št«v. 114 TRST. v torek 25. aprila £911 T©6aJ XXXVI IZHAJA VSAK DAN lotfl «b Mdeljah la praznikih ak 5., al peaarfelJUh ak •. i)«tra|. Feeamt£ne iter. aa prodaj ai o po S nv6. (« atot.) t aanogih tobakarnab ▼ Trat® is okolici, Gorici, Kranjn, 84. Pefcrm, Postojni, Satani, Nabrekni, St. Lnctfi, Talaafo«, Ajder-Ifeini, Dornberga itd. Zastarala Mar. pa B a?*. (!• stot.). oslabi se računajo ha milimetre t ibokeeti l nadaljna vrsta E 2. Mali oglaai po 4 atot. beaeda, naj-Manj pa 40 stot. Oglase sprejema Ineeratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upmTl „Edinoati". — Plačljivo In atoiljiva a Trst«. 5P1N0ST Glasilo poaUintgt drultva „Kdinoet^ mm Primorate, NAROČNINA ZNAŠA v r »m*4! •al« lato 24 K, pol leta II K, 3 mesece • K; aa na-~ brea dopoelane naročnine, aa uprara na ozira. -m .ne M<*IJafe* !*«»*>• ,^SHOITI" aluti a* •Me lete Km <-aa, aa »al lata Era S aO. ▼ai dcfdei naj m pofcljaio na vadniAtvo lista. Nefranka- piaaaa aa m afrejeaaje la refceptal m aa vraiaja HarsIMMs.oflaae in raklamaegeje potikati aa apraro liste. DMMOSTVO i atfaa Oierfie Gaiattl It (Naredal Um) lad^atatt te edforemi urednik ftTEFAN GODINA. Lastnik konearog Hala ,Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" zadruga s eaaejenias poroštvom ▼ Trata, ulio« Oiergio Oalalti iter. 18. — PoItne-tiraellaKnl raCnn H. 94VC52. TELEFON it. 11-57. BRZOJflUNE UE5TI. Proti potovanju kralja Petra v Budimpešto. DUNAJ 24. „Morgen" poroča iz Bele-gagrada, da se hoče poslati kralju Petru adreso z mnogimi podpisi, v kateri bi se ga prosilo, da opusti svoje potovanje v Budimpešto. Francoska vojaška misija v Rimu. • RIM 24. Francoska vojaška misija, ki je danes zjutraj dospela semkaj pod vodstvom generala Michela, je vzročila kralja lastnoročno pismo predsednika Fallieresa v kateri sporoča isti svoje čestitke povodom 50-letnice ujedinjenja Italije. Aretacije v ruski Poljski. PETROGRD 24. V ruski Poljski nadaljujejo aretacije. Doslej je bilo aretiranih nad 300 oseb, večinoma Židje viših slojev. Govori se, da so oblastnije odkrile socijalistično revolucionarno organizacijo. Japonci proti novemu mandžurskemu guvernerju. TOKIO 24. (Petr. brz. ag.). Imenovanje Japoncem sovražnega Hao-Erh-Hsina generalnim guvernerjem Mandžurije je tukaj vzbudilo vznemirjenje. Listi vidijo v tem imenovanju neprijazen korak kitajske vlade proti Japonski in se boje vspričo protijapon-skega razpoloženja novih zapietajev v Mandžuriji. Premirje v Meksiki. EL PASO 24. Poveljnik ustašev Ma-dero in zastopnik vlade Navarro sta podpisala premirje petih dnij, ki je pričelo včeraj opoludne. Mirovna pogajanja pričnejo takoj. Pogoji stavljeni od vlade so zelo ugodni. — Vprašanje o odstopu Diaza ni omenjeno. Gotovo je, da so ustaši radi tega pripravljeni za pogajanja, ker je nevarnost, da bi se Združene države umešavale, ako bi spor nadaljeval. Na Kitajskem ni več kuge. PEKING 24. Dekret kitajske vlade razglaša, da je kuga ponehaha. Za kugo je umrlo okoiu 60.000 ljudi. Boji v Jemenu. CARIGRAD 24. Listi poročajo, da je prišlo pri Ebki do boja mtd turškimi četami in ustaši pod povel(stvom Said Idrisa. Poslednji so bili baje poraženi. Vrhni poveljnik pravi, da je oddelek, čet osvobodil Hage. HODEIDA 24. V pristaniščih E1 Wesir in Et Birk ob Rdečem morju so Arabci oplenili ladije s provijantom, določene za posadko v Asiru. Dogodki v Maroku. PARIZ 24. Ministerski predsednik je imel z ministrom Cruppi-jem in Berteauxom konferenco, katere sta se udeležila tudi načelnik generalnega štaba in general d'Amade. Na konferenci je bila prečitana brzojavka generala Moiniera, da je pripravljena za odhod mala kolona, določena v podporo šerifske mehale. PARIZ 24. Vlada je na predlog vojnega ministra in ministra mornarice sklenila odposlali v Casablanko 10.000 mož pehote in 2000 konjenikov in topničarjev. Te čete odidejo takoj. General Moinier razpolaga že z 11.000 možmi. Ja pojačanja bodo koncentrirana v ozemlju Šauja. LONDON 24. Dopisnik „Moming Poste" poroča iz Tangerja, da je zvedel od za- PODLISTEK. Udovica. Povest Iz 18. stoletja. — Napisal L E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs. nesljive strani, da francoska ekspedicija, odišla iz Alžirja stalno zasede Fez. Dopisnik pravi, da se Maroko razdeli: Francija si pridrži vse vztočno pokrajine iz Casablanke do Alžirja, Španska dobi obrežje rifa in zaledje morda do Tetuana, Nemčija dobi premogovno postajo z zaledjem, Anglija zasede Tanger. TANGER-24. Iz Feza poročajo od 17. t. m.: V mestu vlada mir, položaj je nespremenjen. TANGER 24. Semkaj dospele od stotnika Moreaux odposlane vesti se glase malo pomirljive. Bati se je, da izbruhne upor dveh rodov. BEROL1N 24. Glasom vesti iz Feza od 15. t. m., niso bili Evropjeci v nikaki nevarnosti. LONDON 24. „Westminster Gazete« izraža prepričanje, da francoska vlada ne namerava nikake vojaške okupacije Maroka : 1) ker bi to utegnila dovesti do mednarodnih zapietajev in 2) radi notranjih težav, ki so nasproti tej okupaciji. Solnograd 24. Okolu 130 delavcev celuloidne tovarne v Halleinu je proglasilo štrajk. Petrograd 24. Danes je bila v navzočnosti velikega kneza Aleksandra Mihajloviča otvorjena mednarodna zrakoplovna razstava. Rim 24. Danes dopoludne je bila tu otvorjena prva mednarodna razstava za umetne fotografije. Išl 24. Prelat Franc Weinmayr je danes umrl. Dunaj 24. Na današnjem glavnem shodu Škodovih tovarn je bilo sklenjeno razdeliti od čistiga dobička 3,637.278 K dividendo 20 K. Ahileion 24. Avstro-ogrska eskadra je danes predpoludne priplula v Krf. Dunaj 24. Ogr. biro poroča z Dunaja: Cesar je danes ob 12 30 popoludne vsprejel v posebni polurni avdijenci ministerskega predsednika grofa Khuen-Hedervary-ja. Po ljubljanskih občinskih volitvah. Trst, 24. aprila. Sedem Nemcev pride v novi ljubljanski mestni svet. To je žalostna posledica nesrečnih kranjskih razmer. — Ko bi sedaj stavili vso krivdo na rovaš klerikalne stranke, bi to ne bilo prav. Napredna stranka je Nemcem načelno priznala, da imajo pravico zahtevati primerno zastopstvo v ljubljanskem mestnem svetu. — Klerikalna stranka pa je Nemcem v resnici dala ono, kar so jim na-prednjaki obljubili. Pri tem igra en mandat več ali manje le podrejeno ulogo; glavno je načelo. Vendar je nemilo presenetilo, da bo sedem Nemcev sedelo v novem mestnem svetu ljubljanskem. To presenečenje je tem večje, če se pomisli, da so Nemci sami pričakovali največ 5 mandatov. Da so Nemci dobili toliko glasov, je po zatrjevanju „Slov. Naroda" pripisati okolnosti, da so se nemški socijalni demokratje izneverili stranki in glasovali za nemške nacionalce. Navsezadnje je pa škoda prerekati se o vzrokih, ki so dovedli do tega, da je bilo izvoljenih sedem Nemcev, mesto petih. Naprednjaki so Nemcem v principu priznali, da imajo pravico do zastopstva v mestnem svetu — „bele" Ljubljane, klerikalci pa so sklenili zakon, s katerim se je Nemcem odprlo vrata mestnega sveta, ki so jim bila dosedaj zaprta Tako smo Slovenci deležni žalostne specijalitete, da smo edini narod, po zaslugi lastnih sinov, ki v svojem kulturnem središču nima izključno narodnega zastopstva. Vendar, o teta bo prilike govoriti še pozneje. Občinski zastop je sedaj izvoljen in treba, da se konstituira: da voli župana in podžupana. Glasom volilnega reda, mora za izvolitev župana biti prisotnih dve tretjini mestnih svetovalcev, ki izvolijo župana z absolutno večino. Odsotni svetovalci, ki svoje odsotnosti ne opravičijo zadostno, zgubijo mandate in volilno pravico za tri leta. Glede volitve podžupanov je zakon nejasen, da-li velja določba, da zgubi mandat in volilno pravico, ki je odsoten, ali ne. Ker ima napredna stranka večino, je umevno, da bo izvoljen za župana naprednjak. Prvi podžupan bo klerikalec. * * ♦ Morda bi utegnile čitatelje zanimati še nekaterere številke. Iz včerajšnje „Edinosti" je razvidno, da so razdeljeni glasovi sledeče na posamezne stranke v odstotkih: razred I. II. III. naprednj. 475 45*— 43-5 klerikalci 30'— 365 325 Nemci 21*— 15— 13 — socijalisti 1-5 35 11— Med temi glasovi ie Skupno 455 32-5 145 7-5 „Morda, čeprav se bojim, da je že načeto tudi premoženje vaše dece," je odvrnil kanonik. „Recimo, da je bilo vse to vaše premoženje... Kje je sedaj ? Ni ga !" „Naj mi dovoli pristaviti vaša prevzvi-šenost," se je oglasil pater tiho, „da je ves ta denar, kar ve ves svet, potrošen za dobra, sveta dela..." „Tudi Bogu dopadljiva darežljivost ima svoje meje!" je rekel kanonik osorno. „Ni potreba, da bi vas poučeval o tem. Kaj je posledica, gospod, njeni darežljivosti ?... To, da danes nima nič svojega, da živi z denarjem svojih otrok. Posestvo v Zagorju in tukaj hiša, vse to je last otrok... Mari tako postopajo skrbne matere za svojo deco? Dragi oče, takega ne zahteva niti Bog, in tudi ne ljudstvo... Če ne preneha ta razsipnost, dobite vi, gospa, kot zaprav-ljivka, kuratorja. Ne čudite se, če vam povem, da se je že mislilo na to. „Da jaz dobim kuratorja? Vi se gotovo šalite gospod kanonik !w je rekla Gita prestrašeno. „Govorim vam golo resnico!" je odgovoril kanonik. „Boljše je, da dobite kuratorja, ki naj reši še nekaj premoženja, kar I ga je ostalo, da boste vsaj dostojno živeli, j in da ne boste stradali na stara leta. „Torej to je plačilo za moja dobra dela I" je zaklicala Gita ter se bridko razjokala. j . „Plačilo je pri Bogu !" se je vmešal pater. „Ne obupujte gospa;., do tega gotovo ne pride___" „Prav gotovo pride," se je razjezil ka-i nonik ter skočil s stola, „če bo gospa poslušala še take svetovalce, kakor ste vi... Vaš red je dovolj dobil od te uboge gospe. In sedaj mora biti konec vsemu temu... Opominjam vas, da pustite sedaj to hišo, ali pa naznanim vso stvar nunciju na Dunaj, in če bo treba, obvestim generala vašega reda, kako rušite ugled svojega reda." „Vaša prečastitost ni opravičena tako govoriti," je rekel pater, ki je komaj krotil jezo. glasov: Naprednjaki.......945 klerikalci........ 1047 Nemci.........457 socijalisti....... 66 Skupaj . . . 2515 Razdele se ti ženski glasovi na posamezne stranke sledeče: Naprednjaki.......37*2 klerikalci........416 Nemci.........18*2 socijalisti........ 2*6 Te številke dokazujejo, da je ženstvo v Ljubljani po večini klerikalno in nem-škutarsko. Sicer bomo pa ta zanimiva statistična izvajanja nadaljevali še jutri. Blamaža avstrijske vlade. Po dolgem premišljevanju sta se avstrijska in ogrska vlada vendar odločili, za udeležbo na mednarodni umetniški razstavi v Rimu, to pa tako, da imata Avstrija in Ogrska vsaka za-se lastna poviljona, ker Ogrska ni hotela nič slišati o kakem skupnem paviljonu, v katerem bi bili zastopani vsi v monarhiji živeči narodi. Na podlagi tega so torej priredili dva pavilijona, v katerem pa je slovanska umetnost zastopana prav po — avstrijsko in ogrsko. V avstrijskem paviljonu je le slabo, v ogrskem pa sploh ni zastopana. Med tem, ko si je avstrijska vlada vendar prizadevala, da bi slovanske umetnike pregovorila, da bi „Rekel sem vam in še pristavljam: gazite se!" Po teh besedah se je poslovil, ne da bi bil pogledal patra. Gita in pater sta bila vsa iz sebe. Jezuit se je jezil, ker ga je kanonik raz-I krinkal. Gita se je šetala molče po sobi. Bila je razžaljena v svojem ponosu in ponižana. Živela je v misli, da jo vse časti in hvali ; radi njenih dobrih del, a sedaj mora čuti od ! uglednega duhovnika, da jo imenujejo za-pravljivko, katera rabi kuratorja. Te sramote se je še najbolj bala. Da to prepreči, je bila pripravljena storiti vse. Bog ve, kako so mogočni oni, ki zasledujejo vsako njeno delo in ki sodijo o njem, je mislila Gita ter se resno bala kanonikove obljube. Pater je neprestano molčal. Gotovo je pričakoval, da ga bo tolažila radi grenkih besedi, ki jih je moral slišati od kanonika, a se je zmotil, ker Gita je imela sama dovolj misliti o svojem položaju. „Prosim vas, častiti oče," se je ustavila Gita po dolgem molku pred jezuitom. „Kaj sodite vi o tem, kar ste malo preje čuli ? Ali se bojite Krčeličevih pretenj ?" „Če se jih bojim, to je vseeno sedaj," je odgovoril pater, „ali to vem, da je Krče- svoje umotvore razstavili v Rimu, je ogrska vlada delala naravnost na to, da bi na Ogrskem in Hrvatskem živeči slovanski umetniki ne razstavili svojih del ne- v avstrijskem ne v ogrskem pavilijonu. Toda urezala se je ogrska in blamirala avstrijska vlada. Hrvatski umetniki iz Hrvatske imajo svojo umetniško društvo v Zagrebu, oni iz Dalmacije pa v Splitu. Prvi bi bili morati razstaviti svoja dela pod madjarsko, drugi pod avstrijsko firmo. Niti v Budimpešti, niti na Dunaju niso hoteli ničesar slišati o kakem posebnem oddelku za avstro-ogrsko slovansko umetnost. S tem so hoteli doseči dvojno. Najprej to, da bi veliki vnanji svet nič ne doznal o kulturnem delu in stremljenju slovanskih plemen v monarhiji, a vrhu tega — v drugo — naj bi sadovi slovanskega duha in dela slovanskega uma večala čast in slavo Nemcev in Madjarov. Ali to pot se je ta račun—kakor rečeno —izjalovil. A to v prvi vrsti po zaslugi hrvatskega mojstra umetnika Meštroviča, ki se je nasproti vsem tem mahinacijam postavil na stališče repre-zentanta in branitelja slovanske umetnosti. Hrvatski umetniki so prvotno sklenili, da se razstave sploh ne vdeleže. Genijalni Meštrović pa je spregledal gonjo, ki so jo uganjali za kulisami na Dunaju in v Budim-dešti, in ko so ti krogi že mislili, da so udušili hrvatsko umetnost, je on z nekaterimi tovariši poiskal zavetišča pri srbski vladi, ki je Hrvatom in Srbom iz naše monarhije radevolje stavila na razpolago svoj pavilijon. Tako je 23 jugoslovanskih umetnikov razstavilo svoja dela v srbskem paviljonu. Od teh jih je 16 iz Avstro-Ogrske, med temi 14 Hrvatov iz Dalmacije in Hrvatske. Na ta način prihajajo tu v poštev v glavnem hrvatski umetniki, če se pomisli, da ima 14 hrvatskih umetnikov razstavljenih 191 del, ki predstavljajo premoženje v znesku 1,224.750 K. Umevno je torej, da je avstrijska vlada bolestno občutila, ker Me-štrovič ni hotel svojih del razstaviti v njenem paviljonu. Prekasno se je avstrijska vlada zavedla, kaka sramota, kak škandal je zanjo to, da mora avstrijski umetnik, avstrijski državljan , iskati pomoči pri ptuji vladi, ko hoče tekmovati na velikem kulturnem delu l Blamaža, ki jo .je doživela avstrijska vlada s tem, da je v Dalmaciji rojen Hrvat MeŠrovič raztavil svoja dela v tujem paviljonu, je velikanska. Prepozno se je avstrijska vlada zavedla tega. Da bi se izognila blamaži, je poskusila na drug način vjeti Meštroviča. Hotela mu je nakazati v avstrijskem paviljonu častno mesto in prostor, ali to pod pogojem, da razstavi le predmete, katerih sujeti niso vzeti iz — slovanske zgodovine l Obljubovala mu je zlate gradove. Svarili so ga, naj ne razstavi v srbskem paviljonu. In ko tudi to ni pomagalo, se začeli Meštroviču tudi groziti. Ali on sa ni dal omamiti z obljubami in ne ostrašiti z grožnjami. Niso hoteli priznati Hrvatov kakor samostojne politične enote s tem, da bi jim bili ali v avstrijskem ali v ogrskem pavilijonu dovoliti poseben oddelek. Dosegli pa so ravno nasprotno od tega, kar so hoteli doseči. Hrvatska umetnost slavi danes svoje triumfe vzlic vsem mahinacijam vlade, a to pomenja za to poslednjo velikansko blamažo pred vsem civiliziranim svetom. lič človek, ki rad škoduje in ki zna tudi škodovati... Treba se ga je bati!" „Kako ?" „Poslušajte moj nasvet!... Odidete na svoje posestvo. Ko ljudje pozabijo — — in vi prekinite nekaj časa deliti dobra dela." „To tudi storim," se je zasmejala Gita trpko, „ker nimam nič več, kar bi dajala." „Dobra dela prinesejo plodove," je pristavil pater s povdarkom, „previdnost pomnožil vaše premoženje." Gita je vzdignila glavo ter obmolknila, Ni vedela za vir, odkoder bi se povečalo njeno premoženje. Vsi viri so bili izčrpani. Samo tiijatve so še ostale, ki se pa redko vračajo. „Ima še kaj povedati vaša milost?" je vprašal pater, ki je komaj čakal, da Gita odide. Dobro je vedel, da nima sedaj nič več iskati pri njem. „Kaj naj storim z Jeleno 2" je vprašala Gita. „Vidite, da mi Krčelič ne pojde na roko." „Idite k njej sami!. Česa se bojite ? Saj ste vi njena mati. Čudno bi bilo, da ne greste sami." (Pride še). V Trstu, dne 25. aprila 1911 Meštrović je postal naenkrat umetnik svetovnega glasu. Ob enem pa ima svet tudi v tem jasno sliko, kako Avstrija postopa s svojimi slovanskimi državljani! A kar se tiče specijelno italijanske javnosti, utegne biti v njenem proslavljanju umetnosti v srbskem pavilijonu tudi precej — tendence. Kake — tega menda ne treba praviti. A to je za avstrijsko vlado tem gren-keje. Tako se je enkrat nad avstrijsko vlado grenko maščevalo nje tradicijelno slavo-fobstvo, ki je v tem slučaju tem odijozneje, ker se ne ustavlja niti na pragu velikega kulturnega stremljenja. Ustaja v Albaniji. Ekspedicija italijanskih dobrovoljcev. RIM 22. Z ozirom na namišjeno ekspedicijo italijanskih dobrovoljcev v Albanijo ponavlja vladin „Popolo Romano" svoje že preje izraženo mnenje, da glasovi o nabiranju dobrovoljcev v resnici ne nahajajo nl-kakega odmeva; to tem manje, ker bo vlada znala pravočasno preprečiti vsak graje vreden in nepatrijotičen poskus motenja dobrih razmer med Italijo in drugimi velesilami. Glede na izvajanja nekega klerikalnega lista v Bolonji pravi list dalje, da bi časopisi storili dobro, ko bi gibanja ne pretiravali, posebno, da ne bi dajali povoda za mnenje, da se s takim postopanjem kaže spraviti Italijo v zadrego ravno o priliki 50-letnice ujedinjenja, česar gotovo ne želi noben Italijan. SOLUN 24. Trideset mož močna četa Arnavtov se je blizu Delvonona zaplela v boj s turškimi vojaki. Trije vojaki so biLi ubiti, več pa ranjenih. SOLUN 24. Neka neznana močna Četa, je napadla transport živil, ki je odšel iz Kumanova in je bil namenjen za turške obmejne straže. Ustaši so razorožili sprem-svo, pri čemer je bil en vojak ubit, in so si osvojili veči del transporta. Na to so zbežali. SOLUN 24. V skadarskemu vilajetu je položaj nespremenjen. Ob črnogorski meji prihaja dan na dan do manjih bojev med četami bežečih Arnavtov in črnogorskih prebivalcev na eni in turškimi obmejnimi stražami na drugi strani. Izgube^ na obeh straneh so občutne. Torgut Šefkat paša je vnovič i i Skadra naslovil proglas na krščanske Arnavte, naj se podvržejo, sicer da prične požigati vasi in da bo najstrožje kaznoval krivce. CARIGRAD 24. Transportna ladija „Mahmud Šefked" je s tremi batalijoni redifoni odplula v Sv. ivan v Medie. Življensko zavarovanje in razdol-ževanje posestev. x Na Pruskem ustanove v kratkem zavarovalnico na življenje, ki bo služila za razdolževanje kmečkih posestev. Vodilna misel novega zavoda je sledeča: Vsaka generacija naj izplača dolgove, ki jih je v svoji dobi napravila. Lastnik posestva, ki zajme hipoteko, se istočasno zavaruje na življenje za enako svoto in plačuje skupno z razdolžitvenimi (amortizacijskimi) obroki tudi premije zav. police. Tem načinom je preskrbljeno, da bodo ob njegovi smrti plačani vsi vknjiženi dolgovi in da prevzamejo dediči dolga prosto premoženje. Seveda bo to velikega pomena za vspevanje kmetijstva. Ustanovno glavnico 1 mil. mark postavijo država in province. Ljudsko štetje. Falsifikacije nadaljujejo! Hrvatska družina Zudenigo, doma iz Splita, stanujoča v ul. Conti št. 30, je napravila pravočasno in tudi pravočasno izročila popisno naznanilnico, izpolnjeno na hrvatskem jeziku. Družina šteje šest oseb in jo zastopa vdova mati. Kakor v druge družine, je prišel tudi k Zudenigo magistratni revizor ter izpraševal, kaj pomenijo besede Josip, Dušan itd. Vdova mu ni mogla tolmačiti in on je izjavil, da je vijo, in cije 1 ? v koliko, te magistratne falzifika- Oomace vesti. Slovensko odpadništvo — italijanska predstraža. Prejeli smo: Nam Slovencem v Trstu je usojeno, da moramo prestajati od strani Italijanov tolike krivice, ki bi morale biti izključene med poštenimi ljudmi. O tem priča tudi nastopni slučaj: Meseca januvarja sem bil radi nekih črevljarskih del pri družini Berdon v ulici Del teatro št. 2. Družina šteje tri osebe. Kakor znanec družine sem povprašal, da-Ii jim je upravitelj hiše izročil naznanilnico za ljudsko štetje. Govoril sem italijanski žnjimi, ker slovenski ne znajo. Mati vdova — rodom Slovenka — pa tudi italijanski ne zna, da-si je že petdeset let v Trstu. Ker je slovenski pozabila, a italijanskega se ni naučila, tolče le neko mešanico. Odgovor mi je bil, da se ne brigajo za to, da že upravitelj napravi vse. Njim da ni mari za Slovence, ker da nimajo nič od njih in žive le od Italijanov. Nu, do tu bi človek še molčal. Ne morem pa zamolčati, da so se zato, ker sem se potegnil za svojo narodnost, maščevali nad menoj in mi odtegnili delo. Izročam torej ta slučaj javnosti, da izvedo vsi njihovi sorodniki in Slovenci od povsodi, kako mnogi njihovi ljudje tvorijo italijansko pred-stražo v Trstu in preganjajo lastne sona-rodnjake. Pokojni glavar te družine s Tolminskega, a mati je velika Italijanka iz — Velikih Žabelj v vipavski dolini. Torej prava — Žabelj ska Kalabrežkinja. Slovensko odpadništvo — italijanska predstraža v Trstu 1 Laške nesramnosti. Prejeli smo: Te dni sem na pošti kupoval znamke. Zahteval sem seveda v slovenskem jeziku, kar je bilo gotovo povsem opravičeno. Gospića mi je tudi vstregla brez vsakega zadržka. Ali v tem se je oglasilo za mojim hrbtom ozko-hlače Italijanče z nesramno opazko: „Qua non e permesso parlare slavo, la vada con questa lingua a Lubiana 1" Zavrnil sem ga: „Vi pa pojte sa svojim jezikom na trg sv. Petra v Rim, ali pa v Kalabrijo". Široko-ustnež me je menda umel in je odšel rudeč kakor kuhan rak. Nesramnosti nekaterih italijanskih poba-linov presegajo res že vse meje. Volilni sestanek mladine. Prihodnji volilni sestanek slovenske mladine v Trstu se bo vršil prihodnji petek ob 8. uri zvečer v „Slov. Čitalnici". Volilni sestanek za Škorkljo in zgornji Rojan se bo vršil v četrtek 27. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni g. Markona (Al colle di Scorcola). Nove podružnice nemškega „Schul-vereina". Na novo so ustanovljene v Primorju tri podružnice tega Slovencem in Hrvatom sovražnega društva in sicer ženska podružnica v Trstu, ženska podružnica v Puli in podružnica v Lovranu. Sedeži in prostori za III. koncert trž. podružnice „Glasbene Matice", ki bo v soboto, 29. t. m., so od danes naprej v predprodaji pri vratarici „Narodnega doma", g.ej BiČkovi. Prenumerirane sedeže se bo ohranilo le do četrtka zvečer. Kdor si torej misli izbrati sedeže, naj blagovoli obrniti se pravočasno do vratarice. Cene so razvidne iz lepakov in iz vabil, ki se je razposlalo članom in nekaterim prijateljem društva. Kdor želi imeti vabilo in v spored, naj se tudi obrne do vratarice „Narodnega doma", g.e Biček. Šentjakobska Čitalnica ponovi „Ipav-čev večer" na splošno željo v nedeljo, dne 30. t. m. ob 5. uri popoludne v dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu. Kakor je bila sv. Ivanska, tako se nadejamo, da bo tudi prireditev v Rojanu dobro obiskana, ker je vredno isto obiskati iz dveh ozirov, in sicer: radi lepe neprisiljene zabave in drugič : položi vsak mal dar spomeniku naših vrlih slavčkov, bratov Benjanima in Gustava Ipavec. Gospod Ivan Štefe, urednik „Slovenca", nam je poslal včeraj brzojavko, v stvar v redu. j kateri zahteva, naj popravimo, da ni bil Vkazal pa je/naj podpiše neko karto, kar je aretiran in da tudi ni izvršil nikakih volilnih Zudenigo tudi storila — ne sluteč nič sla- sleparij. Gospodu Stefetu radi verujemo, da bega. Za 21. t. m. so vdovo pozvali na sekcijo v ul. Ferriera. Žnjo je Šel tudi nje sta- ni bil aretiran. Glede volilnih goljufij pa je naš poročevalec poročal to, kar je slišal pred ženskim voliščem v mestnem liceju, da rejši sin. Pri izpraševanju matere * je sin j namreč g. Štefe trga volilkam nasprotne opazil, da imajo magistratovci novo, i t a- glasovnice. Sicer pa poročata isto oba Ijub-! i j a n s k i izpolnjeno n a z n a I n i 1- Ijanska napredna dnevnika. Razlagati si tudi n i c o I!! — V ti novi naznanilnici je bila ne moremo rabuke, ki je nastala pred lice-jezikovna rubrika izpolnjena tako, da je vsa jem, ako je bil g. Stefe res tako nedolžen, družina postala iz hrvatske — italijanska!! Ravno tako nam je neumljivo, zakaj je bil Sinu, ki je opazil to nesramno falzifikacijo, je zavrela kri in nastopil je kakor mora nastopiti pravi naroden mladenič. Ozmerjal je tam zbrane „komisarje" ter jim naznanil, da g. Štefe odstranjen z volišča, ako se je tam nahajal kakor miren gledalec. Sicer pa nočemo delati krivice nikomur in tudi ne g. Stefetu, zato jemljemo njegovo nega semena. Naročanje semena po cenikih. Kolobarjenje na vrtu in medsetve. Od 10—12 ure: Praktično razkazovanje na vrtu. Popoludne od 2—4 ure: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi za prodajo in domačo rabo. Od 4—5 ure: Praktično razkazovanje. V sredo dne 17. maja od 8—10 dopol: Pridelovanje najvažnejše zelenjadi (nadaljevanje). Od 10—12 ure: Ohranjevanje in ukuhavanje zelenjadi za zimsko rabo. Popoludne od 2—6 ure: Ukuhavanje zelenjadi v šolski kuhinji (praktično). — Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjske plača ravnateljstvo stroške za pot do Novegamesta in za prehrano 2 K na dan. Podporo dobi le tisti, kateremu se izrecno dovoli in ki zanjo do 6. maja po dopisnici prosi. Ker bo pripuščeno k tečaju le omejeno število udeležencev, se je zgla-siti za tečaj do 6 maja. Vabimo naše gospodinje in kmetska dekleta k obilni udeležbi. Izvrševati volilno pravico, je moralična dolžnost vsakega Slovenca! Pazite, da ne zgubite te pravice ! To pravico Izgubite, ako ne boste vpisani v volilni imenik in ne boste reklamirali, da se Vas vpiše. — Zatorej Slovenci! Pripravite se na reklamacije! pojde takoj na namestništvo. Prosili so ga, izjavo z lojalnostjo na znanje, naj raje izpolni novo tiskovino, kar je Z. i Tečaj za pridelovanje zelenjadi pri-storil. (Zakaj ni raje zahteval prvotno na- redi kmetijska šola na Grmu dne 15. 16. in znanilnico in zakaj ni falzifikata konfisci- 17. maja t. I. z naslednjim vsporedom: V ral ?) ponedeljek, dne 15. maja. Od 2—4 ure Omeniti nam je še, da so magistra- popoludne: Važnost pridelovanja zelenjadi tovci preveli in napisali; mesto Dušan — na kmetih in v okolici mest. Naprava in Angelo in mesto Ranko — Franco! razdelitev vrta. Obdelovanje in gnojenje Kakor razvidno iz zgornjega, se magi- zemlje. Od 4—5 ure: Razkazovanje Šol-stratovcem zdi, da se še ni posrečilo dovolj skega vrta. V torek, dne 16. maja: Od Slovanov uničiti I Dolga borba je to in 8—10 dopoludne: Naprava gorkih leh. Pri-menda za magistratovce zelo mučna 1 — delovanje sadik in zgodnje zelenjadi v gor-Videli bomo pa, da-li vladni organi popra- kih lehah in na prostem. Dobava potreb- Prihodnja St. „Uustrovanega Tednika" prinese poleg drugih slik na naslovni strani tudi sliko plesalcev in plesalk v narodnih nošah novega plesa „Slovanske zveze", prvič plesanem na III. plesu šentjakobske mladine, dne 25. febr. t. 1., na kar opozarjamo cenj. čitatelje. Razpis štipendijev. Začetkom I. semestra šolskega leta 1910—1911 imata se podeliti dva štipendija iz ustanove kanonika Jakoba Černe letnih 300 in 400 K. K uživanju štipendija v znesku 300 K so poklicani učenci rhnsko-katoliške vere od II. razreda javne ljudske šoie naprej kakor tudi dijaki državnih srednjih šol. Ta štipendij se lahko uživa tudi za časa obiskovanja visokih šol, za rigorozno leto ter za enoletno prostovoljstvo, izvzemši slučaj, da vstopi Štipendist po dovršenih gimnazijskih naukih v semenišče z namenom, da se posveti du-hovskemu stanu. V prvi vrsti pridejo pri podeljevanju tega štipendija v poštev sorodniki ustanov-nikovi in sicer potomci očeta ustanovniko-vega Marka Černe in matere ustanovnikove roj. Zlobec, kateri bivajo v Tomaju, potem vsi drugi sorodniki. Ako bi teh ne bilo, so poklicani prosilci iz Tomaja, Repentaborja, Opčin, B^n, Trebič, Piščancev, Sv. Križa in Kontovelja, iz Povirja, Sežane, prosilci iz tržaške okolice, potem prosilci iz drugih vasij Trž.-Koperske šsofije in v zadnji vrsti prosilci iz Trsta (mesto). K uživanju štipenpija v znesku 400 K so poklicani dijaki visokih šol v istem redu. Prosilci za ta štipendij morajo vložiti svoje prošnje do 15. maja 1911 pri c. kr. namestništvu v Trstu in priložiti istim krstni list, spričevalo o cepljenju koz, spričevalo ubožnosti, spričevali zadnjih dveh semestrov in v slučaju sorodstva legalno potrdilo istega. Poletni vozni red 1911 v področju c. kr. državno železniškega ravnateljstva v Trstu. (Dalje). H. Proga L j u b 1 j a n a d. k.—K a m n i k. Na ti progi bodo vozili v maju in juniju vlaki štev. 2151, 2152—5 minut prej 2154, 2155, 2158 in 2157, in ob nedeljah in praznikih tudi vlaka št. 2160 in 2159. Od 1. julija bosta vozila Še dva druga vlaka. Od 1. julija bodo torej vozili vlaki št. 2151, 2152, 2154, 2158, 2157, 2160 in 2159, kakor prej povedano in na novo vlaki štev. 2153 (iz Ljubljane ob 11. uri 40 minut dopoludne, prihod v Kamnik ob 1. uri 2 min. popoludne), 2156 (iz Kamnika ob 1. uri 30 minut popoludne, prihod v Ljubljano ob 2. uri 40 min. popoludne) in 2155a (iz Ljubljane ob 3. uri 10 minut popol., prihod v Kamnik ob 4. uri 24 min. pop. ; vlak štev. 2155 ne bo več vozil. J. Dolenjske železnice. Vlaki so splošno enaki ostali. Postanki vlakov štev. 2211, 2212, 2213, 2216 in 2215 so na Grosupljem nekoliko daljši, vsled česar odhajajo vlaki štev. 2311, 2313 in 2315 malo kasneje in vlaka št. 2314 in 2316 prav malo preje. Nadalje imajo vlaki štev. 2212, 2214 in 2216 v Trebnjem primerne postanke, vsled česar odhajajo ti vlaki na progi Rudolfovo—Trebnje malo preje. K: Proga Trebnj e—S t. J a n ž. Na ti progi so zlasti postanki regulirani, vsled česar odhajajo vlaki št. 2652 za 5 minut, 2654 za 7 minut in 2656 za 10 minut preje iz St. Janža in prihajajo vlaki štev. 2651 za 7 minut, vlak štev. 2653 za 10 minut in vlak štev. 2655 za 2 minuti preje v St. Janž. (ZvrŠetek pride). Tržaška mala kronika. Zloben poŠkodovatelj. Predsinočnjem je bil aretiran Jakob Novakovič, star 42 let, ker je v kavarni „Al Corso" kar tako za „hec" pobil veliko šipo in s tem oškodoval lastnika kavarne za 26 K. Po tržaških ulicah. V ulici Cavana je bil aretiran komnosek Alojzij Grusovin, star 33 let, ki je podvržen posebnemu nadziranju policije, ker je na ulici poskusil okrasti nekega voznika. Hud pijanec. Anton Pascolat, star 54 let, težak, je včeraj ob 11. uri zjutraj bil že popolnoma pijan. Po cesti je nagajal vsem pasantom. Ko ga je pa redar posvaril, je razžalil še redarja m se mu postavil z vsemi štirimi v bran. Še le s pomočjo drugega redarja so ga spravili v luknjo. Požar v škorkoljskem gozdu. V nedeljo popoludne je na škorkeljskem hribu izbruhnil požar v gozdu. Požar se je razširil čez 5000 kvadratnih metrov in je vničil travo, grmovje in drevesa. Zemljišče je posest dra. Krausenecka. Ognjegasci so gasili do 127t po noči. Bržkone je kdo zažgal iz zlobe. Koledar in vreme. — Danes : Marko evang. — Jutri: Anaklet, pap. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -j- 23° Cels. — Vreme včeraj: lepo, popol. prehodni dež. — Vremenska napoved za Primorsko Semtertja oblačno, brez znatnih padavin. — Temperatura malo spremenjena. Vetrovi z vztoka. _ Društvene vesti. Pevsko društvo „Trst" naznanja gg. pevcem in pevkam, da se bodo odslej vršile redne pevske vaje ob torkih in petkih v društvenih prostorih, ulica Squero nuovo Št. 15, I. Ker prične s tem tednom pouk novih zborov in operete „Baron čevljar", prosimo polnoštevilne udeležbe. Vaje točno ob 8. uri zvečer; konec vaj ob 10. uri. — V nedeljo dne 30. t. m. izlet na Prosek. — Danes pevska vaja. Članom „Delavskega podpornega društva" se naznanja, da je društveni urad odprt vsaki četrtek oziroma v petek, ako j« v četrtek praznik, do 8. ure zvečer. Čitalnica pri sv. Jakobu vabi vse p. n. pevce na današnjo pevsko vajo. Ker je v nedeljo nastop, potrebna je polnoŠtevilna udeležba. Odbor trž. kol. društva „Balkan* opozarja še enkrat gg. člane dirkače, da je rok za vpisanje k dirki „juniorjev" v nedeljo, dne 30. t. m. ob 8. uri zjutraj na cesti Barko vije—Miramar in nazaj, do dne 27. t. m. Prijaviti se je čimpreje v kavarni „Minerva" na Acquedottu. Odbor je v svoji seji dne 19. t. m. sklenil: Člani, ki posedujejo legitimacije, naj jih prineso vidimirat za leto 1911 v rečeno kavarno, oni pa, ki jih Še nimajo, naj pridejo ponje. In to ob torkih od 8.—10. ure zvečer. Ker se je že večkrat zgodilo, da nam pošta vrača razna vabila na člane z opazko, da so pod označenim naslovom nepoznani, prosi odbor, da člani nemudoma ustmeno ali pismeno naznanijo svoje sedanje naslove. Sedež društva je v kavarni „Minerva", via Acquedotto št. 20. — Odborove seje so ob torkih. Zdravo ! Tržaška podružnica „Slov. planinskega društva" vabi vse gg. odbornike k važni odborovi seji, ki bo jutri v sredo, dne 26. aprila ob 8. in pol uri zvečer v društveni sobi. Učiteljsko društvo za Trst in okolico (šolski pododsek": soc. ods. III.) Danes 25. t. m. ob 6. uri v društvenih prostorih seja. Nabrani statistični materijal je prinesti s seboj I Tamburaški odsek telovadnega društva „Sokol" v Vrdeli vabi na tamburaško-koncertni večer, ki se bo vršil dne 30. apr. t. 1. v „Narodnem domu" pri sv. Ivanu. Sodelujeta ženski zbor in veselični odsek, ki vprizori Murnikovo šaloigro „Bucek y strahu". Po koncertu ples, ki bo trajal do polunoči. _ TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. Verdi. Danes bo tretji koncert orkestra Verdijevega gledališča pod vodstvom M.o Ferrari-ja. Program obsega točke R. Wag-ner-ja, Debussy-ja, Brahms-a, Borodin-a in Smareglie. Eden. Varijetetna predstava. Fenice. — Danes se ponavlja burka s petjem „Cednostna Suzana", ki je včera vzbudila mnogo smeha. DAROVI. — Neimenovani je daroval: Moški podružnici C. in M. v Trstu K 50— Ženski „ „ „ . » 50— Dijaškemu podp. društvu v Trstu „ 50— v Pazinu „ 50— Podružnici plan. društva v Trstu „ 50— Učiteljskemu društvu za Trst in okolico Trgovski šoli v Trstu .... Dramatičnemu društvu v Trstu . [Podružnici „Glasbene Matice" v Trstu......... Za dijaka P. v roke gosp. Ferda Starca ........ Zavodu sv. Nikolaja v Trstu . . Gospodu V. za dobrodelne namene ......... 50— 50— 100— 100— 30— 20— 200— Skupaj K 800— Denar hrani g. Jernej Pintar, blagajnik Jadranske banke* v Trstu. V Trstu, dne 25. aprila lbll »EDINOST« St. 114 Stran III. Nar. del. organizacija. / Izobraževalni odsek NDO. ustanovi pevski zbor in prosi uljudno tem potom vse one, ki imajo veselje do petja, a niso še člani nikakega pevskega društva in ki želijo pristopiti k temu zboru, da pridejo danes dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer na sestanek, v prostore NDO. Via Lavatoio št. 1. Shod voznikov mesta in okolice. — Danes, dne 25. ob 8. uri zvečer sklicuje NDO. v društvenih prostorih (ulica Lavatoio Št. 1, I.) društven sestanek voznikov. Ozirom na jako važen dnevni red, naprošeni so vsi vozniki, da se gotovo udeleže tega sestanka. _ Slovenski delavoi! O priliki proslave delavskega praznika I. majnika priredi „Narodna delavska organizacija" v ponedeljek, 1 majnika manifestacij ski s skod v Skednju, v prostorih „ Gospodarskega društva" v Škednju ob 9. uri predpoludne. V ponedeljek, 1. majnika ob 10. uri predpoludne veliki manlfestneljskl shod v giedališčni dvorani nNarodnega doma" v Trstu. _ Ob 4. uri popoludne veliko. ljudsko veselico s plesom na prostornem vrtu gostilne „Al Monte-bello" zraven dirkališča v Rocolu, z blagohotnim sodelovanjem pevskih društev: „Ilirija" iz sv. Jakoba, „Zastava" iz Lo-njerja, „Zvonimir" iz Rocola. Zbirališče z godbo ob 2. uri in pol popoludne v ulici Lavatoio Št. 1, pred sedežem N. D. O. Slovenski delavci! Dočim hočemo tudi letos manifestirati dostojno in slovesno za naše socijalno-poli-tiške postulate, bodimo si ob enem svesti, da zadobiva za nas proslava 1. majnika posebno važnost zlasti letos, ko mora slovensko delavstvo na tržaškem ozemlju sijajno dokumentirati, da umeva svojo nalogo in hoče prej kakor slej ostati neporušijiva podlaga slovenskega razvoja v Trstu! TRST, dne 21. aprila 1911. Odbor NDO. Književnost in umetnost Na III. koncertu, ki ga priredi tržaška podr. „Glasbene Matice" v soboto, 29. t. m. v gledališki dvorani „Nar. doma" bo imenitno disciplinirani in izvežbani orkester 97. pešpolka pod vodstvom umetniško-čute-čega kapelnika g. T e p l y - ja izvajal tri velike simfonične točke: od Smetane: „Blanik" iz ciklusa „ Vlast", G o I d m a r-kovo overturo iz „Sakuntale" in velikansko delo ruskega komponista Musorgskija: .T a h 1 e a u musicale: I. Promenada. II. Srari grad. III. Prizor na trgu. IV. Katakombe. V. Čarovnica. VI. Pred vrati Kijeva. Musorgskij je največji dramatični in vokalni ruski skladatelj 19. stoletja. Bil je rojen v vasi Karev — pskovska gubernija — ter je umrl dne 28. marca 1882 v Petro-gradu. Musorgskij, nazivan ruski „Berlioz", je posebno znamenit na polju dramatične in vokalne glasbe. Musorgskij je revolucijonar na glasbenem polju ter ni mogel novi ruski šoli nikdar pozabiti, da so učenci iste komponirali sinfonije v klasični formi ter celo skladali komorno glasbo. Musorgskij je prvi ruski revolucionarni komponist, toda na moderni podlagi, ter je vrlo rad v svojih delih prelomil tradicijonalno formo. Največje njegovo delo je opera „Boris Godunov" — ki so jo peli v tržaškem gledališču „Verdi" z velikim vspehom — ter narodna glasbena drama „Chovanščina", a prekrasne so tudi njegove pesni. Suita „tableau musicale" je programna muzika v pravem pomenu besede. V največi kratkosti ter neposredno za seboj, brez vsake pavze, sledi Šest glasbenih slik, ki so jedna od druge tako raznovrstne, tako originalne in apartno instrumentirane, da vzbujajo največe zanimanje poslušalca. Tolmačenje gori omenjenih šest muzi-kaličnih slik je najti v razlagi, ki jo izda društvo za koncert in ki bo dobiti po 10 stotink. _ Gospodarstvo* V včerajšnji številki o fuziji „Jadranske banke" s „Hrvatsko vjeresijsko banko" se je urinila tiskovna pomota glede svote, za katero se zviša delniška glavnica. Delniška glavnica „Jadranske banke" se zviša od K 6,000.000— (Kron šestmilijonov) na K 8,000.000 — (Kron osemmilijonov) in ne od K 600.000 na K 800.000. SLOVENCI! — Zapomnite si: Izvrševanje volilne pravice je Vaši človeška, narodna in državljanska dolžnost! Vesti iz Goriške. Iz Škrbine. Naše mlado a čilo bratsko „Sokolsko društvo" priredi dne 30. t. m. ob ugodnem vremenu, veliko ljudsko veselico. Ni še leto dni, odkar je bilo ustanovljeno to društvo, a že vidimo sadove njegovega delovanja. Apelujem na bližnje Sokole, Sokoliće in vaščane, ter tudi one Trzačane, ki so v domovinskih stikih s Skrbinčani, da nas tega dne obiščete. — Ravno letos potrebuje naš mladi „Sokol" naše pomoči; potrebuje razno orodje, in ker je čisti dobiček določen v ta namen, je tem bolj potrebno, da se vdele-žimo te prireditve v obilnem številu. Izbrali smo ravno ta dan, ker je narava že v zelenju in bo zato izlet v Škrbino tem pri-jetneji. Izletniki bodo imeli tudi priliko, da si ogledajo znanstveno zanimiva „železna vrata". Vrhu tega je lep razgled po vsej vipavski dolini. Tudi za postrežbo bo dobro preskrbljeno v vsakem pogledu. Slavnostni govor bo imel brat dr. Levpušček iz Gorice. — Oseba nam jamči, da bomo Čuli krasen govor. Petje bo vodil g. učitelj Macarol, a igra „Brat Sokol" je izbrana priliki primerno. KoneČno omenjamo, da bo svirala sokolska godba iz Prvačine. Na veselo svidenje torej v Škrbini! Na zdar! x Društvo goriSkih mesarjev je sklenilo zgradbo nove klavnice. Predlagalo je nadalje, naj bi mestni živinozdravnik preiskoval drobno živino že ob 6. uri zjutraj, da bi se prodaja ob jutranjih urah ne ovirala. Sklenilo se je tudi ustanoviti zadrugo za nabavo klavne živine. Ta zadruga naj bi začela poslovati že dne 1. januarja prihod, leta. Sprejeta je bila resolucija, naj bi se pri prihodnjih občinskih volitvah postavilo kakega mesarja za kandidata, da bo v mestnem svetu zastopal koristi mesarjev. Društvo je sklenilo pogodbo za dobavo kristalnega ledu s tvrdko Barzellini-Gruden za dobo treh let x Slovenske postreščeke napada „Cor-riere", ker je eden izmed njih govoril v mestnem tramvaju slovenski. Dotičnik se piše Josip Osbat in nosi štev. 3 ter pripada društvu, ki ima rdeč znak na kapi. Slovencem priporočamo moža, ker „Corriere" ščuva Lahe, naj ga uničijo. x Delavsko stavbeno društvo „Svoj Dom" ima svoj redni občni zbor dne 30. aprila. Dosedanji vspehi društvenega delovanja so zelo ugodni. — Bodočnost obeta biti še lepša, ker od letos naprej začne podpirati država taka društva z dovoljevanjem državnega posojila in jamstva. Zadruga je že doslej v teku 3 letnega poslovanja postavila blizu 30 hiš. x Samomor. V soboto se je v Gorici ustrelil 60- letni magistratni inžener Alojzij Pagoni. Udeležen je bil kakor nadziratelj pri nesreči, ki se je pripetila pri Soškem mostu, kjer je zasul gramoz dva delavca. Tozadevni proces je izpadel zanj ugodno; vendar pa je pripisovati vzrok samomora razvoju pravde, ki je hudo uplivala na njegove živce. x Pozor trgovci in obrtniki! Znani Jakob Kaiser se je pojavil tu in tam in je še vedno dobil ljudi, ki so se mu sedli na limanice, ko jim je obljubljal kolajne iz raznih izmišljenih razstav, a si je zato dal predplačati po 100 do 200 kron. Lani so bili razni slovenski obrtniki opeharjeni na ta način. Kdor bi svoje izdelke res hotel poslati na katero razstavo, naj poprej praša pri trg. zbornici. _ Vesti iz Istre. S koperskega Krasa dne 20.4.1911: Vaš dopisnik N. V. III. je v „Edinosti" od 16. aprila t. 1. pod naslovom „Premišljevanja v Velikem tednu" o razmerah, na c. kr. okrajni sodniji v Kopru" dobro opisal krivice, ki se gode nam Slovencem. Je pa še hujših krivic, ki jih ni niti omenjal in o katerih Vam svoječasno sporočim. Jako umestna je tudi zaključna namera, da opiše tudi razmere na drugih c. k. uradih v Kopru. Želeti bi bilo, da bi se oglašali dopisniki iz vseh slovenskih krajev koperskega okraja in da bi v „Edinosti" pokazali v pravi luči te c. kr. urade. Tudi mi na Krasu bi imeli povedati marsikaj v tem pogledu. Omenjeno bodi za sedaj le sledeče: C. k. davčni urad pošilja na vsa županstva pisma v zavitkih z naslovom „Gemeindeamt in ... kakor da smo kje na Zgornje Avstrijskem. Sedaj pa se je ta urad premislil in pošilja tako: J6 I. R. Ufficio. delle Imposte Čapodistria. Županstvo v ...... Portofreie Dienstsache Kakor vidite, g. urednik, je ta urad jako originalen. Noče se odpovedati starim tradicijam, zato piše „Portofreie Dienstsache", vpošteva potem, da je v koperskem okraju italijanščina deželni jezik, zato beleži: „I. R-Ufficio delle Imposte Čapodistria" in zraven še „J&", a slednjič postreza tudi slovenščini z napisom: Županstvo v .. Da ie pa vse še bol] originalno, pritiska c. kr. po- ca i— POHIŠTVO ^rnraHnasMB SOLIDNO: in : ELEGANTNO jBŠT PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALiA TRST - VIA MALCANTON - T«8T 'S A Mnenje sosp. dr.n 0. pl. Beich-RoMa primarija moravske deželne bolnišnice t* G. J. SBRRAVALLO Trsi. Potrjujem, da sem jako zadovoljen z Vašim izdelkom ŽELEZ-NATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Ser-ravallo) ter ga prepisujem jako rad v slučajih malokrvnosti. MERAN, 29. septembra 1908. Dr. BEICH-ROHR WIG. J?. Na obroke 2 JAKOB DUBINSKY Na obroke ! TRST — ulica deli* Olmo štev. 1, D. nadstropje — Trst Vela izHera izioMiel oblet za psjofle in maifaftnraeia 1ta ter modke in ženske suknje. 107 UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE._Ceno brez konkurence. Trst, Corso 2, Tetef. 1917. Leopold Pristni linoleum.......K 2 50 m" Podoigaste preproge 67 tm „ 1*90 met. Preproge V vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 50 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voščenega plaina............K 2'50 Namizni prti 85/115 cm....... 2 80 „ „ 65/130 180 Površniki Iz sumila cd K 22 flnlSa. Podr juhe........ . po 70 sto t. Ovratniki iz kavčuka...... 50 „ ManSete iz kavčuka...... 60 „ —— Pošilja se tudi na držolo -i3G Simić & Co. - Crst ui. S. Anastasio 8-10 ===== OBAVLjA ===== Agenturske in komisijn. posle Bavl se s prodajo kolouijalnega blaga lil nakupom dež. pridelkov. Zobotehniški :: atelje Josip Eonig koncesionovani zobni tehnik, diplomovan dentist na dentistični akademiji v Parizu. Trst, ul. Farueto 86, II, n. «« Kdor* odpotuje naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Air Alpinista v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd. MLUVI ČESKY! MLUVI ČEŠKI! VELIKI KINEMATOGRAF „BEL VED ERE" TRST — ulica Belvedere štev. 10 — TRST V torek dne 25 in v sredo dne 26. aprila: 1. Kako se češejo Japonci, po naravi. - 2. Nesrečna mati, žaloigra. - 3. Diletantski policaj, za smeh. NB. V četrtek in petek velik dramatičen ^ečer, z eno uro trajajo čiin programom. Velika Izbera močnih Mat, srajc Itd. za delavce.« TRST, ul. Arcata št 9 vogal ul. Sapone Dobroanana manu-fdbtarua: trgovina T. Freiseiss v TRSTU — ulica delle Poste štev. 5 ima za pomladansko in letno sezono na razpolago volneno blago, mešano in enobarvDO vseh vrst, angleški zefir za moške srajce in in blaze. Navadni zefir od stot. 36 dalje. Velik izbor perkala, batista, satin v najnovejših risbak, panama v vseh barvah, gladek in s črtami, perilo na meter in izgotovljeno za moške in ženske vse vrste malij, nogavic, rokavic, modercev, pasov itd. po prizaano nizkih eenah. KODAK" Bogata Izbera foft. aparatov vsake vrste. ZAIiOGfl 396 aparatov films, stekla za fotografiranje itd* glasovite svetovne tvrdke KODAK. IL BOFFfl - Trst, Corso 111 EDINI ZASTOPNIK GLASOVITE TVRDKE »LA LUMINOSA« V GENEVL Stran IV. »EDINOST« št. 114 V Trstu, dne 25. aprila 1911. sta svoj samolaški pečat „Capodistria * a Tako je: „trava cela in koza sita" in menda same, ki so bui pridejani v ravno opisanem ovitku, ker mi je prišel le ovitek v roke ginalni, kakor ovitek sam. Hrin. Vprašanja in odgovori. K. S. Kozina. 1.) Popolnoma ee niso izumrli. Ostali so še Lužički Srbi (ali Sorbi) severno od Češkega na Nemškem. Na južnem delu epsdajo pod Saksonsko na severnem pa pod Prusko. Vsled nemškega pritiska se ponemčujejo. Njih ozemlje meri okrog 3000 km® tnr jih računajo okrog 150.000. 2.) Stritarjeve spise je založila knjigarna Kleinmayer & Bamberg v Ljubljani. Samo en zvezek bodete težko dobili. 3.) Ta posredovalnica se nahaja ul. Caserma št. 5. II. Uradne ure dopoludne in popoludne. 4.) Ni še odprav ljena. — Kranjec. Mesta ne bodo razpisana, ker je še 19 učnih močij, ki pridejo prve v poštev. — Gospodična. Vprašajte zdravnika specijalita za živčne bolezni. — Delavec. Novi predor v Ldtschbergu je po dolgosti 3. v Evropi. Najdaljši je simplonski. — Samouk. Kot priročna slovarja Vam priporočamo : Janežič-Bartlev (nemško-slov.) in Janežič-Hubadov (slov.-nem.), oba je založila družba sv. Mohora v Celovcu. Dobita se v vsaki slov. knjigarni po 6 K. — Mici in Ž. R. Ko dobimo potrebne informacije, . ri občimo odgovor. — Goričan. Frangois Paul je že umrl. Razne vesti. Nad 100.000 italijanskih de avCev, zidarjev, dninarje^ itd. se je v tej spomladi preko Tirolske odpeljalo v Nemčijo iskat si vsakdanjega dela. Sedem milijonov dolarjev za lek proti sušici. V NeW-Jorku je umrl milijonar Patien za sušico. Od vsega svojega velikega imetka je zapustil 2 milijima dolarjev za raziskovanje in pobijanje sušice. Že pred nekoliko leti je zapustil vseučilišču v Iiinoisu v isto svrho pet milijonov dolarjev, ti ko, da je ta ustanova z novim legatom narasla na 7 milijonov. Lzlet po Sredozemskem morju. — Izbrana družba sodnikov, odvetnikov in notarjev avstrijskih je sklenila najeti poseben parnik ter meseca avgusta t. 1. prirediti pravniški izlet po Sredozemskem morju Izlet bo trajal od 2. do 19. avgusta. Izletniki se ustavijo tudi v dalmatinskih vodah ter si ogledajo tudi Boke Kotorske. Nove uniforme francoske vojske. Francoske čete dobijo nove uniforme. Tako imajo konečno izginiti iz vojske rdtče hlače, ki so bile sicer slikovite ali nikakor ne pripravne za poljsko službo, ker so obračale na-se pozornost sovražnika. Nove uniforme bodo baje barve, ki se ne bo mnogo razlikovala od terena. Tudi gumbi na novih uniformah ne bodo svetli, ampak medle barve. Nove uniforme bodo v kratkem predložene vojnemu ministerstvu. S to spremembo uniforme se izvrše tudi neke spremembe v orožju, tako dobijo n. pr. častniki lagljo in kraišo sabljo. V južni Ameriki, izlasti v Argentiniji in Čilu, živi okolu 100.000 Hrvatov. V nekaterih argentinskih in čilskih mestecih tvorijo Hrvatje celo vtčino prebivalstvu. Obsojen tenorist. — Ravnateljstvo češkega narodnega gledališča je t žilo tenorista Frana Pascal za odškodnino v znesku 14.000 K, ker je kršil pogodbo. Te dni se je vršila razprava, na kateri je bil tenorist obsojen, da plača ravnateljstvu svoto 14 tisoč kron. Nov način zdravljenja debelosti. — Prof. Albert Kobin v Parizu je obelodanil ▼ nekem francoskem medicinskem listu novo metodo zdravljenja proti debelosti. Originalnost te metode leži v tem, da morajo debeli pacijenti vzeti na dan pet obrokov. Dijeta profesorja Robi na predpisuje te-le obroke: Ob 8. uri zjutraj meso ali ribe . ob 10 30 dve mehko kuhani jajci; op< ludne meso, salata in sadje. Čaj je treba piti brez sladkorja. Prof. Robin pravi, da je na ta način vspel v mnogoštevilnih slučajih. Nedavno je neki 52-letni pacijent, ki je tehtal 90 kg, izgubil v treh mesecih 15 kg a čutil ee je za časa zdravljenja povsem dobro. HUM m mmm ■ a ■ HALI OGLASI