PRIMORSKI DMEVNIK
 	GLASBLO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
VI . Štev. 195 (1 fiR Poštnina plačana v gotovini  -------- ‘___  ^	/ Spedizione in abbon. post. 1. gr.
DANES 8 STRANI
TRST, nedelja 19. avgusta 1951
Cena 25 lir
!*an regent
REVIZIJA mirovne
POGODBE Z ITALIJO
zahtevajo revizijo ™r*nt Posodbe. Revidirana
* «SaTfba 2 Ita,lijo naJ
*Ua Trst m vse tako zva-
tenj^1f STO	Kam-
Df...ako revizijo mirovne K" z Ita‘yo je bila skrb-cas ^ravljena' Poteka ves etap. N“fmno in ima nekaj ski r«i, J 30 začs'> italijan. aari^TC10narci in italijanski
Proti -uit, Pisati in kricatl
Pravi v vansk> vojaški u-
Pri(Jruži-iC°n/ 1948 so se j|m
- !l ‘Mijanski kc~
skupaj s
•Sovci**!,1- itali3aaski kominfor-1 ^ so skutui c prvimi
cone
fcpftu . ,	s	p
B s co^evtatl zctruzltev «« fovat ‘KJ uresničenje mi.
H sta / Italij0’ ures’ ie ■ 5«	-	daj &i mislijo,
Uhtevaf on!el £as, ko smejo fciibe 7' reviZ:J° mirovne posta,' . ana krilatica italijan.
^®minformovca, da je <*eh JJJPTej •*«*« združitev Cu •*** Pa se bo hteya ’ Ostala čitljiva. Za-A • 2t,ružitvi cone B s ^^istp i* ital'janske na-‘ae’1. Brin^ °mint°rmiste na. 0beh con	‘	tla za s,Poj'*ev
ItaUi	J0'
^htevati tt!ma noben« pravice e°iibe. Mir« V1Z'^° mirovne po-Ifcsur113 ^sodba ni na-JI nobene krivice. Hla (tel [*!jSodba Je le pcpra-Ja zagr^? ’ ta4ere je Ita-
t°Sein- Itai ? Prot! <*ru8iim na-
?°laSo 6(,(ja	imela na	raz-
^ lahkn v katerih bi Jic°ljubn osi^ 7ala svo-i° pra' » v Itaiii ® ^venske manj-uli narnrf 8a 111 naredila! i° 4a h Ju8<)slavije ver-s c, Italija pravičneje lilijo v f .enci in Hrvati, jJ^lJa n; v ni A in v coni B? ^	nu’	da bi tal a
>roV ^rebnih garancij!
S’ “a uaii!;Po^tevaj'>c dej-»n«., lanske stranke ni-
C?eea ^ ^vreči cilje ita-^ 10naliz£na in se Dr-03' Jiio„ V Proti njemu, so lii?r,c5ai „avije upravičeno Ufe ^ i’B te bi imela ita-n-_. eono B, bi ravnale
v-J&tt * tamošnjim sloja v»trt »n«., atskim prebi-
raJ*?> a!' pa še slabši*, v avnaJo danes s slo.
in v Beneški
w Proti iir!'a,lKUc,la kampanj18 in tpV* v co"11 8 je žili ^ se t»t ,®eIjl na lažeh. fe.Sjm^L^Panj1 Dridru-l ve[g°sti’ «o se laH w fa ni vrn ile. Razume k^Ve, Vfedno +-•. >-« ?*i |ej resno
‘et tra; ■ J*>nati. Toda ni k|«Vet ,.^JC';a kampanja laži
<ia w°i.i,ai
iet9
Ji
časa la«-,. .** ljU(,je tako ICom ^vetaif ln t}a bi dolSa
a ?nlI'fr,’rm0v,ka2a[adi zabave'
n n, klev-t a kampanja !a-iHennienim na??** Jugoslaviji C; razvn»(? dom ima na-
jtKlstv°m s med delovnim
s& assrv.r*Jo'
^	^	Sovjetski	zve-
stvo aa je v L-DroPasira|i
k>vr,,m°r;ilncv \ ,u Ie 5°vra-&va da je M brez
ki ne lr.eln;..da ^ bo-
v^n° kKJl*.sovraži, ne more ltc. ?®lji c. • ce ne bi imeli O^ov^ zveze in rHaj0v Brtvtj j, 2ekj Srdih na-
‘i Orc«om, ne° havlji 1,1 nJe‘ b,*11 dei0v’ le bl razvnema-
VwVr*štvai im ljudstvom te-j, aio ža/ r° sovraštvo raz-
Dl^lttske nda bi mogli svo" v4 , yetio T"* laže “res-A ne a 1 j udje, ki so-lavn 1 e^h j0' ne Premiš-
f«snj '^<tJe ne°b?JO’ ^ * de_ v Ji.* 1 sPf3§evali o
S, ^5^“';d* “ “
n*tlu netiti 0 Jugoslaviji, V' tak' ^raštvo in *a Mu-;,•'akršn^ a>;mi in kleve-Mli^ati se morejo po-najnij^*' ki so zdrs-k * lajni*, stopnjo mora-NiJ^Oljuu st°Pnja morale ' lirtih v, da objavlja jo v Vji B, ^'evetniške članke *tl je hf, pjse umaza-fafli ^dai i, z. S'asovi ljudi, kov i^aizamh>min,ormovci' za” ^^'iučen i7St^lnih Prestop-
Sv*
Partije in sod-'"klevetami
Glisti °m>ntorm« 1 pri prav-sl lm rTVC in nacio. z i(Dr'iZ mirovne
v svet' Sa>jivec Kominf°r-len,;, "ovo., ' ^ r^ztrobentat »e "ki ^he"
s,nj« Vata	■**«*•, da
^Uofv	1	trž^^o vp>ra.
■5SS> 21“.	<»
Uudije v Italiji spraševati, kakšno usodo neki jim pripravlja Jugoslavija s svojimi ((centri«.
S takimi metodami se tržaško vprašanje ne bo rešilo. Osebno menim, da Jugoslavija ne more pristati na revizijo mirovne pogodbe z Italijo. Ne moremo in ne smemo popuščati italijanskemu nacionalizmu in kominformizmu. Ce v Italiji nimajo smelosti se upreti tema dvema gibanjima, ki spadata vsaj v norišnico, je te smelosti dovolj pri naših narodih. Ne moremo dovoliti, da bi se italijanskemu nacionalizmu na ljubo naredil iz Trsta nek) jadranski Muenchen. Naši narodi so na tem preveč zaintere-sirsmi. In ne samo naši narodi.
Ne moremo in ne smemo prepustiti naših ljudi italijanskemu nac!onal!zmu. Preveč so pod njim trpeli in še trpiio. V Italiji ni danes nobene sile, ki bi imela resen namen, upreti se italijanskemu nacionalizmu, Id bi se mu mogla upreti in ki bi ji naši narodi mcsli verjeti, da bo spoštovala narodne in človeške pravice tržaških Slo^ncev.
Tržaško vprašanje ni, da bi ga reševali na podlagi številčnosti ernega ali drugega naroda. Tržaško vprašanje je vprašanje tržaškega prebivalstva in vprašanje prebivalstva njegovega zaledja. Naj je Trst po govorici še tako italijansko mesto. naj je tudi najbolj italijansko, nima kaj opraviti v Italiji. Se ni razvijal v Italiji, se ni razvil za Italijo in zaradi nje. Trst je zrasel s svojim zaledjem in bo zagrešil velik zločin, kdor koli ga bo trgal od njega, Te preposte resnice ne morejo v Italiji razumeti, Vendar si mislim, da vsebuje resolucija, ki to je sprejela zadnja konferenca KP STO, pravilne misli in da predlaga sedanjo najboljšo rešitev tržaškega vprašanja s stališča koristi tržaškega delovnr?;* ljudstva. Trst, brez cone B, naj se organizira kot svobodno in samostojno mesto.
Zahteva kominformovcev in italijanskih nacionalistov po združitvi cone B s cono A je skozinskoz reakcionarna. Zato, ker ji ta zahteva naperjena proti socialistični Jugoslaviji, predvsem pa zato, ker ne upošteva ogromnih socialni *i in političnih pridobitev prebivalstva cone B, ki bi sc zato, da bi zadovollilo italijanske na* cionalistične težnje, moralo vsem tem pridobitvam odpovedati. Združitev teh dveh con bi bila mogoča le tedaj, ko bi si tržaško delovno ljudstvo izbojevalo iste pravice, katere že uživa delovno ljudstvo cone B. Se pravi, da je združitev obeh con v gospodarsko in politično enoto vprašanje boja tržaškega delovnega ljudstva za zmago najdoslednejše demokracije, za ljudsko oblast.
To ni volilni program, To je bojev ni program Komunistične partije, partije delovnega ljudstva. Program, ki povzema stare tradicije tržaškega delavnega ljudstva in ki je najboljši odgovor nacionalistom in kom-informistom. Obenem tudi najboljši odgovor revizionistom mirovne pogodbe. Delovno ljudstvo se mora zavedati, da bo rešilo svoja socialna, politična in gospodarska vprašanja samo z vztrajnim bojem za svoje pravice, za ljudsko oblast. Ne reakcionarna, protiljudska zahteva za združitev cone B s cono A, ne zahteva po ostva-ritvi mirovne pogodbe, ne zahteva po reviziji mirovne pogodbe, marveč boj za ljudsko oblast, za enakopravnost med narodi, boj, ki gre za tem, da si z njim delovno ljudstvo vsakega posameznega mesta, vsake posamezne občine pribori svoje pravice in svojo oblast. Prepričan sem, da bo tržaško delovno Judstvo prej ali slej razumelo važnost temeljnih trditev tržaške resolucije. Kajti svobodni in neodvisni Trst bo prav gotovo prispeval miru in utvari! pogoje za zbltžanje med narodi Italije in Jugoslavije.
(Jz ({Ljudske pravice«)
"BORBA” O POLEMIKI ITALIJANSKEGA TISKA Z ZAPAPNIM TISKOM OKROG TRSTA
Smešni intp eri a lis tščni argumenti in spodletela izsiljevanja Iredente
Zakaj iredentisti ne zahtevajo vrnitve vsega, kar je Mussolini skupaj s Hitlerjem osvajal po vsem svetu, ko tako kričijo o »odtrgani" Reki, Zadru itd.? > Sinočnji komentar beograjskega radia
(Od našega dopisnika)
BEOGRaD, 18. — Način, kako italijanski tisk in krogi, ki stojijo za njim razpravljajo o tržaškem vprašanju, je naletel do sedaj že večkrat na soglasno obsodbo javnega mnenja v Jugoslaviji. V Beogradu je bilo že večkrat poudarjeno, da bilanca te protijugoslovanske kampanje ni nikomur koristila, še najmanj pa državi, kateri pripadajo njeni začetniki z izjemo tistih, ki ne želijo nikjer miru, pa tudi ne v tem delu sveta.
uDaries zahteva italijanski iredentizem brez vsakršnih pridržkov — piše nocoj «Bcrba» — naj se odnosi med Jugoslavijo in Italijo razvijajo Po načinu imperialističnega reševanja jadranskega vprašanja. Pa bi se to doseglo je zavzel rimski tisk, t- ?• tisti, ki za njim stojijo, smešno stališče: ne upoštevajoč, da nova Jugoslavija predstavlja činitelja, okrog čigar interesih se ne more ve' mešetariti in izsiljevati — se oni obračajo na zapadne s le in jih pozivajo, naj <ma tehtnic i iztehtajo, kaj bo odtehtilo: Italija ali Jugoslavija)), in prijavljajo, da je od ugoditve ired n-ti-Hičnemu apetitu Rima odvisna «moč Italije v obrambi zapadi’».
Ce tu ne upoštevamo teh smešnih argumentov, in vsekakor spodletelih izsiljevanj, ostane drugo vprašanje, ki se samo Po sebi postavlja:
Ali je bila Jugoslavija tista, ki se je bo-rila na strani Hitler. Ja, pa se morajo sedaj od nje Italija in ves svet odvračati? ,
Ali je Jugoslavija okupirala del Italije, aii pa se je zgodilo narobe?
V čigavo hišo je nekdo vdrl in kdo je komu požigal domove?
Jugoslavija je pokazala dosti potrpežljivosti in 'veliko pripravljenost — piše dalje «Bor-ba» — wa samovoljno odrekanje v interesu splošnega sodelovanja tudi tedaj, ko je pristala na ustanovitev STO in Tia njegovo razdelitev na cono A in B. Jugoslavija je pokazala in tudi sedai kaže mnogo potrpežljivosti, ko se na njen naslov iz Italije pošiljajo neod-
merjene in žaljive strelice imperialistične kampanje kot od-govor na nenehno jugoslovant-sko pripravljenost na sporazum v splošnem interesu miru. Toda v Italiji to hladnokrvnost in pripravljenost Jugoslavije za reševanje «vprašanjay> Trsta tolmačijo — zdi se — popolnoma napačno. Sicer $i ne bi dovolili govorriti z nami na tako nesramen način. ■ Toda, eni to počenjajo in ves svet ima priložnost presoditi, v kakšni meri podp7.rajo s svojo falzifika-torsko protijugoslovansko kampanjo napadalno politiko Moskve.
T0 se je še prav posebno pokazalo v teh dneh v polemiki, ki jo je začel ti‘k našega soseda z nekaterimi zaipadnimi ča-sov’si. vil Popolot) se je n. pr. razjezil na te časopise in obja-
vil, da Italija «ABSOLUTNO NOCE povezati vprašanja STO Z revizijo mirovne pogodbe». — «Momento)> pristavijo., da je stališpe Italije glede tržaškega vprašanja najbolje izrazil De Gasperi j besedami, da «so žrtve, ki jih ni mogoče zahtevati, kakor tudi politične in moralne obveznosti, od katerih ni mogoče odslopath. In končno — da bi bilo jasno za kaj gre — «Momento sera» piše: «Nam so odtrgali nič manj kot Reko in Zadar...v!
Toda stojte! Ne sama to! — poudarja vBorban — Italiji so prav tako "iztrgali» tud Crno goro in Dalmacijo in Hrvatsko ir. Slovenijo in Abe.vnijo! Zakaj ne zahtevajo, naj jim se vrne, kar je Mussolini osvajal po svetu skupaj s Hitlerjem? Mar se še nis0 prepričali, da
bi se - kot premiera - vsaka osvajalna repriza po tujih ozemljih prav tako neslavno končala?
Premagani italijanski iredentizem — zaklju-čuje «Borba» — hoče ponovno tuja ozemlja. Njegovi predstavniki izgleda, da celo v zboru odklanjajo že samo misel na to da ne morejo najti rešitve, če jo iščejo brez Jugoslavije. Toda niU pedenj Jugoslavije ne bo prišel več v pije roke, a o vpraianjih, pri katerih je Jugoslavija zainteresirana, se lahko sklepa samo z njeno privolitvijo in z njenim sodelovanjemi. Tisti. ki tega nočejo razumet:, dokazujejo, da jim ni za mir in sodelovanje, te.mveč le za uresničenje njihovih osvajalnih sanj, ki v tem trenutku tako ugajajo igri Moskve v hladni vojni».
Zunanjepolitični komentator radia Beograd je nocoj oouda-ril, da se v tem na videz zapletenem položaju težko znajdejo ravno tisti, ki so ga ustvarili. «Zdi se, da so v tekmi za ((najbolj srečno rešitvijo« izgubili vero, da jo bodo v rtsnici našli, ali v kolikor jo tudi najdejo, da se bo izpolnila t.-.ko kot oni želijo. In zato je v'a-komur razumljivo, da časopis «Quotidiano» obupano ugotavlja, da pomeni sedanji položaj ((živeti na luni«. Toda nerazumljivo je, da ne morejo v Italiji sprevideti, (Ja je že skrajni čas, da se krepko postavijo na trdna tla in da začnejo z mnogo vež realizma in dobre volje z reševanjem vpra. šanj in sporov. Kajti edino ta je pravilna pote.
R. R.
Naš tedenski
pregled
TUDI POLJSKI! MVILH lieležho v San Franciscu
Prvi podatki o japonsko • ameriški varnostni pogodbi, ki bo podpisana istočasno z mirovno pogodbo - V VVashingtonu se pri previjajo na sestanek „ treh velikih", ki bo 11. septembra t. 1.
WASHiNGTON, 18. - Funkcionarji državnega deipartmana so javili, da je Poljska sprejela valbilo ameriške vi3*, na‘i se udeleži konference za mirovno pogodbo z Japonsiko. ki bo prihodnji mesec v San Franciscu. Tozadevno noto so včeraj izročili v Varšavi ameriškemu poslaništvu. V. noti si poljska vlada pridržuje pravico obrazložiti svoje mnenje glede načrta mirovne pogodbe, ki sta ga izdielali aimerišika in britanska vlada.
Domnevajo, da bo tudi češkoslovaška vlada sporočila svojo udeležbo na konferenci-
Iz Tokia javljajo, da bo japonsko čtelegaoijo v San. Franciscu vodil ministrski predsednik Jošida. Ljud&ka demokratična stranka ie sklenila, da to poslala svojega dtelegfcta v San
M naji/KČji tajnosti
sr nadaljujejo pogajanja v Hesnngii
Do sedaj niso objavili nobenega poročila o razgovorih - Prevladuje optimizem
k”', saj	so S
Do v	ioda
>»>. £» TnisM1”;
Seveaa
so se mu toda
«i
avii
laž.
nie<l rtLZ.adnJi številki
lažmi tu-
1S so sijočih cent° Usmerl_ leto >h e J*"tr°v v Ita-
!v° Sa^li »eku ta }uni-
S!'^-vVrLLJUb^n‘
roži 0St>jak.	in
^ 1° >tu"
»it
Tudi
ta laž
no’ ce bi
,ne bi bi,o
se začeli
Italija povabljena
v Ottavo
RIM, 18. Danes- je italijanska vlada prejela uradno vabilo, naj sfe udeleži konference v Ottawi, ki se bo začela 15. septembra.
Pišimo navaja dnevni red a-tlsntskega sveta in. omenja tudi redno zasedanje sveta, ki bo oktobra v Rimu,
KESONG, 18. - Mešani pododbor, ki se ie ponovno sestal danes, bo imel svojo prihodnjo sejo jutri zjutraj. Po sestanku 50 delegati odklonili vsako izjavo.
Tudi zvezni častniki obeh strani so se danes sestali, da razpravljajo o načrtu za nevtralizacijo Kesonga. Sestali se bodo ponovno v ponedeljek.
Tudi današnji sestanek poctodl. bora je potekal y prijateljskem ozračju in so iz dvorane večkrat slišali smeh. Kakor običajno je bil tudi današnji sestanek tajen. Dostop v Kesong so imeli trije zahodna novinarji in štirje nasprotni. Opazili so, kako so delegatje večkrat označili nekatere točke na zemljevidu.
Podadmiral Joy je izročil tisku izjavo, v kateri poudarja, da morajo zavezniki obraniti trdne obrambne položaje in da ne smejo popustiti pri svoji vo. jaški budnosti, dokler ne bo zajamčena dokončna rešitev korejskega vprašanja
Dejal je dalje, da na Koreji si nista nasproti zmagovalec in premaganec, pač pa dva nasprotnika, ki lahko še nadaljujeta svoje vojaške akcije. Nato je Joy izjavil, da bi bilo drzno in morda celo porazno za oba poveljnika, če ne bi za svoje sile dosegla «dobrih hranljivih vojaških položajev, kjer bi se te sile lahko branile v primeru obnovitve borbe*. Nato je izjavil, da so sile OZN na Koreji sedaj na vrhuncu svoje moči, dočim nasprotne sile lahko povečajo svojo vojaško zmožnost med pogajanji za premirje.. Admiral Joy je zaključil, da bo z vojaškega stališča vsako premirje bolj ugodno za sovražnika kakor za zaveznike, in poudarja da «bi bila vedno naraščajoča vojaška nevarnost, ki bi se lahko izvajala preko namišljenega vzporednika, nedopust-
skemu zunanjemu ministru dve osebni pismi britanskega zunanjega ministra Morrisona; eno je namenjeno ministrskemu predsedniku, drugo pa zunanjemu ministru. Obveščeni krogi so mnenja, da sta ti dve pismi nov poizkus angleške vlade, da prepriča egipčansko vlado, da zadnje Morrisonove izjave v spodnji zbornici ne pomenijo prekinitve pogajanj med obema državama.
ALPENA (Michigan), 18. — Pri trčenju dveh tovornih avtomobilov je bilo sedem oseb mrtvih, 32 pa ranjenih.
Francisco sKupno z cielegat’1 Jošiaove liberalne stranke. Jošida je danes v di -ti izjavil, da bo Japonska teoretično ostaia v vojnem stanju % onimi državami, ki nt bedo pocipisale mirovne pogodlbe. Pripomnil pa je, dla te države ne bodo. ogro-žaljt neodvisnosti in suverenosti Jaiponske.
Iz Novega Deloija javljajo, da ni bilo šf. sklenjeno, aii bo Indija podpisala mirovno pogodbo na konferenci v San Franciscu; obveščeni krogi pa izjavljajo, cfe. b-. .iftor za zunanje zadčv>e v indijski viadi dan!es proučil to vprašanje. Vendar pa verjetno se n S bodo še dokončno odiočjli dokler ne pride v Novi Delni indiijski poslanik v ZDA, ki bo verjetno predložil popolno poročilo v zvčzi s pogodbo.
Kakor izjavljajo v wa»hing-tonskih obveščenih krogih, bo jaiponsko-am®riški varnostni pakt, ki bo podlpisan v San Franciscu, na splošno navedel obveznosti ZDA, ne da bi navedel japonskih obveznosti. Besedilo dokumenta bo zelo kratko ter bo vsebovalo kratek u-vod! in šest ali sedem točk.
Dalje izjavljajo, da pogodba nt bo določala, da se Japonska obvezuje zopet izvesti oborožitev in prav tako se na noben način ne bo ta oborožitev omenila. Rečeno bo samo, da bodo ZDA, če bo Japonska na. padtena, ali pa če ji bo pretila nevarnost napada, imela ta napad kot grožnjo proti sebi in bodo poskrbele za obramibo miru na Pacifiku s kolektivno obrambo.
Varnostni pakt bo stopil v veljavo istočaMo z mirovno' pogodbo in bo veljal, dokler se bo Jaiponska lahko branila z lastnimi sredstvi. Domnevajo, ds bo pakt veljal dJeret let.
Najvažnejša dtoločfca je ona. ki določa imenovanje mešane komisije, ki nai določi podrobnosti za izvajanje te pogodbe;
mnemja so. da bo ta komisija nek« vrste ameriško-jaiponske-ga glavnega stana, in da pogodba, z ustanovitvijo tega organizma, zamolčuje vse vojaške ukrepe, ki so predvideni ali ki jih bodo v bodoče pod-vzeli.
Razen tt pogodbe bodo v San Franciscu pcdipisaii druga dva važna dokumenta, ki Pa ne bo-sta objavljen«. Prvi bo vseboval vsa upravna vprašanja, ki se tičejo ameriških vojaških oporišč na Japonskeju in bivanja ameriških čet na japonskem ozemlju. DUj. se nanaša ta dokument tudi na usta- j r.ovitev nove japonske- sJiho-zemne vojake, nove mornarice in novega letalstva. Predvideva se vojska. 100 tisoč moe.
Drugi dokument pa se nanaša na pomorska in letalska o-porišča. ki jih bo Japonska prepustila ZDA. Verjetne bed ta oporiSča: Yofco3Uka, Kure, Mezuru. Sasebo in Ominato. Razen tega bo Japonska prepustila ZDA deset letališč.
Komisija, ki jo predvideva varnostna pogodba, bo delovala. kot neke vrste zavezniški glavni stan in bo imela svoj sedež v Tokiu, kjer bodo Japonci zakopani po «ministru za varnoste (ki bo imtnovan, ko bo Japonska ustanovila ministrstvo za varnost) in po drugih petih ali šestih članih.
Obveščeni krogi pravijo, da <40 v državnem, departroanu vse pripravili za sestanek «treh velikih)), ki nai bo 11. septembra v Wash ing tonu. Sklenili so že. da se bo Acheson sestal s Schumanc*n in Morrisonom 10. septembra, in da se bodo uradne seje začele naslednje jutro.
Te priprave so vzbudile veliko zanimanje predvsem, ktr dokazujejo, da je amleriška vlada odločena zaključiti konferenco v San Franciscu kakor predvideno, 8. septembra, s podpisom mirovne pogodbe z Japonsko.
Albanci bežijo
iz Albanije v FLRJ
BEOGRAD, 18. — Skupina sedtnih albanskih državljanov je pobegnila te dbi iz Skadra v Jugoslavijo. Begunci so izjavili, da bi pribežali v Jugoslavijo številni Albanci, če se ne bi bali, da bodo njihove družine prav gotovo poslane v koncentracijska taborišča. «Tisto kar se danes počenja v Albaniji pod geslom socializma — je izjavil begunec učitelj Noj Dje-laj — se prav nič ne razlikuje od življenja pod fašistično okupacijo ali življenja za časa turškega pažaluka».
Maršal Tito je sprejel predstavnika države Izrael in predstavnika Zahodne Nemčije.
Novi poslanec Cileja v FLRJ Ricardo Boazar Bastilis je prispel v Beograd.
0 italijanski delovni sili
za Veliko Britanijo
RIM, 18. — Britanski minister za delo Robens, ki je že nekaj dni v Italiji, je danes na tiskovni konferenci izjavil, da je razpravljal z italijanskimi osebnostmi o splošnih delovnih vprašanjih obeh držav in še posebno o možnosti večjega dotoka italijanske delovne sile v Veliko Britanijo. Dejal je, da bi morala Velika Britanija skupno z drugimi državami, ki imajo možnost, skupno nastopiti. da prispevajo k rešitvi vprašanja italijanske preobljudeno-sti. Dejal je dalje, da bo pri svojem povratku v domovino načel vprašanje italijanske delovne sile s sindikalnimi organizacijami in delodajalci. Pripomnil je. da bi angleška premogovna industrija potrebovala okolj 10.000 novih delavcev.
Montg(mry v Benetkah
BENETKE. 18.	Maršal
IVioriigomerv je danes iz Vidma prišel z avtomobilom v Gorico. Odpotoval je nato v Gradež in nato dalje v Benetke, kjer bo ostal še jutri.
Medtem ko se pogajanja v Kesongu, za silo nadaljujejo in celo ustvarjajo videz nekakega napredka (ta napredek pa ni samo v novi obliki pogajanj — ožja podkomisija — temveč predvsem v dejstvu, da so Kitajci in Severnokorejci sploh pristali na to, da se razpravlja o razmejitveni črti, s tihim pri-stankom, da ta črta ni nujno samo 38.' vzporednik), je sovjetska diplomacija spravila v svet že drugo «bombo» t) kratkem razdobju desetih dni. ZSSR se hoče udeležiti konference v San Franciscu, ki bo i. septembra začela razpravljati o japonski mirovni pogodbi.
Ze ob Malikovem namigu, da bi Moskva bila pripravljena razpravljati o miru na Koreji, smo zapisali, da se je Kremelj znašel v neprijetnem položaju, da mori: gledati. kako pripravljajo japonsko mirovno pogodbo brez njega. To je bila posledica mednarodne izolacije, v katero je ZSSK spravila njena napadalna politika, katfre vrh je bil napad na Koreji. Od pogajanj za mir na Koreji pa si Rusija obeta, smo zapisali, poleg olajšanja izolacije še adut od grožnje, da se sovražnosti obnovijo.
Stvari so se razvijale skoraj tako, s to edino drobno razliko, da sovražnosti m Koreji sloh še reiso bile ustavljene; moskovski adut se v sedanji' nekoliko spremenjeni obliki glasi. grožnja s prekinitvijo pogajanj. Nerešeno korejsko vprašanje — pravzaprav več kot navadno «vprašanje», prava vojna! — i?isi kot Damoklejev meč nad celotnim kompleksom vprašanj Daljnega vzhoda, in sovjetska diplomacija, ki si od ribarenja v kalnem največ obeta, ima v rokah, ključ do rešitve.
Glavni cilj sovjetske diplomacije je nova razdelitev interesnih sfer, ki bi kaj primaknila h kupčku. ki si ga je Kremelj Že nabral. Zunanja oblika tega razkosavanja zemeljske oble bi po sedanji moskovski propagandi naj bil ti pakt velike petori-ce» — seveda pa bi bila dobra tudi vsaka druga oblika, s paktom alt brez njega, saj ne gre za obliko, temveč za bistvo, ki se imenuje dobiček. Toda za-nedne velesile čutijo, da njihova moč v primerjavi z rusko narašča, in niso nič kaj pri volji. da bi se zdaj spuščale v, ba. rantanje, v katerem bi morale dati Moskvi večje koncesije kot verjetno jutri ali pojutrišnjem.
Kremlju v. tem položaju ne ostane drugega kot da meša vode in ustvarja Čim več spornih, nerešenih vprašanj, čim več nevarnih ognjišč, ki bi njegove nasprotnike izčrpavala, utrujala, povzročala med njimi nesporazume in trenja in jih tako oslabila.
Kratke vesti
Morrisonova zagotovila
egipčanski vladi
ALEKSANDRIJA, 18. An-I gleSki poslanik v Egiptu Ste-> venson je danes izročil egipčan-
PARIZ, 18. — Glavni tajnik OZN Trygve Lie ln francoski zunanji minister Schuman sta danes podpisala sporazum, na podlagi katerega se palača Chaillot stavlja na razpolago Združenih narodov in pod njihovo suverenost za zasedanje glavne skupščine te organizacije. ki se bo začelo 6. neverno ra v Parizu.
NAIROBI, 18. — V torek se bo začela konferenca za obrambo a-triškega kontinenta.
VVASHINGTON, 18. —. Senatna komisija za zunanje zadeve je včeraj soglasno odobrila resolu-cflo, ki jo je 27. junija že odobrila predstavniška zbornica in ki določa konec vojnega stanja z Nemčijo. Komisija je tudi odobrila resolucijo, ki predlaga ukinitev trgovinskih odnosov s CSR, dokler ne bo izpuščen ameriški novinar Oatls.
O
PANAMA, 18. — Državni prav-dnik je v poročilu, ki ga je predložil sodišču, zahteval, naj se postopa proti bivšem predsedniku Ariasu zaradi umora. Poročilo pravi med drugim, da se je Arias maščeval zaradi svoje odstavitve nad dvema poveljnikoma predsedniške straže in je osebno ustrelil er.ega od teh, drugega pa je dal ustreliti po svojem pomočniku.
LONDON, 18. — «News Ohromele« piše, da je britanska vlada na včerajšnji seji razpravljala o možnosti, da povzročijo eksplozijo britanske atomske bombe v puščavi v Avstraliji, in sicer v Woo-merl, kjer Je središče za preizkušanje raketnih izstrelkov.
DANES BO ZNANA VSEBINI iranskega odgovora Slokesn
V Teheranu izjavljajo, da britanski predlogi ne odgovarjajo Harrimanovi formuli - Stokes še vedno upa na sporazum • Položaj še ni razčiščen
TEHERAN, io. — Perzijski šah je danes zjutraj sprejel Trumanovega poseftmega odposlanca Harrimana. pozneje pa je imel razgovor s predsednikom parlamenta. O teh razgovorih niso izdali nobenega poročila.
Danela so se že sedmič sestali britanski in perzijski delegati. Na sestanku so izročili britanski delegaciji odigovor te-heramtke vlade na Stokesov' načrt. Kakor se je zvedelo iz zanesljivih virov, zavrača odgovor temeljne točke angleških predlogov, zahteva pa nadaljevanj^ pogajanj. Pri današnji seji je bil navzoč prvikrat tuai Harriman, ki k govoril skoraj dive uri. Kakor pravijo, se je Harriman trudil, da prepreči prekinitev pogajanj ter je skušal Perzijcem dokazati, da so britanski predlogi a trgovinskega stališča najboljiši, kar bi jih bilo želeti.
V Teheranu se je raznesla govorica, da je Harriman na današnjem razgovoru s šahom obrazložil nove predloge, ki so jih v zadnjih urah izdelali britanski delegati, zato da se kolikor mogoče približata obe nasprotni tezi
Po seji je predstavnik iranske delegacije izključil, d‘a se lahko govori o prekinitvi razgovorov, ter je nato prečital sledeče poročilo; «Sedmi sestanek konferenci« ze. petrolej je
6kega odgovora. Tudi to pot so razgovori potekali prijateljsko*.
Obe delegaciji se bosta sestali jutri zjutraj. Besedilo iranskega odgovora bod£j objavili jutri zvečer ob 21 Voditelj angleške delegacije Stokes je noooj izjavil, da iranski pismen odigovor ni bil še preveden in da mu njegova vsebina «e ni znana. Dejal je dalje, da iranski delegati niso na danaišnjii seji na noben način pokazali, de nameravajo zavmit,j angleške predloge. Pri. čakuje pa, da bodo Iranci jutri pojasnili, sj kakšnega stališča so zanjie ti predlogi nezadovoljivi.
Dalje ie Stokes je izjavil, da je mnenja, da bodo pogajanja trajala lahko tudi en teden in da se bodo lahko zaključila «na zadovoljiv način)). Dejal je, da je gotov, da perzijski predstavniki želijo ureditev tega vprašanja. Glede svojih predlogov je izjavil, da je mnenja, da Perzijci sumijo, da se v njih skriva past, ki bi hotela doseči britansko vmešavanje v Perziji. Dalje je dejal, da je Harriman na današnjem sestanku dal Perzijcem jasno razumeti, da podpira njegove predloge.
Zjutraj jit Stokes izročil tisku izjavo, v kateri ponavlja, da se ne more oddaljiti t od načel, ki jih je navedel v
1' svojih predlogih, in d'a so ti predlogi najboljša ponudba, ki io on labko stavi. Pripomnil
ie, da nima nobenih alternativ pripravljen pa js pogajati se samo o podrobnostih predlogov. Britanski predlog pomeni, je dejal dalje Stokes, da bo perzijska vlada dobila trikrat več-j'e zneske, kakor jih je dobivala doslej iz prodaje petroleja. Potrebno je hitro doseči sporazum. Prekinitev proizvodnje je imela za posledico, da jie veliko število britanskih tehnikov zapustilo koncesije. NP morP se pričakovati, da bi drugi ostali tam še dolgo, ker lahko prevzamejo drugje mesta, za katera so zmožni in ki so na razpolago.
Iranski, delegat Daftari pa je s svoje strani izjavil, da nocojšnji sestanek ni imel uradnega značaja in da je Slo za to, da približajo stališče obeh delega. cij. Iranski delegati so obrazložili vzroke, zaradi katerih so mnenja, da britanski predlogi ne odgovarjajo Harrimanovi formuli.
Iz Abadana pa javljajo, da je glavni tajnik perzijske ko; misije za petrolej Makki sinoči v nekem svojem govoru trdil, da so bili Stokesovi predlogi zavrnjeni.
V Londonu pa so mnenja, da Perzijci ne bodo zaprli vrat za pogajanja, vemdar pa mislijo, da bo Harriman težko uspel najti rešitev spričo sedanjih nasprotij. Zato pravijo, da ni nemogoče, dg lahko prihodnji teden pride do prekinitve pogajanj.
Prihod sovjetskega delegata na konferenco v S.an Franciscu so označili v Ameriki kot poskus sabotaže, zlasti še, ker spremljajo moskovsko odločitev ostri čUmki v ruskem tisku, ki obtožuje Zahod, da pripravlja preporod japonskega militarir zma, ustvarja iz Japonske vojaško bazo, naperjeno piot i ZSSR (beri proti kremeljskim interesom v Vzhodni Aziji, ki gredo daleč preko meja sovjetske Sibirije) in podobno. Napovedujejo. da bo sovjetska dele Racija poskušal a konferenco zavleči, jo spraviti v arhiv kot pogajanje o avstrijski pogodbi skratka, da bo poskušala preprečiti sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko.
V resnici stvar menda ni tako zelo resna, to je, sovjetska delegacija ima omejene možnosti. ker pravilnik konference ne dopušča pravice veta. Ce načrt preprečenja sklenitve pogodbe pri ruski diplomaciji res obstaja, in o tem skoraj ni treba nobenega dvoma, je drugo vprašanje, kako in koliko se ji to res lahJcp posreči.
Predvsem bo moskovska delegacija poskušala izkoriščati že obstoječa nasprotja med delegacijami, ki bodo zbrane v San Franciscu. Tu je predvsem vprašanje Indije, ki je nezadovoljna s številnimi točkami predloga mirovne pogodbe: prisotnost ameriških čet rui Japonskem tudi po podpisu pogodbe, negotovost glede kitajske vlade ki naj pogodbo podpiše itd., tu so Burma, Indoki-na in Indonezija, ki so nezadovoljne z nizko odmerjenimi reparacijami, tu «o dežele, ki so v pretekli, vojni trdo občutile japonski napad, čeprav jih je Washington skušal pomiriti s sklenitvijo obrambnih pogodb, tu so končno nikakor mrtve aspiracije japonskih vladajočih krogov, ki poskušajo vleči vodo na svoj mlin in mečejo poželjive poglede po ozemljih, katerih ločitev Qd Japonske mirovna pogodba sicer predvideva, pušča pa odprto vprašanje, kdaj in kateremu lastniku bodo izročena (Formoza, Pescadores, Južni Sahalin, Kurili). Angleško stališče te prav z ozirom na Indijo, pa iz strahu pred ponovnim pojavom japonske konkurence v dveh za Anglijo najbolj občutljivih panogah — ladjedelnice in tekstilna industrija, in še iz drugih razlogov (trgovino s Kitajsko itd.) ni nii kaj trdno.
Moskva očitno upa, da bo lahko uspežTOO izkoriščala ta nasprotja. Vloga njenih zastopnikov v San Franciscu bo zatorej v prvi vrsti propagandno-
demagoška in podtalno spletkarska, pri čemer se bo poskušala vešče posluževati prednost i, ki jih nudi tak položaj in ki jih napake Zahoda samo povečujejo. Ce je te dni libanonski delegat pri OZN Charles Malik opozoril Zahod, da se zaradi njegove dostikrat kratkovidne politike veča sovjetski vpliv na Srednjem vzhodu, velja. to v neki meri za vso Arijo. Toda — največ ja o v.ra za močno razširjanje tega vpliva je prav sovjetska napadalni politika, ki tako slabi demago-ške fraze njene diplomacije.
V Washingtonu so očitno spoznali nevarnost. Nota ameriške vlade Moskvi, poslana v četrtek, pravi dobesedno: «Kon-ferenca v San Franciscu ni konferenca, na kateri naj bi se pogajanja o mirovnih pogojih vnovič začela. Določila pogodbe so bila izdelana v intenzivnih večstranskih razgovorih, ki so se začeli v sredi septembra 1950 in ki pomenijo enajstmesečno mirovno konferenco, katere rezultat je besedilo pogodbe, objavljeno 13. avgusta 1951». To je opozorilo Kremlju, da Wa-shinoton ne namerava dovoliti ponovne diskusije o pogojih mirovne pogodbe.
Pogajanja v Kesongu pa se ne zavlačujejo samo zaradi bližine sklepanja japonske mirovne pogodbe. Vmes so tudi prestižni razlogi; o teh smo že večkrat govorili. Je pa še nekaj drugega: tudi onstmn 38. vzporednika ni vse čisto v redu.
Pogajanja vodi severnokorejski delegat, kitajski ima pri tem na videz podrejeno vlogo. Toda gotovo je, da skuša Peking uveljaviti dejstvo, da bi Severna Koreja brez pomoči kitajskih «prostovoljcev» doživela neizbežen vojaški poraz. V bilancah kitajske delegacije, l{i s knjigovodsko natančnostjo naštevajo, koliko kilometrov je, prišla ena vojska čez vzporednik in koliko druga, koliko dni so bil i eni in drugi onkraj tega mejnika, je odraz kitajskega prizadevanja. da se to dejstvo čim bolj utrdi; vztrajanje — spet v glavnem-* kitajsko — na razmejitvi vzdolž 38. vzporednika, pa naj potrdi, da v vojni ni ne premaganih ne zmagovat* cev, pri lastnih zaveznikih pa izposluje nagrado za gla,vno zaslugo za to, in za ogromne žrtve, ki so jih Kitajci utrpeli. V ozadju je ZSSR, ki se pogajanj sploh ne udeležuje, ki pa po vse j priliki vodi vse niti — kolikor se ji tu in tam ne izmuznejo iz rok.
Pomisliti moramo, da je Peking posegel v vojno predvsem zato, da bi izsilil vstop v OZN in priznanje pravice do Formo-ze. Izgubil je stotisoče najbolj-jetno najboljšo — oborožitev, ših vojakov in ogromno — ver-Konec korejske vojne, ki ga narekujejo moskovski interesi, je za Kitajsko neuspeh. Kljub ogromn m izgubam ni dosegla prav nič.
Nesporazumi med Moskvo m Pekingom glede Koreje se odražajo tudi v samem začetku pogajanj. Se preden je Peking sploh povedal svoje stališče, je severnokorejska vlada zahtevala umik vseh tujih čet. Gre seveda v prvi vrsti za vojsko OZN. pa tudi za kitajske npro-stovoljcev. Kitajci, ki danes dejansko nadzorujejo položaj v Severni Koreji, bi morali svoje mesto prepustiti sovjetskim mtrokoimjakom«, ki že cd začetka vojne i ((socialističnimi nasvetm tako uobro <tpomugajo» fenjanški vlači Toda Peking se opira na dejstvo, da bi brez «prostovoljcev» Severna Koreja bila pred popolnim poio mom, da so torej Kitajci tisti, ki so položaj rešili in ga ie rešujejo. To velja gotovo vsaj do sklenitve premirja.
V igri med Moskvo in Pekingom igra Fenjang revno vlogo. Severnokorejska vlada je uničila svojo vojsko. izgubila zaupanje pri prebivalstvu; njena dežela je opustošena. Popolnoma brezmočna je v tem prepiru med dvema «velikima». In vendar je ona tista, ki uradno predstavlja deželo; zaradi tega je izpostavljena pritisku z obeh strani. Veliko vprašanje, kdo bo prevladal, ko bo sklenjeno premirje in kitajski «prostovoljci:n ne bodo več odločilen element v položaju, je tudi precejšen vzrok,, da se pogajanja v Kesongu skoraj nikamor ne premaknejo.
Poleg Koreje m Vzhodne A-zije sploh je klasično nevarno področje Srednji vifrod. Po dobro obetajočem začetku pogajanj v Teheranu se upanje spet zmanjšuje. Perzijci niso pristali m angleške predlSge o delitvi dela — in dobička. Vsi m.o-stovi sicer še niso podrti, vendar se upanje manjša.
Poleg tega se zopet resneje oertuje na obzorju anglo-egip tovski spor glede Sueškega pre-kopa, ki se sicei trenutno, pred Varnostnim svetom, pojavlja
kot spor med Egiptom in Izraelom, ki pa je vendar v bistvu v tem, da bi Egipt rad dobil popolno nadzorstvo nad preko• P°Tn (in vse mastne dobičke), Angleži pa ne nadzorstva n* dobičkov nočejo spustiti iz rok.
Važni strateški položaj Srednjega vzhoda, daje vsem tem razprtijam še prav poseben pomen.
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Nedelja 19. avgusta
Lutžvik, Ljudevit Sonce vzide ob 5.08, zatone od 19.08. Dolžina dneva 14.C0. Luna vzide ob 20.09, zatone ob 7.49. Jutri, ponedeljek 23. avgusta Bernard, Zorka
IZ NA B REZIN S K E OB ČINE
SP0RHZUM MED K0MIHF0RMISTI lTHLUHNSKiMI NHCIONHUSTI
Zaman vsa prikrivanja-Resnica je prodrla v javnost
Italijanski nacionalisti hočejo preko nabrežinske občine postaviti most, ki naj bi povezal Trst z Italijo. To jim je nujino, da bi v svetu lahko še z močnejšim glasom zahtevali priključitev Trsta k «madrepa-triji». Slovenska zemlja, slovenska obala od Stivana do Barkovelj in naši Kraševci so jim s oviro pri njihovih načrtih, zato vztrajno, odkrito in podtalno r-ovarijo, da bi izpodrinili Slovence in z naseljevanjem tujcev dosegli svoj cilj, to je poitalijančevanje slovenske obalg in ozkega pasu med
Se en odgovor ..GiornalediTrieste"
14. t. m. je it Primorski dnevnik» odgovoril tržaškemu listu vGiomale di Triesten na članek, ki prrezirljivo piše o našem slovenskem šolstvu. Kljub temu, da je dnevnik že dovolj krepko odgovoril Giomalu, hočem še jaz, bivša učiteljica, dodati primeren odgovor.
«Giornale di Triesten navaja podatke o učencih v letu 1946-47 ter primerja s tem številom število učencev v letu 1948-49-V podkrepitev te svoje trditve ttavaja list poročilo Zavezniške vojaške uprave. Ugotavlja, da je bilo leta 1946-47 211 slovenskih razredov s 4198 učenci, medtem ko je Mo lota 1948-49 250 razredov, čeprav se je število šolarjev znižalo na 3797. Po tem poročilu se je torej število razredov zvišalo za 39. a šolarjev znižalo za nič manj kot 1431, ki so se pač vpisali v italijansko šolo.
Ko uGiomales oziroma ZVU objavljata padec števila slovenskih šolarjev, bi morala Istočasno tudi pojasniti zakaj: starši slovenskih šolarjev, ki so prestopili v italijanske razrede, so v času fašizma obiskovali italijanske šole, v katerih jim je učiteljstvo bolj in bolj skušalo omajati nacionalno čustvo. To postopanje pa je učinkovalo le pri nekaterih, pri drugih Pa so s tem italijanski vzgojitelji vzbujali le še večji odpor do nasilnega potujčevanja. Naj navedem samo en primer:
za časa fašizma, ko so slovenske šole zaprli in slovenske učitelje upokojili, so italijanski učitelji razvrstili Po klopeh slovenske učence tako, da je imel vsak na levi in desni strani italijanskega tovariša, zato da ni mogzl šepet ati s sošolcem — Slovencem v slovenskem jeziku. Včasih pa je kakšen otrok vendarle prekršil ta ukaz. Tako je neka slovenska učenka nekega dne prosila slovensko sošolko preko svoje italijanske sosede, naj ji nekaj posodi. Ko ■je italijanski učitelj to slišal, jo je surovo oklofutal ozmerjal in preplašeno deklico obesil za dolgi kiti na obešalnik. Deklica je od bolečine glasno zajokala, toda učitelj je dejal: uHeci; vedno in povsod bom govorila .vemo italijanski, pa te odveži i:»
«iVel« se je zaslišalo z drugega konca šolske sobe. Marko Skrjanc, učenkin prijatelj in sošolec je že stal poleg Ančke, ji naglo potegnil lase z obešala jo zagrabil za roko iv zbežal z njo iz šclske sobe. Marko sc ni v šolo nikoli več vrnil.
Ančkima mati je prišlo naslednji dali tla učiteljev poziv v šolo ter se pohlevno opravičevala, češ, otrok je P°č otrok. Doma sem' jo že dovolj kaznovala, upam, da vas bo že ubogata. Vedite, da doma sploh ne govorimo drugače kot po italijansko. čeprav nismo od tukaj doma, jaz sem s Krasa, mož pa je Vi[Kipec
Učitelj je seveda to mater pohvalil, mater, ki se j", ponašala. da je zavrgla svojo materinščino. mi mesto da bi učitelja prijavila zaradi pretepanji in žaljvega zmerjanja njene hčere.
Med slovenskimi starši seveda ni bilo dosti takih, vendar jih je pa le bilo nekaj, ki jih je fašizem okužil in posledice tega se poznajo še danes. Svoje otroke vpisujejo ponovno v italijanske šole, čeprav jim je pot v slovenske učilnice odprrta.
eGiorndle di Triesten naj ve, da imamo vsi zavedni Slovenci take ljudi za narodne odpadnike ki zaslužijo samo naš prezir in zaradi teh mlačnežev se je šteuilo učencev v slovenskih šolah v zadnjih letih tudi znižalo. Ti odpadniki pa tudi nekateri mlačneži mislijo, da bi s slovenskim spričevalom njihovi otroci ne prišli do zaslužka. Toda mi jim odgovarjamo: le pošiljate svo-e sinove v italijanske šole, toda vedite, da bo na našem ozemlju prišlo dc spremembe*, če letos ne. pa prav gotovo o naslednjih desetih. dvajsetih letih; takrat bodo Tržačani, obrtniki in trgovci zahtevali od uslužbencev, da bodo znali prav tako kol italijanski t”di sloremki jezik.
M. Gregorič Stepančič
italijanskim ozemljem in Trstom. Da bi jim bil posel olajšan, hočejo dobiti v svoje roke upravo nabrežinske občine. Zdaj mislijo, da je prišel ugodni trenutek, ker se bližajo občinske volitve. Začeli so dvigati svoj glas v tržaškem šovinističnem tisku, na sejah občinskega sveta in na pogostih sestankih, ki jih imajo zadnje čase zlasti v Devinu in Sesijanu. Toda dobro vedo, da sami niso še dorasli in ne bi uspeli osvojiti si občine. Zato so si poiskali zaveznika, kar jim ni bilo težko. Kominformistični zastopniki v nabrežinski občini so že po svojem nagnjenju zelo v sorodstvu z italijanskimi nacionalisti, ko pa je prišel po navodilih iz Rima še ukaz od Vidalija, je stvar postala zelo enostavna. Snubitev in druženje med ko-minformisti in italijanskimi nacionalisti v nabrežinski občini ni začela zadnje dni, pač pa ima skupne korenine in podlago že več časa. Eni kot drugi hočejo priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji, le da italijanski nacionalisti nastopajo bolj odkrito, medtem ko se komin-formisti zaradi taktičnih razlogov skrivajo pod demagoškimi frazami, da se ne bi predčasno razkrinkali pred ljudstvom. Izjave kominformističnega odposlanca Pajette, Vidalija. Gom-baccija, itd. pa nam odkrivajo vse njihove mahinacije in skrite namene.
Kdor ima odprte oči je že pred več meseci opazil, kako se družijo kominformistični predstavniki z zastopniki italijanskih nacionalistov in je lahko razumel, da se med njimi nekaj pripravlja. O tem govore po vsej občini; Italijani si manejo roke in prikrito izražajo svoje zadovoljstvo, kominformistični voditelji, pa širijo že več mesecev po vaseh govorico, da bo-
do oni zasedli občinsko upravo ob prihodnjih volitvah. Eden od teh je pred svojim odhodom v Bolgarijo odkrito povedal nekemu tržaškemu profesorju, da se bodo kominformisti v Nabrežini dogovorili z italijansko skupino, da bi zmagali na volitvah. Jasno, da ne bedo nastopali skupno na isti listi. Med volilno kampanjo po stranskih vaseh bodo tu pa tam nekoliko zakričali proti »šovinistom«, na splošno bodo na ves glas vpili, da oni sami branijo interese Slovencev itd.. Dogovor, ki je že sklenjen, pa naj ga le demantirajo kakor hočejo, velja za nastop po volitvah, namreč za izvolitev župana in razdelitev mest in funkcij v občinskem od-
boru. Lahko bd že navedli ime bodočega «župana», ki so ga že spekli kominformisti in Italijani. V Nabrežini znajo ljudje še marsikaj povedati. Resnica sili na dan, pa čeprav se kominformisti presneto trudijo, da bi jo zatajili. Kominformistični list «L’Unita», «Delc» in «11 Lavo-ratore« so celo objavili nekakšne preklice, tudi italijanska skupina bo demantirala, a dejstva so dejstva.
Dejstvo je, da se kominformisti v nabrežinski občini niso uprli pred meseci manevrom italijanskih nacionalistov, ki so hoteli odcepitev Devina, Stivana, Sesljana in Vižovelj od nabrežinske občine, v upanju, da bodo v novi občini prevlada-
li Italijani. Kominformisti niso opozorili ljudstva pred italijanskimi nakanami, ker so se z njimi strinjali in že tedaj kovali načrt za volitve.
Dejstvo je, da je so kominformisti v občinskem svetu vedno bolj pogestema skupno nastopali in zagovarjala predloge italijanske skupine. Dejstvo je, da je na zadnji seji občinskega sveta prišlo to najbolj do izraza, ko je komiinformist Slavec manevriral, da bi onemogočil enoten nastop vseh slovenskih svetovalcev proti pismu predsedstva cone glede sklepa občinskega sveta od 20. aprila. Dejstvo je, da so kominformisti v občinskem svetu vedno vneto zagovarjali prodajo zemljišč v Sesijanu italijanskim nacionalistom. dobro vedoč, da to spada popolnoma v okvir poitalijančevanja naše zemlje.
Se bi lahko pisali, pa naj zadostuje zaenkrat. Kominformisti bodo seveda zagnali hrušč in poskušali demantirati, kričali bodo, da se lažemo in da spada vse to v volilno kampanjo.
Odkrivali bomo še naprej njihove nakane, ker hočejo predati naše kraje in ljudi pohlepnim italijanskim šovinistom.
II
-k'
v- -
Preden se bo hišica pri pomolu Sv. Karla za vedno poslovila od nas, jo je naš fotograf rešil splošne pozabe s tem. da jo je te dni zadnjič ujel na ploščo. Zaradi olepšave nabrežja bo hišica podrta, čeprav jo je snubil urad za turizem, ki jo je hotel preurediti za svojo poslovalnico. Kar stoji pri hiši pa ni nikaka giljotina, nego le tabla, ki dela reklamo izvajalcem olepševalnih del na nabrežju.
V svetoMi šoli še vedno brezdomci
Pred štirinajstimi dnevi smo v našem listu pisal', da služi osnovna šola «Fabio Filzi« pri Sv. Ivanu zopet za zatočišče
OBVESTILO KMETOVALCEM
Obveščamo zainteresirane kmetovalce, da bp Kmetijsko ; nadzorništvo organiziralo prve dni septembra poučni izlet. Ogledali sj bodo nekatera posestva v gorskih predelih Lombardije in Benečije.
Kdor se želi udeležiti izleta, družinam brez strehe. Pozvali (se mora vpisati pri Kmetij-smo šolsko upravo, da čim skem nadzomištvu v Ulici Ghe-
ga štev. 6 - tel. 86-73. Istočasno pa mora položiti 2500 lir. Pre-prednarpčitev prenočišč. Prevoz j,e brezplačen, udeleženec pa plača poleg prenočišča tudi hrano!
šolsko upravo, da čim prej izprazni šolsko poslopje, da bo ob začetku šolskega leta pripravljeno za sprejem učencev.
Toda 12 družin, ki jih je mestna občina spravila. v šolo, ker so se hiše na Čampo Mar-zio, kjer so prebivale, porušile, je še vedno v svetoivamki šoli. Vpisovanje v osnovne šole začne 25. septembra, zadnje dni septembra so tudi izpiti. Do tega datuma nas loči le do-
STRELSKE VAJE NA POMORSKEM STRELISCU V SESLJANU
Edinice 7101 AU General De. .Pot ameriške posadke v Trstu, ber mesec, toda šolska oblast \ bodo imele protiletalske strel: se ne gane, ničesar ne ukrene, da bi dobila nesrečnim druži-
nam stanovanja drugje in tako omogočila, da bi šolo pri Sv. Ivanu do dneva vpisovanja in izpitov pripravili. Vsakdo ve, da če stanuje danes v šolskem poslopju 12 družin, da si v učilnicah kuha. pere, spi, itd., da bodo te učilnice tudi močno zanemarjene in da bo potrebno precej časa, da jih ponovno spravijo v red. V enem dnevu se tega ne da napraviti, tudi v enem tednu ne, saj bodo prostori prav gotovo potrebni temeljitega čiščenja, pleskanja in podobno.
Ponovno pozivamo šolske oblasti, da ukrenejo vse potrebno, da ne bodo zopet šolarji prikrajšani pri pouku. Posebno zahtevamo to slovenski starši, kajti z omejitvijo šole «Fabio Filzi« pri Sv. Ivanu bodo prizadeti, kot smo že pisali v prejšnjem članku, najbolj ravno slovenski otroci, ki' daleč okrog nimajo slovenske osnovne šole. ne vrtca, kamor bi hodili v času, dokler nj šola pripravljena za pouk.
Sicer pa se Trst ne more ravno ponašati z obilico lepih šolskih poslopij, da bi lahko kar tako brez škode različne oblasti razpolagale s šolami za različne nešolske namene, pa najsi bodo to italijanske ali slovenske šole. Posebno slaba in maloštevilna so šolska, poslopja, ki služijo slovenskim osnovnim in srednjim šolam ter vrtcem in je ravno zato še toliko bolj nedopustno, da prav stavbe, kjer so slovenske šole. morajo mašiti vrzeli, ki se pojavijo drugod.
cke vaje in strelske vaje proti ciljem na morju s strojnicami kalibra 500 in s puškami 57 in 75 milimetrov na pomorskem strelišču TRUST na sesljanski obali od 20. do 25. avgusta, dnevno od 7. do 18. ure.
Pristaniški kapetan javlja, da je za plovbo nevarno področje označeno z bojo «A» v loku 260 stopinj in bojo «B» v loku 151 stopinj v razdalji 5,3 in 5,5 milj od sesljanskega svetilnika z rdečo lučjo.
Ladjam in čolnom vseh vrst je prepovedan prehod in postanek na področju, ki je označeno z navedenima bojama in na strelišču na sesljanski obali vzhodno od kopališča.
Za polet letal nevarna višina je 3500 metrov.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Al Cedro, Trg Oberdan 2; Pic-ciola, Ul. Oriani 2; Alla S3lute, Ul. Giulia 1; Harabaglia v Bar-kovljah in Nicoli v Skednju.
PROSVETNA DRUŽIVA
Prosvetno društvo «Slavkp Škamperle« javlja, da bo redna odborova seja jutri v ponedeljek ob 20.30 uri v d.uštve-nih prostorih kot običajno.
Prosvetno društvo «Srečko Kosovel«, OF Sv. ■ Vid in Sv. Just priredijo za elane 9. septembra izlet v Ilirsko Bistrico.
Vpisovanje vsak večer od 19. do 20.30 ure v prostorih prosvetnega društva «Srečko Kosovel« v Ul. Sv. Vid 17.
STRELSKE VAJE EDINIC TRUSTA
Cete TRUST bodo imele strelske vaj* na spodaj navedenih streliščih ob navedenem dnevu in času:
strelišče za puške na Bazovico od 20. do 25. avgusta, dnevno od 7.00 do 18.00 ure;
strelišče na Repentabru: 20. in 21. avgusta, dnevno od 7.00 do 18.00 ure;
obmorsko strelišče v Sesijanu: 20. m 21. avgusta dnevno od; 7.00 do 18.00 ure;
strelišče za možnarje na Re-pentabru; 22. avgusta od 7.00 do 24-00 ure.
GRADNJA POKRAJINSKE CESTE V DOLINI GLINSCICE
(PIO-AMG) — Pred kratkim podpisani odlcfc ZVU št. 137, ki to stopil v Veljavo dne 21. avgusta, govori o začetku gradnje pokrajinske ceste v dolini Glinščice, in to na odseku pri Lakotišlču.
Odlok odreja, da se morajo pričeti <Jela zg razlastitev in gradnjo v roku 60 dni od dneva podlpisa odloka: gradnja on šte na omenjenem odseku pa mora biti dovršena do 30. junija 1952.
Predstava na gradu Sv. W
Zadnja predstava °P£'tl «Gvoi: Luksemburški«, ho ® ob 21. uri.	,-
Nadaljuje se prodaja vs^ nic na Trgu Verdi 1 Jn v leriji Protti 2.
VAJE 24. PEHOTNE & GADE BETFOR
Štiriindvajseta pehotna
IV
gusta in v petek, dne
otirilllUVajocUcl	-c4i	IH
gada britanskih sil v imela v ponedeljek, dne
Hir
gusta 1951 običajne vaje na vsem področju SrZ nega tržaškega ozemlja, se vemo-zahodno od čm Križ — Samotorca.
Izžrebane loterijske
BARI	53	69	30
CAGLIARI	82	65	46
FIRENZE	65	5	71
GENOVA	12	76	34
MILANO	4	30	16
NAPOLI	45	61	55
PALERMO	52	35	16
ROMA	30	59	10
TORINO	54	81	19
VENEZIA	77	81	30
ROJSTVA, SMRTI IN
rrr*:j
Dne 18. avgusta se je v j rodilo 10 otrok, Vmr! oseb, porok pa je hilo *•	-
Poročili so se: Uradnik ^ Zimič in gospodinja Du® jj — tiskar Federjco "i? -
Vis-1
iinti*
so,
knjižničarka Bruna šofer Emilio Blagonič 'j1 ®tr'r dinja Angela Germanij m vec Daniele Gerbini in * 6 Iolanda Bisiacchi.	^
Umrli so:	56-letni
Cecutin. 71-Ietna Elisabetta ij0 sič por. Zafred, 66-letni^ pj
Busutti, 1 mesec stari J'1’2.?. Bello, 56-!etni Mario ^ poJ
Zumin, 49-Ietna Giova™8 „a0;;
vd. Magnani, Piccoli.
79-letni
Vse prijatelje in znance obveščamo, da je dne 17. avgusta umrl
TOV. MACAROL JOSIP (Jože Ivanov)
akademski slikar in zgodovinar
Žalujoči: žena Zmaga, sin Dimitrij, hčerka Nada, brata Ljudevit in Maksimiljan, -smuki in vnukinje ter ostali sorodniki.
TOMAJ — »OPER — TRST — CESENA
I Mizarji podjetniki
. . - •
me, nudi najugodmf-fi
Deski	
	nul1'1
ko v h	
snovi	i«
lesov	
12 ISTRSKEGA OKROŽJA
i niaoa iz
n
ti
Tretjino vseh izvoznih artiklov je kupila Jugoslavija
V prvem polletju so razna podjetja in zadruge v Istrskem okrožju izvozila zg preko 230 in pol milijonov dinarjev blaga. Približno tretji del vsega blaga je kupila Jugoslavija.
Glavno izvozno blago je bilo sadje in zelenjava. V Trst, na Dunaj in v Gradec je bilo izvoženega sadja in zelenjave za skoro 70 milijonov lir. Na prvem metu so bile češnje, nato grah, paradižnik, fižol in vrtne jagode. Na Koprskem imamo ugodne pogoje za gojenje vrtnih jagod v Strunjanski dolini in pri Sv. Luciji. Ker je to zelo iskano izvozno blago, bi bilo prav, če bi se posvetilo večjo pažnjo gojenju jagod.
Na drugem mestu so riblje konzerve, ki se jih je izvozilo za 21.300.000 lir. Svežih rib je bilo izvoženih za 4 milijone lir. Vina je bilo izvoženega preko 22.600 hi., kar kaže, da je vino važen izvozni artikel. Soli je bilo izvožene za 10,100.000 lir, lesnih odpadkov pa za skoro 2 milijona lir.
Predvideno je, da se bo izvoz iz okrožja v drugem polletju znatno dvignil. Po odloku o organizaciji in poslovanju zu. nanje trgovine pripada zadrugam in podjetjem del dr viz, ki jih bodo te dosegle z izvozom svojih pridelkov in proizvod:v.
delavcev se j-e v torek znova vrnilo na delo. Solinarji, katerih je več kot 300, nimajo ničesar skupnega z opustitvijo dela teh 22 težakov, katerih d*. lo je že po svoji naravi nestalno, ter so obratno izrazili svoje zadovoljstvo z novim načinom prejemkov.
Milnični balonček se je tako razpočil in je ostalo od njega samo nekaj kapljic smrdljive tekočine, ki je poškropila »poročevalca«.
KOPER
Delavci mestnega trgovskega podjetja „Egida“ sprejeli podjetje v :
Včeraj popoldne je bila pred poslopjem Turist hotela v pristanišču v Kopru lepa in pomenljiva slovenost. Delovni kolektiv podjetja je imet odkritje spominske plošče, ki jo je dal vzidati pred vhodom y trgovino. Plošča ima dvojezičen napis, ki sipominja na Mantovo geslo in datum 18.VIII.1951, dan ko so prevzeli delavci, v upravo podjetje. Pomenljivi slovesnosti je prisostovalo poleg delavcev tudi več ljudstva, ki so živo komentirali dogodek.
ve, da je ta zemlja prepojena s krvjo slovenskih in italijanskih demokratov, ki so dali svoja življenja za to, kar imamo danes. Nismo za to. da bi znova poizkušali gospodarsko in nacionalno zatiranje v «obj.emu matere domovine Italije«.
Ce nimamo še vsega kar bi nam bilo potrebno, je krivda
| Nesreče na delu in na cesti
Težko se je včeraj zjutraj J ponesrečil 23-letni zidar Vitto-rio Tonca iz Turjaka pri Gorici, ki je trenutno zaposlen pri gradnji novih stanovanjskih hiš na Greti. Nekaj po osmi uri se je Tonca povzpel na šest metrov visok oder, kjer pa mu je nenadno spodrsnilo, tako da je z glavo navzdol padel v globino. Ponesrečenca so z reševal-
italijanskih in nemških fašistov i nim avtomobilom prepeljal v
ter njihovih pomagačev, ki so požigali naše vasi in uničevali naše imetje. Kar pa smo do sedaj napravili, je dokaz, da gremo naprej in v boljše. T.le Ga-speriju povemo še to, da hočemo biti sami gospodarji in da odklanjamo vse farizejske obljube. Nismo še pozabili časov, ko so nam banke sedele na hrbtih in plenile naša imetja. Prav tako še nismo pozabili zaporov, pretepanj in mučenja, katerim smo bili podvrženi.
Zahvaljujemo se invalidski organizaciji Slovenije in Ministrstvu za socialno skrbstvo LRS za veliko skrb do nas invalidov Istrskega okrožja«.
(Poleg razloga, k: aa navaja bivša učiteljica NI. Stepančič pa poudarjamo še enkrat, da ima porast otrok v italijanskih šolah vzrok v številnih begunskih družinah, ki so se na*lile v Trstu, da je padec v prvih razredih osnovne šole r-rlroden povojni pojav o čemer smo prav v čRnku, ki aa M. Stepančič navaja, tudi pisali. Op. uredništva).
Novi radioaparati jugoslovanske proizvodnje v Kopru
Mestno trgovsko podjetje «Egida» v Kopru ima v prodaji nove radioaparate, ki jih je izdelala Radio industrija Nikola Tesla v Beogradu. Novi radioaparati so tipa Tesla 51 in stanejo . 40.000 din. So »lo lepo in trdno izdelani, tako da se jih lahko postavi v katerokoli luksuzno sobo ali stanovanje tudi najbolj zahteven klijent.
Znova so se zaleteli
Te dni je ntiki tržaški dnevnik na veliko »poročal«, dg so ■olinarji pri Sv. Luciji in Sv. Jerneju stopili v stavko. Ni r.-aš namen, da bi odgovarjali na tako «poročanje». ki je podalo i: kar moda pri urednikih tistega lista. Tega niti ne zaslu žijo. Da bo zadeva jasna Pa povemo stvar tako kot je.
Na račun pomorska agencije »Agmarit« iz Pirana je zaposlenih 22 delavcev, ki nakladajo in razkladajo ladjo kontrak. tualno. Prišlo j* do nekega ne. sporazuma gltde njihovih prejemkov, zlasti, kako se bo plačevalo njihovo delo, katerega opravljajo v akordu. Vseh 22
Invalidi jugoslovanske cone STO na klimatskem zdravljenju v Sloveniji
V letošnjem letu je bilo na zdravljenju širom po Sloveniji večje število invalidov iz jugoslovanske cone STO, Po povratku prve skupine smo želeli slišati od njih, kako so se počutili v Sloveniji in zvedeli sledečo:
Hrana je bila izvrstna, prav tako postrežba. Med nami in invalidi ostalih krajev Slovenije je vladalo pravo bratsko tovarištvo. Invalid iz prve svetovne vojne pripoveduje:
Že prvi dan sem dobil v Dolenjskih toplicah zelo dober vtis. Lepo in čisto opremljene sobe, hrana dobra in obilna, okolica krasna, zrak čist in svež. Lahko rečem, da je pravi raj za človeka, ki dela skozi celo leto in si zaželi počitka.
Za časa Italije slovenskemu invalidu ni bila dana možnost zdravljenja ali brezplačnega letovanja. Danes je ljudska Oblast omogočila invalidom ne glede na njihovo narodnost e-nake pravice in ugodnosti, kakršnih v drugih državah še ne poznajo.
V času našega bivanja v Sloveniji smo čitali v listih, da je De Gasperi ponovno pričel dvigati jokav glas o nekakšni reviziji mirovne pogodbe. Naj
športno življenje mladine
Na Koprskem je zelo razvito športno delovanje mladine. Vsi večji kraji imajo športna igrišča, tako v Bertokih, Pobegih, Ankaranu, Dekanih, Šmarjah in še drugod.
Veliko je tudi zanimanje za strelski šport, saj je v vsem koprskim okraju 24 športno strelskih mladinskih skupin.
POBEGI
Kulturna prireditev
Danes bomo praznovali tradicionalni vaški praznik združen s kulturno prireditvijo. Nastopili bodo pevski zbori iz Cežarjev in Šmarij. Mladina bo imela tekme v balincanju in odbojki.
Vabimo k številni udeležbi.
splošno bolnico, kjer je zdravnik ugotovil, da se bo moral zdraviti najmanj 40 dni zaradi zloma leve podlakti in lažjih poškodb po telesu.
S poškodovanim levim stopalom in domnevno natrto kostjo je bil včeraj zjutraj prepeljan v splošno bolnico 48-letnt težak Josip Uršič, stanujoč v Ul. fšeo-glio 163. Medtem ko je s skupino sodelavcev razkladal les v prosti luki, je Uršič padel z vagona in dobil pri padcu omenjeno poškodbo.
Okrog 15 dni se bo morala zdraviti 82-letna Marija Ajello iz Ul. Ginnastica 24, ki jo je včeraj dopoldne v Ul. Giacinto G ali i na podrl poltovomi avtomobil. Lastnik avtomobila je starki takoj priskočil na pomoč in jo sam prepeljal do najbližje reševalne postaje RK, kjer so ji nudili prvo pomoč, zatem pa je bila Ajellova odvedena v splošno bolnico. Nesrečua ženica si je pri nezgodi prebila kožo nad desno obrvjo in ima ranjeno tudi desno ličnico.
Nezavestno so včeraj dopoldne prepeljali v splošno bolnico 80-letno Francesco Degrassi, stanujočo na Trgu Barbacan, ki jo je v Ul. S. Giacomo in Monte podrl tramvaj št. 1. Zdravniki so ugotovili, da ima-ponesirečenka zdrobljeno nosno kost in poškodovano levo zapestje, zaradi česar se bo motala zdraviti najmanj mesec dni.
2 GORIŠKEGA				
f!	va	la za vaše moral	ne pridi	ise!
Goriški Slovenci smo lahko | lih je povsem razvidno, da je upravičeno ponosni, da jzhaja po vsakoletni prijavi dohodkov
Predavanje za člane delavskih svetov
Z\a ua, sindikatov koprskega okraja organizira za člane delavskih svetov in za upravne odibore vrsto predavanj, ki bodo seznanila delavce z novimi odloki in odredbami ter osnovnim strokovnim znanjem P0-trohnim za upravljanj* podjetij.
Predavanja bodo vsak petek v Kopru, Izoli in Piranu.
Nabirajte rujo
Podj. tje »P rt rad« je začelo v Istrskem okrožju z organizacijo odkupa ruje, ki je znana in važna industrijska rastlina, iz katere se prideluje tanin. V Istrskem okrožju rase v okolici Svete Marije na Krasu in drugih kraških predelih. Podjetje »Prerad« bo plač: valo posušeno rujo po 20 din za kg. I znana.
Avtobus v plamenih
Avtobus proge «P», la8^ tvrdke Urbanis iz Ul. Carducci 36 je včeraj popoldne pred očmi potnikov in številnih radovednežev zgorel, tako da ni ostalo drugega, nego ožgano ogrodje.
Zgodilo se je to okrog 17, ko je 23-letni šofer Mario Minon iz Ul. Ginnastica nič hudega sluteč vozil nekaj potnikov proti mestu. V Ul. Vittorio Colorma se je namreč nenadno vnel motor in medtem ko je vozač u-stavil avtobus in so potniki naglo poskakali ven, je eksplodiral razplinjač. Plameni so se naglo razširili tudi na karoserijo in uničili vse, kar je bilo gorljivega. Poklicani gasilci so sicer udušili ogenj, vendar od velikega vozila ni ostalo drugega razen železnega ogrodja in pnevmatik. Pri nezgodi se ni ponesrečil nihče izmed potnikov. Skoda zaenkrat še ni
v naši sredi visoko moralni list «Katoliški glas«, ki skrbi za naše duhovno usmerjanje. V zadnjem času je omenjeni list posvetil dva uvodna članka mladini in njeni vzgoji ter nas naravnost presenetil s svojo skrbjo za njen pravilni razvoj.
Zlasti drugi članek z naslovom «UDARNISKO» DELO — HIRALNICA NASE MLADINE je visoko moralnega pomena
Vsebina tega članka pravi, da je udarniško delo škodljivo mladini, ker jo materia.no uničuje.
Poglejmo kaj nadalje pravi K. G. o miting h in zabavah na udarniškem delu: «Kakšne so bile te „proste zabave” v mešanih družbah, si lahko predstavljamo, zlasti še. če pomišli-mo, da se je splošno pohulševa-nje mladine vršilo n črtno, predano in preračunano s polnim sodelovanjem in „usmer-janjem” štabnega osebja, ki se jo ravnalo po višjih direktivah...«.
Človek, ki je take trditve napisal, je prvič ali o udarnišk m delu in življenju mbdine v delovnih brigadah popolnoma ne-obveščen in zato piše budalosti, in drugič ali je sam toliko moralno izprijen, da piše take nemoralne sestavke zato, da se ob njih naslaja.
Nimamo mkakega namena, da bi «prali» razmere, ki vladajo med jugoslovansko mladino na udarniškem delu, ker to ni potrebno. Prep iča.ni smo, da bi se ne našel nihče, še najmanj pa katoliška cerkev s svojimi propagandisti vred, ki bi znali mladino v taki meri in ob takih prilikah navad ti toliko poučnega in za življenje koristnega, kakor je znala to doseči ravno jugoslovanska mladinska o-ganizacija.
J. G. (podpisnik članka) bi veliko bolje napravil, če bi pometal pred lastnim pragom.
Ko so se za prvomajski nastop mladinci in mladinke va-Mili telovadne vaje, so duhovniki po vaseh obsojali telovadbo, češ da ie nemoralno, če mladinke kažejo gole noge. Ko so telovadkam to povedali, s.o jiirt odgovorile: «Tisteokoli Ma. rijine družbe naj rajši pogledajo, ker ljudje s prsti kažejo za njimi zaradi njihovega nemoralnega ravnanja«. Se marsikaj bi lahko navedli v ilustracijo visoko amoralnega obnašanja« članov Kristusove cerkve.
Zato svetujemo J. G. naj gre rajši na lov za svojimi izgubljenimi ovčicami in pusti pj-i miru tiste, ki ga niso nič vprašali jn ki svojo moralo dokazujejo na drugačne načine, kakor bi tp želeli propagandisti rimske cerkve.
Davčna izenačenja in proračunske izmene
Finančna intendanca >n okrajni davčni urad sta te dni dobila nova navodila za davčna izenačenja in za posebne proračunske izmene.
V zgoraj omenjenih navodl-
nemogoč katerikoli popravek s strani davkoplačevalca, v kolikor mora vsako leto predložiti novo prijavo, kakor tudi proti-popravek s strani finance, ki ima nalogo, da pregleda vsako prijavo jn bi bilo tudi nesmiselno, da bi prijavljen dohodek bil potrjen, ko bi bil že prej razveljavljen. Davkoplačevalec predloži prijavo dohodkov samo enkrat, v kateri je naveden vsak dohodek, kakor je predpisano v prijavi. Mininum glede oprostitve je: za zemljiške dohodke in za kmetijske ne glede na lfistnikg ni nobene oprostitve v razmerju z davkom na nepremičn ne.
Zatorej so vsi dohodki, tudi najmanjši, podvrženi tozadevnemu davku, ker sedanji delni, katastrski sistem ne dopušča nikake oprostitve četudi za do. nosna in obdavčena zemljišča. Za dohodke na mestne stavbe ne glede na lastnika ni nobene oprostitve in to zaradi potrebe po vpisovanju v davčne sezname za nepremičnine. Za dohodke na premičnine, ki s”adajo v vrsto A ni nobene najmenjše oprostitve na pridobnino. Za dohodke na premičnine, ki spadajo v vrsto B in C 1. overovljene od realnih oseb, in za dohodke C 2 obstajajo nekatere letne svoboščine v znesku 240 tisoč lir. Po zakonu z dne 11. januarja 1951 je predvidena od tega leta dalje ena sama letna prijava dohodkov, medtem ko stopi s 1. julijem 1952 v veljavo nov si' tem obdavčevanja, ki je v zvezi s financo.
Enotno prijavo dohodkov za leto 1951 je vložiti najkasneje do 10. oktobra 1951
Kino na prostem v Standrežu
Danes zvečer bodo v kinu na prostem v Standrežu predvajali sovjetski film «Pomlad». Glavne vloge bosta igrala L. Orlova in N. Cerka-sov, Začetek ob 20.30.
Smrt v potoku
Zapuščeno kolo, ki je stalo na mostu med Koprivo in Krmmom in na katerem je bila obešena torba z delavskim orodjem, je zbudilo pri mimo-idočem kmetu upravičen sum. Stopil je na kraj ceste in pogledal v potok. Iznenaden je opažil, da je na dhu potoka potopljeno človeško telo. Takoj je o dogodku obvestil karabi-nerje v Koprivi, ki so utopljenca spravili na suho. S pomočjo izkaznice, ki so jo našli pri njem, s0 v njem spoznali 55-letnegaAlojzija CianijgizKrmi-na. Pokojni je bil med prebivalstvom zelo poznan mož, saj je do lete 1946 bival v Moši. Težko je trenutno ugotoviti vzroke njegove smrti.
Družina Zandomeni se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so sočustvovali ob izgubi dragega MARCELA Nabrežina 19.Vni.l951j
f
n
ADEX-IZLETI
Na
zagreniti
velesejem
ki se vrši od 15, do 30. septembra 1951.
Vpisovanje pri Adria Express od 1. avgusta naprej.
ADEX
-izUjl
Priredi 9. septembra dnevni izlet v
Kupni/o »a Kra*11 RjkmM lioruliBrg ŠiiBcijansliB '0^* Šl. Peter na
in 9. septembra dnevni izlet v
dve
in 10. sept® dnevni izlet S
Rovinj
Vpisovanje pri Express v Ul. F. . 5-b, tel. 29-243 od 25. avgusta.
Uvoznik: Zadružni konzorcij jestvina TRST - Ui. Valdirivo št. 3 - Tel. 503«» - **
2ARADI_ SUDAMA IN SUESKEGA PREKOPA
•^Britanijo ima v zad-času ; Egiptom kar dva 4j	Sudana	in zara.
^Povedi egiptovsko-angle-topodbe.
Ve*e 2 E9‘Pt0m reka n ko{ potrebuje potapljač 0ev> ker bi se drugače AL/' tako je Nil potreben K-J1' vprav nevarnost, da faie *adu*ž> nalc9<i Egiptu, da
Kje fr* ^Udan, od koder pri-ttn J1 in kjer je komplici-llp^ ern rezervoarjev in na. le j ' ki regulirajo razdelitev
j„ s,:fcene vode, ki pomeni
^iaemi! E9ipčane žiVm
tajjm? tega ie Sudan tako ron„ ?’ kot vsa zapadna Ev-
trUan-0 2 Italiio in VeL
ktet	^ato ni čudno, da ga
6anc° Egipčani in Su-AngiLnfd ^rimi stoji še posnv) ’ v Sudanu stvarno »e - ,ari ^ zatrjuje, da ga 2aSe in ^ ga bo MrinilJ? - sam° do apolitične <Vei> Sfž in zrelosti* Su-
^B&anl hočejo zase
j^Pčinj priznavajo Sudan, tli sv0atfico> da si izberejo sako VJ°. bodočo državno obliti ^ zahtevajo od njih, čilske d30- varl>v<iti «enotnost toi sfr	ki	naj	ostane
tu y r"uPnim vladarjem Egip-^^avnem pogledu se skli-<dk<lSr ^ te, da Egipt ni še vic _	suverenih	pra.
»Hgjp-,	Sudanom in da so
n! 5ete let<2 1898 u
ti!e 5	kalifu sicer osvo-
'Jipto! j vendar v imenu ki(rt skega kralja in ne v toiho Sudanc?v. Tudi s poln ye,12 j- 1899, ko sta Egipt ^onrT^tonija pristali na 5U),jj. Inii, niso Egipčani iz-. Pravice do Sudana.
^ Iffrajo v tem vpra. ^ v p*0 nehvaležno vlogo, istimi, kjer so posre-Arabci in Judi. V 5 min; 5-p ,VSa m°č v Sudanu * %aeS,<lh r°kah im Egipčank* Ze^° Tna^° °d kondo-*e dežele. Pmti pričo , b 50 50 zel° zgodaj pri. %Ji««>2'>rm'C0 sudanski na-S	kot tretji preten-
»i lasti vso oblast v ^ j. ' v angleškem «politi.
°o ljudje, ki pra, /%i	! bila Anglija pri ne.
%jg,8ečji spretnosti lahko JiJt® nastop sudanskih na-~ toda P^luževala dvoumne politike. %	bili morali: ali raz-
9°dbo o kondominiju
H
, 3j o Ameriki
rajski
W|vu
lv„-- mesečnik «Fortune» nekaj izjav evropskih ! ®‘Cev o Ameriki, od 1-huo aavaiamo- naslednje:
< A°binson iz Oxforda k 78a ^^eričani nimajo n.o-tu klUtiiv a ° enotnosti svo-C*Uo 5 .Pri niih vzbujajo «t2 iftM; mmar>je banalnosti ES*. 0*erni štedilniki, pralni iti J; jJahia sredstva, base-!(,„ Osebno.
\ Vek; n*^I list je napisal ia •ii. ^ H« 5leri^ani prihajajo l)|JLin hv “i nas učili arhitek-!helanp»iv nas- ki smo sin,ovi V^tlCrvT
lJ?l:	*	Pisatelj Mauriac je
bJ 2da1	grozno to, kar
'■da 4*5 šp k ^ ^ovjetsk° zvezo, V skuti? j Brozn,° je to, kar ^Hra^ega. ZDA in SZ so vJ«i hrv*-1 * vodijo človeka in mu jemljejo člo-b^stv ^oveku vidijo sa-ln ne cilja«,
,avlor Je oznažil ^ ! S6V(^°)e: «Združene <ir-
19 ^žela	Amerike so edi-
^slasvila i ^ ie brez preho-•ftcojj ^ barbarstva v de-
fijSj' afiP?filces. avtor «How to
O ji 3e rekel: «Njihova Jas?> njihove najljub-t *.'terat,r'sbe dovtipov, nji-
V 'nacf ® ?° 111:1115:6 zSod* W,'tein.?-holivudski ^ižtij^etnejša zabava ter „ njihova arhitektu-Hh.ls ArnČS}0' d'a bi napravil "^ike sijajno deželo, imel denar«.
in si Sudan enostavno anektirati, ali pa dovoliti Egiptu, da bi imel z Anglijo resnično skupno oblast, od katere bi Egijoiani, ko bi bilo treba plačevati za sudansko upravo, javna dela in podobno težke milijone, odstiopili glavni del svojih pravic itak Angležem. Od l. 1924, ko so v Sudanu ubi. li generalnega guvernerja Lee Stacka, je prevzela Anglija tamkaj vso oblast. S tem je dala domačinom povod za politično agitacijo.
Sudanski nacionalisti so l-1938 organizirali politično gibanje, ki ga poznamo pod imenom «Graduates congress»; kmalu nato so zahtevali pre-vzem uprave, česar pa jim Angleži niso hoteli dati. Del su. danskih nacionalistov je za/radi tega zastopal stališče, da bodo Sudanci uresničili svoje nacionalne zahteve mnogo prej, če bodo nastopali skupno in sporazumno z Egipčani. Tako jc nastala proegiptovska stranka sudanskih nacionalistov, ki prejema še danes vso podporo iz Kaira.
Glede na ta razvoj dogod. kov so izvedli Angleži razne ustavne reforme in dali Sudancem tudi mnogo koncesij pri samovladi njihove dežele. Medtem ko niso imeli sudanski nacionalisti še l. 1944 nobenih pravic pri vodstvu državne uprave, so po komaj 4 letih dosegli vso zakonodajno in izvršilno oblast. Tako ima. jo danes parlament, v katerem so sami Sudanci, od ministrov Pa je polovica dorhačinov.
Nacionalisti s temi svojimi političnimi uspehi še vedno niso zadovoljni in zatrjujejo, da je Sudan za popolno samoupravo vsaj toliko zrel, kot Libija ter zahtevajo vso oblast v deželi. Vel. Britaniji in Egiptu ne gre sedaj za to, kdo od njiju bo vladal v Sudanu, ampak kdio bo imel tam več vpliva, ko bodo prevzeli oblast nacionalisti; Egipčani in Angleži se borijo torej za naklonjenost tretjega partnerja soigralca, ki seveda izkorišča angleSko - egiptovsko neenotnost.
Stal/šco sudanskih naotonatistov
Sudanski na&cbnahsti imajo nasprotnike med samim ljudstvom, ki ne mislijo tako ka-kor oni. Sudanci niso namreč enoten narod v modernem smislu in prebivalci južnega dela. dežele, ki je še zelo za. ostal in poganski, se bojijo, da jih bodo v primeru, če bo uvedena popolna samouprava Sudana, izkoriščali njihovi sonarodnjaki v severnih pokrajinah, ki predstavljajo napred. nejši element in so islamske vere.
Prav tako se za nacionaliste ne navdušuje skupina nekakih fevdalnih poglavarjev, ki predstavljajo star režim; zavedajo se, da bi nacionalisti, če prevzamejo oblast, prav gotovo pomedli z vsemi njihovimi privilegiji. — V glavnem • pa se delijo Sudanci v dve skupini, od katerih zagovarja ena enotnost Nilske doline, kar pome. ni federacijo z Egiptom, druga pa je proti tej politični li-niji in za samostojnost Sudana. Končno imamo še dve stranki verskega značaja: somišljeniki ene so pristaši Mah. dijevega sina, drugi so potomci tistih Sudancev, ki so morali iti v pregnanstvo samo zato, ker niso hoteli sprejeti Mahdijeve vere.
Egipt zahteva umik angleških čet ob Kanalu
To je ozadje spora za Sudan; enako važen je spor gle. de angleško-egiptovske pogodbe iz l. 1936, ki ureja biv&nje angleških čet v območju Sueškega prekopa in položaj Sudana. Egiptovski zunanji mi. nister Šalah el Din je v zbornici pred nekaj dnevi izjavil, da bo vlada odpovedala U> pogodbo še pred prihodnjim pre-
stolnim govorom, ki ga bo imel kralj v jeseni. Egipt je tudi prekinil zadevna pogajanja z Anglijo. Šalah el Din je tudi dejal, da Egipt ne bo več trpel angleških čet na svčjem ozemlju. — Angleži se sklicujejo na vojno nevarnost, zaradi katere se čutijo dolžne, da varujejo Sueški prekop z lastnimi vojnimi silami. Go. v or zunanjega ministra so egiptovski nacionalisti, takoj izkoristili in po vseh večjih mestih uprizorili demonstracije, pri katerih so protestirali proti Kangleški okupaciji».
Vel. Britanija ima za primer, da bi se morala umakniti s Sueškega prekopa, nove postojanke v bližnji Cirenajki, od koder lahko brani 1x> važno prometno žilo. Ker sz ne boji egiptovskih groženj, bo Anglija storila vse, da ne bo prišel Sudan pod egiptovsko oblast, ampak, da bo raje sa. mosbojen, kjer bodo imeli Angleži še vedno svoj vpliv. Vso angleško politiko proti Egiptu moramo gledati s stališča: zavlačevati rešitev, dokler je mogoče!
ZA
KULTURNI
BOH
Malokatera akcija je naletela na tako splošen odziv našega ljudstva, kot zbiranje prispevkov za tržaški Kulturni dom
Do danes je nabranih 4.653.923 lir
Admiral Fechteler, novi ameriški šef za pomorske operacije Po nedavno umrlem admiralu Shermanu.
SEZNAM ST. 20
Za zgraditev Kulturnega do. ma y Trstu so darovali:
Bobek Ivan, Grljan 1000, Škamperle Anton 1000, Gulja Anton 300, D. K. 1500, N. N. 200, Guštin Josip, Opčine 1000, Ukmar Josip - tajnik občine Repentabor 1000, Bolčič Milan 1000, Starc Antonija 300, Godnig Anica 100, Pegan A-lojz 200, Antoni Ezio 500. Cok Mario 100, Riedler Arturo 100, Opara Camilo 100, Tessi-tore Francesco 100, Gergotich Nino 100, Peschier Mario 100, Canciani Mario 100, Gerbaz Luciano 100, Ferluga Marij 100 Štrukelj Berta 50, Terčon Draga 200, Martelanc Ksenija 50, Martelanc Laura 50, Martelanc Anton 50, Vratovič Milica 50, Rupel Zora pri Sv. Ivarju nabrala za opeko 4000, Mahnič Rudi 500. Trobec Antonija 500, Gec Alojz 500. N. E. 500, Valenčič Franc 500, Valerija P. 1000, Juriševič Jože 500, Juriševič Tereza 200, N. N. 500, Mahnič Joža 200, Bizjak Marija 1000, Mahnič 100, Žerjal 100, Pirc 100, N.N. 100.
ZOA niso hotele priznati
sovjetskih
zapagfnih meja
sum SE JE BAL, DA SZ M BO ODLOČALA 0 UREDI! VI EVROPE; CHURCHILL PA. DA BO SHLEMLA SZ SE PARAT M MIR Z NEMCI
Na tem mestu smo svoječas-no že objavili stališče angleške vlade, ki ga je zavzela glec-e ruskih teritorialnih zahtev. V naslednjem želimo prikazati stališče ZDA: ameriški diplomati pišejo v svojih spominih, da so jim 1-. 1942 delale velike preglavice sovjetske teritorialne zahteve v Evropi. Nemci so nenadoma napadli SZ, ki ni imela časa, da bi si zagotovila bodoče nove meje s posebno pogodbo. Zato je skušala -do. seči to že med vojno; SZ se je tudi bala, da bi jo ZDA in. Vel. Britanija hotele izkljufiji^ od tega, ča bi odločala pri' povojni ureditvi Evrope, da ne bodo hotele nastopiti dovolj ostro proti Nemčiji in ji nal-ožiti takšne mirovne pogoje, da ne bo mogla še vež dese+tetij škodovati svojim sosedam.
Ameriško stališče je bilo gle. de ureditve mej tole: Da se ne ponovijo na mirovni konferenci težkoče, kot so obstajale po prvi svetovni vojni zaradi Londonskega pakta, Posarja, poljskih zapednih mej, Češkoslovaške, Koroške in podobno, so bile ZDA proti vsakemu pred. hodnemu dogovoru, zlasti pa proti vsaki tajni diplomatski pogodbi, s katero bi ena država ali skupina držav zagotovila drugi državi te in te meje. Za ZDA je veljala kot osnova atlantska listina. Poleg tega ZDA po svoji ustavi niso mog.
brez privolitve kongresa sprejeti nobene obveznosti.
Sovjetske zahteve
Tako so ZDA. k0 je šel Eden v decembru 1941 v Moskvo, sporočile angleški vladi svoje sta. lišče in poudarite, da ne bodo priznale nobenega morebitnega teritorialnega dogovora, sklenjenega med Vej. Britanijo in SZ. Kakur vemo, je Stalin že ob prvem razgovoru z Edenom zahteval, ča mora Anglija priznati ruske zapadne meje, ki jih je imela SZ v trenutku, ko jo je napadla Nemčija. Stalin je hotel, da mu Anglija prizna Estonsko, Letonsko, Litvansko, nekaj Finske, vzhodni del Poljske; Romunija naj bi odstopila Besarabijo, Bukovino in nekatere baze, v zameno pa bi do. bila zopet Sedmograško, ki sta jo Hitter in Mussolini prisodila Madžarski.
Stalin je dejal Edenu, da bo podpisala SZ z Anglijo katero koli pogodbo šele tečaj, če bo Vel. Britanija priznala SZ balt-
Super Prometno slu/.
Constellation na prvem poletu bo. Leti s hitrostjo 400 milj milijon dolarjev.
nad Kalifornijo, ki bo uvrščena uro in velja poldrugi
ske države, del Poljske in fin-skp-sovjetske meje iz 1. 1940. Zato pa bo SZ podpisala vsak angleški korak, če bo hotela pridobiti, baze v Franciji, Belgiji, Nizozemski, Danski in Nor. veški.
Sovjeti so bili nekoliko naivni, če so mislili, da si bodo pridobili angleško naklonjenost s takšnimi ponudbami. Eden j'e odklonil podpis pogodbe Jn se je skliceval na dogovor-z ZDA7 po katerem ni smela nobena od teK držav skleniti podobnih tajnih pogodb.
ZDA za doiočitev mej v mirovni pogodbi
Ameriško zunanje ministrstvo je po prejemu poročila svojega poslanika v Londonu Winan-ta takoj sestavilo za Roosevei. ta spomenico, ki navaja med drugim: «Naravnost nesreča bi bila, če bi se Vel. Britanija pogajala s SZ ali s katerim' koli zaveznikom o bodočih mejah, nastale bi spletke, ki bi škodovale enotnosti zaveznikov, zlasti če bi favorizirali enega (SZ) na škodo drugega (Poljska). Zato naj velja načelo, da bomo uredili meje šel-e na mirovni konferenci. SZ bo ponavljala svoje zahteve vedno tedaj, ko se bo zaradi tega ali onega uspeha čutila močnejšo. Zato je treba povedati SZ takoj naše stališče.
Sumner Welles in Coroell Hull sta računala tudi s tem, da se bo Stalin poslužil' vsega, samo da bi dosegel priznanje teritorialnih pridobitev, da bo odklonil celo sodelovanje z Vel. Britanijo in ZDA ter da bo celo namignil, da b0 sklenil drugače z Nemčijo separatni mir. Ameriški politiki s0 pričakovali tudi, da bo SZ poskušala izvajati pritisk na ZDA in Anglijo s pomočjo komunistič. nih strank v obeh državah. Ce bi ZDA in Anglija priznale sovjetske zahteve, bi SZ s tem opravičevale syoj napad na Poljsko, aneksijo baltskih čržav itd. S tem bi bila načela atlantske listine pogažena, mali narodi bi bili v skrbeh za svojo bodočnost in nemška propaganda bi dobila proti zavezniški politiki novo netivo. Velika nevarnost bi nastala tudi v ame. riški notranji politiki: okrepili bi se izolacionisti, ki so do začetka druge vojne pozivali volivce, naj se ZDA ne vmešavajo v evropske obnvejne spore in naj se ne izpostavljajo vojni samo zaradi sebičnih interesov nekaterih evropskih držav.
Roosevelt je priznal SZ pravico, da mora dobiti po vojni jamstvo za svojo varnost proti morebitnim zopetnim nemškim napadom; toda v tem pogledu je Roosevelt zatrjeval. 6a pred. videva atlantska listina razorožitev Nemčije, kar pomeni, da bo SZ dosegla svojo varnost z mirovno pogodbo. Nasprotno j'e bil Churchill, čeprav nerad, za sporazum s SZ. Zato je Stalin pritiskal nanj in zahteval, naj podpiše Anglija takoj zadevno pogodbo. Ko pa je opazil, da ZDA niso naklonjene rešitvi sovjetskih zapadnih mej, je Stalin odklonil pogajanja z Američani in opozoril angleško vla. do, da se nanaša ureditev mejnega vprašanja samo na SZ in Vel. Britanijo.
RooHcveStov kompromisni predlog
Churchill se je očitno bal, tako pravita Sumner Welles in Cočdell Hull, č« se ne bi ponovili dogodki iz avgusta 1939, ko ni prišlo do podpisa pogodbe med Anglijo-ir« SZ v veliki meri zaradi tega, ker Chamber. lain ni hotel pristati na aneksijo baltskih držav, čemur sta Hitler in Ribbentrop takoj pritrdila. Angleži so se tudi bali.
da se bi poslabšali odnosi s SZ in č<a bi Stalin in Molotov sklenila z Nemci separatni mir. Za-j to so se odločili, da bodo pod. j pisali s SZ neke vrste pogodbo.
‘ Roosevelt je obvestil Churchilla. da ameriška vlada ne bo priznala tega dogovora.
Churchill je vseeno pridobil Roosevelta za to. naj Anglija podpiše predvideni dogovor, na kar je predsednik ZDA sugeriral kompromis, da bo pogodba vsebovala ddloSilo. po katerem se bodo Litvanci, Letonci, _Es-tonci in Finci smeh...izseliti, in vzeti s seboj svoje premič--nine-. če mp bodo hiteli živeti v SZ.
Glavni sodelavci v ameriškem zunanjem ministrstvu so nasprotovali predsedniku, ker so se bali, da bi znali sovjeti tolmačiti ta kompromisni predlog kot ameriški pristanek na priključitev baltskih držav SZ. V zadnjem trenutku sta Churchill in Eden sporočila ameriški vladi. da vidi Stalin v uresničenju sovjetskih zahtev zaupanje v zavezništvo in prijateljstvo z Vel. Britanijo. Dodala sta, da bo medsebojno zaupanje med njimi in SZ pospeševalo nadaljevanje vojne in zgraditev miru.
Molotov je prišel v London 20. maja 1942 in načel vprašanje mej že na prvem sestanku z Edenom. Ponovil je znane Stalinove zahteve. V tem trenutku je pokazal Ed’en svojo spretnost: Predvsem je porinil v ospredje ZDA in dejal, ča so Američani proti vsaki ureditvi mej že v času vojne. Dodal je, da je zveza med ZDA in Anglijo tako tesna, da Angleži ne morejo sprejeti stališča, ki bi bilo ločeno °d ameriškega.
Na predlog Hulla je poslal Roosevelt V Londcn sjjcmenico, v kateri je izrazil, da bi pomenil sovjetsko.angleški mejni dogovor najhujši udarec ža Organizacijo Združenih narodov. Welles pravi, ča je bila spomenica po svoji vsebini tako od-
ločna, da se je bal, da je Roosevelt ne bo odobril. Vendar jo je potrdil v celoti. Hull pa se je odločil, da bodo ZDA v pri. meru. če bo prišlo do podpisa pogodbe, objavile ameriško stališče. da ne bi sovjeti mislili, da ZDA na tihem soglašajo z angteško-scvjetsko pogodbo.
Molotov popušča
E če 11 se je na ponovne Molotove zahteve skliceval na ameriško noto, glede poljskih mej pa je še pripomnil, da bi bi! an?l?§kr • pristanek v nasprotju z angleško-poljsko-pogodbo iz 1. 1939, Molotov je odklonil Rooseveltov predlog glede pravice izselitve baltskih prebivalcev, od svoje strani pa je predlagal tajno pogodbo glede sovjetskih zahtev nasproti Romuniji. Bden je priporočal, naj bi SZ in Vel. Britanija sklenili raje zavezniško pogodbo, v kateri se ne bi dotaknili vpra. šanja bodočih mej. Molotov je začel popuščati, pristal je na izselitev baltskih prebivalcev, niti ni vztrajal na priznanju finskih in romunskih mej in je zahteval samo to, naj bi priznala Vel. Britanija posebne interese SZ v imenovanih državah.
Drugi čan je Stalin dovolil Molotovu, naj podpiše pogodbo, kakor je predlagal Eden; tako je prišlo 26. maja 1942 do podpisa sovjetsko-angleške zavezniške pogodbe, ki ni uredila vprašanja bodočih mej.
Cez nekaj tednov je angleški poslanik Halifax sporočil ameriški vladi, da so pri angleški vladi v zadnjih mesecih poskušale razne osebe, ki s0 se izdajate za prečstavnike protinaci. stičnih skupin, sondirati pogoje za mir. Toda angleška vlada sumi, da stoji za temi mirovnimi poskusi nemška informacijska služba, ki hoče ustvariti med zavezniki zmedo in nesoglasje.
Po teh podatkih bomo laže razumeli stališče ZDA v vseh evropskih mejnih sporih!
Skupina izletnikov v Brezovico 12. avgusta 500, Martelanc Virgilij 1500, Ukmar Anton 1000, Bar-delj Ivan 1000, Berginc Mily 500, Žagar Boštjan 1000, Ogrin Olga, Dolina 400, Lukač Marija 500.
Delavci, ki so zaposleni na stavbišču Kulturnega doma, so odstopili del svojega te denskega zaslužka v korist Kulturnega doma in se istočasno obvezali, da bodo tudi v bodoče darovali v isti r.a-men del svojih tedenskih dohodkov: Ronkelj Karlo 500, Babič Stanko 500, Suban Ernest 250, Pečar Jožef 200, Veber Mihael 250, Rutar Angel 200, Harej Anton 200, Petaros Danilo 250, Majer Valerija 200, Fametič Zmagoslav 50, Cač Ivan 200, Sancin Ivan 100, Kaučič Jožef 100, Gojčar Just 50, Lenardi Ivan 100, Race Ludvik 50, Simonetti Peter 100, Hrovatin Rudolf 100, Kasarin Jože 100, Ražem Silvester - Kraljev 100, Lebar.' Milan 100, Mezgec Franc 200, Čufar Marija 100, Ražem Zofija - Pakelc 100, Marc Svetka - Čukova 100, Ražem Marija - Lukš 100, Križmančič Marija - Pečnik 100, Škerjanc Marija - Petarosevi 100, Križmančič Marija - Sajsnik 100, Marc Amalija 100, Renčelj Amalija 100.
Iz Plavij (Badiha, Beloglav. Rabojez): Bertok Karlina 200, Jamšek Mira 200, Jamšek Jože 500, Hrovatin Ciril 500, Eler Avguštin 1000, Pipan Mirko 500, Furlanič Modra 1000, Cok Slavko 1000, Cok Cvetko 250, Makor Avguštin 500, iVlakor Kristina 500, Samec Radojka 500, Vatovec Josip 200, Brajnik Slavko 1000, Pohlen Beta 500, Bertok Marija 200, Bertok Angela 500, Bertok Benjo 500, Hrovatin Mila 250, Zerbo Anton 200, Hrovatin Stanko 200, Hrovatin Tončka 200, Hrovatin Andrej 200, Hrovatin Guido 200. družina Hrovatin 200, Eler Branka 200, Hrovatin Avguštin 1000, Sodnik Slavko 200, Kobec Anton 500. Maurič Li-bero 500, Sever Justifia 200, Cupirj Ivan 500, Rojc Karlo 50, Bertok Radko 100. Brajnik Jože 100, Pipan Delka 100, Cok Olga 150, ■ Stranž Julka 100, Cok Lucija 100, Cok Tončka 100. Samec. Ivan... 200, Hrvatin Jože 300. Hrvatin Ambrož* - ’200, Furlanič Rajmund 250, Ferluga Viljern 200, Hrvatin Jože 200, Samec Ludvik 200, Eler Ivar.' 500. Lordan Aničet 200, Sodnik Guerrino 200, Banuc Jože 250, družina Prelc Jože 1000. Samec Valerij 60, Samec Franc 100, Samec Angel 100, Hrovatin Karel 150, Picigo Alzar 100, Fra-novič Avgust 100, Rici Mano
100, Vatovec Rafael 100, Hrvatin Jože, Oreh 1000.
Iz Proseka in Kontovela: Grilar.c Lojze 500, Milič Milan 500, 'Čermelj Viktor 500, Čermelj Terezija 500, Stoka Ljubo 500, Stoka Josip 200, Starc Karlo 200, Pirjavec Karlo 400, Cjak Srečka 1000, Starc Julijana 500, družina Buka-vec 2000, Dora Martelanc 200, Jenko Rudolf 200, Martelanc
Prispevajte
za
KULTURNI
DOM
Dora 300, Stoka Emilij 500, Starec Josip 500, Starec Ludvik 500, Zadruga za nakladanje in razkladanje lesa - Prosek 10.000. Puntar Milko 500, Skerk Ar.ton 500, Gospodarsko društvo na Proseku 5000,
Ban Ivan 500, Ban Marija 500, dve opeki 100.
Iz Bazovice:	Gornik Emil
2000, Žagar Franc 200, Pečar Josip 500. Gruntar Karel 10.000, Križman Herman 3000, Svagel Ana 200, Grgič Karla -Cedinova 200, Križmančič Frar.c 1000, Metlika Ema 400, Prešel Zora 500, Mahnič Ivan 1000, Križmančič Franc - Plese 500, Križmančič Marija - Petrač 200. Tomasini Poldi 300, Grgič Lovrenc 500, Križmančič Andrej . Vouk 200, Kalc Anton - Sajsnik 200. Debenjak Marija 200, Križmančič Andrej - Frlin 200, Petaros Franc . Strah 200, Marc Rudolf 500, Fonda Gizela - Gombačevi 150, Bernetič Angela -Suščeva 50, Križmančič Ludvik - Ježin 100, Križmar.čič Anica - Stefanova 100, Žagar Ivanka - Cile 100, Žagar Pie-rina 100.
skupaj 100.160 lir prejšnji znesek 4.553.763 lij
4.653.923 lir
ki {e Mnel pM
SV. JAKOBU...
Mosconi odobraval požig Narodnega doma v Trstu
Po prvi svetovni vojni je tedanja Italija postavila tržaški občini komisarja, ki je bil Antonio Mosconi, ki je nato od decembra 1919 do oktobra 1922 vodil posle generalnega civilnega komisarja za vso nekdanjo Julijsko krajino. Za svoje «zasluge» je bil Mosconi imenovar; za senatorja, v maju 1924 pa je spisal o svojem delovanju v Trstu knjigo z naslovom: «Prva leta italijanskega vladanja v Julijski krajini (I primi anni di go-verno Italiano r.‘ella Venezia Giulia).
Knjiga je odraz mišljenja italijanskega- državnega uradnika, ki je sokriv trpljenja našega naroda in ki ga najbolj označuje odstavek o fašizmu in požigu našega Narodnega doma v Trstu. O teh dogodkih piše med drugim sledeče:
«Ob koncu L 1919 so usta-
Ameriško letalo trosi DDT proti kugi in mrčesu v Seulu.
Odkar se je začel med Veliko Britanijo in Perzijo spor za petrolejske vrelce v Abadanu, so Angleži mislili samo na to, kako bi povečali proizvodnjo petroleja drugod. Hkrati so začeli graditi in izboljševati petrolejske čistilnice v domovini in Haifi.
Tako bo angleški ministrski predsednik Attlee otvoril novo petrolejsko čistilnico družbe Esso Petroleum v Fawleyju pri Southamptonu, ki je nekaka podružnica Angleške Standard Oil, že 14. septembra, namesto pol leta kasneje, kakor je bilo prvotno določeno. Angleški industrijski krogi računajo s tem, da bodo še pred koncem tega leta pridobivali v tej čistilnici okoli dva milijona ton petrolejskih derivatov. S tem bodo dvignili storilnost petrolejskih čistilnic v Vel. Britaniji na 12 do 13 milijonov ton, ki bo znašala dvakrat toliko kot pred tremi leti. V prihodnjem letu pa bodo zvišali proizvodnjo na 18, do leta 1953 Pa celo na 23 milijonov ton, s čemer bodo krili celotno angleško potrebo rafiniranih petrolejskih proizvodov.
Velike čistilnice v Fawleyju bodo imele 1. 1953, ko bodo popolnoma dokončane, kapaciteto 6 in pol mil. ton. Potrebne surovine bodo dobivale samo iz Bližnjega vzhoda in ne iz Perzije. — Vendar td ni edino novo podjetje, ki je 'začelo obratovati letos. Petrolejske čistilnice «Shell» v Stanlovvu so nedavno potrojile proizvodnjo in danes znaša njihova storilnost letno 3 milijone ton, kar pomeni eno četrtino dosedanje proizvodnje čistilnic v Angliji. Industrijski koncern Shell bo povečal svoje naprave v Stanlovvu, Heyshamu in Shell Havenu, tako da bo znašala do začetka prihodnjega leta storilnost angleških petrolejskih čistilnic v domovini okoli 8 milijonov ton.
VSE ZA
PETROLEJ!
Angleški gospodarski napor doma in v Haifi, da nadomesti perzijski petrolej
Z izgradnjo novih čistilnic se bodo Angleži glede petrolejskih dobav osamosvojili od čistilnic v Abadanu. Pred izbruhom perzijskega petrolejskega spora je uvažala Vel. Britanija letno 2 in pol milijona ton čistih petrolejskih proizvodov letno, tedaj količino, ki jo bo krila glede na povečanje domačih čistilnic že v tem letu sama. Ne smemo pozabiti, da so prejemali Angleži za svoje domače potrebe le eno desetino proizvodov iz Abadana, z ostalimi devet desetinami pa so zalagali Indijo in druge azijske države, ki so trenutno zelo prizadete.
Važno je tudi to, da so dohodki Anglo-Iranian petrolejske družbe zelo ugodno vplivali na angleško plačilno bilanco, zlasti še, ker je vršila družba svoje finančne operacije v Perziji na zlati in dolarski plačilni podlagi. Zato ne smemo misliti, da ni Vel. Britanija zaradi ustavitve obratovanja čistilnic v Abadanu, čeprav dobiva petrolej od drugod, težko prizadeta.
Glede čistilnic v Haifi vemo, da je egiptovska vlada prepovedala prevoz petrolejskih surovin skozi Sueški prekop zato, ker je še vedno v vojnem stanju z Izraelom. Pred dnevi pa je egiptovski zunanji minister vseeno izjavil, da je Egipt pripravljen
dovoliti nadaljnji prevoz surovega petroleja skozi Sueški prekop pod pogojem, če ne bo Izrael uporabljal petroleja in njegovih derivatov iz čistilnic v Haiti v napadalne namene proti arabskim državam.
Petrolejski obrati v Haifi, ki so razpolagali s kapaciteto štirih milijon, ton, so .ustavili zadnja tri leta skoro docela svoje delovanje, če bi redno prejemale surovine. Za Vel. Britanijo, ki kontrolira delo teh čistilnic, bi bila zlasti v tem trenutku rešitev egiptovskega židovskega spora posebno važna, ker ji ne bi treba kupovati surovin, ki jih je prejemala prej v Perziji, v dolarski valuti pri ameriških podjetjih.
Z ukinitvijo egiptovske blokade v Sueškem prekopu bi tudi čistilnice v Haifi zaradi perzijskega spora dobivale petrolej iz drugih petrolejskih ležišč na Bližnjem vzhodu, in sicer po morju. S tem bi dosegle svojo nekdanjo storilnost. Sicer pa so prejemale že pred sporom z Egiptom samo polovico potrebnih surovin po morju, drugo polovico pa po daljnovodu iz Kirkuka. Ker je tudi Irak (Mezopotamija) v sporu z Izraelom, bojkotira mlado židovsko državo in ne dopusti, da bi čistilnice v Haifi prejemale
surov petrolej po daljnovodu iz Iraka, po katerem je priteklo letno najmanj 2 milijona ton petroleja. Verjetno bi iraška vlada popustila, če bi videla, da bodo čistilnice v Haifi dosegle svojo nekdanjo proizvodno sposobnost, tudi če bodo prejemale surovine samo po morju.
Vsekakor bo Irak v primeru, če bo vztrajal na dosedanjem negativnem stališču, gospodarsko prizadet. 2e dosedanji bojkot Izraela je oviral v zadnjih letih razvoj iraške petrolejske proizvodnje, ki je odvisna od zmogljivosti daljnovodov. Vrh tega je Izrael takoj po svojem nastanku zgradil nov daljnovod, ki teče prav tako od Kirkuka do iraške meje in je treba položiti samo še 50 milj cevi, da bo vezal pe>-trclejska ležišča s čistilnicami v Haifi. To delo bi lahko izgotovili v nekaj mesecih, na kar bi teklo po novem vodu okrog štiri milijone t°n surovega petroleja.
Kakor hitro bo mogoče dovažati petrolej za čistilnice v Haifi po morju, bo zgubil iraški bojkot vsak praktičen pomen. Nasprotno pa je mogoče, da bi dobavljal Irak surovine za navedene čistilnice samo po daljnovodih. Petrolejska industrija v Haifi bi morala povečati svojo storilnost za polovico, če bi hotela v celoti Izkoristiti stare in nove daljnovode iz Iraka. V gospodarskem pogledu bi imel Irak od tega razvoja mnogo več koristi kot Izrael.
Iz opisanega spoznamo velik gospodarski napor Vel. Britanije, ki ga izvaja le zato, da paralizira izgubo rafiniranega petroleja iz Abadana! Ni še gotovo, kaj bosta ukrenila Egipt in Irak. Egipt verjetno ne želi, da bi se v nadziranje prometa v Sueškem prekopu v mirni dobi vmešavala Sovjetska zveza; zato bo popustil v tem sporu, za njim pa tudi Irak.
riovili y Trstu fašjo, ki se mu je_ pridružila skupina mladeničev. V zelo žalostnem položaju, v katerem se je znašla tedaj Julijska krajina, sem spoznal, da bo mogla priti samo od njega (fašja) pobude za tisto organizacijo nacionalnih sil, ki sem jo zaman iskal pri ostalih skupinah in ki je bila tako nujno potrebna za odpravo zased in uničenje strupa, ki ga je nasprotna propaganda irjjicirala ljudskim množicam«.
Nato govori MOSCONI o generalnih stavkah in nemirih v Trstu: «V dobi nemirov in stavk mora biti predstavnik vlade strog in nepopustljiv, kajti kadar gre za red in spoštovanje oblasti ni časa za popuščanje in šibkosti. V tem trenutku naj zadostuje spomin na top, ki smo ga uporabili proti barikadam, zgrajenim y Trstu v slovenskem predmestju pri Sv. Jakobu in sicer v dobi nemirov v septembru 1920. Ze nekaj strelov je dovolj glasno in zgovorno opominjalo naše naspi otnikes.
Zlasti pa je pokazal predstavnik «italijanske zakonitosti« svojo «objektivnost» v naslednjih stavkih, kjer piše o tržaškem Narodnem domu in njegovem požigu: «Slcvani so gradili vse upanje na težak mednarodni položaj. V njih je prebival duh trajnega nemira, grozeč in nevaren; v italijanskih patriotih se je porodil vedno večji odpor in težnja, da bi reagirali v obrambo svojih pravic.
Ta čustva so ob prvi priliki dovedla do velike eksplozije. Znani dogodki v Splitu so 13. julija 1920 zvečer izzvali v Trstu nezadržen nalet ljudstva, ki je dovedel po požigu palače «Balkan» ali Narodnega doma, ki je bil sedež vseh organizacij in ža. rišče vsega slovanskega udejstvovanja, čeprav so skušale varnostne oblasti z vsemi sredstvi zabraniti ta napad.
Tedaj sem bil v Rimu, kamor me je klicala vlada; po vrnitvi sem imel živaher.' razgovor s slovanskimi voditelji. Pri tem nisem le branil dela oblasti, ki so se znašle pred težko preizkušnjo zaradi tistih. ki so bili v »Balkanu«, ampak sem tudi obsodil vedenje tistih, ki so odgovorni za vso grdo propagando, ki Je ščuvala na narodno sovraštvo in ki je žalila naše narodno čustvovanje...«
Mosconi, ki se je očivldno ta dan namenoma umaknil v Rim, ki govori neresnico, ko pravi, da so oblasti ukrenile vse potrebno, da bi preprečile napad na Narodni dom, je celo tako drzen-, da podtika ljudem v Narodnem domu, da so streljali in ogrožali na tisoče oboroženih fašistov in drugih italijanskih šovinistov. Vendar je napisal Mosconi še en stavek, ki docela razgali njegovo pristranost. Mosconi namreč nadaljuje:
«Ta žalostna epizode (kdor koli jasno presoja stvarnost dogodkov, mora sedaj priznati) je imela v lokalnem političnem življenju tako široke in globoke posledice, ki presegajo meje učinkov tega nasilnega dejanja. Predvsem je ta dogodek zdramil in stresel zdravi del prebivalstva in mu vlil zavest njegove sile tudi nasproti napadalnim ir.' pre-oblastnim prevratnikom.
Hkrati je opozarjal nasprotnike, da gori vedno, čeprav so ga skušali zadušiti, neugasljiv plamen tržaškega patriotizma«.
Funkcionar tako imenovane demokratične in liberalne Italije je torej odobraval zločinski napad na naš Narodni dom. V nekako opravičilo je še napisal: «Treba je dodati, da predstavljajo Slovani znaten del prebivalstva Julijske krajine, kajti od 913.000 prebivalcev je Slovanov okoli 404.000 in sicer v Trstu 20.000. v Istri 184.000 in na Goriškem 200.000. Bili so trenutki, nekako v poletju 1920, ko smo resno pričakovali pojav« vstaje, zaradi česar smo z vojaško oblastjo preudarili vsa mogoča sredstva za obrambo in represijo.
Toda top. ki je bobnel pri Sv. Jakobu je bil zgovoren opomin tudi za Slovane!«
ODLOMEK IZ KNJIGE
Spomini na mladost
£• ll•
Osemnajstega aprila smo iz-1 stopili iz popotne kočije pred vrati našega doma v Petrovskem. Pri odhodu iz Moskve je bil očka zamišljen; ko ga je Volodja vprašal, če je mama bolna, je samo žalostno pogledal in molče prikimal. Po poti se je precej pomiril, toda čim bliže smo bili domu, je postajal njegov obraz bolj in bolj potrt. Ko smo stopili iz kočije in je vprašal zaposlenega Foka, ki je pritekel naproti: »Kje je Natalija Nikolajevim?)) se mu je glas tresel in V očeh so zasijale solze. Dobri stari Foka je skrivaj pogledal nas in povesil oči. Odprl je vrata, se obrnil in odgovoril:
«Ze šesti dan ni izvolila zapustiti spalnice)).
Milka, kakor sem kasneje zvedel, je od tistega dne, ko je mama zbolela, neprenehoma žalostno cvilila; zdaj je veselo planila k očetu, skakala po njem, bevskala in mu lizala roke, toda očka jo je odrinil in šel skozi salon v knjižnico, kjer so bila vrata naravnost v spalnico. Cim bliže je bil tej sobi, toliko bolj je z vsako kretnjo kazal razburjenje. Skozi knjižnico je stopal po prstih, komaj dihal in se pokrižal, preden je prijel kljuko zaprtih vrat. Iz hodnika je pritekla razkruštrana in objokana Mimi. «Ah, Pjotr Aleksan-drič!» je zašepetala z izrazom resničnega obupa. Opazila je, da očka pritiska na kljuko, pa dodala komaj slišno: *Tu skoz ne morete — vhod je iz dekei-Ske sobe«.
O, kako težko je vse to vplivalo na mojo otroško domišljijo, razburkano $ strahotno slutnjo nesreče!
Sli smo v dekelsko sobo; na hodniku smo trčili ob norčka Akima, ki je nas zmerom razveselil s svojim spakovanjem, toda ta trenutek se mi sploh ni zdel smešen, narobe: ničesar me ni tako bolestno zadelo kakor njegov nesmiselno mir-nodušni obraz. V hištrni sta dve dekleti vstali od svojega posla in nas pozdravili s tako bridkim izrazom, da me je prijela groza. Prešli smo Mi-mino sobo in očka je odprl vrata spalnice. Desno od vrat je bilo dvoje zastrtih oken; pri enem je sedela Natalija Savi-šna z naočniki na nosu in pletla nogavico. Ni skočila, da nas poljubi, kakor običajno, samo vstala je, nas pogledala skozi naočnike in solze so se ji usule ko toča. Prav nič mi ni ugajalo, da vsi, brž ko nas zagledajo, bruhnejo v jok, prej pa so bili popolnoma mirni.
Levo od vrat je stala španska stena, za njo pa postelja, mizica, omarica, založena z zdravili, in velik naslanjač, v katerem je dremal zdravnik. Zraven postelje je stalo mlado, zelo plavolaso in izredno lepo dekle v beli jutranji halji. Malce sl je zavihnila rokave in je dajala ledene obkladke na glavo mami, ki je ta trenutek nisem videl. To je bila «lepa Flamka», o kateri je pisala mama in je kasneje igrala tako pomembno vlogo v življenju vse naše družine. Ko smo vstopili, je dvignila roko z mamine glave in si popravila na piših gube svoje halje, potem pa rekla šepetaje:	sV neza-
vest ir>.
Bil sem strašno obupan V tem trenutku, vendar sem nehote opazil sleherno malenkost. V sobi je bilo skoraj temno, soparno, mešali so se duhovi po meti, kolonjski vodi, kamilicah in Hofmannovih kapljicah. Ta vonj me je tako prevzel, da mi ga sploh ni treba zaduhati — samo spomnim naj se nanj, pa me domišljija v trenutku postavi v tisto mračno zatohlo sobo in mi obudi vse podrobnosti strahotnega trenutka.
Mama je imela odprte oči, toda videla ni ničesar... O, svoj živ dan ne bom pozabil njenega strašnega pogleda, tar ko polnega trpljenja!..
Odpeljali so nas iz sobe.
Kasneje sem vprašal Natalijo Savišno o maminih zadnjih trenutkih. Povedala je:
sKo so vas odpeljali, se je ona, golobica moja, še dolgo premetavala, kakor da jo tule nehaj davi. Potem je povesila glavo z blazine in zadremala tako mirno in pokojno kakor angel. Komaj sem odšla pogledat, zakaj ne prineso zdravila, že je ona dušica moja, vse razmetala krog sebe in neprenehoma klicala vašega očka. Sklonil se je nadnjo pa že ni mogla več povedati, kar bi bila rada. Samo usta je odprla in vnovič stokala:	Moj Bog,
moj Bog! Otroke! Otroke! Hotela sem steči po ms, toda Ivan Vasiljič me je ustavil: Rajši ne, še huje bi jo razburilo. Potem je samo dvignila roko in jo spet povesila. Bog-ve, kaj je hotela s tem. Sodim tako, da je vas, nenavzoče blagoslovila. Bog ji je očividno skratil milost, da bi v zadnjem trenutku videla svoje o-troke. Potem se je, golobica moja, malce pridvignila, takole sklenila roke in iznenada rekla s takim glasom, da se ne smem spomniti: kMati božja, ne zapusti jih!»... Zdaj jo je bolečina zgrabila prav za srce, po očeh smo videli, da ubo-žica grozno trpi. Padla je na blazino, zagrabila z zobmi riu-ho in solze, bog nebeški, so ji lile v pOtokih.n
«/n potem?« sem vprašal.
Nataliji je zaprlo besedo: obrnila je glavo v stran in bridko zajokala.
Mama je umrla v strašnih boleč'nah.
ŽALOST
Drugi dan j tožno zvečer sem hotel mamo še enkrat videti. Premagal sem nehotični strah, tiho odprl vrata in po prstih stopil v sobo.
Na sredi je stal oder s krsto, okrog nje so trpolele sveče v visokih srebrnih svečnikih.
I V koncu je sedel d ja čok m s
tihim enoličnim glasom prebiral psalme.
Ustavil sem se pri vratih in pogledal na oder; toda imel sem tako objokane oči in razdražene živce, da nisem ničesar mogel razločiti; vse se je nekako čudno združevalo — luč, žamet, beger, veliki svečniki, rožnat, s čipkami obšit podglavnik, venec, kapica s trakci in še nekaj prosojnega voščene barve. Stopil sem na stol, da pogledam* mamin o-braz, toda tam, kjer je ležala glava, sem spet zagledal taisti bledožolti prosojni predmet. Nisem mogel verjeti, da je to mamino obličje. Napeto sem začel gledati in počasi le spoznat na obraza znane, mile poteze. Videl sem, da je to res mama, in zadrhtel od groze. Zakaj so njene zaprte oči tako udrte? Od kod ta strašna bledica m črnikasta lisa pod prosojno kožo na enem licu? Zakaj je ves obraz tako strog in hladen? Zakaj ustnice tako blede in tako prelepo, tako veličastno nagubane, z izrazom takega nezemskega miru, da me spreletava leden srh po hrbtu in laseh, ko jih gledam...
Gledal sem in občutil, kako neka neumljiva, nepremagljiva sila vleče moje oči na to mrtvo obličje. Nepremično sem ga zrl, domišljija pa mi je čarala podobe, cvetoče od življenj a in sreče. Pozabljal sem, da je truplo pred menoj, ki sem ga gledal nesmiselno kot predmet, brez sleherne zveze z mojimi spomini, da je to truplo: mama. Zamišljaj sem si jo zdaj v tej, zdaj v drugi podobi — živo, veselo, nasmeh-Ijano. Zatem me je nenadoma prevzela kaka poteza na bledem obličju, ki je prikovala nase moje oči — spomnil sem se grozne resničnosti, zatrepetal, toda pogleda nisem odmaknil. In vnovič je domišljija premagala resničnost in vnovič je spoznanje resničnosti razbilo sanje. Nazadnje je domišljija omagala in me nehala varati. Zginila je tudi zavest resničnosti in ostal sem docela brez misli. Ne vem, kako dolgo je trpelo to stanje, ne vem. kakš'no je pravzaprav bilo. Vem le, da sem začasno izgubil zavest svojega obstanka in užival neko vzvišeno, nedopovedljivo prijetno in žalostno naslado.
Morda je na svoji poči v boljši svet mamina prelepa duša otožno gledala nazaj na zemljo, kjer je zamistila nas. Videla je mojo brtdjcpst, zasmilil sem se ji, in je na peruPh ljubezni z nebeškim smehljajem sočutja splavala nazaj, da me potolaži ih blagoslovi.
r-j iziano Vecellio je bil sir.' H Gregorija Vecellija vojaka in politika. Rodil se je leta 1477 in pripadal tistim srečnim ljudem, ki še pri -70 letih lahko uganjajo šport. Baje je umrl 99 let star od kuge. Velike vsote. ki jih je prejemal za svoja dela, so mu omogočile, da je živel razkošno, kakor se je spodobilo slavnemu umetniku, ki je dobil razna odlikovanja, celo plemstvo, in ki se je družil tudi s kralji. Toda vse dragocenosti njegove palače so po njegovi smrti kmalu raznesli kajti malo za njim je umrl tudi njegov sin.
Tizian je mnogo potoval, toda stalno je bival v Benetkah. Njegovo življenje je tako tesno povezano z Benetkami, da se še danes nehote spomnimo na Tiziana, ko pomislimo na Benetke ali obratno; kajti mojster čopiča je tako vidno predstavljal kulturo beneške republike, da bi na osnovi njegovih portretov in oltarnih slik, lahko rekonstruirli zgodovino Benetk 16. stol.
Benetke so bile med zadnjimi velikimi italijanskimi mesti, ki so čutile vpliv renesanse. Ponosni patriciji, ki so iz svojega mesta napravili središče največjega kolonialnega imperija tedanjega časa, so se trdno držali skoraj do konca
J
Tiziano Vecellio
slavni beneški slikar 16. stoletja
16 stol: Bali so se, da bi se njihovi podložniki ne vdali pre-razsipnemu življenju, zato so izdali stroge zakone. Umetniki so še nadalje najrajši slikali po načinu Bizantincev, tudi potem, ko so Turki že zasedli Carigrad.
Slikarska šola na otoku Mu-rar.u, ki slovi danes po steklarski industriji, je nadvladovala vse slikarsko področje ter odklanjala vsako novost. In tako so se mladi talentirani slikarji kakor Donatello in Mantegna rajši nastanili v Padovi. Ko pa so pokopali zadnje zastopnike stare šole, so Benetke postale središče mode in zabav za dve in pol stoletji, dokler niso v Benetke vkorakali Francozi. V Benetkah so se pričeli zbirati slikarji in kiparji, pevci ter ljudje visoke družbe željni najrazličnejših zabav.
Med prvimi je prišel v Benetke Antonello iz Messine, ki je z oltarnimi slikami takoj
začudil ves slikarski svet. Pa tudi domačini so zasloveli kot veliki umetniki, tako na pr. Giovanni Bellini kot slikar barv, dalje Giorgione, Carpac-cio ter mnogi drugi. Giovanni-jevemu bratu Gentillu Bellini so najlepše žene in ugledni možje služili za prispodobe svetnic in svetnikov. To je bilo možno samo v Benetkah, kamor ni segla inkvizicija. Cenzuro so namreč imeli v oblasti doži, ki jih ni ganila jeza svete stolice.
V takem okolju je Tizian živel in ustvarjal. Začel je kot vajanec v delavnici mozaikov, nato je stopil v službo k bratoma Bellini, da bi se izučil slikarstva. Cim se mu je zdelo, da se je navadil dovolj, se je pridružil Giorgionu, ki je bil približno tako star kot on, toda je zgodaj umrl. Skupaj sta napravila vrsto fresk v trgovinah nekaterih nemških trgovcev in ko sta umrla Belli-
-Literarno delovanje ameriških Slovencev-
V Združenih državah Amerike živi danes okoli 250.000 Slovencev. 250.000! In vendar je to samo del tistih, ki so se od 80 let preteklega stoletja pa do druge svetovne vojne v tisočih in celo deset tisočih selili iz domovine, ki jim ni mogla dati kruha. Od dobrega milijona in pol Slovencev,' jih je okoli 400.000 odšlo po svetu. In večji del od tega števila jih živi v Ameriki. O teh izseljencih danes lahko še vedr.o govorimo kot Slovencih. A kaj bo jutri? Stara generacija, ki se je izselila iz domovine in ki seveda obvlada slovenščino, počasi odmira. Njih otroci, rojeni večinoma že v tujini, še govore slovensko. A v občevanju med seboj uporabljajo že angleščino, kljub temu pa še vedno izpovedujejo svojo narodno pripadnost. Toda kaj bo z njih potomci? Prej ali slej bodo utonili v tujem morju. Toda zaenkrat za to še ni bojazni.
Narodna zavest naših izseljencev v Severni Ameriki je še zelo živa. Po vseh naselbinah, koder žive Slovenci, je močno razvito društveno živ-
/NOVE A
f #
	Pri Državni za-	
it	ložbi Slovenije	
1 A	je izšel nov zve-	
t 1 i	zek Puškinovega	
ill	izbranega dela,	
&JU&	ki je bilo zasno-	
	vano in je pri-	
	čelo izhajati	
	predlanskim v	
	počastitev Pu-	
	škinovega jubiie-	
Do sedaj so izšle v samo-zvezkih Povesti, Drame novi, pravkar izišli član-
ja
stojnih in Pesmi; zvezek pa vsebuje povesti
ke in pisma. Ko bosta izšli še zadnji dve knjigi, ki bosta vsebovali prevod romana v verzih Jevgenij Onjegin in izbor iz Puškinovih pesnitev, bo zaključena ta odlična Izdaja Puškina, ki je raprezentativna po odličnih prevodih in zunanji opremi (okusna vezava v platno, ilustracije, lep papir, čist stavek), zlasti pa po svoji zamisli, saj zajema celotno Puškinovo književno delo. Med povestmi nove knjige je tudi «Stotnikova hči» v novem prevodu Vladimirja Levstika, katere izdaja je tako že četrta v slovenskem jeziku. V drugem delu so članki in zapiski v izboru In prevodu Mileta Klopčiča. Med članki so izbrani teksti, ki kažejo Puškinove književne poglede, iz zapiskov, med njimi je tudi odlomek iz Puškinovega dnevnika, pa je razviden pesnikov način dela. V tretjem delu so Puškinova pisma, ki jih je pisal raznim ljudem ob različnih prilikah. Od 800 znanih pisem jih je urednik sprejel v slovensko izdajo 76, vendar bo tudi iz teh slovenski bralec mogel spoznati pesnikove stališče do raznih dogodkov, njegove izpovedi, zlasti pa veličino Puškinovega duha in visokega umetništva. Pisma je prevedel Mile Klopčič, ki je urednik celotne zbirke, in ki Je tudi za ta zvezek Izbranega dela napisal uvod ter dodal obsežne in izčrpne opombe.
Naša domača filmska literatura ‘e še skromna, kar pa je razumljivo, saj predstavlja filmski scenarij za naše književnike vsekakor cela novo zvrst. Kljub temu smo letos poleg Kreftovega scenarija za film o Prešernu dobili sedaj v knjigi že drugi filmski tekst. Je to tekst za scenarij Ivana Potrča pod naslovom »Gorice«. Ivgn Potrč, naš znani novelist in dramatik, je po tematiki svoje knjige #Svet na Kajžarju«, poskusil oblikovati vprašanje vi-ničarstva kot se je pokazalo ob koncu druge svetovne vojne, to pa v tekstu, primernem za izdelavo filma. V živo pisanih slikah obravnava pisatelj dogodke v Goricah, kjer so viničarji, do tedaj še neke vrste tlačani v napol fevdalnem razmerju, pričeli sami odločati o svoji usodi in o gospodarstvu Slovenskih goric. »Gorice« so šele tekst za scenarij, vendar je umetniški svetu Triglav Filma tekst že spre. jel, tako da bodo po njem izdelali nov slovenski umetniški film. Knjiga je izšla pri novi založbi Obzor v Mariboru.
Mladvn s k a knjiga je v Pionirski knjižnici izdala novo knjigo Vladimirja Nazorja v slovenskem jeziku. Knjižica, ki nosi naslov »Zlata ladja«, vsebuje 25 ljubkih mladinskih pesmi, ki jih je izbral in prevedel Lojze Krakar. Lepa oprema je založbi v čast.
Pri isti založbi je pravkar Izšel tudi slovenski prevod znanega romana Charlesa Dickensa »Nicholas Uickleby». V romanu popisuje pisatelj življenjsko pot mladega človeka, ki se prebija iz revščine, doživlja najrazličnejše peripetije, ostane vendar pošten in dobi končno za to plačilo v srečnem življenju. Roman je obtožba tedanjega angleškega družbenega življenja in še posebno tedanjega šolskega sistema, ki je bil prav zaradi te ostre kritike v romanu reformiran. Slovenski prevod romana je opremljen z ilustracijami iz angleškega izvirnika.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je dala na knjižni trg novo znanstveno delo Miroslava Zeia, profesorja ljubljanske univerze z naslovom Jadranske girice. S to monografsko študijo je avtor zaključil raziskovanja o girici, naši ekonomsko najvažnejši ribi nesellvki, ki daje na Jadranu 700 do 1200 ton letnega lova.
Arheološki seminar Univerze v Ljubljani je pričel izdajati nov znanstveni časopis Arheološki vestnik. Sedaj sta izšli prvi dve številki v skupnem zvezku, ki prinaša znanstvene študije, poročila in podatke o arheoloških najdbah.
S. R.
Ijerzje. Kulturno življenje naših izseljencev je danes živo in razgibano. Toda večina njih že desetletja živi v tujini, stiki z domovino pa so bili vedno rahli, med vojno celo pretrgani in tudi danes nikakor niso taki, kakor ti lahko bili. Zato nadaljujejo naši izseljenci tradicijo kulturnega življenja v domovini pred' 20, 30 ali celo več leti. Ves naš razvoj se je izseljencev le rahlo dotaknil. In še to: med izseljenci so bili predvsem delavci, dočim je bilo intelektualnih delavcev vedno zelo malo. Sele druga generacija izseljencev je bolj šolana, toda šolana v tujini in s tem v tujem duhu.
Tako imamo danes med ameriškimi Slovenci, le malo pravih kulturnih delavcev. Razumljivo je, da je med njimi književnikov, pisateljev ali pesnikov prav malo. Kljub temu lahko vseeno govorimo o .slovenski ameriški književnosti, ki je sicer skromna, a predstavlja vendar posebnost v celokupni slovenski ' kfijlževnbsti, posebnost, ki zasluži, da ji posvetimo nekaj besed. Seveda je ne smemo presojati s kriteriji, ki veljajo za vrednotenje v domovini, temveč moramo nanjo gledati z očmi naših zamejskih ljudi, katerim predvsem je tudi namenjena.
Med književniki, slovenskimi izseljenci v Ameriki, moramo seveda na prvem mestu omeniti pisatelja Louisa Adamiča. Toda dasi se Adamič udejstvuje med našimi izseljenci in iz« poveduje svoje slovensko poko-ler.je, piše angleško in sodi s svojimi deli v ameriško književnost, v kateri si je pridobil častno mesto. V jpregledu slovenske ameriške literature Adamiča zat0 ne moremo upoštevati. Na prvem mestu posvetimo zato nekaj besed nestorju slovenskih književnikov, Etbinu Kristanu, ki že izpred prve svetovne vojne deluje med slovenskimi izseljenci kot politični organizator, kulturni delavec in pisatelj.
Etbin Kristan, ki se trenutno mudi v domovini, je danes 84-letni mož, izredno mladosten, živahen, razgiban. Šolal se je v Ljubljani, ki mu je bila rojstno mesto, bil nekaj časa oficir avstro-ogrske armade, nato pa novinar v Zagrebu, na Dunaju in v Ljubljani. Tu se je kot aktiven član socialno-demokratske stranke ves posvetil organizacijskemu, agitatorskemu in publicističnemu delu. Kot razgiban politični ir.' kulturni delavec je v letu 1912 potoval v Ameriko, da tam prebudi in organizira slovenske izseljence. Toda naključje je hotelo, da je ostal v Ameriki, kjer stalno živi še danes kot politični delavec, urednik naprednega časopisja in pisatelj.
Kot mnogi, je tudi Kristan1 začel svojo litemo pot s pesmijo, dasi sicer njegovi verzi v času, ko sta se v slovenski literaturi uveljavljala Cankar in Zupančič, niso mogli dajati vrednost. Pomembnejše pa je
njegovo pripovedniško delo, dasi je tudi to tesno povezano z njegovim političnim delom. Vendar je Kristan kljub temu ustvaril več del, v katerih ne rešuje samo politične
enodejanske, socialne in politične vsebine. Posebej moramo omeniti dramo «Gospodar», ki jo pisatelj označuje kot svoje najboljše dramatsko delo in
________igro «Za nov svet«. Ta drama,
in socialne probleme, temveč i v kateri je obdelal problematiko slovenske izseljeniške družine v vojnih letih in v zadnjem dejanju prikazal tudi izsek iz osvobodilnega boja v domovini, pa prav tako kot njegova pripovedna dela trpi na nedognanosti in neživljenj-skosti. Kristanovo delo je pomembno predvsem za naše izseljence v Ameriki, katerim so Kristanove povesti in drame pomagale ohranjevati in bogatiti domačo govorico, pri krepitvi narodne zavesti in ljubezni do domovine ter v zadnjem času tudi pri ohranitvi zvestobe novi Jugoslaviji.
Pesnikov med slovenskimi izseljenci v Ameriki ni. V kolikor pa so, so tako malo po-mombni, da poezija zaostaja za prozo. V dnevnem časopisju, v raznih almanahih in koledarjih' najdemo sicer dokaj pesmi Albina Čebularja, Katke Zupančič in tudi drugih. Toda to niso pesmi, temveč bolj ali manj posrečno skovani verzi brez vsake prave vsebine, ideje in pesniških prispodob.
Posebej pa moramo vsekakor omeniti Ano Praček-Kras-na (Krašnja), ki se s svojo pesniško zbirko «Za lepše dni« razlikuje od svojih pesniških tovarišev. Po rodu je iz Vipavskega, od koder se je po italijanski okupaciji po prvi svetovni vojni preselila v Ameriko. Ves čas bivanja v Ameriki se je sredi trdega boja za življenje učila in izobraževala po raznih tečajih in večernih šolah, tako da je postala urednica najstarejšega slovenskega časopisa v Ameriki «Glasa naroda«. Po vojni je delovala najprej v uredništvu naprednega časopisa »Novi list«, sedaj pa urejuje Prosveto, ki izhaja kot dnevnik v Chicagu.
Pesmi, zbrane v zbirki «Za lepše dni«, je pesnici navdahnilo domotožje po domačih krajih in bolest zaradi zasužnjene Primorske. Kasneje pa je pesnico pričelo zanimati tudi življenje v novi domovini, ki so jo pretresale stavke in velike gospodarske krize. Pesmi Ane Krasne lahko razdelimo v dve vrsti: refleksivno-domoljubne in izrazito ameri-
tudi umetniške naloge in ki imajo zato polno umetniško vrednost. Izmed njegovih evropskih del naj omenimo samo utopističr.o povest «Pertin-čarjevo pomlajenje« in zbirko podlistkov, zbranih v knjigi «Francka in drugo«. Preselitev v Ameriko je tudi Kristanove-j mu literarnemu ustvarjanju dala novih motivov. Tako je kmalu po prihodu v «novi svet« nastal romar.' iz življenja slovenskih izseljencev «Julkina zmota«, ki je naš naj večji tekst s to snovjo. V tej -prvi dobi Kristanovega bivanja v Ameriki je nastala še vrsta podlistkov, črtic in novel. Večina teh del. mam je težko dostopna, sodba o njih je zato težka, vendar se lahko pridružimo mislim literarnega zgodovinarja Slodnjaka, ki je zapisal: «V vseh teh delih nas ne objemata vroče življenje in neposredna življenjska stvarnost, temveč hladno, preveč miselno ozračje, ki povzroča, da ne moremo zaživeti s podobami pisateljeve domišljije, čeprav nas mikata snov in ideja«.
Po prvi svetovni vojni je Kristan kot pripovednik nekaj časa utihnil. Sele leta 1937, se je spet začel posvečati literarnemu delu. Zlasti pa se je njegova ustvarjalna sila razživela med vojno, ko se je lotil prikazovanja življenja iz osvobodilnega boja v stari domovini.
Te njegove povesti so izhajale v Ameriškem družinskem kole. darju, deloma v Cankarjevem glasniku, leta 1945 pa je izšla samostojna zbirka z naslovom ((Povesti in črtice«. Med temi Kristanovimi deli n.aj omenimo povest «Zorka», zgodba o napredni intelektualki, «Hudo-bežnikovo povest«, ki zajema snov iz osvobodilne borbe ter zadnje delo «Brata» prav tako z istim motivom. Tem delom se močno pozna, da jih je pisal človek, ki nima živega kontakta z domovino; seveda pa ne smemo prezreti pomena, ki ga ima ta Kristanova izvirna proza prav za naše rojake v Ameriki.
Težišče Kristanovega literarnega udejstvovanja je bila _______________^_____ ___ ________ _______
prav gotovo vedno dramatika. §jje socialne pesmi. Vsem se Kot gledališki kritik, odbornik p0znaj <ja jjj-j je pjsal pesnik dramatičnega društva in preda- samouk, ki je živel izven pra-vatelj na dramatski igralski šoli se je dodobra seznanil z zahtevami odra ir.' dramsko tehniko. Zato je Kristan v drami ustvaril svoja najboljša dela in je med staro pisateljsko generacijo poleg Cankarja najznačilnejši dramatik. Vrh Kristanove dramatike predstavljajo dela: «Kato Vrankovič« in ((Samosvoj«, kj sta obe nastali še za njegovega bivanja doma.
Drugo obdobje Kristanovega dramskega ustvarjanja, ki pade v čas bivanja v Ameriki, je manj uspešno. Njegove drame iz tega časa so večinoma
••V'-A
mtmM
ll« /G
J a. 7 f ■	.«.	A	4,1
Drugih vidnejših predstavnikov slovenska literatura med ameriškimi izseljenci nima. Lahko omenimo dva predstavnika memoarske literature Franka Kerna in Korošca Jurija Trunka, čigar spisa: ((Amerika in Amerikanci« ter ((Spomini, poznamo tudi pri nas. Vsekakor njunih del ne moremo prištevati med leposlovje, prav tako kakor med književnike r.e moremo šteti Ovna, Petriča, Slabeta, Zavernika, Roglja in drugih, ki se s svojimi prispevki oglašajo po izseljeniških revijah in časopisih.
Na splošno lahko ugotovimo o slovenski ameriški književnosti, da jo predstavljajo ljudje, ki sami niso močne umetniške osebnosti in ki zato ne morejo ustvarjati velikih umet. nin, ki pa žive tudi predaleč od kulturnega življenja v domovini. Ker pa ustvarjajo dela, Jsf.. predstavljajo slovenskim ljudem v tujini pogostokrat
nija, je Tizian dokončal njih slike v doževi palači.
Tako je Tizian pričel svojo kariero in zanimivo je, da je bil prvi poklicni slikar, ki si rji želel stalnega gospodarja. Nikdar ni bil uradno dvorni slikar; sicer je bil to časten naslov, vendar pa v nekaterem pogledu podoben naslovu dvornega norca, dvornega muzikanta ali kuharja. Imel je svoj studio, v katerem je sprejemal uglednejše ljudi, ki so prihajali ogledovat in kupovat njegove slike; ceno svojih slik je vedno prilagodil kupcu. Preveč pa je bil še vezan na tradicij-jo, da ne bi živel v njem še podložniški čut. In ko je prišel v njegovo delavnico francoski kralj Henrik III., se je čutil tako zelo počaščenega, da mu je zastonj ponudil vse slike, ki so mu ugajale. Znal pa si je pridobiti pravico, da je slikal samo to, kar in kakor mu je ugajalo, irj samo za osebe, za katere je on hotel: neodvisnost, ki so si jo mogli privoščiti le redki umetniki njegove dobe.
Za svoje slike si je izbiral najrazličnejše faze tostranskega in onostrar.skega življenja; toda naj so njegove slike obravnavale kakršen koli predmet, vsaka je izražala močno ljubezen do življenja, kar je tako zelo razlikovalo renesančne slikarje od njihovih predhodnih gotskih slikarjev.
Izredno važnost je polagal na psihološki moment svojih slik. Tizianovi obrazi tako živo razodevajo tajnosti duše, da bi lahko iz njih razbrali pravi značaj zgodovinskih oseb, ki jih je naslikal. Oglejmo si samo sliko papeža Pavla III in njegovih nečakov. Obrazi r.-am razkrivajo tragedijo starca ki se je na vso moč trn 111, da bi dal Vatikanu kar največji zunanji sijaj in ki se je zavedel, da mu preostaja še malo let življenja ter da bodo njegovi nečaki uničili vse, kar je s tako vnemo zbiral. Slika Karla V. na konju razodeva, da je bil najmočnejši vladar svoje dobe, obenem pa najbolj osamljen med vsemi milijoni svojijh podložnikov.
V njegovih slikah moramo občudovati popolnost kompozicije in živahnost dogajanja. Svetovno slavo uživa Tizianova oltarna slika «Assunta» Marijino, nebovzetje, ki jo Izi-
edino berilo in dajejo tem močilo oporo,	da	ne	utonejo vj dar Cankar	karakterizfra-''ta-
tujem morju,	jim	moramo da- j kole: Spodaj	gruča apostolov,
ti polno priznanje	za	njih delo. vsa nemirno	razgibana, se po-
S. H. ganja v hrepenenju kvišku irj
grude,
je vendar trda masa, P^v na k tlom.
Iz nje se je dvignila na, telo še, toda rešena hrepenenje jo nese v sv0^Tl črti navzgor. Nad njo, v njem delu sl|ke, se breztelesnost, vizija večno kori angelov so le lahen obrisi se izgubljajo v luči ® . zmernosti. Truma ap°s“/T je en sam zgoščen nemir, »J. centracija kontrapostov; ga nemirnega gibanja se .JL > ločila Assunta v mirnem Jr ' tu, nad njo pa se neha f' gibanje.	,
Kakor se ob imenu slavnega umetnika n»§ spomnimo na kako man?.soij‘ sebnost, značilno za nle°.j,, ustvarjanje, tako se pri . ' nu vedno zavemo tistih n^ ličnejših odtenkov bleščeče molklordeče barve, s prikazoval lase svojih portretov. Vse kaže, da j®^ ta barva las tedaj v Be&e v modi.
Tizian ni bil samo eden
tUt
večjih umetnikov, ki je z gionom uvedel slikarski sl°*i
sloni pretežno na
barvi
rjsM
ne na plastični obliki in bil je tudi, kot kasneje “h. bens, eden tistih izrednih^ ki je z vsem svojim 11 ^ njem in delom pripomogel- . so ljudje začeli bolj spoš‘Č in ceniti umetnost.
immsE . iU'LTUI!S{
Te dni je snemalna ekiPa p glav filma zaključila sne® p zunanjih posnetkov za n°vl gfj. venski mladinski film Keke_c' * pa se je od maja mu01* ^ Preddvoru in v Mojstrani n* ^ renjskem, kjer je bila P°s; na umetna vas za snemanje-
O	*
18. in 19. avgusta Idriji praznovali 50-letnic0 ^ novitve slovenske realke-slava tega praznika bo Z' s proslavo 500 - letnice idrU njj naselja. Poleg raznih kuh^jj prireditev bodo ta dan v odkrili tudi več spominskih^, slovenskim kulturnim	[fr
doma iz Idrije, tako sliksd r|(il kolaju Pirnatu, skladatelja Prelovcu, slikarju Ludviku Ar ter ustanovitelju realke “ tinu Lapajnetu.
Republiški odbor Ljudske ^ svete Slovenije je pravkar j miniaturno izdajo z ((Paberki iz Trubarja«, ki
nekoj odlomkov iz Tri®"j/lf jjpisov. S prodajo te knjiz' pfl1 bo služila kot vstopnica * j y slovenske knjige, bodo kr,(tnl^ reditve ob proslavi 400-datke prireditev.
dr. Anton Slodnjak
"C
e
e
e
c
t
c
K
t
s
?TT7T7TTT7TTTTTTTTTTTTf7T?TTTTTVT
Slovensk^
književnost
M*	MlS
med obema vojnama (1918-1941)
vega slovenskega kulturnega življenja. Mnogo boljše od domoljubnih pesmi so vsekakor pesmi iz ameriškega življenja, ki ga je pesnica v pesmih realistično upodobila. Posebno raz. položenjske pesmi, slike iz ameriške socialne problematike; so najlepše. Vsekakor pa predstavlja celotna pesniška zbirka Ane Krasne primer velike kulturne prizadevnosti naših ljudi.
Med slovenskimi pisatelji v Ameriki moramo omeniti ime Ivana Molka, ki je dolgo dobo skupaj s Kristanom oral ledino na področju izseljeniške literature in bil kot Kristan borec za delavske pravice. Ivan Molek je avtor vrste političnih brošur in publikacij, razerj tega pa tudi pesnik, avtor več delavskih borbenih pesmi ter predvsem tudi prozaist. Kot tak je napisal več povesti, katerih snov je zajeta v glavnem iz življenja slovenskih delavcev, v Ameriki. Molek se je udejstvoval tudi v dramatiki. Za oznako njegovega leposlovja pa moremo uporabiti besede, ki jih je sam izrekel: »Pisal sem ne zaradi literature, temveč za propagarjdo«, Vendar ga moremo zaradi obsežnega in vsestranskega dela označiti kot značilnega delavca med našimi izseljenci, žal le, da ni znal ohraniti povezanosti s svojo domovino in se je ob resoluciji Kominforma znašel med sovražniki nove Ju goslavije,
II. Po razvojni logiki se je raztegnil naš prerez skozi slovensko knj.ževno ustvarjanje V letih 1920—30 tudi skozi prihodnje desetletje. Naravno je namreč, da se v neki samovoljno določeni časovni enoti ne izrabi ustvarjalna energja mdividua, razen v tragičnih pr.menh. Tako smo spremljali književnike, ki so nastopali v označeni dobi, tudi v prihodnje, četrto desetletje. Zato nam preostaja samo še del naloge, in sicer razvojno najvažnejših del: karakteristika naših socioloških realistov, ki so razen Prežihovega Voranca pričeli objavljati svoja dela šele po letu 1930. To pomeni, da moramo še označiti dobo, ki se je zlila neposredno v našo, čeprav je razumljivo, da bo naša sedanja književnost morala smiselno in organsko uporabljati pridobitve vseh kulturno tvornih lazdobij, ne samo realističnega.
Naš sociološki realizem tridesetih let je imel oporišča v romanih in novelah Janka Kersnika v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, v realističnih in naturalističnih komponentah Cankarjeve psiho; loške črtice in novele, zlasti pa v Cankarjevem revolucionarno kritičnem odnosu do življenja in družbe, v Finžgar-jevih gorenjskih kmečkih povestih in slikah, v delih zapoznelih naturalistov Govekarja in Kraigherja, impresionističnih disidentov Puglja, Levstika in Novačana, v prizadevanjih nekaterih socialističnih pisateljev ekspresionistične dobe: Angela Cerkvenika, Bratka Krefta in Lovra Kuharja, ki se konec tretjega desetletja zmagovito pojavi pod psevdonimom. Prežihov Voranc. Tudi France Bevk mu je pripravljal pot 8 svojimi naravno in sveže pripovedovanimi zgodbami iz neposrednega življenja goričkega kmeta in tržaškega meščana.
Mnogo so pripomogli k zmagi realistične zavesti med mladim književnim rodom tudi prevodi svetovnih realistov, največ morebiti prav Glonar-jev mojstrski prevod Reymon-tovih «Chlapov», ki je izhajal od' 1929 do 1931. Znaten ie bil tudi vpliv Čehova, Gorkega in nekaterih mlajših sovjetskih pisateljev, od Nordijcev zlasti Knuta Ham-suna In Selme Lagerioefove. Tako se je lotilo nekoliko talentiranih mladih ljudi, povečini kmečkega jn proletarske-
ga pokolenja, doraslega v novi državi, ob teh in drugih literarnih pobudah, pod po-sredn.mi in neposrednimi vplivi socialistične ideologije in njenih pogledov na l.tera-turo, prikazovanja stvarnega življenja v majnnih socialnih edinicah, zlasti v perifernih vasicah vzhodnega dela Slovenije: Sedem mladih slovenskih pisateljev (1930), ki jo je založila krščansko - socialna Krekova knjižnica.
Skoraj sočasno so se pojavila dela nekaterih izmed te sedmorice v Domu in svetu, koj nato v Ljubljanskem Zvonu in novi reviji Modra ptica, glasilu istoimenske zasebne založbe, ki ie sistematsko izdajala dobra pripovedna dela raznih literarnih struj, povečini vendar realistična ali takšna, ki so bila realizmu blizu. Med pisatelji knjige sedmorice so kritiki dali takoj prvenstvo dvajsetletnemu Mišku Kranjcu, kmečkemu študentu iz Prekmurja, to je iz najbolj vzhodne slovenske pokrajine, ki je živela vse do 1918. 1. izolirano kulturno in gospodarsko življenje, vključena v ogrsko državno polovico avstrijskega dualizma in pišoča že od početka 18. st. svojo skromno nabožno in poučno literaturo edina, od vseh slovenskih pokrajin, v domačem narečju. Iz te deviške zemlje je izšla obnovitev in poglobitev realizma v naši književnosti! Zares paradoksen razvoj, saj bi bilo pričakovati, da bi se to zgodilo v osrednjih, kulturno in gospodarsko naprednejših krajih. Toda literarno življenje je svojeglavo, zlasti pri tako maloštevilnem narodu, kakor smo Slovenci.
Tu mora realist pričakovati vse trpljenje, ki mu ga lahko nakopljejo užaljenost in maščevalnost domnevnih ali resničnih originalov njegovih junakov, nasveti, popravki in očitki poklicanih in nepoklicanih kritikov, ki vedo, da se je življenje, ki ga ima pisatelj v mislih, razvijalo pravzaprav drugače in da ga je avtor potvoril kdo ve in kakšnih nagibov. Biti v takšnem občestvu realist, pomeni biti ne samo velik umetnik, temveč tudi velik junak in na vse strani neodvisen človek. Posebno nevarno pa je v takih ozkih razmerah risati osebe, situacije in naprave, ki Sc enake ali slične občezna-nim, ker se tako pisanje navadno sprevrže v pamflet. Doslej še noben slovenski pi-
satelj ni bil umetnišK0 prikazovanju takšne * nosti.	,	jj-
Kranjec si pa najbrž j« bral slovstvene pokra^-upiMi
nekakšnih apriornih dg temveč ker je Prekmurje ^ jo ožjo domovino najb°b j« znal in ljubil. In on3 J? tu® dala ne le snov, temvej-ijo. elemente sloga in 10. V Med 16 knjiganU’ jets. jih je izdal od ^ ko se je postavil kar s so do danes neuspele & nimive samo pne, v «> ^ se ie odtrgal od človeka in domače Kranjec je na dnu A ^ umetniškega prepriča™ veir znavni agnostik, ki je '
darle živo veruje, 03 ^ v*' človeku mnogo dobrega likega. Pisatelj pa b^Ljje01 znati samo gladino slce reke, v globino '' J prodreti, čeprav sluti,, I* «tam največja skrivn ^ f tako nam Kranjec n1 jzr»*L tožno pripoveduje,_ z _,cjji ™
LLL&rio pi .poveaujn, .-/mj1 -
tim lirizmom v int0vmdri*a kadenci o vršini Pre^aJ[0f K ga malega življenja. ka th doznava, živeč Sre' L-iza^L sprva kot njegov neP
glasnik. Spočetka i° jd i*J vzet spričo spremen^ . je opazil ob vrnitvi	e£Ji5^,
T.imhl ism i rtnVPlTli	i« K
1141	4$	A.
svoje domovine. velo Prekmurje v »J spominu in domotožju^, gV mirno življenje njeg° vt ških doznav, zdaj P3 v globokem in nepun ^ A valovanju, ki se sicf če visoko, a koplje « jgjLj
viii/uiraue. xu ►** •»'- jji u
vo največje osebno niško doživetje •— vzdramljeni vagonP ^ Prekmurca za s	. 'bii3 P
meljsko srečo, ki slej samo delež, “‘rfnoliV jo pa zdaj čim dal)\ A* če žele vsi. In P4?' zaveda, da je to	h	v
po sreči najbolj	**.	5o
in največ je v tistih,yf)_ zaradi preprostega 1Lrev*'J ga srca ponižani	r*
ni. Tako se PoluJ? metli1* Kranjec ob
ja
■nem.
iz naivnega
»	>v
socialnega in kasnel j3iis
litičnih pobudah v
nega realista, kak« ^ tudi nejasni vzB°-pdalj,e njegovih rojakov c pod izrazile socialne iniestnj oblike. In ta in razvoj tvori vSR^* oAp'
nost Kranjčevega . literarnega dela, y • naČ“7
najboljše in . ^032)*
knjige: Težaki na vasi (1933;. *,a	\
(1934),
Kapitanovi	i*1
dobrih Vudeh
žit ja in pejsazi D
primorski dnevnik
V '
•IHIIIIIIIIIIIII
POT K USPEHU
*et P°mudimo pri '>!*i že	^esenske no-
VriiaJS^M0 na svetlo in o iL ■? Posebno govori-'Ni K"?, volnenih in krz-mn.gaearft čeprav nas Vtčz^Jeno greje.
^tZh se wsti* ««■
*“ W»J?ne£,a bla9a, cene liknJla?' marsikatera od
£■	Pednje pole-
? teti«; J 4 rc$ pametno fatoi mn* ■ kuP‘™0 eno-klWnih^nal “K blcgo v ®te. v««2brcib: kocke, črte, rože arugo, raznovrstne ,1“«**»« čire-čare,
™?®. Or,!l ^	iafcljtt
t)Tui€s/0 _f? efo t*0 mogoče 1,1 Prisili?^ Pcvsem notnega uvorabm
2:0 nelepe do-titTUia Se !rj predpasnike.
S "t«! mjJv M7m? opazile, da Sže t« U20rci takšni, ?*Ši. Zntl štiri leta najno-8 Počasi obirajte pazljivo 12« ,
; 2,1 Polet« se, izbirajo mode-5*efcy «,?? obleke, jih je tu Po^iiti J . aas bo motilo, '>l^m bi^ek pozneie
1 line,
ff«
k28 je mt, vzorčastega bom-S Jf,*? oblefca. V pasu je
1
di freguiem fr lo&e?
JP* mii?0 m gube■ cb
Č. telikn i zvojo udobnost . »ran. ePa- Posebnost: o-tiapn. V€zemo ruto iz iste-
Sitlta , elegantna po-<c««e e^a it drobno Dna šir<*a ro-
bom vzdolž krila se odpirata nad vložkom, ki je plisiran v obliki sončnih žarkov.
Tretja skica predstavlja belo jopo s črnimi pikami (material pike). Reverji ter žepi so poudarjeni s črnim obrobkom. Nosimo jih preko enobarvnih
poletnih oblek, najlepše v zvezi s črnim krilom ali črno obleko. Kmalu se bomo morale privaditi da bomo v hladnih letnih časih imele črno obleko ta glavni sestavni del naše garderobe.
SONJA MI KULETIC-P ALME
Malo je danes žena, ki si ne neguje rok, toda večina meni, da je že vse opravljeno, če si primerno ostriže in namaže nohte. Roke pa zahtevajo več! In če jih dovolj ne pazimo, se nam to kmalu maščuje, posebno če imamo suho kožo.
Zato je prav, da si mažemo roke s hormonsko kremo, če pa te ne zmoremo, pa vsaj s kako dobro mastno kremo. Tudi la-nolin zelo koristi polti, ker pa ga težko razmažemo, ga prej segrejmo, ali pa uporabljamo kako lanolinsko kremo. Parafinske kopeli pa ubranijo roke pred staranjem.
Včasih se nam napravijo na rokah madeži, ki izhajajo navadno iz kake žolčne bolezni. V tem primeru si pomagamo z vodikovim prekisom, najdemo seveda tudi kreme, ki od-stranjajo madeže,
Rdeče roke so pa znak slabega krvnega obtoka; najbolje je. da si take roke zvečer in zjutraj temeljito masiramo s kairnim alkoholom ali pa si jih kopljemo v vroči vodi, ki ji dodamo 20 odst. vodikovega prekisa - 4 žlice na liter vode.
Dobro je, če tudi z rokami telovadimo, in sicer tako. da jih dvigamo, in naglo vrtimo v zapestju, s prsti pa delamo iste gibe kot pri igranju na klavir. Ce se bomo ravnali po teh drobnih nasvetih, bomo kmalu opazili uspeh.
Umetno
Mitnice
*Si, I5:
OWa *° se nara zdel1
N, * »e h i?!ravi vrelci moto	*i° na počitnice.
N- aviio	Praznik, katere-
lu?-?, s? j , Prvih dneh feb-K 8vi'-a ,, delo in kupčevanje čnA Pokai 0Sem dni, kajti ta-čofnete ler se Pla" 'ovb?. siedHn L Tenlu Prazn°-% 'Vvi0• “Pretrgoma de-kJ*, k,, m niti praznik ovit'? Sun dnevnica ali ob-bo« boi! * Yat - Sena ne *■ 8 ttg0viVca. da ne bi odprl ne obrtnika,
Š<*
NPtj
tisoč let se Ki-
k svoji delov-
. Kj,'. Pisk,
in vendar
s, )t%
Priznava modrost Cj9l h“ko «ilo.
Uto JtPomenijo počitnice, v od?ra*amo zdravnika, ‘l L^fp^^oril. da so počit-
* S a zraka- In na"
'VIttiOfii roeščana v gore ?oda..če te. nje-
lli
tir .. Pravilno, bi mo-HS*t.»vi visoko v gor-»tea? • ali čuvaj sve-ši.^tait mprja, prebiti f v teleti v predorih pod-namCe' Učitelj meto-
h tl' tti važn° ,rekel' da za tsjji.l	;.a kakovost, zra-
a kakovost zra amo, temveč ega zraka ter
i -j. j“ er"
So?1« t0 Pravi, da tisti, t diha?- do ter zna iz-
''‘iif a VsXdillav'
t
to
dihi
«ivSj08°
ii S Tq Prihaja zrak v na-drugJJad_sedaj z eno, se
■ v v “jo ,?°sr>ico, lahko iz-. A meških tavilno kuro tu’ S7l<i kkf akomb^ah.
Stn neka se zel° zani‘ Stoi-riam0 J,.kar mi precej l živeti n sicer, kako
tej kratki do ?b!Szol°3a- imaio odli-\ dierji PZnako «to relax». •Siie ^'šic	sprostitev
Stfhi‘udi « kar ie najvaž-» se lite ■ in misli č k Pravi misliti, pred-Nj» 8°di v 50čilek. Pa naj Na v taksi iesetih minutah
,ali med kon" > i«? 110 UiHv? zmanjžuje lV5 riizuml Počitnicah, S ^ednj^mo mi.
»^rrice je p-
t itpe, kraja i Zdn na spre-h °iila*-debrihn navad. Meščan Ščitnic, če se j? te 'd Parii ’ vrtnar ali sPtenovnaanka misli, da iM JPrehai *a' če se je v ».Norček T oblečena kot t?V v ib v.« Je spremembe 2? del ajti 0 adar so zelo pa-tfojj iovQj Jačujejo razliko i.Kja bre,Has,?m in časom 1k: ki do duš • ■ p°čitnice L^lan^o iuno razpolože-
bižlVeti t" • sem ali tin
KUHINJA
...	sem ali tja
i ^‘"»očitek važno je b >it U.iemo \,Q^ollu’ k}er
].j	^	i«i	‘ Nelci cinami
te	1,1 eki	slavni
Pozahii	sekal	dreve-
, . Aleonv-i '	kako je celo
\11 trš »U* i	.•,ez‘ke	svojih
C delo 11°,ie \ fina^f mo. Nihče \Hlvd>h n?ga ministra Pr°storu_ Za nas
pr2?r, bi pozabili W, dvov °ir/ika.
^ i? h*- aii v • ** dolgočasi ? i i?1®1« s«! pralnicah! In ŽelMi J^Rla ®edlmi-gore 'S. jezeru, ona ,,’s ter apravila sta
Rovorcf atdaj °ba V^tbic vpili da je zna-
SUROVA
JABOLČNA SOLATA
Na rezine zrezana olupljena jabolka denemo v lepi obliki v plitvo skledo in polijemo z nekaj ohlajene vode, v kateri smo skuhali nekaj žlic sladkor, ja. Lahko okrasimo z rdečimi jagodami, borovnicami ali grozdnimi jagodami po okusu in letnem času. Za sadno sola to je treba izbrati vedno le rtaj-lepše in najboljše sadje.
RIŽEV KIPNIK Z JABOLKI
20 dkg riža skuhamo v enem litru vode ali mleka, dodamo nekaj soli, nato vmešamo 5 dkg masla z dvema rumenja. kc-ma, ,5. dkg .vaniljinega sladkorja, nastrgano limonino lupinico in dodamo ohlajeni riž. Polovico te zmesi denemo v pomazano in z drobtinicami posuto skledo za narastek, jo potresemo nagosto z olupljenimi, na tenko narezanimi jabolki denemo nanje drugo polovico zmesi in pečemo v pečici. Preden serviramo, napravimo trd sneg, mu primešamo narahlo 14 dkg sladkorja, ga namažemo ali nabrizgamo na narastek, postavimo še za nekaj minut v pečico in serviramo v skledi. (Ako nimamo snega, potresemo narastek s sladkorjem!.
MARELIČNI CMOKI
3/4 kg krompirja skuhamo v oblicah, ga olupimo, stlačimo in še vročemu primešamo 25 do 30 dkg moke, košček masti, soli in 1 jajce. Pognetemo dobro, da je testo gladko, razdelimo na dva hlebčka, vsakega razvaljamo in zrežemo na štirioglate krpe. V vsako zavijemo marelico. ki ji poprej odstranimo pečko in denemo namesto nje košček sladkorja. Cmoke kuhamo v slanem kropu 10 minut, potem jih poberemo s penov-ko na plitvo skledo in zabelimo z maslom ali mastjo, na kateri smo prepražili drobtine.
ČEŠPLJEV KOLAČ
Iz 35 dkg moke, enega jajca, 3 dkg masla ali masti, 5 dkg sladkorja in nekaj soli ter 2 dkg vzhajanega kvasa napravimo testo, ga dobro stepemo trt denemo vzhajat Ko je dovolj vzhajano, raztegnemo polovico testa na dobro pomazanem pekaču, ga namažemo z nadevom, raztegnemo nato še drugo polovico povrhu, denemo še enkrat vzhajat nakar ga pomažemo z raztepenim jajcem in spečemo. — Nadev: Češplje dobro operemo, obrišemo, odstranimo pečke in z njimi nadevamo na gosto testo. Dobro jjh potresemo s sladkorjem
SIROVI ŠTRUKLJI
IZ KVAŠENEGA TESTA
Iz 30 dkg moke, enega jajca, soli, treh dkg sladkorja, treh dkg raztopljenega masla ali masti, potrebnega mleka, poldrugega dkg vzhajanega kvasa napravimo nepretrdo testo, ki ga dobro raztepemo, po-1 gnetemo v dva hlebička, potem pa damo vzhajat. Ko je dovolj vzhajalo, ga razvaljamo, tenko razvlečemo, pomažemo z nadevom zvijemo in pustimo,
da znova vzhaja, zavito v prtiček. Nato narežemo s ku-halničnim ročajem ali z lesenim nožem majhne štruklje in jih denemo kuhat v slan krop. Ko vro 7—8 minut na eni strani, jih obrnemo, tu se prekuhajo, nakar jih vzamemo z lopatico iz vode, der.emo v skledo in zabelimo. — Nadev; pol kg dobrega pretlačenega sira, en rumenjak, nekaj žlic dobre smetane in sneg iz enega beljaka. Za sladke štruklje se nekaj sladkorja in 5 dkg rozin. Ko so štruklji skuhani, jih potresemo s sladkorjem. Kuhamo jih lahko tudi zavite v prtiču.
NASVETI
Jodove madeže odstranimo iz perila, če jih namočimo v anti-klorovi raztopini, nato pa dobro izperemo.
Kavne1 madeže odstranimo najlaže, če jih drgnemo z močno solno raztopino, in v čisti vodi Izperemo.
• * *
Lisasto perilo zopet obelimo, če ga položimo v sirotko, nato v malo slani vodi izperemo ter posušimo na soncu.
« * *
Madeže piva odstranimo iz svile, če zmešamo deževnico in vinski cvet v enakem razmerju, pomakamo v to tekočino čisto krpo in drgnemo z njo madež.
Tvoje mišljenje ne vpliva le na tvoje duševno razpoloženje in značaj, pač pa tudi na tvoje telesno počutje. Vesele misli razgibljejo vse sokove in sile našega telesa, žalostne pa povzročajo resne motnje v organizmu. Na naše misli naj bolj reagira srce; temne in razburljive misli pospešijo njega bitje. Nihče prej ne zboli, kot tisti, ki se boji, da bo zbolel. Negativna misel povzroči lahko celo smrt. Saj so zdravniki že ugotovili, da ni na primer nekdo umrl zaradi strele, pač pa le od misli, da ga je zadela strela, dočim mu je le iskra oplazila obleko.
Nešteto je v življenju primerov, ki dokazujejo silo naših misli. Cernu te neha boleti zob v zobozdravniški čakalnici? Zato, ker je misel, da ti bo zdravnik izdrl Zob, močnejša od resnične bolečine. Saj nas večkrat r.eha kaj boleti, še preden prične zdravilo učinkovati. In kakor lahko prikličemo s svojimi mislimi smrt in bolečine, tako torej zdravje in dobro razpoloženje. Zato se izogibajmo misli, ki nam govore: sem bolan, sem prešibek, ne zmorem.
Naše misli pa ne obvladajo samo naše duše in našega telesa, ampak se izžarevajo tudi v svet, ki nas obdaja; kakor je na pr. predmet, ki krasi tvoje stanovanje, rodila tvoja misel, tako.so tudi tvoje misli priklicale na svet stvari tvojega okolja. Ce ti tvoja okolica ne ugaja, išči krivdo v sebi. Ce si želiš novega okolja, moraš najprej sejati nove misli, in sicer tako vztrajno, dokler ne postane okolica odraz tvojega novega mišljenja. Ponavljamo torej, da ni nihče razen tebe odgovoren za okolje, v katerem živiš. Vsakdo živi v svetu, ki si ga je ustvaril sam in ta svet se spremeni, čim se spremeni njegovo mišljenje.
Naša usoda je torej odvisna od tega, kakšnim mislim dajemo prostora. Zadnji vzroki usode so torej vedno duhovnega značaja. Preglejmo vsako dogajanje do dna in spoznali bomo, da stoje za navidez zunanjimi vzroki vedno globlji miselni vzroki. Otroci na primer mislijo, da je Pavliho v lutkovnem gledališču podrla na tla policajeva zaušnica. Toda Pavlihov padec je povzročila igralčeva roka, ki jo je k udarcu nagnila igralčeva volja. Ta izvira od pisatelja, ki mu jo je navdahnila ideja — misel.
Ti sam si torej odgovoren za
vse, kar misliš in delaš, doživ-1 manj dostopna raznim bolez-
ljaš in preizkušaš, za svoje vedenje jn razpoloženje, za svoj značaj, za svoj socialpi položaj ter za svojo usodo, kajti vse je odsev tega, kar se dogaja v tvoji notranjosti.
Ce hočeš torej svoje življenje usmeriti tako kot si želiš, moraš spoznati in razumeti, da so tvoje misli odločilnej-še za tvojo bodočnost kot pa tvoji odnosi do zunanjega sveta in prijatelji, tvoje premoženje, znanje in zmožnosti.
Hodimo bosi!
Vsi, ki smo preživeli otroška leta na kmetih, se Z veseljem spominjamo časov, ko smo ho-sortogi hodili od pomladi pa tja do jeseni. Bolezni skoro nismo poznali v tistih srečnih letih in mnogo jih je, ki se morajo prav temu zahvaliti, da so ostali zdravi. Sonce, zrak, presto gibanje nog po zemlji, vse to ugodno vpliva na obtok krvi ter na živčevje. Kri sili iz glave, vratu in pr? v noge, neko prijetno ugodje občutiš po vsem telesu.
Negovanje nog je trdna podlaga telesnemu zdravju. Ves organizem postane bolj odporen, telesna moč vztrajnejša in
nim. Ce hodimo bosonogi, si noge utrjujemo, kar je treba posebno poudarjati pri otrocih. Navajaj otroka k temu že v zgodnji mladosti! Bosonoga hoja namreč prepreči, da postanejo noge šibke in občutljive, kar je za telesno rast izredno važno.
Zelo priporočljive so tudi zračne kopeli nog, bodisi da ležimo aii sedimo. Seveda, pa noge ne smejo počivati, ampak jih je treba gibati. Kakor pri zračnih kopelih sploh, je treba noge drgniti, masirati in froti-rati. Na tak način, postanejo noge tople. Napačno je mnenje, da prihaja toplota od toplih čevljev. Ne! Toplota prihaja v noge od krvi, ki kroži po žilah in nas tako varuje mraza.
Ce ne gre drugače, hodi vsaj bos po sobi in navajaj k temu tudi svoje otroke.
V poletnem času pa pojdi bosonog v prosto naravo: na vrt, na pešpot, v gozd. Vedi, da moderni ljudje ne znajo ceniti bosonoge h°le v naravi! V človeškem življenju se pogosto dogaja, da tako malo upoštevamo tisto, kar je dostikrat zelo koristno.
Ali naj poleti namesto čevljev obujemo sandale?. Prav gotovo!
O LEDVICAH
ledvičnih boleznih
m
Na zadnji strani trupa ležijo za pctrebušnico ob levi in desni strani hrbtenice ledvice ali obisti. Sta to dva močno prekrvavljena, za pest velika organa fižoiaste oblike. Na prerezanih ledvicah vidimo temnejšo skorjo in svetlejši sre-dek. Ledvice so nekak laboratorij, ki čisti kri in odstranjuje iz telesa strupene raz-krojnine. Skozi ledvice se odstranjujejo predvsem končni presnovni produkti beljakovin, prav tako pa skrbe obisti tudi za pravilno izločevanje vode in soli.
Ledvice izločajo dnevno o-krog en in pol litra seča ali urina, za kar mora celotna kri več stokrat krožiti skozi ledvice. Naloga ledvic pa ni samo v izločevanju odvisnih tekočin, ampak ledvice lahko tudi tekočine razredčujejo ali pa koncentrirajo. Pri močnem potenju vidimo na primer, da izločajo ledvice samo pol litra seča na dan, medtem ko lahko izločijo pri uživanju večjih množin tekočin celo do štiri litre urina na dan. Običajno je urin glede na kri hipertoničen, kar pomeni, da je bolj koncentriran.
Najvažnejša sestavina seča je sečnina, ki se tvori v jetrih ir.' se je na dan izloči trideset do štirideset gramov. Ce odpove delovanje ledvic, se v krvi povišajo dušik vsebujoče sestavine, ki jih s skupnim imenom imenujemo preostali dušik. Povišanje preostalega ali residualnega dušika v krvi vodi do uremije, to je za strup-Ijenje telesa s snovmi, ki vse-
:	    r.
Pogled preko Timava proti Tržiču ob sončnem zahodu.
ilUllllil!ll!ll!llllllllllllllill!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllll!!lillll|llllllllllllll|l!ll|l||||||||il!||l|||||||||||||||||||ll||||||!l|||||!l||l|||||||||||||||||||||||||||||t|tl||||||||||||||lHlll!lllllllllltlll!l!l!lllll!ll!!!!llllllllllllllllilillllllllllllllllillllllllll!lllllllllltlll!llllllillllllllllllllll
Marsikomu je znano, da so se leta 1946 posrečili učenjakorna Langmuiru in Schaeferju poiz. kusi napraviti umeten dež z neba. Od tedaj so naznanjali dnevnik i in vsakovrstno časopisje vedno bolj pogos.oma, kako se umetni dež po načinu imenovanih dveh učenjakov vedno bolj praktično uveljavlja in širi ter izpopolnjuje.
Tako so na pr. že leta 1948 v Kaliforniji proizvedli celih 14.3 milijotuov Kwh električne energije več s tem, da so napolnili vodne bazene električnih central z umetnim dežjem. Leta 1949 so dobili 75 mm dež. ja na otoku LaruH (Honolulu) in 90 mm na otoku Molokai (Havaji), ko so posejali v oblake vsega le 45 kg suhega ledu. V Novem Meksiku so imelt na 650 kvadratnih km približno 200 milijonov kubičnih metrov vode iz padavin, ki so jih
UMETNI DEZ IZ OBLAKOV
ki jo imenu-
povzročile pare iz komaj 500 g srebrnega jodida. Jn končno so Ičta 1950 rešili New York pred sušo. ko so izzvali umeten dež nad bazeni, ki dobavljajo me. stu vodo.
Po vsem svetu delajo sedaj poskuse za dobivanje umetnega dežja, ki je velikega praktičnega pomena za proizvajanje električne struje, kakor tudi za povečanje kmetijske proizvodnje. Ti poslcusi so dosegli v ne. katerih državah prav velik raz. mah. V Združenih državah A-merike izvajajo sedaj največji poskus v zgodovini, da bi namočili z umetnim dežjem več milijonov okrov zemlje in jo
POMEDI UOLOBARIinilA
težko
k krave in nasekal drv...
Vsak kmetovalec dobro ve, da bi ne imel dobrih pridelkov, če bi na eno in isto njivo sejal vedr-o isto kulturo. Rastline, ki jih pridelujemo na isti njivi, moramo neprestano menjavati in sicer po nekem določenem redu. Ta red menjavanja imenujemo — kolobarjenje ali plodored. S pravilnim in doslednim kolobarjenjem dosežemo že prav lepe uspehe, tudi če ne gnojimo vsako leto dovolj. Ne moremo si misliti naprednega kmetijstva brez pravilnega kolobarjenja.
Menjavanje rastlin na njivah ie nujno potrebno, ker ne potrebujejo vse rastline enakih hranilnih snovi. Nekatere potrebujejo več dušika, druge kalija ali fosforja. Tako na primer r.iso gomoljaste ra-stllre in korenasta zelenjad. t. j. korenje in peteršilj niti preveč trpežne niti okusne, ako dobe preveč dušika; porabijo pa večje količine kalija. Listna zelenjad, kakor zelje, ohrovt, solata pa potrebujejo zlasti veliko dušika, medtem ko uspevajo stročnice (grah, fižol) brez gnojenja, ..zlasti v dobro obdelani zemlji. Znano je, da te rastline dušika sploh ne potrebujejo, celo z njim obogatijo zemljo, zahtevajo pa precej fosforne kisline in apr.a.
Nekatere rastline prodirajo s svojimi koreninami globlje, druge bolj plitvo v zemljo, kjer črpajo hrano. Pravilno kolobarjenje omogoča, da izkoristijo vse hranilne snovi v raznih plasteh zemlje. Setev ali sajenje posameznih zele-rjjadnih vrst na isto mesto bi pomenilo izkoriščati vedno enake hranilne snovi in to v le določeni plasti zemlje.
Vsaka rastlina ima svoje posebne vrste plevela, ki se na njivi tem bolj ukorenini, čim več let zaporedoma gojimo na isti njivi neko rastlino.
Menjavanje posebkov omogoča uspesno zatiranje nadlež-
nega plevela, ki črpa kulturnim rastlinam hrana in vlago. Isto velja za razne škodljivce in bolezni, kajti vsaka rastlina ima svoje posebne zajedavce in bolezni glivične narave.
Nekatere rastline zahtevajo dobro gnojenje s hlevskim gr.ojem ali kompostom (kapu-snice, solata), medtem ko u-spevajo nekatere le, če jih dobro gnojimo z organskimi gnojili (korenje, peteršilj, pesa).
Poznamo več načinov kolobarjenja, pri katerem prihajajo v poštev kot glavni posevki le enoletne	rastline, ki
dobro uspevajo in dajo določene pridelke v določenem okolišu. Navedli bomo nekaj primerov, značilnih za naše razmere; zelenjadni vrt, na katerem hočemo uvesti pravilno kolobarjenje, razdelimo na tri večje enake dele. Na prvo parcelo, ki jo dobro pognojimo s hlevskim gnojem, sadimo prvo leto kapusnice (zelje, ohrovt, cvetačo), špinačo, zeleno, paradižnike, jajčevec, papriko ali	bučico. Na
drugi kos zemlje sadimo zgodnji krompir, peso, čebulo, česen. peteršilj ali korenje, tretji del pa razdelimo med stročnice (grah,	fižol, bob).
Naslednje leto pride na prvo parcelo krompir, čebula ali ostale omenjene	rastline, ki
jih gnojimo le z zrelim kompostom ali umetnimi gnojili. Tretje leto pridejo za temi kulturami stročnice. Teh ni potreba gnojiti, če ni zemlja zelo slaba.
Ako želimo gojiti na vrtu ne le enoletne ali dvoletne, temveč večletne, rastline (šparglje, jagode, artičoke) tedaj razdelimo vrt na štiri parcele. Tri uporabljamo za enoletne in dvoletne rastline, četrto pa za trajnice. Prvi skupini vedno močno gnojimo s hlevskim gnojem ali kompostom, ostalim skupinam pa le z manjšimi količinami zrelega komposta ali umetnimi gnojili.
rešili dosedanje suše. Kakor izjavljajo lastniki zemlje in kmetje, so prvi uspehi zelo zadovo. Ijivt. Poskusi se nadaljujejo in kakor kmetje, tako si tudi gospodarstveniki ih oblasti obetajo od njih velikih koristi.
Delati umeten dež ni tako enos'avno. kakor bi si k do mislil. Ze sami poizkusi zahtevajo temeljito in natančno pro. učevanje klimatoloških ali me-menskih pojavov. Vsekakor je za dosego srednje izdatnega dežja potrebno, da obstajajo v ozračju naslednji pogoji: 1. V zraku mora biti toliko vodnih par. da tvorijo znatno maso ob-laJcov; 2. pri kondenzaciji ali zgoščevanju par v oblakih se morajo tvoriti tako debele in težke kaplje', da lahko padajo in dosežejo zemljo, ne da bi medtem zopet izhlapele.
Prvi pogoj se mora pojaviti naravne, sam po sebi, človek ne more še umetno proizvajati takih količin vodnih par, ki bi tvorile zadostno množino oblakov. Drugi pogoj pa more človek danes tudi že ustvariti umetno.
Z opazovanji so dognali, da se morajo kaplje pretvoriti v led, da postanejo tako debele in težke, da začno v oblaku padati proti zemlji in se pri tem padcu ne spremenijo zopet v paro preden dosežejo zemljo. Kaplje postanejo le prav tež. ko diovolj debele z neposredno spojitvijo med seboj. V obliki ledu pa padajo v oblaku bolj polagoma in se združijo s kapljicami, na katere zadenejo pri tem padanju, v dovolj težka ledena zrna, ki potem hitro podajo iz oblakov proti zemlji. Pri padanju se ta zrna v spodnjih plasteh nad zemljo, ki ima. jo toploto nad 0 stopinj, raztopijo in dosežejo zemljo, preden se lahko spremenijo zopet v paro. Iz tega izvira potreba, da so v oblakih jedra ali skalit za tvOrba ledenih zm (za kristalizacijo) in človek lahko stvori te «fcaii» umetno.
Ako zasejemo oblak s suhim ledom v prvotni obliki najdrob-
nejšega prahu, tudi prahu lere. menjaka ali srebrnega jodida, ki izzoveta, da se tvorijo drobni ledeni kristali, povzročimo, da se začno tvoriti omenjena ledena zrna v zgornji plasti oblaka, kar ima za posledico padanje dežja. Ledena zrna nastanejo lahko tudi, če brizga, mo navadno vodo nad oblake. Vendar so pokazale dosedanje praktične izkušnje, da je v tem pogledu najbolj učinkovit srebrni jodid.
Razen v Združenih državah v Ameriki in v Sovjetski zvezi ni znano, da bi djo pred kratkim delali podobne poizkuse druge države. Pišejo, da je Francija izmed prvih dežel v Evropi šele lansko leto napra-
vila prvi večji poskus z umetnim dežjem. Poizkus je napravil «Center za obrambo proti točiš nad bazenom «Banj> tako, da je oblake zasejal enkrat z ogljikovo kislino s pomočjo posebnih raket, ki so jih izstrelili z zemlje, drugič pa s parami srebrnega jodida, ki so jih spuščali nad oblaki iz zrakoplova. Po zatrdilu tehnikov so bili uspehi zadovoljivi, ker so v bazenu nabrali čez 150 (cub. m vode.
Tudi v Italiji so letos napra. vili dobro uspele poskuse z umetnim dežjem. Delali so jih na Sardiniji konec februarja in v začetku marca. Porabili so vsega skupaj 800 g srebrnega jodida in 8 kg ogljikove kisli-
ne v trdi obliki jejo tudi «suhi ledu. V tretjem bazenu Corongin, kjer je voda ob začetku poizkusov 17. februarja dosegala višino komaj 17 metrov, je 10. marca po kon. čamih poizkusih že presegala višino 28 metrov.
Na podlagi dosedanjih izkušenj bodo poizkuse nadaljevali v večjem merilu. Po mnenju izumiteljev opisanega sistema umetne tvorbe kali ledenih zm, bo mogoče v doglednem času podvojiti dosedanje povprečne padavine tudi po obilici. Na ta način se bo lahko znatno pomnožila produkcija elektrike in sploh vseh kmetijskih pridelkov, začenši z lesom v gozdovih pa dp vrtnine. Vprašanje pač le ostane, kdaj se bodo ta napovedovanja uresničila tudi v naših krajih in z njimi tudi vsa. kodnevne poletne sanje tuka'š. njih pridnih kmetovalcev, zlasti pa še naših Kraševcev.
ing. C.
bujejo dušik. Poleg sečnine je v urinu sečna kislina, ki nastane pri presnavljanju celičnih jeder, in kreatinin. Uro-krom in urobilinogen sta sečni barvili.
Obisti so tako urejene, da izločujejo neprestano iz krvi pri presnavljanju nastale nepo. rabne produkte. V ledvici izlir va dobro kri močna žila odvodnica, ki se razpleta v tanke lasaste mrežice. Te mrežice obdajajo nežne stene sečnih cevčic, v katere se preceja urin iz krvnih lasovnic. Ledvice delujejo kot cedilo, samo da ne ostanejo v njem v krvi se nahajajoči odpadki, ampak pronicajo obenem z vodo skozi cedilo v sečne cevčice. Ce ledvice zbolijo, oddajajo s sečem iz telesa tudi krvne sestavine, predvsem beljakovine; sladkor in krvno barvilo. Cevčice, ki jih je v vsaki obisti približno do dva milijona, se združujejo v vedno večje cevke, ki se iztekajo v ledvične čašice, ki jih je po deset do štirinajst v vsaki ledvici. Iz teh čašic kaplja seč v ledvično kotanjo, odi koder vodi večni vod v mehur.
Kadar je delovanje ledvia zaradi bolezenskih dogajanj otežkočeno ali onemogočeno, nastanejo poleg krajevnih spre. memb y ledvicah tudi težke okvare celotnega organizma. Značilni znak okvare ledvic so zlasti povišan krvni tlak, edemi (otekline), spremembe urina, zadrževanje snovi v telesu, ki bi se sicer morale izločati ter motnje V ravnotežji* med kislinami in bazami.
Vodenične nabrekline, ki nastanejo zaradi ledvičnih bolezni, se pojavijo najprej pod očmi in na obrazu ter šele nato po ostalem telesu, med tem ko se edemi kot posledica srčnih bolezni pokažejo najprej v spodnjih delih telesa. Izločevanje beljakovin v seči je poglaviten znak vseh ledvičnih bolezni. Vzrok temu je navadno poškodba ledvičnih celic. Ce nastopi uremija, ki jo povzroči tumor, povečana žleza predstojnica ali ledvični kamen, nastanejo težke bolezenske spremembe, združene s suho kožo, silno žejo, značilnimi duhom iz ust po urinu, pomanjkanjem teka, bruhanjem, drisko, krvavitvami kože in sluznice. Vnetje ledvic ali ne-fritis se često pojavlja po septičnih boleznih ali pa po pre-stanih infekcijskih boleznih, predvsem po angini in škrla-tinki.
Pri zdravljenju ledvičnih bolezni so najvažnejši pripomočki mirovanje, toplota in dieta.
Pri ledvični dieti je prvo pravilo: malo ali nič soli ter čim manj beljakovin in tekočin. Kaj se pravi: Jedi naj bodo malo slane? Se pravi, ne dodajaj hrani kuhinjske soli ter se vobče ogibaj slanih jedi. Vedi, da vsebuje hrana, ki jo dnevno zaužiješ, zlasti tudi sočivje, eden do dva grama soli! Le pri lažjih ledvičnih obolenjih ter pri zmernem povišanju krvnega pritiska, lahko do. damo hrani do pet gramov kuhinjske soli. Beljakovine naj se omejijo na šetdeset gramov na dan, to je količina, ki jo telo nujno potrebuje, da lahko nadomesti izgubo, ki se stalno pojavlja. Zaužite tekočine naj ne presegajo enega litra na dan. Dovoljene pijače so domač čaj, sladna kava. kakao ter sadni sokovi, le tu pa tam so dopustne alkoholne pijače, seveda le, če jih zmerno za-uživamo. Ker vsebuje liter mleka skoro dva grama soli, ne smejo ledvično bolni piti večjih količin mleka. Uživati smeš neslan kruh, surovo maslo, prepečenec, testenine, močnate jedi, bravino, sladkor, med, krompir, vse vrste sočivja, razen špinače, ki vsebuje mnogo soli ter sadje. Vse vrste domačih začimb so dovoljene, v manjši količini tudi poper im muškat. Vse eksotične začimbe. omake ter razni ekstrakti za juhe so škodljivi in prepovedani. Isto velja za slane ribe, prekajeno meso, klobase, kislo zelje ter kislo mleko.
Dr. S. S.
Prašiča lahko štejemo med najkoristnejše domače živali. Svinja se hitro množi, ima mnogo mladičev, se odebeli in hitro raste ter žre tako rekoč vse. Njeno meso je najokusnejše. bodisi sveže ali prekajeno. S svinjsko mastjo si sla-stimo našo vsakdanjo hrano. Iz svinjskih kož izdelujemo usnje, ki ga uporabljamo za najrazlič. nejše izdelke. Nobena druga žival nam rje prinaša v tako kratkem času in pri tako majhnih stroških toliko dobička ka. kor prašič. Zato je prašič zelo dragocen za kmeta. Oskrbuje ga čez leto s krepko hrano, da ga ohrani sposobnega in odpornega proti boleznim. Kmet mora torej skrbeti za napredno prašičerejo in odstrani vse tiste napake, kj ji škodujejo. Mnogokrat kmetovalec toži, da nima sreče pri prašičih; danes tak Izgovor ne bi imel več veljati. Prašičereja ni več odvisna od sreče ali nesreče, marveč od reje. Znanost nam je razkrila vse vzroke slabih uspehov v
ZA BOLJŠO
REJO PRAŠIČEV
> ‘iv-,,
gg
Sim. prašiči imajo
radi snago
ljubfjo voda
prašičereji, ki se jih prav lahko obvarujemo. Naša dolžnost je, da vse kvarne vplive kmetu pojasnimo, kmetovalčeva naloga pa naj bo, da se po njih ravna.
Kdor hoče uspešno rediti pra. šiča, naj v prvi vrsti ravna tako, da bo vzrejal čim bolj odporne in utrjene živali, obenem naj skrbi za ustrezno in izdatno hrano. Prav tako je potrebno, da izbira za pleme samo take živali, ki so po svojem telesnem sestavu, po svoji plodnosti in po ostalih svojih koristih najboljše med dobrimi. Z eno besedo: prašiči naj bodo dobre vrste, to se pravi, da so tudi njih predniki imeli dobičkonosne lastnosti. Razen teh splošnih načel moramo skrbeti, da z zaščitnim cepljenjem obvarujemo živali pred kužnimi boleznimi.
Zakaj moramo vzrejati utrje. ne živali? Zato, ker je utrjeno telo najbolj zanesljiva obramba proti raznim boleznim. Trdno zdravje prašičev je pogoj vsake reje. Ce ni zdravja, ne koristi tudi najboljša vrsta. Da bi napravili prašiče odporne, moramo čimprej posnemati pri-rodno življenje njihovih divjih prednikov. Skrbeti moramo, da bodo živali cim več* na prostem, poleti in pozimi, svinjak naj jim služi le bolj kot zaklonišče pred hudim mrazom, hladnimi vetrovi in padavinami. Skrbeti moramo, da se živali izdatno gibljejo na svežem zraku in soncu. Gibanje krepi telo, da se čvrsto razvija in pravilno oblikuje ter pospešuje delovanje yseh notranjih telesnih or-
ganov. Sončna svetloba stvarja v telesu posebne snovi, ki so za rast, za dobro plodnost in za odpornost proti boleznim nujno potrebne. Vse to so pri-rodni pogoji zdravja, ki jih nikoli ne smemo zanemarjati.
Pri nas se v tem pogledu mnogo greši. Prašiče držimo večinoma ali celo vedno v svinjakih, ki so pogosto temni ali vlažni. Večkrat je svinjak celo v kravjem hlevu in nima niti vrat. Prašiči so obsojeni na dosmrtno ječo. Razumljivo je, da od take reje ne moremo nič prida pričakovati. Prašičev se primejo razne nadloge in bolezni. Ze mladih prašičev se loteva kašelj, koža jim postaja sajasta. Iz kašlja se kaj rada razvije pljučnica. Živali, ki niso deležne sončne svetlobe, se slabo razvijajo, so kilane, dobe krive noge in postanejo grbasti.
Prašiči, ki večidel svojega življenja prebijejo v svinjaku, so ddvzetni za kužne bolezni, zlasti za rdečico, pri starejših prašičih opažamo, da jim prebavila ne delujejo. Kakor pri človeku, je tudi pri živalih koža ogledalo zdravja. Zaprtje in slabo delovanje notranjih organov povzroča srbečico in izpuščaje na koži, zlasti na hrbtu. Zaradi nesnage se taki izpuščaji često zagnojijo in zapuščajo hraste. Tudi nesnaga, ki se nabira med dlako, se v vlaž. nih hlevih razkraja v jedke snovi, ki razjedajo in okvarjajo kožo!
So pa še druge tegobe. Svinje ki se premalo gibljejo, se pre-
več zdebelijo in se zato težko oprasijo. Pripeti se dalje, da doječe svinje požro svoje mladiče ali pa da svinja, ki se jfl oprasila, ne prepusti mleka in leži v omotici; Ce ni hitro ži-vinozdravniške pomoči, poginejo prašički od lakote. Vzrok tem pojavom je pomanjkanje apna in življenjsko važnih snovi v krmi. Apno pa zadržuje in presnavlja v telesu posebne snovi, ki jim pravimo vitamini. Te snovi, ki jih živalsko telo potrebuje, kot stroj olje, sprejemajo živali deloma s hrano, deloma Pa jih stvarjajo žarki, v koži telesa. Vidite, prav zato je potrebno ,da živalim nudimo čim več priložnosti za čim bolj izdatno gibanje rja soncu.
Kako naj okrepimo zdravje naših prašičev? Navada je železna srajca, pravi pregovor. Vsako novost, ki ne prinaša hitrega, očividnega dobička, se le težko udomači med kmečkim ljudstvom. Opustiti moramo zastarele navade irj vzrejo ter oskrbovanje prašičev moramo temeljito spremeniti.
Najbolj zdravo je, da vzrejamo prašiče na skupni paši. Ker pa pri nas paša ni mogoča, izpuščajmo prašiče vsaj na vrt, ki ga ima skoraj vsaka kmetija, Tu je dovolj prostora, sonca iij sence irj najboljša priložnost, da se prašiči sprehajajo po svežem zraku. Kjer ni vrta, naj pri svinjakih napravijo ograde, za mlade in odrasle prašiče. Vhodi v svinjak naj bodo razen pozimi, vedno odprti, tako da s* živali lahko poljubno zadržuje, jo, kjer hočejo. Skrbeti je treba; da imajo prašiči v ograjenem prostoru tudi kotanjo za vodo, da se prašiči v poletni vročini lahko kopajo in ohladijo. Taka naprava ne stane mnogo, ker jo lahko napravimo z neotesanimi drogovi.
lili IIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIDIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Ul Ulil IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH |||||||||||||||||||||||||||i||||||| l|||||||||||||||||||||||||||||lil|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|l|inil|||||||||||||||||||||||||||
O knjigah in branju
Brati knjige v mladosti, pomeni gledati y luno skozi razpoko; brati knjige v zreli dobi, pomeni gledati v luno s svojega dvorišča; brati knjige na stara leta. se pravi gledati luno z odprte terase. Kajti globina dobrin, ki nam jih nudi branje, je odvisna od naših izkušenj.
Samo Jtisti, ki zna citati brez besed, se pravi knjigo življenja, zna pripovedovati o lepih stvareh tako, da učinkujejo; in samo tisti, ki razume resnico, ki je ne more pojasniti z besedami, lahko doume najvišjo budistično modrost
Vsa nesmrtna literatura starih in modemih pisateljev je bila pisana s krvjo in solzami.
Literatura je pokrajinska slika, ki jo imaš na mizi; pokrajina pa ja literatura na zemlji.
S filozofsko globino si Kitajci razlagajo vse pojave življenja
Branje nam nudi enega največjih užitkov, toda ko čitamo zgodovino, občutimo več odpora kot veselja. Vendar pa je temu odporu primešano neko ugodje.
Klasike bi morali bratj pozimi, kajti tedaj smo bolj duševno zbrani; zgodovino bi morali brati poleti, ker imamo več časa, stare filozofe jeseni, ker imajo tako zelo privlačne ideje, celotna dela kasnejših avtorjev Pa spomladi, kajti tedaj se Narava vrača v življenje.
Kadar govorijo literati o vojaških zadevah, tedaj ostane V
Tržaški otroci v koloniji v Kranju.
Hill*
NEKAJ O PADALSTVU
Danes se začne ua letališču v Lescah pri Bledu prvo svetovno prvenstvo v padalskih skokih. Prvič v zgodovini padalskega športa se bodo pomerili med seboj mladi junaki neba, ki bodo skušali z drznostjo in sposobnostjo osvojiti naslov prvega svetovnega prvaka v padalskih skokih.
Padalstvo se je v času pred drugo svetovno vojno začelo širiti v vojskah onih držav, ki so se pripravljale'na vojno. Zato ni nič čudnega, če so Nemci v začetku svoje bliskovite vojne uspešno uporabljali padalske čete, ki so se lahko brez težave prevažale iz kraja v kraj; te čete so bile oborožene z lahkimi topovi in z majhnimi avtomobili, in so tvorile izbrane edinice nemških napadalnih enot. V zgodovini druge svetovne vojne je ostala znamenita zasedba otoka Krete v Sredozemskem morju. Na otok so Nemci spustili več tisoč padalcev, katerim je poveljeval general Bernhard Ramcke; ti so v nekaj dr.eh popolnoma uničile močne angleško-grške čete, ki so se tjakaj zatekle po nemški zasedbi Grčije. Ko so druge države spoznale važnost takih čet, so začele uriti cele divizije in jih pozneje z uspehom uporabljale v nadaljnji vojni. Znamenita je tudi za-sedba Burme po ameriških padalskih enotah. Tu se .ie pokazala v veliki men tudi ameriška tehnična pripravljenost, kajti med padalci so bili tudi specializirani oddelki, ki so v nekaj dneh pripravili nova letališča za ameriška transportna letala. Pa tudi v zadnjem času imamo konkreten primer, kako važne so padalske čete. Pred kratkim, v začetku spora za perzijski petrolej, so Angleži premestili iz Velike Britanije na otok Ciper celo padalsko divizijo, ki bi lahko v primeru potrebe bila torej na razpolago.
Na Bledu bo del padalcev, ki bodo predstavljali več držav; članov armad lastnih držav. Zato ne bodo tu skušali braniti samo zastave svoje domovine, marveč bodo skušali braniti tudi čast svoje vojske. Tekmovanje bo torej zares zanimivo.
Tudi na znamkah ni pozabljen ta lepi šport. Pred vojno -so bili padalci upodobljeni na malokaterih znamkah, za primer naj nam služi ruska znamka s padalci izdana ob priliki Letalskega dne leta 1938, Med vojno pa, ko so skoro vse vojskujoče se države izdajale vojaške serije, se je ta motiv ponovil večkrat. Na jugoslovanskih znamkah najdemo ta motiv na znamki ob letalskem zletu v Rumi leta 1950, kjer vidimo skupino padalcev med skokom. Ob svetovnem prvenstvu na Bledu pa je jugoslovanska poštna uprava dala v promet serijo dveh znamk. Prva znamka ima vrednost 6 dinarjev in ie temno-karminske rdeče barve. Na njej vidimo
Badalca. ko pada iz letala, »ruga znamka za 50 dinarjev pa je kobaltnomodre barve in prikazuje sliko Blejskega otoka. Slika je taka kot ona v novi letalski seriji, le barva je drugačna. Na obeh znamkah je napis v latinici «1. svetsko tak-mičenje padobranca 1951». Danes bo v prodaji tudi poseben ovitek prvega dne (First day cover) in bo uporabljen tudi posebni žig
NOVE ZNAMKE
ALBANIJA. Spominske na sedmo obletnico kongresa v Permetu, kier je bila proglašena neodvisnost. Na zr.amkah Je portret Enverja Hodže in pogled na zbrane kongresiste. 5,80 Lek, temnorjava; 3 Lek. rdeče-karminska, 5 Lek, svetlo-
modra, 8 Lek, vijoličasta.
BOLGARIJA. Spominske na 75-obletnico prve * bolgarske vstaje. 1 Leva, rjavo na rumeni podlagi (napad Turkov na goro Zlee Dol); 4 Leva, temnozelena na rumeni podlagi (Ber.kovsky vzpodbuja upornike); 9 Lek, vijoličasta na rumeni podlagi« Cprarij bolgarski top iz lesa in hvala sovjetskega osvobojenja Bolgarov); 20 Leva, svetlomodra na rume. ni podlagi (Upornik iz leta 1876 in partizan iz leta 1944); 40 Leva, karminska na rumeni podlagi (portret Benkovskega in Dimitrova).
— Portovne znamke. Na vseh je grb Ljudske republike Bolgarije. 1 Leva, rjava; 2 Leva, vijoličasto-rjava; 8 Leva, oran-žasta; 20 Leva, svetlomodra.
ŠVICA. Priložnostne ob švi-a ' narodnem prazniku in ob 600-letr.ici vstopa Zuriha v helvetsko konfederacijo. 5+5 cts, siva-rdeča (grba Zuriške-ga Kantona in Švice); 10+10 cts. zelenosiva-rdeča (plesalci polke); 20+10 cts, rjava-siva-rdeča (igra zastave); 30+10 cts, vijoličasta-siva rdeča (igra hor. nussa); 40+10 cts, svetlomodra-siva-rdeča (godci roga v Alpah).
ISLANDIJA. Spominske na 175 letnico prve uradne poštne službe. 2 kronor, svetlomodra (poštni kurir osemnajstega stoletja), 3 kronor, vijoličasto-rjav (poštno letalo iz leta 1951). Na obeh znamkah je pokrajina ista
MADŽARSKA. Priložnostne ob priliki otroškega dne. 30 fiL ler, temnorjava (otroci vseh človeških ras); 40 filler, zelena (deček in deklica, ki se igrata z rožami); 50 filler, rjavordeča (pionir - železničar in pionirski vlak); 60 filler, li-lasta (pionirji pri čitanju in pri kemičnih poizkusih); 1,70 Forint, svetlomodra (pionirsko taborišče in pionir s trobento).
I večini primerov vojaška znanost na papirju. Kadar Pa razpravljajo vojaki o literaturi, tedaj ao to predvsem glasovi, o katerih so slišali govoriti.
Naj gre človek, ki zna brati kamorkoli, vse se mu spremeni v knjigo; tudi griči in drevesa postanejo knjige in tako tudi vino in šahovnica, celo luna in rože. Dobremu popotniku pa se zdi vsa pokrajina, kamor koli gre, knjige jn zgodovina se mu spremene y pokrajino in tako vino in poezija, kaj šele luna in cvetlice.
Neki star pisatelj je dejal, da bi rad posvetil 10 let branju, 10 let potovanju, 10 let pa bi porabil, da spremeni v zaklad in uredj vse, česar se je naučil. Jaz pa, mislim, ne bi potreboval 10 let, ampak bi zadoščalo samo nekaj let. Toda kar se tiče branja in potovanja, mislim, da bi niti dvojna ali petoroa doba ne zadostovala za uresničenje mojih želja. 300 let življenja bi potreboval, če hi hotel uspeti, kakor pravi Huang Chiuyen.
Naši predniki so dejali, da postane pesem šele tedaj dobra, ko je nekdo postal reven in zapuščen, kajti običajno ima edino tisti človek povedati mnogo stvari, ki ni imel v življenju uspeha. Kako naj zložijo lepo pesem bogati 'n uspešni ljudje, ki nikdar ne občutijo siromaštva in ki nikdar ne tožijo, da niso napredovali in se vse, o čemer lahko pišejo, nanaša na veter, mesec in oblake. Ce hočejo takšni ljudje sestaviti pesem, morajo potovati, da vse vidijo; hribe in reke, ljudske običaje in način življenja ter celo trpljenje narodov med vojno tn pomanjkanje, lahko zajamejo v svojo pesem. S tem, da si izposodijo tuje trpljenje za svoje pesmi in vzdihe, ,, lahko napišejo dobro peslm, ne da bi Jim bilo treba čakati na to, da postanejo revni in da nimajo v življenju nobenega uspeha.
Po LIN JUTANGU
iz knjige «0 vrednosti življenja.))
Mladina po svetu
Bo sporočilu zapadno-berlin-skih oblasti je več kot 900 mladincev, ki so se udeležili festivala irrformbirojevske mladine, prosilo doslej za politično zatočišče V zapahnem Berlinu. * * *
Danes znaša število študentov v Beogradu 32.207 — skoraj štirikrat toliko kot pred vojno. Od teh jih je 16.896, in sicer 10.646 moških in 6.249 žensk na univerzi. Od vseh študentov je 11.280 štipendistov, samo na univerzi 5.012.
Od 16.890 visokošolcev jih je okrog 4.000 na filozofski, prav toliko na pravni fakulteti, nad 3.000 na prirodoslovni matematični, 1878 na ekonomski, 1.634 na veterinarski, 1.378 na gospodarski ter 144 na bogoslovni fakulteti. Na tehnični fakulteti jih je nad 5.000 na medicinski pa okrog 3.500 medicin-cev, nad 700 farmacevtov ter okrog 400 stomatologov.
Poleg univerze je v Beogra-lu še diplomatsko novinarska
visoka šola, institut za fizkul-turo, glasbena akademija, akademija likovne umetnosti, igralska akademija ter visoka šola za promet.
* * *
V Bad Ischlu se je zbralo nad 18.000 skavtov z vsega sveta na 7. skavtsko taborjenje. Ob začetku taborjenja je rekel voditelj mednarodnega skavtskega urada v Londonu polkovnik V. J. IVilson: — »Spoznavajte še med seboj, pa boste vse življenje prijatelji. To je naj zanesljivejša pot k sporazumu med narodi«. To napotilo Pa skoraj ni bilo potrebno, saj so skavti najrazličnejših narodov kmalu sklenili trdno prijateljstvo.
* * *
V Londonu so nedavno odprli prvi otroški hotel v Evropi. Ustanovila ga je mladinska pisateljica Rita Paneth. O-troški hotel je kmalu postal v Londonu ena najpriljubljenejših ustanov. Nad 8 let starih
Največje veselje otrok v zoološkem vrtu so opice.
otrok v ta hotel ne sprejemajo. Očetom so dovoljeni samo prehodni obiski, matere pa lahko nekaj dni ostanejo v hotelu. Stalnih gostov je le malo. Njihovi roditelji so večinoma diplomati ali poslovni ljudje, ki jih poklic . sili često menjati stanovanje.
Ker se začenja v Angliji ob-
vezno šolanje s 5 letom, lahko hodijo hotelski gostje redno na šolo. Med uslužbenci sta namreč dva učitelja. Po želji roditeljev uče otroke tudi jahanja, sabljanja, klavirja ali plesa. Ce upoštevamo vse udobnosti, ki jih nudi otroški hotel, vidimo, da si io razkošje lahko dovoli samo omejeno število ljudi-
MLINAR,
SIN IN OSEL
Mlinar in njegov sin ženeta v bližnje mesto osla naprodaj. Med potjo ju sreča kmetič na konju in jima reče: «Nista preveč pametna, da gre osel prazen in vaju nobeden ne sede nanj.»
Mlinar takoj posadi sina na osla.
Malo potem srečata voznika, ki pravi: «Ti nerodni mladenič! Ali te ni sram. da ti jezdiš, tvoj stari oče Pa morajo iti peš?» Sin skoči raz osla in oče sede nanj.
Komaj pa sta prišla malo dalje po peščeni cesti, kar ju sreča kmetica, ki je nesla poln jer-bas sadja na glavi, in reče: «To je neusmiljen oče, ki tako široko sedi na oslu, sin pa mora po pesku brusiti noge.«
Nato vzame mlinar še sina k sebi na osla.
«Oj ubogo živinče, gotovo mora poginiti pod toliko težo«, zakriči ovčar, ki je pasel ovce ob poti.
Zdaj stopita oba z osla in sin reče očetu: »Kaj hočeva zdaj storiti z oslom, da ustreževa ljudem?« Mlinar odgovori: «Kaj vprašujeva dTUge! Storiva, kakor se nama zdi dobro.«
NEMIRNE KAPLJICE
Pod nebom so plavale drobne, drobne kapljice. Pa so se tega naveličale in ena je rekla: aSpustimo se na zemljo, da vidimo, kako je tamin Prijele so se za roke, se združile in padle na zemljo. Tam so obstale nekaj časa na tleh, da bi si oddahnile od dolge poti. ■ Potem so hotele dalje. Zarile so se v peščeno zemljo m potovale med kamenjem in peskom ter po podzemskih rovih. A niso bile več same. Vedno več takih radovednic se jim je pridruževalo. Nazadnje jih je bilo že toliko, da je kar šumelo, ko so se pogovarjale.
Nenadoma pa je tema izginila in kapljice, so privrele sredi gozda na dan.
«Tu je pa lepše kakor pod zemljo!» so vzkliknile. «Pojdimo naprejh)
In so se pognale po strugi navzdol. Kmalu so se jim pridružile druge kapljice z bližnjega hriba.
I «Kdo pa ste ve?» so vprašale prve.	"'V'
aPravijo, da smo studenček, ker nas ni mnogoh) so odgovorile.
Potem smo tudi me studenček. Saj nas ni več kot vas! Potujmo skupaj dal je h) Studenčka sta se združila in skupaj divjala navzdol, skaka-
la čez kamenje, se gnala mimo trav in grmov ter bila zelo dobre volje.
Pridrvela sta v dolino. T.am jim je zastavila pot vesela družba drugih kapljic, ki pa jih je bilo mnogo več.
«Kdo ste?» so vprašale stu-denčne kapljice.
«Potok! Kar z nami, nas bo več!»
Res jih je bilo več, ko so se združile. Tekle so po dolini, se vile mimo polj in pašnikov, sekale steze in poti pod brvmi in mostički. Prišle so do jeza. Tam jih je zgrabilo in vrglo na mlinsko kolo. V strahu so zašumele. Nekatere so se v gt&-zi pognale v zrak in skočile v tolmun da bi ušle vrteči se pošasti. A pod mlinom So se umirile in potovale dalje. Na svoji poti so se večkrat pridružile drugim potokom in se končno zagnale v naročje še večje sestre. To je bila reka. Plavale so pod mostovi, pomagale vrteti; turtfipe elektrarn, pljuskale ob. čolne, nosile splave in ladje ter se končno zlile v morje. t. Tu so nekaj časa mimo počivale.' A nekega dne so se spet naveličale mirnega življenja. Izprememle so se v hlap in splavale proti nebu. Tam jih je zgrabil veter in zajadral z njimi proti daljnjim goram.
ZA BISTRE GLAVE
iimiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiimmiii
mi.ii ii-iiiiiiiiuiimii
Vodoravno: 1. grška črka, 4. začetnici imena in priimka ju-gosl. šahovskega mojstra, 6. muza ljubezenskega pesništva, 8. kratica za evropsko državo, 10. leposlovna zvrst, 12. snov za barve, 15. vrsta kamna, 17. škodujem, nasprotujem. 19. mi. tološka starogrška erinija, 20. hodi, 22. ime nizozemskega humanista, 24. Ober, 25. igralec hazardne igre. 28. žensko ime, 29. začimba, 31. pomožni glagol, 32 začetni črki imena in priimka slov. pesnika. 34. vojna (srbohr.) 35. grški zgodovinar, 37. filozofski nazor, 39. matematični izraz, 40. nosorog, 42. šahovski izraz, 43. del Azije, 45. reka v Nemčiji. 46. vprašainica . (slov.) 47. veznik, 49 krajevni prislov, 50. mesto v STO, 53. mesto ob rokavu reke Volge, 55. starošpanski ples. 56. suženj, 58. tuj izraz za smuči.
Navpično:	1. doba, vek, 2.
kazalni zaimek, 3. družinski poglavar, 4. vodna žival, 5. kožni izpuščaj, 6. žensko ime,
7. osebni zaimek, 8. prebivalec I evropske države, 9. trinog, 10. in pripadnik naroda nekdanje I mesto na Japonskem, 11. dr-
žavna blagajna, 13. odpadek pri lesu, 14. mesto v Palestini (gen.) 15. duhovniška služba, 18. reka v Indokini, 19. rastlina, iz katere pridelujejo opij, 20. slovar, 21. vrsta tkanine, 23. šahovski izraz, 26 deležnik glag. usuti, 27. bog ljubezni, 30. kokoš, 33. slovensko drevo, 36. oblika vodnega toka, 38. krajevni prislov, 41. domača žival,
44. umetnik, 46. pripadniki azijskega naroda, 48. rimski cesar,
45. moderno orožje, 51. del kolesa, 52. otok v Jadranu. 53. pripadnik nemškega plemena, 54. začetnici imena in priimka slovenskega pesnika.
REŠITEV
Vodoravno:
1) galop; 2) vatiran; 3) ma. ma, zvem; 4) Raba, okop; 5.) tara, idiličen; 6) asi, Atena, Edo; 7) Liberija, Oran; 8) nori, opal; 9) raja, amid, 10) re-negat; ll)Ciper.
Navpično:
A) tal, B) Rasin (Racine); C) Maribor; D) vaba, erar; E) gama, Arijec; F) ata, iti, Ani; G) li. ideja, ep; H) orz, Ina, age; I) pavola, Omar; J) neki, opit; ) močerad; L) pedal; M) non.
ZMAJ
Striček naš je kupil barko, lepo barko z jadri, vesli, pa smo davi jo na morje tja za našo hišo nesli.
V lepe barke lepa jadra sapice so zapihljale,
da mogočno in ponosno je odplula od obale.
Pa, o joj, iz dna se morja strašen zmaj je prikotalil: «Rega-rega-kvak!» je rekel in na barko je navalil.
Kaj sedaj bo z našo barko? Kdo naj brani jo in straži? Kdo naj z njo čez morje jadra — če se zmaj ne potolaži?
PREGOVORI
Sita vrana lačni ne verjame. Kakršna ptica, taka pesem, ■oc Dokler lipa cvete, ji ne manjka čebel.
Kdor pod orehovo senco leži, oreha ne dobi.
Visoko glavo nosi prazen klas, a prazen sod ima velik glas.
Od dobrih besedi se nihče ne zredi.
Da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona.
Ce hočeš uloviti ribo, ne ple. zaj na drevo.
Marsikdo ima čisto vest samo zato, ker ima slab spomin.
V premislekih bodi podoben polžu, v dejanjih ptici.
Kdor za tujo volno Kodi. ta ostrižen domov pride.
UGANKE
Umiva, pije tablo zbriše, jo v gozdu jurček rad poiš’e.
(vqo6)
Poštar trobil nanj je svoje dni; gorje, če vol razjarjen z njim [grozi. (Boa)
Ce tak je nož, pač ni nevaren, besedni brat pa v vojni služi [in je kvaren. (3ltOXQ — dot)
Ce v nogi zdrava je, lahko
[spustiš se v dir, na pašniku pa z njo zabava se [pastir.
(VHmm Ul isoof jvgsjd)
MARK TVVAIN
PiittolmSeitM
Ilustriral Bogdan Grom
Tom je šel v šolo, ne da bi po cesti razsa. jal kakor navadno; hodil je važno, kot se spodobi piratu in se ni zmenil za opazke. Mlajši dečki sq se j>a tiščali in videti je bilo, kot da je bobnar na Čelu procesije.
V šoli sta Tom in Joe pripovedovala o svojih dogodivščinah in vrhunec svoje slave sta si pridobila, ko sta privlekla na dan svoje pipe.
Tom se je odločil, da bo zdaj živel samo še za slavo. Cim j« stopil v razred, se mu je približala Becky, Tom pa se je delal, kot da je ne vidi in se pogovarjal preč vsem z Amy. Potem j'e slišal, kako je Becky tik njega pravila so. šolcem, da bo priredila piknik. Vsi so si želeli. da jih povabi, samo Tom se ji je kar umaknil z Amy. Becky je odšla v kot. se tam zjokala in žalostna sedela, dokler ni pozvo. nilo.
N&j bi bila Becky v družbi katerega koli fanta, si je mislil Tom, samo ne v družbi tega gizdalina. Ob predstavi, da mikasti tega domišljavega fanta, je s pestmi vihral po zraku, suval in teptal.
«Imaš dovolj? Boš kmalu zaklical, imaš dovolj? Na, si boš zapomnil!«
In tako je bil na mišljeni pretep kon čan v njegov© zado. voljstvo.
da
da
Tom je opoldne tekel domov. Becky je z Alfredom spet gledala slike, toda ker Toma ni bilo, je bila potrta. Ko je Alfred opažih da se zanj več ne zanima. jo Je skušal zabavati in je vzkliknil: {(Poglej, kako lepo. poglej!« Njej pa je po. šla potrpežljivost in ga je ostro zavrnila: »Nikar me ne dolgočasi!« Izbruhnila je v jok in stekla od njega.
Deček je bil presenečen in ni vedel, kaj
je pač mogel takega storiti. Bil je užaljen, a kmalu je spregledal resnico. Njegove oči so obvisele na Tomovi čitanki. Lepa prilož. nost se mu je ponudila. Vesel j'e odprl popoldansko lekcijo in čez celo stran zlil črnilo.
Becky je vse to videla in se umaknila. Odšla je proti domu in najprej sklenila, da bo vse povedala Tomu. Potem se je pa zopet premislila, češ naj ga učitelj kaznu. je zaradi polite čitanke.
6
PEPA
jdie-
JU €8
He, Jucina moja draga, zadnjič si se razpisala res ginljivo, da sem večkrat mokra brisala očala,
preden sem prišla do konca. Kadarkoli mislim nate, menim, tale vražja Juc.a sodi bolj med adwkate,
nego med nas, ki sirotam, pamet se nam ne omeči zlepa, in zato ne znamo mnogo več kot bige peči!
Vendar naj te to ne moti. Dandanašnji so jezični dohtarji na slabem glasu, akoravno so petični.
«Le začnivd» s Palutanom, ki še zdaj sedi na coni in že vsa povojna leta vedno isto pesem goni
o manjvrednosti Slovencev. Potlej doktor Camarata, osovražen, ker poskuša na stežaj odpreti vrata
rimski vladi v naše kraje, dalje Bidovec, Pogassi,
Ferlan in številni drugi, ki trenutno so na paši
v kominformovski ledini in seveda — kot za slavo —
svoje krmijo ovčice z vedno isto zelenjavo.
Tu boš, Juca, brž spoznala vse te doktorske težave.
Vidiš, ko bi oni bili kmetje vsaj, bi frišne trave
ne ponujali pristašem.
Kajti ravno s tem začenja se gorje vseh šovinistov, ker jih sveža zel napenja.
Kaj sledi potem, je jasno: kakor vampe pri živini pri ljudeh praznine v glavah polnijo smrdljivi plini.
Morda sem zašla predaleč, toda marsikdo iz tega bo potegnil lepe nauke, češ — jurist ne zmore vsega
in bi često veterinar še v politiki dvolični bolj uspešno vodil stranke, nego dohtarji jezični. -■ •
Boš že videla, Jucina, kakšnih bodo se znebili zdaj, o priliki volitev.
Pamet bodo nam solili
s kominformovskimi rekli o vesoljnem miru eni, drugi pa s krščansko spravo, vendar z istimi nameni:
da bi namreč škodovali Trstu in Jugoslovanom.
Ker pa k sreči ne verjame, menda nihče tem ciganom.
menim, da jim bo oktober ohladil prevročo glavo, čim bo znan izid volitev.
Naj končam, Jucina zdravo!
mati osisi
Vitka linija. Ce hočete pridobiti vitko Unijo, obrnite se z zaupanjem name. Imam več nego 30.1etno vsakdanjo prakso pod javnim nadzorstvom. Ponudbe na »Državni uradnik«.
Pozor motoristi m avtomobilisti! Oporoke prav poceni vam napiše izkušen jurist. Ponudbe ped «2;iveli nedeljski izleti!«.
Vedeževalka se priporoča. Pove vam natančno, kateri predmeti pridejo po tobaku in poštninah zdaj na vrsto za podražitev. Važno za tr.
govce! Vprašanja pod fon, kruh, Plin, eleW*“> itd.».	-A
Političen program iščemo. Plačamo Prav u£ j,; no. Ponudbe pod «Volk s' koza cela« na VIDALI et
m nami
 .-..vistpaa B*
Pri pogrebu goriškega zonadškofa Margottija j* nagrobni govor tržaški Santin. Ta je v svojern%l ru poudarjal predvsem L. slovensko vedenje poT v letu 1945 in je s te®: pri vernikih splošno bravanje.
Kanonik:	Dragi
brat, dovoli mi apazkolffi slim, da je bil tvoj na® pj govor napačno je vendar pokojnik v * J oporoki izrecno poudarjah^j priporoča goriškim cem in Italijanom no spravo in ljubezen.
Skof Santin: L'e dragi brat! To velja za čane. Jaz pa sem iz Trs*®- j
M razicsf
Severnokorejski generd-^ ši listi pišejo, da je v ^ linu poldrug milijon cev manifestiralo za .L-f,, ni umestno, da to UP°S ! m0 pri pogajanjih V-JhI songu ter primemo Pd^lj mo?	(j
Kitajski general: M-0 ;
 TT X —_______________  ru	F	i
tovariš. V Kaesongu vora o miru, temveč premirju.
san*
iržasm
s?
- li#
Tujec: Prosim, ali m1 označite najkrajšo pot d° , staje?	t
Tržačan: Glejte, tu najprej preko tistega "L zemlje, potem greste nost in preskočite tri ob četrtem krenete na -vzamete v skoku še c*v8.^ ka in dospete h globoki Tam udarite zepei na 1 ^ prekoračite še en )areJ! $ greste naprej, dokler nl‘j\ denete na griček *z ^ zemlje. Tam vprašate vo in vsakdo vam bo r jarka pokazal postajo.
1
Hum p
Bartolini: Kaj mislA s * ' kaj bolje zdaj, ko ie general Blanchard?	$
Palutanski: Ne veffl- m njegovega naslednika ™ kaže.	j,)!!
Bartolini: Kaj pa Ud* pri tem opravka? , p Palutanski: Latinci, terih sva tudi midva vala kulturo, pravijo: n.
13 O
men. Bianchardov nasi
h j o: > j,
est, amen — ime ima %
se kliče Whitelaw, kar ni «Beli zakon«.
Bartolini: Aha! RazU,^ Nam so bolj dobrodošli
ni«, zakoni.
Uganka, Tržaško VPr8a ■ listu «Unita» ne da 01 dolgem članku piše o PLjjif1 mu Ljudske fronte, ki Ntfj va svoboden in ne°. Trst. Članek izraža godovanje nad te® P,|n mom, ki da se krije 'l indipendentistov «Trs «8jU! čanom«. Taki rešitvi t> ga vprašanja je «Un 1	...
ločno nasprotna. ,	($(•
Med vrstami. «Unit®* noče svobodnega Trst0’ ^ ve pa, kaj bi hotela. ^ nas stavlja pred hud° ko, ki je skoraj ravn0^! težka kakor ona: Ko v zrak, je belo; ko P3je na tla je rumeno. Kal
V odmoru Je J+rf5 nadalje mučil ve je
M
uuumje mucu ~ 'ju svojim vedenje®-,-^ da sreča je °PM Tom je kmalu °r da se Becky - " več ne je udobno v pi in si kanico z Templeom. Tonl
Tam je prišel domov slabe volj«. Tukaj pa ga je začelk zmerjati teta, rekoč: «Sla sem h gospe Har-perjevi, da ji povem o tvojih sanjah, ona pa je že izvedela, da sl se v času tvojega «pi. ratatva« priplazil domov in da se ti o našem razgovoru ni sanjalo, ampak da si ga sam slišal tisto noč.«
»Zal mi je, tetka, ampak nič nisem pomislil« je odvrnil Tom. «Da! Tl se norčuješ iz nas, nisi pa pomislil, da bi nas odrešil ža. losti.»
tolMORSKI DNEVNIK
&d
MM
flsDrežina
tali Ieti 80 nam betcni-^ Nabrežina-želez-ostaM F3*333- dočim so Polajl , ceste Proti Sem-PoS! P°<izidali. Zaradi la n? Poprave in močne-fcV^ lahkih ;n težje »sla Zlasti v°iaških,
to tatu i v.sla,bem stanju in Kmalu se slabša. Največ-
ki JZ MJe nezn°sen prah,
valj obcutiio ljudje, žile del .rastline- Menda ga kar j«eZen tudi sanatorij, Seveda proti vsem Prosiij P^0pisom- Za.
2ivzame zs0 inO’ nai se Promet,, •	„	clmPrejsnjo
Varja in* m zdravju odgo-mo t ° »°P«vo in upa-- ’ ne bo prošnja za- *
šempola]
nar *esk Nabrežina
po-
Tudi
‘n za dnem v slab-vsa javna
^ STn-?? ketih nastan-
**®Ponra i- 8 tudi ta ce‘ ko, w yilfina na brzo ro-
too2Pmr° P°dietja imela
v» Ce« , Za molzno kra.
** *» riti? r?bra’ pra-*i kvari ° glave’ Pre-Vozila cesto vojaška
k sklenii>r0SVetno društvo topfi’,da bo imelo 9. ditev s a ku-'turno prire-?ih drup;,	CVan jem mno-
311 tolkli, pevskih zborov Priia. r,_re' ^a. ko se že 'ar,i 5m *Praviiai°. Prepri. teter a d° program keten ’ Pnvlačen in kvali-
Praprol
in°vska P ? * Prnprot -l61150 Prir63, Preišnii ke-kak v z deli. Ne ve-tolo jn °. ^ delo napredo-^li h? h0^0 eesto do-Pieta, z Prekinitve pro-
julijskih ^Dekaj ,, ai mesecu do. močj[ j J dežja, ki je na-?.miio j. močno izsušeno 5^hlSenSki Pridelki to •- 50Pa n ..dkrčutijo, po-'ili 2?^a i1 ki- Žito smo
i!??’ ki«? a iinic° na Pro--	30	]?.	3m°	mlatili	že
i« ■’, ko so naše gt.i-
sm0 mlatili že -p,	ko so naše
A 'toi	‘mlatile nad	5.
08 8ooJ?Jl Pridelek ali ^ kvintalov.
Samatorica
kupcev
nas
Vinice v za
'iti5?10 °ddatiPna ?!k’ §a
^k%°0smm°. Tako Ta *aMjs ». domačin
3V? zdrai
Dol jak.
ava, okusna in !ike.Za nedeljske iz-fttos d°br0
r°.j kaze
?,SU
J«. D? molo
vinograd le v
pre-
zgodnjem
uež
tPk “ Pritisnila su-1 na bo go.
S š'e “m pa
C,
»vJ “‘»ta	K„1S:
ee
min
Pade;, v ' ^ so
»o5tj; umorm
roke nacifa-?a na zverski ..0 ,e1- s hvalež-letiZa Pravi ',pc'mnili bor-
mu\f>osebno<iDatOUko st0‘ t*vni 4ewes!a i P° faŠ‘Z'
Vili ? in vsav ,°Venskega di vD,r'seg0 ri.k zase °bno-itjv, '*<w v 8e b°mo turno t!adkteljer?ril proti na-kiin ailepo, 'J 0 se bo-nU idealnega '
NonVam
sm0
upornika.
■ttuciiše
zvedeli, da na.
>11 gf v DoPeljati lavm te-
vasi
°ršt
Riemanje
ie. da te
v rt dobi;	JC-	ua	le
'radiih časih11’ Saj je za hitro ■ Z6lc' W'
zlasti v
zelo. povezo z me. oht' ali sj, v. Primeru bo-Cf ka '£*» sile. Toda '-1k^ti t!,VZa.bi morala
^n,
;Ztii
V' 'M'
vSs ! 0vlj
bolj odda-
Zraven .So šele velika 1« š'e Prebeneg,
v‘u bi - s' ? tei?am bil
Si-m°
zelo potre-
si 1icem i„ °p°rekati Ric-W!l*f°na v?g'm Pravice
ni stanVpPZlbližnie va-
emo tudi, da
hujši primeri, ki zahtevajo nujno zdravniško pomoč, je zelo neprijetno za bolnike in za njih svojce. Zato bi bilo treba postaviti za omenjene tri občine še enega zdravnika, toda Slovenca, da bo razumel ljudi in ljudje njega.
RepeniaDsr
Tudi letos, kakor vsako 1'eto, je prišlo na Veliki Šmaren mnogo izletnikov in tujcev na Repentabor. Praznik in lepo vreme, še bolj pa lepote našega Krasa iz. vabijo zlasti Tržačane vsako nedeljo na Repentabor. V sredo je bil še povrh star
C- * ln večjih «a *
Ktrij.'1 občinski'' kd<>r k°li PVa' tu** u.W«vi. bo UCM uaše žeije
) ‘Udi
mu
JJ rCn?eZmsk°, .
>V^b'»r.sk,
R^DeniaDor
aCnik.
n £ llr'dik,rtV.?H Po.le? treh'
zgoniško
° ob<jin0 je en občinski
druk mo cbčine
2aSebdoUordS'rŽan°Sti
%
o-
obsegajo
'-une a -ge J °ddaljPr,; S1 pa ?lpžba ato jp Of ena od
tu'
Kate
■ -rihn?zWVo,vdravniška **ti ? kraiih ljlVa. V
<v?ikbro?timoraj '	-
ic*len • ker j^J^eti Ce se P a pre-Pt'Petij0
« -im
Repentaborska cerkev
praznik, opasilo, naslednji dan pa še en praznik, toda bolj za domačine in bližnje sosede. V sredo je bilo ogromnega ljudstva, polno zabave in dobre volje, v četrtek pa je dež vse pokvaril, razen polja, kjer je koristil, čeprav je že mnogo zamudil.
POLITIKA FUNTA MESA
Ta politika — v današnjih dneh tako aktualna — ima dejal bi, svoj začetek v nekem velikem toda ne političnem delu, v neki znameniti Shake-spearejevi komediji. Mladi Benečan Bassanio ljubi lepo Por-zio, toda ubog kot je, ne upa stopiti pred njo. Trgovec Antonio mu pride na pomoč, da mu bo za poroka. Shylock, ki bi lahko bil — mimogrede povedano — tudi rimokatolik, je pripravljen dati posojilo pod pogojem, da odreže Antoniu, če bi mu ta ne mogel vrniti ob določenem času tri tisoč dukatov, funt mesa. Antonio sprejme. Toda zdi se, da Antonio res ne more izpolniti obveze. Shylock je že nabrusil nože, ki bi jih potreboval, toda vmes poseže Porzia kot odvetnik in doseže, da se vse dobro Irj srečno konča.
Stoletja so izrazila svojo o-gorčenost in obsodbo nad neusmiljeno trmo, s katero nečloveški Shylock zahteva spoštovanje in izpolnitev poguja. Samo tu in tam si nekateri državniki niso pomišljali in se niti danes ne pomišljajo stegovati roke, da bi zagrabili klasični funt mesa, kadar koli to zahtevajo njihovi često kaj malo čisti interesi. Stvar se prav nič ne spremeni-, če nastopa funt mesa v prenesenem pomenu. Ostane pa dejstvo, da je prav na teh shylockovskih metodah nemalo krivde za zlo, ki danes tare svet.
Hiter in bežen pogled na preteklost, ki nam je še zelo blizu, bo zadostoval, da bomo videli, kako nekateri državniki uporabljajo shakespearski motiv za svoje umazane naklepe. April 1915. Položaj na bojiščih je za Antanto iz dneva v dan slabši. V Londonu začno računati na Italijo. Italija pa zahteva kot ceno za vstop v vojno obširna ozemlja, na katerih bivajo Hrvati in Slovenci. Predstavniki treh velesil pristanejo. Sestavijo dokument, ki je znan pod ime-
Viktor Car Emin
nom londonski pakt. Razen angleškega in francoskega predstavnika mu je za krstnega botra tudi	veliki	brat Saza-
nov, ki si daje mnogo opravka, da bi prepričal Supila, rojenega v Dubrovniku, da ni bil Dubrovnik	nikoli	neodvisna
republika temveč samo majhna beneška vas. V Dalmaciji pa in na dalmatinskih otokih ne žive Slovenci kakor v Istri ni Hrvatov. Prepričan o svoji nezmotljivosti pristavi tudi Sa-zanov svoj	podpis.
Po koncu	vojne	italijanski
zunanji minister Sonnino kaj vneto maha z omenjenim paktom, tako nekako kot Shylock s klavzulo o funtu mesa, kot je tedaj duhovito izjavil grof Sforza. Irj tako je prišel funt mesa v politiko, zlasti v današnjo politiko; ako se ne ubere druga pot, bo ta politika dala svoj pečat vsemu dvajsetemu stoletju.
Nekaj let za Sonninom je na vrsti Hitler. V Muenchenu leta 1938. Klasični fuot mesa dobi tedaj posebno ime — Sudeti, slavna Shylockova metoda slavi zmagoslavje. Kos papirja, kak podpis; in tudi podpis despota fuehrerja, ki se z vsem tem okoristi in se povzpne na Sudete, da bi si odrezal lep kos. In ga je odrezal, kakor bi bilo to nekaj najbolj naravnega. To jabolko je pač padlo brez posebnega truda v fuehrerjev koš ter je vzbudilo
tevtonski apetit: kmalu nato je s paradnim korakom, ne da bi koga vprašal za dovoljenje, stopil v Prago in z enim samim zaletom pograbil vso Češkoslovaško.
Nevarnost podobnih primerov je bilo mogoče ugotoviti nekaj dni pozneje, ko je Mussolini korakal v Albanijo z ua mero, da jo podjarmi. Od tukaj se cepijo, kot je znar.o, k Egejskemu in Črnemu morju nekatere antične, že ne več rabljene rimske ceste. In zakaj ne bi smela takemu človeku kot Mussolini skočiti v glavo objestna misel o še drugih in vedno novih pustolovščinah.
Veliki prav dobro vedo, kako takšni in podobni vzgledi vzpodbujajo, dražijo in zapeljujejo. Zaradi tega je zares nerazumljivo, na kako lahek način sprejemajo Shylockovo vlo-l go, kadar pridejo v zagato in j
tudi naš «veliki brat». Neka vrsta habsburškega plagiata bi lahko bil načrt, ki ga je predložil na Yalti o razdelitvi Jugoslavije na dve vplivni področji. Tam so se navajale tudi številke: 50 odst. meni, 50 odst. tebi. Nekaj podobnega je tudi v sceni Shylocka z Antonijam: 3000 dukatov, zapadni rok tri mesece itd.
In sedaj napravimo lep skok do današnjih dni, ko so Shylo-ckove metode dosegle, dejali bi, višek popolnosti. Je že lep čas, ko nad glavami nas Jugoslovanov mahajo s kosom belega papirja, z izjavo treh «ve-likih«, s tako imenovano tristransko izjavo, ki je mi, navadni smrtniki, nikakor ne znamo razumeti. Ne moremo je razumeti zaradi tega, ker se v sedanji dobi nesramnih kršitev paktov in pogodb ustvarjajo zapleteni in mešani položaji,
Viktor Car Emin
se polastijo njegovih metod. In i iz katerih pogosto ni izhoda, vse to z.aradi nekaterih svojih I Veliki, moramo priznati, so se
nečednih, sebičnih, hegemoni-stičnih in odvratnih namerov. In vse kar tako z lahkim srcem, ne da bi kdo ve kaj o tem razmišljali in ne da bi se niti najmanj zmenili za posledice.
Na tak način je ravnal z nami tudi Franc Jožef, cesar neslavnega spomina. Da bi poravnal kako sporno zadevo z Madžari, si ni pomišljal preklicati na korist Madžarov kak privilegij ali stoletno pravico Hrvatov ali pa tudi odrezati s telesa Hrvatske kak funt mesa, pa naj bo tudi Medjimurje ali Reko, zato da jo je priključil Madžarski. Kadar se človek spominja teh stvari, je prisiljen misliti, da so tudi nekateri «veliki» iz naše dobe obiskovali šolo tega togega Habsbur-govca.
Zdi se, da hodi v mnogih stvareh po njegovih stopinjah
Dvajset dni pod šotori
Iržaški mladinci so taborili na Gorenjskem ob Savi Bohinjki
Dve skupini tržaške mladine sta se umaknili iz Trsta pred uničujočo poletno vročino. Prva je odšla na gradnjo mladinske ceste Doboj-Banjaluka, druga pa na taborjenje na Gorenjsko.
Taborjenje v naravi je že od nekdaj med mladino zelo priljubljeno. Ne prinaša samo zdravja, ampak tudi kopico prijetnega razvedrila in veselja. Letošnje taborjenje na Gorenjskem je organizirala Zveza an. tifašistične mladine. Prijavilo se je 28 mladincev in mladink, od katerih je bilo največ srednješolcev.
Ze od samega začetka je bilo jasno, ca taborjenje ne bo pomenilo celodnevnega poležavanja v prijetni smrekovi senci ali sam® kopanja v vodi, temveč da bo zvezano tudi s pre. Cejšnjimi napori. Do tega prepričanja smo prišli vsi taborniki, ko smo ob prihodu v tabo-riški kraj pri Ribnem —- pol ure hoda od Bleda — morali prenašati težka šotorska krila, vreče živil itd.
Najbolj kritični so bili prvi dnevi. Komandant, tovariš Bo. jan, nas je takoj opozoril, da si moramo najprej postaviti šotore, kajti sonce se je že močno nagnilo k Babjemu zobu. Zapele so sekire. Fantje so se pri postavljanju šotorov izkazali kot pravi mojstri. Nasekali so opornike, razpeli šotorska ki-ila in jih s krili pritrdili v pokošena tla. Dekleta sq med tem časom natrgala smrekovih vejic in jih nastlala po šotorih, kajti slame še nismo imeli in spanje na golih tleh bi bilo ne. zdravo.
V dobri uri so bili postavljeni skoraj vsi šotori. Nekateri taborniki so opazili, da so svoj šotor postavili poleg podzemeljskega mravljišča. Iz močno založenih nahrbtnikov so pri. vlekli DDT in ga raztresli ob
zunanjem robu šotora, da bi se mravlje ne prikradle vanj in jih ne bi motile v njihovem spanju. Pri nekaterih se je ta postopek obnesel. Lahko pa si mislite, kakšno spanje so imele tiste mladinke, ki so svoj šotor postavile na mravljišče ter iz «obrambnih» razlogov posule DDT zunaj šotora. Drugi dan so pravile, da so jih mravlje kar prenašale iz enega kota šo. tora V drugega.
Kako pa je bil® s kuhinjo? Prvi večer smo Jedli «rojko» juho; drugi dan precej posrečeno skuhano «pašto-šuto». Pri založeni shrambi želodci niso bili najbolje postreženi. Zato je odkril Ameriko tisti član tabo-riškega vodstva, ki je predlagal, ča si poiščemo v vasi kuharico. Rečeno, storjeno. Nova ku. harica se je dobro znašla v družbi velikih trideset in štiri-desetlitrskih Šoncev. Ce povemo še to, da smo morali vsak dan na ekonomijo v Bodešče po 20 litrov mleka in na Bled po kruh, meso in zelenjavo itd., te daj smo s prehrano končali.
Taborilko življenje ni potekalo v skladu z življenjem v naravi. Lokov, bumerangov, tomahavk, nožev in podobnih predmetov tržaški taborniki niso imeli s seboj. Pač pa je pri nesel tovariš Stellio s seboj Robert in precej municije. Z njim smo sejali razdejanje — zlasti med aluminijastimi posodami.
Prvih deset dni smo imeli na. ravnost sijajno vreme. Le od časa do časa se je od Stola prof ti Bledu spustil majhen oblaček, ki je predstavljal edino pestrost gorenjskega neba.
I Nato pa je prišla preizkus, nja za šotore in nase delo. Cez .Jelovico so se spustili grozeči oblaki in napolnili gorenjski kol. V tabcru so zapeli krampi, sekire in podobno orodje. Vsi smo kopali in poglabljali odtočne jarke okoli šotorov, na-
' Cenjak Einstein v družbi dr. Oppenheimerja, ravnatelja Zavoda m najvišja raziskavama, o katerem smo objavili članek v včerajšnji številki.
tegcvali vrvi in pribijali kline. Prve kapljice so začele odskakovati z napetih šotorov. Voda se je nabirala v odtočnih jar. kih. Bliskalo je in grmelo. Sele v takem okolju je tabornik občutil vso očarljivost, ki jo hudi bivanje pod šotorom.
Piš se je zaganjal v šotore in dež jih je bičal s svojimi tisočerimi kapljicami. Pod šotorom se je to ravno tako slišalo kot da bi nekdo stresal po podu pšenico iz prgišča. Vsi šotori brez razlike so naliv prenesli. Samo Vilmi in Tei je voda pritekla pod slamo, ker odvodni jarek ni prenesel- tolike koiiči. ne vode.
Posebno poglavje so bile krave. Iz vasi so jih vsako jutro spustili po mostu čez Savo in mimo našega tabora na planino na pašo. Jutro za jutrom smo jih slišali, kako so prihajale po mostu, saj jih je naznanjalo debelo zvonjenje zvoncev, ki so jim viseli pod vratom. Prve dneve, ko nas še niso našle, se ni dogajal® nič posebnega. Sele kasneje, ko so nas «zavohale» in ko so zlasti izvedele za našo kuhinjo, smo imeli z njimi prave boje. Vse j’e kazalo, da so jim naše pomije in nepostrgani lonci ljubša hrana kot muljenje nizke travice v planini. Tu. di perilo in obleka jim je šla v slast. To so nam povedali sosedje iz tabora- »vzhajajočega sonca*.
Nekega jutra me je iz sna zbudil neverjeten ropot. Zazdelo se mi je, da je potres. Zvonilo mi je prav nad glavo. Sko. čil sem pokonci in videl — nedolžno kravico, kako se trudi, da bi pretrgala vrv pri šotoru... Taboriške nezgode.
Med taborniki nismo imeli preromantičnih duš, ki bi občudovale pravljični kraj in okolico, kjer smo si postavili svoje dvajsetdnevno letovanje. Vendar moram priznati, da so takoj prve dni vsi oboževali kraj našega tabora. Kako pa tudi ne bi! Okoli tabora so žuboreli kar trije bistri potočki. V smeri proti Savi se je tik za našimi šotori pričelo širiti vrbovo grmovje, v drugo smer, to je proti hribu, pa je ležal obsežen pokošen travnik, ki se je končava] na prvih pobočjih bližnjega hriba. Na tem prostoru je potekalo naše dvajsetdnevno taboriško življenje. Od časa do časa smo skočili tudi čez plot. Izletavali smo. Sli smo na Babji zob po gozdne jagode. Od časa do časa pa smo se približali tudi civilizaciji v Domu radia in na Bledu.
Ko se danes vračamo iz tega pravljičnega kraja, bogatejši na doživetjih in prijetnih sporni, nih, se z veseljem spominjamo na preživelo taboriško dobo in želimo, da bi naša mladinska organizacija organizirala vsako leto taborjenja v zakladnici na. ravnih lepot, v naši Sloveniji.
G. V.
MinvnnoT1 CARINSKEGA NADZORSTVA V HONGKOMU
Strogo nadzorstvo carinskih uradnikov, ki so ga uvedle angleške oblasti v HongKongu, ki ima namen omejiti tihotapstvo s prepovedanim blagom preko kitajske meje, je rodilo že ve-
like uspehe. V preteklem mesecu je prepovedano blago, ki so ga zaplenili, doseglo rekordno višino. Med zaplenjenim blagom je bilo preko 270 tisoč litrov petroleja, velika količina pnevmatik, kositernega blaga, filmov, termojonskih varovalk, zlata itd.
* ♦ *
Tvrdka ((General Motors* je pred kratkim izročila prometu nov model tovornega avtomobila za vojaške potrebe, ki je prevozno zmogljivejši kot tovorni avtomobili, ki so jih u-porabljali v zadnji vojni.
Novi model označujejo kot mode] «135». Poganja ga motor s šestimi cilindri in 145 konjskimi silami. Najvišja doseglji. va hitrost je 95 km na uro, nosilnost pa 4 tone in pol. Posebna priprava omogoča tovornemu avtomobilu tudi prevoz preko vode.
* * *
Združene države Amerike imajo nad 92.000 civilnih letal, 550.000 pilotov in več kot 6.000 civilnih letališč. Leta 1950 so redne ameriške letalske proge prevozile 18 milijonov potnikov, od katerih odpade 17 milijonov 200 tisoč na notranji promet Združenih držav.
* * *
Potni izdatki ameriških turistov v tujini naraščajo in bodo mogoče že v kratkem dosegli 2 milijardi dolarjev na leto. Leta 1950 so izdatki ameriških turistov v tujini, pri katerih so upoštevane tudi voznine, dosegli nov vrhunec 727 milijonov dolarjev.
kmalu zavedli, da so se prenaglili s tisto izjavo o Svobodnem Tržaškem ozemlju. Toda če si že neke duhove zbudil in jih priklical, jih boš pač težko zopet napodil v njihova skrivališča. Tako se je zgodilo s tisto izjavo. Grof Sforza je še niti ni dobro prejel in že na vso moč z njo maha. Vsakdo se bo vprašal:	Kako	to?
Ali ni to tisti grof Sforza, ki je pred tolikimi leti neusmiljeno zasmehoval Sonnina irj njegovo zoprno in smešno mahanje z londonskim paktom? Da, prav isti je. Tudi njemu se je dogodilo, da prihaja na dan z enako stvarjo, kot jo je nekdaj zasmehoval. Danes torej tudi grof zahteva svoj funt mesa. Razlika je samo v tem, da on to dela z oglušujočim hruščem in z velikansko pompoznostjo, da bi pritegnil nase kar največje zanimanje svetovnega javnega mnenja. V ta namen slovesno potuje v razna mesta Evrope in Amerike in pred očmi najuglednejših osebnosti obeh spolov maha s funtom 'tržaškega mesa, in sicer maha vztrajno, z nepopustljivim zaganjanjem Shylocka.
Ce pa pride v Rim kaka ugledna oseba, se igra še glasneje ponovi. Tako se je zgodilo nedavno, ko je Italijo obiskal neki ugledni nemški državnik. Razgovori ob tej priložnosti so bili sinhronizirani s psihozo, ki jo je ustvaril tisk od skrajne kierofašistične desnice do skrajne kominformistič-ne levice z groznim hrupom, s katerim se je zahtevala takojšnja Sbylockova operacija
— priključitev obeh corj Trža škega ozemlja. V trenutku se nam je zdelo, da nas je zagnalo nazaj za dvajset let, ko se je v Palazzo Venezia krojila usoda Evrope in vsega sveta
— in sicer vse po diktatu Hitlerja in Mussolinija.
Pred nedavnim se je prizor v svojem glavnem obrisu ponovil; ob priložnosti prihoda hčerke predsednika neke veli: ke države. Prišla je v večno mesto na počitnice in še bolj zato, da bi občudovala umetnine, arhitekturo in druge lepe stvari. Cim je prišla, je pričel tisk — imperialističen in kominformističen — cviliti o-bičajni refren, medtem ko se nezadržni grof trudi in maha z znano izjavo na levo in desno, gor in dol, kot da bi plašil muhe.
Samo da grof Sforza pozablja, da s preganjanjem muh na. zadnje lahko preplaši sršene. Zato torej italijanski tisk neprenehoma in brez vsakega
MALINOVEC iz kraških malin
in druge sirupe kakor oranžado, mento itd. dobite v najboljši kvaliteti pri tvrdki
JAKOB PfRHAUC
TRST - Ul. Xidias 6 - Tel. 96332
NA ZALOGI VEDNO LIKERJI, ŽGANJE, JAJČNI KONJAK IN ALKOHOL ZA VLAGANJE SADJA
»VELIKA REVUA OB MORJU"
dne 1. 9. 1951. ob 21. uri na trgu Svobode v Portorožu
PROGRAM: Operne ari je solistov ljubljanske opere, balet, jazz, muzikalni artisti, plesni artisti - Ježek • Buinpsi - Iksi
Konferensira Božo Podkrajšek
Po prireditvi prosta zabava v vseh hotelih V Portorožu. Vstopnina: Din 200.—, 150.— in 100.—; Lit 500.—, 300.— in 200.—. Na prireditev vozi iz Trsta parnik «VIDA» z, odhodom Qb 19 uri in s povratkom Portoroža ob 2 uri ponoči. Prijave in predprodaja vstopnic: Adria Express Trst — Putnik Portorož.
GOSTILNA NANOS-TRST
Ul. Zanetti 6 . Tel. 7559 (poleg Trga sv. Frančiška)
TOČIJO SE PRISTNA VIPAVSKA, ISTRSKA VINA IN KRAŠKI TERAN.
DOMAČA KUHINJA
S POSTREŽBO MRZLIH JEDIL. Priporoča se TONE GULIČ.
pridržka prerokuje nova, neizogibna shylockovska podjetja. In po tržaškem vprašanju bodo prebujeni iredentisti, šovinisti in kominformistični hege. monisti mahali z nadaljnjimi funti mesa — irj oživljena fa-šistovska golazen že itak kriči na vse grlo: Pula, Raša, Rovinj, Reka, Dalmacija... In še naprej bi požrešna in poblaznela drhal spet pričela s svojo staro igro, nabrusila bi nože za Malto, Nizzo, Tunis, Gi-buti itd.
Tako po eni strani, toda po drugi, tretji...?
V Budimpešti, v Bukarešti, v Sofiji, v Tirani?
Vsakdo hoče kak funt mesa ter maha in maha s svojo zahtev® — vse na ukaz neke višje sile...
In Jugoslavija?
Jugoslavija je že spregovorila. Nisem beneški trgovec — je dejala, nisem podpisala nobenega kosa papirja, na podlagi katerega bi bilo komur koli dovoljeno trgati meso z mojega telesa, kos za kosem, čisto mirno, brez najmanjšega vznemirjanja, po mili volji.
Torej ničesar brez nas?
Ne brez nas in ne brez naše vednosti!
To je odgovor, že večkrat ponovljen, jasen, odločen in čist, odgovor človeka, ki mu je celota naše domovine sveta in nad vsako stvarjo nedotakljiva.
Illllllllllllllllllllllill
vam nudi najboljše jamstvo
Šivalni stroji najboljših svetovnih tovarn, tuji jn domači, industrijski in družinski, specialni za šivanje nazaj in na-prej. pritrjevanje gumbov, čipk, vezenje, in krpanje z garancijo 25 let. Skrajno ugodne cene od lir 10.000 naprej. Na obroke 50 Lir dnevno. Moderniziramo in kupujemo rabljene stroje po ugodnih cenah. Brezhibna popravila vsakršne vrste stroja izvršuje specialist za najboljše nemške znamke. Prodajamo omarice za stroje in sestavne dele za kakršno kolj vrsto stroja, električne motorje, svetilke itd. itd.
Slaroznana tvrdka TuSak vam nudi najboljše jamstvo TRST, Ul. della Guardia 15 - Tel. 95089
Svet za Ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo LRS
razpisuje vpis v dvoletno šolo za medicinske tehnike -rentgenske pomočnike. Pogoj za sprejem je: dovršeni 8 razred gimnazije z višjim tečajnim izpitom. Kandidati naj Vlože do 20. avgusta 1951 prošnje za sprejem na Svet za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo, odsek za strokovno šolstvo, prilože naj rojstni list, zadnje šolsko spričevalo in življenjepis. — Prošnje morajo biti kolkovane z din 10.—, priloge pa z din 5.—
MIZARSKA DELAVNICA
TRST Ul. Polonio 3
MIHELJ JOŽE
itpbeiešnu ubakavh&tnu minah-hita dela pa uijadtiilt cenah
Kopalna bmona
LU
Vse udobje - tekoča voda v sobah - dvorana za razne zabave • park - zmerne cene -odlična postrežba
HOTEL „PALACE“ Lit. 1650-2000 HOTEL „CEINTRAL“ Lih 1200-1400 HOTEL „H E L10 S“ Lit. 1200-1400
VOŽNJa IZ THSTA v UDOBNIH aUT01UII.il/taiVIH
ZA MOREBITNA POJASNILA SE OBRNITE NA
ADRIA EXPRESS, TRST, Ul. F. Severo, tel. 29 243
TRGOVINA
Trst, Ul. G. Vasari 10
OGLEJTE)
si nase izložbe .
Dospela nam je nova pošiljka spomladanskih čevljev za ženske in moške
E
sam <fcntu»sr@ TffflL
.1
©
&J
e
1
/J,i o/p/i tVi nuje fi« funtitfizn vvnVtaIn ih /{(('r/riCj ^mirfaVrtili le*« /i/ejfin'i.ifi'0
Krasna darila
po ugodnih cenah naprodaj v paviljonu
„D O M“
v kopališču Sv. Nikolaj
l/DtUC Vremenske prilike So ponovno y f\ r lyl r ustaljene in zračni pritisk je v I IlLIVIL. glavnem izenačen. Za danes se predvideva manjša pooblačitev. zlasti popoldne. Niso izključene tudi posamezne krajevne nevihte. Temperatura je v glavnem stalna. Nebo bo pa vendar pretežno jasno ali pa malo naoblačer.o. Najvišja temperatura je bila Včeraj v Trstu 28,5 stopinj, najnižja pa 21.2.
STRAN 8
ISFORTM POROCSLA
19. AVGUSTA 1951
I::::;::::::::::::
	';o;h
	,'ir l S
::: :::	
	
I	l ^
, 1|
ta I 1
iii:
I lil
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje:	Jug.	cona Trsita:	13.45:
Glasba po željah; 19.00: Vedre melodije, - V ponedeljek ob 13.00: Slavne melodije. — Slovenija: 9.00: Bezru«-ve pesmi z glasbo; 12.00: Zborovske	n;
Poročilo o padalskem prvenstvu z Bleda. Tret ■ 9.00: Kmetijska oddaja; 18.00: Uganite kaj I8r mo. — Trst I.: 21.03: Opera «Ernani».
Svetovno padalsko prvenstvo na Bledn
Po skokih v določeni cilj Todi Italijan Milani, drugi pa je Jugoslovan Janko Imtovac Slovesna otvoritev tekmovanja v petek - Rezultati prvega dne tekmovanja
LESCE, 18. — P0 današnjem tretjem skoku v cilj se je Italijan Enrico Milani pridobil svetovno prvenstvo v
sciplini s 686 točkami, drugi pa.	meh v mednarodnih
je Jugoslovan Janko Lutovae j športnih odnosih. Zato je prav,
letalstva pri nas, tem bolj, ker je znano, da je hotela sovjetska letalska organizacija, ki je
to
i tudi član FAI, preprečiti J ’ ’ odločitev in škodovati naši do-
s 653 točkami.
Tehnični rezultati so naslednji: 1. Milani Enrico (Italija) s 686 točkami; 2. Lutovae (Jugoslavija) 653;	3. Terency Wil-
liam (Anglija) 512; 4. Canna-rozzo (Italija) 502;	5. Caffa-
reddu (Italija) 456; 6. Thompson (Anglija) 450;	7.	Lampo-
da ob priložnosti, ko slavnostno začenjamo to mednarodno tekmovanje, izrečemo FAI in njenemu vodstvu zahvalo za objektiven postopek, za zaupanje in priznanje, ki ga je s tem izrazilo dosedanjim uspehom in napore in naših pogumnih letalce^ in posebej padalcev ter jugoslovanskim or-
vac (Jugoslavija) 433; 8. Lard! sanizatorjem tega izredno po-(Anglija) 429.	membnega športa.
Vsa zainteresirama svetovna
Popoldne se je začela druga disciplina prvenstva — skok z zadrževanjem. Prvi je bil Anglež Terency William s 555,2 točkami; drugi pa Jugoslovan
javnost označuje to prvo tekmovanje kot pomemben prispevek za večjo popularizacijo in za nadaljnji razvoj padalstva v svetu. S to prireditvijo
Pušic s 511 točkami. Favorita j »e JfTŠČa padalstvo^med tiste
« »K5Srjrs»J&"'ss
osmi in deveti.	,	sposobnejših športnikov sveta.
Uradnih rezultatov prvega I Toliko bolj je to dejstvo poskoka z zadrževanjem še ni, j membno, ker gre za dvig poker je italijanski delegat v j sebiie panoge, ki po svojem „«,»> »»«*«■
skusal osporavati Lutovcev; fjjkulturnih prizadevanj, ki skok. Jugoslovanski predstav- j zasledujejo razvijanje fizičnih Bik, ki ga je podpiral zahodno- i in umskih sil izrazito v obče-
nemški, se je italijanskim poskusom uprl.
Slavnostna
otvoritev
BLED, 18. — Za slavnostno otvoritev svetovnega padalskega prvenstva so se v petek ob 9. uri zbrali na letališču mesta vsi tekmovalci sodelujočih držav in častni gostje, med katerimi so bili član politbiroja CK KPJ Franc Leskošek, podpredsednik Prezidija ljudske skupščine FLRJ dr. Josip Rus, podpredsednik vlade LRS dr. Marjan Brecelj nekateri člani ylade irj drugi gostje.
Ko so se vse državne reprezentance uvrstile pri svojih zastavah je prvo svetovno prvenstvo v padalskih skokih otvoril generalni sekretar letalske zveze Jugoslavije, ki je med drugim dejal:
«Na 43. generalni skupščini FAI leta 1950 v Stockholmu j« bil sprejet predlog, da se padalstvo uvrsti kot športna letalska veja v okviru FAI. Tedaj je jugoslovanska delegacija predlagala organizacijo tega prvenstva. Kljub temu. da še nimamo dovolj organizacijskih izkušenj za tako velika tekmovanja, upamo, da bo to tekmovanje navzlic vsem napakam, imelo le svojo pozitivno vlogo kot prva manifestacija najboljših padalcev na svetu«.
Ko je inž. Matovič prevedel njegov govor v vse jezike sodelujočih tekmovalcev, je zbrane goste in tekmovalce pozdravil podpredsednik vlade LR Slovenije dr. Marijan Brecelj, ki je med drugim dejal:
uViada LRS smatra za svojo častno dolžnost prisostvovali svečani otvoritvi prvega svetovnega prvenstva v padalskih skokih — temu zelo pomembnemu mednarodnemu športnemu dogodku, ki bo v naši republiki. Zato mi dovolite, da v njenem imenu iskreno pozdravim vse prisotne oliciaine predstavnike drugih držav v FLRJ, ki so s svojo navzočnostjo dvignili pomen te prireditve, posebej pa izročam pozdrave vsem tekmovalcem Anglije, Švice, Francije, Italije, Nizozemske, Nemčije in Jugoslavije.
Sklepa mednarodne letalske zveze, da naj bo prvo svetovno prvenstvo v padalskih skokih v Jugoslaviji, ni sprejela s posebno radostjo le Letalska zveza Jugoslavije in z njo vsa naša športna javnost, ampak je ta odločitev navdala s ponosom in zadovoljstvom vse naše ljudstvo, ki s posebnim zanimanjem spremlja razvoj
narodno korist.
Dosedanji mednarodni športni stika Jugoslavije so v okviru splošnih naporov in prizadevanj naših narodov mnogo pripomogli, da je v svobodoljubnem svetu zmagala resnica o Jugoslaviji in da so se odnosi med nami m med drugimi državami ter narodi izboljšali. Brez dvoma je, da služi tudi ta pomembna športna prireditev enakim smotrom.
Pokroviteljstvo prvega svetovnega prvenstva v padalskih skokih je prevzel voditelj naših narodov maršal Tito. Naše ljudstvo vidi v tem priznanje dosedanjim uspehom te šport-
ne panoge v Jugoslaviji in velik poudarek njenemu nadaljnjemu razvoju. Obenem pa smatra to za izraz naše skupne volje za čim tesnejše in iskreno sodelovanje z drugimi narodi.
Izrekam dobrodošlico vsem inozemskim tekmovalcem in gostom ter želim, da bi se v Sloveniji dobro počutili in blagohotno sprejeli naše iskreno gostoljubje, pa čeprav bi se pokazalo tu in tam v skromni obliki. Tekmovalcem — junakom neba želim pri tekmovanju vso srečo im čim boljše uspehe. Kdorkoli bo priboril zmago svojim nacionalnim barvam. bo iskreno deležem našega priznanja in ponosni bomo, da je zmagal tu, na naših tleh«.
Nato .je spregovoril še vodja francoske tekmovalne ekipe in predsednik mednarodne padalske komisije g. Robert Cartier.
Tej slovesnosti pa so dali nepozaben vtis radovljiški pionirji in pionirke v slovenskih narodnih nošah, ki so po pozdravu Martinke Pavšič izročili vsem tekmovalcem lepe šopke rdečih nageljnov. Padalci so naše najmlajše sprejeli z objemanjem in poljubi. Angleški padalec Charles Thompson pa je iz svojega šopka vzel drobno cvetico in jo pripel mali piopirki na oblekico. Tudi na dva poljubčka ni pozabil.
Rezultati
prvega dneva
Rezultati prvega dne tekmovanja, ki smo jih objavili v naši včerajšnji številki in ki so bili posneti po poročilu italijanske agencije ANSA, so bili, kot smo ugotovili, precej netočni. Zaradi tega ponavljamo še enkrat točne rezultate
LAHKOATLETSKI DVOBOJ JUGOSLAVIJA - ANGLIJA
Določene reprezentance in izžrebane proge
BEOGRAD, 18. — V prostorih lahkoatletske zveze Jugoslavije je bilo žrebanje prog in vrstnega reda tekmovanja lahkoatle-tov, ki bodo sodelovali v lahkoatletskem dvoboju Velika Britanija — Jugoslavija 25. irj 26. avgusta v Beogradu. V imenu veleposlaništva Velike Britanije je bil pri žrebanju navzoč g. Keneddy, v imenu Lahkoatletske zveze Jugoslavije pa so bili navzoči med drugimi tajnik zveze Slavoljub Djurič, predsednik prireditvenega odbora Milan Kovačevič in tehnični vodja prireditvenega odbora Artur Takač.
V disciplinah teka bodo lahko, atleti nastopili na naslednjih progah:
100 m: Bailey, Pecelj, Sher-ton, Jovanovič; 200 m: Pecelj, Bailey, Sabolovič, Sherton; 400 m: Sabolovič, Wint, Račič, Hlg-ginso; 800 m:	Ottenheimer,
Wint, Keneševič, Parlett; 1500 m: Ceraj, Nanke, Ottenheimer, Banister; 5000 m: Ceraj, Ba-kett, Pavlovič, Chatway; 10.000 m: Plrie, Mihalič, Hesketh, Ste. fanovič; 110 m zapreke: Parker, Zupančič, Hildreth, Lorger; 400 m zapreke: Zupančič, Whittle, Radulovič, Scott; 3000 m: Sege. din, Disley, Djuraškovič, Cray.
V skokih bodo tekmovalci nastopili po temle vrstnem redu: skok v višino: Pavit, Hršlak, Peterson, Dimitrljevič; skok v
daljino: Walker, Radovanovič, Williams, Brnat; troskok: Wil-tiams, Vaš, Cross, Radovanovič; skok s palico: Dušanovič, Brod, Milakov, Elliot.
Meti: disk: Pharach, Krivokapič, Savidge, Clark; kladivo: Žerjal, Duglas, Gubijan, Clark; kopje: Savidge, Vujačič, Den-ley, Dangubič; krogla: Krupa-lija, Pharach, Serčevič, Savidge; štafeta 4 x 100 m: prva proga Jugoslavija, druga proga Velika Britanija; 4 x 400 m: Velika Britanija, Jugoslavija.
Take so torej reprezentance, ki se bodo prihodnjo soboto in nedeljo pomerile y Beogradu. K sestavi jugoslovanske reprezentance ni večjih pripomb. Manjkajo nekatera znana imena — državni rekorder v troskoku 'Zagorc ni v formi; bivši državni rekorder na 800 m Hanc je zaradi bolezni za dalj časa prekinil trening in še ne dosega najboljših rezultatov, poleg tega ga ni bilo na izbirnem tekmovanju v Zagrebu. Na 400 m z zaprekami sta Ra-dumovič in Celjan Kopitar dosegla enak čas; izbira je padla na Raduloviča. Cudi. nas pa, da v metu diska v reprezentanco r.-i bil postavljen Ljubljančan Janko Miler, ki je s 46.50 m nedvomno drugi najboljši metalec diska v Jugoslaviji.
prvega dne svetovnega padalskega prvenstva:
Kmalu po deseti uri so zabrnela prva letala. Okoli njih pa so se zbrali padalci. Zreb je odločil, da bo prvi skok na prvem svetovnem prvenstvu izvedel mladi Nizozemec Cor-nevin. Skočil je 192,8 m od središča kroga.
Predpise za skok v krog so pred tekmovanjem spremenil v toliko, da so krog razširili na r = 200 m in da padalec skoči iz letala v višini 500 m namesto prej določenih 600.
Italijan Bordignon Gianfran-co je skočil izven kroga. Tudi mlada francoska tekmovalka, ki s0 ji pred poletom vsi želeli uspeha, ni imela sreče. Veter jo je zanesel 220 m daleč od središča kroga. Zelo lepo ie pristal Anglež Charles Thompson na 124 m. Vampo-vac je padel na zemljo pri 147 m. Favorit tega prvenstva Italijan Salvatore Catnnarozzo je pristal pri 26 m, ker pa je s padalom preveč drsel, mu bodo odbili 50 točk. Italijan Ri-naldi ie skoči v prvi seriji skokov izven kroga. Tudi Staniča je zaneslo izven kroga. Vajo Vukčevič pa se je dotaknil zemlje pri 165.4 m. Francoz Larrcl ie dosegel 107 m, do-čim je Švicarja Hansa Wa!tija zaneslo izven zaželenega cilja, Tudi Jevtič je bil neuspešen. Italijan Milani pa je lepo pristal na 132 m. Zelo lepo je skočil Janko Lutovae, ki je v pospešenem padcu pristal na
5.9 m. Angleški major Terence j Wiilliams je skočil 170.5 m od j središča kroga. Francoz Chalon j pa 110.3 m. Zadnji skok v kon-! kurenci prve serije skokov je j izvedel Italijan Giuseppe Ca-fairetto, ki je skočil izven kroga.
Na koncu prve serije skokov v krog pa je Danica Ra-buza, ki tekmuje izven konkurence, pristala izven kroga.
Čeprav je včeraj popoldne pihal močnejši veter, so padalci dosegli mnogo boljše rezultate kakor y prvi seriji skokov v krog. V popoldanskem tekmovanju so na središču kroga zakurili ogenj, čigar dim je padalcem v letalu kazal smer vetra. Najboljši skok je izvedel Italijan Milami s 30.71 m od središča kroga. Za njim so se uvrstili:
Vampovac (Jugoslavija) 36,6 m, VVilliams (Anglija) 51,8 m, Caffaretto (Italija) 68 m, Stanič (Jugoslavija) 100 m, Luto-vac (Jugoslavija) 109,7 m, Bor-dignon (Italija) 112,3 m. Jevtič (Jugoslavija) 129,9 m, Riinal-di (Italija) 143,4 m, Cannarozzo (Italija) 145 m, Walti (Švica) 145,4 m. Lard (Francija) 158,6 m, Thompson (Anglija) 167,5 m, Vukčevič (Jugoslavija)
183.9 m.
Nizozemec Cornevin, Franco, za Chalon in Monique Laroche ter Danica Rabuza so skočili izven kroga.
Crvena Zvezda-
Vojvodina 1 :0
BEOGRAD, 18. — V današnji tekmi za prvenstvo prve jugoslovanske nogometne lige je beograjska Crvena Zvezda premagala novosadsko Vojvodino z 1:0 (0:0). Edini gol je dal Mitič V 71-minuti iz enajstmetrovke.
Palada in Branovič
finalista v Opatiji
ORATJA, 18, — Na teniškem turnirju v Opatiji je v polfinalu za posameznike Palada premagal Avstrijca Eggerta, Bra-
novič pa je dosegel znaten uspeh z zmago nad znanim brazilskim igralcem Nierom. V finalni borbi se bosta torej srečala Jugoslovana Branovič in Palada.
V finalu za ženske posamezno se bosta srečali Jugoslovanka Črna dak in Švicarka Holm er.
MILANO, 18. — Po tekmah za izbiro italijanske reprezentance za kolesarsko svetovno prvenstvo na dirkališču, je tehnični komisar italijanske kolesarske zveze dokončno sestavil reprezentanco za diletante jn profesionalce, razen za sredi nje proge, kjer bo izbirno tekmovanje v torek. Med1 izbranimi je tudi Bevilacqua za zasledovalne tekme profesionalcev. Vendar se zdi, da spor z Bevi-lacquo, ki je nezadovoljeni, ker ni bil vključen tudi v reprezen. tanco za cestno prvenstvo, še ni končan.
LONDON, 18. — Skupina šest egiptovskih plavalcev bo prihodnji teden poskušala preplavati Rokavs.k preliv v obeh smereh- Egipčani upajo, da se jim bo to posrečilo v približno 20 urah.
KINO
V TBSTU
Excelsior. 15.30:	«Napetost»	R.
Basehart.
Nazionale. 15.30: «Klienti moje žene* L. Parks, B. Hale.
Fenlce. 15.30: »Mesto groze* E. Keyers, Ch. Korvin.
Arcobaleno. 15,00: «Crno mesto*, C. Heston, L. Scott.
Astra Rojan. 16.30: «Jaz sem Ca-pataz* R. Rascel, S. Pampanini.
Alabarda. 14.00: «Od polnoči do zore*, M. Stevens, G. Stomv.
Azzurro. 14.30: «Sest žen Barba-bleu-ja». Toto, I. Barsizza.
Garibaldi. 15.00: «Zastruipljene puščice* F, Tucher. A. Mara.
Ideale. 14.30: «Sin zločina* A. Blyth, G. Brent.
Impero. 14.30: «Giuseppe Verdi jn njegove nesmrtne harmonije* F. Giachetti, M, Cebotari, B. Gigli.
Viale. 14.30: »Proti zakonu*.
Italia. 14,30: «Krčma štirih vetrov*. L. Bali, J. Hodiak.
Kino ob morju. 15.30: «Zločinci so med nami*.
Marconi. 14.30: «Ni mogoče nadaljevati z ubijanjem* G. Ford, E. Drew.
Masslmo. 14,30: «Crrai gusar* J. Marlowe, P. Armendariz.
Novo Cin*. 14.30: «Blazne norčije* J. Carson.
Radio. 14.30: «Paciiiški orli* R. Russell.
ZADNJA POROČILA
PROCES ZARADI UMORA
jordanskega kralja Abdulaha
Pred vojašk m sodiščem, proti kateremu ni priziva, odgovarja osem obtožencev za sokrivdo pri umoru
AMAN, 18. — V kraju Ab-<3ali piri Amanu, y vojašnici Arabske legije, se je začel proces proti 10 osebam, ki so ab-taženie sokrivde pri umoru jordanskega kralja Abdulaha,
Kralj Abdulah je bal umorjen, kot znano, 20. julija v Jeruzalemu, ko je stopil v mošejo, da bi opravil sobotno molitev. Umoril ga je krojač Mu-stafa Sukri Ušo, član arabskih «dinamifc‘kih skupin* medi vojno z Izraelom. Morilca je A,b-dulahova telesna straža takoj ubila.
Proces se vrši po izrednem zakonu in sodišče bo odločalo brez možnosti priziva. Predsednik sodišča je pomočnik načeL nika štaba Arabskfc legije Abdul Kader paša el Djundi. Tudi ostali člani sodišča in. tožilec so vojaki.
Obtoženci so: dr. Musa Abdulah Husein; pater Ibrahim Ayad, frančiškan, bivši član arabskega odbora za narodino obramlbo in nekdanji poverjenik za obrambo Jeruzalema pred izrae Iškimi napadi, dr. Daud Hussein, bivši zobozdravnik, ki je pomagal organizirati vojaške formacije «svetih bojevnikov* med borbami med Arabci in Zidii leta 1948, Tev-fik Husein, visok svečsnik Omarjeve mošt je, ki ie eno izmed1 najbolj čaščenih svetišč med Mohamedanci. in tri jeruzalemski trgovci. Dva obtoženca bosta sojena V odsotnosti: polkovnik Abdulah Tell, bivši guverner Jeruzalema in Musa Ahmed Ayubi, bivši trgovec v Jerulazremu. Oba sta zbežala v Egipt.
Po uvodnih formalnosti je tožilec Ualid bej Šalah še enkrat prikazal zgodovino umora,
ki ga je označil kot «najpod-lejši zločin, ki je bil kdaj koli izvršen v Jordaniji*, in nato prebral imena številnih oseb, ki so bile aretirane po atentatu, ki pa še niiso prišle pred sodišče.
Po čitanju obtožnice so se štirje obtoženci priznali za krive
po nekaterih točkah obtožnice, štirje pa so rekli, da so nedolžni. Nato j,e sodišče dovolilo, da si branilci lahko ogledajo dokumente o preiskavi in da smejo govoriti z obtoženci, toda samo y prisotnosti policijskih funkcionarjev.
Poleg obtožbe sokrivde pri umoru kralja Abdulaha in zarote za ta umor, so nekateri obtoženci obtoženi tudi za druga kazniva dejanja (nagovarjanje k umoru itd.).
en prost dan. Čudimo se pa, da je potrebovala Moskva 27 let za spoznanje, da Leninov smrtni dani ni povod za prazno.
vanje.
Toda take sklivnosti so nekaj navadnega za nedoumljivo stalinistično oblast. Nič skrivnostnega pa ni v dejsvu, da so a tem še bolj privili sovjetske množice z namenom, da bi iztis. rtili iz njih še več žuljavega dela. Prav tako očiten pa je tudi namen sovjetskega vodstva, da bi zmanjšalo Leninov pomen v sovjetski zgodovini. Stalin, ki je likvidiral Trockega, Buhari-na, Zinojeva, Kameneva in mnoge druge sovjetske veljake, ki so pomagali ustvariti sovjetsko državo, postaja morda ljubosumen tudi na Lenina, s katerim mora deliti slavo za dogodke leta 1917. Ker je Lenin že mrtev, ga sicer ne morejo postaviti pred sodišče in podvreči «čistki», zato Pa so morda izkoristili zdaj prvo boljšo priložnost, da utrdijo bodoče božanstvo ljubosumnega gospodarja nad sovjetskim življenjem, ki zdaj vlada v Moskvi. Toda ali se lahko nadeja, da se bo po njegovi smrti z njim kaj boljšega zgodilo, ko pa je dal sam vzgled v tem oziru?* se sprašuje člankar «New York Timesa*.
Ameriški komentar
k Stalinovi borbi proti Leninovemu spominu
NEW YORK, 18. - «New York Times* opozarja v enem svojih člankov na dejstvo, da so Sovjeti te dni razglasili spominski dan Leninove smrti za delovni dan, in pravi med drugi:
«Kakor je naznanila Moskva, bo odoslej 22. januar, to je spominski dan Leninove smrti, navaden delovni dan, ne pa praznik kakor doslej. Uradno so ta ukrep upravičili a tem, češ da so tako ugodili želji večine sovjetskih, delavcev.
Ce se Kremelj še ne poslužuje kake množične miselne telepatije. je težko razumeti, kako je mogel zvedeti za mnenje večine delavcev o tem. Se težje je razumeti, zakaj naj bi si sovjetski delavci, ki delajo 6 dni
na teden in imajo že itak ma-	ločene	za	Vzhod,	nato	pa za
lo prostih dni, želeli izgubiti še	oddaje,	določene	za	Zahod.
Televizija
med Atlantikom in Pacifikom
NEW YORK, 18. — »American Telephone and Telegraph Company» objavlja, da do v septembru dvorila kratkovalovni relejni sistem, s katerim bo lahko prenašala televizijske oddaje med New Yorkom in Tihomorsko obalo. Izprva bode uvedli omrežje za oddaje do-
Nova organizacija
nemških nacistov
HAMBURG, 18. — V zahodni Nemčiji jie bila ustanovljena nova fašistična organizacija, ki je razširjena Po vsem zahodnomemškem ozemlju. Novi organizaciji je' ime «Nemškii brambovci* (Freikonps Deut-schland).
Na tiskovni konferenci sta dva voditelja tega gubanja, Karel Heinz Neumann, bivši član nacistične stranke, in Herman Letna, bivši podčastnik SS-di-vizije «Totenkopf» (mrtvaška glava) > izrekla svojo odobravanji«. programa nacionalsocialistične stranke. Pokrajinske organizacije te skupine imajo simbolična imena k*>t «Doe-nitz», «Maršai Petain*, ali «Da3 Reich* itd.
Strahovit vihar
na Jamaiki
MIAMI, 18. — Vse zveze z otokom Jaumaiiko so prekinjene zaradi izredno močnega tropskega viharja, ki je divjal Včeraj ponoči. Hitrost vetra je dosegla 200 km na uro. Zadnja poročila iz Kingstona, glavnega mesta otoka, so včeraj opolnoči govorila ° približevanju viharja. Popolna tišina, ki je nato sledila, daje misliti, da je bilo dlivjanje vetra strahovito in da je škod® ogromna. Pretrgani so celo podmorski kabli, ki vežejo Jamaiko z ameriško celino in z bližnjimi otoki.
Pozneje so javili nekatere podrobnosti. Ne navajajo pa materialne škode in tudi ne, ali so bile človeške žrtve.
Savona. 14.00: »Anjerita« «
»F- „ G. Ki®
nu», M. Rooney. ., VUtorio Veueto. 13.30: «T „
šketirji*, L. Turner,
POLETNI KINO:
Javni vrt. 20.45:
Rojan. 20 in 22: «Noč i#®* F. Severo. 20.45: ((Lepd” kopanju*.
Skoljer. 20.45: »Kužek*. Brocchelta. 20.45:
Vittoria. 20.15: «May»> sirena*.	tp
Ginnastica. 20.30: »Kart«* ^ stariki*.
RADI®
JU«OSIiOVA)*){
CO N B T K *
NEDELJA 19.6.1** Oddaja v slovenščini:	gj
Poročila ob 8.00,
23.05 — 8.15 jutranja Za naše kmetovalce. P Petra Iljiča Cajkovsk«, Mladinska oddaja:	jjtS1
pripovedoval. 10.00 vokalni kvintet, oddaja za Bujščino: A a .j rak. 13.45 Glasba SO Pesmi jugoslovanska}
17.00 Dve Suppejevi^;;? 17.15 Domači zvoki:
Sonja Draksler, Božo „.Jf Avgust Stanko. I?*50 k,#.
18.00 Smetana: Vltava. fj| dre melodije. 19.15 gled. 23.10 Glasba & w Oddaja v Italijanščini- p
7.30 Jutranja ba R. Korsakova. I2-0: , fiz skladbe. 12.45 MojStriJH
13.00 Slavne melodije- L-v glasba. 20.CO Operna gi** Trio Novacord. glasba. 22.15 Plesna | Nokturni.
kLO VES I**
9.00 Bezručeve P«5® 1 ■ 9.40 Češke, slovaške i", narodne pesmi. lO-00 jjjj -ski simtonični koncert- . t dijski feljton, ll-i^prilrfl gl2Sbo po svetu. slovenske zborovske ski j-Zabavna glasba. 13.00.Id
pril) ;4
slovenske zborovske ss‘
,3.30 *L_
pionirje in cicibane.	f/ri
ste - poslušajte!	pjfJJ
ohcet in še kaj. tj'V,.,#-Liszt, Chopin. 18.00 T*, j# igramo! 19.10 Igra va4y
19.30 Giacomo Puc#^,*’ Butterfly. 22.10 Repo^/A movanju za svetovno skokih s padobranonn 1tj 1> drich Griese: Zima. ** bavo in oddih.
TE8f **’ ,j/
8.45 Vesela glasba. ^ / ska oddaja. 9.30 L&ZO'
11.15 Dve Salnt SaenJ^lj,
11.30 Aktualnosti. II«5 jjLi
Rapsodija v modrem- Aj’ melodije do melodije. ‘ d. ki in polke. 13.00 GiagftS ljah. 14.30 Popoldan
Glasben^, arlng 2 solisti. 17.00 To, kar posluša. 18.00 PlesnA, ivj,
18.30 Slavni pevci. 1®-'“J n ninov; Koncert št. 'J. opfj
19.31 Veseli ritmi. 20-W M glasba. 20.30 Športna U) J
20.35 Pestra glasba-venske pesmi. 22.00 f. simfonija za violino.
ski jazz. 22.45 PrilJu,%#‘ dije. 23.00 Skinner: Atf/,
23.15 Napoved časa 'n (
23.35 Polnočna glasba.
tkst I- J
8.00 Jutranja glas?8'-ij5^)| na glasba. 9.25 Vesela Lj Ij. Oddaja za kmete. ‘Ibj glasba ln pesmi, 12.1°
13.25 Pesmi. 14.30 Giag!,« zija. 15.10 Jazz. 16.00 16.30 Glasba iz fiho^- POfJ fonični koncert. 18.2» , fj De Palma. 18.35 19.00 Pestra glasba. ske pesmi. 21.03 Opera
Kernove, Porterjeve Uj, f/f, melodije. 16.00 Koncr zbora. 16.20 Glasb« , 16.30 Fred Warlng z
KINO NA OPČINAH predvaja da*«* nedeljo ob 16. uri film trajne vred*
rvif oviti
Dfamati&ni prizori so iz re^nicne^a živiljenda i,rl se pripetijo mnogim. Predstave se nadaljujejo ob
prostem na hladnem, prostranem dvorih
m
Tam je odložil klobuk in suknjo, odprl svojo podol-gasto črno torbico, kakršne nosijo odvet-niki s sabo po komisijah, in iz nje vzel obrisafo, da, jn britev, da, in tudi Škarje in glavnik, da, ln milo, sploh vse, kar treba za brivski obrt. Pripravil je stol, pripravil Je vodo v umivalniku in potem so polagoma prlha. jall starejši im mlajši gospodje Iz tega in onega urada — prvi je bil vsakikrat na vrsti gospod davkar in vse je ostrigel in obril ali oboje, kakor je nanesla potreba, v splošno zadovoljnost in za groš ceneje nego brivec v Lučah, gospoda davkarja pa celo čisto zastonj.
Ko je vse svoje naklonjene naročnike obril, počesal in ostrigel, je Sel v gostilno pri »Pošti* in tam Jedel poparjene, z maslom zabeljene žemlje. Poparjene žemlje je zelo ljubil, toda v Muhoboru 6e Jih ni dobilo ln Muhobor-ci so bili celo ponosni zato in so zaničevali Lučane za-
radi poparjenih žemelj. Tako je polagoma prišel čas, da je sedel na pošto in se zopet odpeljal v ljubljeni domači trg.
Doma pa je potem v mogočnih besedah pravil Slavici, kako in kaj je bilo na sodniji.
«Bogaml», je razkladal, «en mesec do šestih mesecev za-pora bi dobil gospod župan na mojo tožbo, tako Je zapi-sano v paragrafih! Pa sem rekel: «Slavna sodnija*, sem rekel, »jaz vem, kako kazen ukazujejo paragrafi na razžaljene časti, ali tožil sem Jaz in zato pravim, župan ne bo kaznovan, jaz umikam tožbo!* Ko sem tako rekel, pa ni smel sodnik več obsoditi gospoda župana ln gospod župan je bil prost.
Gospodična Slavica ni diru. gega rekla nego: «Zs»; kar z grozo Jo Je navdajala moč gospoda Krunoslava.
Gospod Krunoslav pa je naprej razmotrival:	«Jaz
sem se *e naučil polno paragrafov, bogami! Paragrafi zoper razžaljlve besede: šest
mesecev zapora! Ostra ka-zen za gole besede! Ce se pa koga drugače razžali, ne sa-mo z besedo, ampak drugače recimo z roko ,onda Je kazen še mnogo višja. Ce bi me kdo razžalil z roko in bi ga jaz tožil, bogami...*
Kakor po naključji ge je dotaknil roke gospodične Slavice in ker se mu ni umaknila, Jo je pač Se pobožal ali stisnil ali celo po-ljubil in vse to je trpela ugnana gospodična Slavica. Tako je prekanjeni gospod Krunoslav koval svoje železo.
Izmed važnejših domačih vesti bi bilo še zabeležiti, da je med kočarji, ki so izdelo-vali «klince», vrelo.
«Reveža se že res vsakdo loti*, so rekli- «2upan, ki v rešetih spravlja bankovce, bi nam revežem rad odpeljal še tiste krajcarje, ki jih vča. si zaslužimo za pot na luško sodnijo. Ne maramo sodnije v Muhobor, pa župana tudi ne takega!*
In so imeli svoje skrivne shode ln pomenke.
MUHOBORCI
NAPISAL FRAN MILČINSKI ■ FRIDOL1N ŽOLNA
visoka gosposka usede na I — to je tudi njihova osebna I pošteno podporo, *
:
Tako se Je torej pletlo živ. ljenje po Muhoboru.
Tiste dni je bilo, pa je sedel v občinski pisarni tajnik Podržaj; kadil je pipo in obračal dopis luške sodnije s to vsebino: Občina nasvetuj sposobnega moža, kateri bodi za sovaruha osmim sirotam ubogega gostača, ki ga je bila pretekli mesec pobrala smrt! — Koga bi nasvetoval? Vsak se bo branil-Da, če bi sirotki imeli kaj dediščine,, potem bi Jim ne bilo sile za varuha, tako pa...
Tačas so se po veži začuli krepki koraki. Tajnik jih je poznal, še pogledal ni proti durim, ko so se odprle in Je vstopil župan.
»Zanikrna sodrga, bes te plentaj!* se je jezil.' «Ali si videl, tajnik, kako svinjsko
so mi nocoj namazali hišo s kravjekom?»
«Dobro so jo namazali*, je rekel tajnik, »prav gosposko!*
«Ce jih dobim v roke, sa-kramenske falote..-* je rohnel župan.
«A11 jih ne poznaš?* se je začudil tajnik. «GleJ Pa sem mislil, da si jih sam najel! Veš, zaradi dviga sodnih opravil...*
«Sema, kaj bi norce bril*, ga je nejevoljno zavrnil župan. Ustavil se je pred njim. «Ne vem, kaj me vedno Spi-kaš s sodnijo. Mar tl ni všeč, da dobi Muhobor sodnijo? Ali si občinski tajnik ali ne, ko tako rekoč nasprotuješ očitnim koristim trga?* «2upan, imej pamet!* je rekel tajnik. «Na tak način
ne dobimo nikdar sodnije, razen če postane Krunoslav Batič pravosodni minister-Saj gospodje zgoraj, ki imajo stvar v rokah, niso tepci.* »Zakaj bi ne dobili sodnije? Edini zadržek je prenizko število tožba in pravd. To Število pa zdaj raste, izredno raste!*
«Ali za koliko časa, Zupan! Saj vidiš, že zdaj se nikomur več ne ljubi letati v Lu. če, kjer ga gledajo kakor kravo s klobukom. Vem, da se tebi tudi že upirajo te ko-medije! Le brivec, edini brivec skrbi še za dvig sodnih opravil.*
»Saj je plačan za to», Je rekel župan.
«Se že Se naveličaš plačevanju*, Je pripomnil tajnik. «Ali res misliš, da se vam
vaše predpustne tožbe? Dru. gega Muhobor pri vsem tem ne bo dosegel: nesmrtno se bo osmešil pred širnim svetom do poznih rodov. Sodnije pa ne bo dobil, Kvečje-mu norišnico!*
»Bomo videli!* je rekel župan. »Poslanec nam jo Je obljubil. Zato ne odnehamo, pa ne odnehamo. — Sicer pa, kdor te sliši in tvoje be-sede, bi lahko mislil, da prav tl in nikdo drugi ne tiči za onim prijaznim pismom brez podpisa-*
»Bi se mi pač škoda zdelo črnila in. papirja*, se Je za-krohotal tajnik. «Se pisal tl bom, kar tl lahko naravnost povem v lice! — Kje so pismo skovali, m težko uge-niti. Le dokaza nimaš, da jih primeš.*
«Ali tudi tl misliš tako. da sta pismo in krav j ek iz istega vira?*
»Kako pa drugače! Krav-jek, to je tako, kakor bi bili pustih svojo posetko. Ono noc so tl cepljence porezali
stroka.*
»Prokleti lumpje, pa kako zdaj vkupe drže! Nič več se ne tožarita med sabo, roko-mavha. Čakajta, vaju že še dobim v pest, pa če sam po-noči stražim okoli hiše. Tako je! — Ali je treba kaj podpisati?*
»Tukajle vpraša luška sodnija, kdo naj bo za varuha Skrjančevim sirotam? Koga naj nasvetujem, kaj praviš?*
»Kar zapiši tistega falota, Civho ali Smerajca ali pa oba, da bosta imela vsaj kaj sitnosti ln zastonj potov, rokovnjača zanikrna!*
»Pa se bosta branila.* »Naj se, pot bosta pa le imela na sodnijo. Ce se u-branita, potem Je Se vedno čas, pa ti prevzameš sova-ruštvo, saj tako nič nimajo Skr Janče vi.»
»V hudi revščini so», Je rekel tajnik, »če bom jaz so-varuh, jaz se bom potegnil zanje, občina Jim mora dati
nično potre bni>
»Kje bomo pa boš za sovaruha- ' m tem zapisal sveto ^ mažarja, ta s® n i
penči zoper vsak0 •fr — naj nadenj le ^ svojim drobižem- Jj kako je to- Ali nj1 ih
zapisi Smerajca jfa Vrag ju raztrgaj pj kose! — Ali j® s , f gega? - Pa Kremi je protl ejr da postal je 1° j vzdihnil:	tJ»	j
»Vsega sem »*> b«• -vrgel županstvo, 0	^
trd1
vek se peha ih ti
stvo
P*
čino in kar žahJ®^
smeh in sovra-
kel doma! Kako
]fl>
moja stara, s me hodi gleda11-prijazne besede	I
«oh». Dvajset let bn p ročena. vedno	p8’
zadovoljen, s ta kršna je zdaj—* ^
(Nadalievan^
15°
iiuimNi-STVO- IJLICA MUNTECCH1 6 III nad. — Telefon Stev 93-808 In 94-638, — FoStnt predal 502. — UPHAVA UlJCA SV FRANČIŠKA it ^0 ■» Telefonska *t. 73-38. OGLASI: od 8 30 - 12 In od 15 - I«*. Tel. 73-38 Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca' trgovski 60 finančne*
upravni 100~o8mrtnlce 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg urednik STANISLAi^RFNKO Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica. Ul S. Pcltlco 1-TL Tel 11-32 Koper. Ul Battlstl 301a-l Tel 70
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din, FLRJ: Izvod 6, mes»cn°
inozemske*8
D.ZC.
Poštni te-kočl račun za STO ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Llubllnna Tvrševa 34 tel 20-09 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska