Drobiž.             ^
Najstarejše znaoo dreTo, kolikor se more ujegova starost dognati, je staio v bostonski okolici. To jc hrast, čigar sta-rost je cenil prof. Eaton na 2000 let, in pod katerim so po pravljici poSivali francoski prostovoljci, ki so sc pod LaE-fayetom vojskovaii za ameriško ncod-visnost. Naposled so hrastovega očaka posekali, in člani kluba Q«inipiniak so si dali iz njegovega lesa napraviti stole. Najstarejši hrast v Evropi ima 410 let in stoji blizu Aschaffenburga. Sploh naj-starejše drevo ali pravzaprav šipek, ki rnenijo, da ga je usadil satn Karol Ve-liki, ko je sprejel poslanika Harun al Rašida, se nahaja pri Hildesb,eimu ter pokriva s svojim  vejevjem 11 štirijaškVh.
melrov zemlje. še dandanes je vsako pomlad ves v cvetju. V I. 818. je dal pod njim Karolov sin sezidati kapelico. Najstarejša jelka na Nemškem stoji na Saksonskem blizu Griinthala, čije deblo mert dva metra 10 centimetrov v pre-meru. Najstarejša Hpa pri Schwarzen-burgu meri sedcra metrov in pol v pre-nieru. Na Nizozemskem sioji pri Keeru Hpa, ki meri y krogu sest mctrov. O njej se pripoveduje, da jo je vsadila rimska posadka mesta Atnatica. V Ietu 1868. jo je zalotil vihar in ji polomii vej za šest voz, A vkljub temu se ni po-rušila, in iz debla ruladovje še poganja. Običajno se prisoja drevesom ta-le sta-rost; bor 500 do 700 let, jelka 425, me-cesen 275, bukev 245, trepetlika 210, breza 200, jesen 170, jelša 145, brest 130 lel. Najbolj rahel les imajo sadna drevesa, a vendar stoji v ameriškem Boothbayu 112 let stara jablana, ki pa 5e vedno rodi. Olbrim Washinglonia se ceni na 3000 let, a blizu Pavije stoji cipresa iz dobe Julija Cezarja. Še v mi-nuleni stolctju je stala na Vfirtember-škem lipa, ki je bila čez 1000 let stara. Koliko dežja padc vsako leto ? Vsako leto pade približno 446.000 km;l vode v obliki dežja na zemljo. Ako bi se ta neizmerna množina vode enakomerno razlila po vsem površju zemlje, bi stala voda po celem  svetu  91 cm  visoko.