244. številka. Ljubljana, v ponedeljek 26. oktobra. XVIII. leto, 1885. Ithaja vnuk dan ave«er, iziinši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrl jsko-ogerake dežele za vso hto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 «1(1., za eden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za joden mese* 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radona se po 10 kr. za mesec, po , 0 kr. za četrt leta. — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., 6e so dvakrat, in po 4 kr., će so trikrat ali većkrat tiska. Dopisi naj te izvole frankovati. - Rokopisi se ne v ranijo. Uredništvo in uprav ništvo je v Rudolfa Kirbisa biii, „Gledaliska stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naroćnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za L j u bljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 ;, Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........ 8 „ — „ „ četrt leta....... . . 4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ UptftvniHtvo ft siov. Naroda*** Po adresni debati. Večdnevna govorniška borba, ki jej pravimo adresna debata, je končana in kdor tega še ni storil, more sedaj po stenografskem zapisniku na drobno čitati, kaj in kako je govoril ta ali oni zastopnik narodov. Bode li čitatelj tega berila v resnici in odkritosrčno vesel, je pač veliko vprašanje, katero bi mi kar naravnost zanikavali. Oglašali so se sicer od obeh stranij jako odlični govorniki, izrekla so je marsikatera duhovita beseda, odobravanja, ploskanja, sikanja in ugovorov bilo je v izobilji, vender pa vsa debata ni imela posebno povoljnega utiša, kajti glavni pravec bila jej je polemika, očitanja, rekriminacije in pritožbe z vseh stranij, tako da človek prečitavši vse v večdnevne]' parlamentskej borbi govorjeno gradivo, skoro ne more grajati onih, ki trde, da je adresna debata v obče nepotrebna. Razmere obeh glavnih strank državnega zbora pokazale so se bile že pri volitvi predsedništva. S polno gotovostjo smelo se je sklepati, da se to razmerje tudi pri glasovanji o adresi večine ne bode znatno spremenilo. Vsa debata v tem ni niti za trohico premenila. Kar smo iz te debate posneli, znali smo že poprej, namreč to, da vlada po vseh v državnem zboru zastopanih kronovinah nezadovoljnost, da so pa odnošaji v Avstriji še vedno tako čudni, da moramo vlado podpirati, akoravno nesmo ž njo zadovoljni. Ves boj v parlamentu bije se le za sedanje pozicije, zatorej ni prostora za nove pridobitve in adresna debata in budgetna debata sta si v tem podobni, da sta obe hrupni, da se čuje mnogo lepozvenečih besed, mnogo trpkih pri-tožeb, a da sta naposled obe brezplodni, brezko-ristni. Od prejšnjih debat razlikovala se je sedanja posebno v tem, da je na le-vici zavladal .ostrejši" in „najostrejši ton", da se je govorilo brezozirno, skozi okno, da se niti več ne prikrivajo smotri, za katerimi teže člani nemškega kluba in njih somišljeniki. Pokazali so, da jim ni za druzega, nego da pred svetom grde Slovane in ostrašijo itak že bojazljivo vlado, da bi ne storila niti koraka več po potu, ki vodi k spravljivosti in ravnopravnosti, — ter da bi še poostrili nasprotstvo mej Cehi in Nemci, podkurili nemški šovinizem, da bi narodni boji ne prišli z dnevnega reda, temveč zavzemali vedno širše kroge. „Zatiranje Nemcev" je parola, ki ima hujskati Nemce v Českej in obračati pozornost neavstrijskih Nemcev na nus. Da se slednji smoter tem gotovejše doseže, zdelo se jim je potrebno, poudarjati, da je narodni prepir zašel že celo mej vojake, češ, kaj koristi zveza mej Avstrijo in Nemčijo, če se pa na slovanske vojake ni zanašati ? Popolnem nerazumljivo pa je nasproti vsem tem izrodkom »ostrejšega tona" obnašanje vlade, oziroma ministerskega predsednika. Ni se mu zdelo potrebno zavrniti Carnerija, ki je kakor novodobna Kasandra, prerokoval razpad Avstrije, niti Plenerja, ki je „sans gene" zatrjeval, da je „obstanek Avstrije že predmet evropski diskusiji", ko bi ga bila morala, če ne druzega, že vsaj gola radovednost gnati, da povpraša, kje se vrši napo-minana evropska diskusija, — niti se je znebil le jedne besedice o adresi večine in o vladni politiki, vse kar je govoril, bila je obrambra namestnika češkega in vojske in izjava, s katero mu je na pomoč pritekel vojni minister. Čudno je, da je grof Taaffe bil tako malobe-seden Poslanec Carneri je sicer dejal, da minister-ski predsednik najresneje stvari lahkomiselno obravnava in rešuje, a po razburjenosti, s katero je branil namestnika Krausa in se potegoval za c. kr. vojsko, smelo bi se sklepati, da ga je bila pri tej priliki vsaka lahkomiselnost minula, ter da so morali biti drugi nagibi, da je bil tako molčeč. Kar se tiče govornikov z desnice, mora se priznavati, da je pala marsikatera jedrnata beseda, da je govoril vsak z najboljšo voljo in iz polnega prepričanja, da smo specijalno Slovenci pri tej priliki bili dobro zastopani a pozitivnega vspelia nam ne kaže adresna debata prav nobenega. In tako pojde tudi naprej. Boj mej desnico in levico bode vedno ljutejši, vlada pa bode pri tem, kakor pri adresni debati, molčala, ali pa k večji mu poreče, da se ravnopravnost ne da tako izpeljavati, kakor s tehtnico za cekine. Pri takih odnošajih, ko se pojavljajo centrifugalni naklepi, ko se v javnem parlamentu govori o razpadu države, ko celo vladna stranka toži, da t vlado ne more biti zadovoljna, so jedino tolažilo besede cesarjeve, da je glavna naloga: ohranitev miru in zagotovilo, da so naše razmere z vsemi državami najprijazniše. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubijani 26. oktobra. Ob svojem času smo že bili omenili, da volitev državnega poslanca v Zloczovu ni bila popolnem pravilna. Govorilo se je, da je samo zategadelj zmagal poljski kandidat, ker je okrajni glavar brez povoda dal zapreti nekaj rusinskih volilcov. Rusini so se zaradi tacega postopanja pritožili pri državnem sodišči. Zatožbo bode zastopal dr. Fried-mann, vlado pa kak gališki okrajni glavar. Obravnava bode diines. Kako se je postopalo pri tej volitvi, omenil je že v državnem zboru dr. Kovalski in trdil, da bi se Rusini in Poljaki že sami sporazumeli mej seboj, ko bi le vlada bila objektivna. V soboto bi bila imela biti v Zagrebu v prvem volilnem okraji volitev poslanca za hrvatski sa- LISTEK. Kandidat nesmrtnosti. {Hunioriatiški roman. — Češki spisal Svatopluk Oech.) (Dalje.) XVI. Pri drugi mizi sedeli so črevljarji in krojači, podobni na las in brke svojim praškim kolegom. Pripovedovali so si zdajci o dunajskem Praterji in družili spomina vrednih posebnostih izza mladih let, zdajci poslušali so govore dveh mej njimi sedečih gospodov, ki sta spadala na pogled k prvakom malomeščanske družabnosti. Jeden bil je mlad mož inteligentnega obličja s skrbljivo poglajenimi Insmi in brčicami in z duhn-polnimi očmi za bliščečimi očali; videlo se je, da pomiruje prirojeno domišljavost svojih očij v razmerji do črevljarjev in krojačev in da skriva za lahnim usmehom peklenske pravniške norčarije. Drugi bil je star gospod s črnim napilmenim obrazom in koščenim ščipalnikom, koji je često otiral z robcem in s plešasto glavo, na kateri je bil umetnino počesat) navzad prebitek osivelih las. Izvestno birokrat. Govorila sta dostojno, o prikladnem predmetu, o zapletenejših pravniških slučajih, mešaje pri tem češčino z nemščino. Ko sta ta dva odšla, zvedela sta naša turista od gostilničarja, da sta to mundant iz odvetniške pisarne in upokojeni sluga okrajno sodnije. Pri tretji mizi sedela je konečno pod kipi Jana Žižke in Jana Ilusa istinita honoracija in se pomenkovala, po večem nemški, o žetvi in davkih, o novi brizgalnici gasilnega društva, o nnjboljših praških gostilnah, o vplivu meseca na človeka, o napaki različnih stožkarjev (Kegljavcev) v mestu in podobnih stvareh, ali tudi o neopravičenih pravicah češke narodnosti in o potrebi vodnega odbitka ger-manizatorskih namer. Gospod Stoklasa je opravičil pred Vojtehotn gostilno in družbo, demoralizovano do gotove skromno mere z bližino železne ceste in je pridejal, da sta zadela na propali malomestni krog in da so mesta sploh črnejše točke naših sel. Noč je minola mirno, kolikor je temu dopuščala različna domača gomazen, jednako krvoločna kakor v Pragi. Zn prvega jutranjega svita otresla sta pot- i nika prah malega mesta raz svoje obuvalo, in sta odšla skozi starinska vrata v vzpomladansko krajino. Šlo se je izborno po gladko pohojeni strani ravne ceste pod mladim listjem košatih lip. Še ne končani boj jutranjega solnca z nočnim hladom polnil je vzdub z lahno svežostjo. Na travi se je svi-tala ros;>. Kraj bil je še brez ljudi j in tih, samo tu pa tam je žvrgolel škorjanec visoko v modrem vzduhu. Stoklasa je rekel, da ne pozna večjega užitka nad potovanjem o takem vremenu — seveda peš, kajti potovanje na konji ali na vozu bila bi nerazumna kraja dveh tretjin toga razkošja. Tako šel bi večno. „Ah! ah! kak vzdub !u kliče navdušeno. „Kako prozorni in vonjasti! Ne čutite, mladi prijatelj, kako se vam šire prsa in valovitijo živo? Koliko je tu raztresenih krasnih raznobarvenili čašic in zvončkov po meji in vsak njih je tisočkrat lepši nego najumetalnejša njegova podoba na dragocenem damskem klobuku. Kako razkošno se ziblje ta mlada zelena setev! In tamo — seilaj se ustavite, mladi mož, — poglejte to prekrasno žolto progo cvetoče repice in uznate, da si ni možno predstaviti lepše preproge!" V tem bg je odzvalo z daljine pet o. Voz bližal bo i'rna je po cesti no proti. bor. ker je Krestič odložil svoj mandat. Vladna stranka je zopet postavila za kandidata Krestida, kiM z drugimi D4t upa zmagati, o^icija. pa Deteu. Hna Kiesric je pa odločno izjavil, da več ne vsprejme mandata. To je pa spravilo vladne pristaše v zadrego in uh' druzega ni kazalo, kakor preložiti volitev, da dolu1 ka ega kandidata, za katerega seveda bode vlada porabila ves svoj upliv. V petek ob jednaj-stih zvočer je vlada županu, ki je že spal, poslala ukaz, da se volitev preloži,- ker se tujki ni bila volitev pravilno deset dni) prej objavila. To pa je le izgovor. Županstvo Zagrebško dobilo je bilo 13. t. m ukaz, da se volitev razpiše na 24. t. m., in 14. dne t. m je že to objavilo. Poprej pa tega storiti ni moglo. Ako je tu kaka krivda, zadeva vlado, ker ni županstvu prej poslala dotičnega ukaza. T n a nje država. Srbiju je več polkov z nova pomaknila na bolgarsko mejo. Posebno je pomnožila čete na meji Vidinskega okraja. To premikanje čet se je izvršilo prav na tihem. — Srbija hoče zahtevati, da se ohrani v Vzbodnji Rumeliji popolni status quo ante, ko bi pa to tif i iio mogoče, naj se povekša srbsko ozemlje. Narod sam je pa baie druz.h mislij kakor vlada. Ljubši bi mu bilo povekšanje države, kakor najtočnejši status quo v Rumeliji. Zategadelj se Milanu lahko pripeti, da ga pahnejo s prestola, četudi se Bolgarom ue bi uresničila njih goreča želja po zjedinenji. V petek otvorila se je grška zbornica. Pre-stolni govor poudarja, da je Berolinski dogovor ustanovil nekako ravnotežje na Balkanu in do neke meje garantova) helenske koristi. Grška spoštuje dogovor, a vzhodnjerumelijska ustaja je razrušila status cmo in grške interese spravila v nevarnost. Zato je morala Grška storiti nekatere vojne priprave Veliko navdušenje, s katerim so rezervisti prihajali k zastavi, je porok, da bodo storili svojo dolžnost, ko bi to bilo treba. 1'restolni govor nadalje izraža upanje, da bodo vlasti iz ljubezni do miru, ustanovile na Balkanu tak red, da bode mir zagotovljen. Nadalje se v prestolnem govoru napovedujejo razne kreuitne predloge, in izraža upanje, da bode zbornica v tem kritičnem času rada dovolila potrebnih sredstev. Jutri ali pojutršnjiin snide se v Carigradu konf crnicu veleposlanikov, ako zaradi kakih novih ovir ne bode odložena. Kaj da bode ta konferenca sklepala, se še ne ve. Sicer se precej odločno zagotavlja, da bodo vlasti sklenile v Vzbodnji Ru-meliii ustanoviti prejšnje stanje. Samo v Angliji in Franciji imajo proti temu še vedno pomislike. Ko bi se nameraval popolni status quo aute, tudi ni popolnem jasno, čemu bi sklicavali konferenco. Taki diploinatiški shodi imajo navadno namen, sklepati kake premembe dogovorov, ne pa obstoječe dogovore braniti. Nekatere vlasti imnjo pomislike proti temu, da bi se Turčiji naročilo s svojo vojsko ustanavljati prejšnjo odnošaje v Vzhudnji Rumeliji. Ta pravica se Turčiji po Uirolinskoj pogodbi sicer odrekati ne more, a ko bi Evropa jej še izrecno to naročila, tedaj bi prevzela odgovornost za postopanje turških vojakov. Rusija je sicer predlagala, da bi turške čete v Vzhodnjo Rumelijp spremila neka evropska komisija. Dvomljivo je pa, da bi taka komisija mogla ovirati zverstva in grozodejstva turških vojakov. Zategadelj hoče neki Francija predlagati, da bi konferenca kako drugače skušala zadovoljiti Bolgare, Srbe in Grke, še le, ko bi to ne bilo mogoče, naj konferenca sklene ohraniti status quo ante. Pa tudi v tem slučaji ni treba, da bi vlasti dajale Turčiji kak mandat, da naj ustanovi prejšnji red v Vzbodnji Rumeliji. Konferenca ima po mnenji francoske vlade le legislativno, ne pa eksekutivne oblasti, po tem takem tudi Turčiji nema pravice nalagati kakega mandata. Sicer pa ima že sultan tako pravico poslati svoje čete v Vzhodnjo Rumelijo, ako jih hoče. Ce jih ppšljt brez evropskega mandata, je Itočija le sama odgovorna za v«e počen janje turške ■ vojak*,- ,iko bod* i>;t -iiiiHHi dan mandat, tedaj pa M v ropa prevzame to o4fto (o in^t. Jako komično po-r ročilo dobil je nek Dunajski list \i Pariza, kako da hočejo velevlasti urediti odnosa je.v Vz|rodnji fyimei liji. Ustanoviti namreč mislil« s|m popolni slatua lri hlad! Kakj razkošni pogjed navzgor, v goste oblake drobnega zelenega listja,l Vršički, govore saujavo mej soboj, z dalje bliža ae šum, hitrejj, silneji pr,er leti vršičke nad nami, vzdaluje se, slabi, uguiva v daljini. Ah! Ah!" Dolgo, dolgo ležala sta na mahu, pripoveduje uzajemuo svoje utise ^Dalje prib.) obeh gosp. učiteljev šolska mladina, v a njo velečast. g. župnik Jurti Konig v ornatu, na to zastopnik deželnega odbora g. J. MUller, načelnik cestnemu odboru g Vrtin, Viniški župan g. P. Malic in nebrojno ljudstvo. Dospevšim do sredine mostu prišli so nasproti hrvatski zastopniki, g. podžupan Štefan Kovačević na čelu. Gosp. nadinženir Bedekovič nagovoril je najprej ljudstvo; govorili so na to še J. Miiller, g. Lončar, veleč. g. župnik J. Konig in g. Št. Kovačević. Ko je zadnji končal svoj jedrnati govor s trikratnim „živio" presvetlemu cesarju in kralju, zaorili so glasni „živ.ou-klici iz ust zbranega ljudstva, šolska mladina pa je /apela pol vodstvom g. nadučitelja cesarsko pesen. Potem blagoslovil je veleč, g župnik z znanimi obredi most in reko Kolpo; po končanem bla-goslovljenji pa se je oddal most javnemu prometu. Po slavnosti razdeliti je dal g. Šubašič mej šolsko mladino — bilo jih je blizu 300 iz Krajnske in Hrvatske — pečenke kruha in vina. Bog mu poplati! Ob 1. uri bil le slovesen obed pri Viniške g. županu, kojega je priredil zopet g. Šubašič. Mej obedom govorilo se je \eč živahnih na-pitnic posebno od strani bratov Hrvatov. Po končanem obedu prišlo je v sobo 12 mož, € Hrvatov in 6 Slovencev, ki so posušili v znak sloge jedinosti iz jedne pipe. tudi sta se odposlala dva telegrama in sicer jeden v Zagreb drug v Ljubljano do dotičnih gg. glavarjev. J. R- Domare ssvan. — (Imenovanje.) Gosp. Žiga Bohinec, konz. svetnik imenovan je podravnateljem in ekonomom v semenišči. — (Umrij je v 23. dan t. m gosp. Anton Tavčar, župnik na Itaki. U. I P. — (Naš državni poslanec, baron Goedel) izstopil je iz kluba Hohemvartovega in se baje ne bode pridružil nobenemu drugemu klubu. Ko se je.glasovalo za adreso večine, ga ni bilo v zbornici. Govori se, da je baron Goedel zaradi tega nevšeć n, ker, ni bil izvoljen podpredsednikom in ker se tudi pri volitvi v odseke ni nanj ozir jemal. Zlasti pa, ker ni prišel v železniški odsek, kateremu je doslej bil načelnik in v katerem ni nobenega Slovenca. — (Naš rojak — magnifice nci j a.) Novo visoko, čast je dosegel naš učeni rojak, dvorni svetnik profesor dr. Josip vitez p I. Z h is man (Čižman), ker je bil v petek popoludne izvoljen reaktorjem Dunajskega vseučilišča za to vseučiliško leto. Šestnajst vseučiliških profesorjev, odposlanih iz profesorskega kolegija vseh štirih fakultet, iz vsakega po četvero, voli koncem leta za prihodnje leto rektorja. Za ravnokar otvorjeno vseučiliško leto je bila volitev junija meseca. Že tedaj so se zopet pokazale različne misli, ki nekaj let že vladajo o vprašanji, iz katere fakultete bodi vzet rektor. Juristi in teologi so držijo običaja, ki je zmiroin bil ta, da 80 so vrstile fakultete in da je bil rektorjem voljen profesor fakultete, ki je ravno nt vrsti bila. Me-decinci in filozofi pa bi radi zavrgli dosedanje navado in tako so junija meseca svoje glasove oddali profesorju zdravitelstva, dvornemu svetniku pl. Bam-bergerju, namestu da bi volili jurista, ki je bil na vrsti. Volilni možje iz pravoslovne in bogoslovne fakulteta pa so svoje glasove združili za dvornega svetnika pl. Z h i srna na, tako da sta oba kandidata imela jednako število glasov. Odločil je žreb in sicer za Bambergerja. Ta pa je v počitnicah odstopil, zastran rodbinskih,, razmer, še predno je torej bil nastopil visoko dostojanstvo. Zadnji petek je bila druga volitev in juristi ter teologi so znova predlagali dvornega svetnika prof. Zhismana, a filozofi in medicinci so predlagali profesorja filozofije, dvornega svetnika dr. Roberta Zimraermanna. Dvakrat so volili, obakrat sta predlagana imela po jednoliko glasov. Po akademiški postavi morali, so napraviti „ožjo volitev", a izid je bil isti, kakor prej, ker sta ravno bila le dva kandidata. Drugič in tretjič se „z ožjo volitvijo" tudi nič ni odločilo, in zato naj je odločilo zadpje sredstvo, — žreb. Kakor 1882. leta, ko se je ugibalo mej izvolitvijo jurista in teologa, nagnilo se je naključje tudi zadnjič na stran juridične fakultete: vzdigneno je bilo ime našega rojaka Zhismana. — Profesor in dvorni svetnik dr. Josip vitez pl. Zhisman bil je rojen v Ljubljani 1820. leta. Najprvo se jo učil modroslovja in je 1848. leta postal modroslovja doktor. Potem se je obrnil k pravoslovnim naukom, zlasti je proučaval kanonsko, cerkveno pravo in ker je spisal nekaj učenih, znanostnih del v tej stroki, imenovan je bil izvanrednim profesorjem na pravoslovni fakulteti, ne da bi bil doktor prava. Leta 1871. je postal redovit profesor kanonskega prava, a dve leti pozneje postal je tudi doktor prava, ker mu je pravoslovna fakulteta ta akademiški čin podelila „honoris causa". Prvi čas je bil profesor v Terezijanišči, v vzgojevališči in učdišči za plemiče in imovitejše na Dunaji, a bil je tudi učitelj našemu prestolonasledniku Rudolfu za latinski jezik in cerkveno pravo. Leta 1881. je dobil dostojanstvo dvornega svetnika. Za tekoče leto je že bil izbran dekanom pravozuanske in državo-znanske fakultete; to siužbo pa bode sedaj odložil kot novo '/voljeni magnificoncija-rektor. Ali bode slovesno umeščen in bo pri tej priliki imel svoj nastopni govor, se še ne ve, ker dotične sobane še neso dogotovljene in opravljene v novem poslopji vseučiliškem. Prof. dr pl. Zhisman ima kot rektor i Dunajskega vseučilišča virilen glas v nižeavstrijskem deželnem zboru. Z najnovejšim odlikovanjem našega rojaka proslavljeno je osobito rojstno mu mesto Ljubljansko kakor vsa slovenska dežela. Veseli so ga tudi slovenski dijaki na Dunaji, kateri že leta in leta v dvornem svetniku, magnificenciji Zhismanu spoštujejo in zahvalno častijo svojega pokrovitelja iu velikega dobrotnika. — (NemšUutarska briga.) Predno se je državni zbor razšel, v zadnji predvčerajšnji seji izročila sta vladi dr. Foregger in dr. Drschatta in- | terpelacijo, ki sta jo s pomočjo druzih levičarjev i tako-le zverižila: „Več oficijoznih listov priobčilo je ' novico, dn se ima začetkom bodočega šolskega leta . ustanoviti na gimnaziji v Celji slovenska ! pnralelka k prvemu razredu. Ker izkustvo uči, da se z ustanovitvijo tacib paral lnih razredov najprvo pride do utrakvizovanja, a potem do popol-I nega poslovenjenja srednjih šol, ker ustanovitev I slovenskih paralelk na gimnaziji v Celji ni potrebna : niti se da opravičiti z razlogi smotrenosti. marveč 1 bi kakovost te srednje šole trpela vsled.naznanjene : naredbe; ker, je.slednjič že neugotovljena novica o tej naredjji vzbudila velik nemir in vzburjenost v ; nemškem prebivalstvu Spodnjega Štajerja, zato pod-! pisani vprašajo ministra bogočastja in nauka: Ali ■ je res, da se ima v Celji na državni gimnaziji ustanoviti k prvemu razredu slovenska paralelka in kako bi gospod minister mogel opravičiti tako naredbo V" i — Slavni dr. Foregger naj si ne kra'ti spanja za-; voljo naredbe, katere še ni! In če ima priti, od-I podil je ne bo počeni boben Celjskega nemčurstva! i Pravičen minister bo tako naredbo v Avstriji in za i Celje lahko zagovarjal, ker bo tudi vse tisto lehko zanjo porabil, kar je nemškutarska togota proti njej pripravila in že sedaj na dan spravila! — (Družba sv. Cirila in Metoda.) Ča-stitemu rodoljubu, ki v „Slov. Narodu" od 21. t. m. vprašuje, ali se v tisto število 20 družbenikov, ki je po § 8 potrebno, da se more ustanoviti pod-družnica, smejo uštevati tudi podporniki, bodi na kratko odgovorjeno, pa po naših mislih ne. Kajti § 4 družbenih pravil izrecno veleva, da je družba ustanovljena, kakor ji je najmauj 20 pod a), b) in c) omenjenih udov pristopilo. Teh 20 udov pa se morajo, ako hote v družbenem pomenu delovati, po § 8 združiti v jedno poddružnice; zakaj vsak družbenik mora biti ud jedne poddružnice. Tako postane prva podružnica. In kakor prva, tako se delajo vse druge poddružnice. Da so se podporniki vsprejeli v pravila, zgodilo se je zato, da se omogoči vsakemu tudi. malo premožnemu Slovencu podpirati lepi družbeni namen. Glasovalna pravica pa se podpornikom ni mogla pripoznati, ker bi drugače ti, čeravno, bi najmanj pridonašali, imeli vso oblast v rokah. Oni bi odločevali v poddružnicah in ker se iz teh zastopnikov sestavlja velika skupščina, tudi v veliki skupščini, kar bi gobovo ne bilo primerno. Tako, mislimo, je ravnati za sedaj. Kedar se pa snide velika skupščina, ona, če se ji bo zdelo, pravila lahko prenaredi. — (Odbor Matice Slovenske) je imel dne 24. oktobra sejo, katere se je udeležilo 14 ljubljanskih odbornikov: gg. prost dr. Jarz, prof. dr. Lampe, prof. Leveč, prof. Marn, prof. Pleter-šnik, direktor Praprotnik, davčni inspektor L. Robič, gimn. direktor Šuman, učitelj Ivan Tomšič, prof. Vauru, prof. VViesthaler, Ivan Vilhar, notar dr. Zu-panec, prof. V. Zupančič. — Predsednik prof. Marn predlaga, naj se odborniku g. direktorju S ene ko- vic u, ki je odšel v Novo Mesto, pismeno izreče zahvala za dozdanje njegovo marljivo delovanje v odboru. To se odobri. Namesto g. SenekoviČa se g. L. Robič voli v odbor „ Narodnega Doma" Na dalje pravi g. predsednik, da se Matica ni udeležila petdesetletnice književnega preporoda hrvaškega, ker ni dobila nobenega vabila za udeležbo in ker je bila ta slavnost večkrat preložena, da se ni prav vedelo, kedaj bode. — Na predlog gospodarskega odseka sklene odbor prodati Matičino hišo na Bregu. — Odbor se nadalje razgovarja o knjigah, ki naj bi se dale na svetlo leta 1886. G. prof. dr. Svetina je pregledal rokopisa „Logika" in „l)uše-slovje", katera je Matici poslal g. prof. dr. J os. Križan. Oba rokopisa se po daljšem razgovoru izročata g. prof. dr. Lampe tu in prof. 1'leter-šniku, prvemu, da ju pregleda stvarno, drugemu, da ju presodi v jezikovnem oziru. — Rokopis prof. Križinanove italijanske slovnice se izroča v pregled g. prof. Bo rg h iju. — Prof. Leveč se pritožuje da Matica preveč zanemarja leposlovje. Ites, da je sam predlagal, naj se leposlovni spisi izobčijo iz letopisa, a skleneno je bilo tudi, da bode odslej Matica izdavala leposlovno „Zabavno knjižnico". Naj 1 bi se drugo leto ta sklep zvršil. Predsednik pravi, ! da bode odslej Matici lože ozirati se na leposlovne spise, ker v ta namen lehko razpolaga z novci Tomšičeve in Jurčičeve ustanove. — Dalje predlaga prof. Leveč, naj Matica kupi lastništvo vseh spisov slovenskega pesnika in pisatelja prof. Jo s. Stritarja. Občni zbor je zadnjič naložil Matičinemu odboru od pisateljev slovenskih kupovati lastništvo njih spisov, 1 Čuje se, da prof. Stritar pripravlja izdavo svojih zbranih spisov. Naj Matica porabi to priliko ter j stopi v dogovor s prof. Stritarjem. Prof. VVies-I thaler toplo podpira ta predlog. Bibliotekarji in i učitelji slovenščine po srednjih šolah so v veliki j zadregi, ker ne morejo dijakom v roke dajati naj« j boljših spisov pisateljev sloven-kib, katerih proizvodi j so raztreseni po raznovrstnih časopisih in zbornikih. ! Zatorej naj Matica kupi lastništvo Stritarjevih spi-| sov, poleg tega pa tudi začne izdavati zbrane spise j zlasti starejših pesnikov in pisateljev naših. Osnuje ; naj zbirko klasikov slovenskih, kakoršno sta name-' ravala Stritar in Jurčič s „Klasjem z domačega : polja." Predlog podpirata tudi prof. V. Z u paučić : in učitelj Ivan Tomšič. Predsednik pravi, da je treba stvar dobro premisliti, zlasti kar se tiče duha j Stritarjevih spisov; zatorej predlaga, naj se voli i odsek, da se razgovori o tej stvari. Ta predlog se : 3prejme in v odsek se volijo Leveč, Wiesthaler, Vi-libald Zupančie. in prof. Anton Zupančič. — G. tajnik poroča, da je doslej plačalo letnino 958 matičnih članov; od novega leta do danes je pristopilo k Matici 141 novih članov. Najmarljivejši poverjenik' so g. župnik Lendovšek v Makolah, g. notar Vršeč v Sevnici, g. okrajni sodnik Trnovec v Sežani, g. notar Gruntar v Logatci, g. dekan Erjavec v Vipavi. Ti so pridobili največ novih članov. G. poverjeniku okrajnemu sodniku Bogdanu Trnovcu, ki je odložil poverjeništvo, izrekla se je pismena zahvala. Namesto njega je prevzel poverjeništvo g. zemljiško-knjižni vodja Leban v Sežani. Bivša upravitelja Tomšičeve ustanove gg. advokata dr. Janko Sernec iu dr. Gregorič pritrjujeta odboi ovemu nasvetu, da se Tomšičeva ustanova spoji z Jurčičevo ustanovo v jedno. Na vprašanje, kje je denar Jurčičeve ustanove, pravi g. tajnik, da še ni bil poslan Matici. — Prof. Leveč predlaga, naj se Kopitarjeva pisma, kolikor jih ima Matica, izroči prof. Jagiću, ki je bode izdal na stroške carske akademije. Dalje predlaga prof. Leveč, naj se ftjatica Slovenska pobrine za to, da *e iiinrjoci ostanki Kopitarjevi /. Dunaja, prrnrso v Ljubljano. Kopitar je pokopan pri Sv. Marksu na Dunaji. To pokopališče se je zdaj opustilo in v kratkem se razdeli v parcele in zazida. Zatorej mnogi, ki imajo tu pokopane oVuge svoje, izkopavajo njih ostanke ter jih prenašajo drugam. A to bode dovoljeno samo do spomlao^ kakor se čuje. Spomladi pa dunajska občina izkopjje in prinese vse mrliče od sv. Marksa na eentralflb, pokopališče. Slovanski narodi, ki imajo pri Sv. Marksu pokopane slavne sinove svoje, prenesli so njih minljive ostanke že v domovino svojo; tako n. pr. so Hrvatje prenesli Prerado vica v Zagreb Srbje Radičevića na Stražilovo, Vuka Štefanovimi K ar a d žica v Beligrad. Nedavno je celo mala o|fr čina Budva v južui Dalmaciji na svoje stroške dala prenesti ostanke srbskega pisatelja Ljub i še v domovino. Naj tudi Matica stopi v dogovor z mostno občino ljubljansko ter poskrbi ž njo vred za to, da se umrjoči ostanki Kopitarjevi z njegovim spomenikom vred prenese v Ljubljano. Odbor bo zlaga s tem predlogom ter sklene po daljšem razgovoru prositi g. Ivana Navratila na Dunaji, da učini in pozve ondi, kar je treba, potem pa voli poseben odsek, ki naj bi stopil v dogovor z mestno občino ljubljansko. V ta odsek se izvolijo odborniki gg. župan Grasselli, notar dr. Zupanec, direktor Praprotnik in prof. Leveč. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Celovec 25. okt. Poddružnica sv. Ci-riia in Metoda ustanovljena. Navdušenje veliko. Niš 26. oktobra. Od kompetentne strani: Bolgarska vest, da bi bile srbske čete mejo prekoračile, je popolnem neresnična. Sofija 25. oktobra. (Havasovo poročilo.) Srbi so preko Klisure prodrli na bolgarsko zemljo. Bolgarske čete id6 proti njim. Sofija 26. oktobra. Poročilo Havasovo: Zanikava se, da bi bili Srbi prodrli v Bolga-garijo. Srbske čete zavzele so samo carinske stražnice okolu Trna. Eksekutivne dražbe. (Iz uradnega liBta.) 1. eks. držb. pos. Mariju KovačiC h Gruč, 11. nov. v Kostanjevici. Relicit. pos. Polone Peteln iz Rakitno, 24. nov. na Vrhniki. 3. eks. držb. pos. Jakoba in Josipa Požarja jz Št. Petra, 27. nov. v Postojini. 3. eks. držb. pos. L. Cepeka iz Nove Žice, 27. nov. v Postojni. 3. eks. držb. posestva Mihe Peršina iz Čateža, 17. nov. v Trebnjem. 1. eks. držb. poB. Načeta Ceglarja iz Št. Vida, 19. nov. v Zatičini. 1. eks. držb. pos. Janeza Zupančiča iz Jurne vasi, 3275 gld., 19. nov. v Zatičini. 3. eks. držb. pos. Antona Gustinčiea iz Vovč, 26. novembra v Postojiui. Meteorologično poročilo. 9 Q Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. i ■** J* o 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 734-38 mm. 733-38 nni. 7;j4 98 Mi, 5-4" (J 14-6« C 10-4U c brezv. brezv. sl.jz. megla d. jas. obl. 0 8 m. ' dež j«, j 25. okt. 7. t; lit lit j 2. pop. 9. svefcr 730-40 mm. 728-34 trn, 794*91 m, 80 0 11-8-0 11*2*0 brezv. d. Jug si. jz. obl. dež. obl. 19 2 ram. j dežja. | i Srednja teinp »ranirn 101° iu l0'5°, za 0 5° in 11° I nad normalom. ZD^inajsl^a "borza dne 26. oktobra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta ...... . . Zlata renta ........... 5°/0 marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije......... London ... . . Srebro.......... Napol. ... O kr cekini Nemške marke 4°/0 državne srečke iz 1. 18f>4 250 gld Državne Hrecke tz l 18*1 A 100 gld 4U;0 avstr zlata renta, davka prosta Ogrska zlata renta 4V0 • a p::pirna renta 5°/0 o*lt StBJerske zemljišč odvez oblig Dunava reg srečke 5% 100 gid Zemlj, obč avstr i'/i'/o >l»tl zast listi Prior, oblig Eli/abetine zapad železnico r'nor. oblig Ferdinandove aev. železni« o iireditne srečke .... 100 gld Rudolibve srečko . ... 10 „ Akcije anglo-ivstr. banke , 120 , Trammway-društ. volj. 170 gld a. v 82 gld. 82 „ 108 , 99 , 864 „ 2"4 „ 125 . 9 5 61 126 170 108 -8 KO 104 115 125 115 106 175 17 98 1*2 30 B5 90 40 05 95 93 43 75 25 85 50 fcO 75 40 in 60 25 lir Tiižnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubljeui sin, oziroma brat FRAN KALISTER, dijak VI. gimnazijskega razreda, včeraj popoludne ob 11'/,. ur!, v 17. letu svoje Bbrosti, po dolgi bolezni v Gospodu zaspal. Na lastno željo pokojnega se bo mrtvo truplo prepeljalo iz domače hifie naravnost na pokopališče Sv. Ane. Trst, dne 25. oktobra 1885. Fran Kalister, Ivana Kalister, »ta riši. Viktor Kalister, brat 629 \a prodaj sla d.Tre !teo"bili, jedna bela, druga rujavo barve, obe mladi, nite-ni, čez 15 pesti visoki in za vsakovrstno delu. Več se livu m« pošti v Litiji. 1.608 -5) iz zlata, srebra, porcelana in poNtekline (email), podobe, raso. Ntekleniee, čipke, bisere itd. (627—2) k ni mj t* po niijvišjill c'iinli Emst, Hotel Elcfaiit, soba št. 43. ~ &MtfXT\u6\atf\r\t iti/V Oženil bi se 30 leten, popolnem samostojen fant, ki ima blizu L ubijane ob veliki cesti lepo n-zadolženo domovje z mesarijo in g stilno in par tisoč v gotovini. ReBne ponudbe, če mogočo s fotografijo, do . konoa novembra uprav niŠtvu tega h sta pod na- (e slovom: rŽenin*. (628—1) J} ne upad 14 let star, VMprejiae Ne takof v nekej većjej prodaj iluiri z mršanim hlaguui na Dolenjskem. — Kaj več pove uprav Blitvo „8luvenskega Naroda*. (623—2) Potovalci za poljedelske stroje se takoj vsprejmejo. ^12-3) Kje? pove upravnišlvo ^Slovenskega Naroda*. Eazpisana 3© v Logaškem okraji z letno plaćo 500 gld. Zahteva se zmožnost slovenskega jezika v govoru in pisavi. Prošnje oddajo naj se do 5. novembra lHHft načelništvo Logaškega okrajnega cestnega odbora v Cerknici, kjer se izvedo tudi natan-čneji pogoji. V Cerknici, dne 20. oktobra 1885. (621-2) Josip Milavec, načelnik Logaškega okrajnega cestnega odbora. •o 3. •o o -I i © H1 !=3 4 Okolo 800 smrekovih štang ali prekelj od 2 do 6 palcev debelosti, obeljene; okolo 100 met. krompirja; več met. kislega zelja; okolo 300 veder vina od L 1883 in okolo 100 hektolitrov pšenice rii-3> je v eeno na prodaj v graščini Rakovnik, pošta Št. Rupert, Dolenjsko- VELIKA 10 »00 kot iiiijvVeji dobitek v najure-n«'-|eui sliil-iiji poiniju velika od Hm <-iMirske dr/are /iijtuii««'iiu denarna loterija. Specijelno pa: 1 prem. a mark 3 00000 1 dobit, a mark 200000 u dobit, a mark 100000 1 dobit, a mark 1 dobit, a mark 2 doi-it. ii mark 1 dobit li mark 2 dobjt. a mark "1 dobit, a.-murk t) dobit a murk Q O dobit, a mark 26 dobit-, a mark dobit, a igark 106 dobit h mark UOO dobit, a mark »'I - dobit a murk 8 18 dobit! a m ;rk 1 ( .-.0 dobit, a mark 16990 dobit»«»'Wk 300,2011, 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. 90000 80000 70000 60000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 8000 2000 1000 5 00 145 Najrovcjša velika, od visoke državno vlade v HAMUUItliU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajainčona denarna loterija ima 100.000 ni«« k, od katerih se bode 50.500 srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,550.450 mark. Znamenila urednost te denarno loterijo jo ugodna naredba, da se vseh 50.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 00.000, v tretj. m na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa cventuvelno na 500 000. speeijelno pa na 800.000, 200.000 mark itd. Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena podpieatiii trgovski hiši in vsak, kdorJih hoče kupili, nuj se neposredno na njo obrne. Častiti nnročevalci se prosijo naročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih mnrkah Tudi se denar lahko pošlje po poštuej n.ikaznici, na željo So i aroćitvo izvrše tudi proti |ioštnemu povzetju. Za žrebanje prvega razreda velja 1 eeln originalna »reeka av. v. gld. &.50. 1 poloviea originalne Nreeke av. v. gld. 1.75. 1 eelrdina originalne Nreeke av. v. gld.—.00. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roko in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega m razvidi vso natančneje. Takoj po žvebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-neoim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki so točno po načrtu izjdaeajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju \v: ugajal nafit žrebanju, pripravljeni smo ne ugajajočo srečke pred Žrebanjem nazaj v/.eti iu dotično vsoto povrnit1. Na željo so uiadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na Ogled. Da nuni bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče Hitro, »nekako pa pred 31. oktobrom 1885 nam direktno doposlati. (610—4) VALENTIN & C0, Bankgeschaft, -A- 2dL ^3 XJ ZEB QH. Ijsdatelj in odgovorni urednik: Ivnn Železni kar. Lastnina in tisk .Narodno Tiskarno". D$+D 9/D