanjih jadranskega problema, predvsere o pasu okrog Zadra. ODHOD PAŠIČA NA BLED. Beograd. 20. julija. (Izv.) Kakor ie izvedel Vaš dopisnik, ie ministrski pred-' sednik Pašič skleni!, da odpotuje v so-! boto po glasovanio o proračuna za dv.f | dni na Bled. da poroča kralnt o PoJitič. i nem pdozaiu. IZOBRAZBA UČITELJIC ZA GO- spodin.iske sw-e. 1 Beograd. 19. julija- (Izv.) Začetkom i prihodnjega šolskega leta namerava mi-j nistrstvo prosvete poslati na študije v ! gospodinjske šole na Češkem 12, na Slo-j vaško pa 4 učiteljice. Pravico imajo sa-. mo stalne učiteljice, ki so položile prak-uijaB.iajit_jB aanaa3 tet stežje, MM um mm im^^IJu^^iŠ^^, S^^JSiHl^E Pmatno gledaHSee * Beogradu Kaker smo oh' V soboto proti p nrmsiHn nrillhf. da nrisrčno DO- i______. - .„«„..,__„t »I«* ' tn?it i« duh. Id vlada v klerikalni stran- J SSenl se osmera^a v B»o*radti t«. nasprotniki | tega ieta » privatnim *s.pit^om igra-? iovo ne opustijo prilike, da prisrčno po- i zdravijo v svoji sredini bratsko sokol sko mladino.. Naj zavihrajo naše zasta- Sta.nger. M je glasoval proti vladi. Ministrski predsednik jo izjavil, da bo vlada z ozirom na zbornični »klen vc češki deci v pozdrav! Pohitlmo na! tikrenila, kar je potrebno. kolodvor, da zaktičemo SoboUčem in\ Po seji je ministrski predsednik . i uju*.jw i« ~ - r~~' ' toži telil Jugoslavije. Vsi sovražniki našega naroda jim pri tem poslu krepko pomagate. Lahi, .Madžari in nem!ki le- gitlmisti 10 kakor en mož na njihovi strani. Ogabni dunajski organ avstrii-predložil ostavko skih klerikalcev »Relchspost* maršira ----- ' zopet na čelu kampanje, kakor nekdaj, ko ie diviala v besnem sovraštvu oroti mocV) posojila, f? hoče »odvzeti pr čamkim pokrajinam možnost razvoja.- z „a" stran te prozorne bolgarske propa- j podkupilo. Ln da so *r«ji*rn posoji- ! grafi ji "bdela! -vetovrn denarm pole:. • gande tako? Dostav® blokaši in na5l|la priredili merodajnim poslanskim in!Opozarjamo nase čltaflje na <0 o-, t.i__• 1._i.i c^tv rvH VP* : »^»»veVim l,-r^rrnrii nnv novo dram' !H-• kleriKa!Cl. M SO Din izven »uuc wu »v- 1 !DiTU5TTSKim MVguui |ijvf ^»I.uuiic w--.uk . t selega pričakovanja, da bo Jngos!avUa | ^ jn UampftnlzinMiJe*. Glarilo katv! Nove čeJke drame. .Taroslav m« m Kot Fact-ovi nasledniki se imenuje-j v Londonu postavljen« predsodnik^ in franke ^lovesno ^zjavlja^ia_m-! Je jzdal j •n ,w«ni oredsSr De Nicola, kt ne vedo. Vaj bf 'še grdega povedali o mloa8 t^m v«ten: ne verovati z naslovom -Dedictvi,. Leon Blatny iOrlaS!^?ittiinbcOjpotihoma tudi - našem režimu v Makedoniji v prilog v?prjčo d^tva da je Jugoelovaneka | i^dal _novo Sro^^ ^dzemi^ >Lr nasern ICillllu » M jns^uui..'. - r.....a \ ijiriou U-F'. J^ ... — . o- Bolgarom. Ko se ie iz Sofije lanslrala vjB/ja ^tim »kapitalistične b»o, »Hrvat* et con s. z debelimi črkami napovedali morallčno katastrofo Jugoslavije. ske cincarsko —-------- t—;—_ , -........— . »Straža- je kt to. da v> gra-inja ze-ikem noro kolektive" dramo. leznic odeodi. dokler jih ne bo izved- j------ la »avtonomna Slovenja*. — Kaj po-1 m^ni 19. redno za-edanje sveta Lige j narodov v Londonu? »Strahovito kio- )e. naroaov v i.uuuuuu. .^uaiiu-^j Dosedanji potek razprave v Londonu \ f,jto v starikavo Pašičfn o iice.> — t v. J.. ::L _____ . « ^ rrl/vhA _ 1 -m . v * j • __--1 — - - - Vva1/»1 r. Padec italijanske silacSe. ,,, -«.• • -nr, , urianao Nezaupnica z 288 proti 102 glasovoma, Oioiitri nr. Rim, 19. .julija. • --- Kar je bilo danes d ono kine še v-eona mednarodna kom.slja prouči spor ,v of>.riamenui iiave.ie 11udze.n1 re- je z naslovom židovske norodi;e>.. jj-o;. Copeh pe izdasta že kaže. da jih vse i najvažnejše' Na seji sveta Lige, ki se ie vršila v!^^ pravice na Makedonijo*, ter pri-1 nastani v »osnem m wac«u. ta v Palcsti-i sredo ie šef bolgarske delegacije Todo- izvija: »Bolsrarija se n>- boji luči in ; učiteljišča ob Resljevi <-esti. Madžarskem, rov v bistvu razvijal le to, kar je bol- I repniee.^ — 6 političnih umorih v Bol-: U. deški osnovni šoli ob Gor I (rareka vlada oovdariaia v svojem inter-j ;Tirj:- jj, 0 komitaških zločinih sodi : cesti se nastane meški naraščaj sled ioskušal je le ^^ Korošca, da so »v sven' Jhip; Beograd. Bjelovar. Kragnjev.: ške akcije mogo- j e im^rijalizmom. ki se jft! Novi Sad. Osijek, Rijeka- Split, Ve!.'1 3 zavladale ne le; proti nemškemu in bolgarska-! Bečkerek. Zagreb in Maribor v »kopnem 3i v sosednih dr-j — n našem proračunu i »»rilo 38š S"a srednji tehnični šoli e* Sokoistvo Nastanitev naraiisja v dneh 22. In 23. t. m. Češki naraščaj (moSki in žeii?k;.'_ j nastani v moškim in ženskem odči? sosednih dr-— o našem irroračunu | jt0vilu 388. Na srednji tehnični šoli pomirjenjem notranjih bojev v drža- j Ligi včlanjenih držav, v i. Genovska konferenca jo še nekam i i:-pela, vsaj toliko, da parlament ni mogel očitati vladi, Ja ni storila vse- i ku pariške konference v letu 1919. . kar je bilo v njeni moči. ali uspela namreč Liga ovlaščena. da nad narodi J oa«°yonu -V' > _ _ ......................i . i___k,ui, IPalfAtina. Sirila. mur.SKl Oi Sno SiSejSfvprašanj Je ono o|«. '- mesta ter sklene primerne ukre-mandatu nad Palestino. — Po zaključ-| Aškercovi «esti se nastane 4*5 moškega naraščaja žup: " ga, pa ni vlada v dragem delit -^.-ojega ; rograma. Sicer se ji je posrečilo, preprečiti notranje boje za časa genovske arabskih teritorijev (Palestina, Sirija, Mezopotamija, ki so prej pripadali turškemu cesarstvu in sc ne morejo sami Konference," da zunanji svet, zbran na vladati, razdeli mandate med poedine -;imih laških tleh. ni na lastne oči gle- velesile, k dal, kako vkljub vsem zakonom in vladnim odredbam kolje Lah Laha. ne da bi se vsled tega nacilnikom zgodilo kaj zakonitega, — ali komaj se je svetovna konferenca razšla, je no-; ran ji vihar zopet izbruhnil z vso silo. katere potem v imenu Lige izvršujejo npravo. Mandat za Palestino je provlzorično s soglasjem ostalih velesil prevzela Anglija, ki ie nameravala v Palestini ustvariti narodno ognjišče Židovstva. Vsled odpora Arabcev. Iti tvoriio prvotni narodni element v Pale- parlamentu .navedel luidž/etni ref« ->ga naraščaja iup: Celje. Ljubljani, rent- --Stvar ie ta. da 50 te številke | Ljnbijana L Na J. mestni deški os;;o zlagane in da Beograd Slovenijo » L- (Komenskega ulica 19) 472 mc Hrvateko iižema-t"— Napoved F--1 kega naraščaja lup Kranj in Novo tc hodnje seje Demokratskega. IJuba: j 3t0 »Seja bo burna, izzvala' bo razne Na izvajanja poslanika Todorovu so ugoslovanski. grški in ru-mur,ski delegat s skupno izjavo, v ka- ^ ____________. _________ _ teri p<.>vdarjajo. da vsled kolektivne no- dovedlaTklnb do razcepa in raz- ■ m Vr+ači "Erjavčeva ceeta 19 iti 21 te od 16. junija sploh ni bil ogrožen ,dvoia Kakor so se razdvojili sloven - - -in de Bolgarija ni imela povoda se ob- gki dčmokra,ti, tako se bodo >rbijan Ženski naraščaj bo nastanjen: V šok: »ki. ker jih ni družila dosedaj vez pro-aramatičnih načel. ampa.k kontarska nepoštenost združena s pohlepom po oblasti.* — O beograjskem 'delu-, lri je v najsumljivejsili stikih z itau- ; ran ji vihar zopet izbruhnil z vso silo. tvorno prvom, naroa i e ^ logov" razpravo o dopisu Bolgarije od- Pokazalo se 30 očitno, da vlada nima j sta. in Protestov \ J>ro«, ^ ? ^ ^ ;liti moči niti volje. c> bolonjski dogodki, fašistovski bes jo vstajal večino objestneje. cela velika mesta, da. cele pokrajino so zajedale pod fašistovsko mobilizacijo, ki jih je [»plavila s tisoči in tisoči oboroženih nasilnikov. Vlada pa je izdajala svoje odredbe, stroge na zunaj, meh- privilegiranemu položaju cionistov Je! strni x dnevnega reda. postal interes za palestinski mandat zelo velik, ker vključuje v sebi politična, verska, ekonomska in etična vprašania, k! zadajejo Ligi dovoli brige. Vendar pa nI dvoma, da bo Liga ponovno potrdila angleški mandat. V zadevah narodnostnih manjšin v poedinih državah ima Liga nalogo, osi- delegatov povdarja tudi. da Bolgarija ni lojalno postopala. Ona se je naipreje obrnila na Ligo- potem pa je odgovorila na našo demaršo. da želi spor poravna- _ ti v medsebojnem sporazumu. Svet L!- ""osianištvom: -Okrog lista ge naj torej iz formalnih in stvarnih raz- J ^ pitani politiki iz raznih, pripravljeni tudi 3 s srbskili strank, zato se kritika od te; Br ^ ___Imr rrf«Mj»n(l '0111113 : , -___- ia! . žup: Celje in Ljubljana. 1. v skupiiei." Številu 357, V Jakobski dekliški i meščanski soli zupe: Beogr.i/-. cr l*r rw ftllOJA I . .1. _7 _ 7 ce, najmanj pa oblastnik;, ki so kar. , , 7,__________ | ičitno podpiral akcije. lažistovsJvft ;n zaKttucene na m,- , ?0t0™.ie- da ne pri$Il,l"a I ~ . , „ . . T ,„, _„ mn račun tisti, ki ;tpavm . . f.iiL"J I kem makedonskem egnlu kuhati svojo1 Svet Lige ic nato naroči! japonskemu delegatu baronu Tshl, ki je poročeva! o tej zadevi, da naj skliče sestanek vseh štirih držav, na katerem se naj skuša doseči medsebojni sporazum. Ako M to ^"všc to* s7dtati "iz ene j vanjskih pododsekov. v ,>Sar Mat. bilo nemogoče, bo svet "f J^f« ^ številko tega Mrega poli-, J u poslopje, ki • predlogu naših delegatovr ter ,odred,! na- Jg ^ ^ doycn5ko ipidstvo*. j nastanitev. Člane -an, daljno razpravo al. pa odstavil eelo --------------iT^i5kcga odseka bo spoznati po au- vprašan,e r dnevnega reda. p ku: Zeleni trak na levi roki / napi-otn - ; re ustvariti drugega položaja in drugih -%1Jt - ! - -i r -![.„.! nravic. kakor jih imajo zajamčene na- f separatistično juho Tako ,ie končno pnslo do dogodkov P™ c, i devnih ...... »Stanovanjski odsek>. V ostalem se opozarjaj-j sjiieui. • laku ,ie Končno pnsio ao aogr.oKov i • s man|š5lie v tozadevnih pogod-=---TTŠiT Sr^ASsrateij-i ^^Sf^«! Politične tiliib uči glavni sekretarijat Lige, ki jo lahko kot neosnovano zavrne, ali pa nredloži interesirani uržavi, da v roku dveh mesecev pristavi svoie pripombe. Glavni svet Lise nato pretrese celo zadevo in po potrebi odredi svoje ukrepe, izroči riovanje dvema, poslancema, socialistu '-aribattijd in poslancu Miglioliju. .Istočasno so tudi v novarski provinci, v Piemontu, izbruhnili fašis-tovski nemiri iD je prišlo do težkili spopadov. Položaj za vlado je postal silno re-~en že v soboto, ko so se v zbornici izvedeli eremonski dogodki iu so soci-jalfeti zahtevali preMnjenje razprave, ila morejo stranke pretehtati pomen teh dogodkov. Predlog je bil iprej.-t, in ministrski predsednik Facta .ie iz-j javil, da je pripravljen tK>dati v jori-' iiodnii seji vladno izjavo, na katere oodlagi naj ]>otem zbornica izreče svoje mnenje. Skušalo se je potem pregovoriti Facto, naj poda ostavko brez predidoče izjave in razprave, ali Facta ni hotel posn?mati Bonomija ter je v današnji zbornici podal izjavo, Id pa nikakor ni prepričala večine zbornice, da bi bila njegova, vlada kos svoji nalogi- Facta je obljubljal nove. stroge o yaT0dn^a d do le j v vsem pokazal največje razume vanjo 7i državno edinstvo in za vse nujne državne potrebs. »Tendencijoz-na namigava.nja listov,> .je niidaljevaJ gosp. minister, »rodijo med publiko nezdrave nazore, ki na* lahko Ml j razdvojijo, kakor največji nasprotnik edinstvo. Slovenija potrebuje radi lesnega izvoza neobhodno izhod na mor-je. Trst in Reka ne pridete- y pošt-?v. Ole-le jadran«ke železnice vsi Sloven- ma k 5 glavni izkušnji. Tso-. bodo nujno potrebo zveze Beograda z -Jadranom: Mačvi. Vojvodini Sremu «e temveč bodo pritožbe iz mora odpreti najkrajša pot do morja. Tudi Macedonija potrebuje prometna sredstva, toda njo bo treba najprej 'ekonomsko dvigniti, ker v pr. j vrsti j — Italijanska narodna banka zvi Sa delniško glavnico na 300 milijo razdeljene obleke tistim ki jih nima'" Poziv v:»ein bratom v Ljubljani i"' KK^IT: Upravnisvet j okolici! V sZto. dne - julija., ob ,. banke Banco di Roma» ie sklenil predla- j „ri 25 min. se pnpelje na gb.vn, kolo »ati -a prihodniem izrednem občnem'dvor češkoslovaški narašča;. Pozi-Iji-zboru defnlčarjev zvišanje delniške glav-1 ^ vse brate, da sc v kroju udeleže spi-ni-e zavoda od 15" do 300 milijonov lir. i farna bratskega naraščaja, ki odide ' _ šmrtne obsodbe v Moskvi. k|koj 1» prihodu po Dunajski cesi:. -o.: -Moskvc^čato da Je tamošnje revolu-jin Komenskega -ah« v pnpravl^n > ciiorarno sodišče pretekli teden obsoailo i novanja na u&telpScu. P oseb. ki so bile obdolžene, da po-j Vsem župam in dmštvont Opo«t magale pri prevratni akciii reakcijonar-j jamo, da je znižana vožnja po z.l.zm, neca "cnerala Pakinskega v Sempalatin-1 za naraščajski dan dovoljena le na p; u5»" . . __],__,____i__.-v ;,lr„mi na beif :•• ^ad sto oseb na v dolgo- i laci posebnih zletnih izkaznic na • • _ -__T «•> cJoer r tekt^Teč^mrt--------------------------{pap^ označenih z I., in sicer na - Sibirski nadškoi AnatoU obso- ni in državni železnici za udeležmk. -— - ' ' ' naraščaj, na državnih zeiemi odst. popusta normalnih vozni! Zato morajo nositi legitima- i> ' teri- opozarjajo ako ne bo preprečila, da se na bolgarskem ozemlju organizirajo in oborožu-jeio tolpe, ki neprestano vznemirjajo sosedne države zlasti pa terorizirajo tll-llll^ ------- ------ ,nosi mala indiustriiska Slovenija.* i -f Razgovor posl. dr. Wilfana z dopisnikom listov «Tribuna» in Resto ;del Carlino». Italijansko časopisje sej sosedne države zlasti pa terorizirajo . - bavi e politično j d e računati s .500 odst. mirno prebivalstvo iuzue Orbite (Mace- »^J ; . * ^ v Julij,ki | da .e . Prlstoib;nc — . - . . . . . . 'organizacijo nai?ega zivlja. v- juiij^ri17v)(anlem >jvu doniie) z umori, požigi ^ drugimi zlo-j = Dopisnik listov .Tribuna* >n j teIegTan5e in telefon se bodo od časa do čini. Bolgari,a se je na podlag, S 2, d. | de] ^^ ^ naravnost ^ do,oča1c ^ z1aH parite«. 11 pakta Lige narodov obrnila na Ligo. V svojem pismu bolgarska vlada ne zanika komitaških invazij, pravi pa da njeni protiukrepi niso mogli biti učinkoviti, ker vsled krutih predpisov neuille-ske mirovne pogodhc Bolgarija ne razpolaga z zadostnimi varnostnimi organi. Bolgarija prosi odbor Lige. da odpošlje aH mednarodno komisijo ali pa izbere kakšno drugo sredstvo, da odkloni opasnost konflikta, ki bi ogrožal mir na Balkanu. Bolgarija je storila ta korak ne le, da poskusi dokazati svojo »nedolžnost* in da se izogne posledicam kolektivne no- j k poslancu dr. Wilfamu katerega, označuje kot glavnega, eksponenta sedanjega sribanja, da sliši od njega, kaj Je na, stvari in katera sodba je prava. — Prosveta na stvari xn Katera sooua —i Koncerti Pevski zbor ljubljanske Poslanec dr. Wilfan je poudaflal. da i GIasbeEC Matice* priredi dne 6. avgu-o političnem razkolu _ med ju!ij.--um_t j _ zdraviliškem domu v RogaTkiSla-rw> nt nra biti tovora. :i-mp3J» i . . , . _____ „«.*»„„; AVMTHk .......... • uict v ' sc vnovič znatno povišajo poštne, brze-' ija Eikaka vozna olajšava za povnr' javne in telefonske pristojbine v Avstr!-; Ljubljanski Sokol opozarja ?vr.-v Ji. Glavni odbor ministrskega sveta je! ,;lan;tTr>. ^ nraduje do nadaljnjem. -pooblastil prometnega ministra, da vse, vsak ^ g. g. nK zvečer pristoibine prilagodi valutnim razmeram. dr.i6tveni iobi fNarodni dom. pritličje •-•- - """" s 500 odst.I „ . • -----nabavi zletni nedeijo dn žo. na »NaraiCajski dau- proet v.-top _ j ua 7letno telovadišče. 1 računati s w ^' Članstvo aaj si Gimpreje vseh tarifov. Pristojbine za snak s ^^ ^ ie Slovani ne more biti govora, ompak da gre le za enostavno terilorijalno razdelitev, ki so jo predlagali Gonča-ni edino v to svrho, da se m Gori-1 ravnatelja skem. kjer imamo prav specijalne po-.;' trebc, nase politično delovanje bolj poglobi. Centralizacija za zaščito ?Jo-•anskih interesov v I=rri pa se zato tini koncert, pri katerem natopi zbor 100 jjevoev in pevk pod vodstvom s. a-simo i fw -■ ■ ■ i . - - ; Ministrski predsednik F a c t a £ javil da sedaj, ko je vla ?. jnb- . ,. . , , fSSe »P« ^ mocramiMc kakor v LJubljani koncem, Stanje svetovnih gbnnastičmfc r- 'Nizozemska znnsasttcca. zve t a sezone. . , „., . _ , Šentjakobski gledališki oder v L ju- (članov m članic, -.icarska u hljani Vstopnice za »Desetega bratas j 106.M6 članov, francoska 4t»0.00o v nedeljo dne °3 julija ob 8. uri zve-1 italijanska 15.000 članov, belgijska :'o00 cer v dram«kem gledališču «e dobe v,članov, češkoslovaško sokoistvo '.00.0^ Knrolčeve nr»dnrodaJi v trgovini Tiskovne zadru-1 'ugoelovansko sokoistvo pe. okrog ^ Prešernovi uliei n-' »•nt-iakob^ki i* ''lanie. _ V- __1. PdSarj*. Ofcntjw> »olovan- j nismo dobili. Ko svoje6»-«no nismo ho-|koffi Sto5(o Kadarkoli sta prifla kje skth. ter raznih tujih prijateljskih držav | teb prevzeti pouka zt sramotno nizko \ ^ „.«*«t meri niima. ore- pouka skupaj, je nastal takoi med njima, pre- okrase svoje hiše z zastavami, v prvžjplaco, se nam je grozilo tako na raagi-j^, .io-;m 5o pretepa §e ni nikdar pri-raPk0viča ~o v Beogradu pokopali v prerani grob — aii poet* dostavi pismo iz Delnic, Romalo .je preko Ljubljane in se zakasnilo. Na prvi pogled sem spoznal v naslovu — Dražkovičev rokopis. Drhtečih rok sem odprl kuverto. Pismo je bilo pisano in predano v jutro nsodepoTnega 21. julija, ko je morilec t revolverjem že čakal v zasedi. Pisa-ao je v naglici m neki notranji ner-voaiosti, ki priča, da je velikega, st-e«r tako mirnega in hladnokrmega raoSa. navdajala teom slutnja in 4a ga je neka neodoljiva sila gnala iz kraja, kjer ga. je čakala smrt. Znano je. da je namerava! minisfer Dr.iško-vič se preseliti na Gorenjsko. Priporočal sem mu bii svoj čas mirne in Iju-beznjivr- Pol.jče. kjer Vk se bii v krogu svoje Ijuhljenc rodbine mogoi nemoteno odpočiti od naporov. Kmalu po prihoda v Delnice, se je Draš kovič od-lofiL da odide v Poljče. Javil ;ni je -X_- ■ ■=« J» - — domačini pravočaft- ranjom, a danes so se nemara, doticm ^ ^^ ^ dneTi ^ 8t»la gospodje zabuhli. d» ne vidijo škode, ki nam jo prizadevajo e zadržavanjem zaslužka. Cene so vedno višje, najbolj pa pri živilih. Primer, mast 1. julija 120 kron, danes 140 K. sladkor 1. jul. 66 K, danes 90 K itd. Ali vidite, kako st« nas oškodovali, ker niste izplavali kakor »te obljubili? * Pomoč pogoreicem v Bohinjski Bistrici. Ker je mnogim pogoreicem v Bohinjski. Bistrici požar uničil vse, tudi živež, oboril je pomožni odbor v občinskem domu kuhinjo, kjer bodo dobivali brezplačno brano. Pomožni odbor se bo obrnil na. razne *raai za pomoč. Vodstvo kuhinje je prevzela, gospodična Zemljanova, nčiteljiea na renskem lic-e-ju v Ljubljani. * Imetje naj »e primerno zave raj«. V zadnjem času so iz raznih krajev Slovenije prihajala poročila o požarih, ki so povzročil? ngromno škodo n«. našrm ljudskem imetju. Samo v Bohinjski Bistrici se cen! Skoda vsled požara na, 20 milijonov dinarjev, dočim so bila pogorela poslopja zavarovana le za neznatne vsote. Ker nesreča nikoli ne počiva, je dolžnost vsakega umneg? gospodarja. Sova notna banka. Avstrijska krona je za ruskna Uem najslabša valuta na svetu. Sc sni ie bila pobska marks man} vredna, ne-go avstrijska kror.3, toda leto? se ie razmerje zelc spremenilo. V Z'iricho cotira deviza Dunaj pod 0.02, a devlr.a Varšavi nad 0.09. Izgleda pa povsem, da bo avstrijska krona S« padal«, "e-prav je Tiiena vrednost H itak minimalna Avstnis »a, odkar je samostoma država, it šestega iinanfnega ministra, katerih vsak je prš nastop« razvil svoj finančni program. Vsi ti ministri jo se trudili spraviti valuto v red, toda nikomur se še nI to posrečilo. Kikor pa izgleda, je od vseh finančnih ministrov iiaiodločneiši sedanji — Sccut, ki se je takoj spravil na delo. Poleg prisilnega posojila jc začel s snovanjem nove notne banke. Tozadevni zakonski natrt je — kakor smo že poročali — sprelel te dni finančni odbor dunaiskegu parlamenta. Nova avstrijska norna bank;' .^c jo imenov«la lAvstriiska banka in bo prevzela skoro popoln? ustroj in določila Avstro-ogrske banke. Avstriiska banka, katere sedež bo na Dunaju, bo imein 8 podružnic. Delniška glavnica bo /!na?ala 100 milijonov švicarskih irankov v del ' stavili »kupno komisij' strokovnjak"' katera ima i*log. da obSRe vse ff^ nej«e in obmejne -ariaa-mic tsr da v.-Ih.u metra ugotovi -rgrokt ki ovir t", hitro carinsko mac:pn!aeiio. Ta komi4 ja bo. v kolikor ne bo mogla ura ?trsniti vzroke* pooefcnie rariaekeg» po«'' vanja. — Čekovni promet pi «>kO»«ib dih v Zagrebu in Ljubljani tor posir. hranilnim' v Samje** izkazuje v me«, juniju 192?. Vlor ™ M*«1- j« ^' 311.609 i denarnim prometom v zn*^ 1.294.292.716 Din p. Od 'ega odp-de na klirinški Mzmanfcki) promet ta. 16.981 manipulacij « prometom v :mejit«liev č^oj. računov je bilo kooc«m junija ?t»nje »log je bilo koncem /im 197.792JJ14 Din fe p. = Dolgotrajen Magonri tninepo« meri ceškoslov«Sko Vo Jugoslavijo. Z^zs -«kos'ov»*kih indunrija!c mrtev, «U gm prenesla k neki globoki jami in ga vrgla potem notri. Iz jame »o g« rešili šele mimodošli do- , n- n i— , ; k- - _ ,.. - iinačini, ki «o čuli klice na pomoč. Na- ara .preskrbi v Poljcah pnnierpo■ etano-; vžigalicami in z ognjem, ^oiikoi večbo do6edAj ^ ail0 jM vanje. Odgovora m dobil. Sedaj vemo, previdnosti, toliko mani bo nesreč vsled ff 1,,. ' Sl a- —požarov Tihotapstvo ob naši severni mej * nicaii po 100 švicarskih Irankov. Od rc spelo ns svoje mesto dne 17. jnnija r " " otvoritvi sejma. Ta dolgotrajnost trati porta ie ena glavnih ovir ♦rgovbisk"-prometa, Blaco ir, Italije iti Avstrije v nekaj dneh v Zagrebu, Vlago it « »koslova&f t» potrebuje 7 tednom Ravno 'ako se ie morala vzeti n3 m-nje pritoite«. da je nerobdnof- nekateri' češkoslovaških '.vrdk po^tnjcik, da je Ugoviaski prome-. med obems drv^ vama ^elo oa»ejil>. ^ železniški promet v Bosni fai Hei cegovini V prvi polovici 1922 so o* premlie delesniee v Bosni in Hereego vini 1,449.997 oeeb. Blaga se je i&toča' uo odpremilo 560ASI ion. Dohodki >' inasaii od L januarja do 1. julija skup no 12,219.670 Din. V primeri z isto do bo leta 1921 s« f odpremilo letos v.;. 198 840 oseb in 86.S63 ton več, t doho< k(*v r bilo letos za 2,698.885 Din ve- to m, razglednici, ki me ni vcc dobila. I rnjejo primerno današnjim cenam. A V Ljubljani. Na deželno vlado, odnos- j paziti js treba tudi na otroke, zlasti na uo deželnega predsednika drja. Balti- j deželi, kjer je skoraj polovica požarov ia pj Se .je. obrnil s telegramom, da j povzročena, po otrohih. ki se igrajo z i fla je dotični telegram ostal nedostav-fjen — v Zagrebu. Zato se- je obrnil ua mene ter mi je sporočil, da zaman iiaka na- sporočilo, ali je deželna vlada našla v Poljčah «d\© sobe i pecsion ca mena ženu i jos troje dece. koji sa »a mnom.» Prosi me, da ss pobrigam. da se mu ta. usluga stori Čim preje. «U Delnicama ne osetam se dobro. Sam ne snam zbog cega. Valjda jer nemam mogučnosti dovoljnc^: sun-Sanja. koje mi je prepotrebno. Šteta, je, da gabim ove dane. Molim Vas, dragi gospodine K., telegrafišite i pilite mi ohna.h.5 Nisem mu mogel niti felegrafirat:. niti pisati. Preselil se je tja, kjer ga nobena brsojavka. uob?7nAŠr»in rv-r»rriir.rt 734,1 »o si ogledali tamoSojo tvornico sa! steklo ic suknjeno blago. Iz Zaječarja' odpotujejo dalje v Niš. Skoplje in ra. Kosovo poljf. Kopalni vlaki K Savi Mte Od ^^^ ekoro ponehalo. To-24 julija dalje vozita, ,z Ljubice d^ daT «dnjem času so je zopet, močno kolodvor oo Joži« kopalna^ z od- Naše mejne straže polove sko- hodom iz Ljub jane drt. kolodvor ob 13., ^ ^ tihotopc4JT, ^ ^ 1 « mL ki skušajo priti v na* državo brez fa Jež,<* ob 1S" un 25 mm- m 19J potnih listov. Seveda slede v^no precej občutne kazni pri carini in na okrajnem glavarstvu. Včeraj je mariborsko okrajno glavarstvo obsodilo zaradi prestopka potnih predpisov n* tri mesece mariborskega peka Josipa Pogorele«, in avstrijskega državljana Josipa Pohladko ter sasebnico Josipino Kokerl«. Vsi trije se izroče okrajnem« sodišč«, »lednja dva pa po prestani kazni še policijskemu komisariatu ▼ svrho izgona. Podobnih greSnikov je ie okoli 200 pri mariborskem sodišču v škodo drtavne blagajne. ker so stroški m prehranjevanje teh »gostov* večinoma neiztirljivi. * Roparski napad. Brata Meze iz Gornjega Logatca sta te dni v Kalcah napadla Mihaela Konca in ga oropala za 12.000 kron. sStarejši Meze je nameril revolver proti Kttncu. do?im ma je mlajši pobral iz žepa denar- nakar sia zbežala. Orožniki so jn irdediji in sta obe že pod ključem. uri 30 min. Ob nedeljah in praznikih vozi namesto onega- ki odhaja iz Ljubljane drž. kolodvor ob 18. uri 8 min., oziroma iz Ježice ob 13. uri 25 min., kopalni vlak z odhodom iz Ljubljane drl kol. ob IS. uri 43 min- oziroma iz Jezice ob 14. uri. Za kopalni vlak je dovoljena polovična voznina toda, le, ako se uporabi kopalni vlak tja. in nazaj isti dan. * Odkop posestva Tura Taslsa. Na zahtevo ministrstva za šume. da se velike bogate sekveetrirane Suma tast nemškega podanika kneza Tura Tasisa. odkupijo na račun države, je ministrstvo pravde odredilo posebno komisijo, da • na licu mesta oceni vse posestvo. V to glavnice sc bo vpisalo najprej le 60 milijonov in sicer tako, da prevzamejo denarni zavodi in bančniki 24 milijonov na lasten račun, a ta ostalih 36 milijonov da garantirajo podpis. Ostale delnice v znesku 40 milijonov švicarskih frankov sc bodo ponudile kssneje delničarjem stare Avstroogrske te sedanje Avstrijske banke. SIcer pa ie #> milijonov švicarskih frankov za sedal gotove dovoli velika vsota s katero more banka začeti poslovati. Obenem tm ta vsota dat« za avstrijske razmerr dowoh ogromne obveznosti bankam. Trajanje privilegij« iwe notne banke velia po zakonskem načrtu 20 let. Nova notna banka bo konstituirana nal-kasneie do 15. avunsta. Nak>*» nove banke je. skrbeti za kritje bankovcev, ki so sedaj v prometu. Zlasti važno je. da bo mogla dobivati v bodoče država sredstva nove notne banke samo proti kritju v zlatu in devizah. DrŽav« se obveže, da nc bo izdala celo dobo, dokler ta privilegij traja, nobenih državnih bankovcev m ca tndi drugače tie bo pod-vzela nobenih korakov, iu bi ovirali novo notno banko pri izvrševanju njenih obveznosti, kf obstojajo v slavnem v tem, da deluje banka z vsemi sredstvi na to, d£ se ne bo razmerje bankovcev, ki iih bo banka izdala, napram inozemskim valutam poslabšalo, dokler st zakonito ne določi razmerje, n« podlagi katerega t>e imajo bankovet" '/menjat, za kovino. Kakor pri Avsiro-ogrski nanki, stoji tudi na čclii nove banke s en er altu svet, ki obstoji v tem slačaju iz generalnega predsednika ln 21 generalnih svetnikov. Predsednika imenuie vlada Enega podpredsednika imenuje finančni minister ir števila generalnih svetnikov, drugega pa voli generalni svet. izvolitev v generalni svet je dovoljena tudi inezemcetn. vendar sme biti samo šest članov Sno-zcmcev. Kakor rečeno, nova bank« nc bo snis-ia pod nikakiml pogoji dajati drŽav! kred+tev, Nov« banka bo izvrševala za * Obrtno gibanje v Mariboru. Polaga- > ma- vendar pa vztrajno prehajata, v Ma- '! ribom obrt in trgovina v slovenske ro- Združitev celjske mestne obči« ... ,, -__. ,__ki m modno vo specemsko trgovino nas ioliško občino, Vprašanje o zdnzit- ---- ... celjske mestne občine z okoliško »"jcic. ser _JČinoTki je sicer že staro, je po»ta!oi^ " zadnjem času zopet akturlno. Ndtn-ski iivSi sc je v prejšnjih časih femc^ ^erta idniJitvi unirs.l. mis leč. da bi to okre- »nt^njsKO trgovt i'inižit.vi upiral, misleč, da bi to okrepilo slovenski živelj v Celju. Sedaj je rndni delavec, trgovec Rozina na Grajskem trgn, galanterijsko trgovino od v Vetrinjski ulici. Ga-trgovino Nemce Letonie na i Aleksandrovi cesti pa. je kupil krojač Bona /»grah, deviat: Dnaaj i»J2s — tir Berlin 16 - 1750, Budimpešta 6 — 6.f Bukare?t 49 - 50. MIlan 183.75 -London 380 - 382, ček 577 -Newvork ček M-50. Pant 105 70:- Priga 186 — 189.50. Švica 1625 - 1642.K Varšava 1.5? - 1-60, vaitrfc: dolar ^ — 83 jO. avstr. krone o JO, čcSkc krone 1S3 - 185, madžarske 6.50, napo^ oni 270 - 300, marke IS - 19.50. 45 — 48, lire 380 — 385-Trg. obrtna banka 62 — rednp stoklen^stan'. 1MK, m oženje tega razpuJčenega društva zla-j velika 260 K. Enako vtoorae icasovosti meščanske šole in IL mestne deške os- j oovne šolo v Ljubljani na, gorenji t«i- )s šiov s prošnjo, da se imenovanim pode-1' le legitimacije za. znižano vožnjo. Do dne 20. julija še ni bilo rešitve. Mestni šolski svet je v svojem dopisu natančno sporočil, d? pošilja tudi denar. Vsakdo bi pač vedel če ni denarja pri dopisa. da je tel ooslar? Bosehei K«? ao- ■ isti izkupiček od prodane mariborske koče, bi moral v imislu pravil dobiti »Deutscher Mannergesangsverein>. A to društvo, ki mu naseljuje odvet. konci-pijent dr. Kieser. se brani prevzeti ded-SCino. ki znaša, okoli 30.000 Din. Najbrže Nemci še vedno upajo, da se vrnejo j sini trs . 11. r ««»jn*£iizatža. 3{it ni. 20 — X mlada živina 28 — 30, krave 1. 26 - 31. n. 24 - 26, in. 16 — 18, svinje debele domače 80 — S5: debele sremske 90. drugovrstne 72 — 80 tretjevrstne 63 — 70, teleta I. 40 — 43, II. 38 — 40, ITI. 36 — 38. Prašički komad po 800 — 1600 K. Seno « ie tržilo spočetka po 600 — 650 K. koncem sejma pa tudi po S00 K za 100 kg. Detc-fja SOO — 850 K. Lepi težki kmečki konji >o se prodajali pur po M — 90.000 K, lahki posavski kon»i 50 —- 60.000 K. Žrebeta: enoletna, komad po 10 — 12 tisoč K. dveletna 12 — 14.000 K, triletna 14 — 16.000 K. Novosadska produktna borza <18. t m.): Pšenica (iz Bačke), staro Blago, 1530 K. koruza hanatska 1200 K, moka št. 7 1500 K, fižol stari !?00 v ^nra orhidija. vijolica, ohvpre, tnberoza, deteljica. incarmant, id.al, passlon. mirakle. peso de Espagne. Califoraias. Poppi in (Lovigau) Honbieant. Cena za 1 deka-gram od 30 do 40 K. Dobiva se pri par-fnmeriji «Uran», Ljubljana Mestni trg 11, podružnica: Zdravilišče Rogaška Slatina • Ruska Eau de Cologne je neendkri Ijive kakovosti. 2e osem let ni bilo mo- je milo {Bnss. Eau de Cologne Savon), komad 30 K in krema sa lice (Russ. Eau de Cologne Cream) zlasti za one. ki imajo mastno kožo. Za gospode zlasti prikladno po britju. Cen* 60 K. Dobiva je v parfumeiip «rTJran». Lhibljan-5 V-^- dimpešta London 37", Pari- 68". Prazs 186. nai 0.25. Dunaj: Knrzi oenznc .^ntrale 1 rinškem prometu: Zagreb 105.9T 106.C3, Beosraa 423.82 - 424.12, B? " 159 95 — 70.05, Budimpešta 25.9" 26.03. London 1646.75 — 1647.25, Miir-1674 70 — 1675.30. Newyork 369.94 370.06. Pariz 3084.50 — 3085.50, Prm <519.90 — 820.10. Solila 229.95 — 230.0?: Varšava 638 — 642. Curih 7098.75 7101.25, valrrtc: dolarji 367.94 — 368.0' levi 224.95 — 225.05. r.emške marke 69.95 _ 70.05, ftmtl 1645.7S — 1646.2> fr. trank: 3069^0 — 3070.50, lire 1649.7' — 1650.30, dinaril 421.38 — 421.62. pr,! ske marke 63.3 — 637, lejt 227.94 22S.06. švic. franki 7048.75 — 7051.25 češke krone 817.4« — 817.60. madžarsk < krone 26.995 — 26.155. i i Praga, devize: Berlin — S7c>, ' rib 87? - 877, MHar 250.70, Pariz 36 -- 37i. London 20? — 204. N«*^.or-45.50 — 46.10, Beograd 52.7S — 33.7." Sofiia 28.60 — 29.40. Dnnaj 0.10 — 0.H Varšava 0.76 — 0.86, Budimpešta 302.5' _ 312.50. valute: nemške marke 860 — 889, švic. franki 86^ — 872, lire 202 -204. tr. franki 366 — 368, iimti 201 -203. dolarji 4530 — 45.90, ainarii 52.7' — 33.75, levi 28.60 — 29.40. av*tr. krone žig. 0.115 — 0.155, poljske mark-n.70 — 1.86, niadz. k-onc 30250 - 313.5" Curth. devize: Berlin 1.00, Newyo; 520.75, London 23.19, Pariz 43.46, Mila 23.75, Praga 1150. B«dimpesia O.Ofc. Zagreb 1525, Sofija 4.27, Varšava 0.0° Dtmai 0.0175, avstr. žigosane krone 0.0; Berlin, dev.: ItaUj« 2267.15 - 22725,-London 2197 J5 — 2202-25, Newyor 48958 — 490.62, Paru 4149.80 - 4160.2' Švica 938825 — 9411.75, Dunai 1.28 !.32, Praaa 1115.60 — 1118.40. Budi.. Ipešta 37,70 — 3750, Bukarešta 290. Zs 314,*' — 314.4«'. Hči papeža 44 — Lukrecija Borgia «Moja hčerka me gotovo m bo a- In Lukrecija, v ih*e-nju omahne v naslonjač. »Prosim te. hčerka.* prične papež z drhtečim glasom, »ne take glasno . . . Ako te kdo čuje . . .» »Da, ako me kdo Čuje!* odvrne Lukrecija ogorčeno, z izrazom prezira na ustnah. »Da me kdo čuje! To je vse, o čemer razmišljate, pred čemer trepetate. ako sploh Borgia zamore vztro-petati pred grozovitostjo svojih zločinov. S kopreno pobožnosti prekrivate svoje grehe. No. jaz bom to kopreno raztrgala! Da. to hočem in moram storiti. da bo svet spoznal Vas. Borgijce!* »Pa saj si vendar tudi ti Borgia, hčerka mojal» vzklikne Aleksander VI. z gla-som, ki je le s težko muko zakrival jezo. f Saj mi tudi ti pom segala, kadar je bilo treba i sv ti kako politično lokavosA. Spomni se na----* »Se rabte spominov** osfro prekine Lukrecija starčevo beseda »Ti spomini so globoko v moji duši. kakor trnje, ki mi odpira krvav« rane. Da. resnično, večkrat, sem Vam pomagala, dala sem se zl s tresočimi rokami prijel za glavo. »In tako mi govori moja ljubljena, i Lukrerija,- krikne s tožnim glasom.! *mo,ia hČ«rk.i. ka t«ro ^m vselej obsi 1 pni z ljubeznijo in naklonjenostjo, j moje dete. katprega s<=m na jsrč-mije i ljubil!- »Ab, ravnotako si prepričava! Jua na. pa si vendar preko njegovega groba prožil roko ubijalcu, samo zato. fe t* roka mofcna na v« rd-pravl jena. kakršno Ti potrebuješ.* Por-lednje besede Y Lukreciia kri-čala z onemoglim glasom. Oprezno-"-škofa Burkharta je "bila povisem upravičena. ker v teh trenotkih papež ni potreboval v nredsobi nob»negs r» «1 uškoval ca. In ravno te poslednje Lukrecijic5 besede, katere mu je vrgla v obraz, sc silno vplivale na starca.. Ves .»e nhne-m ogrel. »Ubijalec.* je rekel tiho in zamolk-llo, »pomisli. Lukrecija, kaj si izgone i rila ... ti imenuješ svojega brat? Vj+oddihr Vžlgalno vrvioo (Zitadschnurr) nudi najceneje uvozna tvrdka I. Razboršek, Šmartno - Litija. 22-32 Iščemo preuofiiioa za delavce. Pojasnila se dob6 pri anončni družbi Aloma Companj, Ljubljana. Kongresni trg 3. 2256 Kesečno sobo išče soliden in stalen gospo! za takoj. Ponudbe s podatki in ceno pod »V.L.* na upr&v-ništvo »Jutra*. 2265 Uienka. 2247 mlada, močna iu zdrava, zmožna slovenščine in nemščine v govoru in pisavi in ki ni več zečetnica, želi vstopiti * trgovino z mešanim, ozir. manufaktarnim blagom. Cen j ponudbe na upravništvo i »Jutra* pod »Učenka*. Vdova, 2252 ' 36 let stara, išče službe kot gospodinja. Zmožna je vsakega gospodinjstva. Gre tudi k dvema osebama ah otrokom. Naslov v upravi »Jutra*. otvoril g? lekarno ^r na Karlovskf cesti št. 2. Ph. Mr. G. Bakarčič. H t, 2246 Prvovrstnega, v vseh strokah izvežbanega trgovskega pomočnika ^ ~T7T mmm p^sSoirodi^ išče veletrgovina z mešanim blagom v Julijski Benečiji. — Ponudbe na upravništvo „JutraK pod r Vele trgovina". Plavalne pasove iz plutovine izdeluje tovarna zamaškov Jelačin & Komp., Ljubljana. 25 j Sestavo bllano 2261 in uredbo trgovskih knjig' prevzame izvežbaua moč. Na- i slov povč uprava »Jutra* Magistra in starejšega asistenta išče lekarna Posavec, Celje.-" ■ Nastop po dogovoru. — ■ za trgovino z usnjem se Ponudbe z referenesmt in zahtevami sprejema MartlnuSlč ln drug, tovarn« usnja v Ljutomeru. _ V F. DEBEIJflH (prej D. Rasberger), Ljubljana, Sodna ulioa št, 5. Največja zaloga gramofonov, orke-strlonov, plod, zvočnlo, Igel, peres in vssb gramofonskih delov. Ceniki brezplačno. 37 KORESPONDENT izvežbana, zanesljiva ter samostojna moč, spreten strojepisec in stenograf se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme pri večjem tovarniškem podjetju v Ljubljani. Istotam se sprejme tudi pisarniški praktikant. Ponndbe pod „Korespond*noa 350" na upravništvo »Jutra>. Pohištvo. Vsakovrstne spalne in jedilne sobe tudi brez mramorja in ogledal kupujemo od producentov. Ponudbe s slikami (fotografijami), a. . . i z navedbo vrste lesa in če je politirano ali voščeno, franko embalaža, Sune gobe, lipovo cvetje, dpi- | kateri koiodvor, prosimo naslovi« na mdko *** njeno olje in poljsbe pridelhe % Kovačič i drugovi, kom. društvo n Mostaru. plača najbolje tvrdka 201 i a ' >. SIRC-RANT KRANJ, telef. int. št. 9, in nudi po najnižjih cenah ' na debelo sladkor, rii, olje, kavo itd. Kontoristinja samostojna slovenska in nemška korespon-dentinja, izurjena strojepiska in stenogra-finja, se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji za tovarniško podjetje v Ljubljani. Prednost imajo absolven inje slovenske trgovske šole. Ponudbe pod .,Samostojna pisarniška mod 800" na upravništvo »Jutra*. Sokolske potrebščine tudi snkno za kroj priporoča tvrdka A. & E. Skabernž, Ljubljana, Mestni trg 10. 1595/č Objava. Dne 27. Iuliia 1922. ob 9. uri dopoldne ; vrši na licu mesta v Ljubljani, Gradišče št«v. 1, potom mestnega za člane, članice in naraščaj, kakor magistrata __:„„>=„ prostovoijna javna ^^ba par konj, treh vozov, slamoreznice, konjske vprege za 4 pare konj, 1 okrog 6000 kg sena, čevljarskega šivalnega in 1—■ okrog Buuu Kg sena, cevnarsKega šivalnega IU kosar ev .Smger", godbenega električnega avlo- 1 mata, klozetnih vodnih aparatov ter 46.000 parov podkev za cevlie. Airgust Skof* išče tvornica pletenin v Jagodini v Srbiji za takojšnji nastop. Zasluži se do 70 Din na dan. 2364