Izhaja vsak četrtek in stane po pošti po-šiljan letno Din 52, polletno Din 26, trimesečno Din 13. Naročnina se pošilja v naprej na upravo lista: »Narodni Gospodar« v Mariboru, Frančiškanska ul. 14.
Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka stane 1*50 Din.
NARODNI GOSPODAR
ORGAN NARODNE RADIKALNE STRANKE ZA MARIBORSKO OBLAST.
Dopisi se pošiljajo uredništvu, isti se ne vračajo. Cene oglasov po dogovoru, za večkratne oglase primeren popust. Otvor-jene reklamacije po-poštnine proste. Ček. račun poštnega urada Ljubljana št. 13.860.
9. številka.
MARIBOR., dne 28. avgusta 1924.
1. letnik.
Pravi krivci Mih dosodkov v
0 manltteni vprašanju v mariborski oblasti.
naši državi.
S povratkom Stjepana Radića iz inozemstva v Zagreb se je naš politični položaj mahoma preokre-nil v smeri proti Vidovdanski ustavi in naši ujedinjeni državi. Stjepan Radić niti pičice ni popustil na dosedanjem protidržavnem stališču, in njegove izjave so jasen dokaz, da tudi v bodoče ne bo popustil, temveč vladno pozicijo izrabil za svoje razdiralne, politične namene.
Pod vplivom njegovega povratka so se povodom Sokolskega zleta doigrali znani dogodki v Zagrebu, pri katerih so zaslepljeni Radićevci oskrunili sveto zastavo našega jugoslovenskega Sokolstva in s svojimi dejanskimi napadi na naše severne brate Čehe in Poljake grdo grešili proti jugoslovanskemu gostoljubju. V očigled temu žalostnemu dejstvu so padla v nič vsa zagotovila, ki jih je dal ob sprejemu mandata za sestavo sedanje vlade na najvišjem mestu Ljuba Davidović in sedanji politični položaj v državi popolnoma odgovarja izjavi vojnega ministra generala Hadžiča, ki odklanja vsako odgovornost za posledice današnjega režima.
Ljuba Davidović ima sedaj nalogo, da do konca meseca avgusta t. 1. spreobrne Stjepana Radića in dobi od njega jamstvo za lojalno obnašanje napram kralju in državi. Po našem mnenju pa so vsi oni, ki pričakujejo, da bode Radić opustil svoje republikansko stališče in se prelevil iz najodurnejšega pro-tidržavnega hujskača v državotvornega monarhista, politični otročaji. Podčrtamo, da se pri Stjepanu Radiču z ozirom na njegov nestalen, prevraten in nedosleden značaj pod nobenimi pogoji ne moremo zanašati na odkritosrčnost in iskrenost. Ni pa izključeno, da se je v zadnjem času od svojih zaveznikov nalezel ene lastnosti, katera te ljudi odlikuje že od nekdaj, katere pa Stjepan Radič dosedaj ni pokazal, namreč — hinavščine in zahrbtnosti.
Stjepan Radić je bil vedno odkritosrčen in je v domovini in v inozemstvu z odprtim vizirjem ruval proti naši ujedinjeni državi. Njegovi zavezniki pa so se v Beogradu klanjali onim Srbom, zoper katere so v domovini uprizarjali najgrše plemenske hujskarije. Zato pa morajo merodajni faktorji paziti, da ne bodo nasedli kakemu zagotovilu Stjepana Radiča, kakor so ob podelitvi mandata za sestavo sedanje vlade nasedli obljubi Ljube Davido-vića, da je Radičeva republikanska stranka razcepljena, in da se je pod vodstvom dr. Horvata 40 Radičevih poslancev preorijentiralo v jugoslovensko-nacijonalnem smislu.
Cela jugoslovenska javnost še stoji pod vtisom žalostnih dogodkov v Zagrebu in baš zaraditega je potrebno, da se tem dogodkom pogleda do dna. Široke vrste hrvaškega naroda še niso pokvarjene, temveč poštene, čiste jugoslovenske, kar nam najlepše dokazujejo hrvaški Sokoli, ki se na dan Sokolskega zleta, dasiravno v največji nevarnosti, niso ustrašili, visoko dvigniti kristalnočisti prapor jugoslovenskega Sokolstva.
Povzročitelji teh žalostnih dogodkov v Zagrebu in celega republikanskega gibanja na Hrvaškem sploh pa so po našem mnenju zagrebški Židje, ki kot denarni mogotci vsako protidržavno gibanje gmotno podpirajo in stojijo tudi za gibanjem Stjepana Radiča z izdatnimi gmotnimi podporami.
Kakor smo sveto prepričani, da so stali za žalostnim krvoprelitjem v Trbovljah tamošnji nem-škonacijonalci, ki vsak slovenski pokret danes bolj kruA? Preganjajo, nego v bivši avstro-ogrski monarhiji, tako je tudi gotovo, da stojijo za zagrebškimi incidenti tamošnji protidržavni Židje. Če zavežemo v Zagrebu jezik madžarski čifutariji in zajezimo židovsko povodenj na Hrvaškem, bo za vedno konec sličnih incidentov, konec bo pa tudi republikanskega gibanja na Hrvaškem in s tem bo rešen hrvaško-srbski spor. _________
Koroški Slovenci m šolstvo.
Naši slovenski rojaki v Nemški Avstriji na Koroškem so v zadnjih dneh doživeli hud udarec. Nemška nacijonalna večina v deželi sicer vedno na-glaša, da je tudi proti slovenski manjšini pravična in da je ravnopravnost, enakovrednost in enakove-Ijavnost slovenskega jezika v šolah, v uradih in v javnem življenju strogo zajamčena. V vsakdanjem praktičnem življenju pa dobivajo koroški Slovenci od dneva do dneva hujše batine. V času, ko nemški nacijonalci govorijo o ravnopravnosti Slovencev v deželi, je bila zatvorjena edina slovenska ljudska šola v Velikovcu. Radovedni smo, kako bode na ta
Ali imamo manjšinsko vprašanje v mariborski oblasti? So, ki zanikajo njegov obstoj, češ, da so drugorodci ljudje, ki se jih more prezreti. Proti njim je glasen besednik naš nemški narodni poslanec in porogljivo se jim režijo v obraz razmere v vseh naših mestih in v mnogih drugih večjih krajih. Ne gre torej zato, ali ga imamo, nego gre zato ali ga moramo imeti, ali ima v naši oblasti svojo domovinsko pravico, in če je nima, da se najde pot, po kateri bi se ga moglo izgnati zakonitim potom.
Sestavljena je naša nemška manjšina iz pristnih Nemcev, ki so prišli prej ali slej med nas s trebuhom za kruhom, iz takih, ki so se od že ponemčenih starišev rodili in bi jih bilo torej opredeliti med prve in pa iz tistih, ki so po rojstvu in svojstvu Slovenci, ki pa so postali po mišljenju in čustvovanju vsled preobratnih razmer Nemci, ali kakor jih zaničevaje imenujemo nemškutarji. Naša kri, tuje duše. Teh pa je približno dve tretjini. Vsaj v Ptuju je tako. Drugod pa bržkone ne bo veliko drugače. Ako se nam posrečj, da izločimo te, ne da bi prvim krivili niti lasu, tedaj bo manjšinsko vprašanje v mariborski oblasti rešeno, to se pravi, ne bo ga več. Kajti številno brezpomembni ostanek pravih Nemcev ne bo mogel imeti vidnih političnih pohlepnosti, nego bo predvidoma živel med nami mirno življenje.
Ampak kje je pot? Malenkostne, upravno-po-litične in drugovrstne šikane, kakor jih semtertja prakticiramo doslej? Vbodljaji z iglo bolijo, vbi-jajo ne. Brutalno nasilje? Od zasebnikov ali od strani državne oblasti? Uspehi vsakega nasilja so, kakor uči zgodovina, in to tudi naša iz polpretekle dobe, podrejene vrednosti in trajajo le tako dolgo, dokler traja nasilje. Nakar pride reakcija.
| Sicer zadene zasebno nasilje le posameznike in ne ! vedno najbolj vrednih. Kar pa se tiče države, ima i po mirovnih pogodbah v mnogih ozirih vezane roke | in vedno bdečega, strogega kontrolorja v evropskem javnem mnenju . . . Ostanejo šola, vojašnica, cerkev. Važni činitelji so to, ki morejo in morajo tudi v tej smeri storiti mnogo dobrega.
Ali njihov delokrog je preozek. Tudi niso njihovi tozadevni uspehi vedno trajni, kajti mnogo tega, kar oni trudoma sezidajo, podirata spotoma predolga pot do cilja, ako prepustimo vso brigo in vse delo v tem oziru edino njim.
In kaj tedaj? V šolo pojdimo, kakor v marsičem drugem, k Nemcem, Madžarom in Italijanom. Posnemajmo njihove metode izza časa starega režima. Ne sicer, da pridobimo narodne priseljence, nego da privedemo nazaj to, kar je itak bilo in je pravzaprav naše. Te metode so' na eni strani kulturno delo, na drugi strani pa gospodarski pritisk. Kar iz lepa ne gre, mora iti iz grda.
Predvsem je seveda potrebno, da se vmislimo v duševno razpoloženje naših izgubljenih ovčic; kdor nasprotnika dobro pozna, ga je že premagal do polovice. Kmetsko ljudstvo smo bili in smo večina še danes. Ko je prišel naš človek iz kmetov v mesto, prevzelo ga je bogastvo in sijaj mestnega življenja. In zahotelo se mu je, da živi tudi on to življenje. To življenje pa je imelo obiležje nemške kulture. In Nemci našega človeka niso odbijali: Prijazno so ga sprejeli, laskali so se mu, šli so mu na roko, podpirali ga gmotno, ter vpeljali v svojo družbo. Tako so vlivali kapljo za kapljo raznarodovalnega strupa v slovensko dušo, ki je postala njihova, ne da bi se pravzaprav zavedala, da izdaja svo; narod in zatajuje očeta in mater. Kar je še manjkalo do popolne odtujitve, sta dodala šola in Vojašnica ob prijaznem sodelovanju javnih oblasti. In ta človek je bil kmalu prepričan, da je tu "kultura in civilizacija, edina seveda, ki obstoja, tam pa manj vredna rasa, katero je začel mrziti. Če pa iz lepa ni šlo, zgrabila je trda pest, družabni bojkot in gospodarski pritisk. In ker ima konečno tudi želodec svojo pravo-, se je marsikateri uklonil vsled tega pritiska.
In če se sedaj vprašamo, kaj smo mi tekom skoraj šestih let storili, da privedemo oropane nam
udarec odgovorila sedanja vlada v Beogradu, ki je ravno ob istem času, ko so si Nemci na Koroškem dovolili to naravnost drzno izzivajočo krivico, nemški manjšini v naši državi podelila najdalekosežnej-še koncesije. Zunanji minister g. dr. Marinkovič bo moral na vsak način v tej zadevi razpravljati v skupščini in mi smo že danes radovedni, če bodo klerikalni poslanci, ki so v tej zadevi v prvi vrsti prizadeti, zavzeli proti temu primerno ostro stališče. Čakamo in bomo videli.
duše nazaj v svojo sredo, moramo, ako smo iskreni, priznati, da ne preveč. Frakarska oholost, ničevna brezbrižnost stojita med nami in njimi. Bogme, privlačne sile, simpatičnosti, nimamo v preobilici. Več bi dosegli s prijaznim občevanjem, kakor z zaprtostjo in družabno rezerviranostjo, manj s preziranjem in z zaničevanjem, kakor z dobrohotnostjo.
Ne. Še tiste redke, ki so se k nam vrnili, ali so na poti da se vrnejo, odvračamo s tem, da jim pred-bacivamo prejšnje nemškutarstvo, namesto da bi imeli, in v spodbudo drugim tudi pokazali, da imamo nad enim spokornikom več veselja, kakor nad 99mi, ki so itak naši. Zajedno bi s tem dokazali, da je tisti vsiljeni jim predsodek o naši manjvrednosti zmota, da ne zaostajamo za njimi in da je naša kultura, če že po zunanjosti ne tako bleščeča kakor je nemška, v prirsrčnosti najmanj tako popolna kakor njena starejša sestra.
No, in kaj smo storili v gospodarskem oziru. V pero sili porogljiv odgovor, katerega pa je bolje nezapisanega zatreti, saj tiči itak že v suhi ugotovitvi, da smo slej malone v isti meri gospodarsko odvisni od Nemcev in njihovega dvetretinskega priveska, kakor smo bili prej. Prišlo je med nas nekaj bank, o katerih se ne ve, ali so res največje dobro, in prišlo je nekaj trgovcev in obrtnikov ne vedno najboljših. Ali to je tudi vse. Ostali pa so malone vsi pridobitni sloji nemške narodnosti s priveskom vred, in ostal je ta privesek v narodnem oziru istotak, kakor je bil poprej. In vsi ti živijo od žuljev našega ljudstva. Do kedaj še za Boga milega! Vse dotlej, dokler hočemo mi. Kajti tu leži ključ. Težak je. Napora je treba, da se dvigne. Dvigniti ga more le krepka roka zdravega telesa. Naš narodni organizem pa je bolan. Upajmo, da bo lezen ni podedovana in da okrevamo v doglednem času. Tedaj pa! Pri Bogu in vragu kje je kdo, ki bi se drznil trditi, da ne dosežemo svojega smotra, ako se srečajo vse naše stranke na eni in isti platformi in zagrmijo, zvesta sicer vsaka svojemu vse-zveličavnemu programu, na ves glas: Kdor je naš, k nam! Kdor je naš in noče biti, niti ni pristen dru-gorodec, zanj nimamo kruha.
Seveda to niso igrače! Tu je treba pred vsem podrobno izdelanega delovnega načrta. Izvršitev istega zahteva resničnega idealizma, resnega dela, prevdarnosti, vztrajnosti, predvsem pa požrtvovalnosti na vseh koncih in krajih. Proč torej z ugibanjem, kdo je bolj naroden in državotvoren, proč z vzbujanjem starih opominov, kdo ima več narodnih grehov za seboj. Na dan na skupno delo. V to svrho izvolite iz vseh strank posebno skupino, ki naj izdela program in vodi delo.
Da to ni nedosegljivo, priča dvajsetletna zgodovina Gorice pred vojno. Ta naj nam bo vzor in vspodbuda.
Razume se, da pri vsem tem tudi državna oblast ne bi smela križem rok stati ob strani. Osobito mora biti njena politika, glede nemških inozemcev, ki prihajajo med nas, jasna in smotrena. S kitajskim zidom se ne moremo obdati. Nesmiselno je o-težkočati in zabranjevati prihod tistih inozemcev, ki ostajajo med nami iz katerega si bodi vzroka, le mimogrede. Narodno nam ne morejo mnogo škodovati, nekaj gospodarske koristi pa le prinesejo. Drugače je z različnimi strokovnjaki, ki so nam nujno potrebni in ostanejo bodisi stalno bodisi za daljšo dobo v državi. Tu bi morala biti parola: K nam niti enega Nemca, ker ti občutno kvarijo narodni položaj v narodno nečistih krajih! Ker jih pa potrebujemo, paj se pošljejo v ljubljansko in zagrebško oblast ali kamorkoli, le ne med nas. Nam potrebni materijal, ki mora biti narodno zaveden, pa naj se vzame od tam.
Res je sicer, da so na tem mestu podane misli in nasveti često prežvekane robe. Res pa je tudi, da se o takih vprašanjih pri nas nikdar zadostno ne razpravlja, kakor dokazujejo dejstva. In zato mora biti to vprašanje za nas vsakdanje premišljevanje.
Koaferenca Hale antante v Ljubljani.
V Ljubljani so se v sredo dne 27. t. m. sestali zunanji ministri Male antante gg.: Beneš, Duca in dr. Marinkovič. Predmet konference je, da se rešijo vprašanja:	1. stališče držav Male antante napram
Zvezi narodov; 2. stališče Male antante napram sovjetski Rusiji; 3. londonski sporazum; 4. medzavezni-ški dolgovi, O poteku te konference poročamo podrobneje v prihodnji številki.
Nikolo Pošle.
»Če udariš pastirja, razkropile se bodo ovce.« Ta izrek je vodil naše klerikalce, da so se besno zagnali v sivolasega in preizkušenega državnega kr-milarja, misleč, da bodo razdvojili radikalno stranko, v tistem hipu, ko ji uničijo voditelja. Vse, kar je na njem, so skušali oskruniti, mazali so celo njegovo brado, ki ni osivela samo od let, marveč mnogo več od velikega dela in težkih skrbi, ki jih je vse-kdar imel preje za svojo Srbijo, čije najboljši sin ji je j bil, za katere dobrobit je tvegal svoje življenje in pozneje za skupno ujedinjeno domovino. Star je naš Pasic in v dolgih letih svojega politikovanja je moral ta veliki borec mnogokrat doživeti, da se je njega in njegovo stranko potisnilo od državnega krmila. In krmarili so drugi, krmarili slabo, in ko je bila smer državne politike napačna, ko je pot bila nevarna, tedaj so pozvali vedno iznova samo istega Pašiča, da je usmeril državni čolniček zopet na mirno gladino in ga rešil pretečih skal. Zato pa, vi naši klerikalci, ne pustite iz vidika, da se bo brezdvom-no še dogodilo, da bo vzel v roke državne vajeti oni Pašič ki jih je že mnogokrat vodil. Vi sami mu napravljate najboljšo pot. Vaša politika je taka, da boste dovedli našo državo kmalu na ono nevarno točko, ko ne bo drugega preostalo, da bo zopet poklican oni sedaj »odžagani« Pašič, kateri edini bo v stanu, popraviti vaše grehe, ki ste jih storili nad do- |
movino. »Pašič se ne vrne nikdar več,« kričite, a tega sami ne verujete. »Die Geister, die ich rief, die werd' ich nun nicht los,« se je že in se bo še udejstvovalo nad vami. V vaši slepi strasti ste klicali na pomoč Radiča. Sedaj ga imate komaj nekaj dni tu in že ne veste, kako bi se ga iznebili. Nič bi vam ne bil na potu, ko bi bili prepričani, da se mu posreči njegovo peklensko delo — razbitje naše ujedinjene države. Ker pa veste, da živi še Pašič, ker veste, da stoji za njim mogočna armada njegovih pristašev in ker sami dobro čutite, da bo prišel še naš sivolasi prvak do vodstva vlade, zato se Radiča otresate, ali vsaj skušate ublažiti njegove izdajalske besede in dejanja. Biti skušati pastirja, pri tem pa pozabljate, da vsak udarec, namenjen Paši-ču, smatra za udarec na lastnem telesu vsak radikal. O, le bijte, a prepričani bodite, da bo najmočnejša stranka v državi znala v pravem času udariti nazaj. Ne bo to tisti gnusen način boja, kakor ga vodite vi. O, ne! Udarec, ki ga bomo vrnili vam in vsem onim, ki ste sedaj na višku, bo obstojal le v tem, da se bomo še tesneje oklenili našega spoštovanega pastirja, ki vam bo prav gotovo v pravem hipu preprečil razbitje naše kraljevine in vam onemogočil radovati se ob vašem idealu — razkosati, ubiti našo državo.
OMnsiie volitve v Mariboru, Celja in M.
Vsa avtonomna mesta v mariborski pokrajini so bila dosedaj v nemških rokah. Volitve v ta mestna zastopstva so že razpisane in se vršijo v najkrajšem času, V narodnem oziru so storile vse stranke svojo dolžnost, kjer so se za te volitve povsod združile v narodni blok. K tej združitvi je doprinesla posebno NRS velike žrtve; kajti podlaga skupnega nastopa in razdelitve mandatov v avtonomnih občinskih zastopstvih je bil ključ zadnjih volitev v narodno skupščino v Beogradu, ki so se vršile meseca marca 1923. Pri teh volitvah narodna radikalna stranka ni mogla dobiti veliko glasov, ker je komaj nastopila v 'mariborski pokrajini, čeprav moramo ugotoviti, da je tudi pri teh volitvah dobila lepo število glasov. Od tega časa naprej je stranka na moči pridobila, tako da ključ zadnjih občinskih volitev ne odgovarja več sedanjemu številu njenih pristašev. Toda stranka se je uklonila glede razdelitve večini, in pristala na ključ, zadnjih skupščinskih volitev, kjer ima v avtonomnih mestih kot narodna stranka v prvi vrsti v očeh narodno lice mestnega zastopstva. Narodna radikalna stranka je s tem pokazala, da so narodni in državni interesi njen prvi cilj, in da igrajo strankarske koristi v njeni organizaciji vlogo podrejene vrste. Od volilcev vseh združenih stranka je odvisen rezultat volitev in ako bode vsak jugoslovenski volilec na dan občinskih volitev storil svojo dolžnost, bo na dan volitev na rotovžih vseh naših avtonomnih mest brezdvom-no zaplapolala naša jugoslovenska državna zastava.
Pa tudi z gospodarskih razlogov so volitve v avtonomna mestna zastopstva velikanskega pomena. V Mariboru je sedanja socijalistična večina spravila občinsko gospodarstvo na rob prepada, V
vseh občinskih podjetjih je temeljita sprememba nujno potrebna. Občinsko gospodarstvo se mora postaviti napram današnjim razmeram na odgovarjajočo podlago. Bodoči občinski svet bo moral vzeti v zaščito naše mesto, ki ima vse predpogoje za to, da postane mogočna gospodarska edinica na naši severni meji, kjer pa je sedaj ekonomsko življenje skoraj popolnoma usahnilo, ker odločilni krogi različnim vprašanjem, s katerih ugodno rešitvijo je tesno združena boljša bodočnost našega mesta, niso posvečali potrebno, pažnjo. Če samo na to opozorimo. da naš Maribor nima niti primernega kopališča, in da nima električne železnice, akoravno teče skozi mesto Drava in je v bližini mesta električna centrala na Fali, katero so znala izrabiti v svojo korist vsa druga od Maribora precej oddaljena gospodarska središča, smo s tem zadostno osvetili brezbrižnost in zanikernost dosedanjih občinskih očetov, ki niti toliko niso storili, da bi bili te važne — za mesto naravnost življenske zadeve, spravili v tir. Vsak pameten volilec bo na dan volitev stal pred vprašanjem, ali naj voli kandidatno listo tistih nemškutarjev, ki so pred vojno in tudi med vojno desetletja in desetletja neomejeno gospodarili na mestnem magistratu in zamudili najugodnejše prilike, katere bi bili z malimi davčnimi bremeni lahko izrabili v korist mestnega prebivalstva, če bi imeli le trohico pravega smisla za občinsko gospodarstvo. Na drugi kandidatni listi se volilcem ponujajo oni socijalisti, ki so v zadnjih letih popolnoma zavozili obč. gospodarstvo. Za eno izmed teh dveh list se nihče ne bo mogel odločiti; edina prava lista je ona narodnega bloka, ki bo občinsko politiko vodil v dobrobit celokupnega mestnega prebivalstva.
Volitve.
Vkljub spremembi v vladi v Beogradu, ki je nastopila tik pred občinskimi volitvami, so se naši pristaši v vseh občinah, kjer obstojajo krajevne or-ganzacije NRS, na dan volitev dne 10. avgusta 1924 prav možato postavili in naši NRS pripomogli do častnih uspehov.
Te uspehe je treba temboj uvaževati, ker smo v nekaterih občinah še le kratko pred volitvami o-snovali krajevne organizacije in zanesli tja ideje NRS, Zaraditega smatramo za svojo dolžnost, da na tem mestu izrečemo vsem našim prijateljem in pristašem za dosežene lepe uspehe najsrčnejšo zahvalo z iskreno željo, da bi tudi v bodoče ostali zvesti velikim idejam NRS in da bi se ne ustrašili začasne, kratkodobne spremembe v vladnem režimu, temveč se še tesneje oklenili organizacije naše stranke, ki bo v doglednem času brezdvomno zopet poklicana, da vzame v roke državno krmilo in reši našo ujedinjeno državo vseh notranjih in zunanjih nasprotnikov, ki delujejo na to, da bi razdvojili jugoslovanska plemena in razrušili našo ujedinjeno državo.
V Mariboru, dne 22. avgusta 1924.
Oblastni odbor NRS,
Tajnik: Janko Trošt Ir. Predsednik: Dr. Ravnik Ir.
Vložene kandidatne liste v Mariboru. V soboto dne 23. t. m. so bile vložene za ob. volitve v mestu Mariboru kandidatne liste: 1. Narodni blok, nosilec liste g. dr. Jerovšek, 2. socijalistična, nosilec liste g. prof. Favai, 3. nemška, nosilec liste g. dr. Miihl-eisen. V pondeljek dne 26. t. m. pa je bila vložena tudi lista »Neodvisne gospodarske stranke«, katere nosilec je g. Peter Gregorc, čevljar v MariboruPPri-pominjamo še, da se nahaja predsednik »Neodvisne gosp. stranke« Zagorski v preiskovalnem zaporu radi nečednih dejanj.
Pokret NRS v mlMt! oMatfL
VABILO
na redni občni zbor krajevne organizacije NRS za IV. mestni okraj (koroško predmestje), ki se bo vršil v sredo, dne 3. septembra 1924 ob 8. uri zvečer v gostilni gosp. Benko na Koroški cesti št. 47.
Dnevni red:
1.	Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika.
2.	Volitev odbora.
3.	Slučajnosti.
Udeležba obvezna; radikali iz drugih okrajev dobrodošli.
Občni zbor V, mestnega okraja. Občni zbor V. mestnega okraja krajevne organizacije NRS v Mariboru se je vršil dne 16. avgusta t. 1. v gostilni Nendl na Tržaški cesti, V odsotnosti predsednika in podpredsednika je vodil občni zbor strankin tajnik g. Smodej, ki je po ugotovitvi sklepčnosti pozdravil došle zborovalce, kakor tudi oblastnega tajnika g. Trošta. Po sprejetju običajnih točk dnevnega reda so se vršile volitve krajevnega odbora, ki se je takoj na to konstituiral. Nato sta govorila predsednik oblastnega odbora NRS g. dr. Ravnik in oblastni tajnik g. J. Trošt. Zborovalci so z velikim zanimanjem zasledovali izvajanja gg. govornikov, ter jima ob koncu govorov priredili živahen aplavz.
ggaaEgg::^ •satrta gHBgaaMBBBHBMBJMgHBBKBBBBMMHOBBBBBIM—MMM
PolitKni pregled.
Notranji položaj v naši državi.
Sedanja klerikalno-turška vlada se je na vsak način hotela izogniti parlamentarni kritiki in kontroli. Radi tega je odgodila delo narodne skupščine. Čim se je odgodila skupščina, zavladalo je v Beogradu splošno zatišje; v notranjosti naše države pa je politično življenje oživelo. Dogodki, ki so se zadnje dni odigrali, nam dajejo prav malo upanja, da bo
pod sedanjo vlado prišlo do ozdravljenja države. Nasprotno, dogodki, ki so se odigrali od nastopa sedanje vlade na oblast, nam najbolje dokazujejo, da se cela država nahaja v velikem neredu. Nasprotniki edinstva so razvili živahno akcijo v vseh delih naše države. Sedanji vladi je vse to dobro znano, a ona nima moči, da bi preprečila delovanje proti-državnih elementov, in to radi tega, ker je vrhovni šef te akcije sam Radič, od katerega milosti je odvisna sedanja vlada. Razumljivo je, da je zavladalo med pristaši državnega edinstva veliko razburjenje vsled teh dogodkov. — Dne 19. t. m. je imela radikalna stranka v Beogx-adu veliko zborovanje, katerega se je udeležilo okoli 3000 oseb. Na zborovanju je govoril sivolasi šef stranke g. Nikola P. Pašič. Za predsednika zborovanja je bil izvoljen predsednik beograjske občine g. Mihajlo Marjanovič, ki je točno ob določeni uri otvoril zborovanje, pozdravil navzoče, posebno še g. Pašiča, kateremu je občinstvo delalo burne ovacije. G. Pašič je povzel besedo, ter v obširnem govoru očrtal zgodovino ujedinjenja. Pašič je izjavil, da je Radič pijonir avstrijske politike na Balkanu. On je stalno deloval proti naši državi. Radičeva stranka je avantgarda povampirjene avstrijske politike. Ako kdo ne mara ravnopravnosti v naši državi, potem je naša dolžnost, da ga k temu prisilimo, in to bi morali že zdavnaj storiti. (Burno odobravanje. Klici: Del z Radičem, živel kralj, živela Jugoslavija.) Nato je Pašič še ostro napadel Radiča in Davidoviča. Čuvati se mora vse to, kar se je s krvjo priborilo. Pašič je končal svoj govor in klical: Slava junaškim borcem! Po končanem govoru je bilo slišati iz tisočih grl: Živijo kralj, živel Pašič, dol z Radičem, na vešala z njim! Govoril Je še poslanec Boža Maksimovič. Nato je bila sprejeta resolucija, (Vsled pomanjkanja prostora smo morali govor g. Pašiča skrčiti, ter ga v prihodnji številki prinesemo v celoti.) — V sredo dne 20. t, m. je imela HRSS zborovanje. Radič je na tem zborovanju naglašal sledeče:	»Nam ni treba zahtevati
hrvatske države in tudi nismo zahtevali hrvatske države, ker mi že imamo to državo, Mi smo vedno izjavljali, da že imamo to državo in da smo hrvatska država in suveren narod. Našega programa nismo opustili niti za trenotek, ali odločili smo se, čakati na ugoden trenutek. (Op. ured.: Da se razbije naša s krvjo ustvarjena edinstvena država.) Ako na dvoru mislijo, da smo komunisti, naj si tam mislijo ; kar hočejo. Mi ne bomo pošiljali popravka. Dvor j mora vedeti, da smo narod in da ima posla z naro-I dom. Ker sem predsednik HRSS in hrvatskega na-; rodnega zastopstva, je odveč od mene zahtevati kake garancije ali demantije in največja žalitev za narod, ki ima take tradicije kakor mj Hrvati.« Jasno je, da so v naši državi pričeli dvigati glave vsi tisti elementi, ki so z bolestnim srcem zasledovali konsolidacijo države. V Zagrebu je bila prelita sokolska kri, v Sarajevu so se stari avstrijakanti ojunačili in pričeli razbijati bratom Srbom trgovine, šipe itd. Vse to se vrši pod vlado »reda, zakona in pravice«. — Dne 24. trn. so se vršile v Surdulici velike žalne nacijonalne svečanosti v počastitev onih srbskih vo-| jakov, ki so leta 1914—1918 padli od morilske roke Bolgarov. Svečanosti so prisostvovali:	kraljevska
dvojica, min. preds. Davidovič, minister Hadžič, minister Kulovec ter patrijarh Dimitrije in razne druge osebnosti. Kraljev prihod je pozdravilo 31 topovskih strelov. Po končani svečanosti je imel krali pri obedu zelo pomemben govor, Naglašal je, da ako ne bi bilo žrtev, ne bi bilo svobode. V državo se naj povrne mir in zadovoljstvo. Zakon državnega in narodnega edinstva se mora vzpostaviti. Ob koncu svojega govora je kralj zaklical padlim žrtvam »Slava«. Nato sta kralj in kraljica odpotovola v Peč k ustoličenju novega patrijarha.
Grčija,
V Grčiji vlada skrajno napet položaj. Mornariški oficirji so se uprli vladnim odredbam. Grška vlada je odpustila vse uporne častnike. Radi tega odloka sta komandanta dveh vojnih' oklopnic brzojavno zahtevala od vlade, da prekliče odiok. Ministrski svet je takoj na to ukazal vsemu brodovju, da se ima takoj vrniti v vojne luke, kjer bo razoroženo. Vsa posadka dobi dolgotrajen dopust. Ako se ne bi mornariški' komandant Kolialeksis' uklonil ter izvršil ukaza, bo vlada energično nastopila proti njemu. Dosedaj je bilo aretiranih več mornariških oficirjev. Bati se je, da se bo gibanje razširilo tudi na armado na kopnem. Kakor se zatrjuje, namerava vlada proglasiti obsedno stanje.
Nemčija,
Nemška javnost in tudi časopisje je sprejelo izid londonske konference zelo hladno. Dne 20. tm, pa je prišla v parlamentu na dnevni red vladna izjava o izidu londonske konference. Ko se je. pričelo čitanje vladne izjave, so komunisti zagnali tako vpitje, da je bilo nadaljno čitanje vladne izjave nemogoče. Nato se je seja zaključila. Še isti dan so se vršile dve seji, kateri so ponovno komunisti m nacijonali-sti onemogočili. Da se sprejme Dav/esov načrt, so sklenile socijalistična stranka, demokratska stranka, cen trum in nemška ljudska stranka, da glasujejo za sprejetje istega predloga. Ker je pa za sprejetje istega potrebna dvetretjinska večina, je sedaj «dvis-no sprejetje istega od nacijonalistov, ki so pa že v načelu sklenili, da glasujejo proti. Ker je vlada gotova, da ne dobi dvetretjin. večine, je skoraj gotovo, da bodo razpisane nove volitve. Zadnja poročila pa pravijo, da bo vlada tudi brez dvetretjinske večine
sprejela ter podpisala londonski pakt, to pa na podlagi čl. 48 državne ustave.
Italija.
V sredo 20, t. m. se je vršil pogreb umorjenega poslanca Matteottija. Pogreba se je udeležilo nad 8000 oseb. Pogreba se je udeležil tudi slovenski posl. Besednjak. — Trgovinska pogodba med Italijo in našo državo se je podpisala. -— Notranje-poli-tični položaj v Italiji se ni nič spremenil.
Dopisi.
Mariborske novice.
Pobegnil je kaznjenec Mato Grbeša iz Dalmacije, Grbeša je visok in krepak mož, rjavih las, nizkega čela in rujavih oči ter ima črne brke. Govori hrvatsko in madžarsko. — Vodja »Neodvisne gospodarske stranke«, vitez Zagorski, je bil na o-vadbo nekega poslovodje iz Kranjske aretiran. Izvabil je na nepošten način od istega 15.000 dinarjev. Pri preiskavi se je našlo samo 600 Din. Na vprašanje, kam je spravil ostali denar, je izjavil, da ga je vrgel v Dravo, Ker se denar ne pobira na cesti, in ker ga dosedaj še nihče ni imel toliko odveč, da bi ga metal, v Dravo se tudi vitezu ne veruje. Ker se »Neodvisna gospodarska stranka«, katere predsednik je vitez Zagorski, udeleži tudi letošnjih občinskih volitev za mesto Maribor, smo mnenja, da je ta aretacija strankinega predsednika najuspešnejša reklama za obč. volitve, je njemu župansko mesto že vnaprej zasigurano, — V četrtek 22. t. m. so nekega delavca na Koroški cesti napadli božjastni krči, vrgli na tla in ga strahovito mučili. Rešilni oddelek ga je hotel spraviti v bolnico; ker pa bolnica ne sprejema takih bolnikov, ni preostalo drugega, kot ga spraviti v policijske zapore. Da se pri nas v zdravstvenem oziru posveča tako malo pažnje, da ni za take in enake slučaje primernega zavetišča, je zelo žalostno! — Restavracijo »Narodni dom« bo s 1. septembrom prevzel koroški rojak g. Amdrej Oset. — Novoimenovani veliki župan za mariborsko oblast g. dr. Vodopivec je dne 23. t. m, prevzel svoje posle. — V soboto se je preko Maribora peljala deputacija čeških narodnih' železničarjev na redni letni občni zbor »Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev« v Ljubljano. Na kolodvoru so jih sprejeli mariborski železničarji, pevsko društvo »Drava«. V imenu češkega kluba je pozdravil goste g. Bureš. Delegati mariborske podružnice »Udruženja jug. nar. žel,« so se nato skupno odpeljali v Ljubljano. — V soboto 23. t. m, je nastala okoli pete ure popoldne v Mariboru in v okolici velika nevihta, ki je trajala kake pol ure in ki je povzročila mnogo škode. Raz streh so padale opeke na cesto, šipe so žvenketale in v parku je ta strašanski orkan zlomil več debelih dreves, druge je pa razdvojil ali s korenino vred izrul iz zemlje. — V soboto 23. t. m. je bil na pobrežkem pokopališču odkrit spomenik dr. K. Verstovšeku.
Celjske novice.
Jesensko zasedanje porotnega sodišča v Celju se prične 2. septembra. — Na Jesenicah je bil prijet tukajšnji branjevec Pankrac Dolinar. Imel je že toliko dolgov, da si ni več vedel pomagati. Edini izhod iz te zadrege mu je bil ta, da je hotel popihati preko meje. V to svrho si je priskrbel potni list za Francijo, Prodal je vse svoje imetje ter se odpeljal proti Jesenicam. Ker je pa bila oblast obveščena, ga je ista v Jesenicah aretirala ter predala okrožnemu sodišču v Celju. — Trgovsko društvo v Celju je sklenilo otvoriti knjigovodski tečaj, to pa le tedaj, ako se priglasi zadostno število udeležencev. Prijave se pošiljajo na Trgovsko društvo v Celju. Vse informacije se dobivajo v tajništvu Trg. društva (poslopje carinarnice, soba štev. 36.). — Dne 10. tm. okoli 11. ure sta bila Ivan Verhek in njegova soproga na poti proti Levcu napadena od dveh vinjenih slov. vojakov. Stvar se je doigrala tako-le: Ko sta se vračala Ivan Verhek in njegova žena proti domu, ju naenkrat ustavita dva vojaka. Pričela sta ju pso-vati in ker se je Ivami Verheku zdela cela stvar preneumna, je zahteval, da se odstranita in pustita pasante na miru, V tem trenotku je že zgrabil en vojak moža Ivana Verhek ter ga vlekel na bližnji travnik, ostali vojak se je polastil žene in jo tudi pričel pretepati. Žena, ki je slišala klice svojega moža, se je vojaku iztrgala in hitela svojemu nesrečnemu soprogu na pomoč. Vojak, ki je tam na travniku obdeloval njenega moža, je tudi njo hotel zabosti z bajonetom, Iter ga je hotela rešiti iz njegovih krempljev. .K sreči je v tem trenotku prihitel na pomoč železničar Pavel Orozel s svojima hčerkama, kateremu se je posrečilo oba vojaka ukrotiti ter jih razorožiti. Verhek je zadobil smrtnone-varen vbodljaj z bajonetom v rebra. Orozel pa 5 težkih ran. Slučajno je mimo pripeljal g. Ropaš s svojim avtomobilom, kateri je težko poškodovanega Verheka vzel na avto in ga peljal v bolnico. Orozel je zadobil take poškodbe, da je tudi delone-zmožen in se zdravi doma, Vojaka sta priznala, da sta storila to dejanje v pijanosti. Bila sta to Franc Golež in Matevž Pergovnik. — Dne 19. avgusta 1924 so praznovali petindvajsetletnico celjski maturanti jz leta 1899. Maturiralo je takrat 10 Slovencev, od katerih so pa trije med tem časom umrli in sicer Blaž Trofl, cand. phil., Fran Ogradi, kaplan in Jan rUM.ar’ župnik. Te pomembne proslave so se ude-lezili gg. dr. Franc Cukala, dekan, Ivan Kolenc, no-
tar, Jakob Majerič, nadzornik drž. žel., Franc Os-vatič, župnik, Janko Sernec, sodni svetnik in Karol Troha, industrijalec, med tem ko je prof. Jože Skrbinšek vsled odsotnosti v Pragi opravičil svojo udeležbo, V spomin na svoje pokojne tovariše je dekan g, dr. Cukala služil v kapucinski cerkvi sv. mašo, katere so se udeležili vsi jubilanti. Po sv. maši se je razvil v očetovi hiši sodnega svetnika Serneca zelo živahen sestanek, pri katerem so se oživljali spomini iz onih časov, v katerih je bila vedno Serne-cova hiša nekako zbirališče za razne dovoljene ali nedovoljene politične in kulturne vaje. Med bogatim pogoščenjem so razni govorniki v živem spominu vzbujali dogodke iz onih časov in kot kronisti si štejemo v dolžnost, da navedemo slučaj, ki se je dogodil tem jubilantom v letu 1898, Isti so napravili dijaški izlet v Št. Peter v Sav. dolini in nazajgrede so se ustavili tudi v Žalcu, kjer jih je pa izvohal nek nemški profesor. Ko so prišli v Celje so jih nemški profesorji čakali »in corpore« in zaključek je bil, da so vsem tem dijakom odtegnili prosto šolnino, katero je potem velikodušno plačala Posojilnica v Žalcu, za kar naj ji bo tukaj še enkrat izrečena iskrena zahvala. Jubilanti so sklenili, da se čez 5 let zopet snidejo na prijateljski sestanek,
Vrhloga pri Slov. Bistrici, Pri nas je bila na predvečer občinskih volitev razveljavljena protiklerikalna kandidatna lista, ker je Vinko Mesarič v zadnjem trenotku preklical svoj podpis. Ta mož sploh ni obiskoval ljudske šole in zna le za silo zelo slabo podpisati svoje ime. Zato se je navadno calo v važnih zadevah, kakor n. pr. pri sprejemanju denarja kdo drugi z njegovim imenom podpisal za njega na dotično potrdilo, Tu pri podpisovanju kandidatne liste je Vinko Mesarič izrecno izjavil, da naj njegovo ime podpiše na listo g. Alojzij Bračič. Ta se je sicer branil to storiti, ker pa je Vinko Mesarič celo pristavil, da naj ga na kandidatno listo »žihr' na mala«, je konečno z njegovim privoljenjem v navzočnosti dveh prič podpisal na listo njegovo ime, pri čemur je Vinko Mesarič držal za peresnik in s tem ‘vendar na najlepši način pokazal svoj sporazum s podpisom na listi. Nasprotniki sedaj širijo v naši občini razne govorice in napadajo g, Alojza Bračiča, ter mu očitajo različna nepoštena dejanja. To pa delajo le radi tega, ker so sami največji lopovi in ker druge ljudi sodijo po sebi. Pošteni vrhložani pa itak ne verjamejo, ker vedo, da samo zaraditega tako kričijo, ker so radikali vložili proti volitvam pritožbo na okr. glavarstvo. Mesariču se pa ne bo posrečilo utajiti svoj podpis in povemo mu tudi, da pričakuje zastonj brezplačno kravo, po kateri se mu sline cedijo in katero bi mu naj g. Bračič postavil v njegov — hlev. Nasprotniki hočejo le pred oblastjo oprati zamorca. Tudi to se jim ne bode posrečilo, ker so bolj črni kot zamorci in jih ni mogoče oprati. Srezko poglavarstvo bo pač zaslišalo priče in uverjeni smo, da bodo volitve razveljavljene. Pri novih volitvah pa se bomo malo drugače pogledali kakor zadnjič,
Pobrežje, Ob priliki zadnjih občinskih volitev so tukajšnji rdečkarji izdali tudi letake, ki so v marsikaterem oziru prav zanimivi. V teh letakih se zaletavajo v prvi vrsti v narodno radikalno listo in sploh v narodno radikalno stranko, kateri očitajo, da je naši državi prinesla le visoke davke, takse in pristojbine. Če bi bili seveda rdečkarji v naši državi na krmilu, potem bi po njihovem mnenju nikomur ne bilo treba plačati sploh nobenih davkov. Tudi bi ne bilo treba delati, državna uprava bi se vzdrževala od zraka in mi vsi z rdečkarji vred pa bi samo zijali ter bi nam pečeni golobje leteli v usta. Tako rajsko veselje in brezdelje bi vladalo v rdeči državi. To so seveda lepe, prazne fraze, s katerimi so pri volitvah lovili »gimplne« za svojo škrinjico. Že en sam pogled na njihovo gospodarstvo v naši občini nam dokazuje neresničnost njihovih trditev. Pravijo, da so poplačali vse leta 1921 prevzete dolgove in prištedili 120.000 kron denarne gotovine ter uredili občinske steze. Pri tem pa seveda molčijo, da so naložili posestnikom, posebno pa gostilničarjem, naravnost ogromne davke in doklade, tako da v nobeni občini naše mariborske oblasti davki niso tako visoki, kakor ravno pri nas. Šopiriti se s tujim perjem, gospodariti s tujim, od davkoplačevalcev izžetim denarjem, ni, nobena umetnost in bi to znal tudi vsakdo in ne samo naši rdečkarji. Občinske ceste pa naj ti gospodje kar pri miru pustijo. Kdor je že hodil iz mesta v Pobrežje, se je sam prepričal, da v slabem vremenu lahko v blatu utone, v lepem pa se zaduši v cestnem prahu. Naši »sociji« so pa vseeno vendar le še zelo »kunštni« ljudje. V Pobrežju so naenkrat »pogruntali« dve narodnosti. Vse Poberžane smo prešteli in nismo našli druge narodnosti nego slovensko. Rdečkarji mislijo oči-vidno na neko posebno narodnost in to je nemšku-tarija, Nemškutarijo na Pobrežju kot drugo narodnost pa jim iz srca privoščimo, ker vemo, da se bodo z njimi osmešili ne le v Pobrežju, temveč pred celim svetom. Dober tek!
Pobrežje, (Rdeči župan v Pobrežju.) Pri volitvi župana so narodno-radikalni odborniki oddali prazne glasovnice. Isto so storili tudi klerikalni odborniki, tako da je bil župan izvoljen samo z rdečimi glasovnicami. Poberžani so jako veseli, da imajo sedaj rdečega župana. Ker pa so slišali, da namerava župan sedaj izdati ukaz, da morajo vsi Poberžani na svojih hišah rdeče pobarvati polke na oknih, se nekateri že hudo razburjajo, ker pravijo,
da jim bodo s tem nastali le nepotrebni stroški. Nam je prav, da imajo Poberžani rdečega župana in rdeče polke, ker bo vsak tujec takoj opazil, da živimo v rdeči pobrežki republiki.
Slovenska Bistrica, O tatvini konjev pri tukajšnjem veleposestniku in lesotržcu Karolu Kukoviču, o kateri smo že zadnjič poročali, izvemo še naknadno, da sta bila ista po dveh lopovih že prvi dan dovedena do nekega »Sturmvirta« blizu Fale, kjer se je eden od tatov skrival celi dan in odšel s konji proti večeru proti Breznem. Tu ni mogel dobiti hleva in je hotel prenočiti kar na prostem. Vsled prehude vožnje in kolike, ki je napadla enega konja, je bil tat prisiljen pustiti konje na neki njivi, kjer je oboleli konj tudi poginil. Ljudje, ki so šli zgodaj v nedeljo v cerkev, so našli živinčeta in jih spravili k posfestniku Rižnarju. Ugotovljeno je o tatovih, da se je eden od njih pripeljal za drugim z železnico do Breznega, kjer je najbrže pomotoma izstopi in si v vsej naglici najel voz do Marenberga, od koder je hotel na sejem v Vuzenico. Ta se je izdajal za mesarskega pomočnika iz Slov. Bistrice. Drugi tat je istotako pobegnil z železnico. — Pri volitvi župana, ki se je vršila v torek 19. t. m., je bil zopet izvoljen dosedanji napredni župan, trgovec Danijel Omerzu, podžupanom senotržec g. Ivan Kac, svetovalcem pa g. Karol Kukovič, dr. Pučnik, Ivan Walland in Hinko Grili. —- Plesni učitelj g. Pečnik iz Maribora namerava otvoriti v Slov. Bistrici v mesecu septembru štiritedenski plesni tečaj, ako se oglasi v ta namen najmanje 30 kandidatov in kandidatinj, ki se zanimajo za nove, moderne plese. V soboto dne 30. t. m, priredi imenovani v hotelu »Beograd« družabni večer in bode ob tej priliki plesaželjne seznanil s svojo umetnostjo.
Spodnja Poljskava, Minuli teden je med potjo iz Morja v Fram pri vožnji drv ponesrečil podomače Jeberlov Šimej. Zdravil se je v javni bolnišnici v Mariboru, iz katere se je že povrnil na svoj dom.
Račje, (Požar.) Katastrofalno je bila naša vas v petek, dne 15. avgusta t. 1., prizadeta. Okoli polnoči je izbruhnil pri nekem tukajšnjem posestniku, požar, ki se je bliskovito naglo razširil, tako da je v nekaj minutah uničil 16 poslopij. Naša požarna hramba je prihitela takoj na gorišče in začela delati s polno paro, a žalibog, njeno delo ni dosti zaleglo, ker je ravno ob tem času pihal močan veter, ki je požarni hrambi in vsem gasilcem delo zelo otež-kočeval- Tudi mariborska požarna hramba je bila prihitela na pomoč. Našla pa je že vse — 16 objektov —- v plamenu. Na pomoč so tudi prihitele vse okoliške požarne hrambe, kakor iz Podove, Hotinje vasi, Hoč in Frama. Po štiriinpolumem delu se je požarnim hrambam posrečilo, požar lokalizirati. Štirim posestnikom je požar uničil vsa gospodarska in stanovanjska poslopja. Škoda je ogromna.
Ružno.
Vsi naročniki našega lista, ki še niso poravnali naročnine za »Narodni Gospodar«, se vljudno naprošajo, da nam čimpreje nakažejo naročnino. Za nakazilo denarja smo pred kratkim priložili poštne položnice, katerih se naj naši p, n, naročniki pridno poslužujejo,
Industrijsko-obrtna razstava v Mariboru — podaljšana. Na željo razstavljalcev in večine občinstva, da bi se razstava podaljšala, je odbor razstave sporazumno z razstavljale! sklenil, podaljšati razstavo vključno do 3. septembra t. 1. Te podaljšane razstave se bodo udeležili tudi oni, ki so bili razstavili v Ljubljani, tako da bo razstava sedaj še bolj izpopolnjena.
Na deški meščanski šoli v Ptuju se prične šolsko leto 1924-25 v sledečem redu:	Na deški me-
ščanski šoli v Ptuju se zaradi nove odredbe vršijo ponavljalni izpiti dne 10. in 11. septembra. Odpustni izpiti se vrše 12. septembra ob 8, uri predpoldne in od 2. do 6. ure popoldne. Dne 12. in 13, septembra se vrši vpisovanje učencev. Dne 14. septembra je otvoritvena šolska maša ob 8. uri predpoldne. Dne 15. septembra je redni šolski pouk.
! Od slej se
S *
razlikuje Izvrstni, iz davna preizkušeni „Pravi :FRANCKOV: kavni pridatek0 od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, rjavo-modro-beli etiketi. — Na tej se posebno iztlčejo karakteristični znaki razlikovanja, ki so: ime „Frank” in „kavni mlinček”.
„Pravi rFRANCK: z mlinčkom” zahvaljuje svojo splošno priljubljenost izvrstnemu aromu in prijetnemu okusu ter svoji izdatnosti in tečnosti.
JCabirajie prispevke za naš tiskovni sklad!
Gospoitarstvo.
O sušenju sadja.
Mnogokrat se pripeti, da se sveže sadje : more takoj prodati in spraviti v denar. Zato je najbolje, če imamo večjo množino sadja, da ga posušimo; posušeno ostane dolgo časa nepokvarjeno. Poleti nam daje hladilno pijačo, v slabih letinah pa dobro hrano. Le dobro posušeno sadje ima ceno. Ni dovolj tedaj, da se sadje le posuši, pri sušenju sadja je treba gledati posebno na to, da se lepo in primerno posuši, da d!obi sadje lepo rumenkasto barvo, da ni preveč pa tudi ne premalo suho.
Sadje za sušenje mora biti popolnoma zrelo. Najboljše sadje je ono, ki ima poleg sladkorja tudi primerno jabolčno kislino. Tako sadje dobi, ko je suho, pravi sladki okus.
Sadje za sušenje lahko lupimo ali pa tudi ne. Mnogo bolje se pa suši sadje in je tudi prijetnejšega okusa in se lažje proda, ako se poprej lupi. Osredek in koža kuhanega sadja sta ponavadi neprebavljiva.
Jabolka se razrežejo v štiri do šest delov. Hruške v dva do štiri dele- Breskve in marelice se prekoljejo v dva dela; velike breskve pa se naj prvo olupijo in potem razrežejo v dolge trakove, a vsakokrat naj se prej olupijo.
Da obdrži suho sadje barvo svežega sadja, je najbolje da sadje, pripravljeno za sušenje, 5 minut pred sušenjem namočimo v slani vodi.
V trgovini se plača tako sadje najbolje, ako je lepo belo ali vsaj rumeno-belo; da dobimo tako sadje, treba ga je malo, vsaj 5 minut žvepljati. Tako sadje se tudi mnogo bolje drži.
Za sušenje sadja imamo sušilnice. Sušilnic je več vrst. Najbolje sestavljene so sušilnice ameri-kanskega sistema. V taki sušilnici se:
1.	sadje jednakomerno suši;
2.	ne rabi se za sušenje mnogo časa (v sušilnici sistema »Ryder« se lahko v času od 15 ur posuši 400 kg jabolk);
3.	sadje se ne sežge ter postane belo ali belo-rumeno;
4.	posušeno sadje je dobrega, prijetnega okusa, nima okusa po dimu in je jako sladko;
5.	poraba drv je mala.
Petnajst minut nato, ko se je zakurila peč, je sušilnica pripravljena za sušenje. Kuri naj se toliko, da je v sušilnici toplote 70 do 80° C. Ako bi pa nastala višja toplota, tedaj naj se sušilnica odpre, tako bo v sušilnici vedno jednakomerna toplota. Sadje se mora tako naložiti na lese, da leži kos pri kosu; potem se utakne prva lesa skozi zgornja vratca nad pečjo v sušilnico. Ponavadi čez 15 minut potisne se za prvo leso druga itd. Ko smo potisnili šesto leso v sušilnico, prišla je prva do spodnjih vrat; ta lesa se vzame iz sušilnice ter se vtakne pri zadnjih vratih v spodnji oddelek in stvar se vrši tako naprej. Suho sadje jemlje se potem iz spodnjega oddelka sušilnice pri spodnjih vratih nad pečjo. (To velja za sušilnico sistema »Ryder«.)
Sadje se ne sme nikdar v sušilnici polagoma ohladiti, ampak se mora vroče iz sušilnice vzeti, da se na zraku hitro ohladi. Suho sadje naj se pusti nekoliko dni na suhem zraku, da se popolnoma osuši.
Borza, Plačati je treba za 100 angl. funtov 36.600 Din, za 100 dolarjev 8065 Din, za 100 švic. frankov 1517 Din, za 100 franc, frankov 440 Din, za 100 laških lir 355 Din, za 100 čeških kron 241 Din, za 100 bolg. levov 61 Din, za 100 avstr, kron 0,1135 Din, za 100 ogrskih kron 0.1075 Din.
□E1EBIEI BElĐEEllEIEiEiaBElElElB
SU
a
a
a
a
a
a
a
a
Lastnik: Konzorcij »Narodnega Gospodarja«. — Glavni in odgovorni urednik Ivan Pučel. — Tisk Ljudske tiskarne Maribor, Sodna ulica 20.
Timrnicn Mnlnlh LESNIH IZDELKOV
■ ■■ ■ ■■ ■ ■■
£L
.5.
a
a
a
a
a
a
a
E3 E E E E E E E E E E E E
MARIBOR, FRANKOPAHOUA UL. 23 |
E
...	S
...	R
E
IztMnie lesniii palic za metle, topoflšč, šatulj, risalnili desk, peresnikov, rekiamnib paketnih nosilcev, transportnih karnikov, otročjih vozičkov in tako dalje.
ALBIN VODIŠEK
E E E E E E
□□□□HO	«ii ■ir.ii »n «i
n „Mii Oospodor"
poravnajte naročnino!
NoMe
AnicaCrnun. Humor, Grajski trs 1
in naj bogatej še čevlje in nogavice kupite pri tvrdki:
Otroško čevljeinnogavicepoizvan-
redno nizkih cenah!
„Sanatorij«
MARIBORU
Privatna klinika z najmodernejšimi napravami na polju zdravstva. Sprejmejo se vsi bolniki razven umobolnih in takih z nalezljivimi boleznimi
frosfa Igfefra zdravnikov
Cene: I. razred Din 160.—, II. razred Din 120.—, III. razred Din 85.—.
prospekti na zahtevo!
„LUTKA“
tvornica otroških igračk Maribor, Trubarjeva ul.2
Industrijsko - obftna razstava v Mariboru. Oddelek II, stojnica štev. 26.

Zobobola
ne pozna kdor neguje zobe z
ITO“
flanelske in šivane za postelje, odeje za delavce, odeje za konje, perje za pernice, žimo, afrik in cvilh za žimnice ter platno za prtiče kupite
najceneje v veletrgovini
R. Stermecki
—= Celje št. 394
Trgovci en groš cene.
Cenik zastonj!

POZOR!
M
POZOR!
dalmatinska Met
toči prvovrstno dalmatinsko vino in ima vedno v zalogi več vagonov zajamčeno pristnega Dalmatinca. Vse kar v to klet leže, gre in vre, prav dobro ve, da vino pristno dalmatinsko je! Vrhutega leži v kleti vsakemu gostu uradno uverenje v vpogled, da je vino dalmatinskega izvora in pristno.
2 2 2 2 2 2 2 2
1
M Povodnih, Milih
UojosnlSRfi ul. 4 - Mesarska ul. 5.
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
Trgovina: Aleksandrova cesta 13 * Podružnica: Aleksandrova cesta 33A
Vincenc Miki, čevljarski mojster
Studenci pri Mariboru
Vsa popravila hitro in najceneje.
Izdeluje vsakovrstne čevlje po meri kakor tudi gornje dele za čevlje
lOSSSmBKISSECDI