Uredništvo: Sehilleijeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Bohopisi se ne vračajo. * * lAst izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. .i HARODHI DNEVNIK Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 8. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25-— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 6'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28"— za vse drage dežele i. Ameriko K 30*— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št 197. Telefonska številka 65. Celje, v sredo, 31. avgusta 1910. i ce*ovni r.CM Leto n. Črna gora — kraljestvo. Glavni del jubilejnih cetinjskih slavnosti se je včeraj z vojaško parado in dvornim plesom končal. In s tem je gotovo tudi izčrpan tisti del petmiljonsk. državnega posojila, katerega je še našel knez Nikola v inozemstvu in katerega je namenil sedaj zabiti v prazen pomp in za kraljevo krono. Kar je ostalo, zgine gotovo v njegovo zasebno blagajno — in reven Črnogorec bo odplačeval to posojilo mnogo desetletij ... Omejili smo se doslej na priobčevanje vesti o cetinjskih dnevih, kakor jih je pošiljal v svet s posebno vnemo in v nenavadno ganljivem tonu c. kr. avstr. krespondenčni biro. To drugače pri tem uradu ni v navadi kadar se gre za slovanske zadeve. Zato si je mislil gotovo že marsikdo, ki le nekoliko zasleduje razvoj razmer na slovanskem jugu isto, kar je zapisal publicist Harden v »Zukunft«: »Dveh srbskih kra-ljevstev je bilo treba le Avstriji (to se pravi sedanji nemško-avstrijski diplomaciji in njeni balkanski politiki), da bi se odslej oba srbska kraljevska roda paralizirala ... Divide te impera — to je staro geslo protislovanske naše diplomacije na jugu in aneksijski naš grof ga je uveljavil tudi s proklamacijo Črne gore za kralj evstvo ... Črnogorska akademična omladina je izdala ob priliki cetinjskih sedanjih slavnosti poseben manifest, v katerem se silovito napada knjaza, sedaj kralja Ni-kolo. Tudi osebno. A predaleč se ne sme in ne more segati: kajti kralju Nikoli se ne more odrekati odličnih osebnih prednosti. On je gotovo jeden najboljših diplomatov, kar jih sedaj sedi na evropejskih prestolih. On kot rojen Slovan je v tem oziru enak svojemu kolegu na bolgarskem prestolu, rojenemu Nemcu, carju Ferdinandu. Tudi se ne da tajiti, da je Črna gora za Nikolove vlade mnogo pridobila: njena neodvisnost je še le po njegovi zaslugi popolnoma priznana — tako od Turčije kakor od Avstrije. Storil je Nikola tudi svoje na kulturnem in počasi se sedaj u-peljujejo reforme na gospodarskem polju. Temeljna hiba Nikolove politike je pa ta, da ni narodna temveč dinastična. Nemški publicist Chron, ki je kolikor toliko dober poznavalec Balkana, pravi, da smatra Nikola še danes celo Črno goro za veliko rodbinsko posestvo, za dobičkanosno pristavo. Široka masa ljudstva je navajena na razmere kakor so bile in kakor so; njena ljubezen in spoštovanje do kneza je nekaj prirojenega, je tradicija. Toda dalje misleči in študirani sinovi dežele so spoznali koren današnjega zla v Črni gori in začeli grajati to in ono na Nikolovi upravi: tega pa stari gospodar črnogorske svoje pristave ni prenesel, iz autokratičnih in — financijelnih ozirov. Nastali so oni grdi procesi, bombni in vaso-jevički, ki so izzvali ogorčen protest celega kultur-»ega slovanstva ... Nič čudnega ni, da misleči črnogorski sinovi obsojajo pomp, s katerim je knez slavil svojo petdesetletnico. Kajti revščina dežele je naravnost gorosta-sna. Je tako velika, da se ljudje trumoma izseljujejo in je število ljudstva padlo od 250 tisoč na 200 tisoč. In poleg tega ima kralj Nikola apanažo, dvakrat večjo od one, katero uživa predsednik francoske republike! In še mu dajejo prispevke ruski car, ne baš bogati italjanski kralj in tudi avstrijski cesar-... Po črnogorskih ječah, zlasti v zloglasni »jusov-ki« še vzdihujejo najboljši sinovi dežele, k^r so preglasno kritizirali Nikolov režim ... Ti vzdihi ne dado srbskemu in ne bratskemu hrvaškemu kakor slovanskemu narodu, da bi se odkritosrčno veselil Ni-kolovega jubileja, da bi vskliknil svoj »živijo« s »sivimi sokoli« črnih gor na proslavo kronanega diplomata, pesnika in vojskovodje. Posebej in v prvi vrsti pa se stvar tiče seveda Srbov samih in sicer iz narodno - političnih ozirov: ne le belgrajski temveč tudi bosanski in dalmatinski srbski listi obsojajo proklamacijo Črne gore v kraljevstvo. Rankovič piše v petrograjski »Rječi«: »Nam Srbom je potrebna koncentracija vseh sil na enem edinem mestu, to je na Srbskem. S proglašenjem črne gore za kraljevstvo se samo ustvari odvišni in nepot^bni separatizem ustvarjata se dva narodna centra,' Id bodeta imela svoj slab vpliv na zedinjenje narodnih in gospodarskih sil.« Toliko komentarja torej k najnovejšemu političnemu dogodku na slovanskem jugu. Ivan Hribar — v sedmič izvoljen za župana. Sinoči se je vršila seja občin, sveta ljubljanskega, katere dnevni red je bil: Volitev župana. Predseduje kot podžupan dr. Tavčar. Prisotnih 23 obč. svetovalcev. Občinski svetovalci Pippenba-cher, Roethl in Mayer bolni, Milohnoja in Sajovic uradno zadržana. Se vzame na znanje. Odsotnost se oprosti. Prva točka dnevnega reda: Naznanila predsedstva. Dr. Tavčar prebere dekret o nepotrditvi Hribarja županom. Druga točka: Volitev župana. Dr. Tavčar prebere določbe, nanašajoče se na volitev župana. Konštatira, da je navzočih 2/s občinskih svetovalcev in da so vsi prejeli vabila k seji. Skrutinator-jem se imenujeta Lenče in pil Trnk6czy. Dr. Oražen prosi besede k volitvi. Večina svetnikov je ne dovoli. Izid-volitve: 23 oddanih glasovnic: 22 za Ivana Hribarja, ena prazna. Gromovito klicanje »živijo«. Hribar se oglasi k besedi: Izvabi Ob prvi izvolitvi 1.1986 sem dejal: Ne imejte obzirov do mene, če niste zadovoljni z mano. Šestič nisem dobil najvišje odobritve. Vlada, ki ni varovala občinske autonomije, je cesarju tako nasvetovala. Iznenadilo nas je, ker nismo izvedeli nobenih razlogov. Vendar sem v sedmič izvoljen. (Na galeriji ovacije, sipljejo rože.) Vzroki moje nepotrditve. Sch-vv&rz je odkritosrčno priznal, da je vzrok september 1908, češ da nisem preprečil hujskajočega pisanja listov. Ostali .štirje vzroki: ker sem na nekem shodu v Rakeku baje rekel: cesar plava v nemškem morju, ker sem govoril proti vojaštvu in munizoval članke iz »Slov. Naroda«, podpiral novoslovansko gibanje. Očita se mi to, kar sem govoril V parlamentu. To je proti členu XVI. osnovnih državnih zakonov. Vsi vzroki ničevi. Žalil bi vas (občinske svetnike), če bi vašemu klicu ne sledil. Izvolitev, če dobi najvišje potrjenje, sprejemam. (Na galeriji ploskanje, o-vacije.) Dr. Oražen nujno predlaga, naj se Gosposka ulica imenuje v znak hvaležnosti Ivana Hribarja ulica. Meritorno glasovanje soglasno za predlog. Konec seje 6*°. Pričetek 610. » Vest o Hribarjevi zopetni izvolitvi je sprejelo občinstvo, zbrano pred mestno dvorano, ter prebivalstvo sploh z nepopisnim navdušenjem. Mir se ni kalil. Orožniške patrulje niso imele povoda nastopati. * Nemško časopisje imenuje zopetno izvolitev Hribarjevo »Trutzwahl« in očita Hribarju, da je brez ozira na splošno blaginjo in brez ozira na usodo na-rodno-napredne stranke napovedal boj Bienerthove-mu kabinetu. Kako skrbni so postali nemški šmoki naenkrat za našo usodo in za usodo slovenske napredne stranke. Čisto po nepotrebnem: z Bienerthom bodo Slovani v jeseni že obračunali. ^olitičnakronlka. domače politične zadeve. SocHalno zavarovanje. — Prekopi. — »Slovenec« proti dr. Tresiču. Drugi teden v septembru bode pričel pododbor socijalno - zavarovalnega odseka zopet s svojim delom in bode nadaljeval posvetovanje o poglavju zavarovanja proti nezgodam. Ta utegnejo biti v kakih 14 dnevih gotova. Potem bode pa zopet zasedal celi odsek. — Iz Dunaja poročajo nemški listi oficijozno, da se bode baron Bienetth po svoji vrnitvi iz Iglsa posvetoval z moravskimi in nižjeavstrijskimi poslanci o prekopnem vprašanju. — »Slovenec« pravi včeraj na znani Tresičev govor, naj le gre on in pa LISTEK. Instituika. 9 minil v ur : r Roman. Spisal Fedor Gradišnik. Erazem je bil torej popolnoma prepričan o uda-nosti in zvestobi Helene in niti na um mu ni prišlo, da bi ga mogla varati s Kamilom ... Kamilo je pač njen prijatelj in družabnik, kt ga je Helena na vsak način potrebovala, to pa je tudi vse ... Več ni mogoče, saj bi sicer Helena ne mogla biti tako prijazna in ljubezniva s svojim starim soprogom .. In da bi ga varala baš s Kamilom — ne, ne, to bi bilo prestrašno, pre-grozovito ... Če ga hoče varati, naj ga vara makar z zadnjim hlapcem v gradu, ali s prvim razcapanim potepuhom, ki pride mimo, tuj in umazan — le 2 njim ne, le s Kamilom ne! Tako si je mislil včasih, ko se je v dolgih nočeh brez spanja premetaval na svojem mehkem ležišču in v takih nočeh je bilo po navadi, da se je tiho priplazil k vratom, ki so vodile v Helenino sobo, jih o-prezno odprl in stopal po prstih do njene postelje ... Počasi in nalahno se je sklonil nad svojo soprogo in ji zrl dolgo in ljubeče v njen angeljski obraz ... Kakor nedolžno dete je ležala, zakopana v mehke blazine ... rajsko srečen in zadovoljen smehljaj ji je krožil okrog rudečih usten ... odeja je napol zastirala njene bele grudi, ki so se lahno dvigale in zopet padale ... Sklonil se je nižje ... odgrnil je odejo in nekaj časa molče zrl na to krasn obitje.. potem se je nagnil popolnoma nizko ... kri je zavrela in zakipela v njegovem starem telesu ... in pričel je polju-bovati te bele grudi, ta rajski obraz ... Helena se je zdrznila, zavzdihnila globoko in odprla oči ... Era- zem pa ni videl ničesar, le čutil je, kako ga peče in žge in skeli neznana strast in slast, prihajajoča iz tega bujnega telesa-----Poljubljal je in poljubljal, pri- vijal Heleno k sebi in trepetal po vsem telesu.. Helena je bila prijazna ž njim ... pustila se je poljubljati in poljubljala ga je tudi sama, v srcu pa se ji je gnjusil in najraje bi ga bila pahnila od sebe in mu pljunila v obraz ... Erazem pa je bil srečen ... njegovo je to bitje, njegovo je to telov—- in kaj hoče več?----- Sedaj pa naenkrat ta perspektiva: prišel bo dan ko jo bo izgubil, ko ga bo pričela sovražiti, nenadoma, bliskovito bo prišel tisti dan, ker mora priti____ In padel bo v njenih očeh globoko doli v brezdno lo-povstva, stal bo pred njo v vsej svoji ostudnosti, sam se bo razkrinkal, saj drugače ne bo mogoče ... Začutil je v srcu silno bolečino in vedel je dobro, da je ne bo mogel dolgo prenašati ... Z današnjim dnem se je pričelo — Oskar je prišel, Kamilo je že tukaj in to je začetek konca____Kako se bo razvozljalo, kako se bo končalo, o tem ni imel pojma, vedel je le eno: zgodilo se bo na vsak način ... In tudi to je vedel, da bi se morda ničesar ne izvedelo, ko bi ne imel vesti ... A vest in bližina Oskarja in Kamila, to je ono, kar ga bo izdalo ... Pod vplivom teh razmišljevanj je bil gospod Erazem popolnoma potrt in zbit. Sedel je k mizi ter si podprl glavo . -. Truden je bil, kot da je prehodil ves božji svet — Niti slišal ni, da so se odprla vrata, tiho in oprezno, slišal tudi ni lahnih korakov, ki so se mu bližali... Sedel je nepremično na svojem stolu in še le tedaj se je zdrznil, ko je začutil na svojih očeh dvoje drobnih mehkih ročic*. ^. Bila je Elica, ki se je natihottla prikradla do njega in mu odzadaj zatisnila oči ... »Kdo je?« je vprašala z izpremenjenim, kolikor mogoče globokim glasom____ Erazem se je okrenil... »Ti si, srček moj dragi«, je vzkliknil in vsa groza ves strah, vsa bojazen pred bodočnostjo je izginila z njegovega obraza ... Dvignil jo je k sebi na kolena in jo vroče poljubil .. .. »Kaj te je prignalo k meni, Elica moja?« jo je vprašal ves blažen in ji pogladil njene krasne lase .. »Veš, papa, nekaj ti moram povedati«, je dejala Ela, »nekaj zelo čudnega ti imam povedati in morda semi boš smejal... A povedala ti bom vendarle ...« »Seveda, dete moje, seveda, le govori!« In Ela je zaokrožila svoja ustna in pričela pripovedovati: »Gospod Oskar mi je jako všeč, bolj kakor gospod Kamilo. Tako prijazen je z menoj in tako rad me ima ... To vem, to sem spozitella nžfpfvi hip ... Pestoval me je tako, kakor me sedaj pestuješ ti in prav nič se nisem branila, ko me je poljubil... Saj je bilo prav tako, papa, kaj ne?« Pogledala ga je vprašujoče in ko ji je gospod Erazem molče prikimal, je nadaljevala: »In sedaj pride tisto čudno, pa nikar se ne sme-jaj, papa ... Ko sem ga poljubila in mu pogledala v oči, se je zgodilo nekaj čudnega ... Ne vem, če je resnično tako, a meni se tako dozdeva ...« Počakala je, kaj bo oče na to dejal, pogledala ga je izpod svojih črnih trepalnic in se ljubeznjivo smehljala ... »No, no, le naprej!« je dejal Erazem nestrpno in glas se mu je tresel. »Jaz ne vem, kako bi ti to povedala«, je rekla Ela, »tako čudno mi je ... Da, veš, že večkrat si mi pripovedoval o neki bolni, ubogi ženi in o hudem možu, ki je to ženo trpinčil in tepel in bil, dokler ni »znani dalmatinski kvartet« iz Slovanske jednote, ker je delal ta del dalmatinske delegacije Slovanski jednoti itak vedno le škodo s svojim postopanjem, ki ni bilo ne opozicijonalno ne vladno. PRIPRAVE ZA NOVE VOLITVE NA HRVAŠKEM. Volitve na Hrvaškem še sicer niso razpisane, ali pričakuje se, da se bodo vršile začetkom meseca oktobra in da se bode nova zbornica že sešla v oktobru. Zato se že hrvaške stranke živahno pripravljajo na nove volitve. Te priprave se kažejo predvsem v fuzijoniranju raznih političnih struj: pravaši, naprednjaki in autonomisti se združijo v enot. stranko, ki bo kooperirala s srbskimi samostalci; združili so se frankovci in klerikalci. Združujejo se stari madžaroni. Skupina Mile Starčevičeva in Radičeva kmečka stranka pojdete samostojno v volilni boj. O izidu volitev je težko prerokovati; mislimo, da bode precej odvisen od osebne priljubljenosti kandidatov in od večjega ali manjšega vladnega pritiska. Dopisi. Iz Ormoža. ŠolskaVrazova slavnost. V nedeljo, dne 28. avg. ti. po vecernicah se je premikala dolga vrsta šolske mladine od okoliške šole skozi mesto v čitalnične prostore, kjer se je na prostornem vrtu vršil obširni vspored Vrazove šolske slavnosti. Krasen je bil sprevod dolge, pisane vrste v navadnih in v krasnih narodnih nošah malih čvrstih Hrvatov in Hrvatic, ter malih brhkih Slovencev in Slovenk. Na slavnostni prostor prisedši, kjer je igrala godba slov. gas. društva vesele koračnice in čakalo na stotine slovenskega ljudstva, so zapeli učenci in učenke III. in IV. razreda Kosijevo slavnostno pesem „Slava Stanku Vrazu!" Zatem^so se vršile deklamacije učencev vseh razredov. Kot prva je nastopila Terezija Mežnarič, učenka IV. razreda in deklamovala Vrazovo narodno pripovedko „Traži i dat če ti". Za njo se je prikazal na odru mali Ivan Masten iz I. razreda ter recitiraj ^Otrokovo domoljabje", Marija Miško Vodnikovo pesem „Na moje rojake", Ivan Rakuša in Janez Kociper pa sta imela Stritarjev dvogovor „Oba junaka", vsi ti trije iz II. razreda. Jakob Prapotnik, učenec III. razreda je deklamoval Gregorčičevo pesem „Življenje ni praznik". Nazadnje je nastopil še ,. pravi" Hrvat Fran Trstenjak st. iz IV. razreda, ter nam podal še enkrat v pravilni hrvaščini Vrazovo pesem „Traži i dat če ti". V slavnostnem govoru je orisal g. nadučitelj Rajšp v kratkih besedah lepoto naših domačih krajev, ter podal v poljudnih besedah življenjepis in pomen Stanka Vraza za nas Slovence. Na to se je igrala Kosi-Najžarjeva gledališka igra „Slava Stanku Vrazu", ki se igra ob 100-letnici njegovega rojstva. Igrali so jo učenci in nčenke IV. razreda; slovenski dečki učenci Jože, Ivo, France so bili Jože Trop, Anton Šoštarič in France Goršič; Mijo, mlad Hrvat je bil Fran Trstenjak, ki je igral svojo vlogo v lepi hrvaščini; rojenica je bila Barbara Vaupotič. Igra je končala z živo sliko, v kateri proslavljajo Hrvati in Slovenci svojega skupnega pesnika Vraza. V tej sliki je bilo nad 40 malih čestilcev — tudi ormoški slovenski otroški vrtec — obojega spola v narodni hrvaški in slovenski noši. Krasna Vrazova slika je zelo povzdignila vtis, ki jo je napravila lepo sestavljena in opremljena skupina. Nazadnje šla revica med krilatce, kjer je sedaj srečna in zadovoljna, kjer se ji ni treba več bati onega hudobnega moža, ker jo varujejo pred njim angelci in nikakor ne puste, da bi prišel do nje ... Večkrat si mi že pripovedoval o nji in nekoč si mi pokazal celo njeno podobo ... Ah, uboga žena! Glej, papa, in te žene sem se spomnila, ko sem pogledala gospodu Oskarju v Oči...« »Ela! ...« ie vzkliknil gospod Erazem in njegov glas je bil strašen ... »Ela, kaj si videla v teh očeh, povej mi, kaj si videla v njih? ...» Dvignil se je s stola, postavil Elo na tla in se Spustil k nji na kolena ... Ela je stala pred njim vsa tresoča se presenečenja in strahu ... Nikdar še ni videla svojega očeta takšnega in prvič danes je bilo, da se ga je bala: tako bled je bil in grozen..... »Kaj ti je papa? ... je vprašala tiho in se mu hotela umakniti---- »Nič, nič ..je hitel Erazem, »samo vedeti hočem, kaj si videla v njegovih očeh, le to hočem vedeti ...« »Saj sem ti že povedala, papa ... Ko sem mu zrla v oči, se mi je zdelo ,da ima ravno take kot ona uboga žena na tvoji sliki, ki jo imaš tam v onem predalu... in bilo mi je... kot da vidim njo ...« Erazmu je zastala sapa, hotel je zakričati na ves glas, a v pravem času je še prišel k zavesti, vgriznil se je v ustnice in se dvignil ... Prehodil je parkrat sobo, nato je poljubil Elo in ji dejal: »Srečno dete, ker si — dete!« sta III. ih IV. razred še zapela Kosijev „Venec narodnih pesmic", cela šola pa cesarsko pesem, s katero je bil končan slavnostni del, in je sledilo pogoščenje otrok, z jestvinami in alkohola prosto pijačo. Otroci so ves svoj vspored, kar se tiče petja, deklamacij in igre v popolnem zadovoljstvu rešili. Začelo se je prav živahno gibanje, otroci zase in po svoje, odrasli ljudje in stariši zase^vmes govori in napitnice, ter se oglašala godba. Ta dan so bila v otroškem vrtcu poleg slavnostnega prostora razstavljena v treh oddelkih razstavljena otroška dela, katera so vzbudila posebno zanimanje in občudovanje, ter delala vrtnarici - voditeljici, gospodični Podkrajškovi vso čast. V očigled te razstave je bilo potovalnemu učitelju ciril-metodove dražbe g. Prekoršeku lahko dokazati veliko vrednost in dobroto takega vrtca. Prihajal je mrak, ki nam je odpeljal otroke s stariši domu. Domači pa smo se vsedli skupaj, kjer so nam čitalniški pevci nudili prijeten užitek, da so nam vesele urice minile prehitro. Na ta način smo zopet enkrat okoličani in slovenski mestjanje, katere nas je ta dan vezala slovenska mladina, imeli prijeten dan, ko smo se navduševali za ideje velikega pesnika Vraza, ki je tako iskreno ljubil svojo domovino, da je njeno slavo zanesel črez njene meje, zavedajmo se tega duha: ljubimo in spoštujmo svojo domovino, delujmo in bojujmo se za njo! Naročnikom! Vsi slovenski listi imajo velike križe s svojimi naročniki, ali jasneje povedano: neplačniki, kar nam potrjujejo neprestani opomini v njih predalih. Da tudi naš list ni brez teh križev, je umljivo; zategadelj ponovno prosimo, naj naročniki, kateri dolgujejo na naročnini, porabijo zadnjič priložene položnice v poravnanje zaostale naročnine, ker tudi naš list nima le samo dolžnosti temveč tudi potrebe. — Pri izdajanju lista so veliki stroški. List, ki ima dobre predplačnike vedno dobro izhaja, četudi je naročnina še tako nizka. Zategadelj opozarjamo vse iste, ki jim je potekla naročnina, da isto obnove. — Posebno pa prosimo za poravnanje stare naročnine iste naročnike, ki še dolgujejo za lansko leto. — Kdor ne plačuje redno naročnine, se ga tudi ne more smatrati za dobrega somišljenika. Pri plačevanju — prosimo — naj navede vsak p. n. naročnik številko, katero ima na ovojnici. — V nadi, da se stvar v kratkem uredi, se vsem zahvaljujemo za naklonjenost. Upravništvo „Nar. Dnevnika . Štajerske novice. Umrl je v pondeljek v Kaplji pri Vranskem veleposestnik g. Ivan Apat. Pogreb se je vršil danes dopoldne. Bil je vrl narodnjak in v celi Savinski dolini ugleden mož, ki se je tudi živahno udeleževal političnega življenja. N. v m. p.! Klub slovenskih kolesarjev v Celju se udeleži korpOrativno sokolskega zleta v Št. Pavel pri Preboldu. Zbirališče Narodni dom v Celju. Odhod točno ob pol drugi uri pop. Mestni n okoliški kolesarji ste najvljudneje vabljeni. V nedeljo 4. septembra vse v Št. Pavel pri Preboldu na sokolski zlet! Iz Gaberja pri Celili. Od Siidmarke podpirani kamnoseški mojster Kullich, ki ima svojo delavnico v celjski okolici in ki je volil proti nam, se strašno jezi, ker je njegova stranka propadla. Posebno si je vzel na piko zastopnika zavarovalne družbe »Donave« gospoda Kuharja, ker je ta volil s slovensko stranko. Obeta mu, da mu bode to mnogo škodovalo in da bodo stranke sedaj kar po vrsti izstopile pri »Donavi«. Sedaj po volitvah ti ljubi Nemci vsakega, kdor je le malo agitiral za slovensko stranko, če le mogoče naznanijo sodišču ali njihovim predstojnikom češ da je kaj obetal ali žugat; na drugi strani pa kažejo. da tudi oni niso za las boljši kot Slovenci, ko bi bili tudi res tako postopali, kakor se jim očita. Sicer pa mislimo, da je Kullich bolj odvisen od Slovencev kakor gospod Kuhar od Nemcev. Slovenci, zapomnite si, kako vaši nasprotniki z vami postopajo! Iz Žalca. Hmeljska kupčija se je začela nenavadno živahno razvijati. Posebno se povprašuje po lepem, dobro posušenem blagu, ki ga plačujejo kupci nad 2 kroni. Žalibog, je res, da se najdejo med kupci tudi taki, ki begajo nerazsodno ljudstvo z mnogo nižjimi cenami in delajo na ta način zgago celi trgovini. V tem ozirn se posebno odlikuje znani Zeckendorf, kateremu so pokazali zavedni Gotovljani vrata. Hmeljarji, ne pojdite takim ljudem na lim in ne verujte njihovim sladkim besedam. — Če bo treba, prinesemo prihodnjič še dve ali tri slične firme kakor je Zeckendorf. v „Slov. delavsko podporno društvo v Celju" naznanja, da preloži svojo vrtno veselico, ki jo je nameravalo prirediti 4. tm., zaradi sokolske slavnosti v Št. Pavlu, ki se vrši tega dne, na 8. septembra 1910. Opozarjamo pa že danes celjsko in okoliško občinstvo na to prireditev, ki bo ob 4. pop. v Skalni kleti. Umrl je danes v Gradcu celjski slikar in pleskar Albin Paradiž. Nesreča v Trbovljah. Včeraj je v rudniku zasulo 10 delavcev, od katerih se je do sinoči enega mrtvega izkopalo. V Ciršaku ob Muri se vrše dne 14. septembra občinske volitve. Slovenska zmaga je zagotovljena. Iz Šoštanja. Minila je nedelja, čas upa in pričakovanja na naši strani, obenem čas strahu in zlobnosti pri naših zavratnih nemčurjih. Naš „ Sokol" je imel pokazati trud in delo enega leta. Prvi nastop na orodju je bil časten. Koj začetkoma se je polastilo vseh gledalcev obče dobro razpoloženje, ko je prikorakal v slikovitem kroju naš naraščaj na telovadišče. Strumen nastop, točno proizvajanje prostih vaj in vaj na konju ter skakanja je vzbudilo viharno odobravanje. Marsikateri oče ali mati sta presrečna zrla na svojega sinčeka in slišalo se je pritrjevanje, da je pač bolje, ako se svojega otroka pošlje k telovadbi, ki krepi telo ter uri nm, nego da bi postopal brezposelno po trgu. — Članstvo je nastopilo v prostih vajah ter telovadilo na drogu in bradlji. Napredek je bil prav zadovoljiv pri vsakem posamezniku. Naravnost divilo pa se je občinstvo gostom iz Polzele in Maribora, ki so s svojim elegantnim nastopom, s težavnimi a preciznimi vajami izvabljali pri mnogoštevilnemu občinstva odkritosrčno občudovanje in viharno ploskanje. Šoštanjski sokoli so pokazali sad svojega truda, pokazali so, koliko se da pri resni volji doseči kljub vsem zaprekam in težkočam, ki so posledice pomanjkljive telovadnice. Sigurno bi bilo napredovanje lažje in uspehi bi bili še večji. A nič ne škodi. Le tako naprej! Saj se je jasno videlo, da si je „Sokol" priboril prvenstvo nad našimi obrambnimi društvi. Vsa srca so ti odprta, vsakdo ti želi nadaljnega razvitka in vsakdo ti bode stal vestno na strani v tvoji borbi za svoj lastni dom. Le tam ti bode mogoče samozavestno razprostreti svoja krila ter zbirati okrog sebe vse dela in napredkaželjne brate. Prosta zabava je bila živahna, gneča krog šotorov je postajala vedno večja, da so ljubeznive gospice komaj za-mogle sproti ustreči vsem zahtevam darežljivega občinstva. Veselega srca darovane darove so zbirale vidno zadovoljne. Nabrale so lepe svote, tako da je tudi gmoten vspeh tolikšen, kakor ga pri nas nismo vajeni. Sklad za „Sokolski dom" se je pomnožil zopet za 105 kron. Šoštanjske mladenke prirede v četrtek, dne 8. septembra pri Rajštarjn v drugič igro v prid „Sokolskemu domu". Mi kličemo: tako je prav in na veselo svidenje! Iz Maribora. Slavnost kluba »Narodni Pipec", dne 11. septembra 1.1. obeta biti res nad vse pričakovanje izborna. Posebno koncert bo nudil veliko lepega užitka. Delajo se že raznovrstne priprave, da se mala dvorana spremeni v mično japonsko kavarno. Slovenci! ne pozabite se udeležiti tega slavlja. Poneverjanje na pošti. Poštni sluga Herbšt-hofer je na neki graški poštni filijalki ukradel pismo, v katerem je bilo 19.832 kron, ter ga zamenjal z drugim, v katerem so bili papirni od-rezki. Herbsthofer je na to izginil. Na glavni pošti so takoj opazili, da je med pismi sumljiv kuvert Ko so ga odprli, so našli v njem papir. O stvari je bila takoj obveščena policija. Dvema detektivoma se je ponoči slučajno posrečilo zajeti Herbst-hoferja, ko se je peljal v izvoščeku menda na kolodvor. Pri njem so našli ves denar, razen 40 K v Imenovan je poštni praktikant Ludvik Wagner za poštnega oficijanta prvega razreda na Pragerskem. v Nesreča v kamenolomn. V kamenolomu Jurija Ulčnika v Št. Petru pod Sv. Gorami je poskušal kamenar Martin Ulčnik, če gori netilna vrvica pri dinamitni kapici tudi mokra ali ne. — Zažgal je vrvico in držal kapico v roki. Ta se je pa razletela in odtrgala Ulčniku mezinec ter razparala prsteneč. v Iz Vnzenlee se nam dodatno poroča, da se je fant Železnik bojda zaradi nesrečne ljubezni sam vlegel pod vlak, kateri ga je ubil. Druge slov. dežele. Dr. Tavčar In dr. Triller sta vložila, kakor poroča „Slov. Narod", tožbo proti g. Ad. Ribni-karjn, ker je trosil po Ljubljani vesti, da sta splet-karila radi županove potrditve. Kako gospodarijo klerikalci z ljudskim denarjem? O klerikalnem polomu na Koroškem bomo še, kakor že včeraj rečeno, obširneje poročali. Za danes samo še en slučaj, kako sta znala voditelja koroških klerikalcev Kayser in Weiss (ravnatelj katoliške tiskarne in zveze klerikalnih posojilnic, bivši klerik. dež. poslanec itd.) goljufati: Monsig-nor Kayser in njegov italijanski kompanjon Pa-lese sta vse svoje nepremičnine kupila skoro brez denarja. Ostala sta kupnino dolžna na posestva pa najela posojila. Na teh posestvih je bilo že vknjiženega dolga štiri milijone, ko je monsignor Weiss posegel vmes, dasi je monsignor Weiss vedel, da so ta že s štirimi milijoni obremenjena posestva vredna v, slučaju prodaje na dražbi kvečjemu en milijon, je vendar posodil na ta posestva še 1,900.000 kron, katera vsota je na rečenih posestvih intabulirana na zadnjem mestu in je torej do zadnjega vinarja izgubljena. Ta denar je monsignor Weiss vzel iz zveze klerikalnih posojilnic, porabil je torej denar ubožmh kmetov, ki so svoje krvave žulje zaupali duhovniškim posojilnicam, a kar je najhuje, vzel je ta denar iz blagajne, ne da ti bilo to dovolilo načelstvo. Lepe razmere morajo vladati v tej zvezi klerikalnih posojilnic na Koroškem, da more ravnatelj kar na svojo roko in za hrbtom načelstva „razposojati" milijone. Kajti monsignor Weiss je tudi pri drugih klerikalnih špekulacijah in podjetjih zapravil ogromne svote kmetskega denarja. Ko je monsignor Weiss posodil svojemu tovarišu monsignoru Kayserju 1,900.000 kron, je čisto natanko vedel, da je ves ta denar izgubljen. A posodil ga je vendar. Bržčas je dobil, par stotisoč provizije. Iz živinozdravniške službe na Kranjskem. C. kr. veterinarski asistent Peter Miklavčič v Kočevju je imenovan za okrajnega živinozdravnika. — Okrajni živinozdravnik Josip Kutschera v Kočevju je umirovljen. Iz goriškega deželnega šolskega sveta. Ravnatelj državne višje realke v Gorici Viktor Slop pl. Cadenberg je imenovan za člana deželnega šolskega sveta za ostalo funkcijsko dobo. Za ravnatelja državne gimnazije v Celovca je imenovan dosedanji ravnatelj državne realne gimnazije v Beljaku Gottfried Flora. Prihodnje zasedanje kranjskega dež. zbora bo jako zanimivo; prišla bo na razpravo Hribarjeva zadeva. Klerikalci bodo v stiski, ker bodo morali na zunaj biti za avtonomijo ljubljanske občine, pri tem pa si bodo mežikali s Schwarzom, češ, lepo te prosimo, bodi tiho, da smo zmenjeni. To bo prišlo še vse na dan! — Na razpravo pride tudi predlog deželnega odbora, da se zvišajo deželne doklade od 40% na 70%. Stran političnih oblasti pred nemškim in italijanskim terorjem je neverjeten. Proti izletu puljske „Nar. Del. Org." so tržaški laški listi zadnje dni strahovito hujskali, in dosegli, da je namestnija odredila, da mora biti sprejem gostov popolnoma tih, brez vsake zastave, brez godbe itd. To je že naravnost smešna strahopetnost! Najboljše informirani slovenski dnevnik, ljubljanski „Slovenec", je včeraj par uric pred zgodovinsko sejo ljubljanskega občinskega sveta z debelimi črkami natisnil vest, da je bila med obč. svetniki že sklenjena stvar, da se voli dr. Tavčarja za župana, Hribarja za podžupana, da odstopi dr. Tavčar kot dež. odbornik in da bo na njegovo mesto izvoljen dr. Triller. In pristavil je hudobno: „Vse je tedaj najbolje urejeno a okoln Hribarja je samotno, silno samotno". — In ob 6. zvečer je bilo okoli Hribarja živahno, silno živahno. Slovenčevci, dober tek! Vojaške vaje na Krasu. Tukajšnji pešpolk št. 47 je odšel včeraj zjutraj na vaje na Kras. Popoldne je prišel iz Kanala v Gorico bataljon lovcev, ki je tudi že odšel na vaje. Vojaške vaje na Krasu bodo velikega obsega, kajti udeležijo se jih: 47. pešpolk, 97., 87., bošnjaški, 27., arti-lerija, dragonci in lovci. Torej cel Kras bo veliko bojno polje! Logaška Holril&teiilada pred ljubljansko poroto. Franc in Emilija Hladnik na zatožni klopi. Oni, ki so poznali oba, še bolj pa oni, ki ju jiiso poznali, so nestrpno čakali, kako se bodeta obtoženca obnašala pred porotnim sodiščem. No, napravila sta oba tukaj na prvi pogled jako ugoden utis. Žena je prišla vsa objokana v porotno dvorano, se pri zaslišanju vedla začetkom nekoliko afektirano-nervozno, tekom zasliševanja pa se je polagoma umirila. On nastopa jako zavestno kot nekriv proti taki težki obtožbi. Porotni senat: Dež. sod. svet. Vedernjak, predsednik; dež. sodni nadsvet. dr. Travnar in dež. sod. svetnik Laschan, prisednika. Zapisnikar avsk. dr. Zupane. Državno pravdništvo zastopa dr. Neuberger. Zagovorništvo: dr. Ravnihar za Franceta, dr. Švigelj za Emilijo Hladnik. Dopoldne porotna dvorana še ni bila tako polna občinstva, popoldne pa ,je bilo natlačeno polno. Nista kriva. Po prečitanju obtožnice vprašana, če se čutita kriva, izjavita oba odločno: ne, v nobeni točki ! Na to se zasliši najprvo Emilija Hladnik. Pripoveduje zgodovino zakonske zveze s Hladnikom, s katerim sta se spoznala doma v Logatcu. Ona je iz splošno čislane in širom znane rodbine Tolazzijeve. Omenja, da ji tašča Marija Hamerlitz ni bila prijazna ter je bila proti nju zakonu. Hladnik pa je bil toliko možat, da jo je kljub temu vzel v zakon ter s tem uredil posledice prejšnjega znanja. Od brata je dobila 12000 kron dedščine; to je izročila svojemu možu za njegove kupčijske zadeve; ona mu je vse zaupala. Razumela sta se prav dobro. Ko je bil Hladnik z nekaterimi Tržačani 19. marca z rdečim avtomobilom v Ljubljani, je bila ona doma v Logatcu, kjer jo je mož ob povratku obiskal. Ona pa se je potem z vlakom peljala za njim. Glede usodnega časa med 2. in 5. aprilom izpove: Takrat sem bila zopet v Logatcu doma, on pa je bil v Trstu ter sporočil, da gre v Istro po vinski kupčiji. Pozneje pa je zvedela, da ni šel v Istro, marveč, da je bil na sokolski veselici pri Sv. Ivanu. Ona je bila tedaj 20 dni v Logatcu, med tem časom ni bil Hladnik pri njej. O poskušenem za-strupljenju je izvedela v Logatcu. Prišli so orožniki k nji ter jo razno izpraševali. Že ko je odhajala v Trst, da izve, kaj je na sumničenju moža resničnega, ji mož piše, da je v tej zadevi že poslal popravek v liste češ, da je nedolžen. Nato pripoveduje že iz časnikov znano zadevo o zgla-šenju moža pri ljubljanskem preiskovalnem sodniku ter kako so tudi njo obdržali v preiskovalnem zaporu radi suma, da je ona spisala poštno spremnico ter dopisnico na taščo. Na vprašanje predsednikovo, če se čuti krivo radi te ob-dolžitve, izjavi odločno: »Jaz po pravici povem, da niti pičice nisem pisala.« Istotako odločno ugovarja, da bi bila ona vdana pijači. Nadalje, da tudi onega pisma na tržaški »Piccolo« ni ona pisala. Njena izpovedba je napravila povoljen utis tudi na porotnike. Za njo se zasliši Franc Hladnik. Nastopi jako sigurno, pripoveduje o teku njegovega mladeniškega življenja, o razmerah doma v Logatcu in o povodu preselitve v Trst. Šolal se je pri Salezijancih v Turinu, potem šel prostovoljno k mornarici in ko je tam odslužil, sta pričela z materjo v Logatcu vinsko trgovino, ki je dobro vspevala. Na večkratna vabila nekega prijatelja se je sporazumno z materjo in očimom preselil v Trst, kjer se je etabliral kot družnik pri kinematografu. To podjetje, kakor tudi poznejše z žoganjem pa se ni obneslo. Zapravil je zraven vse, kar je dobil od matere, žene itd. Letne bilance njemu ni bilo potreba, ker je tudi brez bilance vedel, kako da stoji. Glede vožnje z avtomobilom pravi, da se je pečal tudi s prodajo avtomobilov. Izpove bistveno isto kot njegova žena. Tako tudi glede bivanja med 2.—5. aprilom, torej časom, ko se je ona nesrečna po-šiljatev izvršila iz Ljubljane v Logatec. On je o tej stvari še le v Trstu izvedel, poslal takoj popravke v liste, a ker sumničenja le niso prejen-jala, se je 29. aprila osebno in prostovoljno zglasil pri preiskovalnemu sodniku v Ljubljani. Značilna pa je njegova izpoved glede glavne obtožilne priče tržaškega senzala Piacentinija. Prizna sicer, da ga dobro pozna, da je bil tudi pri njem na stanovanju, ter da se je tam zanimal za njegove domače v Logatcu. Toda, da bi pa on, kakor Piacentini trdi, pustil po njem pisati do-tično pismo s podpisom dr. Levičnika, tega on ni storil: »Kakor je Bog v nebesih, tega on ni storil«. In skoro jokaje je še pristavil: »Če me pustite zdajle obesiti, moja zadnja beseda bo, tega jaz nisem storil«. Kar se tiče one grozilne razglednice, pravi, da on sploh nima »take pre-zije« in da ni v nobeni zvezi tudi s tem slučajem ne. Na ugovor, da je on vendar sam obdolžil svojo ženo, da je ona pisala, se mož razburi ter pripoveduje, da je prav lahko mogoče, če je kaj tacega izustil ali pisal v preiskovalnem zaporu, vsaj mu je tozadevno preiskovalni sodnik pl. Grasselli s tako prepričevalnostjo to misel nekako sugerirai — rekel je vedno: čisto gotovo, vidite, takole je in nič drugače — da je na vse zadnje res mislil, da je res tako, kot Grasselli pravi. Pa tudi drugi so mu vedno prigovarjali: daj, daj, prevzemi ti naše krivdo za svojo ženo. Ali je potem čudno, če sem bil ves zmeden v svojih izjavah? (Zanimanje med občinstvom napeto.) Razprava se je prekinila ob 1. pop. ter se nadaljuje ob 3. Popoldanska razprava: Hladnik je prišel v precej kočljivo stališče. Imel je odgovarjati zagovornikoma, a privoščil si ga je tudi državni pravdnik. Prijemal ga je posebno zaradi pisem, ki jih je Hladnik pisaril iz preiskovalnega zapora na svoje znance, katere je prosil, naj ga rešijo. Vendar vkljub vsi ostrini se Hladnik ni pustil vgnati. Koder drugače ni mogel, je pa priznal, ampak vedno pristavil, da je storil to in to v višku svoje zmedenosti. Na vprašanje dr. Ravnikarjevo, če bi bil on storil tak zločin zaradi dedščine, odgovori Hladnik: Ravno v tem slučaju tem manje, ker vem, da bi od tega ničesar ne imel, med tem ko upam, da, če mati umrje brez moje krivde, morda le vendar še kaj dobim. Glede tistih 1000 kron, radi katerih je mati svoj čas pustila natisniti izjavo, da on ni opravičen za njo sprejemati denarja, Hladnik pojasni, da je bil to njegov denar in sicer neka dedščina. Nato se prične zasliševanje prič. Prva se zasliši: Hladnikova mati Marija Hamerlitz, se radevolje ousti zapriseči ter izjavi, da bo izpovedala. Njena izpoved se bistveno vjema z izpovedbami sina, oziroma sinahe. Za nas ste zanimivi dve sceni iz njenega pričevanja. Ko je zatrjevala, da je uverjena o sinovi nedolžnosti, se obrne proti porotnikom ter jim s povzdignjenimi rokami zakliče: ..Gospodje porotniki, glejte, da ga ne bodete krivo obsodili, prosim vas". Nato se opoteče k sinu, ga strastno objame in poljubuje ter ihte vzklikne: Sin, jaz ti vse odpuščam. — Predsednik vpije, da take scene ne spadajo v dvorano, občinstvo je bilo neprijetno ginjeno. Kot priča je nastopil tudi Hladnikov očim ter še nekatere druge. Vsi izpovedo ugodno za Hladnika in njegovo ženo. Ker je ob 6. zvečer zagovornik dr. Švigelj moral iti k obč. seji, se je obravnava prekinila. Nadaljuje se danes ob 9. dopoldne. Nastopi glavna obtežilna priča Piacentini, ki bo usodepolna za Hladnikovo usodo. Najnovejša brzojavna in telefonična poročila. POSVETOVANJA V PRAGI. Praga, 31. avg. Parlamentarna komisija češkega državnozb. kluba bode imela v petek ob 3. uri pop. posvetovanja v prostorih Češkega narodnega sveta Isti dan dopoldne zborujejo v Pragi češkoagrarni in pa mladočeški poslanci. Predmet posvetovanj bo de-lazmožnost češkega deželnega zbora in pa zedinjenje čeških državnozborskih poslancev na jesen. STANJE V KOREJI. Petrograd, 31. avg. Po gotovih poročilih i| Koreje sicer ni došlo tam do nobenih nemirov, pač pa zapirajo Japonci povsod po deželi uglednejše ljudi. Mnogo korejanskih družin se za to pripravlja na izselitev v Kitajsko. SMRTNA KOSA. Pariz, 31. avg. Umrl je član francoske akademije Albert Vandal. Carigrad, 31. avg. Umrl je senator Fehmi paša. Bil je ponovno pod starim in sedanjm režimom minister. VENDAR SPLOŠNA STAVKA V BILBAU? Bilbao, 31. avg. Delavska zveza je sklenila zli. proti 10. glasom splošno stavko. Tržne cene. Dunaj, 30. avg. Današnja borza je bila nekoliko prijaznejše disponirana, vendar pa je došlo pri splošni rezervi le do malega prometa. Pšenica in koruza ste se po 5 vin podražili. Drugače so ostale cene nespremenjene. Budimpešta, 30. avg. Žitna borza. Pšenica za oktober K 9*83, pšenica za april K 10 09, rž za oktober K 7*28, oves za oktober K 7*79, koruza za avgust K —'—, koruza za maj K 5'77. Pšenice se zmerno ponaja in kupuje, tendenca prijetnejša, promet 30 tisoč met. stotov, pšenica v efektivu za 5 vin višja, ostalo trdno. Termini so se utrdili. Vreme lepo. Trst, 30. avg. Sladkor. Centrifueal pilčs prompt K 41 do K 421/« za dobavo K 33% do K 34V*. Tendenca mirna. Praga, 30. avg. Sladkor. Surovi sladkor prompt K —'—, nova kampanja K 26*75. Tendenca: mirna, /reme lepo. Budimpešta, 30. avg. Svinjski sejm Ogrske stare težke 143—144, mlade težke 148—150, mlade srednje 150—152, mlade lahke 158—160 v kilogram. Zaloga 36.403 komadi. Budimpešta, 30. avg. Mast. Svinjska mast 174 50, namizna slanina 142*50. Po svetu. Srbski prestolonaslednik se zaroči. rNeue Fr. Presse" poroča s Cetinja, da se jutri zaroči srbski prestolonaslednik Aleksander s hčerjo rnskega velikega kneza Petra Nikolajeviča, Marino Petrovno. Povodenjska škoda na Japonskem. Iz Tokija poročajo, da je zadnja povodenj samo na sviloreji povzročila 6 milijonov funtov šterliagov ali okroglo 144 milijonov kron škode. Odstranjene nune. Mestni svet v Barceloni ie sklenil odstraniti nune po bolnišnicah. Italijanski listi proti avstrijski vladi. Rimska rTribuna" napada avstrijsko vlado radi njenega postopanja proti avstrijskim Italijanom ter pravi, da dobro razmerje med Italijo in Avstro - Ogrsko ne more nadalje obstati, ako se to postopanje v kratkem ne spremeni. »Ehrlich 606" v Belgradu. V belgrajski državni bolnici so z uspehom rabili prof. Ehrlichov preparat zoper sifilitiko. Kralj Peter je na predlog vlade podelil prof. Ehrlichu red sv. Save I. razreda. Vlom v blagajno budimpeštanjske kronske Straže. Bndimpeštanjski listi poročajo v zadevi pred par dnevi izvršenega vloma v blagajno kronske straže, in da je dotično vsoto ukradel major Aander. Dne 6. oziroma 7. decembra 1907 sestavil sem neko peticijo na državno zbornico, katero so podpisali posamezni župani brežiškega okraja. Pri tej priliki obdolžil sem člane mestno-občinskega redarstva v Brežicah, da trpinčijo slovenske fante, jih lovijo, prijemajo, napadajo, zbadajo, s sabljami mučijo, pretepavajo, zapirajo, sploh žnjimi grdo ravnajo. Dokazalo se je kasneje, da so bile obdolžitve večinoma krivične, prekličem jih torej in obžalujem, da sem jih izgovoril. V Brežicah, v avgustu 1910. 507 i Jože Agrež, odvetniški uradnik. Ma znanje. Slišimo, da naš dosedanji, iz naše službe pred več mesci odpuščeni potnik g. Vinko Bonač hodi okoli naših odjemalcev, češ, da je še vedno naš potnik in da za nas dela. — Ker ni res, da bi bil gosp. Vinko Bonač z nami v kakršnikoli knpčijski zvezi in ker s tem gospodom sploh nimamo ničesar več opraviti, zato prosimo naše p. n. odjemalce in trgovske prijatelje, da vzamejo na znanje, da g. Vinko Bonač ni upravičen za nas naročila nabirati in denar inkasirati. 601 3-2 Zvezna trgovina v Celju. Dobro idoča gostilna se prevzame takoj v najem. — Ponudbe na upravništvo „Narodnega Dnevnika", Celje do 8. septembra t. 1. 505 2-1 Širite Nar. Dnevnik. specerijske in mannfakturne stroke popolnoma vešča, slovenskega in nemškega jezika v pisavi in govoru zmožna, se sprejme pri tvrdki Fp. Vrečko v Šoštanju. |f SA se kupijo najcenejši in naj* NC boljši čevlji? PnS Štefan Strašeku v Celju ■ ■ ■ v Kovaški ulici I Zaostali letni čevlji, posebno sandali, damski pariški in platneni čevlji v vseh barvah se prodajo globoko pod pravo ceno. 504 10-1 Nikdar več ne menjam mila, odkar uporabljani Bergmaniiovo Steckenpferd • lilijino mlečno milo (znamka Steckenpferd) od Bergmann & Co. y Tešinju na Labi, da to milo, ki edino najbolj uSinknje vsa medicinalna mila proti solnčnim pegam, kakor tudi neguje lepo, mehko in nežno polt. Komad stane 80 vin., dobiva se v vseh lekarnah, drože-rijah in parfnmerijah. 120 40-29 Predno si nabavite kak pisalni stroj, zahtevajte prospekt, brezplačno in brezobvezno razkazovanje stroja pri Zvezni trgovini V Celin. 1 . . * • TT CMTirn T DDAO ima: tečai na kr0fllah Pr[ vozu- težaina kr°fl|ah Pri iZ8eku' L. G. SfflllH a BROS tečaj na kroglah pri tipkinem dvigala. 266 -26 drug pisalni stroj nima teh eminentnih prednosti. Ta stroj je vspeh 20 letnih ij/ v izdelovanju samopisnic. V najkrajšem času se je prodalo 100.000 teh strojev v popolno zadovoljnost odjemalcev, ki stavijo pri nakupu velike zahteve. Ako se mudite v Celju, ne zamudite prilike si ogledati ta najpopolnejši pisalni stroj. Zahtevajte brezplačno razkazovanje stroja! — Zahtevajte prospekt! 10 letno funkcijsko jamstvo! R. D1EHL, žpjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja L, domačega konjaka. postne hran. račun st. &4.S66. najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine - Telefon st. 48. - ============== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. ,LASTNI DOIH' Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 f | <% Sjs « . O©© Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ©@® dopoldne, ©ee 54 registrovana kreditna in stavbena zadrnga ® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celjn sprejema hranilne vloge od vsakega, je 6lan _ _ zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hra- lipf AM QfA | R /n\ nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po * **** l1* /w/ Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenjn vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © © Edino narodno Hatnno^o podjetje i Celjn. prta jnžnožtajersfo Kamnoseka Stavbena in umetna kam-noseška obrt b strojnim ::: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del i kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. iz različnih kamenov in ::: cementa. ::: Specijaina delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::i Brušenje, poiiranje m s strnganje kamena g troji. industrijska dražba, SSEST*'* Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov lz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranili rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: Celje'. 66 £§ŠSS Tlakovanje cerkva, dvoran In hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih ploSč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-:;: lavanje napisov v iste. :::