Št. 35. V Goriei, due 4. nmjii 1901. Letnik III. Izliaja vsak torek in solioio v tcdnu o!j II. mi |ir('il|i()l(lnc za incsln ter oL ;i. uri pupuliln«> za de/i'lo. Stano po posti picjcuiaii ;ili v Gorici ii;i iloin posiljan rHolelno 8 K.. pollolno i K. in (Vlrlli'lno 2 K. l'rod;ij;i hc v Gorici v tol>nkansali Schwarz v Solskih ulicali in .1 <• I lersitz v Nunskili nlicali po 8 viu. (Xjiitranj«» izrianjc) Vrednistvo "i upravništvo so naliajala v *.\ a r o J n i I i s k ami», ulica VotInri11i li. 51. Ü. Dopiscje naslovili n;i urcdnisLvo, o^lase in naročiiino pa na upravnišLvu «(iorico». Ojrlasi sc račuiiijo po potit- vrslali in siccr ako so tiskajo 1-krat po \2 vin., 2-kral po 1U vin., 3-krat po 8 vin. Ako si> večkrat tiskajo. raču- nijo sc po pogodbi. lzdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. MaruSič). Delo in načrti. Ako hi ni1 l>ili vsi načrti, kolikor | j ill je skovala dr. Tumova klika na Go- } riškeni, odkar ti novodobni osrecevafelji goriskih Slovencev delajo „za blagor na- roda" v tej pokrajini, — le puhla f'raza in bombastično šušmarstvo, inorala bi se danes stekati po naši deželi saino mleko in med in goriški Slovenei bi bili naj- srečnejše ljudstvo pod solncem. Vzemimo za primero samo „gigant- ski naert" prekmorske trgovine z razninii na.šimi pridelki in izdelki, naert, s ka- terim so hoteli ti „velikani v eksportu'" prekositi celo Velikonemcijo in ponosni Albion, pa moramo priznati, da bi bila danes to uro naša Goriška druga ob- ljubljena dežela. Naši kmetovalci bi pro- dali zadnjo salatico in zadnjo kapljico vina /.a bliščece zlato v Aleksandrijo, Kairo in kdo ve kam preko puščave Sahara, a naši obrlniki: mizarji, čevljarji, usnjarji itd. bi inorali noč in dan delali, da ustrežejo silniin naročilorn, s kate- rimi bi jib osrečeval dr. Tumov eksport. V vseh jutrovih mestih in trgih bi klika irnela svoja tržišča in svoje konzulate, a „eksportni minister" za Goriško bi bil postal veleučeni — Anton Krislan. Take bujne nade je zbujala s svo- jiin brupom ta klika najbrže v marsi- komu, ki je že sanjal o mošnjah polnib cekinov, ki mu prirornajo po barki — brez jadra in krmila. In danes? — No danes se pomilovalno snieje osreeeva- teljem, ki iinajo polno besed na jeziku in slame v glavi in si misli: res, ti Jjudje prižigajo same — slamnate kresove! Kajti zdaj ni sluha ne duha več o prekmorski trgovini, sledu ni več o „eksportnem mi- nistru" Antonu Krislanu. a ludi o tistih naertih ni sledu— ostala pa je dr. Tumova klika, ki še nadalje zažiga — slamnate kresove in mami ž njimi onega, ki se po njih niamiti pusti. No, dr. Tumova klika .-I je izbrala lahko nalogo v „narodnem delu"'. Njej je do tega, da osreči goriške Slovence s sestavljenjem in objavljenjeni raznih lepih načrtov „narodno-gospodar- skega pomena", katerih jej nikdar izvr- šiti ni treba in menda tudi sama ne misli na njih izvrsitev, to pa jedino radi tega, ker klika za to ne čuti nobene zinožnosti, katera vsa se izcrpi has le v — naerl.ih. Našim eitateljem in vsem onim, ki nočejo zapirati svojih oci spoznanju o teh naših osrečevaleljih. je pač znano, kaj vse obetajo ti ljudje in koliko od tega so resnično izvršili, ali če so kaj izvršili, koliko življenjske moči imajo v sebi otroci njihovega duha. Ko je slo n. pr. za to, da prevzame dež(>Ia pobiranje užihiine v svojo upravo. obetala je klika krčmarjem po dezeli, da ustanovi krčmarske zadruge, katere bi vzele pobiranje užitnine v svojo upravo. To se je bombastieno in bahato bobnalo v ,.Soči;< in „Primorcu" tako dolgo, dokler klika ni nabrala dovolj pod])is:ov proti nameri deželnega odbora; ko pa je dosegla klika svoj namen, pa je vigla puško v koruzo in se skrila — za hrbet privatnega podjetnika, a krcmarje puslila na cedilu. Ali kako je z onimi denarnimi a a v o d i, v katerih danes neomejeno gospodarijo napredniaški absolutisti ? — Reči moranio, da ni nam ni nikomur, ki gUula 7. o (1 ]» r t i in i očini, mi imponuje hrupno povdarjanje „briljantnega stanja" teh zavodov, s kakorSnim bobnajo po svojih in drugih listih, ki niso v resni- coljubnosti boljši od njih, — niarveč da smatramo, — ne govoreč o drugih do- kazili, — has tisto suinno rožljanje z .,ugodnim denai'niin slanjem" za sum- Ijivo znamenje vidnega propadanja za- vodov. Ne želirno, da bi zavodi, na ka- terih smo sodelovali prej vsi goriški Slovenci, propadli, ali kdo zarnore trditi, da ni niožno, da pride danes ali jutri do tega, da od obeh zavodov nc bode ostalo dokaj druzega, nego — zlate črke na hisah, v katerih se nahajala imenovana zavoda. In ta posledica ne bode druzega nego sad šušmarskega nastopanja te klike, ki je njen mo no pol, ki pa se mora s easoma prignjusiti vsakemu pa- metnemu človeku. A ker je dr. Tumova klika, d e 1 u- jočavduhu svojega mojslra, j e d n a k a p r a v v v s e in s v o j a in delovanju, radi tega stavimo jednako prognozo tudi glede njenih ostalih dru- štev. Naj „Soča" radi naših tiditev rece in hrunii kolikor hoče, — njeni tova- ri.ši pridejo na naše besede morda prej, nego sami prieakujejo. Kajti kakoršen umetnik tak je nje- gov umotvor. In dr. Turna se je izkazal že davno, da v njem ni mozga za uspešno in plemenito narodno delo in da bi storil prav, ako bi se ne udajal iluzijam, da je poklican zares kaj trajno d o b r e g a s t o r i t i marvee, da vse I kar koli stori in bode še poskusal slo- { riti, imelo bode kratko bolno življenje, ker bode vse nosilo le znak njegove — individuvalnosli. JtMlina zmožnost, katero je stalno po- javljala po dr. Tumi navdahuena klika, je le ona, da stalno razdira to, kar so zgradili drugi z velikim trudom in lju- beznijo do naroda pred njim, a v nado- meslilo tega ne da narodu druzega, nego obljube, načrle, sleped-e fraze in ploho psovk na one. ki so za narod dali srčno kri. Tako delo zares ni težko: slepiti in metati okoli sebe s iVazami in psov- kami zna kmalu kdo, — a casino ni tako delo nikakor, a najmanje narodu korislno ! Naj dr. Henrik Tuina ne misli, da govorimo iz sovraštva do njega ali da bi mu ne privošcili vodstva, ako bi ga — zaslužil, — marvee mi ga pomilujemo radi toliko neplodnega dela, kateremu žrtvuje čas in denar, kateri naj bi hranil za slabse dni, kajti prej ali slej se bode on in vsakdo drugi, ki gre danes. slepo za njegovimi zraenimi nacrti kakor za vešami po močvirju, preprieal, da je bil ves njegov trud brezploden. Za narod se ne dela le z naerti, inarvec z resnini delom. Ali da bi se kdo šalil s sreco jednega celega ljudstva, ki rado zaupno gleda k onim, ki se mu imenujejo voditelje, to pa eelo ne gre in naže dobro slovensko ljudstvo tega nikakor ne zasluži. D o p i s i. I/ tiorice. („Izjava"). Voditelj „narodno-napredne': stranke objavil je v zadnji „Soči" v imenu „izvrševalnega od- bora" označene stranke izjavo, v kateri poudarja vkljub obsodbi po deželni so- dniji v Trstu nekaljeno in neomajeno štovanje do A. Gabrsceka. Kar nam je vzbudilo pri tej izjavi takoj začudenje, je bilo to, da se niso gospodje izvrsevalnega odbora podpisali, saj je vendar obi Jaj, da se stavi pod take važne izjave tudi svoj lastnoročni podpis. Toda ta formalni opustek naj ni- kakor ne zmanjša veljave izjavi! Strinjamo se tudi z obžalovanjem, da je inoralo do tega priti. Noben resen rodoljub ne more odobravati, da pridejo siuovi iste matere na obtožno klop in da se obsodijo. Tudi se nočemo baviti z vprašanjem, je li obtožba opravičena ali ne; to je zadeva dotične sodnije, oziroma prizadetih sodnikov. Nikakor se ne stri- njamo pa s trditvijo, da sloni pritožba proti A. Gabrščeku na lahkomisljeni pod- lagi. Koiiiur ni strasL še skalila oči in ve, kaj se je vse godilo v zadnjem easu na Goriškem, ni rnogel druzega prieakovati. Svaka sila do vremena. Napredna stranka stavila si je za načelo, da niora „v iinenu napredka" vse strahovati, pobijati, blatiti, sumničiti in ovajali, kar se ji slepo ne pokori. Naravno je, da je inoralo to ro- diti upor ter peljati do instance, kateri yi dolžnost varovati in braniti vsakega pred takim započetjem. Gospodje od „narodno-napredne" stranke so najbrže tudi sami uverjeni, da je to le zacetek plesa, kateremu so oni naročili godbo. Obžalovati je le, da navadno plačujejo plesne stroške ljudje, ki so zapeljani, dočim se moralni prou- zročitelji skrijejo v svojo hišico. Da hoče „narodno-napredna" zva- Iiti krivdo radi te obsodbe na druge, je umevno; vendar je pa tako započetje nanienjeno le bebcem, kajti vsak razso- den človek v6, da ni nikdo silil Andr. Gabrščeka, da blati, napada in preti onim, ki so mu na poti, ali da se celo tako daleč spozabi, da pošilja sodniji ne- zaslišane ovadbe radi krive prisege, ki LIST1LK. V posrctloviiliiiri. Burka v enem dejanju. Prosto poslov. E. KI. UMj«.) V. p r i z o r. Marjanka (kmečko opravljena, rudečih lie, se vzdigne s stola ter so ne- prenehoma poklanja — kadar govori — vedno reži): „Huku libam, milost pani, jaz sem kubarica izborna !u S t e b 1 i n s k a (jo ogleduje z lor- njetom): „Mari ste se tudi kuhat učila pri Gunkelnu?" Marjanka: „Ne milost pani, pa —:i Steblinska (ji seže v besedo): „Ž«j dobro! Govorimo o stvari! Znate-li dobro kuhati?" Marjanka: „Prosim, bila sem 6 let na dobrem mestu, a vleklo me je kakor lastavice proti jugu in prišla sem v Gorico. Jaz znam vse: Peči, evreti, piške trančirovat, ribe napravljati, Pick-As kuhati" P e 1 k a (ji seže v besedo): „Aspic" ! Marjanka: „Gosjo jeterno pa- stelo, raggusandvišelce, lažko salato — vse!" S t e b 1 ins ka: „Pri nas jemo prav mnogo močnatih jedi ; ali jib poznate mnogo?" Ma rj an k a (žareča se): „0 pro- sim — jaz! Povidel-buhtelce, Povidel- cmoke, Povidel - štruklje, Povidel-tolke, Povidel-mosnjice, Povidel-kolače —" Steblinska (raznenadjena): „Si- cer ne znate nob(Miih drugih močnatih jedi?i> Marjanka: „lie, he! in pa še kakošne! Na primer: kovacke!*' Steblinska (smeje): „Kovačke? Kaj pa je to?" M a r j a n k a (začudena): „Müost pani, ne znate kovačkov? Ojemine! oj(!- mine! To so Vain tako niali cmokiči s Povidlovo namako". Steblinska (nevoljna): „Že spet Povidel! Povejts vendar, kaj ste vse kuhali s Povidlom?" Marjanka (rež6): „Vecinoma!•' Steblinska: „Ali je to Vaša gospoda tako rada jedla?" Marjanka: „Gospoda ne posebno (sramežljivo) a jaz! Lejte, milost pani! jaz kuham vse rada, a kar je s Povid- lom, kuham strastno". Steblinska: „Če mi obljubite, da zatrete to strast, pridete lahko takoj z menoj. Moja kočija čaka zunaj". (Na- klonivši se g. Pelki odide.) Marjanka (gospej Pelki): „Ruku libam ! (Žareča se.) Zdaj se popelje Mar- janka v eklipaži po Gorici !" (Počepne in odide.) VI. p r i z o r. Siauka (čedno oblečena, z belim predpasnikom in enako avbico, vzdigne se s stolice): ,,Prosim, gospa Pelka, zdaj imate mene zaslišati ! Jaz bi rada due 15. spremenila svoje mesto !" Pelka: „Že spet ! I, kaj Vain pa že zopet ni prav ?" S t a n k a (jezično): „0 prav mnogo! Hisa mi ni nobel zadosti!" Pelka: „Tako? — Zakaj pa?:t Stank a (zaničljivo) : „Lepo Vas prosim, poinislite, mi obedujemo na na- vadnem porclanu ! P e 1 k a (ironično): „To je strašno !" Stanka: „Kaj ne da? In mislite si ! naša milostna si je kupila ovratnik iz ponarejene ko/.uhovine; — ko smo vendar vajeni služiti med najimenitnejšo kožuhovino. Jaz se že res sramujem sto- piti na ulico, ce rnislim na ovratnik nase inilostne — in potem pa — hrana — samo meso in močnata jed; nikdar kak entre ali pa dessert!" Pelka (porogljivo): „Grozovito !" Stanka: „Kaj ne, da? Saj jaz sem vedela, da bodete z menoj čutila. In ker imate rahločutno srce, hočem Vam tudi tajnost ovaditi o naši gospodi. (Skrivnostno zre okoli sebe, potem še- peče Pelki na uho): Veste kaj smo pred- sinočnim večerjali (z grozo) : kranjske klobase s hrinom !" Pelka: „V nebo vpijoče!" Stanka: „Tu, vidite, se moj sla- botni želodček lahko popolnoma pokvari in kar sem si tekom let privarčila, splava kar naenkrat v Karlove vari. — In potem — po leti bi bili v Čepovanu ! — Po- mislite, kaj tacega; jaz, ki sem navajena na Nizzo in Ostende! (Porogljivo smeh- ljaje se). Zares, presmešno : Oepovan !! To je za ponočnega čuvaja, pa ne za mojega očeta edino hčer !" Pelka: „No, zdaj pojdite domov, bomo videli, ali se najde za Vas služba z jetrenimi paštetami in severomorskimi kopeljmi!" Stanka: „Priporočam se! (Na durih zadene v gospico Melodino) Ohä !" (Odide.) (Dalje prih.) bi navalile lahko — če tudi noutemo- Ijene — grozno nesreco na to ali ono obitelj. Vsak človek ima ne le pra- vico, temuč tudi dolžnost, da se proti takim nakanam stavi v bran. Če je Gabrščekove nesreče sploli kdo drug kriv in ne on sam, onda mora biti to le oni, Id ga je speljal na to krivo pot; to pa ni nikakor g. dr. Gre- gorčič. Ako bi bil obtoženec dovolj miren ter bi napravil hladnokrvno bilanco v materijalnem in moralnern oziru za 0110 dobo, ko je hodil še skupno s „troti", in za dobo, ko je tako „žilavo" dclal za ,,narodno-napredno" stranko, prišel bi takoj do spoznanja, kje jo izguba in kje dobiček, ter bi lahko takoj roko položil na one, ki so krivi njegove nesreče. Če smatrajo dotičnik' kot svojo dolžnost, da mu devajo sedaj obliž pcv- skih ovacij in jalovih izjav na rano, ka- tero so mu sami prizadeli, svobodno jim; nikakor pa naj ne mislijo, da odvalijo s tern odium na one, ki so bili primorani varovati svojo prostost sodnijskirn potoin. Gospodje so klicali duhove, in sedaj naj sami gledajo, kakö se jih iznebijo. Nahujskali so učitelje proti ueiteljem, ueitelje proti duhovnom, krčmarje proti ljudstvu, občinarje proti občinarjem, skratka nahujskali so vse, kar se jirn je dalo zapeljati, in izvestno je, da dobijo za vse to prirnerno plačilo. Spoznanje se širi polagoina a vedno bolj po dežoli, kdo je pouzročil prepir v našej doino-- vini, kdo je kriv, da smo vsi gori^ki Slovenci v zasmeh Italijanorn in Nem- cein in drugirn nasprotnikom, kdo ižče pri tem prepiru svoj dobiček in kdo je delal istinito le za blaginjo ljudstva. Siloma in brez povoda vpeljali ste pri nas „kranjsko razmere", katere so začele pa presedati že celo takim, ki morajo tavati za varni, ker se bojijo vaše „plemenit/osti"; ko izgube to no- vostno mičnost, pride obračun. Spoznali so vas celo vaäi zaščitniki v Trstu, ne da bi bili mi niti od daleč namignili, kaj hočete in kaki ste. Za tu se imate zabvaliti le Hvalabogu Luzzattu, najhujšemu nasprotniku Sloveneev, s ka- katerim ste se bratili pri zadnjib volitvab in katerega ste na pomoč klicali sedaj, da bi vas rešil pred „inračnjaki". Ko- mentarov, katere so delali o vas po zadnji obravnavi, noeemo navajati, izve- ste jih stalno po drugi poti. Iz zahodnih Brd. Gradenski vi- karjani odgovarjanio g. Karol Mlekužu, da ga nismo napadli v „Gorici" St. 29. Mi smo vprašali, kedo jo tisti „M i h a", ki se je v „Frimorc u" štev. 12. pod- pisal; in rekši da nam se zdi, da ni „Miha", ampak, kako mleko, ki ni bčlo. G. Mlekuža nismo nikjer imenovali. In kogar nič ne vprašamo, naj rnolči; če kogar kaj vest boli, naj odgovori, pa ne zavito; kajti hočemo ga videti brez „seine"! — Nismo yprasali po nikakih „Izjavah". Čudno se nam zdi, da ste se Vi g. Mlekuž oglasili in nedopisnik o d „Benoäke rn e j e". Vpraäamo ali ste morda tudi Vi dopisnik „od 13. in."? Kedor se hoče zagovarjati, ki ni tožen, oni samega sebe toži. Vi pravite v „Iz- javi", da Vas dolžijo gosp. Gradenski in gradenski vikarjani, da ste Vi pisali do- pise v „Soči" — „od B. m. Ako bi bilo to res, bi se bili Vi že davno oglasili s kako „Izjavo", pa drugačno vsebine. V i ste bili dolžni siliti dopisnike „od B. m.", da se objavijo s p o d p i s i ter re- Šijo Vašo cast. Kaj ne, da ste vedeli kedo so tisti dopisniki? —Bržpoprvem odgovoru od g. Gradenskega na prvi dopis „od B. m." — ste bili morali svojo morebitno nedolžnost braniti s strogim postopanjem proti dopisni- k o m, ki so izdali Vas, a ne čakati, da izide drugi še hujši napad na g. Gra- denskega s podpisom — M. — Ta oso- depolni podpis je bil nekako potrjenje pojasnil g. Gradenskega. Ako je kak sum letel na Vas, da ste tudi Vi udeleženi pri dopisu „od Beneške meje", je tega kriv dopis sam z svojo vsebino! — V a š a „I z j a v a" ne odgovarja našim sahtevam, ki smo jih postavili v „Gorici" štev. 29; kajti mi smo zahtevali doka- z o v za trditve v dopisu „od B. m.", ki se nahaja v „Primorcu" St. 12, a Vaša ,Izjava" ni donesla nikakoršnih d o k a z o v. To pač ni dokaz, če kedo taji, da ni storil tega ali onega hudo- delstva, o katerem sum lcti. Obrnite se torej na dopisnike „od B. rn.", zlasti na g. „Miha'%! da se objavijo, ter Vas resijo sumničenja, v katero so Vas s svojirni dopisi priprftvili! Naj toraj oni slorijo svojo dolžnost, a ne mi! Mi se ne me- sa mo v to! „Un avvocato nan chiamato, vien con M.... pagato!" En sam se je izjavil, kje je pa unih pet? Bode preci — Zajec v 1 eci? Vam znani gradenski vikarjani. Politični pregled. Državni zbor. V torkovi seji je reSila poslanska zbornica pristojbinsko zakonsko novelo. V sredo pa se je bavila z dr. ŠuSlerši- čevo zadevo. Dr. ÖuStersic je namree zahteval, da izreče zbornica Vsenemcu poslancu Steinu grajo radi razžaljivih besed, ki jih je rabil proti njemu in po- sebno pa še za to, ker mu je očital ne- čisto ravnanjo pri prodajanju Tomaževe žlindre od strani ,.Gospodarske zveze". V ta namen je bil izvoljen grajalni odsek, ki si je izvolil za predsednika dr. Kra- mafa. V imenu tega odseka je torej po- ročal dr. Kramaf v srodo v poslanski zbornici o Šušter-iič - Steinovi zadevi. Grajalni odsek je predlagal, da se izreče Steinu graja radi besede „žlindra" katero je rabil proti dr. Šušteršiču. Zajedno je odsek izrekel soglasno, da se ne dvomi o osebni poštenosti dr. Sušteišicevi. Fredlog je bil odklonjen z J18 proti 103 glasovi. Preznačilno za slvar je, da so se proti dr. Šušteršiču zjedinile vsenemska in radikalne stranke z dr. Tavcarjem vred — res lepa družba to ! —, a da so za dr. Susteršiča glasovali katoliska Ijudska stranka, slovanski centrum, Oehi, Poljaki, veleposestniki in antisemiti. V četrtek se je posvetovala poslan- ska zbornica ter resila zakonski načrt zadevajoč reorganizacijo kupčijske zbor- n ice. Včeraj se je posvetovala poslanska zbornica o zakonskem načrtu glede pre- povedi prodaje margarina (uinetnega su- rovega masla), ki j<^ bil sprejet v vseh treh branjih. Prihodnja seja bode v torek. Razmere na Kitajskem, Čujejo se glasovi, da utegne biti homatij na Kitajskem kmalu konec. V tem, da je bajeodločila zadnjabitka ob vcli- kem zidu pri Paotingl'u, kjer se je poka- zalo, da se je kitajska vojska v zadnjem casu tako izvrstno organizovala da so bili hudo poražoni najbolj bahati vojaki Nemci, ki so morali teči pred Kitajci in pustiti na mestu vtiliko mrtvih in ranje- nih. Nemški vojski je zadan s tern pred svetom jednako sramotilen pečat nezrnož- nosti, kakor^nega so pritisnili na celo Angležem junaški Buri. Po tej izkušnji so se dogovorile oblasti, ila vzamejo svoje čete domov, na Kitajskem pa da ostane le kakih 2000 mož za stražo. — Avstrijskih vojakov ostane v Pekingu 200 mož, v Tientsinu pa 300. Ker so se stvari tako zasukale, po- stalo je tudi vpražanje o vojni od^kod- nini vse drugo in je prav mogoče, da se bode kitajska vlada spluli branila kaj izplačati, ker se lahko brani proti tujim napadom z izvežbanim vojaštvom. Po- slunci nekaterih vlasti zlasti neinški in angležki so prav po nepotrebnem prija- vili kitajski vladi da hočejo urnakniti svoje cote, ako dobe njihove vlade za- gotovilo o vojni odskodnini, kitajska vlada pa da na to niti odgovorila ni. Tudi so poslaniki izjavili, da Kitajci lahko zopet prevzaincjo oblast čoz mesto Peking, ka- kor so jo irneli poprej itd. Po vsem tem bi človek lahko vpraial: kaj pa je vsega treba bilo V Vojna v južnl Afrlkl. Angleži so se obrnili do društva Afrikanderjev Kapu, naj bi oni svetovali Buroni, da odnehajo od vojne, opravili pa niso ničesar. Afrikanderji — t. j. Kapski Buri in isto holandsko pleme kakor Buri v Oranje in Transvaalu, so odgovorili, da že svetujejo Burom v tem smislu, ako priznajo Angleži neodvisnost burskili republik Oranje in Transvaala in povrnejo Burom vso škodo in izgube. Angleži pa so tudi že na drugih krajih razglasili, da bi radi oni nehali z vojno, ako se jim ponudi od katerekoli strani količkaj vzprejemljive pogoje. Tako seje izrazil tudi ungležki odposlaneo lord Wolesley na burskem dvoru, ko je prišel oficijelno naznaniti nastop vlade kralja Edvarda VIII. Samo to žele Angleži, da bi se v južni Alriki ustanovila jednaka državna zveza kakor je v Avstraliji, katera bi stala pod nekakim nadzorstvom Anglije, dasi bi imoYi Buri vso možno prostost. Ali Fiuri o tem ne marajo vedeti prav ničesar ker predobro poznajo Angleže, kateri bi najmanjšo pravico v južni Alriki izkoristili na način, ki bi bil za Bure le poguben. Ali popolno samostoj- nost kakor pred vojno, ali pa boj do zadujcga, to je njihova zadnja bestnla. Angleži se bodo seveda morali tej zahtevi tudi udati, kajti nasledki, kakoršne je rodila za nesrečno Ajiglijo la usodepolna vojna, so nepreračunljivi. V zadnjem času so Buri zopet pro- podili Angleže iz več pozicij okoli Johan- nesburga. Epidemije v angležki arrnadi se strašno množe. Vojaštvo je obupano, a tudi lord Kitchener je zgubil pogum. Domače in razne novice. Don (arlos v («orici. — V ho telu pri južni železnici stanuje že nekaj časa Don Carlos s svojo soprogo. Avanciranje. — G. Alfred Čebu- lar c. in k. poročnik pri 6. pespolku, sin g. prol'esorja Čebularja, postal je nadpo- rocnik pri istem pešpolku. Čestitamo! Zu ,.$(»lski dour' je doslo uprav- nifilvu našega lisla : Marija Štrukel iz Volč, 1 K.. Ana llumar v Gorici 1 K., Fi\ Vodopivec 10 K. rdcležnikom socijalnega kurza se naznanja, da se bode isti vršil od 21. do 23. t. m., tako da bode zadnji dan tudi duhovnikom in učiteljem po deželi mogoče udeležiti se istega. Predavanja bodo obsegala teoretično in praktično poslovanje posojilnic, razprave o kredit- nib razirujrah in kredilnem dovoljevanju v istih in navod za pravilno knjigovod- stvo na podlagi sedaj upeljanih knjig; zadnji dan pa r e k a p i t u 1 a c i j a vsega. Ktlor se misli udeležiti, naj se prijavi še do 14. t. m. pismeno na „Gen- tralno Posojilnico", opomnimo pa, da p r i j a v a m o r a biti zaradi oskrbova- nja prostorov. V ,,Soc'i" od 2. t. m. citaruo v do- pisu iz Opatjegasela o „zanimivi pravdi'', da ji» „znani mali dohtarček, ka- terega rcdi naša dežela" — zastopal naj pro j občinarje proti občini, j)otcm pa da „je prevzel obrambo ravno na- sprotne stranke". Tako postopanje bi bilo zares vredno najostreje graje; a oblika t(^ javne založbe je jako suniljiva. — Ker nam je znano, v kteri pravdi je dr. Stanič* nedavno zagovarjal stranke na upravnein sodišču, ne moremo prav ra- zumeti, zakaj je dopisnik dejanje pre- ložilizeneobčine v drugo in celo stvar sploh tako popisal, k ;; k o r d e j a n s k i ni b i 1 a. Zato klicemo dopisniku: „Z imenom in priim- kom „malega dohtarčeka" na dan in naža skrb bode, da koj v naslednjein številu „Gorice" razkrijemo in verodo- slojno dokažemo golo resnico. Le brez- obzirno z imenom na dan! Izza grnia slreljajo strahopetci. Kakor jim kazc! 0 nadarjenosti in bistroumnosti dr. Gregorčiča ni do najnovejšega časa nihče dvomil. V ten» oziru naj omenimo le sodbo dveh nasih najboljših mož, kar jih je goriška dežela videla. Nas pesnik S. Gregorčič je pisal pred leti v Gabr.ščekovi .,Soči": „Naš neumerli Erjavec je dobro poznal dr. Antona. Delala sta vkup pri urejevanju „Soce" in še zadnji dan Erjavcev sta se v tej stvari posvetovala. Kdor je Erjavca poznal, vsak vč, da mož ni mnogo go- voril, da je bil oster kritik in da ni bil preradodaren s hvalo. 0 dr. Gregorčiču pa je nekdaj proti meni govoril s takim navdušenjem, s kaker^nim ga nisem sli- sal govoriti o nobenem drugem. Rekel je, da se kar čudi njegovim zmožnostim, da ne ve, odkod vse to svoje znanje jemlje, da občuduje njegovo izvenredno delavnost in njegov značaj. Izrazil se je, da niti Ljubljana nima ne enega takega moža!" Ravno tista „Soča", ki je prinesla o Gregorcicevih zmožnostih tako sodbo, pisala je še pred par meseci, da Gregor- čič ne sega dr. Tumi niti do člena in da je „proti vsakemu juristu pravi pritli- kavec!" Znani goriški dopisun pa je imenoval pred par dnevi Gregorčiča v „Slov. Narodu" duševnega pritlikavca. Tako kaže „Soči" o Gregorčiču zdaj pi- sati, ko jo nadzoruje nadzorovalni ured- niški odbor Tumove stranke z dr. Tumo na čelu! Sramota takemu listu in njegovim brezvestnim mazačem! Mar ga ni „fratalo?" „Soči" ni po volji, da smo rekli v svojem članku o morali dr. Tumove stranke, da je dr. Tumo „fratalo" o zadnjih drž. zborskih volitvah ter prav po mokraško drzno pravi : „Gorica"' se je spravila zopet na g. dr. Tumo in sicer v taki roči, o kateri ve, da jih dobi tako po zobeh, da jo bodo boleli lep čas". No, bodi mirna re- vica, saj vemo da bolijo zobje le tebe, a z vsako besedo, ki si jo drzneš črhniti v obrambo agitacijskih sredstev dr. Tu- move klike o priliki drž. zborskih volitev, udaris neusmiljeno le sama sebe po zo- beh. Mi pa ponavljamo, da ni „fratalo" le dr. Tumo. marveč „fratalo" je tudi njegovega vnidnjažkem taboru. Hilda pomota. ,,Soča" piSe, da se je pri ka/.enski obravnavi v Trstu, ki se jo vršila proti njenemu lastniku, vsedel na zatožno klop priča sv<»lnik Vodopivec, dočim da je Gabršcek sedel „pri mizi na stolici"... Ali ni mogoče, da so se sodniki zmotili, ko so obsodili Gabrsčeka na — d v a m e s e c a j e č e s poslom in da bi morali prav za prav obsoditi pričo svetnika Vodopivca, zato, ker se je po pomoti vsedel na „zatožno klop" mesto na „stolico" ? Židovska trombeta bi se po vsej pravici smela nazivali „Soča". odkar služi ciljem dr. Tumove klike. Kdor si je nadel nalogo pazno zash?dovati način pisanja tega li.^la, je moral zapaziti, da preveva njegova predala v poglavitnem dub židovske politike in zajedno soci- jaliui demokracije. Zidovstva, ki je najnevarni.ši sovraž- nik našemu gmotneniu in torej tudi na- rodnernu obstanku, ne omenja ni z jedno grajalno besedico, pac pa mu poje pri vsaki priliki slavospeve, prav kakor bi bil za to — plačan od kdo ve kodi. Tako n. pr. poveličuje židovstvo v članku „Na srečni zemlji", o katerem pravi, da je spisan izven uredništva (kakor da bi ta opomba dala „uredni3tvu-l absolutorij!). Na nekem kraju tega članka citira Lom- brosove besede : „Židovi so postavili do- zdaj v zgodovini razvoja narodov navecje število talentov. To je statistično doka- zano. Žid je bil učitelj dvoma ; vsi rebeli so se k njeriiu zatekali skrivno ali i)ri belem dnevu". Da so židje „postavili največje šte- vilo talentov", utegne biti resnica, katere pa ni hotel pojasniti Lombroso natanč- neje. Da je žid matematični t. j. raču- n a r s k i talent, to je znano, to mu je prirojeno, o drugih talentih pa je mod židi bore malo slodu. Besnica pa je, da so židje poslavili mnogo kršranskih ta- lentov; a statistika teh talentov je pi- sana s krvjo. Židje so pritirali marsikak talent do tega, da se je pojavil, to pa jedino radi tega, da so izkoristili njegov pojav za svoj žep, — ta- lent pa je pri tem nemalokrat stradal ali si celo končal življenje iz obupa nad krivico, ki so mu jo prizadejali židje. Na ta način so „postavljali" in še postavljajo židje na svet talente. Tudi to je resnica, da je žid ucitelj dvoma ter da so se re- beli t. j. puntarji in prekucuhi shajali pri njem skrivaj in tudi pri be- lem dnevu. V židovski naravi že leži drezanje in nerganje o delovanju drugih. To so pokazali židje vsehčasov in krajev, ki so kazali vedno nezadovoljnost a tem, kar so ustvarili drugi tor so hujskali na upor kakorkoli nezadovoljne elemente ter tako napeljavali vodo na svoj inlin. Židje so bili vedno rnojstri v skrivnih nevarnih zarotali zoper dru^abni in dr- žavni red ter zoper varnost življen.ju posameznih vladajočih laktorjev. — Jednako delajo židje tudi danes in jed- nako dela tudi internacijonalna oziroma žido-liboralna socijalna demokraoija. ki jo zvesta služkinja židovstva. V razdi- ranju se pojavlja la stranka in znako njenih naukov nosi tudi vsaka zdražbar- ska stranka. Da so dr. Tumova stranka ne le ujema s socijalno demokrasko stranko, marvee so tudi u n e in a za njo, 0 tern prica zopol njen — ,,clanek izven uredništva'' v 47. letošnji številki pod naslovom „Nekaj našim socijalnim do- niokratom v premislek1'. Tu stoji: „So- cijalna demokr. stranka na Slovenskem jo majhua ... v meslih, ki iinajo kaj industrije, jih je tudi nekaj. V Mariboru, v Gelju, v Ljubljani, v Gorici, v Trstu je teh strankarjov toliko slovonskih, , da so neki rnajbni okvir za drugo na deželi. Pri nas je to še mlada stranka in v prvi organizaciji". Tako gre to dalje skozi ves članek polno navdušenja za prekucuštvo in prekucuhe. Sicer pa, za kaj naj se dr. TuniGvo gl^'o ogreva, ako hoče sov- ražno nastopati protipi^ r < rodoljuboin T deželi? Naravno, da le za zidovstvo in socijalno demokracijo ! In tudi drugače ni mogoče. Vodja stranko, nekdaj soci- jalno demokratski nadahnjeni ueilelj (radi česar je baje moral čez noč dati slovo učiteljstvu) tudi sedaj ni nič boljši. Ali naše ljudstvo bi moralo vedeti, kam za- bredo, ako bode šlo za takimi ljudnii. Nauk „o prosti lastnini"', kateri razširja židovski socijalni demokratizem, je oni nauk, ki je pritiral na stotine krnelij v židovske krempljo ! AM želito, dragi rojaki tudi vi v židovske krempljo? Naj širi dr. Tumova klika svoj socijalistiški nauk mej svojimi — „vrabci"1 v mostu, a nase dobro kmotsko in delavsko Ijudslvo naj pusti pri miru ! Prav pazljivi so ! Ko se jo vriSil znani napad na „Šolski Dom" leta 1898 takrat „Soča" ni bila prav nič „paz^i • marveč strabovito je udrihala po Laho- nih — zakajV Kor jo to dobro neslo nje- nemu lastniku. Pa tudi pri drugib pri- likah ni bila „SocV prav nic „pazljiva" ko je brumela proti Italijanom, kajti ta- kral je to — neslo njenemu lastniku. No, danes rnu boj proti dnigorodnemu sovražniku več ne nese, zato je postala „Soča" — „prav pazljiva" kar se tiče italijanskih napadov na naže Ijudslvo. Ej ptiček, ptiček, poznamo te po perju prav dobro ! Postaja Kodrovi-Kamnje. — Raz- nesla se jegovorica, da se proloži postaja vipavsko železnico Kodrovi-Kamnje pod sv. Križ na Cesto. V nedeljo 28. (. m. so nekaleri narodno-napredni pri Hobku to govorico prodajali in zraven še ludi sramotno la/, da sta to dosegla z zvijaoo gg. župana Jos. E'avlica in Jos. Vidmar. Poiz- vedeli smo naj prej pri inženirju gospodu Friedl-u, da je ona govorica popolnoma prazna. Pri Kodrovih bo čakališče in nakladišče prav tako kakor jebilo prvotno doloeeno. — G. župan Pavlica, proli kateremu so si naprodnjaki to izmislili. narn je dal izjavo, da plača 2000 (dvatisoč) kron tistemu, ki dokaže, da je on delal prošnjo za pre- ložitev imenovane postaje, ali daje sploh kaj posrodoval v tern oziru. Pa tudi g. Vidmar nam je naznanil, da je tudi on pripravljon dati 2000 K tistemu, ki mu to dokaže Obrekovalci so to raj pozvani, da si poberejo 4000 kron. Brejskim obeinarjem kličemo. naj se ne dajo bogati po narodno-naprednih lažnjivcih in hujskacih. Namen njih je jason : nadražiti ljudstvo proti županu. In župan jo nedolžon ! Brejski občinarji! Odprito zdaj oci in spoznajlo lažujivce in zdražbarje ! Z Vipavskega nam piScjo: Sle- pimo, lagajmo; obrekujmo, izmišljujmo si kar vprek, to je geslo dr. Tumove stranke. Naj se jih zasači na najdebe- lojši laži še tolikokrat, tern ljudem je pač vse jodno, saj ne poznajo več sra- mole, rudeeica jim več ne zalije obraza. Sanio da očrnijo dva jim jako neljuba župana na Vipavskem, narnreč gg. Pav- 1 i c o in V i d m a r j a — zanosli so mod ljudstvo glas, da sta ta dva župana pro- uzrocila, naj se postajica Kodrovi-Kamnje na novi vipavski železnici preloži v Sv. Križ. Ta laž je imela sicer jako kratke noge, kajti nekateri, ki so se vendar-le hotoli prepričati, koliko bi znalo bili resnice na tej govorici — zvedeli so na pristojnem mestu, da je i.sta popolnoma izvita iz trte, da je torej d e b e 1 a 1 a i, kajti postajica Kodrovi-Kamnje zidala se bode na istem mestu, kjorje bila prvotno naOrtana in se ni proti temu oglasila nisi /iva dusa. To so vodeli sicer tudi oeetje to laži. S to lazjo pa niso boteli dosoci druzoga, nego pridobiti Ijudslvo za javni sbod, kateroga prirodi dr. Tu- mova stranka v nedeljo pri Kobku na Goričici, tor je nabujskati proti neljubim jim osobam. Prosil bi tarn na sbodu n. pr. binavski kak prislaš dr. Tumove stranko kolovodjo, „naj posreduje pri vladi in Bog ve kje, da postajica Kodrovi- Kamnje vendar-le ostane tarn, kjer je bila prvotno načrlaua". Ker je pa -m\ gotova stvar, da imenovana postajica ostane tarn, kjer je bila narnenjona žo iz zauetka — bi ti postonjaki in njih list slepili ljudstvo, roksi : „Glejle, vodi- lelju našc stranke se imate zabvalili, d-a vurn niso vzeli postajice !v' In ljudstvo bi deloma tudi vt^rovalo. In v kolikor mi te ljudi poznamo, so Se zdaj v stanu uprizorili kaj jodnakoga. čoravno se je prislo njih lumpariji pravočasno nasled. Zdaj i>;i prepusOamo svojirn citaleljem. naj sami prosodijo, s kako vrsto Ijudmi se nam je borili in do cesa bi bili v stanu taki ljudje zavesti naše ljudstvo, ako bi se jim propuslila vsa moč in vsa oblast. Vipavska zch'/Jiica. — Zidarska mojstra brata M o z otič sta provzola zidanje poslopij \u vseh ostnih postajab vipavske žehiznice. Zavezala sta se, da izvišita to delo do konca meseca marca 1902. Mej postajami je tudi ona — Kodrovi-Kamnje. Uraviiava vodu na VipavskeiM Prod Volikouocjo o priliki ko je slavil dr. Gregorčič v državnem zboru inlerpe- lacijo gledo uravnave budournikov v na.ši pokrajini, jo omenil tudi potrebe za urav- navo vodä in prilokov v vipavski dolini. v kolikor bi i.sta zadevala goriško slran te doline. ])ue 24. aprila t. 1. pa so sta- vili dr. Ziti:ik in tovari^i intorpolacijo v drz-avnem zboru, v kahni natancno ute- meljujejo nujno potrebo uravnave voda po vipavski dolini. Iz te interpelacije posnamemo te-le za tok te zadeve zna- čilne podatke. Priprave za uravnavo vodä po Vipavskem trajajo že nad 20 let, a danes je vse delo ondi, kjer je bilo, numroc da niti ni pričoto. Delali so so mnogi nadi-ti, pošiljale so se razno komisije, da preiskujojo stvar in vse to jo slalo vfilikih svot denarja. lnlerpelantje pravijo, ako bi za načrte, komisije in drug o priprave i z d a n i d e n a r p r a k t i č n o p o r a b i 1 i, bili b i ž e p o 1 o v i c o v od ä uravnali in z a- g r a (1 i 1 i in prebi valstvo obv a- ro v a I i v e 1 i k i h J5 k o d. M(»j tern pa povodnji vsako leto preplavljajo in pu- stošijo rodovitno vipavsko dolino, odna- .šajo zomljo, zasij)ajo njive in travnike in prebivalsivo tirajo v revščino. Intorpelacija zaključujo s sledečo predlogo na visoko vlado : „G. kr. vlada se nujno pozivlja, naj cim preje vse potrebno ukrene, da se uravnave reke Vij>ave in hudournikov kar naj hilreje prično in da z ozirom na bodni položaj udeležencev država za ta dela dovoli več ko 50% prispevka." Ta predlog naj so izroči odsoku za državno podporo vslod uim in silo. Nujno je želeti, da bi ta interp(;la- cija obrodila dobor sad, kajti zadova je najvoeje življenske važnosti za prebivalce cole Vipavske doline. Hrvatski list o sloveiiskem stro- kovnjakn. Kakor znano, je prod nekaj časom izšla slovenska knjiga pod naslo- vom „Glubonemi. Zgodovina in sedanja motoda vzgojovanja", katoro knjigo jo spisal g. A. Kudez, ucitolj na zavodu za glubonome v Gorici. Hrvatski list „Krščanska vzgoja" piso: „Zavod za. I'luboneme v Gorici je deželni zavod, ki je olvorjen leta 1840. V zavodu jo internat za 60—70 gojencov. Pouk traj.i 6 let. Učenci so porazdeljoni v 4 skupine s slovenskim in 4 skupine z italijanskim učnim jezikom, otroci so sprojemaju vsako drugo leto. Kazun ravnatelja služ- buje f) uciloljic in joihui ucilelj. a to je g. H u d o ž, jeden od prvakov-ucitoljov to stroke na slovanskem jugu, poleg tega znan tudi vsled svojega prekrasnega dela „Gluhonomi. Zgodovina in sedanja me- loda vzgojevanja":, do sedaj najobsežnoje delo te stroke v slovonskem jeziku, s kakorSnim bi so smeli ponašati drugi in vecji narodi". Ta sodba hrvatskega stro- kovnega lista nas navdaja z zadoščenjem nad tern, da imamo v svoji sredi moža čegar strokovna veda sluje tudi preko mej naše ožje domovine. Gosp. ucitolju Hudežu pa častitamo na tako laskavom priznanju. De/ehii miizcj, ki se nahaja zdaj v Atteinsovi palači na Kornu, je odprt vsako nedeljo in praznik od 10.—12. ure dopoludne, ako je suho vreme. Izvoz Špar^ljev. — Od 9.—30. aprila se je izvozilo iz Gorice 115 kvin- talov i5pargljev ; srednja cona jim je bila 113 K 75 v. za kvintal. Slow kat. bralno-.pcvsko dru^vo „Slovenska Zvcza" v St. IVtru jo do- bilo tiiili Jetos dovoljonjo napravili tom- bolo v korist slov. šolskib zavodov v Gorici. Tombola bo najbrž v nodiWjo dne 2)}. junija Jia/pisana jo sluzba postarja v Kojskem z letno plačo 550 K, s pavša- lom za uradno potrebe 140 K in za stanovanje 140 K. Sklcp solske^a lota na obrtni nadaljevalni soli za zidarjo v Rencah, bode due 5. maja t. I. ob 3V2 uri po- poludne, z l-azstavo učončovib izdelkov iz pi'tnlpisanili predmolov. Ljubitelji na- predka se uljudno vabijo ! ,.Elizabetisi'e". C. kr. ministerstvo za uk in bojjočaslje jo z odlokom z dn(; 13. marca 1901 št. G.'iOO podelilo pravico javnosti „Elizabelišču", zasebnoj dekliškej Soli pod vodslvom čč. šolskih sester v Tomaju. Le tako dalje! Stvar se razvija nepričakovano hitro ; Bog blugoslovi za- pric(;to delo in vse, ki so k temu gmotno in duševno pripomogli. Oouio vscjano seme rodi stoteren sad. Otroiski vrt v Tolminn. — V Tol- minu so jo osnovalo drustvo. kateremu jo namon, osnovati in vzdržavati tarn otrožki vrtec. Dotična pravila so že po- trjona. Občni zbor je bil dne 21. aprila in izvoljen je bil za prodsednika temu drustvu gosp. Malko P r i in 0 ž i č, c. kr. okrajni sodnik. Razzias. Dne 1. maja t. 1. ob 10 uri predpoldno jt; bilo v deželni hiži šti- rinajsto srečkanje deželnih obligacij iz- danih leta 1888. Izžrebale so so nasled- nje : Vrsta A St. 68 za 1000 gld.; vrsta A št. 35 za 500 gld.; vrsta A St. 44 za 500 gld.; vrsta A St. 85 za 100 gld.; vr- sta A st. 40 za 100 gold.. Vrsta B st. .3 za500 gld.; vrsta B St. li za 500 gld.; vrsU B št. 58 za 100 gld ; vrsta B št. 92 za 100 gld.; vrsla B št. 4 z \ 100 gld. — Deželna denarnica izplača te obliga- cijo dne 1. avgusta t. I. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obligacij in tistih odrezkov, ktori žo no izleko 1. avgusta t. 1. Post»bni vlaki ob iiedi'ljah in praznikili. — Pocenši s 5. majom do 27. oklobra t. 1. bodo vozili posebni vlaki rnej Trstom in Korminom namenjeni iz- letnikom. Vlaki bodo sestavljeni saino iz vozov II. in 111. razreda. Odhajali bodo iz Trsta ob 245 pop. in dohajali v Go- rico ob 441 pop. Llstavili se bodo. na postajab Grljan (Grignano), Bivij, Devin, Tr/ič, Honke, Zagrad, GradiSce, Rubijo; Vs!-ačali pa se bodo v Trst iz Gorice ob 841 zvečer. Katolisk(» drustvo slovcnskib ucitolj it* na Priinorskom jo imolo svojo red no zborovanje v nedeljo dne 28. aprila. Veleč. g. St. Križnič, ravna- telj c. k. učiteljišča, nas je zopet poča- stil s svojim pohodom. Veleč, gospica llolzinger pi. Wei- dicb je nadaljevala svoje predavanje o Salzrnannu govorivši 0 njogo.vem zavodu v Scbneplenthalu in njegovih vzgojnih načelib, katera je vresničil v svojem za- vodu. Polem o njegovem spisu „Da- Aineisenbiicliloin" ali „0 vzgoji vzgojito- ljov1 ter podarila to koristno knjižico društvoni knjižnici. Veleč. gospod ravnatelj se je za- bvalil gospici govornici s prisrčnimi be- sedami na izbornem prodavanju in lo- pem daru vpletši mično, šaljivo dogodbico, ki se je opirala na izjavo gospico pred- go vorn ice. Društvenice so zapole zbora „He- gina coeli" in „Sv. Jožef. Veleč. g. ravnatelj je opozoril zbrane učiteljice na novo metodično knjižico „Der veranschaulicht«; Rechnenunterricht'' ter razložil nekaj važnejših točk iz toga spisa, kateroga je spisal neki učitelj Meier za- loživši ga pri Auorju v Donauwörthu. Veleč. gospica predsednica nam je podala karakleristicen, nalančen, vrlo zanimiv popis slike „Zadnja vecerja". Vsaka društvenica je imela pred seboj kopijo toga dobro znanega utrnotvora slavnega italijanskega slikarja Leonarda da Vinci. Prihodnjo zborovanje bode dne 19. maja ob 10. uri zjutraj. L. Koršič, tajnica. Narodni Dom v Trst 11. Iz Trsta prihaja vesela vest, da je tamoänja po- sojilniea in hranilnica kupila hišo itali- janskega podanika Co lie dan a na trgu Caserma za svoto 320.000 K, katero hižo namorava podreti v kratkom ter sezidali na istem mestu štirinadstropno poslopje „Narodnoga i'onia". Prostor hiše, ki meri 412 Q sežnjev, je na najlopšem kraju mosta, kateremu bode služilo novo po- slopje tudi v poseben kras. V „Narod- nern domu" bodo pa imeli svoje zavetje ne le tržaški Slovenci marveč vsi v Trstu živeči Slovani. V pritličju „Narodnoga Doma" bode tiskarna eventuelno tudi gostilna in kavarna, prvi nadstropji bosti služili v zavetje narodnim drustvom. III. in IV. nadslropje pa se l)ode oddajalo privatnikom. Kor bodo tržaški Slovenci s tern že jedenkrat odrešoni noprestanih preganjanj glodo druStvenih prostorov itd. od stcani brezobzirnib nas[»rotnikov, nas je ta novica lXMzmerno raxveselila in prav iz srea castilamo nasim bralom v Trstu na tej srečni narodni pridobitvi. Ziveli ! jXovi zadorski nadskol". Zader- skim nadskol'om jo imenovan kanonik spletskega ka|)ilelna preč. gosp. Malevž 1) v o r 11 i k. Tiskovna poniota. — V zadnji štovilki našega lista so jo urinila neljuba pomota pri notici ,.Konstiluiranje cost- nega odbora za kobaridski ok raj". Kon- cem t<; notice, v kateri jt bilo povodano. da je bil izvoljon nocolnikom costnoga odbora deželni poslanoc g. Iv. L a p a n j a, imelo bi stati ..in njegovi in n a - in R s t n i k 0 rn g. Anton Manfred a, župan na Iderskem1'. Ta dostavok pa ima izostati pri naslednji notici v isli številki, v kateri je povodano, daje kme- tijski oddelek za cerkljanski okraj izvolil preč. g. vikarja Josipa M a š o r o svojim zaslopnikom v glavnem odboru c. kr. kmetijske družbe v Gorici. Narodno gospodarstvo. Dolo, boja, po(>itok in zdravje živino. Pri vzreji mlade živine gled6 utr- jenja in ohranjenja zdravja no poznamo boljšoga pripomočka kakor je hoja in kretanje v cistern zraku. Nedorastle ži- vali, ktere večinorna stoje v zaduhlih in provročih hlevih, se sčasorna omehkužijo ter so podvržene mnogim boleznim, one pa, ki s<; mnogo krotajo, so utrjene in bolj zilrave. uin«;hkužena živina pa /oli pri vsakem majhnem uzroku ; nobena Su- pica je ne sme prepihati, a utrjena mnogo bolj kljubujo bolestnim vplivom. Kmetskemu dečku uič no škoduje, ce po- zimi bosopet toc'ie k sosedovi n, gosposko pa zboli, če ga prepiha lo majhen vetrič. Kmetska deca so utrjena, a gosposki omohkužena. Kakor jo 7. otroki, baž isto volja tudi 0 živaiih; \)v\ obeli si;oduje omobku/.onost. Poleti je treba žrebeta in sploh vso mlado živino zjutraj in zvečer spuščati na čisti zrak, kajti opoldansko solnce je prevroče. Za hladnoga in vlažri(;ga vre- rnona pa izpodimo r/ilado živino tedaj na proslo, kadar je najbolj gorko t. j. opol- dne. Kdor si hoče odrediti zdravo in krepko živino, tisti naj tega ne opušča, kar velja posebno za bodočo delavne in plemenske živali. Mlado živino spuSčamo na pašnike, ali jo izženemo v posebne, ograjene, blizu hleva nahajajoče se pro- store, kterirn pravirno tekalisča. Kjer je le mogoče, ondi naj bodo tekališča ravna, suha, travnata in dovolj velika. Zelö umestno je tudi, če se okoli ograje po- sade košata drevesa, ki dajo mnogo sence. Kakor je inladim živalim v utrjenjo in obranjone zdravja hoja noobhodno potrebna, ravno tako se priloga utrujeui živinici počitek na mehki nastolji. Krela- njo in počitek se morata zaporedoma vrstiti, kajti ta red najbolj ugaja mladi živini. Nasproti temu pa prezgodnje dolo pokvari vse, kar je pridobila pametna vzreja. Zatorej vam zelö priporočam, da no vprezate mlado živine prej, predno ni popolnoma dorastla. Živino smerno naganjati k delu, za ktero irna dosti močij, a preoblagaLi je no smomo rrikdar. Prirnorno delo utrdi živali ter jib ohrani zdrave, a protirano delo vedno škoduje. Gospodar, ki živino proobklada in presili, je sam svoj sov- ražnik ; kajli pregnano in preoblagauo živinče pride kmalu ob moč, včasih pa tudi nevarno zboli. Konje najpn;j pohabi in pokonca dolgotrajna in hitra vožnja; za hitri tek jih smemo vprozati lo za malo casa, ako jih hočpino ohraniti zdrave. Čim težji jo voz, cim hitroje živina teka, čim dalj časa mora voziti, tern prej so pokonča, pohabi in zboli.*) Živina nikoli no sine delati do obnemoglosti in pre- velike utrujonosti. Znano je, da se vol mnogo prej utrudi od konja, torej nesmerno z volom nikdar toliko časa delati kakor s konjem. Precoj po krmljenju ne smemo vpregati za hitro vožnjo; ako pa nas sili potreba vpreči nahranjenega konja, vo- zimo korakoma. Pridon delavec je vreden plačila. Ako je živina ves dan težko delala, mora imeti ponoči pokoj za pocitok, za spanje in za nabiranjo novih močij. Pa tudi po- dnovu moramo živini privosčiti odmora, da se oddahne in dositega najč. lloja in primerno delo krepi zdravje, a baš isto nalogo ima tudi pocitek. Delo porablja moči, počitek in klaja pa jih nadomeščata. *) 0 tern st' l:iliko pri'priciis pri poStuili konjih; najboljšo živali se polwibijo v 2 do iJ letih, da še za knietijska delu uiso več duvolj sposobne. Preobilno delo, kakor tudi predolgo po- čivanje je Skodljivo zdravju ; obojo so mom primorno monjavati. Narava saina nam podaja zato najboljši dokaz. Divjo živali si isčejo hrano, tavajo dolgo okoli, dokler se no nasitijo, a potom se vležcjo iitrujeno k pocilku. Ta naravni vz^l<»d nas uči, da nioramo tudi domači živini privoščiti dovolj počitka, da ne obnemoro in da si nabere novih rnočij za bodoee <'IHo. Čas odmora je različen ; čim te- žavnojc živina dola, tern voč potrobujc počitka. Kon.j pot-iva ležeč in stojoč. On leži, re ni provec tnidcn, samo 2 do 8 11 re», /a navadiK» poljedeljsko konje ra- ennamo običnjno za dan 8 ur ilo.la, 8 ur pooitka, 8 ur pa so porabi za knnljenje in prebavljanjo. Vcliko bolj jib ne sme- mo gonili, ee jib boceino obraniti pri zdravju. Konji, kteri morajo jako te/.avno ali piav bitro dclah", pa polrebujejo vec pocitka kakor poljedelski. Ponmii naj vlada v hlevu mir, kajti vsak, tudi naj- manjši ropot zbudi in vznemiri konja. Dajmo konjem mobke in ciste nastelje ; privožiino jib tako na dolgo, da se labko vložojo in da moiejo glavo polo/iti na tla 1) ii naj ska l>orzti. 3. iiKijji 19U.1. Skiipni državni dolg v notab . 98f)0 Skupni državni dolg v si-obru . 98lf) Avstnjska zlata renta . . . . 117-90 Avslrijska kronska renta 4°0 . 97f>0 Ogerska zlala renta 4"/..... 117-50 Ogorska kronska ronta 4°/0 . . 92'9.r> Avslro-ogerske bancne delniee 1673 Krcdilne delnicu...... 089'— London vista........ 2402s) Ncm. drž. bankovci za 100 mark 117r>2'/..> 20 mark •......... 2351 20 (Vankov......... 1909 Hal ijaiiskc lire........ 90-s>0 C. kr. cekini ....... 1131 '«¦ae -^mt^ ¦^a^ \w ^m^ ^m^ ^ib^ I Jakob Miklus, i | tr.uuvcc z lesom in op(»ko, zaloga I ' pobistva, rakev (trug), vinskib ]»o- ' I sod, sliskalnice za vino in sad je . j vsako velikosti, kakor tudi krat- \ kouasnib iger slovenskib „Mari- I janic' t. j. ličnib in trpc/.nili I " miz iz trdega lesu, ki imajo | znolraj tro- ali sliridelno keg- , t ljišč(; z vrtenci in kegljavniüno ' . blagajno po najnovejisi sestavi. za I krümarje, zasebnike ild. | I v Pevmi, , ' za Soškim mostüni. p. Gorica, | iiriporoc-a p. n. obeinstvu svojo I " liogato zalogo, zagotavlja naj- I hitrejšo postrežbo in jako nizke , f cene. I ^Ä Železnato vino malokrvno8ti lekariinrja (i. 1» i c r o 1 i v Ljubljüiü, dvorn. zalo/nikii i\j. Svctosti papcža, po anali/.i gosp. prol'osorja Kn-siiiiius v \Viosl>ail. V(»c vrst riža. Miljsveče prve in druge vi'ste, tiainrec po Vü kila in od 1 i'linta. Testenine iz tvornice Žnidersič & \ Valencia v II. Bistrici. Zveplenke družbe i sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jocbmann-ovcga v | Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojckib najmanje po 5 Kg. na vse kraje. Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz v Gorici Ozka ulica št. 1. — Via Strotta St. 1. 1 riporoca iz laslno zalogo izvrstiw in trpoxii^ skropilnicc proli prroiiospori, (pr(Miovlj(Mie po Vermorelovi seslavi). 13aker jc (rd in svclcl. Zalistke (valvole) ho morn laliko prri knji^olržcili l'aüicliu v (joiici na Tiavuiku, pri Scliwciilnorju v Ljubljani in I;Ioiijanu v Kranji. v Gorici — ulica Vetturini štev. 9 — v Gorici I Preskrbljena je z povsem novimi črkami, okraski in finim papirjem. | Izdeluje v"sa dela v najkrajsem easu po tako nixkili conah, da se ne boji «ikake konkiironcc. Tiska brošure, diplome, trgovske račune, pisma in zavitke s firmo, cenike? vabila na karton in na papir, posetnice razne velikosti in oblike z zavitki, zaročnice in poročnice v elegatnih ter osmrtnice v veiikih in manjših oblikah. 9GT „Narodna tiskarna" tiska "Wg „GORICO" in „Primorski List" „GORICA" izhaja dvakrat np teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 krön, pol leta 4 krone „Primorski List46 izhaja vsak četrtek in stane celoletno 4 K polletno 2 K, za manj premožne celo leto 3 K. } „Narodna tiskarna" ima v zalogi vse tiskovine / Tiskovine za duhovnije. županstvain dr. uradenamočnem papirju. Pisinena uročila Mom se izvrše z ohratuo posto; vsa flrnga y najtajšem časii. ~i____________________________________________«__««———-_—_________«______rü